.: :.T. i^nea I BORSKI Cena 1 Din BS "731 mk Uredništvo in uprava: Marlbo.-, Gosposka ul. 11 / relofon uredništva 2440, uprave 2465 jzhaja razen nedelje in praznikov vsak dan *®- ur^ ^ Velja mesečno projeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku I Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra" jv Ljubljani , Poštni čekovni račun St. 11.400 JUTE Abesinske čete prehajajo v ptiolenzivo Padec Skdue m umik abesinskih čet na nove položaje - Abesinci oreSnalašo »z defenzive v ofenzivo - Italijani vrženi iz Ualuala -Volni minister odstavOfen - zelevnica v abesinskih rokah cem posrečilo mesto od treh strani Abesinci v ofenzivi Adua končno zavzeta LONDON, 7. oktobra. Vesti, da so Ur " ni usedli Aduo že prej, sp niso potrdile. Res je, da so italijanske čete že ponovno vdrle v njena severna pred inestja, a so bile vedno znova odbite. Šele včeraj se je Italijanom po zelo ostriš, bojih in z velikimi izgubami posrečilo vdreti v mesto, vendar pa se Abesinci na jugu še vedno drže in njihov odpor še ni zlomljen. Vse kaže, da so tu v obrambi le še abesinske Nadnje čete, ki krijejo glavno vojsko, f?a se more v miru umikati in zavzeti nove položnic v gorovju južno od mesta. Italijani so poleg tega zasedli tudi manjše obmejne kraje, kakor Majeto, En^clo in Ha vari ate Afeesincš so se umakniti LONDON, 7 oktobra. Po italijanskem uradnem poročilu so Italijani vče raj popoldne in dopoldne zlom?!? zad-r’i-dpor Abesincev v notranjosti Adiie j1’ jo zasedli docela. Pričeli so se takoj utrjevati in dobivajo ojačenja. V težkih bojih, katerih se je udeleževalo fiu" letalstvo, je bil Mussolinijev zet !irof <. ranjen in so se razširile ce-.6 vesti, da se umrl, se pa zaenkrat še ne potrjujejo. Generalu Sejumu se je posrečilo umakniti abesinsko armado v popolnem redu v nove položaje južno od mesta. Italijanske čete, ki so zase-Sdle'italijanski konzulat v Adui, so ugotovile, da je popolnoma izpraznjen. Usoda konzula in konzularnega osob-!*» ki je hotelo pred pričetkom bojev ?e?. mejo v Eritrejo, a je bilo zadržijo, je popolnoma neznana. ¥ese3?e v Stalili RIM, 7. oktobra. Italijanski poroče-yalski urad je izdal po radiu uradno Poročilo, da je drugi armadni zbor včeraji ob 10 30 vdrl v Aduo in nadaljeval Me, katere je pozneje srečno zaključil, Ministrski predsednik Mussolini ie poročil vest o zavzetju Adue osebno kralju Emanuelu. Generalu de Bonu je brzojavil Mussolini: »Vest o zopetnem zavzetju Adue napolnjuje srca vseh j^Iinnov s ponosom. Izražam tebi, ka-lt°r tifdi vsem četam hvaležnost vsega naroda«. Odl:ožen odpor drugod . Al )IS ABEBA, 7. oktobra. Tudi tu-'t:*j potrjujejo vest, da so italijanske če-e vkorakale v Aduo. Abesinci so se tem sektorju umaknili v popolnem gau. zadali pa italijanski armadi ve-j 'e udarce in izgube. Takoj po umiku j® odredil cesar, da odpošlje rasu Suj-na pomoč rezervo 50.000 mož. Ni znano, ali bodo skušali Abesinci »o zopet zavzeti ali ne. Verjetno je, se Acj §?,.za enkrat tega niti ne bodo posku-j«H' ampak bodo branili svoje nove po tla* v l,tr’e,1'h gorah, da zaustavijo sel ?je Pr0('iranje na tem obmejnem of °r*M ter pridobe s tem možnost za oroti Italijanom na drugih sek s/u Južnega bojišča poročajo, da p®, "alijanske čete severno od Ogadna ^,'eele prodirati v smeri proti Ualtialu, So ga zavzele. Vendar se je Abesin- znova obkoliti in Italijane pregnati, pri čemer so imeli velike izgube. Mnogo Italijanov so Abesinci ujeli ter jim zaplenili