214. itevlIKo.
0 UuMjonu • sredo. 19. septembra 1906.
XXXII leto.
rastja »aak dan ivećar, iiimli ncdolja ta prMmlfca, bal *<*l)a po poitl ara)aman aa avalro-ografca aaiaia MmUUtti, « .w nu m *, aa aatrt lata 6 I (O k, aa aa mom t K so a. Ka Ljubljano • •♦Mjanjam o. dom m in lata 44 K, sa pol laU 18 K, M Satrt laU 6 K, u en nosa« S K. Kdor hodi sam panj, plača ta rta lata 22 K, aa pal lata 11 K, aa Satrt lata 6 ■ 60 h, aa aa maaea 1 K »C h. - Za tuja dažala toliko va&, kolikor anaSa poštnina. — Na aaradba ■s?i iatadobna Tpalujatra naračaina aa aa aaira. — Za oananlla aa plačaj* ad patarostopna patit-vrata pa 12 h, ca aa aananila tlaka aaJkrat, pa 10 h, aa aa dvakrat in po 8 h, ia aa tiaka trikrat ali vaSkrat — Dopisi naj aa i*Yole frankoTati. —; ^•pM aa na vračajo. — Uradnlitvo in upravnlitvo     v Knaflovih mUoah it 6, in aiaor arodniStro ▼ I. nadatr., npravniltva aa v pritličja. -   Upraaniltva naj aa blagovolijo sešUjati naročnino, 'ftklamaatja, aananila, t J. administrativna strast
Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik".
Posamezno številke po 10 h.
Upravni* tva telefon št 85.
jiouensRi pravniki, stopajte v sodno službo!
i.
Notica z  dne  10.  avgusta t. 1. pod naslovom „Gleispach redivivus", v kateri se trdi, da graško nadsodišče pošilja na Kranjsko slovenske avskul-tante v namenu, da bi polagoma zatrlo popolnoma slovenski živelj na Spodnjem Štajerskem in protinotica z dne 14. avgusta pod  enakim za-glavjem, v kateri se navaja,  da se štajerski Slovenci le vsled neugodnih personalnih razmer, le vsled nedosta-janja sodnijskega osobja na Kranjskem pošiljajo semkaj, nas je navdala < strahom. Ta slednja notica je žali-bog resnična in vidi se, da je njen avtor v sodnijskih razmerah na Kranjskem dobro poučen in ravno ta notica nas je spodbudila, da smo napisali ta članek.   Pripomuimo pa že takoj v začetku,   da  ni  naš  namen  v tem članku napadati kako osebo, marveč naš namen je plemenitejši, naš namen je pokazati širšemu občinstvu, ki ni poučeno o sodnih razmerah, kakšna nevarnost nam preti v prihodnje v narodnostnem oziru, kako  bo v bodoče trpelo pravosodstvo na Kranjskem ; glavni namen pa je, naše mlajše juriste vsaj nekoliko sprijazniti z mislijo, da bi se v prihodnje v obilnejšem številu posvečevali sodnijskemu poklicu.   Dokazati hočemo,   da nam preti silna nevarnost radi ponemče-vanja sodišč po slovenskih pokrajinah v prvi vrsti vsled naše lastne krivde in ne toliko po krivdi umrlega grofa Gleispacha; pokazali bomo, kje tiči glavna krivda, da je iz Koroške že popolnoma izpodrinjena slovenščina, da se na Štajerskem že bore malo uraduje slovenski in kaj imamo pričakovati čez deset let, ako bomo tako malo napredovali, kakor sedaj. Mi trdimo, da tiči krivda v tem, ker Slovenci   premalo   stopajo   v sodno službo  in   da  bo  v  10 letih moralo priti vsaj  polovico  Nemcev za pristave na Kranjsko.
Veliko se je pisalo o rajnem grofu Gleispachu, koliko krivic je storil nam Slovencem; koliko je na tem resnice, ne bomo preiskovali; kako bo postopal sedanji predsednik g. Pittreich, se bo pokazalo v prihodnjosti.
