Samoupravne organizacije in skupnosti v občini Ljubljana-Siška, ki prevzemajo obveznosti in odgo-vornosti za izpolnjevanje ciljev in nalog družbenega plana občine in IZVRŠNI SVET skupščine občine Ljubljana-Šiška sprejemata na podlagi 38. člena Za-kona o sistemu družbenega planiranja in o družbe-nem planu SR Slovenije ter na podlagi 129. člena Statuta občine Ljubljana-Šiška naslednji DOGOVOR O TEMELJIH DRUŽBENEGA PLANA OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA ZA OBDOBJE 1981-1985 1. člen Podpisniki s tem dogovorom opredeljujemo skup-ne interese, ki so v razdobju 1981—1985 temeljnega pomena za družbeni razvoj občine. V zvezi s tem prevzemamo nekatere konkretne naloge in obveznosti za njihovo usklajeno uresničevanje, ki jih je oprede-lila skupščina občine Ljubljana-Šiška s svojimi smer-nicami za pripravo družbenega plana občine Ljublja-na-Šiška za obdobje 1981—1985. Naloge, zajete v dogovoru o temeljih družbenega plana občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1981—1985, so sestavni del samoupravnih sporazumov o temeljih družbenega plana udeležencev in podpisnikov tega dogovora. !. KRITERIJI PRESTRUKTURIRANJA GOSPODARSTVA - 2. člen Delovni Ijudje in občani Šiške bomo temeljili svoj prihodnji družbenoekonomski razvoj na nadaljnjem pospešenem in vsestranskem razvijanju samouprav-nih socialističnih odnosov in se kot svobodni združeni proizvajalci in ustvarjalci zavzemali predvsem za: — usklajevanje in usmerjanje medsebojnih druž-benoekonomskih, socialnih, prostorskih in drugih sa-moupravnih odnosov in za usklajevanje odnosov v razvoju gospodarstva in družbe 1,er odnosov v celotni družbeni reprodukciji; — razvijanje samoupravne organiziranosti delav-cev v temeljnih organizacijah združenega dela ter v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih v občini pri njihovem interesnem in dohodkovnem povezovanju z drugimi organizacijami združenega dela, ne glede na občinske oziroma republiške meje; — uveljavljanje samoupravnih pravic, dolžnost! in obveznosti delavcev na področiu odločanja o ustvar-jan.iu, združevanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka ter o delitvi čistega dohodka na sredstva za razširitev materialne podlage dela ter na sredstva za osebne dohodke; — razvijanje in doslednejše uveljavljanje svobod-ne menjave dela med delavci v gospodarstvu in de-lavci v družbenih dejavnostih, med delavci med TOZD in delavci v delovnih skupnostih skupnih služb in na drugih področjih svobodne menjave dela ter za neposredno, samoupravno in demokratično povezo-vanje proizvajalcev storitev z uporabniki njihovih storitev v tem okviru; — nadaljnje izgrajevanje sistema samoupravnega družbenega planiranja, za kvalitetnejše vključevanje vseh vidikov in nosilcev planiranja za opredeljevanje celovitejšega gospodarskega, socialnega in prostor-skega razvoja občine in vseh njenih krajevnih skup-nosti, kot tudi za usklajen razvoj občine in v skladu z razvojem mesta Ljubljane in širših družbenopolitič-nih skupnosti; — krepitev ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite z učinkovitim razvijanjem obrambnega organiziranja delovnih ljudi in občanov, zagotavlja-nja proizvodnje v vojnih pogojih tudi vkl.jučevanje obrambnega, varnostnega in družbenosamozaščitnega vidika v vseh dokumentih srednjeročnega plana. 3. člen ' . ' ' Uresničitev temeljnih ciljev družbenoekonomskega razvoja zahteva doseganje naslednjih ciljev razvoja, izraženih v letnih stopnjah rasti v srednjeročnem obdobju 1981—1985: realna rast družbenega proizvoda realna stopnja rasti zaposlenosti realna rast produktivnosti dcla povečan obseg industrijske proizvodnje ' povečan obseg kmetijske proizvodnje stopnja izvoza •;• stopnia uvoza investicije v osnovna sredstva delež produktivnosti v realnem družbenem proizvodu nominalna rast osebnih dohodkov ' — rast skupne porabe — rast splošne porabe — Udeleženci se obvezujemo, da bomo v smislu 159. člena Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije kontinuirano upošte-vali sistem kontinuiranega planiranja ter v vsakolet- 1,6 ,.¦••¦.-¦•¦¦.¦ ¦ ¦ ¦ - ¦ 1,9 .,-,...,.. ¦f V .¦ _.. •¦¦-.;:¦'¦.¦¦¦'_ : ¦' ¦ •¦ '¦¦¦¦¦- • <6 - ' « . ¦ ¦ L¦ • - .. .. ¦'t. '¦¦•/¦¦•¦.;.,.¦.;. :¦¦. '¦'. & ... ¦ ¦'>'.."'¦¦ > ¦: • ¦¦ _ več kot 50% 1 " 10% počasneje od '' j-' ¦'-'• ' nominalne rasti dohodka - ': '¦¦' . =;¦ - 10% počasneje od • .. ,j - -_ - . . _ rasti real. družb. proizv. . ¦ . . i.-./. :. 10% počasneje od rasti - real. družb. proizvoda no resolucijo o uresničevanju družbenega plana SR Slovenije ter občine Ljubl.iana-Siška prilagodili ka-zalce razvoja načelom srednjeročnega planiranja. 4. člen Udeleženci dogovora se zavezujejo za izvajanje skupnih razvojnih programov. Dajali bodo pobude in sprejemali ukrepe, da bodo ustvar.iena sredstva za razširitev materialne osnove dela združevali v okviru reprodukcijsko povezanih celot in mcd n.iimi, da si na ta način zagotovijo potrebne surovine, energijo, trg, potrebna devizna sredstva ipd. Uporabljali bodo vse organizacijske oblike povezav znotraj proizvodnje ter med proizvodnjo in trgovino, ne glede na občinske, regionalne ali republiške meje. Pri združevanju dela in sredstev bodo upoštevali splošni družbeni interes za boljšo izrabo in preobrazbo gospodarske strukture. 5. člen Udeleženci dogovora se zavezujejo za izvajanje kvalitetne preobrazbe ljubljanskega gospodarstva. Preusmeritev v tiste dejavnosli in proizvodnje, ki ima-jo najboljše pogoje za hitro rast produktivnosti, bodo uresničevali tako, da bodo pri načrtovan.ju in izvaja-nju investicij upoštevali naslednje gospodarske, social-ne, prostorske in narodno-obrambne kriterije: a) . — kriterij racionalne uporabe prostora in varo-vanje okolja (investicije na komunalno opremljenih in prometno dostopnih zemljiščih; investicije, ki so ustrezno prostorsko opredeljene; investicije, ki zago-tavljajo usklajevanje dejavnosti v prostoru in omo-gočajo ustvarjanje kvalitetnih urbanih celot; investi-cije, ki omogočajo financiranje nadomestnih zeml.iišč, ki ne ogrožajo kvalitete zraka, vode in drugih na-ravnih bogastev ter kullurne dediščine; — kriterij zagotavl.ianja socialne varnosti in druž-beno dogovorjenih standardov delavcev (investicije, ki zagotavljajo socialno varnost delavcev, katerih delo zaradi nove investicije ni več potrebno); — kriterij razvrjan.ia humanih oblik dela in bi-vanja (investicije, ki zaposlujejo visok delež delavcev, ki prebiva na lokacijah v bližini lokacije investicije); b) — kriteri.H nadpovprečne razvo.ine in tehnološke intenzivnosti (visoka udeležba znanja in raziskovalne-ga dela, visok delež zaposlenih z visoko in višjo izobrazbo, visoka stopnja avtomatizacrje proizvod-nega procesa); — kriterij izvozne usmer.ienosti (visok delež pro-izvodn.je za izvoz, visok delež proizvodnje, ki racio-nalno nadomešča uvoz, nizek delež uvožene opreme in reprodukcijskega materiala); — kriterij visokega dohodka na zaposlenega (na-črtovani prihodnji učinek investicije bo dosegel naj-manj 460.000 din dobodka na zaposlenega); — kriterij visokega dohodka na m- zemljišča; — kriterij racionalnega in produktivnega zaposlo-vanja (zaposlitveno nezahtevne investici.je; investicije, ki dvigajo splošno izobrazbeno raven in raven stro-kovne usposobljenosti delavcev; investicije, ki vklju-čujejo programe za dopolnilno lzobraževanje in pre-kvalifikacijo delavcev); — kriterij surovinske, energetske in transportne nezahtevnosti (nizek delež porabljenih sui-ovin, ma-teriala in energije oz. nizek delež transportnih stro-skov v doseženem dohodku od investicije); — kriterij varovanja interesov splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite investicije, ki omo-gočajo proizvodnjo tudi v izrednih razmerah in v vojni. II. EKONOMSKI ODNOSI S TUJINO 6. člcn Podpisniki se obvezujemo, da bomo uveljavljali sklepe, ki so jih sprejele neuvrščene države na kon-ferencah v Colombu in Havant ter da bomo vsebino nove mednarodne ekonomske usmerjenosti v multi-lateralnem ali bilateralnem smislu podrejali tem ci-ljem. Zavezujemo se, da bomo sprejemali ukrepe za krepitev izvozne usmerjenosti organizacij združenega dela, za zagotavljanje višjih oblik vključevanja v med-narodno menjavo ter za usklajevanje deviznega odliva in uvoza z devizno-bilančnimi plačilno-bilančnimi možnostmi. 7. člen Podpisniki se obvezujemo, da bomo sprejemali ukrepe, ki bodo omogočali pospešeno povezovanje or-ganizacij združenega dela ter združevanje dela in sredstev na enotnem iugoslovanskem trgu za zago-tavljanje večjega devizne.ga priliva ter izvoza blaga in storitev. V tem smislu bomo svoje cilje podrejali investicijski in davčni politiki, ki jo bomo ustrezno zagotovili. j III. USTVARJANJE IN RAZPOREJANJE DOHODKA 8. člen Podpisniki dogovora ugotavljajo, da ,ie stabilne.iše gospodar.ienje in obvladovanje tokov družbene re-produkcije s strani delavcev v združenem delu treba nadaljevati gospodarsko rast ob večjem uveljavljanju kvalitetnih dejavnikov razvoja. Udeleženci dogovora si bodo prizadevali za takšne pogoje gospodarjenja, da bo: 1. omogočena rast celotnega prihodka in dohod-ka. To bo doseženo s hitrejšim prilagajanjem proiz-vodnje zahtevam domačega in tujih trgov glede ob-sega in vrste proizvodov m storitev ter z oblikova-njem proizvodnje in storitev, kot izhaja iz sprejetih razvojnih kriterijev; 2. povečana učinkovitost družbenih sredstev: — z združevan.jem sredstev v temeljnih organiza-cijah združenega dela materialne proizvodnje, zlasti v reprodukcijsko povezanih celotah za pridobivanje večjega dohodka z udeležbo v skupnem dohodku: — z uresničevanjem svobodne menjave dela zato, da bi se večala produktivnost skupnega družbenega dela; — z uresničevanjem lakšne politike na področju cen in drugih oblik pridobivanja celotnega prihodka (kompenzacij, premi.i, regresov ipd.), ki bo temeljne organizacije združenega dela spodbujalo k večji učin-kovitosti gospodar.ien.ia in večjem vključevanju v mednarodno delitev dela. . . 9. člen Podpisniki dogovora ugotavljajo. da morajo orga-nizacije združenega dela in delovne skupnosti skrbeti za izbolišanje učinkovitosti gospodarienja s sredstvi, za popolnejšo uporabo proizvajalnih in drugih delov-nih zmogljivosti, za prihranke pri surovinah, energiji in reprodukci.iskem materialu, za razvijanje in zbolj-ševanje organizacije dela, večanje uporabe znanja in modernih tehnoloških postopkov, ter uvajanje drugih racionalnih rešitev ter na tej osnovi zmanjševati ma-terialne in druge proizvodne stroške, tako da bodo porabljena sredstva (brez amortizacije) naraščala po-časneje od rasti celotnega prihodka. Udeleženci do-govora bodo delovali v smeri gospodarnejše uporabe proizvajalnih zmogljivosti. 10. člen Podpisniki dogovora bodo vztrajali, da bodo de-lavci iz dohodka razporejali sredstva za namene, kot jih določa Zakon o združenem delu v 110. členu. Pri tem si bodo delavci prizadevali, da bodo ta sred-stva smotrno uporabljena. V ta namen si bodo v svobodni menjavi dela in pri zagotavljanju sredstev za druge skupne in splošne potrebe za delo in razvoj družbe uporabniki in izvajalci prizadevali za izvajanje dogovorjenih pro-gramov dela, zlasti pa za obseg, vrsto in kakovost storitev ter za racionalnost gospodaiienja s sredstvi. Zato bodo analizirali prispevke, ki jih dajejo nego-spodarske dejavnosti k povečanju družbene produk-tivnosti dela in predlagali aktivnosti za povečanje učinkovitosti sredstev za te namene. Na teh osnovah si morajo delavci v terneljnih organizacijah združenega dela prizadevati za počas-nejšo rast teh sredstev od rasti dohodka, kar bo omo-gočalo hitrejšo rast čistega dohodka od dohodka. 11. člen Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela si morajo prizadevati za realno vrednotenje osnovnih sredstev in pri tem upoštevati hiter razvoj znanosti in tehnologije v svetu ter tako zagotavljati sredstva za modernizacijo osnovnih sredstev, predvsem pa opre-me. Udeleženci dogovora se bodo zavzemali za takšne predpisane amortizacijske stopnje, ki bodo omogočale delavcem v temeljnih organizacijah združenega dela realno zamenjavo ekonomsko in tehnološko zastare-lih osnovnih sredstev. 12. člen .¦¦¦¦:*¦< Načrtovano gospodarsko rast bomo v razdobju 1981—1985 dosegli le ob postopnem izboljševanju razmerij v delitvi družbenega proizvoda, pri katerih bodo morale biti vse oblike porabe razen investicijske podrejene počasnejši rasti od družbenega proizvoda: — sredstva za akumulacijo bodo naraščala 25 °/o hitreje od rasti družbenega proizvoda in bodo letno znašala 5 °/o, kar bo hkrati tudi naraščanje sredstev za investicije v osnovna sredstva. — sredstva za skupno porabo bodo naraščala po-_ časneje od družbenega proizvoda, delež skupne porabe . v razporejanju dohodka bo znašal 16 %, — sredstva za splošno porabo bodo naraščala po-časneje od družbenega proizvoda, delež splošne porabe v razporejanju dohodka bo znašal 2 %>, — sredstva za osebno porabo bodo v rasti naj-močneje zaostajala za rastjo družbenega proizvoda. Njihova letna stopnja rasti bo dosegla 75 % večino rasti nominalnega dohdka. PODPISNIKI: OZD, KS, SIS, MGZ, banke, IS IV. ZAPOSLOVANJE 13. člen V srednjeročnem obdobju 1981—1985 bomo ome-jevali priselitveno rast tako da bomo zagotavljali stop-njo demografske rasti in sočasnega priliva v delovni kontingent po stopnji 1,3, v kateri bo zajeto več od polovice mehaničnega priliva v prebivalstvo izven občine. Tej usmeritvi bomo podrejali tudi rast novega zaposlovanja, ki bo 1,9 odstotka kakor tudi rast sta-novanjske graditve, ki jo bomo podrejali normalnim demografskim tokovom 14. člen Na področju zaposlovanja sprejemamo udeleženci politiko racionalnega in visokoproduktivnega zapo-slovanja, ki bo temeljilo na povečanju deleža zaposle-nih delavcev z visoko in višjo izobrazbo, visokokvali- ficiranih delavcev v skupnem številu zaposlenih ter poveeevanja deleža zaposlenih delavcev v tistih de-javnostih in proizvodnjah, ki dosegajo. visok dohodek na zaposlenega. Ob določitvi vsakoletne stopnje rasti novega za-poslovanja v Ljubljani bo skupščina občine Ljubljana-Siška na predlog IS v sodelovanju z občinsko skup-nostjo za zaposlovanje, z resolucijo o uresničevanju družbenega plana občine opredelila tudi kategorije novih zaposlitev, ki bodo izvzete in predvidene stop-r.je rasti novega zaposlovanja. PODPISNIKI: OZD, Občinska skupnost za zapo-slovanje, SIS. MGZ, banke, IS V. KONKRETNE NALOGE PRESTRUKTURIRANJA 1. INDUSTRIJA 15. člcn Za boljšo izrabo notranjih kvalitetnih dejavnikov razvoja in z investicijami bomo zagotovili 5% glo-balno rast fizičnega obsega industrijske