tudi puške in strojnice. V smeri proti Hararju prodirajoče italijanske čefe so zadele na najodločnejši abesinski odpor. Italijani se obupno trudijo, da bi vzdržali zvezo med Hararjem in Žižigo. Po mnenju strokovnjakov se bodo razvili največji boji v provinci Harar. Abesinci silijo za hrbet ADI S ABEBA, 7. oktobra. Razen s severnega bojišča, kjer so Italijani zajedli Aduo, ni z drugih bojišč nobenih zanesljivih poročil. Na skrajnem severu med Sudanom in Eritrejo se Abesinci še vedno trudijo, prodreti Italijanom za hrbet in jim prerezati zvezo z zaledjem. Vrše se srditi boji. Abesinskim četam poveljuje tu ras Kasa. Na južni fronti nadaljujejo Italijani pohod iz Dola, Abesinci so se pa tu umaknili in Jih pričakujejo v ugodnejših in utrjenih postojankah. ADIS ABEBA, 7. oktobra. Iz Makak:, glavnega stana severne obeslnske vojske, poročajo, da so prešli Abcsinci po padcu Adue v protiofenzivo. Ker se pripravljajo Italijani tudi na napad, je pričakovati silnih bojev pri Aksumu. Nejasen in neugoden je položaj Italijanov na vzhodnem krilu, kjer so napram Abe sincem v defenzivi. Na jugu, kjer so Abesinci znova zavzeli Ualual, prodirajo njihove čete dalje. Abesinci prevzeli železnico ADIS ABEBA, 7. oktobra. Abesinci so prevzeli od Francozov v lastno upravo in obrambo železnico Džibuti — Adis Abeba IMov vojni minister ADIS ABEBA, 7. oktobra. Cesar Haile Selasije je odstavil vojnega ministra rssa Mulugeta, ker se mu očita krivda za padec Adue. Novi vojni minister je postal ras Gača Abata. Društvo narodov modruje Pogajanja med Parizom m Berlinom zavlačujejo naglo postopanje Francija zavlačuje ŽENEVA, 7. oktobra. Med tem ko divja v vzhodni Afriki vojna ined Abesinijo in Italijo, nc krene delo Društva narodov t mrtve točke. Zdi se, da je vse v zastoju zaradi diplomatskih pogajanj med Parizom in Londonm, ki še vedno niso končana. Francoska vlada je pripravila odgovor na angleški odgovor glede sodelovanja. V tem odgovoru zahteva Francija sodelovanje z Anglijo na vseh evropskih področjih, ker bi se samo v tem primeru lahko postavila na stran Anglije v italijansko-abesinskem sporu. Vse pa kaže, da zasleduje tu francoska vlada taktiko zavlačevanja. v' M Ženevi ni s3oge ŽENEVA, 7. oktobra. Odbor trinajstih je v soboto dovršil svoje poročilo, v katerem ugotavlja, da je pakt Društva narodov v italijansko-abesinskem konfliktu zarest kršen. Ugotavljajo sc razna dejstva, iz katerih je razvidno, da je Italija, ki se pa izrecno tu ne omenja, odgovorna za pričetek sovražnosti. Odbor pa prepušča končno presojo v tej zadevi svetu Društva narodov, ki se sestane k seji danes popoldne. Na vsak način je tu v teku še dolga pravna procedura, ki nai ugotovi razne formalnosti dejanskega položaja in odgovornosti. Glede sankcij, ki bi morale sedaj priti v poštev, se zatrjuje, da v svetu Društva narodov ni složnosti. Med tem ko so nekateri za vojaške sankcije, so drugi samo za gospodarske in finančne, tretji pa vso stvar samo zavlačujejo. Tisti, ki so pričakovali, da bo Društvo narodov postopalo hitreje in odločneje, so upravičeno razočarani. Manifestacije za atalijo PARIZ, 7. oktobra. Takozvana nacio- nalna fronta, ki jo tvorijo razna desničarska nacionalistična društva, je priredila v soboto zvečer v Wagramski dvorani v Parizu zborovanje, katerega se je udeležilo okoli 6000 ljudi. Nastopilo je 12 govornikov| raznih skupin te fronte, ki so se odločno zavzemali proti sodelovanju Francije pri kakršnihkoli