Dolgo vrsto let sem že opazujemo, da skoro vsak Slovenec, ki stopi na Štajerskem  v  sodno  prakso, pride službovat na Kranjsko, če prej ne, pa kadar postane pristav.  Tako sta pri-romala letos  Potočnik  v  Idrijo za vedno,  dr. Ziher v Litijo za nekaj časa, potem bo pa definitivno ostal na Kranjskem, in to samo vsled tega, ker na Kranjskem primanjkuje Slo-\encev.   Toda dosedaj smo bili vendar še toliko srečni, da smo dobivali s  Štajerskega,  če  abstrahiramo dr. Krausenecka, Slovence po rodu in mišljenju, ki dobro umejo slovenski jezik, da lahko pri nas uradujejo. Ker pa na Štajerskem Slovenci prav tako redko vstopajo, kakor pri nas, in jih bo tudi na Štajerskem v doglednem času zmanjkalo, se nam je bati, in ta bojazen je popolnoma opravičena, da se bodo  skoro jeli k nam pošiljati Nemci, če bodo le količkaj znali slovensko, ali pa bomo morali uradovati brez sodnih adjunktov. Ni zastonj upil nedavno Wolf v celjskem „Studenten-heimu" nemški mladini: „Lernet win-disch, lernet windisch!u On dobro ve, zakaj!   Na dunajskem vseučilišču se je nekoč izrazil neki Nemec proti svojemu tovarišu:  „Bohmisch kann ich, windisch werde ich bald erlernen, ich werde nach zuriickgelegten juridischen Studien nach Krain gehen, dort liegt fur die Mehrsprachigen noch Gold auf der Strasse.41  Ti dve izjavi ste značilni!  Mi trdimo, da bodo sčasoma prihajali tudi v sodišča na Kranjsko Nemci, to pa na podlagi tehle podatkov :
Graško nadsodišče obsega dežele Štajersko, Koroško in Kranjsko ; v tem teritoriju, kjer biva več kot polovico Slovencev, se nahaja 1 nadsodišče, 1 višje pravdništvo, 7 sodnih dvorov, na Kranjskem 2, ravno toliko državnih pravdništev, na Kranjskem 2 in 123 okrajnih sodišč, na Kranjskem 29,
vseh uradnikov-juristov je 699, na Kranjskem 107. Da bi se tedaj moglo po vseh slovenskih krajih nastaviti zgolj slovenske sodne uradnike, bi jih morala biti izmed 599 vsaj polovica Slovencev, teh pa ni, temveč je mnogo več Nemcev, vendar pa razmerja natančno nismo mogli preračunati, ker nam nedostajajo dotični viri. Imeli smo nekoč pred štirimi leti priliko govoriti z dr. Babnikom, ki službuje v justičnem ministrstvu in ta se je izrazil približno takole: Ko bi bili imeli Slovenci za časa reorganizacije leta 1897. in 1898. toliko moči na razpolago, da bi bili takrat zasedli vsa mesta po slovenskih krajih in da bi bili Slovenci pozneje vstopali v istem razmerju k sodišču, bi bila reorganizacija za Slovence velike važnosti ; mi bi bili zasedli vsa slovenska mesta in tako dobili „posestno stanje" v svoje roke; ker pa ni bilo dovolj Slovencev, so se morali nastaviti Nemci.
