.4 ^ a« ^^ ta praadke** —j i&ilr «ze«pt S«turdaya, HoliSai«. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urtdnlikl In upr.mtlkl proAoH: 1M7 8. Uwndal« A v*. OffU* «f Publlcatton: ««*7 South Uwnd»U At«. Td«phon«, HockwtU 490« ,year xxviil liaU J« HM Januar, 1«. IMI. M U« »Mt-Offi*. Act * Co«(rM «f Marci. I. U7» C1IICAGO. 1LU ČETRTEK. 27. JUNIJA (JUNE 27). 1935. 8ub.crti,Uo. ie.00 Turty. lova davčna lestvica za Aomt—t §m miline »t n»etel liti of poitajf prorhfd for 1» »etto, nos. Act of Oct. «, 1917, authorii.d on Juta 14. 1WS. STKV.—NUMliKR 125 Kampanja, za zdru- italijani se upi-L iS J L2 žitevvsehNordikov R^JO VOJAŠKI bogatine pred kongresom v afriki frok davek na milijonarske dote ameriških do-Urikih prince«, ki si "kupujejo" gnile plemiče iz Evrope za može. Roosevelt pritiska na kon-irei za takojšnje sprejetje njegovega davčnega programa, toda boj v zbornici bo despera-ten, kajti burbonski demokratje se obračajo proti predsedniku in se pridružujejo republikanski opoziciji _ fashington, D. C., 26. jun. — jesnik Raymond J. Can-Wi demokrat iz \Visconsina, , v^raj predložil kongresu za-«ki osnutek, ki določa težko i vrenje bogastva Ameri-k, ki poroče bankrotirane „opeke in druge plemiče. Take poroke kakor jih je "Jepal na primer princ Mdiva-t hčerami ameriških phito-ov, bodo . po mnenju kon-jika Cannona onemogočene, bo njegov načrt uzakonjen. _d tako bogata dedinja kakor Baitara Hutton se bi obo-rijala predno bi sklenila po-ko s kakim plemičem, ko bi ela, da bo morala plačati 26 otkov davka na svojo ded- Osnutek določa desetodatotni ek na imetje $100,000 do 0,000; 20 odstotkov od $200,-l do $500,000 in 25 odstotkov I pol milijona naprej. Cannon i dejal, da bi nekatere poroke | tujezemci stale več milijonov rjev in izrazil je dvom, da totm praktična Američan-i tako visoko cenila plemiški, ov. "T« načrt predviduje nadalj- $100,000 do $300,000........................ 16 $800,000 do $1,000,000...................... 16 $1,000,000 do $20,000,000................ 17 Nad $20,000,000 ........ ..................17* Dedščine Od it. $300,000 do $600,00.......................... 4 $600,000 do $7«),000 ....................... 7 $760,000 do $1,000,000...................... 10 $^000,000 do $2,000,000.................. 20 $2,000,000 do $3,000,000....................80 $3,000,000 do $4,000,000.................. 40 $4^00,000 do $6,000,000.................. 60 $6,000,000 do $7,000,000.................. 60 $7,000,000 do $10,000,000............... 70 Nad $10,000,000 ................................ 76 Davek na darila bo znašal tri četrtine davka, ki je določen za dedščine. Sedaj ni nobenega davka na dedščine, dasi federalna vtlada nalaga davek na imetje predno je razdeljeno med dediče. Predloženi davek na dedščine bo pri štet k sedanjemu davku na imetje. 1500 pi$ateljev izključenih iz Nemčije Berlin, 26. jun. — Na odredbo nacijske vlade je nemška kulturna zbornica prepovedala 1600 ___________________pisateljem in prevajalcem izda- davek na luksurije in je v in tiskanje njih del v Nem-Jasju i Rooseveltovim pro-'*W- Vsi tJ Pisatelji, ki so danes mom distribucije bogastva,"! V€*inoma zunaJ Nemčije, so o-leial Cannon Dali* ?p r*v*\ značeni za nearijske in sovražne tretjemu rajhu. dejal Cannon. Dalje je rekel, je alarmiran ne samo žarama, ker odhajajo velika iriška bogastva v tujezem-temveč tudi zaradi okuže-zdrave krvi (!) demokratična ljudstva s krvjo izčrpane izrabljene aristokracije. Wa*hingt«n. I). C., 26. jun. — r"kolu v demokratskih in republikanski opoziciji "Eooaevekovi diktatu-»0 Voditelji demokratake fine pod vzel i akcijo, da Čim-»I uveljavijo Kooseveltov »m redistribucije bogata. J« program določa stopnje-davke na korporativne doji«* Od deset odstotkov na či-r™'iček $2000 do IT '/se od-na profite od $20,000,000 Vh 1'oleg sedanjega dav-na dedščine program določa E*" ki j« Htiri od- nt dedščine nad $.'100,000 «od "Motkov davka. fJZ < kala odred- f—veltovega a 'UMI 1.0 maramo." podarjena nagrada deset tisoč Poročila iz mnogih mest jav-mark za najboljši produkt brit- 'Jajo, da se prebivalci poskrijejo Hke umetnosti in slične nagrade v hi?»h' ko »M> korakajo za produkte holandske in škan- v koncentracijska taborl- ..........šča. Italija računa na izbruh vojne v Kvropi predno se bo brezupno zapletla v pustolovščino v Afriki. dinavske umetnosti. Druga dva govorniku sta bila Thilo von Throta in general Goering, nem- z naturo. N aie l smrt v premogorovu Ford City, Pa. — James Edg-ington, ki je bil v svetovni vojni ranjen v bitki pri Chateau Thi-erry, je našel smrt v malem premogorovu, katerega je bil najel v najem. Ker ga oni dnn ni bilo domov ob času, je njegova žena zaslutila nesrečo. Sla je do soseda. Ko sta dospela v rov, sta našla Kdgingtona mrtvega pod veliko skalo. Zapustil je šest otrok. Bogata ntara devica zapustila $25,000 psu! fhicago.—Miss Margaret Mc-Dermott, stara 70 let, ki je umrla 4. junija, je zapustila vse svoje premoženje, vredno $26.000, svojemu psu. Tako se glasi njena oporoka, ki dalje določa, da dedščina preide v posest društva proti trpinčenju živali, kadar |>es crkne. Kdorkoli bo skrbel in ljubil njenega psa, ta lahko razpolaga z njenim premoženjem. Ženska ima sorodnike, ki bodo zdaj tožili za razveljavljenje čudne o|>oroke. ški letalski minister Prvi le v pusioiovsemo v Ainai lta,kI mmiHloleg Nemcev , dogodke. Anglosaksi, Holandci, ftkandi-i ... ..... . ... __", . Ki„;„««Aii Mussolini je mobilizira mili- navci in Švicarji. Najznačil- ^ nejše karakteristike teh plemen mi|ij()nJu 4(l y ^ „ so IjulK-zen čaHt in svoboda, he- u rt>vjja ..Nu u nm,jn !°ii'"1Jdeah in tf8n° obfi#van* ukradel vojni pohod drugim av- rop>*klm državam, kar S4» Je pred nekaj meseci smatralo za nekaj neverjetnega. £e pred izbruhom svetovne vojne je bilo v veljavi pravilo, da izguba dneva ali celo ur prj mobilizaciji lahko povzroči resen poraz na bojišču. "Sedaj se Je Italija aktualno mobilizirala. Vrhovni armadni štab, ki računa, da bo vojna v Kvropi izbruhnila^ smatra mobilizacijo za dobro strategijo, ki Je l>ila Izvršena pod krinko apora z Abeslnijo. "Kkonomski položaj Italije je danes tak, da se režim lahko vzdržuje na površju s stalnimi pripravami za vojno, toda ta 1 Dalje ii« 8. •Ir.nl.) Johnson imenovan opozicija v ju- zarelifnega vodjo c0slav1ji dosegla koncesije Nadziral bo relif na dela v New Yorku Washington, I). C.. 26. jun. — General Hugh S. Johnson, ki je kot načelnik odlnira NRA hotel imeti kontrolo nad administracijo javnih del, je bil včeraj i-menovan na manjšo pozicijo v administraciji, kateri je Roosevelt poveril izvajanje programa relifnih del, za katera je kongres določil nad štiri milijarda dolarjev. Johnson je bil imenovan za direktorja relifnih del v mestu New York po konferenci z Roo-se vel to m v Beli hiši. Njegova naloga bo koordiniranje relifnih del v New Yorku. Po konferenci je Johnson povedal reporterjem, da je predložil Rooaeveltu štiri pogoje predno Je obnovil oflcl-elne odnošaje z administracijo. Prvi pogoj Je bil. da ne