sankcijah proti Italiji. Najodločneje je govoril narodnosocialistični poslanec Taittin-ger. Po zborovanju so odšli vsi na Operni trg, kjer so manifestirali za italijan-sko-francosko prijateljstvo. Italijani zaustavljajo ladje LONDON, 7. oktobra. Po najnovejših poročilih so italijanske bojne ladje, ki križarijo po vzhodnem delu Sredozemskega morja, ustavile nekaj angleških trgovskih ladij in zahtevale od kapitanov, da izjavijo kakšen tovor vozijo. Kapitani so odgovor odklonili. te (kmme potittike Hude levite bere našim klerikalcem, oziroma »Slovencu« kulturni delavec J. Starte v članku pod naslovom »Brezvestno hujskanje«, ki je izšel v »Gl. Naroda«. Med drugim beremo: »Z odkritim priznanjem srno nekdaj čitali v „Slo-vencu” globoke članke in razprave, pisane v obrambo demokratičnih načel in osnovnih pravic slovneskega naroda itd.« — »Sicer so ms motile sence, ki so jih metali velmožje ..Slovenčeve” skupine s svojim sodelovanjem v ..diktatorskih in poldiktatorsikih” režimih po slovenski zemlji, a bili smo vendarle pripravljeni, odpustiti te grehe v imenu boljše bodočnosti in v trdni veri, da se kaj podobnega ne zgodi nikoli več« itd. — »Po zlomu Uzutiovičcvega režima smo nato opazovali nekaj komičnih poskokov. Vi- ' $©*«eM«tni V sredo, dne 9. t. m. mine leto ko je padci naš viteški kralj Aleksander I. Zi-dinitelj kot žrtev svoje velike IV ezul do naroda in domovine. Mesto Maribor sc bo poklonilo spominu svojega Velikega kralja po sledem, sporedu: 1. Dopoldne bodo službe božje ob 10. uri v stolnici, pravoslavni kapeli in evangeljski cerkvi. Pozivam deputacije društev in korporacij ter meščanstvo, da se udeleži teh cerkvenih obred jv. 2. Isti dan ob pol 19. uri se vrši spominska žalna svečanost na Glavnem trgu. Vabim vsa društva in. vse organizacije, kakor tudi meščanstvo, rda se v obilnem številu udeleže te svečanosti. Glede srednjih in meščanskih šol bodo gg. ravnatelji teh šol izdali posebna navodila. Društva naj pošljejo svoje zastave ob 18. uri na Rotovški trg, kjer jim bodo dali reditelji nadaljnja navodila. 3. Hišne posestnike prosim, da v sredo zjutraj razobesijo s svojih hiš žalne zastave, kakor bo to storila tudi mestna občina na svojih poslopjih. 4. Hišne posestnike na Glavnem trgu posebej prosim, da za časa komemoracije razsvetlijo okna svojih hiš. Program komemoracije na Glavnem trgu je ta-le: 1. Zbiranje društev, korporacij in občinstva od 18. do pol 19. ure. 2. Ob pol 19. url odsvira vojaška :od-ba molitev. 3. Komemoracijski govor. Govori prof. g. dr. Franc Sušnik, član mestnega sveta. 4. Vojaška godba odsvira žalostinko. 5. Ipavčeva župa zapoje Jenkovo pesem »Molitev«. 6. Zaključna beseda predsednika mestne občine. 7. Vojaška godba odsvira državno himno, nakar je razhod. Ta žalna manifestacija naj bo dokaz' velike ljubezni in globoke vdanosti r • sta Maribora do pokojnega kralja, kraljevskega doma in države in naj vsak posamezni meščan smatra za svojo dolžnost, da se tc žalne svečanosti udeleži. Predsednik: Dr. Juvan, s. r. deli smo, kako so se trudili nekateri njihovi ljudje ob priliki senatorskih volitev in poskušali doseči uspeli z enakimi sredstvi in z istim političnim aparatom, ki jih je „Slovenec” par dni prej pošiljal k samemu vragu« itd. - »Pa je prišla ..zgodovinska kresna noč” in jc zasekala globoko v „čuječo vest naše javnosti”, kakor so se ,.Slovenec” in njegova trabantska glasila sama že tolikokrat na-zvala. Sicer je res, da smo