proizvodnje. Udeleženci se obvezujemo, da bomo v obdobju 1981—1985 vsakoletno potrebo po kadrih usklajevali s kadrovskimi bilancami. Kvalitetno razvojno preobrazbo industrijske pro-izvodnje bomo dosegli z naslednjo dinamiko rasti ko-ličinskega obsega po posameznih proizvodnih skupi-naht* — razvojno inlenzivna, tehnološko , - ¦ '¦ zahtevna proizvodnja 10,4 % -— proizvodnja s posebnimi razvojnimi usmeritvami 7,9 % — druga proizvodnja 5,9 % S prostorskega vidika bomo razvoj industrije usmerjali v industrijske cone. Celovito izgradnjo plansko opredeljenih indu-strijskih con bomo financirali s skupnimi naložbami vseh investitorjev na samoupravnih osnovah in vklju-čevanjem bank in stavbno-zemljiških skupnosti v re-ševanje problema premostitvnega financiranja dela naložb, ki odpade na kasnejše investitorje. * Pri tem v posamezne skupine razvrščamo: — razvojno intenzivna, tehnološko zahtevna proizvodnja: stro.iegradnja, proizvodnja električnih strojev in aparatov, pioizvodnja bazičnih kemičnih izdelkov — proizvodnja s posebnimi razvojnimi usmeritvami: pro-izvodnja prometnih sredstev - — posebno prestrukturiranje proizvodnje v LEK LJUB-LJANA, ki nastopa v letu 1985 s programom fermentacije eigot alkaloidov — vključevanje SOZD ŽPS v republiške projekte pre-stiukturiranja. ,-, . .. - 16. člen Dosežena stopnja narodnega dohodka na prebival-stvo, obseg proizvodne zmogljivosti, splošna delovna usposobljenost, ponujene tehnološke in razvojne osno-ve bodo dejavniki, na katerih bomo gradili: — povečanje produktivnosti, kjer si bomo priza-devali doseči več kot 50 % delež produktivnosti v real-nem družbenem proizvodu, — reprodukcijsko in konkurenčno sposobnost za vlaganje v razširitev proizvodnje, s tem da bo rast akumulacije v družbenem proizvodu izenačena z rast-jo družbenega proizvoda: količinsko in vrednostno krepili izvoz blaga, da bi s tem pripomogli k enako-pravnejšem vključevanju gospodarstva v mednarodno tehnološko kooperacijo. — nadomeščanje uvoza z domačimi surovinami in znanjem, — zaposlovanju upoštevanje načela racionalizacije zaposlovanja in vključevanje le-tega kot plansko komponento v vseh razvojnih programih kot ekonom-sko kategorijo. 17. člen Z vključevanjem znanosti in raziskovalne dejav-nosti v okviru občinske raziskovalne skupnosti bomo s povečano dejavnostjo industrijskega inženiringa pospeševali rast in spremembe v industrijski proiz-vodnji, tako v družbenem okolju občine kot tudi izven nje. Zlasti pa si bomo prizadevali za razvoj inženi-ringa tudi v odncsi zunanjetrgovinske menjave. 18. člen Organizacije združenega dela v prednostnih de-javnostih in organizacije združenega dela, ki bodo pridobile prednost skozi sprejete razvojne programe, se obvezujemo, da bomo vsestransko odgovorno in na podlagi znanstvenih osnov proučevale razvojne mož-nosti in načrtovale dinamičen lasten razvoj in razvoj celotne panoge, v katere sestavnem delu se nahajajo, Vse organizacije združenega dela se obvezujejo, da bodo dale na razpolago za študijsko analitično de-javnost znanstvenih inštitucij vse podatke, ki bodo potrebni za izdelavo projekta, razvojnih možnosti go-spodarstva v občini. PODPISNIKI: OZD, MGZ, banke IS 2. GRADBENIŠTVO 19. člen V dejavnostih gradbeništva bomo v občini usta-novili konzorcijsko telo, ki bo zagotavljalo: — širitev inženiringa v vseh fazah gradbeništva, — združevanje celotne gradbene operative in fi-nalizacije z namenom, da se zagotovi celokupna po-nudba, — vključevanje v konzorcijsko telo združenje za-sebnih obrtnikov in njihove člane, — sprejelje samoupravnega sporazuma o združe-vanju dela in sredstev na bazi skupnega prihodka. . 20. člen Gradbene organizacije oziroma koordinacijsko telo bodo v občini sodelovale pri izgradnji komunalnega gospodarstva, stanovanjskega gospodarstva, prenovi naselij, izgradnji objektov iz gospodarstva in druž-benih dejavnosti. Ob tem bodo: — vključevale izsledke znanstveno-raziskovalnega dela v modernizacijo proizvodnih procesov in uveljav-ljanje novih tehnologij, — pospeševale uvajanje industrijskih gradbenih elementov in — nadaljevale z integracijskimi procesi na pod-ročju skupne projektive, operative in finalnih del. PODPISNIKI: OZD s področja gradbene operative in finalizacije, združenja cbrlnikov, banke, MGZ, IS VI. ENERGIJA 21. člen Podpisniki dogovora se bodo za potrebe indu-strije in široke potrošnje preusmerili na porabo do-mačih energetskih surovin, proučili uporabo vseh vrst odpadkov ter tako zmanjšali potrebe po dragih ener-getskih surovinah. Podpisniki dogovora se obvezujemo, da bomo na podlagi sprejetih samoupravnih sporazumov v repub-liki zagotavljali sredstva za zagotovitev primarnih in sekundarnih virov energije (premog, nafta, plin, elek-trika). PODPISNIKI: IS, OZD, MGZ Interesna skupnost za energetiko mesta Ljublja-ne, SIS preskrbovalnega območja Elektro Ljubljana ter SIS elektrogospodarstva Slovenije bodo zagotovili izgradnjo manjših hidrocentral za najnujnejšo oskrbo z električno energijo v iz.-ednih razmerah. Petrol — DO Zemeijski plin bo zagotovil gazifi-kacijo SR Slovenije po poblastilu podpisnic SS o zdru-ževanju sredstev v skupno naložbo. VII. PROMET IN ZVEZE TER PTT 22. člen V okviru razvoja prometne politike ter uskla-jevanja in delitve dela na področju železniškega in cestnega prometa bomo sprejeli ukrepe, ki bodo za-gotavljali ekonomsko pogojenost delitve na železni-ški in cestni promet. Glede na dogovorjene naloge med Ijubljanskimi občinami in mestom Ljubljana, ki mu poverjamo koordiniranje nalog, si bomo prizadevali: — na področju železniškega prometa za vklju-čitev v program obvozne proge Dolgi most—Vižmarje ter sodelovali pri preselitvi oziroma združitvi na novi lokaciji (v Mostah) železniške delavnice, sedaj stacio-nirane v Šiški, — za združevanje sredstev za posodobitev želez-niškega in luškega prometa v smislu predloženih samoupravnih sporazumov o temeljih plana SIS za železniški in luški promet, — za izgradnjo industrijskih tirov v sklopu žel. postaj Šiška in Vižmarje — na področju primestnega prometa bomo pri-pravljali predloge za vključevanje prometa v dnevne migracije z izgradnjo novih postajališč — za realizacijo Dogovora o izgradnji centralne avtobusne in železniške postaje v Ljubljani Med nosilce oz. povezovalce izgradnje vseh in-vesticijskih objektov in naprav, ki služijo cestnemu prometu, spadajo tudi OZD v sestavi SAP Viatdr. — na področju cestnega prometa se bomo vklju-čevali v sistem rešitve glede premakljivih začetkov delovnega časa, da bi odpravili ozka grla v časovnih konicah — za sklenitev samoupravnih sporazumov o pre-hodu na kontejnerski in terminalni lokalni in med-narodni transport. 23. člen Za odpravo neskladja pri javnih telefonskih go-vorilnicah ter za približevanje poštnih uslug preilval-stvu se bomo zavzemali v skladu z načrtovanim raz-vojem krajevnih skupnosti: — postavitev novih telefonskih govorilnic in po-večanje priključkov na izgrajene oz. optimalno pri-marno telefonsko povezavo telefonskih central v grad-nji, — v novih naseljih bomo zagotovili prostore za izgradnjo novih poštnih enot, zlasti za razbremenitev paketne dostave — v novozgrajenih objektih OZD bomo zagotav-ljali sodobno primarno komunikacijsko povezavo — gradnja kabelskega omrežja. S samoupravnim sporazumom o temeljih plana Območne SIS za PTT promet Ljubljane se bomo na-loge urejale v dogovoru z ostalimi Ijubljanskimi ob-činami tako glede skupnih ciljev, nalog in' smeri razvoja, kadrovske problematike in investicijskih vlaganj z viri financiranja in potrebnimi ukrepi za zagotovitev realizacije programa razvoja. PODPISNIKI: OZD s področja prometa in zvez, KS, IS, SIS. VIII. TRGOVINA 24. člen Pospeševali bomo dobro, samoupravno organizi-rano preskrbo s kmetijskimi pridelki in osnovnimi živili. Zato bomo: — sodelovali pri skupnem planiranju potrebnih živil za prebivalstvo ljubljanskih občin in dogovar- janju za načrtno pridelovanje živil, — sofinancirali sklad za intervencije v kmetijstvu in pri porabi hrane, prek njega pa sofinancirali tiste razvojne programe podpisnic družbenega dogovora O organizirani proizvodnji in preskrbi Ljubljane s kmetijskimi živilskimi pridelki, ki bodo namenjeni boljši preskrbi občanov, — uveljavljali nove družbenoekonomske odnose ttied proizvodnje in trgovino v sami trgovini ter razvi*-jali potrošnike svete v vseh predelih občine, — zagotavljali stanovalcem in s tem občanom preskrbo z osnovnimi živili v tistih predelih, kjer bomo gradili nove stanovanjske soseske, — vključili se bomo v konzorcij za izgradnjo tr-govskih centrov ob avtocestnih vpadnicah (vodice), zlasti pa v izgradnjo nakupovalnega centra v Pod-Utiku, — vključeavli se bomo v postopno izgradnjo in adaptacijo novih oz. obstoječih skladišč za povečanje zalog živilskih in drugih proizvodov v občini za za-gotovitev varnostnega paketa v primeru nesreč, — vključevali se bomo v postopno izgradnjo in vih tržnic, od tega v obdobju 1981—1985 pri izgradnji nove tržnice v Zg. Šiški SR 7, — obratovalni čas trgovin in lokalov, ki so name-njeni oskrbi občanov, bomo prilagajali potrebam ob-čanov, — za zagotovitev čimboljše preskrbe občanov z osnovnimi življenjskimi artikli bomo zagotavljali tudi možnosti občasne prodaje teh artiklov tudi v kioskih. PODPISNIKI: OZD s področja trgovine, IS, SIS za preskrbo SML, MGZ, KZ Medvode IX. GOSTINSTVO 25. člen V gostinstvu se bomo gostinski delavci družbenega in zasebnega sektorja, v sodelovanju z drugimi OZD, skupnostmi in (turističnimi društvi) — društvi ter organizaci.iami in (zasebnimi gostinskimi delavci), ki oblikujejo in dopolnjujeio gostinsko dejavnost, s sa-moupravnimi dogovorili za: 1. izboljšali gostinsko-turistično ponudbo in kva-liteto prehrane ter z višjim deležem hrane v skupnem prornetu (50% delež); 2. uvedli sodobnejši način prehrane s postop-no uvedbo izdelkov nove tovarne gotove in polpriprav-Ijene brane, katere izgradnjo bomo omogočili s sred-stvi podpisnikov samoupravnega sporazuma za iz-gradnjo tovarne; 3. vključevali ponudbe prehrambenih kapacitet samskih domov šišenskega gostinstva in družbene prehrane v širšo turistično ponudbo (Dravlje); 4. ustanavljali nove hotelske in gostinske objekte: Mercator — poslovni hotel Ljubljana na Gospodar-skem razstavišču, ki ga bomo opremili z vso sprem-ljajočo infrastrukturo, razširitev posteljnih in sedež-nih kapacitet v Motelu TIKVEŠ, gradnja Garni ho-tela B kategorije, v ŠS 7/1 adapatacija hotela Bellevue ter vključevanje vseh gostinskih uslug v nakupoval-nem centru — Podutik; 5. vključevali gostinstvo in turizem v novi avto-cestni sistem v Vodicah (izgradnja servisnega centra in uvedbo stalne prehrane samopostrežnega tipa ter nudenje paketov s suho hrano »Lunch paketov«); V dogovoru z vsemi gostinsko-turističnimi organi-zacijami (in skupnostmi za zaposlovanje) bomo pri-pravili program usmerjenega izobraževanja kadrov, pri čemer se bomo dogovorili, da bo gostinski šolski center Ljubljana na hotelu Bellevue v procesu zago-tavljanja gostinskih delavcev imel osrednjo vlogo. NOSILCI: IS Skupščine občine Ljubljana-Siška, IS SML, Turistična poslovna skupnost, OZD (letali-šče Brnik, Mercator -- Hoteli — Gostinstvo, TOZD Ilirija, SOZD SAP-VIATOR, KOMPAS, Samski domovi, Gostinski šolski center Ljubljana, Hotel Bellevue, Skupnost za zaposlovanje, Komite za družbene de-javnosti, Krajevne skupnosti, Turistična društva, za-sebni gostinski obrati. Viri financiranja: OZD s področja gostinstva in turizma — vsak v svoj projekt združena konzorcijska sredstva vseh udeležencev, lastna sredstva zasebnih gostinskih obratov, bančna sredstva — krediti. PODPISNIKI: OZD s področja. gostinstva, MGZ, banke, SIS materialne proizvodnje, IS. X. TURIZEM 26. člen V turizmu bomo s sklenitvijo samoupravni spo-razumov med nosilci turistične ponudbe zagotovili v sodelovanju z drugimi subjekti (OZD, samoupravne organizacije in skupnosti in turističnimi društvi), ki oblikujejo in dopolnjujejo turistično ponudbo, razvi-jali tiste zvrsti turizma, za katere ima občina s svojo okolico ustrezne pogoje, in sicer: rekreacijski turi-zem, kmečki in izletniški turizem, camping ponudbo. — REKREACIJSKI TURIZEM bomo razvijali na rekreacijskih površinah, na kopališču ob Sori, ob Ko-seškem bajerju in ob Zbiljskem jezeru, v Mostecu, na Smarni gori, sodelovali pa kot podpisniki samo-upravnega sporazuma o razvoju: RTC Krvavec, RTC Velika Planina. Razvoj navedenih centrov bo s ciljem popestritve rekreacijsko-turistične ponudbe, namenjene tudi ob-čanom ostalih Ijubljanskih občin, vključen v razvoj ponudbe mesta Ljubljane in Turistične poslovne skup-nosti, na podlagi interesnega povezovanja. Nosilci IS SO Ljubljana-Siška kot nosilec kon-zorcija vseh zainteresiranih in pristojnih dejavnikov ter kot koordinator za izgradnjo predvidenih rekrea-ci.iskih centrov — IS SML — krajevne skupnosti — turistična društva — okrajne občine. Viri financiranja: konzorcijska sredstva, lastna sredstva upravljalcev centrov, bančna sredstva — kre-diti. KMECKI TURIZEM 27. člen Ob razvijanju kmečkega in izletniškega turizma bomo kot podpisniki Družbenega dogovora o razvoju kmečkega in izletniškega turizma v SRS, v občini izdelali program tega razvoja in s tem zagotavljali: — Prehod obstoječega izletniškega (nedeljskega) turizma v kompletno ponudbo kmečkega turizma v Dolomitih, na Rašici ter v okolici Zbiljskega jezera na kmetijah, ki bodo funkcionalno in vsebinsko — strokovno — odgovarjale kriterijem družbenega dogo-vora in selekciji, predvideni v programu razvoja (kmečki turizem) — Razvijali bomo izletniški turizem prek oblik — Pohodne transverzale po poteh spominskih obeležij NOB — Slovenske mladinske transverzale in —• Transverzale Dolomitskega odreda ter prek —¦ rekreacijsko, memorativnih srečanj, zlasti na poteh, ki postaja.io vse večja sprehajališča delovnih ljudi in občanov. XI. DROBNO GOSPODARSTVO 28. člen Z razvojem drobnega gospodarstva bomo zago-tavl.iali vzpostavitev pravilnega ravnotežja med pro-izvodn.io in potrošnjo. S tem v zvezi bomo: — pospeševali vse oblike vključevanja zasebnih proizvajalcev vs proizvodno kooperačijsko dejavnost za proizvodnjo tistih izdelkov, ki so pomembni za normalen proizvodni proces, — združevali sredstva in delo delavcev, ki so na začasnem delu v tujini v oblike kooperacijske de-javnpsti, zlasti pa še glede združevanja dela in sred-stev v novih oblikah pogodbene organizacije združe-nega dela, —" ustanavljali obrate organizacij združenega dela v občini z delavci, ki se bodo vračali iz tujine in. združevali delo ali sredstva za razvoj teh obratov, — ker je ocena razvojnih možnosti drobnega go-spodarstva pokazala, da ima samostojno osebno delo v občini pogoje za prehod v POZD, bomo posebno pozornost posvetili ustanavljanju novih pogodbenih organizacij združenega dela. — s sprejetjem občinskega odloka bomo prilago-dili davčne obremenitve novoustanovljenim POZD in. obratom pogoje, v katerih bodo sredstva združena na prostovoljnih odločitvah in privarčevana iz dolgolet-nega dela v tujini. Na področju razvoja storitvenih dejavnosti v kra-jevnih skupnostih bomo: — pospešeno pripravljali vse programe za skladen razvoj novih obrtnih con, •— v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi stalno ugotavljali potrebe po izpopolnitvi potrebnih nosilcev storitvene obrti zlasti na področju elektro, plinsko in elektronsko-servisnih uslug, avdiovizualne TV meha-nike, finomehanike, uslug za gospodinjstvo (čistilnice, pralnice, likalnice), dimnikarstvo, ter uslug za osebno rabo, kot so foto usluge, krojaštvo, šiviljstvo, oziroma dejavnosti, ki neposredno zadovoljujejo potrebe ob-čanov, — pri planiranju navedenih storitvehni de^avnosti bomo upoštevali predvsem potrebe ene ali več KS, prav tako pa" tudi širše družbene skupnosti; občina in mesto Ljubljana, — celotni program razvoja drobnega gospodarstva bomo vključili v program mesta Ljubljane z upošte-vanjem pi*edlogov v KS, — prav tako bomo pri planiranju razvoja storit-venega dela drobnega gospodarstva izhajali iz dose-danjih in predvidenih demografskih gibanj, trendov razvoja urbanizma, osebne in družbene ravni. 