Poštnina plačana v gotovini
Leto LXXI., št. 243 a
LJubljana, petek Zt. oktobra 193$
Cena Din 1.—
Lzna.a vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — inseratl do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3. večji inseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UHbAVNMTVO LJUBLJANA, Kaafljev* allaa stav. 5
Telefon: 31-22, 31-23. 31-24, 11-25 in 31-2«
Podružnice: MARIBOR. Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon it. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon št 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101.
Postna hranilnica v Ljubljani št. 10.351
Pogajanja na mrtvi točki:
Madžarski odgovor—nov ultimat češkoslovaški
Madžarska vlada vztraja pri svojem prvotnem staliiču i« sanmi v češkoslovaška v roku treh dni izprazniti vse nesporno ozemlje Ht ga zahteva tudi Kožice, Nitro, Mukačevo in U Zhorod
PRAGA, 28. okt. br. Snoči ob 20. je obiskal zunanjega ministra Chvalkov-skega madžarski poslanik v Pragi grof V.*c!z3tcin, ki je izročil češkoslovaškemu ministru odgovor madžarske vlade na češkoslovaško noto od 26. t. m. Kakor je izvedel vaš poročevalec, protestira madžarska vlada v svoji noti proti temu. da češkoslovaška vlada ni zavzela pozitivnega stališča glede plebiscita na Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji, kakor je to predlagala ih zahtevala madžarska vlada.
Madžarska ponavlja svojo zahtevo, da se *akoj odstopi vse nesporno ozemlje, r»a katerem je večina prebivalstva madžarsko narodnosti in dodatno zahteva, I da sc to ozemlje docela izloči od more-arbitraže.  V  ostalem sprejema
madžarska vlada z zadovoljstvom na znanje, da tudi Češkoslovaška želi čimprejšnjo rešitev spora.
Češkoslovaška vlada bo imela danes sejo, na kateri bo razpravljala o odgovoru na to noto. Seji bodo prisostvovali tudi vsi člani slovaške in podkarpatske avtonomne vlade.
LONDON, 28. okt. p. Reuter poroča iz Budimpešte, da je madžarska vlada snoči poslala češkoslovaški vladi ultimativno noto, v kateri zahteva, da morajo češkoslovaške čete v roku treh dni izprazniti vse ozemlje, ki ima nesporno madžarsko večino prebivalstva in ki obsega okrog 10.000 kv. km ter ga izročiti Madžarski. V to ozemlje spadajo tudi mesta Košice, Mukačevo, Nitra in Užhorod.
RibbeiiaTopova misija v Rimu
Med Berlinom in Rimom že dosežen načelni sporazum o čsL-madžarskem sporu
LONDON. 28. okt. br. Berlinski dopisnik <Daily Telegrapha» poroča iz dobro
poučenih berlinskih krogov, da bosta Ciano in n bbentrop razpravljala v glavnem o čei\<oslovaško-madžarskem vprašanju. Rimskim razgovorom   naj bi služile kot
pod'-aga zahteve, ki jih vsebuje zadnja madžarska nota. poslana Češkoslovaški vladi. Na nemško-italijansko arbitražo, ki jo predlaga Madžarska, bosta bržkone pristali obe velesili. Ni izključeno, da bo to razsodišče takoj vzpostavljeno ter mu poverjena naloga, da prouči položaj v spor-rem ozemlju. To razsodišče naj bi Mad-
žarski priznalo Kožice, Užhorod in Muka-
čevo. Kar se tiče Bratislave, pa Madžarska bržkone ne bo našla podpore Nemčije. Predmet razgovorov v Rimu bodo tudi poljsko-madžarske zahteve po skupni me- • ji. V merodajnih krogih so mnenja, da je Italija pripravljena opustiti razgovore o pol jsko-madzarskih aspiracijah v tem pogledu in da bo prevladalo nemško stališče. Na sporedu razgovorov obeh zunanjih ministrov bodo tudi ostali evropski problemi, zlasti _ vprašanje francosko-nemških odnosov in njihovega vpliva na os Rim—Berlin.
Odločala bosta Rim in Berlin
Kategorično svarilo Rima in Berlina Madžarski, naj ne gre predaleč
BUDIMPEŠTA, 28. okt. r. Kljub temu, da zavzema Madžarska še vedno nepomirljivo stališče napram Češko-slcvaški, zatrjujejo v tukajšnjih dobro iti formiranih krogih, da je madžarska vlada dobila včeraj z nemške in italijanske strani imperativen nasvet, naj ničesar ne stori na lastno pest in naj počaka na končni dogovor med Rimom in Berlinom. V Rimu nikakor ne žele, da bi se odnošaji med Prago in Budim-
pešto še bolj poostrili, ker bi to lahko oviralo italijansko politiko v Srednji Evropi. Po mnenju tukajšnjih merodajnih krogov likvidacija spora sedaj ni več v rokah Madžarske in ČSR, marveč bosta o tem odločali Nemčija in Italija. Rim in Berlin sta odločno proti vsakemu spopadu z orožjem in vztrajata na tem, da se spor likvidira na miren način.
Enotna organizacija čsl. delavstva
Poleg političnih strank so se združile tudi delavske strokovne organizacije
PRAGA. 28. oktobra, br. Zastopniki vseh češkoslovaških delavskih strokovnih organizacij so sklenili ustanoviti strokovno komisijo kot vrhovno strokovno organizacijo delavstva. V tej komisiji bodo zastopane vse delavske organizacije, ki so bile do-sedaj priključene posameznim političnim strankam. Med sindikalnimi organizacijami, demokratske, narodno socialistične, komunistične in katoliške ljudske stranke je bil v tem pogledu že poprej sprejet načelni sporazum.
Stališče čeških klerikalcev
PRAGA, 28. okt. br. Včeraj je imelo predsedstvo češke ljudske stranke sejo, ki so ji prisostvovali tudi vsi narodni poslanci in senatorji stranke. Na seji so razpravljali o pregrupaciji političnih strank v češkoslovaški republiki. Po obširni debati je bilo sklenjeno, da se stranka ne bo pridružila nobeni novi stranki in sploh ne bo sodelovala z nobeno drugo politično stranko, ki ni zasnovana na krščanskem svetovnem nazoru. Predsedniku stranke msgr. Šrameku, ki je podal ostavko, je bila soglasno izrečena zaupnica in na splošno zahtevo je svojo ostavko umaknil ter bo ostal še nadalje voditelj Čeških klerikalcev.
Poslanci iz sudetskih pokrajin
PRAGA, 28. okt. AA. »Lidove Novi-ny« poročajoT da predlaga stalni skupščinski odbor, naj se smatrajo za ugasle vsi mandati tistih narodnih poslancev in senatorjev, ki so svojčas izjavljali, da so drugih narodnosti a ne češke, slovaške in rusinske in katerih stalno bivališče se nahaja v odstopljenih pokrajinah. Narodni poslanci in senatorji drugih narodnosti, ki stalno bivajo na češkoslovaškem ozemlju, naj ohranijo svoje mandate, če pismeno in brez kakih omejitev polože prisego za ustavo.