tudi po tej ..zgodovinski noči” še vedno čitali v ..Slovencu” grmeče članke v obrambo demokracije, ali le proti njenim sovražnikom — v zgodovini« itd. — »A poleg teh in takih člankov so zavladale v Slovenčevih” kolonah skrajno reakcionarne tendence, ki utrjujejo v nas grenko spoznanje, da smo se v svoji veri v pošteno hotenje teh ljudi bridko varali. Tega ni spoznala samo inteligenca, spoznal ie to tudi slovenski narod in široki sloji se obračajo od njih. odločeni, boriti se za demokracijo in svoj narod tudi brez njih in če treba, tudi proti njim, ki so s svojim preokretom osmešili poslednjo vero v poštenje in zadali naši javni morali najglobljo, da. smrtno rano.« — No, dober tek* Sit&dkG Nogometaše počastil! spomin Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja Za fond kralja mučenika sta se včeraj v Mariboru odigrali dve nogometni tekmi — Železničar je visoko porazil Viktorijo, Rapid pa je nepričakovano premagal ISSK Maribor Jugoslovanski nogometni savez je odločil, da se igrajo po vsej naši državi nogometne tekme, katerih dohodek gre v korist fonda, ki je bil ustvarjen pod imenom pokojnega najvišjega pokrovitelja nogometnega športa ob priliki spominskih prireditev lani 28. oktobra. Povsod, kjerkoli se igra nogomet, je bila včerajšnja nedelja posvečena spominu blagopokojnega kralja Aleksandra I. Ze-dinitelja, tako tudi v Mariboru, kjer sta se na stadionu SK Železničarja ob Tržaški cesti odigrali dve tekmi domačih klubov. Prvotno je bil sicer projektiran nogometni turnir, vendar pa LNP tega ni odobraval ter odredil, da se morata odigrati dve tekmi z regularnim igralnim časom. Kot prvi par sta nastopila SK Železničar : SK Viktorija 9 : 2 (4 : 1). Železničarji so imeli z bivšimi Svobo-daši lahko delo in so jim. zabili gole po mili volji. Zmagali so nad moštvom, ki je bilo popolnoma inferiorni nasprotnik. Pri Železničarjih so bili prav vsi igralci na mestu, le obramba je bila na trenutke nekoliko nesigurna, kar je imelo za posledico tudi dva gola. Viktorija je predvajala izredno slabo igro. Poznalo se ji je, da je dolgo časa pavzirala, kar je tudi vplivalo na znanje posameznih igralcev. Sodil je g. Nemec. Kot drugi par sta nastopila stara rivala ISSK Maribor in SK Rapid. Rezultat je bil SK Rapid : ISSK Maribor 4 : 2 (l : 1). ISSK Maribor, kakor tudi SK Rapid sta tekmo absolvirala z nekaterimi novimi močmi. Izkazalo se je. da je imel Rapid pri sestavi enajstorice srečnejšo roko kakor njegov nasprotnik. Pa tudi v načinu igre je bila velika razlika. Do-čim je Rapid zaigral z velikim elanom, borbenostjo in požrtvovalnostjo, je ISSK Maribor vzel včerajšnjo tekmo bolj z lahke strani ter se, zlasti v drugi polovici, sploh ni potrudil. Če primerjamo včerajšnjo igro z igro prejšnje nedelje, pa moramo reči, da je ISSK Maribor v vsakem oziru zaigral za razred slabše. To velja zlasti za obrambo, ki je v drugem polčasu napravila težke napake. Sodil je g.. Nemec. lahkoatletke miting srednfešofcev Letošnje prvenstvo si je priborila ekipa klasične gimnazije s 70 in pol točkami — Vzorna organizacija in brezhiben potek Zaščita kmečkih dolžnikov Izšla je nova uredba - Dolžniki razdeljeni v tri kategorije Kmetijski minister dr. Svetozar Stankovič je v zvezi z novo uredbo o zaščiti kmetov dal sledeče uradno pojasnilo: Osnovni principi, ki so vodili vlado pri sprejetju te uredbe, so bili: definitivno reguliranje vprašanja kmečkih dolgov in individualna zaščita dolžnikov. Uredba se-nanaša na tiste kmete, ki spadajo pod staro uredbo iz 1. 