bo prejemal nobene plače, dobival pa bo $25 na dan za "stroške", kar pomeni, da bodo ti "stroški" znašali $7800 na leto, skoro tretjino več v primeri s plačo, ki jo je prejemal kot načelnik odbora NRA, dokler mu nI bila zvišana. Drugi |H>goj Je bil, da njegov termin |>oteče 1. oktobra razen v slučaju, da se dogovori z administracijo glede podaljšanja termina. S tem se je Johnson očl-vidno zavaroval, da bo lahko napravil umik, če bi prišlo ponovno do ločitve med njim in "new dealom" kakor takrat, ko ga je izpodrinil iz administracije Do-nald Richberg. Svoji novi službi bo |>osvetil najmanj štiri dni v tednu, ostale dueve pa bo upravljal avoje privatne zadeve. Njegov zadnj pogoj je bil, da se bo (Misvetova z newyorškim županom kolikor bo potrebno, toda direktno bo odgovoren le H. L. Hopklnsu, načelniku federalne relifne ad minist racije. Po konferenci v Bell hiši je llopkins podal izjavo, da bo Johnson direktno le njemu od govoren. O tem Je obvestil L. W. Herzoga. newyorškega relif neKii administratorja, in izjavil da bo imel Johnson popolno kon t rolo nad relifnimi deli v mestu Navv York. V.e zunanje pogodbe morajo čakati novih volitev KIČ. ki bo udrihal po hri**U (Mart»al Jrrger.) rM.'« Škotski protestanti v bitki s katoliki Policija izvriila več aretacij Kdinburgli, Akotaka, 26 jun. Verski izgredi so včeraj |a> novno izbruhnili v tem mestu, ko je več tisoč protestantov napadlo katoličane, ki so organizirali procesijo, Ta procesija Je bila v sveži z evharističnim kongre. som, ki je bil tu nedavno otvor-jen. IVg v bližini cerkve sv. Andreja je bil glavno (Mizorišče bit ke, v katero je moralo | h »Seč i tri sto |sdii ajev. V akcijo proti Iz grednikom je bila p«>zvaua tudi |Hi|icijska konjenica. Protestant-je so, navalili na kutoli^-ane / v/klikom "Proč s papežem!" Sluni izgredi so bili tudi v pondeljek, ko je tri tisoč pro-fint/intov napadlo katoličane s kamenjem in drugimi predmeti, VjjdiMjt mi bili aretirani in ob sojeni rut nieHHf dni eapora ali placilev globe $f»0 1'olii'ija Je tudi siimh I aretirala \'e|iko število Irgreilnikvv in jifi vrgla v je^-o, Fišh bi Heporliral vse, hi ne ljubijo ustave/ VVaNhington, D, C. Mamil ton Klub, republikanski koni(tr*-nik iz New Vorka, Je rekel i torek zv#čer, da bi tretja vse "nmw* dealerj«*" in o«tale Američane, ki im* ljubijo sedanje am«*riAke u* j »tave, «!•-1 m>f 11 r m I i v Italijo, N« m ' (ijo in Kuaijot KOROŠEC KONTROLIRA POLICIJO Belgrad. 2«. jun. -- Opozicija z dr. Mačkom na ceiu je %a enkrat dobila zadoščenje za izgubo svojih mandatov pri zadnjih volitvah, katere so jI po njenih trditvah prisodili volllcl, a jih je zavrgla prejšnja JevtlČeva vlada. Glavna zahteva opozicije pri sedanji vladni krizi je bila, da ae rezultat zadnjih volitev popolnoma zavrže in razpišejo nove volitve. To je opoaiclja dosegla. Opozicija je dalje dosegla, da nova vlada, kateri načeluje Milan Stojadinovlč, ne sklene in ne pod-piše nobene pogodbe s katero zunanjo državo; vse te pogodbe morajo čakati volitev in prihodnje vlade, ki prevzame oblast na podlagi demokratičnih volitev. To pomeni, da se zdaj Jugoslavija o* more udeležiti konference male antante ali katere drug« konference, dokler ne dobi stalne demokratične vlade. Na temelju sporazuma z opozicijo ima Stojadinovlčeva vlada edino nalogo, da skrbi za red in mir v državi In pripravi nov volilni zakon, ki bo določal tajno, enako, svobodno in demokratično volilno pravico s svobodo tiska, govora in zborovanja v volilni kampanji. Dr. Vlad k o Maček ni hotel sprajetl portfelja v Stojadinovi- cevi vladi, izrazil pa je svojo ss-dovoljnost s novo vlado In njenim programom. V novem kabinetu so zastopani Hrvati, slovenski klerikalel ki so bojkotirali zadnje volitve — In oposicional* ni muslimani v Bosni. Stojadinovlčeva vlada j« sestavljena takole: Milan Stojadinovlč, predsednik vlade in zunanje zadeve. Dr. Anton Korošec, notranja sadeve.--------------------------------------------- Dr. Ahmed Spaho, pošta in brzojav. Gen. Peter živkovlč, obramba. Bogdan l#tita, finance. Ljudevlt Auey, justlca. Milan Vrbaulč, trgovina, Nikola Preka, socialna blaginja. Miloš Itoblč, javna dela. Mirko Kamenovič, aokolstvo. Svetoslav Stankovič, poljedel-stvo. G juro Jankovlč, brez listnice. 'Prvi korak, ki ga Je storila n<»-va vlada, ji« bil, da je dala svobodo tiska. Doslej je bil tisk |hi-pol tlom a i > vaej JugoMlsviji, Tri smrtne obsodbe na-cijeo v Avstriji potrjene Dunaj, 1*6 Jun. Avstrijsko nai v 14j« M<»dišc* je islobrilo smrtne obso stoikov in iztxiljšanje delovnih po »'"p - ^ad tristo delavcev je pruad«ftih v atavki. PROSVETA TNK ENI.ICJIITKNIIKNT m UITMUA ItoVmiKI KAMNINI i«»»Ol» m m UtAm Chlmmtl to K«m4* ti M M trn 9S« HHtollM« IM; M C-fclr.— to ctan r A« m «■*> M«. m t» m (d iMi h I m ■ ■ i ■! —■■ ■ m u» um^mš steha liufi cfc*«a»» ••4 CkuAi I« to r« <>>«■*«• M4 CMm P« »v f« I« tto-rtr- M M Bat«*** ItoHM —■»>■» (ArUM. MU. N« i*A i m pmšHtmuUm tt • atoAato. *• M »HfcAlI »4*«tWM r»to Ml toMttrito I »■■11*1- raitMM »a4 *tll wt to mirili r - |" M ■■ I *ai NMhK M >M k» IM« Stik I'KOM V KTA «1141 •* At«. CHINI. MKNMI ur rsr. M UHUm ts Kje je "pionirski duh"? Amerika no ponaša s "pionirskim duhom". Njena zgodovina kar mrgoli pionirjev in "pionirskega duha". Toda — ala* and Aleck! — "pionirskega duha" danes ni več. Pomehkužil se je, razpadel je in umrl je! To natn živo dokazuje bur-bonski tisk, ki poroča o neki bandi kolonistov, katero je federalna vlada (škandal?) |*>*lala na svoje stroške iz Minnesota in Wisconsina nekam daleč na mrzli sever, v Alasko, da si tam ustanovi svoj bodoči dom. Ti kolonisti niso prav nič pokazali starega, tradicionalnega, žilavega ameriškega "pionirskega duha" — In to je sramota. Prvič je sramota, ker so sploh Ali tja — držeč se za očetovsko roko strica »Sama; drugič je sramota, ker so, ko so prišli v Alasko, poslali pritožbo v VVashington, da niso v pustinji Alaske našli nobenih hiš, nobenih vodnjakov, nobenih šol, nobenih zdravnikov in zdravil in nobenih cest. To je sramota! Kakšni so to pionirji, ki se zanašajo na vlado, da jim postavi hiše, izkoplje vodnjake in zgradi ceste ter šole? Tako vprašujejo bur-bonci in kličejo v spomin očete Pilgrimce in ostale robustne individije, ki so kolonizirali Ameriko in si sami oskrbeli bivališča, vodnjake in ceste; nikogar niso vprašali za pomoč in tudi niso marali kakšne pomoči, ker so hoteli biti neodvisni in svobodni. To je bil "pionirski duh" — nam tolmačijo burbonski modrijani —- ki ga danes ni več. Prvi ameriški pionir, če se ne motimo, je bil Kolumb s svojo četo pustolovcev. Španska vlada mu je dala tri ladje in druge potrebščine ter ga poslala iskat najkrajše poti v Indijo. Kolumb je vodil trgovsko ekspedicijo in ni šel iskat Amerike, ker takrat se nI nikomur v Evropi niti sanjalo, da obstoji kje kakšen talk kontinent. Baš takrat je otroška veda ugibala glede okroglosti sveta in Kolumb je računaj, če je zemlja okrogla, zakaj ne bi prišel v Indijo na vzhodu z zapadne strani. Ko je trčil ob otok« v Srednji