29. člen Razvoj ostalih, za petrebe prebivalstva občine pomembnih dejavnosti s področja storitvene obrti (tesarstvo, krovstvo, soboslikarstvo in pleskarstvo, pe-čarstvo, polaganje ploščic, kamnoseštvo, stavbno kle-parstvo, ključavničarstvo, kolesno in avtoservisno de-javnost, mizarstvo, tapetništvo in dekoraterstvo, ža-ganje drv) bomo zagotovili v sodelovanju z ostalimi občinami ih povezavi z Združenjem obrtnikov v občini Ljubljana-Šiška. — dejavnosti, ki povzročajo hrup in so prostorsko zahtevnejše, bomo usmerjali v naslednje obrtne cone SS — 12/a Podutik, ŠP — 13/1, 13/2 Poljane, SP — 12 Podutik, SP — 3/2 Trata, MEP — 1/1 Medvode. V planiranju storitvenega dela drobnega gospo-darstva se bomo angažirali v smotrno izkoriščanje poslovnih prostorov v soseski ŠS 8/2, kjei' bo na razpolago 3.700 m2 in v naslednji fazi blokovne gradnje še dodatnih 4.000 m2. Pri poslovnih prostorih, kjer bo vzpostavljen najemniški odnos, bomo preprečevali spreminjanje namembnosti, prav tako bomo oprede-lili tudi selektivno politiko na.iemnin. Zaradi nizke akumulativnosti nekaterih deficitarnih storitvenih dejavnosti in ob upoštevanju ekonomske moči enot drobnega gospodarstva bomo sodelovali z določenimi sredstvi pri subvencioniranju najemnin. — Sredstva za nakup poslovnih prostorov se for-mh-ajo iz: samoupravne stanovanjske skupnosti, lastne udeležbe uporabnikov poslovnih prostorov, sklada za vzajemno pomoč obrtnikom, Gospodarske banke Ljub-ljana, krajevne skupnosti. i -; . : 30. člen Na področju industrijske kooperacije bomo v so-delovanju z združenjem obrtnikov občine Ljubljana-Siška ter v sodelovanju z organizacijami združenega dela izdelali pregled vseh tistih izdelkov, ki .iih lahko kot nadomestilo uvoza ponudi zasebni sektor. 31. člen SAMOUPRAVNA. STANOVANJSKA SKUPNOST IN SAMOUPRAVNA KOMUNALNA SKUPNOST bo-sta v razvoju drobnega gospodarstva sodelovali z na-črtovanjem lokalov za potrebe proizvodne in storitve-ne obrti, z licitaciio o nakupu teh prostorov, pri tem pa bo informacija o teh možnostih posredovana tudi delavcem na začašnem delu v tujini, da se lahko ena-kopravno vključijo v pogoje za pridobitev lokalov za opravljanje obrti. Samoupravna stanovanjska skupnost bo spremlja-la izgradnjo poslovnih prostorov in pridobivala inte-resente za njihovo zasedbo. SKUPNOST KOMUNALNE SKUPNOSTI pa se ho v okviru urejevanja javnega prometa vkliučila v za-gotovitev postajnih mest tudi za taksi službo, ki jo bomo dopolnjevali iz vrst domačih kandidatov, ki se bodo za to službo javili iz vrst naših delavcev v tu-iini. PODPISNIKI: OZD, KS, MGZ, banke, Združenje obrtnikov, Komunalna skupnost, Stanovanjska skup-nost. IS. XII. STANOVANJSKO IN KOMUNALNO GOSPODARSTVO t. A. STANOVANJSKO GOSPODARSTVO 32. člen Samoupravna stanovanjska skupnost se zavezuje s tem dogovorom za smotrno stanovanjsko graditev, za racionalno gospodarienje s stanovanjskim skladom, za razvi.ianje družbene pomoči v stanovanjskem gospo-darstvu, SLO in družbeno samozaščito in za intenziven razvoj samouprave na vseh področjih stanovanjskega gospodarstva. Za realizacijo zastavljenih cil.jev na omenjenih področjih jamčijo udeleženci s tem, da sprejmejo in podpišejo samoupravni sporazum o temeljih plana stanovanjskega gospodarstva v občini Ljubljana-Šiška za obdobie 1981—1985. Gradnja stanovanjskih sosesk mora potekati ne-prekin.jeno skladno z izgradnjo spremljajočih objek-tov, za kar bo potrebno z vsemi udeleženci gradnje stanovanj skleniti in podpisati samoupravni sporazum o izgradnji posamezne soseske. Sporazum se podpiše z vsemi organizacijami združenega dela, samouprav-nimi interesnimi skupnostmi in vsemi ostalimi ude-leženci, ki bodo sodelovali pri izgradnji celovitih so-sesk (prometne zveze, elektro, komunala, oskrba, otro-ško varstvo, šolstvo, zdravstvo, socialno skrbstvo itd.). S podpisi udeleženci prevzemajo odgovornost za pra-vočasno realizacijo vsak svojega dela pri izgradnji celovite soseske. Na tak način bomo lahko gradili celovite soseske po veljavnih normativih v korist stanovalcev. Go-stota prebivalstva ne bo večja od 300 prebivalcev na hektar in upoštevani bodo normativi za gradnjo šol, VVZ, pešpoti, zelenic, otroških igrišč, rekreacijskih površin in objektov ter parkirnih prostorov. Spremljajoči program v celovito zgrajeni soseski bo obsegal vse tiste dejavnosti, ki bodo koristne za prebivalce. To so trgovine za zadovoljevanje vsakda-njih potreb, servisno obrtne dejavnosti in ostalo, I4ar je v soseski potrebno. Podpisniki dogovora se obve-zujejo zgraditi 3.200 stanovanj, in sicer v okviru druž-bene gradnje 2.731 stanovanj in v okviru zadružne in- dividualne gradnje 469 stanovanj. Grp.dili bomo sta-notfanja s povprečno površino 65 m2 v družbeni grad-nji, v individualni gradnji 110 m2, ter solidarnostna • stanovanja 56 m2. 33. člen Povprečna zasedenost stanovanj bo 2,9 stano-valca na stanovanjsko enoto. Zaintei-esirane TOZD in DSSS bodo zagotovile sredstva iz čistega dohodka za izgradnjo samskega doma z 888 ležišči, kar je v tabeli plana graditve prikazano s 130 Ktanovanji. (tabela 1) V planiranem obdobju bo potekala priprava zem-ljišč in dokumentacije tudi za soseske ali delo sosesk, kjer to še ni izvedeno in ki bodo prišle v poštev za gradnjo stanovanj v planskem obdobju 1986—1990. To so: ŠS 11/3 Stanežiče, ŠS 11/2 Stanežiče, SS 12 Pod-utik II. faza (1. in 2. etapa), ŠS 201/6 a Šmartno, SS 201/7 Šmartno, SS 202/6 b Gameljne in SS 202/3 b Gameljne. 34. člen Po sprejetem dogovoru o temeljih družbenega plana bo Samoupravna stanovanjska skupnost pristo-pila k podpisovanju samoupravnih sporazumov z vsemi udeleženci gradn.ie na območjih, določenih za graditev po zgornji tabeli. Samoupravna stanovanjska skupnost se s podpisniki obvezuje, namensko izrabiti prostor za stanovanjsko komunalno dejavnost po spre-jetih normativih. Ravno tako se skupaj s podpisniki obvezuje, da bo ob izgradnji stanovanj soseska v celoti zgrajena in komunalno urejena z vsemi spremljajočimi objekti, zelenicami, nasadi in ostalim potrebnim za normalno življenje stanovalcev. 35. člen Na področju gospodarjenja bomo uveljavili prehod na ekonomske stanarine, najemnine pa bomo uskladili z določili odloka o najviš.jih najemninah, s čemer bomo zagotovili potrebno materialno bazo za racionalno vzdrževanje stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov. S sredstvi stanarin in na.iemnin bodo gospodarile -skupnosti stanovalcev, združene v samoupravni sta-novanjski skupnosti. 36. člen Z namenom, da se izboljšajo bivalni pogoji ob-čanov oziroma uporabna vrednost starejšega stano-vanjskega sklada, se bodo v prihodnjem srednje-ročnem obdobju v naši občini izvajala tudi dela na področju prenove. Podrobno razporeditev lokaci.i, pre-delov oz. objektov po posameznih občinah bomo opre-delili z dogovorom med samoupravnimi stanovanjskimi skupnostmi občin in mesta Ljubljane, ki ga bomo sprejeli v letu 1981. Pri pripravi dogovora bo sodelo-vala Kulturna skupnost občine Ljubljana-Šiška, za-radi obnovitve enega spomeniško zaščitenega objekta — Vodnikove cLomačije. V tem srednjeročnem obdobju bomo zagotovili možnosti izgradnje podstrešnih stanovanj na za to prostorsko in tehnično možnih lokacijah. 37. člen V srednjeročnem obdobju 1981—1985 bomo od-pravljali stanovanja VI. in VII. kategorije in barake skladno s samoupravnim sporazumom o temeljjh plana samoupravne stanovaftjske skupnosti. Samoupravna stanovanjska skupnost se bo s pod-pisniki sporazuma o temeljih plana stanovanjskega gospodarstva občine za obdobje 1981—1985 sporazu-mela, da podpisniki ne bodo dovoljevali svojim de-lavcem vseljevanje in bivanje v barakah. Upravni organi občine bodo zagotovili pravočasno rešitev ob-stoječih barak in barakarskih naselij na območju občine. 38. člen Solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu bomo izvajali skladno z določili samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjskega gospodarstva občine Ljubljana-Siška za obdobje 1981—1985. Samoupravna stanovanjska skupnost bo v sodelo-vanju s kra.ievnimi skupnostmi in občino skrbela za izdelavo obrambnega in varnostnega načita. oprem-Ijanje in vzdrževanje zaklonišč v stanovanjskih so-seskah ter za hitrejše ustanavljanje, tehnično oprem-ljanje in usposabljanje tistih ekip oziroma enot ci-vilne in narodne zaščite. 39. člen V tem obdobju bomo združevali na nivoju mesta Ljubljane del dohodka za družbeno pomoč v stano-vanjskem gospodarstvu in za prenovo ter del čistega dohodka za vzajemno reševanje stanovanjskih pro-blemov. Del dohodka bomo združevali na nivoju SRS za ureditev bivalnih pogojev dijakov in študentov. Z ostalim delom čistega dohodka, namenjenega reše-vanju stanovanjskih problemov delavcev pa bodo razpolagale TOZD in DSSS ter jih uporabljale v skla-du s svojimi potrebami. Uveljavili bomo načelo obvez-ne lastne udeležbe turi pri pridobitvi družbeno na-jemnega stanovanja. Ostali viri financiranja predvi-denega obsega grditve, prenove, družbene pomoči in druge porabe bodo druga sredstva OZD (vračila poso-jil delavcev, sproščena sredstva iz vezave), sredstva SPIZ in delavcev pri zasebnih delodajalcih, del amor-tizacije iz stanarin ter neporabljena sredstva tekočega srednjeročnega obdobja. Udeleženci sporazuma, ki iz kakršnihkoli vzrokov ne bodo podpisali samoupravnega sporazuma o teme-ljih plana stanovanjskega gospodarstva občine Ljub-ljana-Šiška za obdobje 1981—1985, so dolžni spoštovati in izvajati naloge iz sporazuma pod pogojem, da je sporazum podpisala 2/3 večina udeležencev spora-zuma. PODPISNIKI: OZD, KS, SIS materialne proiz-vodnje, SIS družbenih dejavnosti, banke, IS občine. 40. člen Število planiranih stanovanj je prikazano na na-slednji tabeli po soseskah. V planiranem planskem obdobju se bo priprav-ljala dokumentacija tudi za soseske, ki je še nimajo in ki bodo prišle v poštev za gradnjo stanovanj v plan-skem obdobju 1986—1990. <> To so: ŠS-11/3 Stanežiče, ŠS 11/2 Stanežiče, ŠS-12 Podutik II. faza (1. in 2. etapa), ŠS 201/60 Šmartno, ŠS 201/7 Smartno, ŠS 202/60 Gameljne in SS 202'3b Gameljne. t-r - . • O Tabela 1 * ¦ STANOVANJSKA GRADITEV PO OBSEGU, VRSTI IN DINAMIKI Z LOKACIJAMI NA OBMOCJU OBClNE LJUBLJANA-SlSKA ^ Dograjena stanovanja v blokovni gradnji (b), individualni gradnji (i) in za potrebe JLA (JLA) 0) ------------------------------------------------------------------------------------------------------------:-------------------------¦---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- Lokacije '511 •L> 1981 1982 1983 1984 1985 Skupaj 1981—1985 ;|,gjs b. i. JLA b. i. JLA b. i. JLA b. i. JLA b. i. JLA b. i. JLA MESTNE LOKACIJE ŠS 4/1 Stara cerkev (4)___i28 — — — — — — — — — — — 128 — — ŠS 8/1 Dravlje (3) — — — — — — 88 — _______ 88 — — SS 8/2 Nove Dravlje (4) 300 — — 284 — — 362 — — 280 — — — — — 1.226 — — ŠS 10 Draveljska gmajna (4) 174 — — 178 — — — — — — — — — — — 352 — — ŠS 107 Sentvid I. (2) ___ 95 ___________ 95 __ SS 111 Vižmarje-Brod (2) ___ 176 — — — — — — — — — — — 176 — — SS 107/1 Zvezda-Sentvid (2) — — — — — 105 — — 65 — — 80 — — — — — 250 ŠP 5 Celovška-Samski dom (4) ___ 130 — — — — — — — — — — — 130 — — Nadaljev. gradenj - ML Skup. 474 — — 991 — 105 450 — 65 280 — 80 — — — 2.195 — 250 IZVENMESTNE LOKACIJE ŠS 12 Podutik I. faza 3 + 2,5 — — — — — — — 142 — — 71 — — — — — 213 — ŠS 218/3 Vodice _________ 70 38 — — — — 70 38 — SS 202/1 c/202/2 a 3 Gameljne 2 + 3— — — — 19 — — — — — 31 — — — — — 50 — ŠS 201/5 Tacen 2 _____________ 80— — 80 — MES 7A Preska 2— — — — — — 196 — — — — — — — — 196 — — MES 2 Preska 2,5— — — — — — — 10 — — — — — — — — 10 — MES 13 Svetje 2,5— — — — — — — 8 — — — — — — — — 8 — ŠS 202/1 a Gameljne 2— — — — — — — — — — — — 20 40— 20 40 — SS 202/4 a Gameljne 2 __________ 30,— — — — _ 30 — Nadalj. grad. na Iz. ML — — — — 19 — 196 160 — 70 170 — 20 120 — 286 469 — SKUPAJ 474 — — 991 19 105 646 160 65 350 170 80 20 120 — 2.481 469 250 ----------------------------------------#^-----------¦---------—--------------------------------------------------------------------------------:-----------------------------------------------------------------;---------------------------------------------¦--------------------------- Stanje dokumentacije: 1 Urbanistični načrt izdelan nepotrjen 3.200 1,5 Urbanistični načrt izdelan in potrjen 2 Zazidalni program izdelan nepotrjen 2,5 Zazidalni program izdelan in potrjen 3 Zazidalni načrt izdelan in potrjen 4 Zazidalni in izvedbeni načrti izdelani B. KOMUNALNO GOSPODARSTVO 1. GOSPODARJENJE S PROSTOROM IN UREJANJE STAVBNIH ZEMLJISC 41. člen Zagotovili bomo urejanje zemljišč za razvoj ce-lovitih aktivnih sosesk za stanovanjsko poslovno in industrijsko gradnjo in izboljšali izrabo zemljišč, tako da bomo nove pozidave usmerjali na površine, ki so neprimerne ali manj primerne za kmetijsko proizvod-njo. V tem srednjeročnem obdobju bomo pripravili skupno 98 ha stavbnih zemljišč, ih sicer: — za stanovanjsko gradnjo in objekte družbenega standarda 33,0 ha — za individualno gradnjo 8,0 ha — za poslovno in industrijsko gradnjo 22,0 ha — za cestno infrastrukturo 35,0 ha 1.1. Urbanizem V naslednjem planskem obdobju je za nadaljnji razvoj občine potrebno pridobiti in predvideti nove površine ter izdelati zazidalne načrte za soseske: SS 1, SS 2, SS 0-1/1, ŠS 3, ŠS 4, ŠS-ŠR-4, ŠS 5, ŠS 6, SO 2/1, ŠS 7/1, ŠS 8/1, ŠS 8/2, ŠS 9, SS 10, SS 11, ŠS 113-2, ŠS 115-2, ŠS 115-3, ŠS 12-a,b,c (1. faza). SS 12 (II. faza I. etapa), SS 13, ŠS 107, SS 108, ŠS 109, SS 110, SS 111, ŠS 112, ŠS 201-4, ŠS 201-5, ŠS 202-la, SS 202-lc. SS 202-2a, ŠS 202-3b, SS 202/4a, MeS 7a, MeS 5, MeS 14, MeS 19, SS 201, ŠI 2, ŠM 1, ŠP 1/1, ŠP 1/2, ŠP 2, ŠP 3, SP 6, ŠP 7, ŠP 8, ŠP 11, ŠM 11, SP 12, ŠP 13, ŠP 9, Mep 1,2,3, Mec 1,2,3, ŠP 218/1, G 1, G 2. Kot naloge odpiranja novih zizdalnih otokov za stanovanjsko in industrijsko gradnjo so naslednji Otoki: ŠS 11-2, ŠS 11-3, ŠS 12, SS 201-6a, ŠS 201-7, 202-6 b, Me. Za daljše srednjeročno obdobje pa se predvideva urbanizacija naslednjih zazidalnih otokov za stano-vanjsko in industrijsko gradnjo: ŠSM-1-3, ŠS 12a, b, C (2. faza), ŠS 201-6a, 201-6b, 202-3b in še neoprede-ljeno območje Vodice-Smlednik-Bukovica, ŠP-12 in MeP Medvode (razširitev cone). Navedeni otoki se nahajajo v novih, za razvoj občine izredno pomembnih območjih, katerih izgrad-nja bo predvidoma potekala skozi več srednjeročnih družbenih planov: — Stanežiče 2—3 plan. obdobja — Podutik 1—2 plan. obdobja — Vodice, Smlednik 3—4 plan. obdobja — Gameljne. 