Ločitve, ki ne bodo veljale
PRAGA, 28. okt. br. Glede na vesti, da bodo vse omožene državne uradnice od-
puščene iz službe, je bilo zadnje dni pri sodiščih vloženih nenavadno veliko števi-. lo tožb za ločitev zakonov. Ze na prvi pogled se vidi, da gre v pretežni večini primerov za zakonce, ki so v državni al: drugi javni službi in bi s formalno ločitvijo radi obdržali dvojni zaslužek. Glede.na ta pojav je bila danes izdana uradna' objava, ki opozarja na to, da se bodo pri presoji vpoštevale samo one ločitve zakonov, ki so bile sodno uveljavljene že pred 15. oktobrom.
Koliko so stale češkoslovaške trdnjave
PRAGA, 28. okt h. Madžarska propaganda širi zadnje dni po tisku in po radiu vesti, češ da je Češkoslovaška gospodar-
sko in fiTv>T»ftTK> izčrpana in da so zlasti utrdbe na nemški meji požrle nad 40 mi-ljard Kč. Glede teh trditev ugotavljajo z merodajne strani, da stroški za zgraditev češkoslovaških utrdb niso dosegli niti dveh miljard Kč. Del teh utrdb je ostal tudi po odcepitvi sudetskih pokrajin Češkoslovaški, razen tega pa je ostalo Češkoslovaški vse orožje in vse druge naprave trdnjav-skega pasu. Prav tako operira madžarska propaganda, ki se ji pridružujejo tudi Poljaki, z izmišljenimi številkami glede stroškov češkoslovaške mobilizacije. Mobilizacija je stala okrog pol rafljarde Kč. Da se demobilizacija še ni izvedla v celoti, ni krivda Češkoslovaške, marveč drugih, ki s svojim postopanjem to onemogočajo.
Reforme tudi v sportu
PRAGA, 28. okt. br. Kakor na vseh drugih področjih javnega življenja, so zadnji dogodki globoko posegli tudi v športno življenje na Češkem. Tudi v tem pogledu bodo izvršene obsežne reforme. V vseh treh pokrajinah bo   prišlo   do   večje strnitve
oMiki, da Madžarski, pri čemer
športnih organizacij. Najtežje je z zadnjimi spremembami prizadet smučarski sport, ki je izgubil najlepše in najpriklad-nejše terene. Sedaj se je osnovala posebna komisija, ki izbira in išče nove terene za zimski sport, zlasti v okolici večjih mest, da hi se na ta način, pospešil tujski promet in obdržal zimski sport na sedanji višini.
Definitivna razmejitev s Poljsko
PRAGA, 28. okt. Danes so bila zaključena pogajanja med češkoslovaško in poljsko delegacijo za končno ureditev meje v tješinskem okrožju. Nameravani plebiscit v spornem ozemlju je bil opuščen. Poljska je pristala na to, da vrne Češkoslovaški več krajev v okolici Bohu-mila, kjer je prebivalstvo izključno češko, prav tako pa je Češkoslovaška pristala na nekatere korekture. Kar se tiče poljskih teritorialnih zahtev glede nekaterih slovaških krajev, se bo morala Poljska pogajati direktno s slovaško vlado.
Razkrinkano izdajstvo
Brody in Sidor sta prodati Poljakom in
PRAGA, 28. okt. br. Pozornost češkoslovaške javnosti je zadnja dva dni osredotočena na dogodi'e v Podkarpatski Rusiji in na Slovaškem. - Na dan so namreč prišle stvari, ki so izzvale silno razburjenje in ogorčenje vsega slovaškega in podkarpatskega prebivalstva. Ugotovilo se je namreč, da so gotovi slovaški in ukrajinski krogi pripravljali pravo izdajstvo češkoslovaških interesov. Afera je prišla na dan z odstavitvijo prvega predsednika avtonomne podkarpatske vlade poslanca dr. Brody-ja. Doznalo se je namreč, da se je Bro-dy za hrbtom avtonomne podkarpatske in osrednje češkoslovaške vlade na lastno pest pogajal s Poljaki in Madžari glede odcepitve Podkarpatske Rusije od ČSR in njene razdelitve med Madžarsko in Poljsko. Na zunaj je skušal svoje načrte prikriti s tem, da se je zavzemal za plebiscit v Podkarpatski Rusiji, ki bi ga bil s pomočjo Poljske in Madžarske usmeril tako, da bi se končal neugodno za ČSR. Ko so te makinacije
iBotela Podkarpatsko Rusijo Madžarom - Brody aretiran
prišle na dan, so Brodvja takoj odstavili in postavili pod policijsko nadzorstvo, včeraj pa je bil aretiran. Odvzeli so mu tudi poslanski mandat. Postavljen bo pred sodišče zaradi veleizdaje.
Na drugi strani pa je zbudila ogorčenje tudi akcija voditelja slovaške omladine, glavnega urednika »Slovaka« poslanca Sidorja, ki se je tudi nedavno mudil v Varšavi, kjer je imel razgovore s poljskimi državniki, zlasti z zunanjim ministrom polkovnikom Bečkom. Sedaj sc je izvedelo, da je tudi on pripravljal na lastno pest posebno akcijo. .Ponudil je Poljakom in Madžarom Podkarpatsko Rusijo, če puste neokrnjeno Slovaško. Tudi proti njemu bo uvedeno postopanje in je že postavljen pod policijsko nadzorstvo.
Vsa češkoslovaška javnost je ogorčena nad tem početjem in zahteva od osrednje vlade, da vsa ta vprašanja temeljito razčisti, krivce pa postavi pred sodišče.
Angleška finančna pomoč ČSR
Med prvimi zakoni bo pooblastilo za posojilo ČSR v višini 30 milijonov funtov
LONDON, 28. okt. Med prvm: zakoni, ki jih bo vlada predložila spodnji zbornici ob otvoritvi novega zasedanja 6. novembra, bo tudi zakon, ki pooblašča vlado, da prevzame jamstvo za posojilo Češkoslovaški v visini 30 milijonov funtov (7.5 milijarde dinarjev). Kakor znano, je bilo CSR 10 milijonov že izplačanih kot predujem na to posojilo.
V Londonu se je, kakor znano, osnoval poseben odbor za češkoslovaške begunce. Odbor zbira sredstva za podporo beguncev, obenem pa se bo brigal' za naselitev in zaposlitev češkoslovaških beguncev v Angliji. Bivši angleški poslanik v Pragi sir Macley je danes odpotoval z letalom v Prago, kamor je ponesel denar iz zbirke za češkoslovaške begunce, ki jo vodi
londonski župan. Zbirka je dosegla sedaj že 200.000 funtov (50 milijonov dinarjev).
Beneš ostane še v Angliji
LONDON, 28. okt. (Reuter) AA. Bivši prezident ČSR dr. Beneš bo bržkone ostal na Angleškem mnogo več časa, kakor pa se je prvotno mislilo. Tako bo odložil zaenkrat svoje potovanje v Chicago. Njegov ne čak je izjavil sledeče: »Mojemu stricu je zelo potreben odmor, ki je Že dosedaj zelo dobrodelno   vplival na njegovo zdravje«.
novi minister vojne mornarice v angleški vladi, ki je bO imenovan namesto Duffa Coopra. Dosedaj je bil čuvar državnega pečata
Diktatura na
V tem vidi Imredy}eva vlada edini izhod iz nevzdržnega ^ranjepolitičnega položaja
BUDIMPEŠTA, 28. okt. r. Notranjepolitični položaj na Madžarskem se je zadnje dni silno poostril. Nacionalni ekstremisti , so v javnosti dobili premoč, ker jim je vlada dopustila, da so se razmahnili, mislec, da bo na ta način podprla svojo diplomatsko akcijo proti Češkoslovaški. Vlada je celo podpirala njihovo propagando za obnovo »zgodovinskih meja« in dopustila, da so se polastili javnega mnenja.