Ameriki, je mislil, da je prišel v Indijo — in zato je krstil tisto otočje za Zapadno Indiju in domačine za Indijance, katerih se še danes drži to ime po v s«'j Ameriki. Kolumb je prej umrl predno je s|>oznal svojo zmoto in vedel, da je »Mlkrll čisto nov kontinent in dj^ jt iit- prvklelo daleč od Taiti kontinenta do stare Indije. /a Kolufttfiom »o "pionirili" roparski španski pustolovi. Kakšen "pionirski duh" so imeli U spanski "konkviatadorji", ki so uničili indijanske narodi* v Mehiki, Srednji in Južni Ameriki, je zapisano v zgodovini. Gradili res niso nič, ho pa zasužnjili Indijance, da so jim zgradili plantaže in mesta potem, ko so zasuž-njene Indijance oropali in odrli do kosti. Prav tako so delni i portugalski kolonizatorji. Prav tak "pionirski duh" so prinesli ho-landski in angleški pionirji, ki »o "civilizirali" Severno Amerko. Zgodovina vseh ameriških "frontirjev" nam živo priča, kakšen Je bil tu "plemeniti in stvariieljskl duh". Glavni nagon, ki je Kital \se t«* prvotne kolonizatorje «k! izhodnega do zapadnega, južnega in severnega konca Amerike, je l>il, da najdejo in si prilastijo fahulozne. ku|ie zlata, srebra in drugega pririMliu ira liogastva. Naglo ohogatenje! To je bilo yi**|o vseh kolonistov. Naglo olmgate-nje za vsako ceno! /.uto je bila vsaka tolpa "fruotirjevnV nama svoja armada, olairofte-na do zob. sam svoj sodnik in sama svoja vlada. ki ni marala nikogar in ni hotela poznati nikogar nad *eU»j; zato je moralo vse pasti pred njimi: Indijanci In laMni rojaki, ki so jim delali ovire. To j«- bil "pionirski duh" |nmi masko roman« tuuega la*rojstva in velik« kreativnosti: vča-si Imiima sk ka»nrje zrasli nebotičniki. Tam ta duh' še danes kraljuje in tam si je zadnja leta hujlo t'|H*ki*i dolg« prste ob lastni |x»4r«š-im »*t i. Čudno! Originalni pionirji, »o kradli zemljo na delalo, se niso zmenili ta AUsko. rasen kolikor so tamkaj našli ilate prsti. Za farmarstvo v Alaski se ntao brigali, Ni jim nest«! Jhioaeveltova vlada je storila atra-šen Ifreh. ker JO tja poalala m-kaj stotin brel-posrlnih družin in skuša Jim zaradi!! naselbine. To ni |Mfttvo! Ke* ni u. ruparskih pravilih. Glasovi iz naselbin Zanimive beležk« Vrtna zabava SND Haukegan, 11L— Kakor običaj* no, tako so tudi letos delničarji in delničarke Slovenskega narodnega doma sklenili, da se vrši domov piknik na 4. julija. Ker pa se težko dobi primerne pro-»tore, ki niso preodrt ne samo med moškimi, pač pa tudi med ženskami. Iz teh razlogov se bo torej letošnja domova vrtna veselica vršila na vrtu SND. Za prvenstvo v bqlincanju se bodo kosali balincarjl iz Wau-kegana in No. Chicaga, 12 ba-linearjev v vsaki skupini, zmagovalci pa bodo dobili lepe nagrade. Dobitki so pripravljeni tudi za ženske, katere bodo hotele igrati karte ali bunko, ali |>a balincati. Pri vsaki mizi bodo štiri igralke in ena bo deležna dobitka, namreč zmagovalka. Za prigrizek pa bo na razpolago mlad pečen prašiček. Odbor SND ulj ud no vabi vse ljubitelje zabave in prijatelje SND, da pridete na 4. julija na vrt SND. 2al vam gotovo ne bo. Poleg omenjenih iger bo tudi več druge zabave, zvečer pa se boate lahko veselo zasukali. Zato naj bo 4. julij vaš dan. Obenem vabimo tudi balincarje iz Oiicaga in ostalih bližnjih naselbin, da se pridejo z nami kosat v tem zanimivem športu. Na veselo svidenje 4. julija na vrtu SND! Odbor SND uljudno vabi vse t John Mahnlch, predsednik. klub in na prošli seji tega kluba je bilo sklenjeno, da priredim* piknik dne 4. julija na navadnih prostorih. Ni s« treba bati, če bi slučajno deževalo. Postavili bomo namreč šotor in komur bo drago, se bo lahko zabaval v šotoru ko v prosti naravi. Pridite vsi, ker zabave bo obilo. Za lačne in žejne bo dobro preskrbljeno, tako tudi za vse o-ne, ki jih veseli streljanje. Streljali bomo golobe iz lončevine, za- V sredini parka je kopališče, / katerem se lahko uči plavanja >reč sto ljudi pod nadzorstvom zvežbanih plavalcev. Kopališč« e javno in prosto vsakemu. Vola je snažna in večkrat premešana. V bližini je Ohib House j ^ 7krbiuad^ni"od^r Va-« krasnimi nasadi cvetlic Okro^r bijo He vsi oki)rlkkl roiakii da se njslopja in povsod je gladko po- ^^^ ^^ piknika v veli_ trižena trava. Določen je tudi kem Atev{,u ZabavaJi 8e bomo •>osebeii prostor za igranje gol- jmt.nitnu in tudi lut(>ett 'da družine pjknik dne 30 juniJa nR Zolbije. opazovati. , ali skupine pripeljejo s seboj parku v Iy0raln Boro v prjd Greenfield park se nahaja ka- razne druge pijače in se zaba-' V0Je blagajne. Nastopila boata kih šest milj zapadno od West vajo po cele dneve v tem parlu ^vi, govornika, pravnik Dljužan- Allisa in ima šest pikniških pro- na svežem zraku. Za slučaj sla-' štorov. Teh se ljudje drugih na- bega vremena, bo kmalu dogra- rodnosti precej |>o«lužujeJo. Na jena velika stavba, v kateri se vaškem teh pikniških prostorov bo nahajalo tudi plesišče in dru- je (»ostavljena primerna peč. gl javni prostori. Pod drevjem so klopi in mize. j Pridite tudi vi in ne bo vam Sence je obilo, ker je drevja (Jo- žal! Posetniki pravijo, da še nl- sti; nekaj so ga zasadili, ostalo *o videli tako lejiega parka kot pa je že prej tam rastlo. Poleg je Greenfield park, šest milj zar tega so na razpolago lepi igriški prostori. V imrku je izvrstna pitna voda. Izkopal! no vodnjak tOO čevljev globoko, iz katerega s«' dobi nad štirideset tisoč ga-lonov vode vsakih 24 ur. V(«la teče po skalah in ne nabira v umetno napravljena jezera. Okrog vodometa so skale, med njimi pa rastejo razne krasne cvetice, ki izvabijo sleherni dan v svojo bližino na tisoče ljudi. Posebno ob nedeljah in praznikih pride v park veliko ljudi, da si ogledajo rože in ostale zanimivosti v tem parku. -Na jezeru so čolni, ki se renta jo piknikarjem |m> Ific za |s>l ure ali 2ftc za uro vožnje |m> jezeru. padno od West Allisu. ___________„Jos. Radelj, 10, Piknik strelskega kluba llon Air, Pa.—Dopise v Pro-m vet i i/, raznih naselbin rad či- tam in Večkrat mislim, da se I »o ta ali oni dopisnik pohvalil, da se je k njim Uta prosiHTituU že vrnila izza onega nevidnega o-gla. Saj nam razni opti nisti obljubljajo ž«' dolgo, da se vrne. Toda nič take sreče, brezposelnost še vedno narašča in revščine ni ne konca ne kraja. Pa če mu bi človek turnal, saj itak nič ne iHimaga; privadili smo se že vsemu slabemu, kakor ribniški konj lakote. Na Bon Airu imamo strelski sky in deželni poslanec Chermak, ki bosta govorila o pomenu dr žavljanstva in drugem. Na programu bodo razne tekme za mlade in stare in tudi ples, tako da bo obilo razvedrilu za vse. Vab Ijeni ste vsi, da se udeležite v velikem številu. Odbor. Piknik driavljanakega kluba John*town, Pa. —■ Tukajšnji ameriški državljanski klub je sklenil, da priredi «voj piknik v nedeljo 30. junija v Zolbetovem parku v I/irain Borough. Pri-fetek ob 2. pojnildne. Za žejne in lačno bo vsega na razpolago. Igral bo izvrsten orkester, ki bo prijal starim in mladim. Ob 6. zvečer Im> tekma za mladino in •ulrasle, o^lale pa se bodo lepe 'lagftide onim, ki bodo v tekmi unagali. Vabljeni so