1.2. Priprava in opremljanje zemljišč Urejanje in opremljanje zemljišč mora v sred-njeročnem obdobju slediti širšim družbenoekonom-skim ciljem v občini. Komunalna skupnost mora stre-meti za tem, da bodo pravočasno in v zadostnih koli-činah pripravljena stalna zemljišča za industrijsko, poslovno in stanovanjsko gradnjo. Z ozirom na dolgotrajnost procesa priprave in opremljanja stavbnih zemljišč mora biti zagotovljeno dovolj časa za izvedbo vseh postopkov, ki okvirno zajemajo: — izdelavo zazidalnega načrta s kompletno doku-mentacijo 2—3 leta, — izvedbo postopka pridobivanja zemljišč 1—2 leti, — opremo zemljišča s komunalnimi napravami 1—2 leti, — skupen potreben čas za urejanje zemljišča je 4—7 let. Glede na te okoliščine bodo v srednjeročnem obdobju 1981—1985 postopoma urejena naslednja ob-močja: Za stanovanjsko gradnjo, ki se bo gradila v tem srednjeročnem obdobju: SS 4/1 Stara cerkev, ŠS 8/1 Dravlje, SS 8/2 Nove Dravlje, SS 10 Draveljska gmaj-na, SS 107 Šentvid, ŠS 111 Vižmarje-Brod, SS 12 Po-dutik, SS 218/3 Vodice, SS 202/lc in 202/2a Gameljne, SS 201/5 Tacen, MeS 7a Medvode, MeS 13 Medvode in MeR 2 Medvode. Za stanovanjsko gradnjo, ki se bo gradila v na-slednjem srednjeročnem obdobju 1986—1990: SS 1, SS 3, SS 5, ŠS 11, ŠS 12 Podutik in MeS 19 Verje, Tacen, Smartno, Gameljne — novi otoki. Trenutne možnosti razvoja industrijskih površin na obstoječih, že programiranih površinah: — zgostitev zazidave v coni ŠP 4, ŠP 5 (Fsi = 0,5) — zgostitev zazidave v coni ŠP 3 (Fsi = 0,5) — novelacija Z. N. Litostroj ŠP 2 — razširitev programa v coni ŠM 1, ŠP 2 z novimi razvojnimi programi .— razširitev in modernizacija cone ŠP. 1 (Pivo-varna Union) — razširitev in modernizacija cone ŠP 1/2 med Rusko in Gasilsko. Industrijske in poslovne cone: — poslovna cona Podutik SP 12 — del industrijske cone Stanežiče SP 11 — industrijska cona MeP Medvode — del (razširitev) industrijske cone ŠM 1, SP 2. Planirani stroški za odkup, pripravo in opremlja- nje zemljišč bodo znašali: — za odkup stavbnega zemljišča 122,145.000 — za generalno urbanistično dokumentacijo, ki jo financira DPS 61,430.000 — ostala priprava stavbnih zemljišč 539,970.000 -— opremljanje s komunalnimi napravami kolektivne rabe 546,710.000 — opremljanje s komunalnimi napravami individualne rabe 472,345.000 — bančni stroški in stroški poslovarvja 97,680.000 S kupaj: 1.840,280.000 42. člen Finančna sredstva za nakup zemljišč se bodo za-gotavljala od investitorjev — bodočih uporabnikov zemljišča in iz začasnih kratkoročnih ter dolgoročnih kreditnih sredstev poslovnih bank. Vire sredstev za komunalno opremljanje s komu-nalnimi napravami individualne rabe zagotavlja del solidarnostno združenih sredstev OZD s sedežem na območju občine v višini 1,20% od osebnega dohod-ka zaposlenih delavcev za izgradnjo individualnih ko-munalnih naprav v stanovanjskih soseskah. Sredstva za odplačilo anuitet kreditov pa se bodo zbirala iz prispevka ob "ceni, ki ga plačujejo uporab-niki posameznih vrst komunalnih storitev. Prispevek ob ceni se plačuje sorazmerno od obsega izvršenih komunalnih storitev posameznih uporabnikov. Za lastno udeležbo se bodo koristila tudi sredstva, ki se zbirajo kot prispevek na priključno moč od inve-stitorjev industrijske in poslovne gradnje. Viri financiranja in obveznosti na področju ure-janja stavbnih zemljišč so naslednji: — Proračuni občine 61,430.000 — Lastna udeležba investitorjev 616,563.000 — Sredstva iz solidarnostnega združevanja . 108,938.000 — Bančni krediti — premostitveni krediti 1.053,349.000 Skupa j: .1.840,280.000 Anuitete za bančne kredite se bodo odplačevale: — za kredite v višini 288,407.000 — iz prispevka ob ceni uporabnikov komunalnih storitev, ki bodo odobreni na daljše časovno obdobje, — za kredite v višini 769,942.000 — investitorji — uporabniki urejenih stavbnih zemljišč, ki bodo odo-breni kot premostitveni. 2. INDIVIDUALNA KOMUNALNA PORABA PRIMAR — VIRI 43. člen Za boljšo oskrbo občanov na področju indivi-dualne komunalne porabe bomo v planskem obdobju 81/85 vlagali več sredstev vrazširjeno reprodukcijo. Glede na planirano urejanje stanovanjskih, po-slovnih in industrijskih sosesk in sanacijo obstoječih naselij je potrebno v tem planskem obdobju na ob-močju občine Ljubljana-Šiška zgraditi predvsem na-slednje: Kanalizacija Objekti: a) Kanalizacija — viri: Razširitev čistilne naprave Brod za 10.000 EF. b) Kanalizacija — primar: Povezovalni kanal za sosesko SS-12 Podutik I. faza — Zbiralnik A2 in čr-pališče — Zbiralnik Gunclje-Brod (nadaljevanje izgrad-nje) — Zbiralnik A4 (Drenikova-Linhartova) — Povezovalni kanal Brod—Tacen—Vikrče—Verje — Povezovalni kanal Medvode—Svetje in črpali-šče eez Soro — Podaljšek zbiralnika Iski-a do ceste Bratov Komel] \ — Povezovalni kanal (O) od ČN Gameljne do otoka ŠS 202-la — Primarni kanali za meteorno in odpadno vodo za' ŠS 11 Stanežiče (delno) — Zbivalni kanal SM 1 — Zbiralni kanal za soseski MeS 5 in MeS 7 — Povezovalni ksnal Tacen—Šmartno—Gameljne. c) Kanalizacija ceste: Severna obvoznica — odsek Celovška—Titova Šiška—Bežigrad d) Kanalizacija — sanacija: Kanaliziranje zaščit-nih vodnih con: II. cona: Sentvid in Vižmarje e) Kiinalizacija — sekundar: — Stanovanjska in poslovna gradnja: — SS 4/1 Stara cerkev — ŠS 8/2 Nove Dravlje — ŠS 10 faza 3 D Draveljska gmajna — SS 113/2, ŠS 115/2, zazidalni otoki Stanežiče — ŠS 12/6c. 12/4a, 12/3a. 12/3c, 12/4c, Podutik I. faza — SS 107/1 Šentvid I. — ŠS 13, ŠS K6 Poljane — ŠS 109 Gunelje — SS 110 Vižmarje Nad klancem — ŠS 111 Vižmarje Pod klancem — SS 112 Vižmarje-Brod — MeS 5a Vaše-Goričane — MeS 7a, Mer 2 Medvode-Preska — MeS 14, MeS 13 Medvode-Svetje — MeS 19 Medvode-Verje — SS 201/5, SS 201/4 TŠG Tacen ¦ — ŠS 202/la TŠG Gameljne — ŠS 202/lc TŠG Gameljne — SS 202/2a, ŠS 202/4a TSG Gameljne — ŠS 218/3 Vodice in čistilna naprava. — Sanacija naselij: — KS Hinko Smrekar — kanalizacija po Murnovi in Beljaški ulici — KS Dravlje — kanalizacija za Kra.iem in po Sojerjevi ulici — KLT Bratov Babnik — kanalizacija ob Kamno-goriški ulici — KS Koseze — kanalizacija po Uraničevi ulici — KS Podutik — kanalizacija po Elerjevi, Bole-tovi, Dolinarjevi, Kropovi in Murkovi ulici — KS Sentvid — kaiializacija po ulicah Bratov Komelj, A. Bitenca, Arharjevi, Podgorska, Ob izvi-rih. Štefanova, pri M. Komen, pri V. Komen, pri Borštu, Jerajeva, Štula. Arkova, Tacenska. Pusto-vrhova. — Industrijska gradnja: — ŠP 4, SP 5 in ŠP 3 — ŠP 8 Skip- Vrednost: 497,406.000 din. . .' - . Vodovod Objekti: a) Vodovod — Viri: — črpališče Skaručna, — objekti in napajalni vodovodi proti Smartnem in Gameljnam, — vodarna Sorško polje, — bogatenje podtalnice na Ljubljanskem polju (priprava projektne dokumentacije in odkup zem-ljišč), — vodarna Šentvid II. faza b) Vodovod — primar: — Vodnikova c. (Stara cerkev), — Gunclje, — Dvor, — Stanežiče I, faza, — Pržanj, Podutik prva etapa, — Goriška ob žel. progi Lj.—Jesenice, — povezovalni vodovod Kleče I., II., — povezovalni vodovod Srednje Gameljne. c) Vodovod — ceste: — Celovška III., Ruska, Drenikova d) Vodovod — raziskovalna dela: — dokončanje raziskav na pilotni napravi v Med-nem, — bogatenje podtalnice, — raziskava vodnega vira v Skaručenski kotlini. vodnjaki, pezometri, hidrološka merjenja, končni ela-borat, — Makro raziskave na Sorškefti polju, sofinanci-ranje s Škofjo Loko in Kranjem. e) Vodovod — magistralni vodovodi: — zunanja zapadna zanka, — povezava vodovoda Kleče tva severno zanko — povezava vodovoda Šentvid, Poljane, Tacenska (po Miheličevi). f) Vodovod — lokalni vodovodi: — Smartnc—Tacen (izdelava tehnične dokumen-tacije). — študiia lokalnih vodovodov na območju občine Ljubljana-Siška, — vodovod Golo brdo (izgradnja), — Zlebe—Seničica (izgradnja), — Studenčice (zajetje), — Topol I. (izgradivja), — Goričane—Vaše (izgradnja). g) Vodovod — sekundar: — Stanovanjska in poslovna gradnja: — SS 4/1 Stara cerkev, — ŠS 8/1 Dravlje. — SS 8/2 Nove Dravlje, — ŠS. 9 Koseze območje G, — ŠS 10 Draveljska gmajna, — ŠS 12 Podutik I. faza, — ŠS 12 Podutik II. faza, 1. etapa, — ŠS 107 Šentvid. I., — ŠS 109 Gunclje, — ŠS 111 Vižmarje pod Klancem, — 112 Vižmar.}e-Brod, — ŠS 201/5 Tacen, . — ŠS 202/la Gameljne, — ŠS 202/2a Gameljne, — SS 202/4a Gameljne, — ŠS 202/3b Gameljne, — ŠS 202/lc Gameljne, — SS 218/3 Vodice (Hidrometal Mehgeš), — MeS 7 a Preska (Vodovod Kranj), — MeS 14 Svetje (Vodovod Kranj), — MeS 19 Verje (Vodovod Kranj), "' ' ' " — MeC 1, 2, 3 Medvode-center (Vodovod Kranj). — Sanacija naselij: — ŠS 106 (naselje Pržanj) KS Sentvid' — Območje KS Vižmarje-Brod — ŠS 11 (Povezava slepih vodovodov v krožni sistem — Dvor) KS Stanežiče-Medno — ŠS 11 (Povezava slepih vodovodov v krožni si-stem — Stanežiče) KS Stanežiče-Medno — ŠS 204 (Sanacija obstoječega vodovoda Na Ra-šici) KS Gameljne-Rašica — SS 223 (zamenjava vodovodnih cevi v KS Smled-nik) Vodovod Kranj — SS 219 (izgradnja vodovoda v naseljih Dobruša, Dornice, Zapoge v KS Vodice) Hidrometal Mengeš —ŠS 212, 215 (Izgradnja vodohrama v vasi Selo v KS Bukovica-Šinkov turn) Hidrometal Mengeš — Industrijska gradnja: — ŠP 3 Iskra — IMP v. — SP 4, 5 Industrijska cona ob Celovški cesti — SP 6 Agrostroj — MeP 1, 2, 3 Industrijska cona Mcdvode (Vodo-vod Kranj). Vrednost: 272,935.000 din. . _ .. . Toplotna ene*rgija .. ' . ¦:,-." Objekt: . ' ¦ a) Toplovod — viri: ' ""--"..¦¦. — TOŠ obratna sredstva za prvo polnjetije rezer-voarja 20.000 m2, 35/C-30 TOS, — toplarna II. faza II. etapa, 35/c-30 TOS toplarna II. faza III. etapa, — Kotel 100 t/h. 35/C-30 TOŠ, — objekt delavnic in skladišč, — začasna kotlarna Stanežiče, — prevozna kotlarna z rezervoarjem (3 enote) Sentvid. b) Toplovod — primar: — 35/C-1902 Stegne — IMP Odsek: odcep Elek-trooptika — odcep, — 35/C-717 Avtomontaža — Stegne Odsek: ser-visna cesta — Stegne, — 35/C-P-9100 TOS — Slovenija vino Odsek. — TOS — Liubljanske mlekarne (parovod), TOS Stanežiče — investicijski program. c) Toplovod — ccste: — 35/C-1900 TOŠ Stegne Odsek — preko obvoz- d) Toplovod — sekundar: — Stanovanjske soseske: — SS (4/1 (Stara cerkev) — ŠS 8/2 Nove Dravlje — SS 107/Sentvid, — Sanacija: — SS 3 KS Ljubo Šercer — SS 3 KS Litostroj — ŠS 5/1, ŠS 5/3 Šišenska, Martina Krpana, Der-čeva — SS 107/1 Sentvid, območje Zvezde, Bumerangi, Hafnerjeva — SS 8/1 Študija ogrevanja področja individual-nih hiš — Šentvid — študija ogrevanja. Vrednost: 827,640.000 din. ' ¦ Plin Objekti: a) Plinarna — viri: — postrojenje za proizvodnjo mešanega plina s spremljajočimi objekti v plinarno na Verovškovi cesti, — dokumentacija za rezervoarski prostor za skla-diščenje utekočin.ienega zemeljskega plina s spi-em-ljajočimi objekti, — priprava zemljišča za rezervoarski prostor za utekočinjeni ZP in razširitev obratovno distribucij-skega objekta, — kompresorska postaja v plinarni Koseze (stroj-ni in elektro del), —: povečava rezervoarskega prostora v plinarni Koseze, — prenosna napa.ialno-mešalna postaja za pro-izvodnjo mešanega plina, — avtocisterna za prevoz propan-butan plina. b) Plinarna —' primar: — plinovod od plinarne Koseze do obstoječega plinovoda na Celovški cesti, — reducirna postaja Zibert na primarnem plino-vodu za RP, — plinovod od Kosmačeve ulice do Stanežič z RP, — odcep od primarnega plinovoda za ZP z RP Stanežiče, — priprava obstoječega omrežja za distribucijo zemeljskega plina, — dokumentacija. . . * c) Plinovod — sekundar: '¦¦¦¦ — Stanovanjska in poslovna gradnja: ¦.i: — ŠS 4/1 Stara cerkev, — ŠS 8/2 Nove Dravlje, — ŠS 9 Koseze območ.ie G, — SS 12 Podutik I. faza ^otoki 3a, 3c, 4a, 4c), — ŠS 10 Faza 3d, 3c. — Sanacija naselij: — ŠS 1/1 — 1/3 (območ.ie KS Milan Majcen), — SS 5/1, SS 5/3 (šišenska, Martina Krpana, Der-čeva) KS Zg. Siška, — SS 6/2 (Vodnikovo naselje) KS Bratov Babnik, — ŠS 107 (Demšarjeva, K. Babnika, 15. maja, Mesesnelova, J. Jame, Poljane) KS Šentvid. -•¦ — Indnstrijska gradnja . : • Vrednost: 241.571.000 din. . . ¦ 44. člen ¦¦-¦""".• Skupna vrednost investicijskih naložb v indivi-dualne komunalne naprave (viri, primar. sekundar) znaša * 1,840.000,000 din manj opremljanje s komunal. naprav. individ. rabe 472.000,000 din 1,368.600,000 din Sredstva se bodo solidarnostno združevala po stopn.ii 1,20 °/o od osebnega dohodka OZD s sedežem na rabe sekundarnega značaja po krajevnih skupnostih upošteva 40 % samoprispevka občanov po posameznih krajevnih. skupnostih ali plačilo soraz-mernega deleža za priključek na posamezne komunal-ne naprave. Ta sredstva se porabijo kot lastna ude-ležba pri najetju kredita pri LB Stanovanjski komu-nalni banki. Anuitete za najete kredite se bodo odplačevale iz prispevka ob ceni komunalnih storitev. 4. VZDRZEVANJE KOLEKTIVNIH KOMUNALNIH NAPRAV 52. člen Na področju kolektivne komunalne porabe je po-trebno zagotoviti kolektivne storitve, razširiti in uskla-diti na podlagi enotno dogovorjenih normativov in standardov. Na področju kolektivne komunale bomo skrbeli za čisto in zdravo okolje s tem, da bomo: — redno vzdrževali zelene površine, povečali in-tenzivnost odvoza smeti in odpadkov v mestnih prede-lih ter razšj/jali to dejavnost tudi na primestna ob-močja, — redno vzdrževali prometne površine ih javno razsvetljavo, — uredili pokopališko službo, — uredili živilske trge, — uredili vodna črpališča za sanitarno vodo, — vzporedno z gradnjo stanovanjskih naselij za-gotoviti tudi funkcionalne zelene površine, očuvali se-danje parkovne površine, zlasti Tivoli, ter vključili v nove parkovne površine obrobne .pasove Save in drugih vodotokov. 