Sedaj pa, ko postaja vedno bolj jasno, da bodo ostali madžarski načrti neizpolnjeni, pa se kaže reakcija. Nacionalni krogi pripisujejo vso krivdo za neuspeh    Imredyjevi vladi in zahtevajo
njen odstop. Na drugi strani pa si je vlada nakopala nezadovoljstvo magna-tov in veleposestnikov, ker je nanove-dala agrarno reformo in razne druge socialne reforme, proti katerim so se doslej uspešno borili. VI?da pa smatra, da so te reforme neobhodno potrebne, ker si je drugače težko nrcdstavljati. da bi Madžari na Češkoslovcsrkr-m, kjer so uživali vse hlrgcdati moderno urejene države, hoteli rriti pod Madžarsko, kjer bi zopet postali brezr ravna rair». Če bi nrišlo na Češkoslovaškem do plebiscita, bi to prišlo še posebno do irrszrt. • Ker a v sedanjih okoliščinah ni verjetno, da bi megla vlada uveljavili te
svoje načrte, se zatrjuje, da nameravajo uvesti diktaturo. Vlada je že pripravila poseben pooblastilni zakon, s katerim bi se parlament popolnoma izločil in po katerem bi vsa oblast »rešia na Vlado. Na ta način vlada tudi upa, da bo likvidirala tudi vse one politične struje, ki rcd***-j"r^ madžarskim oblastnikom ne «rredo v račun. Če parlament ne bi pristal na predlagani pooblastilni zakon, bo diktatura uvođena z državnim udarom. V zvezo s tem spravljajo sinoćnje dolgotrajno posvetovanje pri predsedniku vlaeV nn kst^ran so bili -zunanji minister Kanv.i, prosvetni minister gref Ti!w!*y» vejni uiinlsicr general Ratz
Volilno gibanje
Kandidature JNS
V Negotinu ob Timoku je v torek 25. t. m. sklical bivši narodni poslanec G joka Popović sestanek somišljenikov bivše demokratske stranke, da se dogovore glede kandidata pri skupščinskih volitvah. Na sestanku je bilo sklenjeno, da bo v nego-tinskem srezu kandidat celokupne združene opozicije Peter Zivković. predsednik JNS. V nekaj dneh bo sklican širši sestanek, na katerem bo izbran njegov namestnik na kandidatski listi. — Na sreski skupščini JNS v Sabcu je bil proglašen za kandidata pri skupščinskih volitvah Zivo-
jin Vasiljević, odvetnik v Šabcu. V srezu Ijubićkem je bil izbran na programu JNS
za poslanskega kandidata J. Jokić. posestnik v Mrčajevcih. — V Velesu in Preše vi i bo na programu JNS kandidiral bivši narodni poslanec Aca Aksentijević. Strankin glavni odbor je. obe ti kandidaturi že odobril. — Na skupščini krajevne organizacije JNS za mesto Sarajevo je bil izbran za kandidata, ker je dosedanji poslanec Jovan Zagorac odklonil ponovno kandidaturo, predsednik JNS Peter Zivković, za drugega kandidata pa dr .Ibrahim Hadžiomero-vič. Njih namestnika na listi pa sta Dušan Maric in Salem efendija Svrzo, bivši muftija. V volilnem okraju Sarajevo okolica bo kandidiral na programu JNS Bogoljub Jevtič. — Beograd z Zemunom in Panče-vim voli v narodno skupščino 5 poslancev. Med združeno opozicijo in JNS se vrše pogajanja, da bi celokupna opozicija vložila v Beogradu enotno listo. Dotični razgovori so bil na stanovanju Mišc Trifunoviča. Listi zatrjujejo, da se bodo ta pogajanja končala s polnim uspehom že v nekaj dneh. — V savski banovini bo JNS postavila svoje kandidate v 40 okraiih. Volilni pisarni JNS v Beogradu se je dosedaj pr^ javilo 220 kandidatov.
Kandidature JRZ v dravski banovini
Kakor poroča »Slovenec«, je organizacija JRZ za kočevski okraj izbrala za svojega kandidata ljubljanskega tržnega nadzornika Alojzija Riglerja, doma od Sv. Gregorija pri Velikih Taščah, za njegovega namestnika pa Jožeta Stmada, župana iz Dobrepolj. V brežiškem okraju je organizacija JRZ določila za kandidata ban-skega svetnika Josipa Tratnika, župnika in konsistorialnega svetnika v Rajhenbur-gu, za namestnika pa dr. Roka Jesenka, odvetnika v Sevnici. V dolnjelendavskem srezu bo kandiddiral za JRZ dr. Prane Klar, bivši narodni poslanec in zdravnik v Dolnji Lendavi, kot namestnik pa Ivan Horvat, župan v črenševcih.
V kočevskem okraju je bil prvotno določen za kandidata dekan Škulj iz Ribnice. Kakor se čuje, ljubljanski škof dr. Rozman in mariborski škof dr. Tomažlč duhovnikom, ki izvršujejo aktivno du5e-brižništvo, ne dovoljujeta kandidirati pri volitvah v narodno skupščino, razen, če dotičnik opusti svojo dušebrižniško službo. Do tega sklepa je menda prišlo po zadnjem obisku škofa dr. Tomažiča v Vatikanu. eKr se dekan Škulj ni hotel odpovedati župniji v Ribnici, je moral pač zato •opustiti svojo kandidaturo. Ali bo župnik in konsistorialni svetnik Josip Tratnik v Rajhenburgu vztrajal na svoji kandidaturi ali pa se odpovedal župniji, še ni znano.
Kar se tiče kandidature dr. Klara v dolnjelendavskem srezu, poroča »Murska Krajina«, da dr. Klar odločno odklanja ponovno kandidaturo in da do 26. t. m. ni bil z gotovostjo določen za srez Dolnja Lendava noben kandidat.
Visoka globa
DUNAJ, 28. okt. w. Znana dunajska tovarna špirita Gustav in Williem Low je bila kaznovana zaradi utaje davkov z globo v višini 9.6 milijona mark. Ker tega zneska ni mogla plačati je država zaplenila vso tovarno.
Sorzna noronf?-,
CURIH, 28. okt. Beograd 10, Pariz 11.735 London 22.99, New York 440.375, Bruselj 74.50, Milan 33.20, AmstsiJrm 239.625, Ber lin 176.25, Praga 15*125, Varšava 82 75, Bukarešta 3.25,        _ ^
Stran 2
»SLOVENSKI NAKOĐc, ptUk, 36. oktobra 1838.