vsi od bli-tu in daleč. Glavno je, da se bomo vsi nkupaj dobro zabavali. Ne pozabite na 30. junija na imenjeni piknik Ce bo deževali, se bo zabava vršila v Slovenski dvorani. L. Novšak. pu prvotnih —Federated Pictur«. Načelnik zveznega vrhovnega sodišča Hughes. Redko svidenje Ambridge, Pa. — Na povratku s potovanja po Kanadi in obisku Niagarskih slapov, so nas dne 12. junija obiskali naši sosedje iz starega kraja, ki sedaj živijo v Milwaukeeju, Wis„ mr. in mrs. Anton, Butcher, mrs. Frances Magister in njen sinko in mrs. Ivana Breskvar, tri sestre, rojene Hrovatič, po domače Majke-ževe iz Gornjih Lakonic, fara Smihel pri Novem mestu na Dolenjskem. Obiskali so družini Antona in Franka Rosenbergerja. Pač veselo svidenje po 30 letih! Frank Ronenberger, 38. Ttanč« dru/in v Nebra-ki je •talo brez strehe, ko no vo* paprik aUln«, Na nliki je eTaTeh družin. Kanadski 'New DeaF naletel na odpor Liberalci napadajo Ben-nettov program Ottawa, Kanada. — Zakonodaja, ki določa regulacijo in kontrolo notranje trgovine preko federalnega obrtnega odbora, je izzvala veliko opozicijo med liberalci in laboriti v parlamentu. Zakonodajni program, ki ga skuša premier Bennett uveljaviti, se skoro v ničemer ne razlikuje od zakona, ki je bil pred nekaj dnevi sprejet v ameriškem kongresu in je podaljšal življenje NRA do 1. aprila prihodnjega leta. Program določa legaliziran je dogovorov, kar naj bi preprečilo Škodljivo kom-lK>ticijo in ustanovitev federalne komisije, katera naj bi pro-sekutirala tiste, ki bi kršili dogovore. Proti programu so se oglasili kritiki na dimnici in levici. Prvi pravijo, da je preveč revolucionaren in ograža ustavne pravice provinc in državljanov, dočim levica argumentira, da ne gre zadosti daleč, ker federalna komisija ne bo imela moči, da bi ga efektivno izvajala. H. H. Stevenn, vocTja stranke delavcev in farmarjev, je dejal, da bi morala federalna vlada bolj odločno nastopiti proti v< lebiznisu. da od pravi obstoječa zla. Ako se Iki še nadalje obotavljala, bo ljudstvo vzelo U> stvari v tvoje roke in našlo solucijo, toda predno bo do tega prišlo, bo morala iti dežela sko-zi kaos. i Banke, zavarovalne društie in velike Indufttrijake korporaclje m- ImkJo morale sprijazniti g federalno kontrolo, je rekel Ste-1 vens. Ti intereai silno kričijo | proti taki kontroli, na drugi strani pa brezobzirno uničujejo šibkejše t««kmece in ignorirajo deU\*t in farmarje,^, katerih življensko eksiatenco ograža jo in jih potiskajo v bedo. ČETRTEK, jrjTTvtM Problemi priseljenca - Veljavnost "prvemu pa^rja" y Vprašanje: Dobil sem svoj ",,rvi dne 6. julija 1928. Ali pomenja to da n ^ vloštšl proš„k za "drugi dne Julija ItMtt, t. J., .edem 1* Znam za nekoga, ki je vložil prošnjo * S «i papir ' nekoliko dni pred zapadlostjo »J? ga papirja" in rekli so mu, da ne veli. Z več da more začeti vse znova in dobiti « ^jrvi papir". ^ Odgovor: "Prvi papir" (Declaration uf { tention) velja sedem let. Ali morata »i pomniti si, ko vložite predhodno prošnio J tiskovini form A-2214, to še ne pomen » ste "vložili prošnjo za naturalizacijo" a prva prošnja služi le za to, da date nckate informacije, na podlagi katerih bo naturaln ed;ski urad pretakal, da li ute pravilno dali je vse v redu. Sele, ko je naturalizaciji urad vse preiakal, vas povabijo, da pridete pričami. - Ko so izprašali vas in prič? j„ ste prestali državljanski izpit, tedaj «. V| dovoli, da podpišete resnično prošnjo u Ilal ralizacijo. Tedaj pa velja rok, da' "prvi D pir" ne sme bit; starejši mT7 let Ker pa nI vložitvijo prve predhodne prošnji' in ko«j prošnjo ob dnevu izpita mine pr«cej tm umestno, da se ne vloži prva prošnja tik pi zapadlostjo" prvega papirja". V svojem skičaju pošljite tiskovino F« A-2214 takoj sktrpaj s "prvim papirjem", <> IHo I*«.« da nima za seboj še niti pol stoletj* z*"®*] Prva kolesa na verižni pogon |>a v> * že 1873 in še prej so se vozili ljudje na ta^ nlh "drezinah", ki so se vozila na u n*^. se je vozač z nogami odganjal <«i tsl lesa te vrste so se pojavila na cestah In to bo po vsej priliki tudi rojstno Ho rj. V nekem cerkvenem oknu iz * H Pogis pri Londonu je opodobljeno lom, ki je sumljivo podobno bir.khi. M« i izključeno, da ?«o pognali kole* » prej, pa so prišla kasneje zaradi z*nrm» stl cest spet H rabe. Bolezen krtkih valov ■» - . 2e pred di»lgim časom razni ^ trdili, da povzročajo radijski vsk*> ske pocutke Ameriški »dravsin. ■ stvar preiskovali v i^-dnjem da re« biva bolezen ki v ^ brsažičnih valov - "T— so zapoetene pri velikih oddat«'" ! IS*. njem znaki sr»: nizek krvni pn glavobol, naglušno«! in cela »ost. Kratke valove upof^P- kak no. s uspehom v zdravilne videti, njih učinki niso ušij«^ I (|*%iru fr Jon«aUvijt.) pg, METLIKI SE NB-pojahnjen Tadi železničar »rane krivdo zaaiku- ^ metliškega okrajne-JE* orožniki pripeljali r^,. ki sta osumljena Kožarje v lh v Lak To sta čuvaj Anton ffSrtnii-ar Kr«nce SvttJ" Kuviičae umoru in po- Wm POP**1 Kožarjevih fi0 nemirno in zato so jji N'a njegovem sta-jU*so našli srajco, s katere izprani Q^lt,ži- "»Jbrže m drugih stvari govori krivdo. Prečkava »vila, da. je bil morilec levičar, ker so smrtne [Kožarju prizadejane z1'leve i Paviič je prav tako levi-|V čuvajnici, kjer je bil Koto našli šop storilčevih if g« je isto jutro po u-f*či oatrigei. V Pavčičevi it« bili zmerom dve »e-jjihadaj ni več najti. Ena i točno iate velikosti, kakor rane na umor jene ih. p§ govore ljudje, da je Kožarja sovražil, češ, da Jjuje ženo. Morda je bil iv Pavčič tisti ki je gro-rju i maščevanjem, ka- i Kožar govoril in tožil lju-Hkrati pa obremenjuje i tudi tole: moral bi okrog ii pregledati progo na svo-| okolrtu, a je to storil šele 4. zjutraj, ko ga je neka videla, kako hiti po progi [Metliki, pregledujoč progo, od polnoči do 4. zjutraj ne more dokazati alibija, k« se vse te okolnosti stri-iv težko sumničenje Pav-| Ti pa taji vsako krivdo. I pa je, naj vprašajo njego-[tovariša Svajgerja, železni-, morda ve on kaj več , Zaradi tega so aretirali jgerja in sta zdaj oba v kih zaporih. Ko bo preie-I zaključena, bodo oba izro-»omeškemu sodišču. Pav-lpri zaslišanju »talno zaple-ifrotielovja, je zelo nervo-[krivde pa za zdaj še noče lati. »Mi Krajini pa še zdaj po-| lovore le o tem dvojnem, ■ umoru. uboj—in robija 20 let I mariborskim velikim sod-[ienatom je .stal 8. junija Maks Gašper, obtožen u-[Mmouškega urarja Franca na Kozjem vrhu ob I Maribor-IVeval je. Tertinek naučil [Opravljanja ur 'M zmerom mnogo dela. wjem vrhu je najel majhno v kuhinji delal, ku-Bil je zelo varčen in Jf imel dela več, kakor ^poklicnih urarjev. Od bli-mu nosili poprav- 1» 1. apriU stopil neki dni-1 wineku. tožen*c je na razpravi pogosto začel jokati in vse priznal. Obsojen je bil na 20 let robije. Dva obatreljena. V ljubljansko bolnišnico so pripeljali iz Viimarij nad Ljubljano gostilničarja Franca Petača in delavca Matija Bohinjca. Oba sta obstre-ljena, gostilničar lahko, Bohinjc težje. Dne 7. junija zvečer je prišla v Petačevo gostilno večja fantovska družba. Bili so že pijani in