1932. Medtem ko so bili dolžniki po stari uredbi enako tretirani, se po novi uredbi treti-rajo individualno. Vsi dolžniki se dele v tri kategorije, in to po višini dolgov in vrednosti njihove imovine. V prvo kategorijo spadajo dolžniki, katerih dolgovi ne presegajo 20 odst. vrednosti njihove sedanje imovine. Za te dolžnike velja odplačilna skala stare uredbe, po kateri se dolgovi morajo plačevati v obrokih v teku dvanajstih let in to s 4 odst. obresti. Upniki te kategorije lahko po sodišču zahtevajo skrajšanje vplačilnih rokov do šest let. ako dokažejo, da dolžnik lahko plača dolg tudi v krajšem času. V drugo kategorijo spadajo dolžniki, katerih dolgovi znašajo 20 do 50 odst. vrednosti njihove imovine. Tudi za te dolžnike velja že omenjena odplačilna skala, toda, če dolžnik misli, da ne more od svojih dohodkov plačati dolgove po tej skali, lahko pri sodišču zahteva poravnavo z upnikom, in to bodisi v pogledu znižanja glavnice dolga, v pogledu obresti od 4 in pol odstotka na 2 odst. ali pa v pogledu podaljšanja odplačilnih rokov do 25 let. V tretjo kategorijo spadajo dolžniki, ki so zadolženi i čez 50 odst. vrednosti današnje njihove imovine. Tem se skupni znesek dolga zniža na 50 odst. sedanje vrednosti imovine. To pomeni, da .~>e kmečki dolgovi spravijo na največ 50 odst. vrednosti imovine. Tudi ti dolžniki lahko zahtevajo in. dobe iste olajšave kot oni iz druge kategorije. Za odpis dolgov v višini čez 50 odst do 80 odst. od vrednosti imovine dolžnika se bo odredilo s posebnim zakonom upnikom pravično povračilo od strani države. V uredbi je nova odredba, po kateri dolžniki lahko plačuje'o ali kompenzirajo svoje dolgove v vlogah, in to do ^0 odst. od zneska dolga, toda 20 odst. morajo plačati v gotovini. Kompenzacija dolgov se lahke vrši z vlogami pri istem denarnem zavodu, kateremu dolžniki dolgujejo, kakor tudi z vlogami zavodov, pri katerih se nahajajo menice dolžnika v resekontu. V jiredbo so vnesene še odredbe o zaščiti onih kmetov, kateri so se zadolžili z nakupovanjem zemljišča in radi tega prišli v težak položaj. Prvi obrok plačila dolgov je po tej odredbi 15. november 1936. Obresti '.z časa od I6. novembra 1934 do 15. novembra 1935 se bodo priračunale glavnici dolga. To je napravljeno radi slabe letošnje letine, '_a-kor tudi zato, da bi se dobil čas za dokončanje sodnega postopka po tei uredbi. Dolžne obresti pa, ki bi se m 'e plačati 15. novembra 1934, a so bil odločene na 1. oktober 1935. se morajo plačati do 15. novembra 1935. Na stadionu SK Železničarja ob Tržaški cesti je v soboto popoldne in včeraj dopoldne priredil klub trgovskih akademikov »Sidro« pod pokroviteljstvom g. ravnatelja državne trgovske akademije v Mariboru g. Modica lahkoatletski miting za prvenstvo mariborskih srednjih šol in za prehodna pokala »Sidro« in Jugoslovanskega lahkoatletskega save-za. Prireditev je bila kakor v soboto tako tudi včeraj zelo dobro obiskana in je obenem dokazala, da je v vrstah naše srednješolske mladine nekaj odličnih atletov, ki bodo ob primernem treningu dosegli še marsikateri uspeh. Miting, ki je bil vzorno organiziran, so počastili s svojo navzočnostjo tudi profesorji in ravnatelji mariborskih srednješolskih zavodov. V posameznih disciplinah so bili doseženi naslednji rezultati: Skok v daljavo: 1. Bervar (gimnazija) 5.65 m; 2. Trelec (realka) 5.56; 3. Lesniš (trgovska akademija) 5.50; 