V vsem nadsodišču je sistemizo-vanih 110 avsftultantov. Po gorejšnjem razmotrivanju bi  moralo biti izmed njih vsaj polovico, t. j. 55 Slovencev ; teh pa ni, marveč jo 82 Nemcev in od Mencingerja pa doli do novoimenovanoga Celestina je samo 28 Slovencev in še med temi sta dva tako bolna, da na nju ne moremo računati. Izmed teh jih službuje na Kranjskem 16, drugi so na Štajerskem in 1 na Koroškem. Na Kranjskem pa imamo 45 pristavo v, izmed teh pa je po 1 dodeljen  nadsodišču,  najvišjemu sodišču in justičnemu ministrstvu. A tudi ti gospodje bodo  nekoč nehali biti adjunkti in na  njih mesto bodo morali drugi stopiti. In kje bomo dobili na Kranjskem 45 adjunktov, Če je vseh slovenskih avskultantov le 28 ; morali bodo priti vsi Slovenci iz Štajerske in iz Koroške pa še 17 Nemcev za slučaj, če ne dobimo nič naraščaja. K sodišču noče noben pravnik več vstopiti. V Novem mestu ni že štiri leta nihče vstopil, zadnje mesece sta prišla dva, pa je vprašanje, če bosta vstrajala. V Ljubljani se jih je prikazalo začetkom leta 1905. le 5,
poprej pa več kot dve leti nihče, pozneje tudi ne. Vse lazi k advokaturi, notarijatu ali kam drugam.
Trsovinske razmere na novih prostih državne železnice.
Mnogo se je že pisalo o novi železnici Jesenice-Trst, največ seveda o naravnih lepotah teh krajev, potem zamudah vlakov in takih rečeh in čitali so se tudi že razni nasveti, na kak način bi se promet tujcev na tej progi, ki je vendar ncša, povzdignil in ohranil.
Nekoliko dni še in zopet se izročita prometu dve novi progi, in sicer Jesenice-Rožek-Celovec in Jesenice-Rožek-Beljak. Tudi ti dve  progi tečeta po naših tleh in sedaj je skrajni čas misliti, ali niso te proge tudi naravno poklicane,  da se na njih razvije  in  ukrepi  slovenska trgovina. Trgovske  naše  postojanke,  Trst za prekmorsko, Celovec in Beljak za inozemsko blago so dosedaj   zasedene s trgovci,   kateri   so  Italijani   ali pa Nemci vsaj po velikanski večini in]si je lahko misliti, da bodo ta tri mesta raztegnila svojo trgovino  na nove proge, poleg teh tudi na en del proge Trbiž-Ljubljana, katero je dosedaj zalagala edino le Ljubljana.
Ljubljana v  trgovinskem oziru lahko izgubi Gorenjsko  vsaj od Radovljice naprej, dočim od novih prog ne pridobi veliko ali pa nič. Bržkone bode tarifarična daljava proge južne železnice  Trst-Lj ubijana  stavila za Ljubljano  take  tarife,   da   ne hode   mogla   konkurirati     s Trstom, ki     bode     s     prekmorskim blagom trgovsko podjarmil progo Trst-Jesenice-Beljak-Celovec.   Zatorej je nujna   potreba,  da se   ustanove v Trstu  slovenske  trgovine in agenture,  katere  bi potem zalagale Ljubljano in nove proge in bi razen tega morale raztegniti svojo trgovino tudi na Češko, katera je s Trstom v živahni trgovski zvezi.
Beljak in Celovec prideta vsled nove proge tudi bliže na Gorenjsko, in vsled tega bodeta te dve mesti radi svoje bližine in dobre železuične lege brezdvomno zalagale nove proge z inozemskim, t. j. dunajskim in češkim blagom (manufaktura, sladkor, špirit itd.) Potniki večjih trgovin teh mest že sedaj pridno obiskujejo nove proge, in ponujajo svoje blago in imajo precej sreče.
Slovenska  trgovina se mora nastaniti in razviti v Beljaku in v Celovcu, in zatorej  na delo,  dokler ni prepozno.
Razne težkoče bi gotovo premagala znana solidnost slovenskega trgovca,   katera   je dobra opora vsakemu novemu podjetju.
V Gorici se slovenska trgovina od dne do dne vedno bolj razcvita, in bi bilo želeti le, da bi v tem mestu ljubljanska Kreditna banka odprla filijalko. Slovenski sadjerejci goriške okolice pošiljajo sadje in zelenjavo na vse kraje, tudi tukaj bi bila kaka zadruga gotovo plodonosnega pomena.
Ako sem tukaj imel le trgovino s prekmorskim in inozemskim blagom v mislih, spomniti se moram tudi pri tej priliki naše kupčije s surovinami.