nasilni. Zato jim gostilničar ni hotel postreči več kakor z dvema litroma. To je fante razkačilo, gostilničar jih je sku-šal pomiriti, a je v silobranu segel nazadnje po revolverju ter za strah ustrelil v strop. Toda strel jih ni preplašil,, razdražil jih je. Fantje so Ae lotili gostilničarj da bi mu Vzeli revolver. Med r vanjero je hoiel gostilničar L enkrat ustreliti ter prestrašiti iMjenje teplo in jih še tepe, da da ne bom nikoli več-videl. Potem vloga Tencha v Galsworthy jevi "Borbi" — spet mojstrovina brez primere. Potem se še spominjam starca iz drugega dejanja Wildgaii8ove "Ljubezni", njegovih drhtečih, starčevskih rok in njegovega glasu. Iz zadnjih časov pa nam je vsem ostal v spominu kot Puba v Krleževih "Čilembajih" in lansko sezono v komediji "Okence" češke pisateljice in igraJke Scheinpflugove, kjer je igral Diviška, slušatelju filozofije. To so bile njegove mojstrske vloge. Kadarkoli bom gledal ta dela» bom v teh vlogah znova — hočeš nočeš — jemal v mislih za primero Železnikovo i-gro. Najbolj pa si bom zapomnil Hvoatjo, njegovega Hvastjo Prizor, ko prinese Hvastja pregnanemu učitelju Jermanu koline za na dolgo in težko pot, mi je nepozaben. Kadarkoli berem tisto mesto v "Hlapcih", zmerom zaslišim Železnikov mehki, ponižni, a tako dobri glas: "Pomislil sem, da je popotniku prijazna beseda več ko cekin, i>a sem prišel. Ljudje, ki imajo ženo in troje otrok, ne ubijajo nikogar." In spet: "Kadar je človek ože-njen in ima troje otrok, ga obide spoznanje, da je vsaka beseda, i še tako lepa in gosposka, le metafora za poglavitno besedo: kruh." Takele ljudi, ki jih je pijance, a je po nesreči zadel samega sebe v nogo. Ko je tretjič ustrelil« je zadel Bohinjca v trebuh. Oba so prepeljali v bolnišnico, kjer so Bohinjca operirali in. je baje že izven nevarnosti IGRALEC RADO ŽELEZNIH UMRL Kaulu Prišli na sled. C*!.J* Tertim'k <>bdol-Z z Kadelce, odnesel denarnico h 7nn • , '" „arnico s 700 ZnvU:- "H """-"»i l,.: ('"p«rj«. t« tem dV, "» J" trebna, ker ne pomeni nič drugega ko zavlačevanje. Železničarji so u-verjeni, da je predloženi načrt ustaven, ker je bil predelan v toliko, da so bile izluščene tiste točke, radi katerih je vrhovno sodišče razveljavilo železničar-ski pokojninski sakon. Od tega zavlačevanja bi imele koristi v prvi vrsti le železnice. Namen je, da se stvar zavleče v kongresu za eno leto. Železničarji zahtevajo sprejetje zakona ie v tem zasedanju. Novi osnutek sta predložila senator Wagner v gornji in kongresnik Grosser v nižji zbornici. Načrt pokriva le tiste delavce, ki so na plačilni listi železnic ob času sprejetja zakona. Razveljavljeni zakon je pokrival pa tudi tiste, ki so od 16. junija 1968 dobili "počitnice". Unije za vladn* last železnic Devetnajst železniških bratovi&n odobrilo resolucijo Wa*hington, I). C. — (FP) — Na zadnji seji eksekutivnega sveta železniških bratovščin je bila sprejeta resolucija, ki zahteva vladno lastništvo in obratovanje ameriških železnic. Devetnajst izmed 21 železniških bratovščin je glasovalo za to resolucijo, ki predstavlja prvo splošno in uradno manifestacijo interesov organiziranih železni čarjev. Resolucija poudarja polom privatne finančne kontrole nad železnicami in urgira federalno vlado, naj takoj prevzame železnice pod svojo kontrolo In jih obratuje v korist javnosti. Izvoljen je bil komitej, ki bo vodil kampanjo za vladno lastništvo železnic, kateremu nače-luje George M. Harrlson, predsednik bratovščine železniških klerkov. "Vlada je pod vzela več akcij za olajšanje bede železničarjev, a vse so bile neučinkovite," Je rečeno v resoluciji. "To je treba pripisati dejstvu, da so skoro vse železnice prišle -"■etSgrataS >'t»turi Otroci opazujejo manevre artlterlje, ki »o se nedavno vršili v bližini Mlhvnukeeja. Wia. pod dominacijo finančnih in bančnih interesov. VVall Street izvaja kontrolo nad železnicami preko svojih predstavnikov v direktorjih železniških kori>ora-cij." Resolucija dalje naglaša, da je na stotisoče železničarjev izgubilo zaslužek v tej krizi. Vrgli so jih na cesto z namenom, da so uprave zadostile zahtevam finančnikov, ki so terjali svoje. Situacija je že danes dovolj resna, a bo postala še bolj nevarna, če ne bo federalna vlada podvzela korakov, du zlomi dominacijo železnic po grupi wall-streetakih magnatov. Smart-K v artal imel brat o* pokaza- nrorov. Namen • R-seveltove odredbe je, da olidržl delavski odbor skupaj, dokler ni sprejet VVagnerjev načrt za nov delavski ovedalo tisku objavljanje vesti o uporih in izgredih v teku mobilizacije italijanskega vojaštva." Greh v ljubezni Sličica "Verjemite mojemu dolgoletnemu izkustvu v ljubezni: najboljše zdravilo ju beg, čini dalje, tem bolje , , , Novi obrazi, nova obzorja bodo počasi zabrisala njeno podobo, pregnala jo bodo kakor nadležno vročico in prav kmalu bo iiuikkMI dan, ko so boste sami (uHHi', da ste mogli toliko trpeti." Tako mu Je govoril prijatelj, ki se mu ju bil zaupal; svetoval mu je, naj odpotuje brez besedice, brez poslednjega pisma nezvesti. Toda vseh teli Šest tednov, kar je begal iz kraja v kraj, is mestu v mesto, J« stala pred njim njena podoba, zvečer preden je legel sput, ponoči v sanjah, brez usmiljenja mu Je rezalo v živo rano, du je kar čutil, kuko mu kaplja za kapljo odteku srčnu kri. Neke noči Je zalotil samega sebe, da Je rekel na glas: "Ne, ne preneseni več . . , nu morem več . . . Odpustim ji, vse ji odjiustim, samo da je ne izgubim, samo tega ne , . . Oh, videti jo morami In ž<* Je bolečina odnehala, ko se ji je samo v mislih približal. In teduj Je videl, du je prav tak kakor drugI prevarani ljubimci: rajši kakor da bi prenašali to 'trpljenje, rajši trpe še tako sramotno ponižanje, « Vrnil se je ponoči, izneriuda, iio du bi bil kaj pisal. Ko je stal na zapuščeni, tihi ulici, je osupnil, videč, du pri nezvesti še zmerom gori luč. "Ljudje so pri njej I in ob tuj uri!" Zamislil se Je |n obstal. V tem slabotnem in mehko*'u! nem človeku je takrat vzplamenelo, neko novo, silno In nepremagljivo čuvstvo ga je obšlo. Sveta jeza ga je zgrabila in ga (signala ka- Federacija odobrila induBtrij$ki unionizem Denver, . Colo. — Delegat Je kor vihar, da je planil proti onu-na konvenciji državne delavskeJčaseenemu svetišču svoje IJu-federocijc so se z veliko večino izrekli /.u industrijski unionizem, ki bi |hj njihovem mnenju preprečil jurisdikcijske spore ined unijami. Podporna organizacija te zavzela za Mooneyja New Vork. — Workmen's Hiek Ml Hrra-fit Kund, o- la te višnjeve kolobarje okoli staviti m^l gredami tablice z <zieomem!»en človek: tedaj pride prijazna vila in otroka |io!juhi. Našega Ocho-rowlc«a je dobra, ljuba vila po-Ijubiiu na čelo — In Je postal velik mislec in učenjak. Našega Njejskega je |Hiljuhilu na ustih —- in nn»ž Je pel sludke peami. Motejko je dobil |>oljul> nu roko — in iz njega Jo nastal hudo znamenit slikar. In potun je ležal v Zlbell junak msojšnjega praznika, Frančišek Hmolka. Ljuba naša vila Je prišla, da ga poljubi — mali Krančišak j« pa ležal na trebuhu. In tako J« naš