4. Braniselj (T) 5.34; 5. Erjavec (R) 5.33; 6. Lašič (O) 5.26. Točke: gimnazija 7, trgovska akademija 7, realka 7 točk. Disk: 1. Hlade (O) 38.99 m; 2. Grgič (T) 37.63; 3. Zej (R) 36.09; 4. Novak (G) 33.40; 5. Gutovnik (G) 32.77; 6. Braniselj (T) 31.56. Točke: gimnazija 18, trgovska akademija 13, realka 11. Tek 60 m: 1. Trelec (R) 7.6; 2. Smerdu II (G) 7.6 za prsa; 3. Lešnik (T) 7.7; 4. Kok (G); 5. Grgič (T); 6. Smerdu 1. (T). Točke: gimnazija 26, trgovska akademija 20, realka 17. Tek 30 m zapreke: 1. Grgič (T) 13; 2. Smerdu II. (G) 13.6; 3. Prelec (R) 13.6; 4. Smerdu I. (T); 5. Lešnik (T); 6. Zej (R). Točke: gimnazija 31, trgovska akademija 31, realka 22. Tek 1500 m: 1. Senčar (T) 4:53.6; 2. Novak (R) 4:54.1; 3. Schmiederer (R) 4:55; 4. Kreiner (R); 5. Koroša (G); 6. Nvgl (G). Točke: trgovska akademija 37, gimnazija 34, realka 34. Tek 100 m: 1. Smerdu I. (G) 12.6; 2. Trelec (R) 12.7; 3. Vodeb (R) 12.9; 4. Hlade (G); 5. Lešnik (T); 6. Skok (G). Točke: gimnazija 44, trgovska akademija 39, realka 43. Štafeta 4x100 m: Vse tri štafete so bile diskvalificirane. Met kopja: 1. Hlade (G) 41.10-m; 2. Grgič (T) 40.17; 3. Novak (G) 38.65; 4. Faninger (R) 36.73; 5. Vitez (G) 36.25; 6. Seifrid (R) 34.75 m. Točke: gimnazija 56, •trgovska akademija 44, realka 47. Met krogle: 1. Grgič (T) 14.76; 2. Hlade (G) 13.98; 3. Gutovnik (G) 13.22; 4. Faninger (R) 12.86; 5. Zej (R) 12.79; 6. Novak (G) 12.70. Točke: gimnazija 66, realka 52. trgovska akademija 50. Skok v višino: 1. Grgič (T) 1.60 m; 2. Smerdu II. (G). Schmiederer (R), Erjavec (R) in Hmeli (T) vsi 1.55 m; 6. Skok (G) 1.50 111. Točke: gimnazija 70 in pol, trgovska akademija 59 in pol, realka 59 točk. Naslov letošnjega prvaka srednješolcev si je priborila ekipa klasične gimnazije. Kot že uvodoma povedano, je bil miting vzorno organiziran, za kar gre predvsem zasluga prof. Cestniku, Starešini, Perinu in Vahtarju. Ostale nogome ne tekme. Ceije: SK Celje : SK Jugoslavija 10 : 4; Olimp : Atletiki 3 : 2. Ljubljana; Ilirija : Primorje 4:1; Hermes : Grafika 7 : 1. Zagreb: Reprezentanca I. razreda : HaŠk 5:1; Gradjanski : Concordia 3 : -2. Beograd: Jugoslavija : reprezentanca A 4 : 1; BASK : BSK 4 : 1. Dunaj: Madžarska : Avstrija 4 : 4 (4 : 2). Varšava: Poljska : Avstrija II 1 : 0 (1 : 0). Pohorski tek Na progi Ruška koča—Pohorski dom (4700 m) je včeraj priredil SK Maraton tradicionalni pohorski gozdni tek. Rezultati so bili naslednji: 1. Grmovšek (Maraton) 15:15; 2. Podpečan (Zelezrii-čar) 15:35; 3. Štrucelj (Maraton) 15:40; 4. Hoš (Maraton) 15:50; 5. Strauh (R) izven konkurence 16:14; 6. Herič (Železničar) 16:58; 7. Tinta (MSK) 17:04; Popoldne se je vršil mladinski gozdni tek na progi Livada—Kalvarija—Livada, in so bili rezultati naslednji: 1. Ciglar (M) 7:12.2; 2. Končan "(Jugoslavija, Celje) 7:16; 3. Končan II (Jugoslavija, Celje) 7:22; 4. Ročner (Rapid); 5. Trob (Železničar). Urnim 'm Maršboirski prebivalci! Bliža se zima in z njo skrb revnih staršev, kako preživeti sebe in otroke. Mnogi nimajo ne hrane ne obleke in obutve, so brez kuriva in nekateri celo brez strehe. Kako naj v takih razmerah pošiljajo svoje otroke v colo? Kaj bo z našo mladino, bodočnostjo naroda, ki dorašča v takih okolščjnah? Ko smo v jeseni leta 1931 ustanovili Pomožno akcijo za siromašne sloje mesta Maribora, nihče ni slutil, da bo gospodarska kriza tako dolgo traiala. Smatram, da je to glavni vzrok, da so dohodki zbirke v pretekli zimi padli napram prejšnji