53. člen Vzdrževanje kolektivnih komunalnih naprav se. bo financiralo iz prispevka po stopnji 0,96 % od osebnih dohodkov delavcev. Glede na to, da izenačujemo vzdrževanje kojnu-naJnih naprav v Ljubljani, bo v okviru te stopnje prišlo do določenega solidarnostnega prelivanja med ljubl.ianskimi občinami. Po predlagani stopnji 0,96 % bomo v občini Ljub-Ijana-Šiška zbrali za ta namen v obdobju 1981—1985 270,195.000 din. . 5. MESTNI POTNIŠKI PROMET 54. člen SOZD SAP Viator DO Mestni potniški promet predvideva v srednjeročnem času 1981—1985 nasled-nje investicijske naložbe za: — infrastrukturo 69,492.000 din — nabavo transportnih sredstev 260,300.000 din — ostalo in energetika 93,893.000 din — enostavna reprodukcija 403,656.000 din 55. člen Sredstva za navedene naložbe bo zagotavljal DO Mestni potniški promet iz ustvarjene akumulacije in amortizacije. Ker pa ta sredstva ne" zadoščajo, bo potrebno v tem planskem obdobju zagotoviti združevanje sred-stev uporabnikov. 6. SKLEPANJE SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV Spodnje Pirniče, Zgornja Šiška) nabava cisterne za O OBVEZNOSTIH UDELEZENCEV GD Preska, nabavo kombiniranih gasilskih vozil (Ga- NA PODROCJU KOMUNALNEGA meljne, Zapoge) ter nabave specialnega voza (šnor- GOSPODARSTVA > kelj) za novo stanovanjsko sosesko Dravlje. t Obveznosti investitorjev za vlaganja v urejanje zemljišč se bodo določala na podlagi posebnih pogodb 57. člen ali samoupravnih sporazumov za posamezna obračun- g posebnimi izobraževalnimi programi bo v osnov- a °°m0C3a- nih šolah vzpostavlien redni program protipožarne • + rfn°i i S°sP°darstXa obcme Ljubljana-Šiska varnosti. ki se bo logično nadaljeval v programih ci- m ostahh udelezencev za fmanciranje: krajevnth skupnosti v okviru sprejetega — objektov indiv.duataih komunalmh naprav prograraa v mestu Ljubljana. iviri, primar, seKunaar; SKUPNOST ZA VARSTVO PRED POZAROM — kolektivmh komunalnih naprav in njihovega b d^ en ben ram razvo|a disiociranih enot .vzdrzevanja bo dolocal samoupravm sporazum o te- poklicne ga^iiske brigade. ustanavljaniu novih gasil- meljA druzbenega plana ali posebm samoupravm spo- P 6 diofij- občine ter p^vezovanja prosto- razum m bo za udelezence veljaven tako, ko ga sprej- voljnih gasils^ih enot) kakor tudf enot indJusfrijskih 1116 zTostale, ki ga ne sprejmejo, lahko občinska fasilcev.v skuP.ne naloge P™tipožarne varnosti v ob- skupščina predpiše z odlokom obvezno združevanje cmi ln lzven nie- sredstev. ' ,-R ?1 PODPISNIKI: OZD, SIS materialne proizvodnje, ban- * ke, IS, SIS družbenih dejavnosti in KS Finančna konstrukcija prihodkov za obdobje 1981 —1985: — 30% od bruto OD OZD in občanov, ki s svojimi XIII. VARSTVO PRED POŽAROM ^Vo^^toSnih zavarovalnih premij zava- _„ -, rovalnic. oo- Clen Finančna konstrukcija odhodkov v obdobju 1981 -SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA —1985: VARSTVO PRED POŽAROM se v sodelovanju s kra- — 17,28 °/o sofinanciranja stroškov skupnih služb jevnimi skupnostmi ter vsemi nosilci protipožarne pri zvezi SIS mesta Ljubljane varnosti vključuje v dejavnost opravljanja posledic — 17,28 °/o sofinanciranja investicij skupnega pro- elementarnihi nesreč ter drugih katastrof. S tem v grama Ljubljane zvezi zagotavlja: — 17,28 sofinanciranja programa mestne gasilske — stalno povezavo gasilskih organizacij z družbe- zveze (tečaji, šole in vzdrževanje) nopolitičnimi organizaciiami in upravnimi organi ob- — 17,28 °/o sofinanciranja stroškov Zveze SIS me- čine v pogledu razvoja in utrjevanja koncepta druž- sta Ljubl.jane. bene samozaščite, Za izračur. ključa sofinanciranja v letih 1981— — v povezavi z ustreznimi samoupravnimi inte- 1985 za: resnimi skupnostmi pogoje, za zagotovitev vodnih vi- — gasilsko brigado Ljubljana rov ter vzdrževanje le-teh, _ Zvezo SIS mesta L;jubljane in — ucvrscevanje samoupravne organiziranosti ob- .„ . ... T . , .. čanov in delovnih ljudi na področju požarnega var- . — Mestno gasilsko zvezo Ljubljana stva. S tem v zvezi bo pristopila k financiranju novih ]e "Porabljen dogovorjeni ključ stroskov za leto 1980. gradenj gasilskih domov (Guncl.je, Polje, Spodnja PODISNIKI: OZD, SIS, IS. Siška) adaptacija gasilskih domov (Vižmarje, Zbilje, TABELA II RAZPOREDITEV PMHODKOV v 000 din _ , Srednjeročno obdobje Skupaj SS^ Struktura------------------------------------------------------ 1981 1983 1983 1984 1985 1981—1985 1. Sofinanciranje Gasilske brigade Lj. 35,63 6.505 7.054 7.203 8.444 10.213 39.420 2. Sofinanciranje stroškov skupnih služb zveze SIS 1,65 287 287 287 287 288 1.436 3. Sofinanciranje investic. programa ljubl.i. občin 11,51 2.000 2.000 2.000 2.000 2.000 10.000 4. Sofinanciranje programa Mestne gasil. zveze Lj. 0,61 106 120 136 155 183 700 5. Sofinanciranje stroškov Zveze SIS mesta Ljubljane 0,93 161 161 161 161 160 ." 804 6. Ostanek SIS požarne skup. Ljubljana-Šiškja______________49,67_______8.322_______8.454 9.012_____8.504_______7.489__________41.780_ ' SKUPAJ 100% 17.381 18.076 19.799 19.55i 20.333 94.140 15 TABELA III .."'.-¦ VRSTA INVESTICIJE Skupaj 1981—1985 1981 1082 1983 1984 1985 GASILSKO DRUSTVO: .'„,.-. 1. Bukovica-Utik . . . — gradnja vodnega bazena 400 — 400 — — — 2. Dravlje ¦ - - — vodni bazen" 800- .'«400 — 400 — — 3. Gameljne - r, ¦ , — vodni bazen 400 ;- . - '.' — — — 400 — 4. Gunclje — gradnja gasilsk. doma 900 900 — — — — 5. Medno — adaptacija doma —¦. kanal. , 50 50 — — — -r- 6. Podutik — vodni bazen • 400 ¦ .. — 400 — — — 7. Polje " ¦¦••¦•'¦¦, — gradnja gasil. doma ' 1.578 400 1.000 178 —¦ — " 8. Preska - . — adaptacija gas. doma ' 1.400~ 400 1.000 — , — — — vodni bazen 800 • ' — — 400- >*¦*¦ — 400 9. Rašica - — adaptacija doma :¦' -:' • '160 100 60 — — — — vodni bazeni 150 . ^ .— -.¦.,¦ — 150 ' .•—. — — hidrantno omrežje 120 .. • 129 ¦ ¦" — — ' - i '.¦=—' ' .: — 10. Repnje ' .. ' ,\ -.;.¦. — adaptacija doma 482 — 482 — .'-"*'.. — — vodni bazen 140 — — 70 — 70 11. Spodnja Šiška — gradnja gasil. doma 1.355 500 500 350 — • —t 12. Spodnje Pirniče * -¦'"..'¦ — gradnja gasilsk. doma 280 280 — — — — — vodni bazen ¦ 500 400 100 — — ' — 13. Stanežiče — vodni bazen ", ;". 460 400 15 15 15 15 14. Smlednik ' ¦ — adaptacija doma 40 40 — — — — — vodni bazeni 600 400 100 — — 100 15. Sora — ;¦. ....¦*-*-¦ — — — — 16. Šenkov turn ' ' 17. Šentvid — ¦¦__¦¦; — — — — — 18. Tacen — vodni bazeni 420 20 — 400 — —'¦ 19. Vižmarje-Brod , ¦ • — adaptacija doma :-, _ , . . " a ;|8B ; ¦ , 400 55 52 — 2 — vodni bazeni - . ':' '\ •'.¦-¦ S9Ž " — 100 — 402 __ 20. Vodice ' : > . — vodni bazeni v> '-: '¦ 400 '_ . ". — 400 — ' — — 21. Zapoge _.. ¦. -"¦-''¦. . . - ..,,.. — adaptacija doma '; -.' ..'. . ..-'¦- >38.: > '"¦ 35 . — — — . — — vodni bazeni " " " ''. 400 400 — — — __ 22. Zbilje — adaptacije 250 250 — . — — — — vodni bazeni 500 400 — 100 — — 23. Zgornje Pirniče — adaptacije • . 154 154 — — — — — vodni bazeni 500 — 100 400 — __ 24. Zgornja Siška - — adaptacije 45 — 45 — — —. — vodni bazeni 150 150 — — — — SKUPAJ 14.875 6.199 4.757 2.515 817 587 TABELA IV . . PREGLED PROGRAMA VECJE GASILSKE OPREME komadi VECJA GASILSKA OPREMA Skupaj 1981—1985 1981 1982 1983 1984 1985 Avtocisterne 2 —. — — 1 1 Kombinirani vozovi 3 — 12 — — ¦ Lahka gasilska vozila 7 . — 1 — 4 2 Terenska vozila 5 1 — — 1 3 Specialna vozila ali lestve 1 — — — — 1 16 XIV. TEMELJI RAZVOJA -DRUŽBENIH DEJAVNOSTI 59..člen ' Udeleženci tega dogovora opredeljujejo z dogo-vorom o temeljih družbenega plana za obdobje 1981—1985 naslednje prednostne naloge, ki se nana-šajo na: — nadaljnje izboljševanje življenjskih in delov-nih ljudi in občanov z vsestranskim vključevanjem dejavnosti v proces družbene reprodukcije na pod-lagi svobodne menjave dela, izvajanja stabilizacijske politike in poglabljanja samoupravnih odnosov med izvajalci in uporabniki storitev družbenih dejavnosti; — nadaljnje uveljavljanje svobodne menjave de-la z uskladitvijo potreb občanov po storitvah druž-benih dejavnosti z materialnimi lnožnostmi združe-nega dela, s skupnim oblikovanjem programov med uporabniki in izvajalci, z uveljavitvijo enotnih nor-mativav in standardov ter cen storitev in z vsako-letnim ocenjevanjem kvalitete sloritev; — združevanje sredstev na osnovi solidarnosti in vžajemnosti za reševanje skupnih nalog na območ-ju mesta Ljubljanske regije in republike kar bomo zagotavljali ria osnovi objektivnih meril in kriterijev iz sistema solidarnosti; — uresničevanje pogojev za pridobivanje po-trebnega števila ustrezno izobraženega kadra bo-mo dosegli z izvajanjem dogovorjene poJitike šti-pendiranja, nagrajevanja in z izboljševanjem stano-vanjskih pogojev, zlasti za kadre z najboij kritičnih in deficitarnih področij, kot so otroško varstvo, vzgo-ja in izobraževanje, ter izvajanje osnovnega zdrav-stvenega varstva občanov, ki jih udeleženci oprede-Ijujejo kot prioritetna področja; — uresničevanje usklajenega povezovanja vseh SIS družbenih dejavnosli pri nadaljnji pripravi, iz-delovanja, dopolnjevanja in sprotnim ažuriranjem obrambnih načrtov in drugih priprav za pritner de-lovanja prioritetnih družbenih dejavnosti v izrednih in vojnih razmerah. Celotni razvoj družbenih dejavnosti bomo ures-ničevali v okviru dogovorjenih izhodišč, da naj bi se družbeni standard v naslednjem srednjeročnem obdobju v Ljubljani postopno izenačeval. FINANCIRANJE 60. clen Obseg sredstevza družbene dejavnosti bo rasel za 10 % počasneje od slopnje rasti družbenega pro-izvoda, kar predstavlja lelno povprečno 3,15 % rast sredstev za financiranje skupne porabe v obdobju 1981—1985. Stopnje za financiranje programov SIS družbe-nih dejavnosti bomo letno usklajevali na osnovi valo^ riziranih programov v skladu z ekonomskimi mož-nostmi. Financiranje družbenih dejavnosti, ki se nave-zuje na izvajanje enotnih, dogovorjenih dopolnilnih programov, skupnih nalog ter programov vzajemno-sti in solidarnosti, bomo izvajali v skladu s samo-upravnimi sporazutni o temeljih planov SIS družbe-nih dejavnosti prek svobodne menjave dela: — iz dela sredstev, ki jih zagotavljajo delavci iz svojih OD; .;— iz dohodka; — iz lastne dejavnosti izvajalcev, storitev. DRUŽBENA VZGOJA PREDSOLSKIH OTROK 61. čien Udeleženci (podpisniki) soglašajo, da predstavlja podijočje otroškega varstva enega od prioritetnih družbehih področij, ki se vključuje in vpliva na de-lovno storilnost zaposlenih staršev in s tem na dvig družbene produktivnosti in splošno rast družbenega standarda. Zaradi tega bomo v naslednjem srednjeročnem obdobju: — še nadalje širili in krepili družbeno organizi-rano vzgojo in varstvo predšolskih otrok in v okviru te vzgoje uresničevali socialistične vzgojne smotre; — zagotavljali pogoje za izvajanje socialne var-nosti matere in otrok oziroma družin; — ustanavljali vzgojnovarstvene enote v KS, ki morajo postati mesto neposrednega dogovarjanja in izvajanja nalog s področja otroškega varstva. 62. člen Sredstva za financiranje s samoupravnim spora-zumom dogovorjenega programa otroškega varstva, bomo združevali v naslednjem obsegu: Vrsta programa Potrebna sredstva 1. Za financiranje občinskega programa otroškega varstva vključno ¦ '¦ ' ' V. z izvajanjem družbeno denarnih pomoči (otroški dodatek in druge - " naloge), • bomo iz BOD po domicilnem principu združevali sredstva v višini 733,415.691, 2. Za program solidarnosti bomo iz BOD po domicilnem principu x ' združevali sredstva v višini . - 72,439.570 3. Za izvajanje programa ' Zveze skupnosti otroškega varstva v SR Sloveniji bomo združevali sredstva iz BOD v višini . 228 933 814 SKUPAJ:__________________________^034.789.075 Sredstva za financiranje programa občinske skupnosti OV, programa solidarnosti in programa skupnih nalog v Zvezi skupnosti otroškega varstva SR Slovenije bomo združevali v Ljubljam v okviru enotne prispevne stopnje, ki bo v letu 1980 4,25 iz BOD. ;¦-'- ' 63. člen "¦•. _ :.-J.-,''^ .-yA ¦: Investicije Iz sredstev samoprispevka II. in sredstev SIS bomo v naslednjem srednjeročnem obdobju prido-bili 330 novih mest z izgradnjo naslednjih VVZ ob-jektov:________________________________ Lokacija ^gnje Namen - zmogljivost ^nfinancira KS Zg. Šiška 1981 novogradnja sam. II. 120 mest KS Preska 1981 vzgojnovarstveni prostor v stan. blokih 90 mest sam. II. KS Koseze 1981 izgradnja vzgojn. prostora v stan. občinska blokih skupnost za 60 mest OV in DO KS Na jami 1982 izgradnja vzgojn. prostora v stan. blokih za 60 mest sam. II. Od skupne vrednosti izgradnje vzgojnovarstvene-ga prostora bodo zagotovljena sredstva iz samopri-spevka II. in sredstev občinskih SIS otroškega var-stva Ljubljana v višini 55 rnilijonov din. Od skupno potrebnili sredstev v višini osem milijonov din za izgradnjo vzgojnovarstvenega prostora v stanovanj-skem bloku v KS Koseze je občinska skupnost otro-škega varstva že zagotovila 3,5 milijona din, manjka-joči del sredstev v višini 4,5 milijona din pa l)omo združevali in zagotovili iz sredstev zainteresiranih de-lovnih organizacij. 64. člen Do leta 1985 bomo z novogradnjami (330 novih mest) in v okviru družinskega varstva (60 novih vzgojnovarstvenih mest) v glavnera zadržali doseže-ncTraven razvitosti družbeno organiziranega varstva otrok iz preteklega srednjeročnega obdobja, tako da bo do leta 1985 vključenih v VVO in v družinsko varstvo od skupnesa števila 9526 predšolskih otrok okoli 4678 otrok afi 49 % otrok v starosti do 6 let. IZOBRAŽEVANJE Osnovno šolstvo 65. člen Na področju izvajanja osnovnosolskega pouka bomo pri uresničevanju vsebine dela usmerjali napo-re zlasli v : — poglabljanje idejnosti pouka, ki temelji na marksisdčnih načelih iri praksi samoupravnega so-cializma; — izboljševali kvaliteto pouka in še nadalje zmanjševali osip; — dejavnost osnovnih šol povezovali z življenj-skim okoljem osnovnih šol in združenim delom v KS in ustanavljali enote pri osnovnih šolah, ki mo-rajo postati mesto neposrednega dogovarjanja in iz-vajanja nalog na področju osnovnega šolstva; — zagotavljanje enakih možnosti za vključevanje osnovnošolske mladine v vse smeri in stopnje usmer-jeiiega izobraževanja. 