Hmolka postal dolgoletni .predsednik avstrijskega parlamenta. napisom: "Pozor pred belikrizo mi! Zelo strupeno!" Pač n »ben obiskovalec ne sluti, da «1 je lord to ime sum izmislil; njegove cvetlice imajo pa od takrat mir pred nadležneži. Ali sle naročeni rim d*e*> nik "1'resrsio"? Podpirajte Kltaj»ka kmeta, katera bo*ta najbrž izgubila avoje imetje, ko bo Japonaka odgriznila nadaljnji ^^ g^f kos kitajskega teritorija. . — ^ • šenib ustnah, ki je ru/vezala, napihnila In |*o"tarala njeno grcAno meso! Htisuil je jiesti In pristopi) čisto k postelji, /vrtelo s« mu Je v glavi, ko je gledal tako od Mi* zu ta bledi obraz, ki ga Je oakru« ni! objem x drugim, Na «*leji J«« uzrl raztresene (»opisane liste papirja, Hjarmnif si* je, da mu je nekoč pravila o nekem tajnem Norman Armmir, ki aa je ftao»«%«lt imenoval za poaiantfca v Kanadi. . . t — Konstantin! Ali gredo mar . . . zoper oblast? Kaj k vasi A! — Ne, le potrpi! Ce me raziali*, pa ti priložim eno po gobcu, a ti me potem obsodil — seveda sem jaz kriv. Ampak kdo je prvi žalil? Ti! Sodni sluga, siv človek, z grbastim nosom, z medaljami na prsih, je razganjal množico in zagrozil Bukinu s prstom: / — Hej ... ne kriči! Kaj mislil, da * v krčmi? — Prosim vas, kavalir . . . razumem! Poslušajte: Ce vas udarim, a vi mene, in jaz vas potem sodim, kaj mislite? — Vržem te ven! — je ftrogo dejal sluga. — Kam? Zakaj? — Na cesto. Da se ne bol tako drl . . . Hukin je vse pogledal in tiho nadaljeval: — Glavno jim je, da bi ljudje molčali . . . — Kaj pa misliš!? — je zakričal starec strogo in grobo. Bukin je razmahnil roke in nadaljeval bolj tiho: — Zakaj ne puste ljudstva k razpravi, temveč le sorodnike? Ce sodiš pošteno, sodi vpričo vseh! Cesa bi se bal? Samojlov je ponovil glasneje: — Sodišče ni mnogo prida, to ja res! , . . Mati bi mu bila rada povedala, kar je slišala od Nikolaja o m-postavnosti sodišča, pa je bila slabo razumela in Je deloma pozabila na besede. Odstopila je na stran, da bi se jih spet domislila, pa je opazila, da je motri mlad človek s svetlimi brki. Desnico je imel v hlačnem žepu, vsled tega je leva rama bila nižja, in ta posebnost postave se je zdela materi znana. A on ji je obrnil hrbet, in ona se je ukvarjala s spomini In je pozabila nanj. Čez kratek čas je začula neglaano vprašanje: — Ta? Na levi . . . In nekdo je glasneje in veselo odgovoril: — Dat * Mati se je ozrla. Človek z neravnimi ramami je dejal nekaj svojemu sosedu, Črnobrada-mu fantu v kratkem plašču in v škornjih do kolena. Njen spomin je zopet zatrepetal nemirno. V njenih prsih se je ukazovalno razgorela želja, da govori ljudem o sinovi resnici, slišati Je hotela, kaj poreko ljudje zoper to resnico in iz njihovih besed je hotela uganiti sklep sodišča. — Kako le morejo tako soditi? — se je oprezno in potiho obrnila na Steova. — Takega reda ne razumem . . . Sodniki vprašujejo o tem, kaj je kdo storil, a zakaj je storil, ne vprašajo. Ali Je to pravično? ... In stari ao vsi . . . Mlade bi morali sodili mladi . . . — Da, — Je dejal 8izov — težko razumljiva nam Je ta reč . . . težko! — In zamišljeno je zmajal z glavo. Sluga je odprl duri v dvorano in zaklical: — Sorodniki smejo vstopiti! Pokažite listke . . , Mrk glas je počasi pripomnil: — Listke . . . kakor za cirkus! Vsi ljudje so bili nekam čudno razdraženi, prevzeti od nejasne trme; botj trdo so se držali, ropotali in se prerekali s služabniki. XXV. Sizov je sedel na klop in zagodrnjal. — Kaj ti je? — Je vprašala mati. — Kh, ljudstvo Je bedasto . . . Prav nič ne zna ... V temi životari .. . Oglasil se je zvonec. Nekdo je ravnodušno dejal: — Sodišče prihaja . . . Zoptt so vsi vstali in zoj>et M v Istem redu vstopili sodniki in posadil. Nato so pripeljali obtožence. — Poalušaj! — Je zaAepetal Sizov. — Dr-žavni pravdnik bo govoril. Mati je iztegnila vrat, sklonila se z vsem telesom naprej in okamsnela v strašnem pričakovanju. Z bokom in z glavo obrnjen k sodnikom, naslonjen s komolci na mizo, je državni pravdnik zasopel, zamahnil z desnico po zraku in začel obtožni govor. Prvih besed mati ni razumela. Glas državnega pravdnika je bil tekoč, gost, in je polzel neenakomerno, zdaj počasneje, zdaj hitreje. Besede ao se enakolično vrstile druga za drugo, kakor vbodljaji v šivi, vzleta-vale urno, krožile, kakor roj črnih muh nad koščkom sladkorja. A mati ni našla v njih nič strašnega, nič groznega. Hladne kakor sneg in sive kakor pepel so se usipale in napolnjevale dvorano, kakor auh, droben prah. Ta govor, skop s čuvstvi, zapravljiv z besedami, ni dosegal Pavla in njegovih tovarišev, ni jih zadel — vsi so aedeli mirno, ae potiho rao-govarjali, kakor poprej, od časa do časa ao ae smejali, pa zopet namrščili obraz, da akrijejo smeh. — Laže! — je zašepetal Sizov. Tega bi mati n« mogla izreči. Poslušala je besede državnega pravdnika in razumela, da dolži vse od kraja In brez izjeme; ko je dokončal s Pavlom, se je spravil nad Pjodjo; po-stavivši ga v vrsto a Pavlom, je uvrstil k njima še Biikina. Bilo je, kakor da meče vse v eno vrečo in jih zaiiva. Ampak vnanji smisel njegovih besed je ni zadovohjil, ni Je ganil in n< plašil; vzlic temu je pričakovala nekaj strašnega in ga vztrajno iskala za njegovimi besedami — na obrazu, v očeh, v glasu pravd-nikovem, na njegovi beli roki, ki se je medlo svetila v zraku. Nekaj strašnega je bilo, natanko je čutila, a doumeti in obseči ga ni mogla. Na sodnike je gledala — očividno jih je dolgočasil U govor. Mrtvi, žolti in sivi obrazi so bili brez izraza. Kakor bolehno debele ali presuhe, nepremične, mrtve pege so bledeli v motnem dolgočasju, napolnjujočem dvorano. Besede državnega pravdnika so razširjale po zraku očem nevidno meglo, ki je rasla in se zgoščala dkolo sodnikov zavijajoč jih v oblak ravnodušnosti in trudnega pričakovanja. Predsednik se ni ganil, kakor da bi se bil prisušil v svoji ravni pozi, in sive pege za njegovimi očali ho včasih izginile in se stajale na obrazu. Ob tem mrtvem nezanimanju, ob tej brez-zlobni ravnodušnosti se je mati vpraševala: — Ali sodijo? . . . Vprašanje ji j« stiskalo arce, iztisnilo polagoma iz njega zloveščo slutnjo in ščegetalo grlo z bodečim čuvstvom. Govor državnega pravdnika se je nepričakovano utrgal — par krat je urno zamahnil po zraku, se priklonil sodnilkom in sedel. Načelnik plemstva mu je pokimal z glavo, mestni župan mu je dal roko in okrožni glavar je pogledal na svoj trebuh in se zasmejal. Sodnikov njegov govor očividno ni razveselil in niti genili se niso. — Besedo Ima . . . — je dejal predsednik in približal list papirja svojemu obrazu — zagovornik Fedosjejeva, Markova in Zagarova. Advokat, ki ga je mati videla pri Nikolaju, je vstal. Njegov obraz je bil ravnodušen, širok, njegove drobne oči so se svetlo smejale; bilo je, kakor da sta izstopili iapod rdečkaatik obrvi dve ostrini In da režeta kakor škarje po zraku. Počasi Je govoril, zvonko in jasno, a mati ni mogla razumeti njegovih besed — Sizov ji Je venomer šepetal v ušesa: (Dalje prihodnji«.) Izkušnje slovenskega priseljenca Piša Frank