3b8. oQtober lCtS
Ljubljana, 28. oktobru Obletnice osvobojenja. razpada stare Av-atro-Ogrske, pri nas ne praznujemo. Tudi letos ne. po 70 letih našega svobodnega narodnega življenja. 28. oktober je pa kljub temu naš najznamenitejši zgodovinski dan in ostane vedno. Čeprav nanj pozabljamo, ga pozabili ne bomo. kakor ga ne bodo bratje čehi^ ki ga letos pr\-ič ne praznujejo.
Pri nas danes ne vihrajo zastave. Zdi se tudi. da je tudi Časepis je skoraj povsem prezrlo znamenito obletnico. Nihče ne govori o pomenu 28. oktobra. Nobene prireditve ni v proslavo spominskega dne. Pri nas proslavljamo samo praznik zedinjenja, dneva osvobojenja ne. Toda brez oevobojenja bi ne bilo zedinjenja. zato je prav. da se iega vsaj spominjamo in mu posvetimo nekaj skromnih besed.
Slovenci smo doživeli dan narodnega osvobojenja nepripravljeni. Vedeli smo sicer, da prihaja veliki dan, a nismo se pri-pr lj ali nanj smotrno in ne s programom
za novo narodno Uvi jen je. Morda prav zaradi tega ne moremo praznovati obletnic* oevobo jen j a z narodno zavesi jo zrelega nm-
roda in z iskreno radostjo.
Toda ne iščimo zdaj. prav ob priliki 20-letnice naše narodne svobode, grenkih besed. Ne iščimo krivde in ne krivcev. Tudi to moramo prepustiti zgodovini. Morda svobode nismo bili -vredni in je rato ne znamo ceniti. Morda zato pozabljamo na svoje najznamenitejše zgodovinske dneve. Kljub vsemu temu smo pa narod, ki /t Izve/ m ga niso mogli zadušiti pod stoletnim pritiskom potujčevanja. Narod smo, ki živi\ čeprav naša nerodna zavest ni niti živa po 20 letih svobode. Narod smo, ki bo živel in ki mu kljub vsemu ne bodo mogli vzeti vsi drugi dnevi tega, kar mu je dal   28. oktober 1. 1918.
Zato se je bilo treba danes »pomniti 28. oktobra in opozoriti na 29. oktober, ko je bila prvič v zgodovn; rrokfamirana naša narodna svoboda.
Mariborske in okoliške novice
— Poroke, V zadnjem Času so se v Mariboru poročili: Viktor Smodej, tekstilni mojster, in Elizabeta Majcen; Jožef Vrabl, mizarski pomočnik, in Barbara Gole; Henrik šmigoc, državni uradnik, in Angela Šparavec; Hubert Auer, pekovski mojster, in Erna Deučman; Bogomir Cerinsek, natakar, in Jožefa Krajne; Josip Turk, Šolski upravitelj, in Jožefa Matuš, učiteljica na Kapli; Janez Ferš. delavec, in Elizabeta Ekart. delavka, Meljski hrib 68; Martin Tobrajc, vlakovodja, in Terezija Kolenko, babica; Kejžarjeva ulica 0; Slavko Cvet-nič. trgovski pomočnik, in Irma Zelchen, zasebna uradnica, Magdalenska ulica 6; Anton Partlič. posestniški sin, in Kopše-Celiga, poseslnica, Vinarje; Rudolf Zupane, natakar, in Hilda Klampfer, zasebna uradnica, Aleksandrova cesta 15; Josip Stauber, carinski deklarant, in Zofija Klampfer, zasebna uradnica, Aleksandrova cesta 15; Emerik Pihh, pekovski pomočnik, in Marija TJnterlechner, predica, oba na Poh.ožju; Alojzij Hra.šovec, zasebni uradnik. Cankarjeva u>ica 6, hi Amalija Lorbek. rodna uradnica, Radvanje, Nova vas: Friderik Bukovič. trg-ovski nastavlje-nec. in Hermina Mfklaužina, šivilja, oba na Pobrežju; Evgen Fertelič, zavirač državnih železnic, Pobrežje in Marija Tram-šek, po^estnikova hči, Beograjska ulica 33; Franc Kostanjevec, pekovski pomočnik, in Marija Popovič, tovarniška delavka, oba na Pobrežju; Anton Pegan, mizar drž. žel., in Marija Paravan, sukarica, oba v Studencih; Franc Pišek, strugar drž. žel., Jez-darska uUca 8, in Ana Vi&ič. vzgojiteljica. Veliki Lipoglav pri Ločah; Josip Cuk, ključavničar drž. žel., in Zofija Vranic, na-vijalka. oba v Studencih: Adolf Pesek, gostilničar, m Oresnik-Mandl Angela, pose-stnikova hči, oba Radvanje. Obilo sreče!
— Mariborskemu sokolstvu! Članstvo vseh mariborskih sokolskih društev vabimo, da se polnoštevilno udeleži predavanja o češkoslovaški republiki, ki bo drevi ob 20. v veHki dvorani v Narodnem domu. Zdravo! — Meddruštvcni odbor.
--Štetje  obiskovalcev   grobov  na tUm
vseh svetih bo v prid revne dece. Prosimo obiskovalce starega pokopališča in mestnega pokopališča na Pobrežju, da našo dobrodelno akcijo blagohotno podprejo, žensko društvo.
— Tatvina 13.000 din, o kateri smo poročali, je sedaj pojasnjena. Mlada tatica Julijana Ledinek je pri ponovnem zaslišanju priznala orožnikom, da je za tatvino 13.000 din vedela tudi njena mati, ki je del uki aderjenega denarja naložila v nekem denarnem zavodu. Mati je pri zaslišanja izpovedala, da je denar res naložila v hranilnici, da pa si ga je prihranila. KcnJno je izjavila, da bo ostalih 5.000 dinarjev, ki jih orožniki niso mogli najti, vrnila eškedovankt. Zanimiva je izpoved scšclke mlade Julljane Ledinek, 15 letne Stanislave Blcker, da ji je Julijana Ledenik dala trikrat denar in sicer prvič 2000 din. <Tlug:č zopet 2000, tretjič pa 4 tisoč. Izpovedala je tudi. da je te 4.000 dinarjev zakopala na domačawi vrtu, da pa jih ni našla več, ko jih je hotela čez nekaj dni izkopati. V zvezi s tem so orožniki ovadili državnemu tožilstvu 45 le* no Ivano Bloker. 15 letno Stanislave Bloker ter 54 letno Juliano Ledinek zaradi suma sokrivde pn tatvini.
— Kolesa še Vedno izginjajo. Napačno je sodil, kdor je menil, da bodo pojenjale tatvine koles, Čim je bila aretirana zloglasna tatinska in vlomilska trojka, ki je strahovala peti mestni okraj in pa bližnjo mariborsko okolico na desnem dravskem bregu. Kolesa namreč navzlic temu še vedno niso vama. To kaže, da je v akciji še druga drzna tatinska družba, ki se je specializirala na tatvine koles. Tako je prišel včeraj ob kolo trgovec Martin Ran-taša iz Studencev. Kolo je vredno 1000 din in je znamke ^Opel<c. Ko se je Stanko Svenšek iz Dobrovcev pri Mariboru mudil po opravkih v neki trgovini na Vodnikovem trgu, je nekdo izkoristil to priliko ter mu odpeljal kolo.