66. člen V srednjeročncm obdobju 1981—1985 bb naraslo število šoloobveznih otrok na območju občine od 9 tisoč v letu 1980 na okoli 10.500 v letu 1985, ko bo vključenih: — v COš 1612 učencev ali okoli 15,3 % učencev, — v podaljšano bivanje 1920 učencev ali 28,2%. S 43,5 °/o vključenosti otrok v celodnevno šolo in podaljšano bivanje bomo do leta 1985 razvijali obe obliki v okviru Ijubljanskega povprečja. FINANCIRANJE 67. člen Udeleženci bomo v občinski izobraževalni skup-nosti' iz osebnega dohodka združevali sredstva za izvajanje: — programa osnovnega izobraževanja, — za investicijsko vzdržcvanje in obveznosti do samoprispevka II. (anuitete in sofinanciranje Oš objektov iz samoprispevka II), —. za program dela organov in strokovnih služb, — za financiranje solidarnosti, — za program skupnih nalog osnovnega zobra-ževanja, — za program vzajemnega investiranja in pro gram skupnih nalog ki se uresničujejo preko izobra-^evalne skupnosti SR Slovenije v višini 1,595.259.775 din jzhajajoč iz programov, ki so podrobneje opredeljeni in dogovorjeni s samoupravnim sporazumom. Sredstva bomo združevali po enotni prispevni stopnji, ki bo v letu 1981 5,30 iz BOD. Investicije 68. člen Na^področju širjenja osnovnošolske mreže bomo v letu 1981 predali namenu v KS Medvode osnovno-šolski objekt s 14. učilnicami, telovadnico in drugimi pripadajočimi funkcionalnimi površinami. Sredstva v višini 78,000.000 din so za navedeno gradnjo zagotov-ljena iz samoprispevka II in sredstev občinskih izo-braževalnih skupnosti Ljubljane. Pri osnovni šoli Zvonko Runko bo v letu 1981 v okviru adaptacijskih del predana namenu šolska kuhinja z jedilnico. Sredstva v višini 11,000.000 din je že zagotovila občinska izobraževalna skupnost. Usmerjeno izobraževanje 69. člen V preobrazbi vzgojnoizobraževalnega sislema bo-mo postopno ustvarjali in realizirali pogoje za izva-janje tistih oblik in smeri usmerjenega izobraževa-nja, ki so že in bodo tudi v planskem obdobju od-raz potreb združenega dela in poti^eb preslrukturi-ranega gospodarstva v občini, mestu Ljubljaiia in regiji. 70. člen V okviru posebnih izobraževalnih skupnosti: za kovinarsko predelovalno industrijo, elektrotehnično strako ter za promet in zveze bodo izvajali vzgojno-izobraževalne programe naslednje izobraževalne usta-nove: IC Litostroj, Za\od za strokovno izobraževanje pri ŽG Ljubljana in gimnazija Šentvid. 71. člen Za nemoten potek izvajanja programov usmerje-nega izobraževanja bomo udeleženci tega dogovora na podlagi samoupravnih sporazumovzagotavljali postopno izboljševanje opremljenosti šol usmerjenc-ga izobraževanja ter uštrezno povečanje prostorskih zmogljivosti z modernizacijo pouka. Sredstva bomo združevaii za program po enotni prispevni stopnji 0,4628 in za skupne naloge v vseh PIS po enotni prispevni stopnji 0,1321. RAZISKOVALNA DEJAVNOST 72. člen Na področju raziskovalne dejavnosti bomo prek svobodne menjave dela združevali sredstva za finan-ciranje naslednjih prednostnih nalog, ki se nanašajo na: — razvijanje in izvajanje raziskovalnih progra-mov v združenem delu občine, — spodbujanje inovacijske dejavnosti in približe-vanje pomena raziskovalne dejavnosti delovnemu člo-veku in občanu, — razvijanje vseh oblik raziskovalne dejavnosti, ki jih narekuje nadaljnji razvoj preslrukturiranja gospodarstva v občini. Raziskovalne naloge/ ki se nanašajo na izvajanje skupnih raziskovalnih projektov, ki so specifični za vse ljubljanske občine, bomo izvajali prek Mestne raziskovalne skupnosti, program skupnih nalog v SR Sloveniji pa prek Raziskovalne skupnosti Slovenije. FINANCIRANJE 73. člen Udeleženci bomo v planskem obdobju 1981—1982 v skladu z Zakonom o raziskovalni dejavnosti in raz-iskovalnih skupnostih združevali in zagotovili na-slednja sredstva: din — za izvajanje programa ORS 4,376.000 — za izvajanje programa MRS 726.416 — za izvajanje raziskovalnega programa v RSS 1,728.720 SKUPAJ 6,831.136 71. člen Sredstva za financiranje raziskovalne dejavnosti bomo združevali po prispevni stopnji od dohodka. Upoštevajoč dohodek gospodarskih in negospo-darskih organizacij, bo znašala stopnja za financira-nje raziskovalne dejavnosti za leto 1981 — 0,038 % dohodka. 75. člen ZDRAVSTVO Na področju izvajanja osnovnega zdravstvenega varstva občanov bomo v naslednjem srednjeročnem cbdobju usmerjali napore predvsem v: — nadaljnje izboljševanje in izpopolnjevanje zdravstvenega varstva občanov z izvajanjem ukrepov za odpravljanje najpogostejših obolenj in bolezen-skih stanj na območju občine, kar borno uresniče-vali z razvijanjem učinkovitejšega in smotrnejšega organiziranja vseh zdravstvenih služb v okviru večje funkcionalne povezanosti med posameznimi oblika-mi izvajanja zdravstvenega varstva delavcev, delov-nih Ijudi in občanov; — povečanje deleža preventivnega zdravstvenega varstva v zdravstvenih enotah (Šiška, Šentvid, Med-vode); — zmanjševanje odstotka izostankov od dela, kar bomo uresničili z uveljavitvijo ustreznih organizacij-skih ukrepov pri odobravanju in kontroli bolniškega staleža v posameznih zdravstvenih organizacijah in pri organizacijah združenega dela; — dvig kvalitete zdravstvenih storitev; — zmanjševanje čakalne dobe; — ustanavljanje novih zdravstvenih ambulant v okviru neposredne menjave dela; — intenzivnejše povezovanje medicine dela z ob-ratnimi ambulantami in organizacijami združenega dela; — nadaljnje razvijanje organiziranosti zdravstve-ne službe v pogojih družbene samozaščite, splošnega Ijudskega odpora in LO ter v izrednih razmerah. 76. člen Podpisniki tega dogovora ugotavljamo, da bo po-trebno tudi na področju izvajanja osnovnega zdrav-stvenega varstva še nadalje dograjevati in pridobi-vati potrebne prostorske zmogljivosti, da bi tako za-gotovili manjkajoči zdravstveni prostor, zlasti na iz-razito deficitarnih področjih. Pri tem bo dana priori-teta: — izgradnji novega zdravstvenega objekta v KS Medvode. ITNANCIRANJE 77. člen Za izvajanje vseh programov zdravstvenega vai> stva, zdravstvenih storitev in izvajanja pravic dq socialne varnosti, ki so opredeljeni in dogovorjeni s samoupravnim sporazumora bomo udcleženci v ob-dobju 1981—1985 združevali in zaeotovili sredstva v višini 2,644.060.000 din. 78. člen Prispevna stopnja za združevanje sredstev za ob-seg zdravstvenih storitev, zagotovljen z zakonom, za obseg zdravstvenih storitev, zagotovljen s samouprav-nim sporazumom in za druge programc zdravstvene-ga varstva, ki so opredeljene s samoupravnim spora-zumom znaša od BOD kot osnove in za leto drugih osnov 1981 8,70 Prispevna slopnja za združevarije sredstev za pra-vice do nadomestil, ki se združujejo iz osebnih do-hodkov delavcev in drugih delovnih Ijudi znašajo: za leto od BOD 1981 1,20 - Za skupnost starostnega zavarovanja kmetov 0,56 °/o iz dohodka na osnovi BOD. Višino prispevnih stopenj za naslednja leta bo skupščina občinske zdravstvene skupnosti objavila vsako leto pred iztekom leta na osnovi valoriziranih programov. SOCIALNO SKRBSTVO 79. člen V okviru delovanja občinske skupnosti socialne-ga skrbstva bo dan poudarek na izvajanju naslednjih prednostnih nalog: — objektiviziranju kriterijev za pridobivanje pra-vic pri uveljavljanju vseh oblik družbene pomoči ter poenotenja doplačevanja zavezancev k oskrbnmam v socialnih zavodih; — pospeševanju in izpeljavi organiziranja soci-alne službe v KS in TOZD z nastavitvijo socialnili delavcev profesionalcev; — intenziviranju vključevanja novih rejniških družin ter organiziranju strokovnega usposabljanja le-teh; — izvajanju celodnevnega varstva pod posebni-rni pogoji za odrasle prizadete občane, — dajanju pomoči krajevnim skupnostim pri or-ganiziranju interesnih dejavnosti za mladino; — izvajanje pomoči starejšim občanom. Financiranie 80. člen Sredstva za izvedbo s samoupravnim sporazumom doaovorjenih programov bomo združevali po enotni prfspevni stopnji Iz BOD in bodo znašala: — za izvajanje občinskega programa 156,962.000 — za skupne naloge v inestu Ljubljana . 5,239.000 — za skupne inaloge v SRS in solidarnost v SRS_______________40,883.000 SKUPAJ 203,084.000 Prispevna stopnja za leto 1981 bo znašala 0,75 iz BOD. Investicije 81. člen Udeleženci ugotavljamo, da bi bilo potrebno do grajevati obstoječe prostorske zmogljivosti pri var-stvenem delovnem centru. Za delovanje Centra so srodstva zagotovljena v okviru dogovorjenega pro-grama, ki je opredeljen v samoupravnern sporazumu, sredstva za izgradnjo novega objekta pa bomo zago-tovili v okviru dodatnega dogovarjanja. ZAPOSLOVANJE 82. člen Na področju zaposlovanja bomo usmerjali napore predvsem v: — zmanjševanje ekstenzivnosti' zaposlovanja z usmeritvijo na visoko razvite tehnološke procese, z minimalnimi potrebami po zaposlovanju novih de-lavcev, predvsem nižjih kvalifikacij in neproizvodne smeri; — izvajanje samoupravnega sporazurna o zapo-slovanju in o minimalnih standardih; — uresničevanje pogojev za postopno in organi-zirano vračanje idelavcev, ki so na začasnem delu v tujini in za njihovo vključevanje v delo doma; — razvijanje le tistih oblik zaposlovanja v tujini, ki so vključene v mednarodno delitev dela z usmerit-vijo v neuvrščene države; •— sodelovanje in povezovanje v OZD pri zaposlo-vanju invalidnih oseb in teže zaposljivih oseb; — razreševanje problematike v zvezi z vključeva-njem in usmerjanjem mladine v deficitarne poklice; — zmanjševanje bolniškoga staleža, ki bo izved-ljivo le v okviru intenzivnega sodelovanja z vsemi od-gbvornimi dejavniki (OZD, zdravstvena služba idr.); — zmanjševanje fluktuacije delavcev z ustreznej-šim nagrajevanjem po delu, izboljšanjem delovnih pogojev in medsebojnih odnosov. 83. člen ' ' . ^ Na območju občine bomo zagotavljali politiko poLne zaposlenosti prebivalstva. Ob 37.047 zaposlenih v družbenem in zasebnem sektorju v letu 1980 in 2 % letni stopnji rasti zaposlovanja se bo število zaposle-nih povečalo letno za okoli 800 delavcev. V okviru občinske skupnosti za zaposlovanje bo-mo zagotavljali letne bilance kadrov in jih usklajevali z mestno skupnostjo za zaposlovanje. Občinska skuipnost za zaposlovanje bo zaposlo-vala delavce, ki so na začasnem delu v tujini in jih bo predvidoma v celotnem planskem obdobju okoli 100. Pri tem bomo usklajevali letne plane zaposlova-nja teh delavčev s potrebami mesla. 84. člen V okviru občinske skupnosti in v sodelovanju z mestno skupnostjo za zaposlovanje bomo izvajali še naslednje naloge, ki izhajajo iz zaposlovanja: — posredovanje zaposlitev vsem brezposelnim osebam; — ugotavljanje pravic iz socialne varnosti" brez-poselnim osebam, ki se nanašajo na zdravstveno za-varovanje, denarno nadomestilo in denarno pomoč; — usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb brez statusa v sodelovanju s skupnostjo socialnega varstva, izobraževalno skupnostjo, posebine osnovne šole, invalidskimi organizacijami in zavodi za uspo-sabljanje in rehabilitacijo invalidnih oseb. Financiranje 85. člen Za izvajanje s samoupravnim sporazumom dogo-vorjenega programa bomo udeleženci združevali sred-stva iz dohodka na osnovi BOD v višini ..................•............ 56,412.000 din. Program za 1. 1981 Prisp. stopnja za 1. 1981 — za občkiski program z obvez. do repub. Ln regij. solid. in za dodatni program 0,22 iz dohodka . SOCIALNO VARSTVO 86. člen V občinski skupnosti socialnega varstva bodo samoupravne interesne skupnosti: za socialno skrb-stvo, otroško varstvo, zaposlovanje, invalidsko-pokoj-ninsko zavarovanje in starostno zavarovanje kmetov, stanovanjsko skupnost, oblikovale in usklajevale poli-tiko in programe socialnega varstva, določale pved-riostne naloge ter se dogovarjale za uvajanje in razvi-janje novih oblik socialnega varstva na območju ob-činc v cilju doslednejšega zagotavtjanja socialne var-nosti delovnih ljudi in občanov. V ta inamen si bomo prizadevali uskladiti osnove in merila za posamezne socialno-varstvene pravice in dajatve in urediti vo-denje enotne evidence občanov, ki prejemajo kakršno-koli obliko družbene pomoči — uzakonjene ali samo-upravno dogovorjene. Pri tem bodo vse skupnosti v sestaVi socialnega varstva uresničevale solidarnost na posameznih padročjih socialnega varstva in zago-tavljale celovito socialno varnost delovnih ljudi in obča,nov. 87. člen V okviru socialnega varstva borao po posameznih področjih izvajali naslednje prednostne naloge: Otroško varstvo: — pospeševali izvajanje vzgoje in varstva pred-šolskih otrok v VVC s posebnim poudarkom na hitrej- šem razvijanju varstva otrok v družinah in oddelkov za prizadete predšolske otroke. Zaposlovanje: — pospeševali bomo razreševanje problemov in-validnih oseb (stanovanjska vprašanja idr.); — preprečevanje invalrdizacije in vzpodbujanje OZD k ustreznejšemu zaposlovanju invalidnih oseb; — sodelovali bomo pri uvedbi invalidskega zava-rovanja in invalidskega varstva kmetov in pri hitrej-šem uveljavljanju zakona o preživninskem varstvu kmetov. Varstvo borcev NOV in vojnih invalidov Pri izvajanju varstva borcev NOV in vojnih inva-lidov bomo dosledno uresničevali vse naloge, ki izha-jajo iz zakonov in predpisov ter v sodelovanju s pri-stojnimi SIS družbenih dejavnosti usmerjali napore za čim doslednejšo realizacijo vseh oblik varstva. Pri ¦ tem bo daji poudarek usklajevanju socialnega in materialnega varstva borcev in vojaških invalidov z gibanjem življenjskih stroškov v koledarskem letu. ,j. Invalidsko pokojninsko zavarovanje: — posebno skrb bomo posvečali položaju delavca z nižjimi dohodki, upokojencem z nižjimi pokojnina-mi in občanom, ki so odvisni od drugih denarnih pomoči. . Socialno skrbstvo: ¦ ' • ' ^ '> ' '. . ¦ '¦ — pri izvajanju socialnega skrbstva bomo glede valorizacije socialno-varstvenih idajatev v okviru da-nih finančnih sredstev in realnih možnosti: a) uresničevali valorizacijo socialno-varstvenih da-jatev z ustreznim odstotkom glede na povečanje živ-Ijenjskih stroškov; b) če zaradi neugodnih gibanj v gospodarstvu ne bo možno valorizirati vseh varstvenih dajatev, se bo-do valoriziraje le tiste, v okviru katerih bo možno zagotoviti prizadetim občanom in družinam minimal-ni življenjski standard. "¦¦••- v 88. člen V okviru bbčinske skupnosti socialnega varstva si bomo prizadevali, da bi se v okviru letnih planov zdraiževala sredstva za financiranje vseh mejnih de-javnosti, ki jih bodo sofinancirale posamezne SIS v obdobju od leta 1981 do leta 1985. TELESNA KULTURA 89. člen Nadaljnji razvoj telesne kulture v občini bo te-meljil predvsem na naslednjih sestavinah: — glede na to, da se v naslednjem obdobju ne bo dograjevala obstoječa mreža telesnokultumih ab-jektov, bo število vključenih občanov v telesnokultur-ne dejavnosti ostalo y glavnem na doseežoi ravni iz Jeta 1980. Prizadevali pa si bomo izvajati načelo množičnega vključevanja občanov v telesnokulturne aktivnosti, >ki niso odvisne od objektov (trihi...); — izvajanju telesnokulturnega minimuma, mno žičnih akcij, športne značke in športnorekreacijske dejavnosti ter