Kroll (Nadaljevanj* In konar.) Naslednje leto se Je kriza po-oatril« in prine*|* mizerijo vsej Ameriki. V Monroe ju je aamo ena tovarna obratovala s polno paro. To je bila papirnica, kjer ao izdelovali papir iz slame. Delavci v tinti tovarni še ni«o občutili pravi« krize, čeprav ae jim plače znižali. Ako ao delali ves teden in enajst ur na dan, so dobili $20 16. če ao delali ponoči, pa $24 (M V tovarni, v kateri aem bil rapoalen. amo delali dva do tri dni na teden in razume ae, da Je bil nizek zaNliifek, čeprav amo delali za eno in isto družbo. Slalm amo delali vso zimo, v Juniju ae je pa obrnilo na Mje In začeli amo delati po j>et dni na teden, tixla še vedno ao bile V veljav dolgi* delovne ure. Tiato Izlmljšanje. ko amo delali pet dni v tednu. Je oatalo le |»ar me*-rev. V jeaeni je bilo zopet manj naročil in zaslutili amo povpreč-no $() do $14 na teden. Ko je na*topil mrzli november leta 1«*12. smo zopet delali |*> dva dni na teden in malokdaj štiri dni. Jas aem ai še \edno t»vlal ln mi ni padlo v glavo, da bi šel i<*|M't na stanovanje in hrano k drugim ljudem. Takiato m-m ae Uogibal Luti« garj« m, «1« j»rn ne bi podlegel in nepravilno trošil denar, ki sem ga težko služil. Za vsak cent sem gledal, kako ga lH»m obrnil. Izkušnje so me izučile, da je treba drugače ravnati, ako hočem kaj prihraniti. Kolikor večja kriza je bila v deželi, toliko več je bilo ne|mštcnjako-vičev, ki so hoteli vzeti denar u-bogemu delavcu, ako ga je še i-met. Kadar je bilo dovolj dela za vsakim oglom in dosti denarja, ni bilo delavcu mar, kako bo obrnil denar, ker sleherni si je mislil, da ga lahko zapravlja. Toda potem, ko ao hodili v raztrganih hlačah in pošvedranlh čevljih, tedaj je bihdolar bogastvo. Centu »em mislil sam pri aebl, kako nevedni ao delavci In tudi nel* niaem izvzel. Kako lahko bi *e bili bolje pripravili na slabe ča*e, ki ae ponavljajo v prealed-kih. Kadar ae malo bolje obrne, te mialimo, da ho tako oatalo, pa se (Mišteno ureftemo in ostanemo na cedilu. Ren je. da izkušnje u-Čijo. toda izkušenj je vse preveč. Manjša šola hi morala zadosto-I vat I in spametovati nevedno dela vat v o. Kapitalisti ne |*tznajo krile, kadar Je v industrijah taatoj; |oni še vrdno vlečejo dobičke, če-Iprav v manjši meri. Niso lačni In nI se jim treba voziti na tovornih vlakih, spati pod milim nebom in pobirati odpadkov za trgovinami in restavracijami. Delavec pa vse to doživi in tudi sam sem bil že tega deležen. Kot samec sem vedno gledal da nisem padel v breme drugim. Tako se nisem oziral na to, da bi vedno ostal v enem kraju In se držal stalnega dela. Neka tajna sila me je gonil* po svetu, da bi več doživel, več videl in spozna!, kaj se dogaja po širni Ameriki. XXVII Meneča novembra aem vzel dvameaečni dopust ter se podal v državo Misaouri. Ker že dve leti nisem bil na lovu. me le teml.olj veselih, da odidem nekaj časa iz industrijskega me sls. Vsled slabih časov si tudi nisem mogel privoščiti, da bi se podajal na lov bolj pogoatoma. Iz mesta Monroe aem odpotoval z avtobusom do Detroita in od tam dalje do ( hleaga. Tu sem ae zopet poelutil tovornega vlaka, s katerim sem po dolgi in mučni vožnji dospel v Marceline in odšel k tnanim ljudem, pri katerih sem dobil stanovanje in hrano Ze naalednji dan aem si preakrbel lovsko dovoljenje ter nato začel hoditi na lov. Kmalu je bilo dovolj pečenke od vaakovratne divjačine. V hiši ni bilo nikakega znamenja « za "" MOBVlfl slabih časih. Sploh ao pa tisti ljudje, pri katerih sem bil na stanovanju, denar vae drugače obračali nego nevedneži, a katerimi aem ae sestal v drugih mestih in državah. Ko ao bili v deželi še dobri časi, so denar hranili za deževne dneve. Čeprav jih je skušnjava mikala, ae niso dali prevarati, zato pa tudi krize niso občutili. Stara ženica je imela sina, ki je tu pa tam napravil kakšen šiht kot zaviral na tovornem vlaku. Čeprav ni imel rednega dela, ao ti šihti zadostovali za večje potrebe. On ni bil aanjač, ki bi rad obogatel čez noč, zato tudi ni nasedel raznim agentom, ki so prodajali ničvredne papirje za pravo zlato. Vsak dolar je pravilno obrnil in ga potrošil le tam, kjer je bilo potrebno in zato mu ni bilo treba hoditi okoli z zašitimi hlačami in raztrganimi čevlji. Sploh Je bil naučen na čistočo, in kar je bilo grdega in umazanega, je strašno sovražil; sovražil je tudi nevedneže, ki niso imeli kontrole nad seboj. Na lovu sem se dobro zabavaj. Puška je grmela kakor bi prihajali Turčini v vojnem pohodu. Pod svinčenkami moje puške ao padale race, zajci, jerebice in druga divjad, ki mi je prišla pod strel. Po dvamesečnem bivanju v Marcelinu sem se zopet podal nazaj v Monroe, Michigan. Poslovil sem se od dobre ženice in znancev in se podal na dolgo pot. Poslužil aem se zopet tovornega vlaka ter se odpeljal proti Chi cagu. Dolga vožnja je bila za menoj in brez večjih sitnosti sem se zopet znašel v milijonskem mestu. V Chicagu sem ostal štiri dni. Odpočil sem se in malo pogledal po mestu, potem sem pa zasedel avtobus, ki je vozil v Detroit, kamor sem dospel po deaeturni In precej udobni vožnji. V De-troitu, kjefr je pred leti obratovala s polno paro avtomobilska industrija, je izgledalo žalostno in klavrno. Kriza je objela mesto in delavska masa je v brezdelju čakala boljših dni, ki niso hoteli priti. Ljudje, ki sem jih srečaval na ulicah, so hodili resnih In zathišljenih obrazov ter ugibali, kafj bo. Brezdelje Jih je spravljalo * obup, ker v "dobrih" časih niti pomislili niso, da bo kriza prišla; zato je bilo razočaranje tem hujše. | Ko sem taval po mestu, me je nekaj streslo, kajti spomnil sem se, kako jd bilo nekoč v Detroi tu in kakd je sedaj po parletni krizi. Ljudje so hodili zamišljeni, razeapani in lačni. Revščina je bila povsod, kamor sem pogledal. Ko so pred leti delavci gradili krasne stavbe, širili mesto, izdelovali avtomobile in druge predmete, niso to delali zase, pač pa za gos|>odo, ki ji kriza nI prišla do živega. Ako bi delavci vae to prej vedeli, ne bi imeli veselja do dela in za nje bi bilo bolje, ako bi delo pustili predno so jih kapitalisti postavili pod kap. Tako se vse čudno vrti, in ko človek misli in študira, se prepriča, da na svetu še vedno prevladuje neumnost. Ko sem se dovolj nagledal revščine v Detroitu, sem odšel na avtobusno postajo in si kupil vozni listek do Monroeja in po enourni vožnji sem se že znašel v svojem starem bivališču. Tam sem se zopet lotil pečlanja. Kuhal em, omival Črepinje in gospodari! in gospodinjil kakor se mi je zdelo, da bo bolj prav. Včasi sem jedel kar iz lonca, samo da sem imel manj dela s pomivanjem. Pa to nič ne de. ako ae iz lonca je. Samo da je kaj dobrega v njem, to je glavna stvar. Dva dni po prihodu sem šel zopet na delo v papirnico, ki je obratovala dva do tri dni na teti« 'n. Delovne ure so bile še vedno dolge, namreč 11 in 18 ur na šiht. Kmalu potem, v januarju iona. so delovnik znižali na oaem ur in jaz aem bil vesel. Prej sem ae počutil ko auženj, ko sem moral delati 11 In 1.1 ur na dan. Ko amo začeli delati oaem ur. se ml je zdelo, kakor