— Martinek, Dolfek in Tonček so se predsnočnjim imenitno zabavali v neki gostilni v Tattenbachovi ulici. Bili so zidane volje in ao se ob dobri kapljici imenitno razumeli. Ko pa se je pojavila na mizi črna kava in je bilo treba plačati ceno, je bilo na mah konec zidane volje. Spoprijeti so se. pograbili stole in steklenice, ki so frčali po zraku- Nastala je splošna gneča in zmešnjava, ki ji je napravila konec policija. Martinek, Dolfek in Tonček bodo morali sedaj k cehi prldejati še lepe peneze za povzročeno razdejanje.
— Nisi varen na mariborskih ulicah zaradi divje vožnje nekaterih kolesarjev, ki drve brezobzirno po najprometnejsih ulicah. Takšno dirkanje zahteva iz dneva v dan žrtve. Pred Mestno hranilnico je obležala pod kolesom z občutnimi poškodbami na glaVi 7letna učenka Janja, ki so jo prepeljan' v bolnico. Za brezobzirnega kolesarja se zanima policija.
— Tatovi v vlaka. 14 le t ni sinček finančnega pod preglednika Slavko Lovren-čift je imel smolo. Ko se je peljal iz Maribora v št. Ej, mu je izginil nahrbtnik z najrazličnejšim špecerijskim blagom, ki ga je kupil v Mariboru za svojo mater. Deček je joka je povedal orožnikom, kaj se mu je pripetilo. Orožniki so ubrani pravo sled in so iztcknili sumljivega moža s polnim nahrbtnikom. Prijeti so ga in mož je priznal tatvino ču^cei^akega. blaga, ki
ga je podaril svoji ljubici. Je to raznaša-lec peciva Ivan V. iz Maribora.
— V poplavi trikov. Svojevrstnega trika se je poslužil krojaški pomočnik Jurij lt., da je oajeparil saaebnico Jureckovo iz Studencev, ki stanuje v Kralja Matjaža ulici 4. Jurij R. se je oglasil pri njej ter ji natvezil, da ga je poslal njen sin, ki ga je prosfl, naj mu čim prej pilnese njegovo novo suknjo in usnjate rokavice. Jurečkova je računala s poštenjem Jurija R. in mu ustregla. Ob sinovi vrnitvi domov pa se je prepričala, da je postala žrtev trika drznega zlikovca, ki ga iščejo studenški orožniki. Precej ptretkanosti in zvijače je pokazal tudi trgovski potnik Pavel J. iz Tattenbachove ulice. Na prošnjo neke znanke bi moral izročiti novo usnjeno suknjo v zastavljalnici, kjer naj bi jo zastavil za 300 din. Pavel J. pa jo je rajši mahnil drugam. Dobil je človeka, ki mu je ponudil zastavnino v znesku 750 din. Lastnica suknje Je dele sedaj izvedela, kaj se je zgodilo z njeno suknjo in kako jo je njen dobri znanec opeharil.
— Zlato zapestno uro je našel dijak Avgust Dur java iz Krčevine pred bifejem v Slovenski ulici. Izročil jo je policiji, kjer jo lastnik, oziroma lastnica lahko dvigne.
— Mariborske gospodinje opozarjamo, da bodo mesarske p roda jalni ce na praznik vseh svetih zaprte. V ponedeljek 31. t. m. pa bodo odprte do 19. ure.
— Iz magistratne službe. V smislu sklepa tajne seje mestnega sveta, ki Je bila v sredo 26. t. m., so napredovali v višjo položajno skupino: Marija Rapočeva, ravnateljica s Vesne«, mag. pls. asistent Matija Terstenjak in mestni sluga Ivan Sa-berl.
— Sfarokatoliška cerkvena občina naznanja, da bo imela svoj urad od 1. novembra dalje v Wildenrajnerjevi ulici št. 17-UI. in da bo v novembru služba božja le drugo (13. novembra) in četrto (27. novembra") nedeljo.
— Opozorilo železniškim upokojencem. Zaradi podaljšanja rumenih železniških legitimacij naj železniški upokojenci oddajo te legitimacije od 1. do 25. novembra na koroškem kolodvoru. Po tem roku se legitimacije ne bodo podaljševale.
— Slinavka in parkljevka sta se pojavili na vele posestvu v Rakičanih v Prek-murju.
— Dajnkove barake bodo zažgali, potem ko se bodo barakarji preselili v nova zasilna stanovanja ob Pregljevi ulici.
— Nov grob. V »Malem Beogradu« je umrl knjigovodja g. Franc Skerbinjek. Bil je vrl narodnjak in poštenjak, žalujočim naše iskreno so žal je.
— Mesarji niso zadovoljni. V smislu novega načrta, naj bi prišle mesarske stojnice v Orožnovo ulico. Doslej so bih mesarji v Strossmaverjevi ulici. Kakor znano, so mesarji prvotno zahtevali, da pridejo na Glavni trg, kar pa se jim ni posrečilo. Ker jih hočejo sedaj zopet premestiti v Orožnovo ulico, si žele rajši Strossmaver-jeV drevored, četudi so, kakor čujemo, sami zaprosili za premestitev iz Strossma-yerjevega drevoreda v Orožnovo ulico.
— Kako so prodajali ukradena kolesa. Poročali smo izčrpno o aretaciji nevarne vlomilske trojke S. Pinterja, M. GajSka in S. Germa, ki so kradli kolesa ter jih predelovali In prodajali. Vrli studenški orožniki so se lotili preiskave z vso vztrajnostjo. Dognali so, da je zloglasna trojka imela posebnega eksponenta v osebi Antona L., ki ga studenški orožniki tudi zaslišujejo. V smislu njegovih izpovedb in priznanj so prodajali kolesa v Slivnici, v Radvanju in celo na Sladkem vrhu. Antona L. ne zadene nobena krivda, ker ni vedel, da gre ža ukradena kolesa. Studenški orožniki so spravili 9 ukradenih koles na orožniško postajo v Studencih, kjer se je v par dneh zglasilo nešteto oseb, ki so jim bila kolesa ukradena. Štirim osebam, ki sp dokazale lastništvo, so orožniki kolesa vrnili.
— Mladina po svetu, lTTetna dečka z Dunaja sta se pojavila v Zagrebu in Mariboru. Tukajšnja policija ju je pridržala ter ju bo izročila preko meje.
— čigavo je kolo? Policijski stražnik na Grajskem trgu je našel ponoči ob zi-du kolo znamke »Dlirkopp«. Kolo nima nobene evidenčne številke. Nahaja se na policiji, kjer ga lastnik lahko dobi nazaj.
— Povožena. V bližini mestnega pokopališča na Pobrežju je po nesreči prišla pod težko naložen kmečki voz 301etiia delavka Marica župečeva iz Nasipne ulice št. 60. Kolesje voza ji je zdrobilo levo ro-
' ko in ji težje poškodovalo hrbtenico. Reševalci so Jo prepeljali v bolnico.
Mariborska beležnica
In Vaupotova
tajnika socialnih
Nocoj predavanje zbornica F. Uratnika^u Jih
g/t
■o
Mariborsko gledališč
Petek, tš.t Zaprto.