tekmovalnih sistemov, ki zagotavljajo množičnost; — na področju vrhunskega športa bomo preverili upravičenost števila športnih panog in športno-teknro-valnih sistemov; — izvajali bomo družbeni dogovor o statusu vr-hunskih športnikov-amaterjev; — naloge s področja množične telesnokulturne . dejavnosti bo izvajala občinska zveza telesnokultur- nih organizacij skupaj z nosilci telesnokulturne de-javnosti v občini. Financiranje 90. člen Za fiiianciranje programov telesne kulture, ki so dogovorjeni s samoupravnim sporazumom boma v obdobju 1981—1985 združevali in zagotovili sredstva: — za izvajanje občinSkega programa 134,998.000. — za sotinanclranie dogovorjenih skupnih nalog v Ljubljani 172,672.000 — za sofinanciranje dogovorjenih nalog v TKS SRS 56,375.000 Sredstva iz BOD bomo združevali po stopnji 0,61 v letu 1981. KULTURA 91. člen V okviru občinske kulturne skuphosti si bomo prizadevali za: — kvaliletno razvijarije programov, društev in skupin v vključevanje le-teh v program dela Doma Ivana Cankarja; — zagotavljanje sredstev za osnovno dejavnost društev in skupin in njihovo funkcionalno opremo; — poglabljanje sodelovanja s pobratenimi občina-mi, mesti in zamejstvom; — 'pospeševalli dotok knjig v knjižnici in izposojo Jkvalitetnih deL ter s pomočjo informativne službe pridobivali nove obiskovalce; — ustanovitev delovne organizacije s področja kulisure, ki bo opravljala strcVkovna dela za te vrste dejaviiosti; — utrjevanje in nadaljnje razvijanje dejavnosti kulturnih animatorjev v KS in OZD; — na področju krajevnih skupnosti bomo v na-slednjem srednjeročnem obdobju uvedli stalni abon-rna kulturnih dejavnosti; — izvajanje varstva kulturnih spomenikov, spo-minskih obeležij in kulturne dediščine; — nadaljnje razvijanje kulturne vzgoje v šolah in poapeševanje dejavnosti pionirskih in mladinskih kul-tumouimetniških društev. Financiranje 92. člen Sredstva za financiranje programov . občinske, mestne in republiške kulturne skupnosti v višini 784,123.000 din bomo zagotovili z združevanjem sred-stev po enotni prispevni stopnji iz BOD, ki bo: — letu 1981 — slopnja 1,61. ¦ \-. . Varstvo spomenikov NOV in socialistične revolu-cije 93. člen Na področju varstva vzdrževanja, urejanja in po-stavljanja novih spomenikov bo v srednjeročnem ob-dobju 1981—1985 na podlagi sistemskih strokovnih pregledov vseh spominskih enot izvršeno naslednje: — uredili evidenco in premoženjsko pravna raz-merja, — strokovno apravili vsa kamnoseška, reslavra-torska in hortikulturna oz. ureditvena dela okolice spomenikov. 94. člen V sodelovanju s krajevnimi skupnostmi in njiho-vimi DPO bomo postavili še mova spominska obeležja in spomenike. Združevali bomo tudi srčdstva za spo-menike širšega meslnega in republiškega pomena. 95. člen Podpisniki se obvezujemo, da bomo v primfiru, ko bo dogovor za področje SIS družbenih dejavnosti o temeljih družbenega plana podipisalo več kot dve tretjini ipodpisnikov, smatrali, da je dogovor obvezen za vse. Podpisniki: KS, SIS s področja družbenih dejav-aosti (občinski, mestni in republiški), IS. XV. SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA 96. člen Obrambne priprave bomo izvajali kot sestavni del tekoče in razvojne politike temeljnih organizacij zdru-ženega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih inte-resnih skupnosti ter družbenopolitičnih in družbenih organizacij y občini na podlagi sprejetih obrambnih načrtov, ki jih bomo prilagajali spremenjenim razme-ram v občini. ;.¦¦¦.¦•'¦. 97. člen - Obraimbne ipriprave bomo izvajali tako, da bomo pripravili območje občine za splošno Ijudsko obram-bo ter izvajali organizacijske, materialne in kadrovske priprave za delovanje vseh sestavin občine v izrednih razmerah in v vojni. 98. člen Organizacije združenega dela bodo izvajale zlasti naslednje naloge: — izdelovale in dopolnjevale obrambne priprave za delovanje v izrednih razmerah in v vojni ter vojno-proizvodne načrte, — zagotavljale dobavo surovin, reprodukcijskega materiala in energije na podlagi sklenjenih spora-zumov in pogodb za vojno proizvodnjo zlasti iz bliž-njih virov, — oblikovale in vzdrževale stalne zaloge surovin, ki so pomembne za proizvodnjo, — dopolnjevale sistem preskrbovanja oboroženih sil in prebivalstva, — ob investicijah ohranjale tehnologije, ki jo je mogoče usposobiti za polindustrijsko, improvizirano oz. obrtniško proizvodnjo, — dopolnjevale obrambne priprave za delovanje družbenih dejavnosti v vojni, — v skladu z možnostmi nabavile lastne vire električne energije (agregati), — organizacijsko, materialno in kadrovsko popol-njevale organe za delovanje v izrednih razmerah in v vojni. 99. člen Krajevnc skupnosti bodo izvajale zlasti naslednje nalage: — izdelovale in dopolnjevale obrambne načrte in priprave za delovanje v izrednih razmerah in v vojni in jih usklajevale z organizacijami združenega dela na njihovem območju, — dograjevale gospodarsko bazo v krajevni skup-nosti v skladu z interesi splošne ljudske obrambe, dopolnjevale načrte delovanja vseh dejavnosti ter pripravljale pogoje za delovanje obrti, kmetijstva, komunale in gradbeništva ter družbenih dejavnosti v vseh razmerah, — organizacijsko, materialno in kadrovsko popol-njevale in usposabljale organe za izvrševanje nalog v miru, izrednih razmerah in v vojni, — dograjevale sistem anobilizacije vseh sestavin. 100. člen Samoupravne interesne skupnosti bodo izvajale zlasti naslednje naloge: — utrjevale lastne obraimbne pripraye in dograje-vale temelje obrambnih priprav onganizacij združe-nega dela s svojega področja, zlasti z vidika delovanja posameznih dejavnosti y izrednih razmerah in v vojni ter financiranje teh dejavnosti, — utrjevale organizacijske, materialne zlasti pa kadrovske pogoje za svoje delovanje. 101. člen Družbenopolitione organizacije občine bodo izva-jale zlasti naslednje naloge: — podružbljale splošno ljudsko obrambo in druž-beno samozaščito pri vseh nosilcih obrambnih pri-prav, . — dograjevale lastne priprave na ravni občine, ¦ krajevnih skupnosti in onganizacij združenega dela ter priprave usklajevale v socialistični zvezi delovne-ga ljudstva, — nadaljevale takšno kadrovsko politiko na pod-ročju Ijudske obrambe in družbene samozaščite, da bo v splošno Ijudsko obrambo vključenih več mladih, žensk ter strokovnih kadrov, — dograjevale sistem informiranja in propagand-ne dejavnosti na vseh nivojih. 102. člen Obrambne priprave organov občine bodo usmer-jene zlasti na zagotavljanju organizacijskih, material-nih in kadrovskih pogojev za delovanje v izrednih razmerah in nemoten prehod iz mirnodobnaga v voj-no stanje ter delovanje v vojni. Zato bomo izvajali zlasti naslednje naloge: — utrjevali sistem delovanja skupščine, predsed-stva, komiteja za siplošno ljudsko obrambo in druž-beno sarnozaščito, izvršnega sveta in upravnih orga-nov za injihovo delovanje v miru, v izrednih razmerah in v vojni, — dopolnjevali obrambne načrte vseh seslavin občine ler jih usklajevali z organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi, samoupravnimi interes-nimi skupnostmi ter družbenopolitičnitni organizaci-jami, zlasli na področju materialnih bilanc in financi-ranja, — dograjevali in utrjevali sistem mobilizacije vseh sestavin splošne ljudske obrambe, — utrjevali sistcm upravnih zvez, zagotavljanje žičnih in kurirskih zvez za delovanje v miru in v vojni ter zagotavljali ustrezna materialna sredstva, — zagotovili blagovne rezerve prehrambenih pro-izvodov in skladiščne prostore. 103. člen — do leta 1985 opremili vse enote in štabe za teri-torialno obrambo z osebno in kolektivno oborožitvijo, intendantsko opremo, atamsko-biološko-kemičiio opre-mo in s sredstvi zvez, — usposabljali enote in štabe za teritorialno o-brambo za dosego čim boljše borbene pripravljenosti. 104. člen — kadrovsko okrepili enote in štabe za civilno zaščito v krajevnih skupnostih in organizacijah zdru-ženega dela, tako da bo v civilno zaščito leta 1985 vključeno najmaraj 17 °/6 vsega prebivalstva občine, — organizirali in opremili združeni odred specia-lizirane in splošne enote civilne zaščite, — madaljevali z izgradnjo vseh vrst zaklonišč po posebnem programu ter sanirali obstoječa zaklonišča, ki nimajo uporabnega dovoljenja, — pristopili k planskemu urejanju območja ob-čine za izvajanje ukrepov civilne zaščite, 105. člen — krepili varnostno kulturo med občinami in jih masovnejše vključevali v izvajanje nalog v miru ter jih pripravljali na izvajanje nalog v izrednih razme-rah in v vojni, — s podružbljanjem varnosti in družbene samo-zaščite krepili aktivni odnos delovnih ljudi in ob-čanov do samoupravnoga socialističnega sistema. 106. člen Za izvajanje nalog na področju splošnc ljudske obrambe, civilne zaščite, varnosti in družbene samo-zaščite bomo na vseh ravneh izvajali naslednje na-loge: — osnovno in dopolnilno usposabljali prebival-stvo, — z vajami kot obliko dopolnilnega in praktične-ga pouka usposabljanja bomo preverjali dejansko usposobljenost in organiziranost vseh sestavin sploš-ne ljudske obrambe, — usposabljali kadre za opravljanje nalog sploš-ne ljudske obranibe in narodne zaščite, — usposabljali enote in štabe za civilno zaščito. Podpisniki: OZD, SIS, KS. XVI. GOSPODARJENJE S PROSTOROM IN VARSTVO OKOLJA 107. člen Podpisniki tega sporazuma — dogo\'ora soglaša-mo: — da bomo nosilci urbanizacije v občini osredo-točili svoje aiktivnosti na območjih, ki jih zajema srednjeročni program stanovanjske, industrijske in druge gradnje, — da bomo izvajali politiko smotrnega izkorišča-nja prostora, — da borno preverjali posege y prostor z vidika ekologije, zaščite kmetijskih zemljišč in vodnih virov, — začeli s prenovo starih delov mesta, — v industriji bomo poskušali maksimalno izko-ristiti razpoložljive površine, kljub temu pa ustvariti humano delovno okolje in pogoje, — zagotovili bomo samoupravno odločanje o iz-rabi prostora, — pripravili bomo urbanistično dokumentacijo za obdobje 1985—1980, — upoštevali princip ipolicentrionega razvoja me-sta Ljubljane, — pri investicijsikem programiranju bomo upo-števali racionalizacijo, tehnologijo in industrializacijo ter varčevanje z energijo in to na vseh nivojih od strukturnih do izvedbenih načrtov. Nosilci aktivnosti na področju urejanja prostora so: Komite za družbeno planiranje in Komite za druž-bene dejavnosti, Komunalna in Stanovanjska skup-nost v sodelovanju z ustreznimi urbanističnimi insti-tucijami na podlagi smernic, ki jih določa v smislu zakona o družbenem planii-anju skupščina občine ozi-roma njen izvršni syet. Posege v kmetijski prostor bomo uskladili z za-htevami kmetijskega prostorskega plana glede čuva-nja kvalitetne kmetijske zemlje in gozdov. PODPISNIKI: OZD, SIS, MGZ, IS, KS XVII. OBVEZNOSTI IZ DOGOVARJANJA O TEMELJIH DRUŽBENEGA PLANA SFR JUGOSLAVIJE, SR SLOVENIJE TER MESTA UUBUANE 108. člen Podpisniki dogovora se obvezujemo, da bomo v obdobju od 1981—1985 pospeševali združevanje sred-stev in dela onganizacij združenega dela y občini za prenos tehnologije v manj razvite republike in avto-nomno pokrajino Kosovo. 109. člen Podpisniki bomo pospeševali skupna vlaganja v drugih republikah in avtonomnih pokrajinah za pro-izvodnjo energije, pridobivanja rudnin in kovin ter nekovin, za proizvodnjo bazne kemije, nafte, plina, urana in premoga. PODPISNIKI: IS, OZD, MGZ XVIII. TEMELJI RAZVOJA OBČINE 1. KADROVSKA POLITIKA 110. člen V obdobju 1981—1985 bodo podlage za uresniče-vanje kadrovske politike v Sloveniji: — družbeni dogovor o oblikovanju in izvajanju politike v SR Sloveniji, — družbeni dogovor o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin, — družbeni dogovor o štipendiranju v SR Šlove-niji in — samoupravni sporazum o štipendiranju v SR Sloveniji. Na podlagi teh dokumentov bomo v občini izva-jali uresničevanje dogovorjene kadrovske politike kot sestavnega dela planiranja v srednjeročnem družbe-nem razvoju. 111. člen V zvezi z izvajanjem dokumentov o kadrovski po-litiki bomo: •— preoblikovali kadrovske službe, ki bodo spo-sobne v neposredni praksi izpeljati določila dokumen-tov o kadrovski ipolitiki, — določili metodologijo in kriterije za oblikova-nje potreb po delavcih v ODganizacijah združenega dela ter jih soočali s smernicami o uresničevanju politike družbenoekonomskega razvoja v zvezi s pro-duktivnim zaposlovanjem, — korigirali vsakoletno usmerjenost na področju zaposlovanja s samoupravnim sprejerrianjem kadrov-skih bilanc v organizacijah združenega dela, — v sodelovanju z organizacijami združenega de-la ter njihovimi kadrovskimi službami izpostavili po-goje za evidentiranje kadrov in potreb po kadrih ter 9 tem v zvezi usmerjali lokove v usmerjeno izobraže-vanje. PODPISNIKI: OZD, SIS, IS 2. SPLOŠNA PORABA 112. člen Pri oblikovanju splošne porabe v letih 1981—1985 bo skupščina občine Ljubljana-Šiška izhajala iz na-slednjih temeljnih načel: — zagotoviti neposredni vpliv delavcev TOZD in občanov v KS za oblikovanje splošne porabe, — splošna poraba se vkl jučuje v napore za gospo-darsko stabilizacijo, tako da se z razpoložljivimi sred-stvi racionalno in smotrno gospodari. Varčuje naj se pri vseh oblikah te porabe ob istočasni zagotovitvi kvalitete qpravljenih nalog, — dokončati proces oblikovanja splošne porabe, tako da skupščina občine ne bo prevzemala nobenih obveznosti, ki se nanašajo na področje skupne porabe in kjer so oblikovane ustrezne samoupravne intefesne skupnosti. 113. člen Splošna poraba bo v tem srednjeročnem obdobju naraščala 10 % počasneje od rasti družbenega proiz-voda. Oblikovala se bo v skladu z letnimi planskimi akti o uresničevanju, družbenoekonomskega razvoja občine. 114. člen V okviru splošne porabe se bodo zagotavljala: — sredstva za delo občinskih upravnih organov, da se zagotove pogoji za ucinkovilo opravljanje funk-cij upravnih organov, — sredstva za izvedbo programov 'krajeynih skup-nosti, in sicer za izvajanje nalog z uresničevanjem skupščinskega in delegatskega sistema in za izvajanje nalpg, ki jih skupščina občkie prenese v uresničevanje krajevnih skupnosti, — sredstva za delo temeljnim pravosodnim orga-nona, da se zagotove pogoji za ppravljanje funkcij teh organov, — sredstva za dejavnost ljudske obrambe in to za tisti del dejavnosti, ki po programu ni financiran iz družbenih sredstev TOZD ali iz drugih virov, — sredstva za delovanje družbenopolitičaih orga-nizacij po načelu, da le-te pretežni del svojih nalog financirajo s sredstvi, ki jih te organizacije zberejo same, — sredstva za družbeno pomoč borcem in invali-dom NOB, — §redstva za negospodarske investicije za ures-ničevanje investicijskih načrtov na področju splošne porabe, za zagotovitev prostorskih kapacitet pri ures-ničevanju skupsči-nskega in delegatskega sisteraa in za usposobitev državnih organov za njihovo učinko-vitejše delo, za razreševanje slanovanjske problema-tike občinskih in drugih upraynih organov in odpla-čevanje že prevzetih obveznosti po pogodbah, družbe-nih. dogovorih in sklepih skupščine občine, — sredstva za naloge geodetskih uprav, tehnično urbanistično dokumentacijo, regulacijske in zazidalne načrte ter varstvene ukrepe za ohranitev naravnih dobrin s smernicami lazvoja,. — za intervencije v gospodarstvu skladno z druž-benimi dogovori in sklepi skupščine občine. 