da bi stopil v svobodo po dolgem suženjstvu. Po oaem ur na dan sem delal skozi januar in februar, marra meseca ao pa prekinili s obratom v oddelku, kjer aem bil zar poalen, ker Je bilo tre t ta zamenjati stare atmje z novimi. Dne 4. marra Je naatal prebrat v Združenih državah. Te- daj je namreč predsednik in inženir Hoover v Washingtonu pobral šila in kopita ter se umaknil Rooseveltu, ki je prevzel alužbo kot najvišji uradnik te dežele. Pod njegovo administracijo je narod pričakoval boljših dni, kajti v Rooseveltu smo videli nekakšnega odrešeni-ka. Nekaterih se je kar čez noč oprijel optimizem, misleč, da bo Roosevelt kar v enem dnevu pričaral prosperiteto nazaj. Toda temu ni bilo tako; treba je bilo čakati, da se popravi nepravilno vladanje pod Hoovrom in njegovimi predniki. Toda optimizem, čeprav velik, je bil vseeno upravičen, ker pod Rooseveltovo administracijo se je začela doba stradanja nagibati proti koncu. Uveljavil je razne reforme, ki ao bile v prid delavskemu ljudstvu. Obračati se je začelo na bolje, čeprav počasi, toda znamenje je bilo le, da ne gremo še v večjo mizerijo, pač pa iz nje. Četrtega. marca 1933, ko je Roosevelt prevzel predsedniški urad in ko je širno Ameriko zajelo novo upanje, sem tudi jaz imel za seboj izkušnje dolgih let, ki mi ostanejo za vedno v spominu. Preromal sem razne države iz enega kraja v drugega, nekatere že neštetokrat, in moje življenje je dokaj pisano. Nešteto stvari, ki jih nisem objavil v tem spisu, sem spoznal v zadnjih letih. Videl sem mnogo dobrih in hudobnih ljudi. Nekateri ao bili taki, da bi zadnji kos kruha delili z brezposelnim in lačnim delavcem. Mnogi so bili pa tudi taki, da bi bili siromaku ukradli zadnji dolar, ki ga je še imel. Dolga potovanja in romanja iz enega kraja v drugega, romantične vožnje po "divjem" zapa-du ter razne izkušnje so bile dobra šola in sedaj vem, komu se sme zaupati. Ako bi se bil leta in leta učil in ostal v enem kraju, se ne bi bil naučil tistega, kar sem se na svojem potovanju, kajti človek ne more misliti in se tako globoko zatopiti, da bi videl v najgloblje nižine ljudstva. Ako se Človek sam pomeša med to ljudstvo in živi med njim, se mu odprejo oči in vidi stvari, ki jih drugi niti ne slutijo. Zašel sem v nižine in tako sem imel priliko do spoznavanja ljudi, katerim je znanje še nad oblaki in ki verujejo v nevidne sile in od teh sil pričakujejo pomoči. Potovanje je nalezljiva bolezen, kajti ko se človek poda v širni svet in se mu pred očmi odpira dan za dnem nekaj novega, začne hrepeneti, dn bi še da Ije potoval in še več videl in skusil. To hrepenenje je tudi mene objelo in ne verjamem, ako se bom mogel prilagoditi, da bi stalno ostal v enem kraju. Citamo o ekspedicijah. ki se z nadčloveško močjo trudijo, da bi dosegle vrh strme gore, na katerega še ni stopila človeška noga. Cujemo o raziskovalcih, ki prodirajo v notranjost pragozda in se ne strašijo nol>ene nevarnosti, čeprav Jih ta pogum-nost lahko stane življenje. Prav tako je a potovalci, h katerim se tudi jaz prištevam. Nobene ovire m«- niso mogle ustaviti in nobena nevarnost me ni toliko oplašila. da bi prenehal s svojim potovanjem. Neštetokrat sem že gledal smrti v oči in večkrat je le za las manjkalo, da niaem bil ob svoje življenje. Videl sem tudi na lastne oči. kako tragično je bilo uničeno človeško življenje in kako ?aloatne smrti je eden in drugi končal. Potnik, ki ne najde mesta in kraja, kjer bi stalno ostal, je ko Oddelek Japonske armade, ki je zasedla severno Kitajsko. humoT Snubec Gospod Mrna pride v sli ni črni obleki, z velikim A v roki v hišo svoje olj lam pa dobi samo njen* lega bratca. J ^ vojak v vojni. Dan za dnem gleda, kako padajo mlada življenja, a se za to ne zmeni. On pozabi na vso nevarnost in niti ne ve, da morda tudi njemu kmalu ugasne življenje. Človek ne gre po začrtani poti in tudi jaz nisem šel. Ko sem se podal čez morje v Ameriko, sem imel vse drugačne načrte in o vsem, kar sem že počel v tej deželi, se mi v starem kraju nI niti sanjalb. >' t- Ko sem odšel v tuj in nepoznan svet, sem zašel v vrtinec, v katerem sem se vrtel kakor se vrti list, ko pade z drfcvesa. List ne najde več tistega doma, ki ga je imel, ko se je še trdno držal drevesa. Tako ga nisem našel tudi jaz, ko sem se odtrgal od domaČe grude. Tisti hip, ko sem stopil na ameriška tla, me je zgrabil vrtinec in me pričel sukati po svoji volji, kateri se nisem znal in mogel upirati. Zamera V Monakovem sem nekoč imel opravka pri zelo visokem uradniku. Ker nisem vedel, kako naj ga ogovorim, sem na slepo srečo rekel: "Gospod vladni svetnik." Pa me je zelo suho zavrnil: "Kadar potrebujem vladnega svetnika, mu pozvonim." Mož je bil namreč — višji vladni svetnik.—Roda Roda. "Kje je pa tvoja sestr is?" vpraša. ris? "Zgoraj v moji sobi," o, ri zelo skrivnostno mali "Pred zrcalom stoji, u«u| venomer govori: "Ah, Mrna, vase vprašanje mi šlo tako nepričakovano!" * Naglo nap redov m ji Pri neki jutranji parat Louvra v Parizu se je Nap splašil konj. Vzpel se je n nje noge in cesarju je p« rogljati klobuk v prah. i priskočil neki mlad časta buk pobral in ga dal cesi "Hvala, gospod stotnik Napoleon. "Pri katerem polku?" mladi častnik. Cesar se zdrzne, si poj ogleda mladega moža in šc vidi, da je samo poročnik "Imenitno," se zasmeji "Prav, pa naj bo pri gart In res je nekaj dni nat mladi častnik stotniiki Zanj se je imel zahvalit prisebnosti. Zakaj Napol zlepa česa tako cenil kak no izrabo trenutnega pok) cJ U G O A V I \J A Vživajte vsa udobnosti potovanja preko orcal v vaio domovino potujoči gladkim sijajni« JUŽNIM POTO "Solnčne strani Atlantika'1 Da donežete vrhunec udobnosti in vžitka, r ■ite JUŽNO POT na v a hi" m prihodnjem {»tov v vašo domovino. Mila, prijazna klim« in Ijantno »olivno čisto nebo, ter hitrost velik« Italijanske Proge, vam napravi preko o« modrega sredozemskega morja potovanje zabljtv utis. Preko Trata — 7 dni v Jugoslsvijs CONTE GRANDE JULIJA S. AVG. 10, HKIT. H DIREKTNO V JUGOHLAVIJO- VIJLCANIA nov. 9. Preko (ieneve — 1.1 ur ? JagtMdsvija RE X (Najhitrejii parnik južne projfe) Julija 9. avf. .1, avg. 31. Contc di SAVOIA (Edini gyro-»tabilizirani parnik v plovbi) Junija 29, Julija 2.1, avf. 17. Vpralajto kat*i»««koli na»*«a p.«ibU*fc'it»«» •ii ■>• sss n*. *«., a*«.. I TALI AN LINE UROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Po aklepa 10. redne konvencijo ae lahke naroči na liat šteje eden. dva. trt. štiri ali pet članov is ena druiine k »ai asrs^J Proaveta etane ta vae enaka, aa liane ali nečlsaa f«.M nino. Ker pa člani le plačaj« prt aeeaiaeata SI.20 aa ledsik, st fl it oje k naročnini. Torej aedaj ni vsreka. reči. da Je liat P" naročnika. - PROAVtTA. SNPJ. 1*57 !W. Lanodale A»r. C**** Prtleiene peUlJnm naročata« aa liat Praaveto i) i hm.........................................* Naalov vate I Ustavita tednik In f* pripIMte k meji aaročaial "A sl-^- draiine: I) ......... 4) .......... D .......... mrolo ...... Nov narečnih fl draH** » Cl * ft 11 CV 11 . Drlavs ..... S ur aa«č»*