Sobota, 29.: ob 20. Boccacdo. Premiera.
Nedelja, 30.; ob 15. Dva ducata rdečih rož. Znižane cene. Ob 20. url Boccacdo.
— Premiera »Boccaecia«, ki se je zaradi nezgode medtem že ozdravele ge Zame-jic-Kovičeve morala odložiti, je kot prva letošnja glasbena predstava določena za jutri Kot dobrodošla novost v Boecacciu na mariborskem odru, je tekstu prilagođen vložek, vzet iz opere »Postillon de La-njumeau« francoskega skladatelja Adame. Ta vložek poje novi tenor Manoševski kot
Novi šolski proč acm
r, JB. oktobra Novi šolski proračun iilgmii & mestna občine za Isto 1999-40 bo sm 170.963 din manjši od krnskega. Tate Je poročal na predsnočnji osji mestnefl* orota župan dr. Juvan. K tej zadevi je povzel besedo mestni svetnik Viktor Groar, M Je navajal glede na ta zgolj ffktstoa prflumnek, dO. bi morala martUaska mostim občina nositi komaj 40»/t oUoakov Za luarfuorske meščanske aolB. Nova meftoaoflka šola v magdal enfskem predmestju Je bila zgrajena prvenstveno zaradi šolskih potreb bližnje mariborske okoUee. Okoliške občine bi morale prispevati prkneren delež za vzdrževanje te sole. Plačujejo sicer primerne zneske, ki pa ne zadoščajo za amortizacijo in obrestovan je. To zadevo bi bilo treba primerno urediti, da bi bilo ustreženo na obe strani.
Mestni svet je po teh pripombah g. V. Grčarja vzel na znanje županovo poroči-
lo o noven ga sveta, ki izkazuje za osnovne sole 1,lflCfc0W din, za meščanske šole pa 288 tisoo 776 dm Prav tako Je znižan novi proračun za ~~**iri** skrbstvo. Izkazuje 4483.000 din, torej za 138.000 d;n manj napram ImiiiIi i
Izvoz sadja
Maribor, 28. oktobra Sadna trgovina je te oni dosegla svoj višek. Na vseh železniških postajah severno od Maribora, v Slovenskih goricah, na Pttiujskem in Dravskem polju ao ta teden natovorili okoli 800 vagonov sadja, ki so j ga naši sadni izvozniki in trgovci večino-; ma prodali v Nemčijo. V Mariboru naložijo \ dnevno 26 do 30 vagonov sadja, približno 1 isto količino tudi na Pesnici ln št llju. Sadje pošljejo ▼ mozenustvo večinoma v ameriških zabojih, ki so jih letos izdelovali na tisoče ln tisoče. Tudi se letos prvič opaža, da nastopajo kot kupci v večji meri trgovci Iz Južnih predelov nase države, zlasti Ze Beograda, Novega Sada, Sarajeva itd. TI kupujejo zlasti cenejše sorte, d očim gredo boljša jabolka v Nemčijo, kamor pa se tudi izvaža presno sadje, ki ga natovorijo razsutega. Doslej smo izvozili okoli 3500 vagonov sadja, tako da ga je na razpolago za izvoz le še 300 do 500 vagonov.
Vzgojna meč radiofonije
Kakor večina posta} na
Ljubljana, 28. oktobra Na današnji dan pred 10 leti je prvič zakukala kukavica slovenske radijske postaje v Ljubljani. Radio je izum moderne tehnike, s katerim se je začelo svojevrstno preoblikovanje življenja. Vsekakor je danes radio poleg časopisov najuspešnejše sredstvo, katerega se poslužujejo odločilni ii vodilni ljudje za oblikovanje tako zvari ega javnega mnenja. Bas te dni je francoski akademik D uha me 1 obširno poročal v Francoski akademiji o vzgojnih nalogah radiofonije. Opozoril je na možnosti zlorabe radia in ugotovil, da danes radio še ni tako močan vzgojni činitelj kakor časopis ali šola. radio je še vedno za večino poslušalcev razvedrilo in vir golih informacij. Vzgojna naloga radiofonije se pa pričenja že s programom, ki naj služi za razvedrilo, in tudi že z informacijsko službo. S spretno prikrojenimi vestmi, ki jih napovedovalec pove tisočim, je mogoče že narediti razpoloženje ali nerazpoloženje za ali proti določeni ideji, nazoru in mišljenju. V totalitarnih državah je danes radio eno izmed glavnih sredstev za oblikovanje duha najširših množic v skladu z državnimi, političnimi, verskimi in socialnimi vrednotami, ki so jedro totalitarnega režima.
Velika je torej odgovornost ljudi, ki upravljajo radio. Sedanja uprava Radia Ljub Ijane pod vodstvom prof. Franceta Koblar-ja se trudi, da bi bila kolikoT mogoče objektivna in da bi nudila svojim poslušalcem, ki so po miselnosti pristaši različnih svetovnih nazorov, kar najbolj kakovostno hrano. Težavna je £a naloga, kajti številne ankete in izpraševanja so pokazala, da večina poslušalcev ne želi kdo ve kakšne kvalitete, temveč večjidel razvedrila in informacij. Izkazalo se je, da je tudi glede lahkega razvedrila, kakršnega nudijo gramofonske plošče in podobno, okus naših poslušalcev še vedno zelo plehek. Vodstvo radia si prizadeva nuditi rudi s tako zvano lahko glasbo kolikor je pač mogoče nekaj kvalitete. Potrebno je smotrno vzgajanje poslušalcev za višje glasbene vrednote, to delo pa gre zelo počasi od rok, kajti radio je naposled le trgovsko podjetje, ki uspeva ali ne uspeva, kar zavisi od števila naročnikov. Priznati pa je treba, da je vidna tendenca vodstva, da bi celoten program imel nekakšno vrednost in s tem tudi vzgojni pomen. Tako je danes tudi » kinematografsko umetnostjo. Pri presojanju kakovosti filmov ne smemo prezreti, da je kinemato-
»veta sinil tudi naša v glavnem poslušalcev
grafska umetnost taka umetnost, ki sloni na kinematografski industriji, le-ta pa je v glavnem pridobitno podjetje, za katerega sta odločilna konec koncev le izguba ali dobiček.
Da pa služi tudi nasa radiofonija v glavnem za razvedrilo in informacijo, kaže število ur sporeda, ki ga postaja oddaja. Lani je naša postaja oddajala na primer 2858 ur programa, od teh je bilo operne glasbe 49 ur ali 1.7*/o. operetne glasbe 8 ur ali 0.3»/o, resne glasbe 250 ur ali 8.8»'V lahke glasbe 230 ur ali 13.3%. narodne glasbe 210 ur aH 7.2°/o. plesne glasbe 120 ur ali 4.2f/§ ter gramofonske glasbe 739 ur ali 23.8%.
Glasba izpolnjuje skupaj 1816 ur. to ie okrog dve tretjini ur celotnega programa. Gramofonske ploSče in tonfilmi prevladujejo. Po večini predstavljajo lahko glasbo. Razmeroma številne so bile ure resne glasbe. Poslušalci zahtevajo danes od radia torej predvsem glasbo in s tem bolj ali manj kakovostno razvedrilo.