zbirki za polovico. Posledica je bila, da so se poleg sredstev Pomožne akcije izčrpala tudi vsa sredstva mestnega proračuna, ki so bila v ta namen na razpolago. Iz teh razlogov sem primoran apelirati na mariborske prebivalce, zlasti pa na premožnejše med njimi, da z izdatnimi prostovoljnimi prispevki omogočijo mestni občini, da bo mogla izvršiti svojo težko nalogo in nuditi brezposelnim najpotrebnejšo podporo. S&kdske imie Se ni spomni!. Prvi: Torej profesorja Porabivška so le rešili iz valov. Kaj ne zna plavati? Drugi: Pač, plavati zna izvrstno, pa je na to čisto pozabil, ko se mu io spodrsnilo in je štrbunknil v reko. Poziv vsem sokolskim društvom v Mariboru Meddruštveni odbor sokolskih društev v Mariboru poziva vsa bratska društva v Mariboru, da se polnoš e vilno in brez izjeme udeležijo skupne komemoracije za blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem, ki bo na Glavnem trgu v sredo 9. t. m. Zbirališče za vsa mariborska sokolska društva bo v sredo 9. t. m. ob 18. uri v Narodnem domu, nakar bo skupen odhod na Glavni trg. Predpisana je temna obleka, obvezna pa črna kravata in znak i s črnini florom. kakor za časa žalosti, j Načelniki in načelnice ter vodniki oddel-1 kov, poskrbite, da bodo vsi pravočasno j obveščeni in naj branje in sestre obveščajo tudi drug drugega. Zdravo! i SOKOLSKO DRUŠTVO MARIBOR MATICA. Uprava in načelništvo drii-[ štva poziva članstvo, da se brez izjeme | udeleži komemoracije za blagopokojnim I Viteškim kraljem Aleksandrom I. Zedi- — Ta bo obstojala predvsem iz naturalnih dajatev in zaposlitve pri javnih delih. Zavedam se, da je sedanji čas za zbirke zelo težak; vendar pa ne moremo preko dolžnosti, da preživimo čez zimo itaše siromašne prebivalce, ki radi pomanjkanja dela nimajo nikakih dohodkov za preživljanje. Pomislimo samo na posledice, ki bi nastale, če bi prepustili družine brezposelnih njihovi lastni usodi! Ne le iz človekoljubja, ampak tudi kot Mariborčani in jugoslovanski državljani smo dolžni, da omogočimo uspeli započete akcije. Ker je potrd>C velika in nujna, prosim takojšnjega in čim izdatnejšega odziva. Prispevki naj se pošiljaio na mestno blagajno z označbo »za Pomožno akcijo«, naturalije pa socialno-političneniu oddelku mestnega poglavarstva. Pričakujem, da bodo prebivalci mesta Maribora v polni meri. upoštevali moj apel in se mu odzvali. Dr. Alojz Juvan, s. r. Predsednik mestne občine mariborske. niteljem. Zbirališče bo v sredo 9. t. m. °h 18. uri v Narodnem domu. Bratje in seslre, pridite v temni obleki, s črno kravato in znakom s črnim florom, kakor za časa žalosti. Udeležba strogo obvezna. Pridite točno! Zdravo! Odbor. Sokol Maribor III, Krčevina Košaki. Odbor poziva svoje članstvo in naraščaj, da se v sredo 9. oktobra polnoštevilno v temni obleki z znakom, udeleži komemoracije po viteškem kralju Aleksandru I. Zedinitelju ob 6. ur’ zvečer na Glavnem trgu v Mariboru. ---- - - 1 — Smrtonosni žarki — samo za miške! Na politehnični visoki šoli v Parizu se je posrečilo profesorju Bratmonu, da ie konstruiral aparat, s pomočjo katerega je mogoče na osnovi kratkih valov in ultravioletnih žarkov in na daljavo 10 m pobiti vsako miško. Popolnoma nepotrebna je pripomba omenjenega učenjaka, ki pravi, da ta novi izum ne prihaja v poštev za vojno, ter obenem izrazil svoje mnenje, da bo mogoče šele v 150 letih izumiti pripravo, ki bo proizvajala žarke, ki bodo lahko usmrtili človek; V Mariboru, dne 7. X. 1035. •