115. člen Po načelih vzajemnosti in solidarnosti bo občina zagotavljala sredstva za izvajanje dogovorno oprede-Ijenih nalog pri tistih opčinah, ki izvajanje teh nalog ne morefo zagotoviti z lastnimi sredstvi. 116. člen Za skupne nalage, za katere so se ljubljanske ob-čine dogovorile, oziroma izhajajo iz staluta in drugih frormativnih, aktov, da jih financira skupščina mesta Ljubljane, bomo iz teh sredstev proračuna namenili delež v breme splošne porabe občine. • 117. člen Proračunski presežki, ugotovljeni nad dovoljeno porabo, se bodo uporabljali skladno z dogovorom o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu za namene intervencij v gospodarstvu kompenzacij in vlogovnih rezerv, tako da bodo sredstva posredno viplivala na zmanjšanje obveznosti gospodarstva do tovrstne porabe. PODPISNIKI: SIS, IS, KS 3. KRAJEVNE SKUPNOSTI 118. člen Delavci, delovni ljudje in občani, organizirani v krajevnih skupnostih, se bomo v poglobljenem sode-lovanju z družbenopolitičnimi organizacijami, TOZD in SIS v tem srednjeročnem obdobju zavzemali za: — nadaljnjo preobrazbo in preoblikovanje KS, — zagotovitev prostorov za delovanje še pred-vsem novoustanovljenih KS, — zagotovitev meril za financiranje delegatskega sistema skupnih potreb in interesov in planov raz-voja KS, — organiziranje akcij z udeležbo h krajevineirru samoprispevku. 119. člen Delavc}, delovni ljudje in občani bomo sredstva za financiranje delegatskega sistema v KS zagotav-ljali iz splošne porabe, zadovoljevanje skupnih potreb in interesov iz skupne porabe, vsakoletne plane raz-voja KS pa bomo na osnovi sprejetih srednjeročnih planov razvoja aprejeli posebne samoupravne spora-zuine, v katerih bomo določili medsebojne pravice in dolžnosti in jih tudi finančno ovrednotili. PODPISNIKI: OZD, SIS, IS 4. DRUŽBENOPOLITIČNA SKUPNOST 120. člen Razvoj in uveljavljanje občine kot samoupra\ne skupnosti in temeljne družbenopolitične skupnosti v pogojih vse razvitejšega socialističnega samouprav-Ijanja je tudi v srednjeročnem obdobju 1981—1985 temel jna in osrednja naloga vseh zavestnih sociali-stičnih sil. Predvsem moramo doseči, da bodo delovni ljudje in občani pri uresničevanju svojih samoupravnih pra-yic in dolžnosti v organizacijah združenega dela, kra-jevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skup-nostih v medsebojno povezanem procesu odločanja v delegatski skupščini zagotavljali izražanje, usklaje-vanje in uresničevanje svojih skupnih in splošnih družbenih interesov in ipotreb na vseh področjih druž-benega življen.ja. Razvijali bomo tiste oblike odločanja, ki bodo delovnim ljudem zagotavljale neposredno sodelovanje v njihovem pripravljanju in izvajanju ter vodilno vlogo oi"ganiziranih sil socialistične zavesti v celotnem sistemu sarnoupravnega sporazumevanja, družbenega dogovarjanja in družbenega odločanja. 121. člen Zavzemali se bomo za uveljavdjanje vseh tistih funkcij in nalog občine, ki omogočajo racionalno in odgovorno združevanje človeških sil, znanja, ustvar-jalnosti ter materialnih sredstev na samoupravnih te-meljih pri ustvarjanju pogojev za hitrejši družbeni razvo.j. Na tem temeiju se bo občina v okviru uresni-čevanja svojih planskih funkcij še bolj uveljavljala kot dejavnik povezovanja vseh družbenih sil za po-speševanje bolj produktivnega in ekonomičnega dela ter ustvarjanja vsestranskih pogojev za hitrejši raz-voj iproizvajalnih sil. Hkrati s tem se bo še bolj uveljavljala njena funkcija pri ¦ uresničevanju načel socialistične solidarnosti In vzajemnosti. Se bolj bo-mo krepiili tiste regulativne funkcije občine, s kateri-mi bomo zagotavljali odgovorno gospodarjenje z u-stvarjenim dohodkom ter preprečevali posledice ne-usklajenih interesov. Pri razvijanju medobčinskega sodelovanja in še zlasti v mestu Ljubljani bomo pospeševali samo-upravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje za uresničevanje tistih skupnih interesov in potreb delovnih ljudi in občanov v občini, ki jih je po nji-hovi naravi mogoče uspešno uresničevati le v okviru takšnega sodelovanja. V razvoju delegatskega sistema si bomo prizadevali za delovanje skupščine občine, ki bo združevala vse ustvarjalne sile socialistične zavesti in še bolj postala dejavnik povezovanja in usklaje-vanja vseh samoupravno in družbenopolitično orga-niziranih interesov. Razvijali bomo takšne oblike in metode dela skupščine občine, v kateri se bodo vse bolj zrcalili interesi delegatske baze ter se v ustvarjakiem dialo-gu soočali med seboj in s širšo družbo. Družbene svete moramo uveljaviti kot pomembno sestavino demokratičnega pripravljanja družbenih odločitev. Organizacijo in delo izvršnih in upravnih organov bomo bolj dosledno priiagajali vsebini in ciljem de-legatskega sistema in odločanja v delegatski skup-ščini. Doseči moramo najširši družbeni \ipliv in politični nadzor nad izvrševanjem izvršnih in upravnih funk-cij, s tem bomo krepili tudi njihovo samostojnost in odgovornost pred delegatsko skupščino. Zavzemali se bomo za posodabljanje pogojev in organizacije dela upravnih in izvršnih organov. Z namenom, da se zagotovijo pogoji za delo in uspešno fiunkcioniranje delegatskih skupščiin, izvršnih m upravnih organov tei* olajša delo s strankamj, bo-mo zgradili prizidek k sedanjemu posiopju občinske stavbe. 5. DRUŽBENOPOLITICNE ORGANIZACIJE 122. člen Družbenqpolitične organizacije se bodo s svojo avantgardno aktivnostjo, združene v SZDL kot enotni fronti vseh socialističnih sil vključile v realizacijo družbenega razvoja občine v letih 1981—1985, tako da bodo: — povezovale vse progresivne sile v organizacijah združenega dela, krajevnin skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenih organizacijah, dru- štvih in interesnih združenjih v enotno akcijsko fron-to za realizacijo srednjeročnih nalog, — zagotovile aktivno sodfllovanje v pripravah do-kumentov vsakoletnih resolucij o izvajanju politike družbenega plana občine ter planov samoupravnih organizacij in skupnosti. Nosilci usklajevanja na pod-ročju planiranja v organizacijah združenega dela ter samouipravnih interesnih skupnostih materialne pro-izvodnje bodo organizacije sindikata, v samoupravnih interesnih skupnostih, družbenih dejavnostih ter kra-jevnih skupnostih pa socialistična zveza dalovnih ljudi, — zagotovile pri spiejemanju sklepov za urbani-Stične rešitve in razvoja prostora, spoštovanje dogo-vorov o varstv.u okolja in širše družbene interese, — zagotovile s svojo stalno neposredno in kon-kretno akcijo na vseh nivojih intenzivnejši razvoj samoupravnih družbenih odnosov na podlagi ustave in zakona o združenem delu, na področju uveljavlja-nja dohodkovnih odnosov s področja družbenih de-javnosti zagotovile realizacijo zakona o svobodni me-njavi dela, — z odločno akcijo svojih osnovnih organizacij in organov nenehno izipolnjevaile organiziranost Ln de-lovanje delegatskega sistema na vseh. nivojih in do-sledno odpravljale pomanj'kljivosti, — zagotaviljale realizacijo nalog s področja ljud-ske obrambe in družbene samozaščite, opredeljene v posebnem poglavju družbenega plana občine, — vključevale razredno kadrovsko politiko kot enakovredno področje v elemente družbenega razvoja občine, kar bo upoštevano predvsem pri kadrovskih rešitvah poslovodnih organov in najodgovornejših no-silcih razvoja, — na podlagi posebnega prograraa zagotavljale sistematično družbenopolitično izobraževanje delega-tov z namenom spoznavanja in iusposabljanja za delo v delegatskem sistemu odločanja, — zagotovile prek sveta za informiranje in drugih oblik ter Javne tribune sprotno seznanjanje delovnih ljudi in občanov o vseh vprašanjih družbenoektmom-skega in ipolitičnega razvoja občine, — z neposredno vključitvijo uveljavile delovanje krajevne samouprave na podlagi določil novih sta-tutov in resolucije q nadaljnjem razvoju KS. Zago-tovile bodo realizacijo pobud za preobrazbo in pre-oblikovanje obstoječih KS v nove organizacijske obli-ke oziroma nove KS, — ipoglabljale samoupravne odnose in delo druž-benopolitičnih organizacij v KS in OZD z uveljavlja-njem sekcijskih oblik dela in oblikovanja družbe-nih svetov. Poseben poudarek bo dan delovanju hišne samouprave, reševanju urbanističnih in komunalnih vprašanj, — zagotovile z ustreznimi kadrovskimi rešitvami in organiziranjem delegatskega sistema kontiftuirano delo organizacije SZDL v občini ob volilnih konferen-cah in konstitutiranju organov SZDL v novem man-datu. OBRAZLOŽITEV Dogovora o temeljih družbenega plana občine Ljubljana-Šiška za obdobje od 1981—1985 — predlog Splošno V procesu spreminjanja dogovora o temeljih druž-benega plana občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1981 do 1985 iz osnutka v predlog, so IS skupščine občirie Ljubljana-Šiška vodile spremembe, ki so nastaie s tem v zvezi v Dogovorih o temeljih družbenih planov SFR Jugoslavije, SR Slovenije in mesta Ljubljane, ki so v usmeritvah nadaljnjega razvoja spremenile ne-katere kazailce kot so družbeni proizvod, družbena produktivnost dela, zaposlovanje, zunanjetrgovinska' menjava, vse oblike porabe itd. Razumljivo, da je bilo zaradi tega potrebno tudi v dokumentu občine Ljubljana-Šiška popraviti nekatere razvojne usmeritve. Z namenom, da bi se zagotovila čimbolj eksakt-na spreniljava izvajanja dr.užbenega plana občine in s tem zagotovila tudi spremljava podobnih dokumen-tov v mestu Ljubljani ter republiki, je IS občine Ljubljana-Šiška predlagal, da se vsebina Dogovora o temeljih družbenega plana občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1981—1985 sestavi ,po vzofcu republiškega dogovora. Na ta način ima občinski dogovor o teme-Ijih družbenega plana občine Ljubljana-Šiška za ob-dobje 1981—1985 nasledilja poglavja: I. Kriteriji prestrukturiranja gospodarstva, II. Ekonomski odnosi s tujino, ' III. Ustvarjanje in razporejanje dohodka, IV. Zaposlovanje, V. Konkretne naloge v prestrukturiraniu, VI. Eneraija, VII. Promet in zveže ter PTT, VIII. Trgovina, IX. Gostinstvo, X. Turizem, XI. Drobno gospodarstvo, XII. Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo: A. Stainovanjsko gospodarstvo, B. Komunalno gospodarstvo, XIII. Varstvo pred požarom, XIV. Temelji ražvoja družbenih de|avnosti, XV. Splošna ljudska obramba in družbena samo-zaščita, XVI. Gosipodarjenje s prostorom in varstvo oko-lja, XVII. Obveznosti iz dogovarjanja o temeljih druž-benega plana SFR Jugoslavije, SR Slovenije ter mesta Ljubljane, XVIII. Temelji razvoja občine. Izvršni svet tneni, da je s takšno sistemizacijo vsebine Dagovora o temeljih družbenega plana obči-ne Ljubljana-Šiška za obdobje 1981—1985 zagotovlje-na hkrati tudi spremljava izvajanja prek vseh nosil-cev planiranja. K temu sklepu so pripomogle tudi razprave o osnutku Dogovora o temeljih družbenega plana ob-čine Ljubljana-Šiška za obdobje 1981—1985 na pred-sedstvu OK SZDL Ljubljana-Šiška, predsedstvu OSS Ljubljana-Šiška ter Komiteju občinske konference ZKS Liubljana-Šiška. : ¦ Konkretizacija pripotnb Osnutek Dogovora o temeljih' družbenega plana občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1981—1985 je bil obravnavan na sejah vseh družbenopolitičnih organi-zacii občine Ljubljana-Šiška, kakor tudi na sejah nji-hovih organov. Posebej pa so o osnutku razpravljali še: — odbor za družbenoekonomske odnose Skupšči-ne občine.Ljubljana-Šiška, — odbor za družbenoekonomski razvoj S'kupščine občine Ljubljana-Šiška, — Komite za družbeno planiranje in družbeno-ekonomske odnose, — Komite za družbene dejavnosti, — Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana-Šiška, — Konferenca delegacij LEK DSSS, — Temeljna delegacija KS Milan Majcen, — Deleaacija KS Komandant Stane — KK SZDL, — Delegacija DPS pri KS Medvode. V predlogu Dogovora o temeljih družbenega pla-aa občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1981—1985 je večirta pripomb neposredno ali smiselno upoštevanih tako, da so vanj vnešene bodisi s spremembami do-sedanjega besedila oziroma dodajanjem novega. 1. Obrazložitev pripomb k osnutku dogovora o te-meljih družbenega plana občine Ljubljana-Šiška za ob-dobje 1981—1985. Analize razvojnih možnosti SIS materiahie proiz-vodnje Skupščina ne sprejema. To je le metodološki do-kumen'., predpisan z zakonom o sistemu družbenega planiranja in predstavlja usmeritvene možnosti vsake od posamezne SIS. \z tega razloga na pripombe k »ana-lizi« ne dajemo odgovorov. Odgovarjamo le na pri-pombe k »osnutku dogovora o temeljih družbenega pla-na občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1981—1985'.;. a) Odbor za družbenoekonomske odnose in odbor za družbenoekonomski razvoj: ».Uskladiti cilje v 2. in 56. člehu. Fizični obseg naj bo višji od realnega družbenega proizvoda. Prilagoditi 6. člen (zaposlovanje) drugim členom. Piilagoditi izvoz v primerjavi z dvugimi občinami. Povzeti določilo 8. člena dogovora mesta Ljubljane. Krediti izven združe-nega dela ne smejo pr.edstavljati večje niase od 20°/o investicijskih naložb. Pri izobraževanju (usmerjenem v 89. členu upoštevati, da je izobraževanje usklajeno s strukturo gospodarstva. Odgovor: Pripombe, razen izvoza upošlevane. V le-tu 1979 je občina Ljubljana-Siška zajemala delež 60% izvoza vseh ljubljanskih občin, zato so usmeritve 6:1 analitično-projekcijsko vzdržne. » b) Konferenca delegaclj LEK DSSS št. 21 .2. člen — namesto 25 B,,. počasnejšo rast nominalnih OD, predlagajo 10°(l; — rast skupne porabe 15% počasneje od rasti družbenega proizvoda; 4. in — najmanj 50% delež izvoza v obsegu pro-izvodnje in ne 20%^; 7. člen — najraanj 1518. členu — turizem: Predlaga še v Šrnarno goro<<. Odgovor: Pripomba upoštevana. ZAKLJUCEK: V pregledu smo nakazali pristop IS do vseh pripomb, ki so jih posredovali nosilci razprav v KS, OZD in DPO. Poleg lega pa je v usklajevalnem postopku prišlo do novih dikcij členov: 3, 4, 5, 13, 21, 22, 25, 32—39, 40, 41—55, 57, 58 in 92 v dogovoru go-spodarstva in družbenih dejavnosti ter članov 2, 5, 6, 7, 8, 10, 11 s področja kmetijstva.