Ostalo tretjino programa so izpolnile drame 4° ur ali 1.79Ć, komedije 30 ur ali 1.1%, recitacije in proza 6 ur ali 0.2*^, poučna predavanja 163 ur ali 5.8*/». kmetijske ure 27 ur ali 0.9%. specialna predavanja 68 ur aH 2.4%». nacionalne ure 112 ur ali 3.9%. tuji jeziki 16 ur ali 0.59/o, borza in trgovske vesti 38 ur ali 1.3%. časopisne vesti 145 ur ali 5.2%, maše in podobno 65 ur ali 2.3°V specialni prenosi in aktualnosti 222 ur ali 7.8%, otroške ure 34 ur al? 1.2°/o. ženske ure 18 ur ali 0.6%. telovadb* 10 ur ali 0.4%, šolske ure 57 ur ali 2% vremenska poročila 40 ur ali 1.4%.
Na prvem mestu te tretjine programa so poučna predavanja, prenosi, nacionalne ure in časopisne vesti. Zanimivo je zanimanje radio-poslušalcev za tuje jezike. Prvo leto je bilo na programu našega radia kar pet jezikov, in sicer francoščina, nemščina, ruščina, angleščina in esperanto. Tečajem je sledila četrtina poslušalcev. Skušnja je pokazala, da se jezikovni pouk po radiu ne obnese, zato je od 8 tečajev za jezike v prvih letih obstoja ostala samo francoščina in pouk slovenščine, ki je bil uveden šele pred leti.
Glede prenosov je treba omeniti, da so seznanjali poslušalce z največjimi svetovnimi deli, katerih se v naših razmerah ne da izvesti. Glasbene prireditve je postaja prenašala iz Dunaja. Prngc. Varšave, Berlina in Pariza.
Zopet slinavka in parkljevka
Ljutomer, 26. oktobra Ni dolgo tega, ko sta razsajali slinavka in parkljevka v Pristavi, o kateri smo takrat poročali. V Pristavi ni sedaj nobenega primera ter so hdli pred kratkim odpravljeni vsi ukrepi, ki jih je oblast zaradi tega odredila. Včeraj pa je bilo po sreskem veterinarju v 11 dvorcih na Moti ugotovljeno, da je napadla slinavka 65 glav goveje živine. Takoj so oblasti izdale potrebne ukrepe, da se preprečijo nova okuženja po tej bolezni.
Na vsak način je to pojav slinavke večjega obsega, kjer se bodo morali pač ukrepi oblasti v polni men uvaževati. Pri tem pa se mora omeniti, da je Mota sosedna vas Pristave, iz česar se da mirno sklepati, da je bila slinavka prenesena iz Pristave, morda So jo krave dobile celo na pasi od prlstavskih. Splošno se opaža, da se ljudje premalo zavedajo nevarnosti te bolezni. To pa zaradi tega, ker v teh krajih ni bilo še nobenega primera, da bi žival ha tej bolezni poginila. Ljudje bolezen že prav dobro poznajo, vendar je radi ukrepov oblasti ne izdajo. Tako se pač dela in vozi 2 bolno živino. Zato ni čuda. da se slinavka tako močno siri. Oblast pa bo morala najstrožje postopati proti tistim, ki bodo kršili vse naredbe, izdane s namenom, da se ta kužna bolezen ne razširi iti da se čim prej zatre. PM tem bodo morale nekoliko bolje sodelovati tudi nase občine ter vsak prestopek takoj pojaviti.
Iz FtMa
— V ponarejevaini aferi bftnl* >     • je
bilo skupno aretiranih 13 oseb. Tukajšnje sodišče je po preiskavi izročilo vseh 13 aretirancev okrožnemu sodišču v Mariboru, kjer se bo tudi Vršila glavna rasprava. Med aretiranci je največ Haložanov, ki so mislili, da bodo na lahek način obogateli.
— Krivda o zamudi dostave »Slovenskega Naroda« v Ptuju ne zadene uprave v Ljubljani in tudi ne raznasalke v Ptuju. Cenj'*nlm naročniTr i ?pc73?amc, C£ je ^Slov. Naroča dnevno redno odposlan iz uprave pravočasno, tako da odhaja bst z brzovlakona, ki odhaja is Ljubljana oh. 13,
uri, tako da bi rednim potom moral dospeti v Ptuj z brzovlakom ob 16.20. Krivda leži najbrž na železniški upravi, da list ne dospe v Ptuj. Ukrenjeno je vse potrebno, da bodo v bodoče take zamude izostale. Cenjeni naročniki in čitatelji naj nam dosedanje zamude oproste in naj ne vale krivde na upravo našega lista ali na raz-našalko.
— Stirovež. Pred tukajšnjim kazenskim sodiščem se je moral zagovarjati 211etni posestnikov sin H. Alojz iz Krčevine. Obtožnica mu je očitala, da je v prepiru z materjo grdo ravnal z njo ln jo dejansko napadel. Alojz je bil obsojen na 28 dni zapora.
— Nezgoda. Na kolesu se je proti večeru vračal domov Fridrih Preac iz Ptuja. Kolo mu je nenadoma zdrsnilo v obcestni jarek in si je Preac zlomil levo roko. Prepeljan je bil v bolnico«
Iz €a!ija
—c V»e upokojence obveščamo, da celjska pošta v torek 1. novembra zaradi praznika ne bo izplačevala pokojnin na domu, marveč šele v sredo 2. novembra.
—c Sokolsko društvo Celje I je imelo v sredo zvečer svoj 2. redni letni občni zbor v Sokolskem domu v Gaberju ob lepi udeležbi članstva. Iz poročil funkcionarjev je b'lo razvidno, da se mlado društvo agilno in z veHkim uspehom uđejstvuje. V novo upravo sd bili izvoljeni naslednji bratje in sestre: starešina Franjo Vrečko, podsta-resina Ivo Oams, tajnik I Lojze Vidmar, tajnik H Franjo fimid, načelnik Ciril Pu-širk, I. podnačelnik Albin Fric. H. podna-čelnik Slavko Grilec, načelnica Silva Kriv-Čeva. podnačelnica Tončka Verbkova, blagajnik Ruda Cernigoj prosvetarja inž. Borut Marinček In inž. Božo Marjanović, rha-trikarja poročnik Franjo Kleč in Zinka Grobebiikova. društven! »dravnik dr. Stjepan Ivič, gospodar Slavko Kodela, Odborniki Rudolf Dečman, Karol Pere, Anton DrofeniK, Mara PoglajenoVa, Julijana Fa-bijanova, Andrej Arko in Anton Pajk, namestnika Drago Mirnik in Mirko TrebiČ-nik. Nadzorni odbor: prokurist Albin Pečar, predsedn'k cinkarne Todor LazareVič, m*.' Iskren Pipuš, Franc Zagode ln podpo-icčnik Tomislav Li sac. Raisočis^e: Rudolf Dečman, Inž. Božo Marjanović, Anton Kre* anik, noro£oUt JfoU Jati* ih
i
bec, namestnika Franjo Wltavsky in kapitan Velibor Vukovanović. Gospodarski od> sek: Ivo Gams, Slavko Kodela, Mara Po-glajenova, Anton Drofenik, Franjo Vidsn*-šek, Franjo Zagode, Hinko Stempihar in inž. Božo Marjanović.
—c Počastitev padlih te umrlih koroških boreev. Krajevna organizacija Legija koroških borcev v Celju vabi vse tovariša, da se udeleže počastitve spomina padlih in umrlih tovarišev, ki bo v torek 1. novembra ob pol 12. dopoldne pred spomenikom ▼ vojašnici kralja Petra na Dečkovem trgu.
—c Mestno poglavarstvo v Celju potiva vse, ki imajo pravico na albansko spomenico, ker so se udeležili pohoda skozi Albanijo leta 1915., da se Čimprej javijo pri vojaškem referentu na mestnem poglavarstvu zaradi vpisa v zadevni seznam. Rok za prijavo je do 15. novembra.
—c Na obe pokopališči bodo vozili avtobusi v nedeljo, ponedeljek, torek in sredo izpred kolodvora.
—c Umrl je v četrtek v kapuc'nskem samostanu v Celju v starosti 72 let kon-zistoriabii svetnik in bivši prvi jugosloven-skl kapucinski provincial p. Donat Zupančič. V celjski bolnici je umrl v sredo 43-let-ni hlapec Peter vVolfern, po rodu Rus, v četrtek pa 23-letni posestnik Franjo Va-lenčak iz Sedlarjevega pri Podčetrtku.
—c Težka nesreča v Gaberju. Ko se je peljal 53-letni Ignac Fermč. vratar na železniški postaji v Celju, v sredo okrog 21. iz slučbe s kolesom domov v Gaberje. ga je na Mariborski cesti blizu Sokolskoga doma povozil neki avtomobil in mu zlonrl levo nogo. Ponesrečenca so prepeljali v celjsko bomieo.
Iz šošfanija
— Občinska hiša na Vodnikovem '.'grl — prodana. Pred dnevi je bila podpirana pogodba, s katero je šoštanjska občina prodala stanovanjsko hišo na Vodnikovem trgu. Kup-1 jo je mesar g. Ferder. S tem bo v bližnji bodočnosti ob stanovanje 6 družin, večinoma slabo situiranih delavcev in obrtnikov. Korak občine je naletel pri občanih na splošno začudenje, saj je prodala občina hišo v času. ko je v šoStanju pomanjkanje stanovanj občutno in ko dela stanovanjska kriza predvsem revnejšim slojem resne skrb:. Povprašali smo zadnjega mestnega župana g. dr. Mayei ja o tej stvari. Odgovoril nam je, da je pred leti kupila občina hišo na Vodnikoi-em trgu edinole iz socialnih razlogov. Hiša naj bi služila in bila v korist revnejš!m. Tej svoji nalogi je služila v Izdatni meri do danes. Občina bi Že v principu ne smela oddajati svojih realitet, kaj šele v primeru, če strune potrebe zahtevajo drugače. Tud: izgovor, da je bila prodaja potrebna radi finančnega stanja občine, ni opravčljiv. ker predstavlja znesek din 80.000. za katerega je bilo poslopje prodano. bagRtelo v celotnem obč. dolgu in premoženju. V vseh teh okoliščinah pomen ja prodaja prenagljen*) dejanje.
— Uradne ure pri tukajšnjem okrajnem sodišču bodo v zimskem času, počenši od 17. t. m. od 8 do 12. dopoMne in o:l 13. do 16. popoldne, razen ob sobotah, ko bodo od 8. do 14.
— Slinavka in parkljevka. Poročilo o slinavki ln parkljevki v šaleku je treba izpolniti v toliko, da je ta bolezen zajela tudi govedo. Vsega je okuženih v šaleku in Konovem 10 glav živin°.
— Obrtno nadaljevalna Šola se je pričela. V letošnjem šolskem letu je vpisanih 72 vajencev in 33 vajenk. V obrtnem oddelku je vpisan:h 62 vajencev in 24 vajenk, v trgovskem pa 10 vajencev in 9 vajenk. šoštanjsko obrtno nad. šolo ob skuje enmo del vajencev in vajenk, vpisanih pri tukajšnjih obrtniških združenjih. Precejšen del, iz Velenja in okolice, pa otittsrja brez pouka, ker se obrtna nad. šola v Vcleniu še nI otvorila. Skrajni čas je, da merodajni č:-nlteljl takoj omogočijo otvoritev šole in s tem potrebno strokovno izobrazbo obrtniškem naraščaju.
Iz LJotometra
— Mesto fazana-purana. V kroniko o našem divjem lovstvu, ki je zelo razvito na Murskem polju, posebej pa še ob Muri in obronkih Slov. goric, je zabeležen zanimiv dogodek, iz lovišča predsednika občine g. Tomislava Kovača. Pied dnevi je počU strel v gozdu na Veščioi. kjer stoji na robu gozda hiša posestnika Ceroviča. Cerovič je šel pogledat, kdo strelja, ker so mu kokoši in pure vse preplašene pri-beŽale domov. V gozdu je nsšel mlako krvi in puran ovo perje, purana pa ni bilo nikjer. Vse kaže. da ga je ustrelil divji lovec in jo popihal z nj'm. K r mu ni prišel na cilj fazan, je moral pasti pač puran. Ves razburjen je potožil (Vrovlč sosedom in lovcem, da mu Je divji lovec odnesel purana.
— Pesem klopoteev je utihn'la. V tem ted^^ so utihnili klopotci. ki so nam % vrhov naših lepih vinorodnih gričev doneli od Velike maše pa še nekaj dni po sv. Tereziji. Trgatev je končana. Po vinogradih ni več onega živahnega vrvenja, kakor prejšnje tedne. Danes se še pretaka mošt. Tu pa tam se praznijo Izposojeni sodi, mošt se pretaka v nove lastne sodove. Vsak vinogradnik pač ni računal s tem. da mu bo zmanjkalo posode,' da si bo moral radi večjega pridelka izposoditi sode ter šele po trgatvi napravili nove. Od kleti do kleti hodijo tudi kupci, ki ponujajo že malo več za mošt, kakor so ponujali pri prešanju. Po cestah se pomikajo cele kolone voznikov, ki vozijo mošt v razne kraje.
— Bela na drngnm železniškem tiru. Dela na drugem železniškem tiru, ki se gradi iž Ljutomera do Koršincev, so toliko napredovala, da bodo zaceli še ta teden navažati gramoz in polagati pragove. Tako bo ta del železniške proge razmeroma hitro gotov.
— Zatemnitev mesta. Tudi Ljutomer je imel zatemnitev mesta. Zatemnitev je trajala v ponedeljek od 18. do torka zjutraj do 7.
— Tombola. CMD podružnica v Ljutomeru priredi svojo tradicionalno Martinovo tombolo letos 6. novembra ob 15. v Sokolskom domu. Poleg: 5 glavnih, je še nad 300 lepih dobitkov. Tombolska karta stane samo 2 din. Po tomboli bo zabavni večer S plesom in Martinovo gosjo.
Iz Poli fen
— Uradni dan sreskega nacehrka bo 3. novembra ob 10. v občinski pisarni.
— m omvkoptetoralea Davkoplačevalci se oposarjajo, da zapadejo davki v plačilo dne 1. XI. ter da naj s vpladH ne odlašajo,