Kranjska dežela je bogata na lesu, mnogo se ga izvažuje, a dobiček, mislim, polni le italijanske žepe. Zatorej bi bilo tudi v tej kupčiji narodno zastopstvo v Trstu prepo-trebno.
In nazadnje se  mi je še spomniti naravnih blagrov,  katerih bo na novih  progah  gotovo  obilno, samo iskati jih bo treba in „našel jih boš, če nisi zaspan."
Mesto Kamnik je gotovo vsakemu znano. V njegovi okolici se koplje tvarina za cement, kaolin in neka rdeča prst, katera se rabi za snaženje kovin. Domačim niso našli ali niso vsaj ceniti znali teh naravnih zakladov, pač pa tuji podjetniki in sedaj so domačini hlapci teh podjetnikov. To sem samo navedel, da se sprevidi, kolika brezbrižnost, ako se odstopi   za m al denar zaklad, ka-
st
LISTEK
U Zvezdi.
Črtica. Spisal M arij* a n.
Zvezda! Ime prekrasno, prelepega spomina! Duša mi vzdrhti in srce mi vstrepeče, kadar te zazrem, sreče in veselja koprnim ter žijem, kadar hitim v prijeten hlad prijetne tvoje kostanjeve sence! In vsak dan se zatekam k tebi, da zamorem občudovati neštete tvoje vrline, kajti v tebi se ne zrcali samo naravna krasota, marveč se pod tvojimi kostanji vzbujajo v naši duši vznesena čuvstva, pri pogledu na te se nam pojavljajo plemeniti vzori; v tebi vski-pava srce in se razvnema duša, vsaj šele v tebi občutimo vso prodirajočo ia neizprosno silo vroče ljubezni!
Zvezda! Kako si veličastna, krasna iu divna! V tvojih košatih kostanjevih vrhovih prepevajo v pomladanskem jutru drobne ptičice, iz tvojih nasadov eksotičnih cvetk duhti mam-
bi* tiiic  Tift.T7fl.ia  k  čutu za
naravno krasoto, in iz tvojega središča se razširja rezki duh amonjaka. Po tvojih šetališČih šume ljubljanske dame, ob tvojih nasadih koprne ljubljanske krasotice vroče ljubezni, tvoj hlad krepi debelušnega meščana in na tvojih klopeh se odpocivajo duh-teče tobačne delavke. Pod tvojim okriljem krice in se jokajo ob spremstvu brezbrižnih pestunj mladi Ljubljančani, ki obetajo biti Še gromoviti govorniki, Čez in okoli tvojih klopi se pode in skačejo ljubljanski bosonogi paglavci in v tvojem središču imajo ljubljanski psi svoje kongrese. Pod tvojimi kostanji gospodari ljubezen in v tvojih zavetiščih se čujejo prisege zvestobe in tvoje klopi so v prijaznih poletnih nočeh postajališče in pribežališče opotekajočih vinskih bratcev. V svoje naročje z materino skrbjo sprejemaš razmršenega poeta in pod okriljem očeta Radeckija za-ziblješ marsikatero poletno noč dijak a-krokarja, da se prebudi v mladem, hladnem jutru pomlajen in — pre-hlajen. Pod tvojimi kostanji se pečejo pristni laški in tirolski mar oni in v tvoji sredi kraljuje poleg očeta Radeokiia kruto in neusmiljeno oko
postave. Narodne dame ljubljanske te vporabljajo za Prešernove veselice in kramarji za Miklavževe sejme. Mirne svoje Častilce pobijaš v jeseni s kostanji, nastiljaš jim pa tudi mehko listnato postelj, in prostor pod tvojimi kostanji je izvor velike pravde. V tvoji senci smrče ljubljanski postopači svoje popoldansko spanje pravičnega in pod tvojimi kostanji iz-kipeva zaspana ljubljanska kri, razburjena vsled izzivaj očih nemških barv na tvoji severni strani.
Na zapadni tvoji strani buče veličastno orgije iz nunske cerkve in se dviga pobožna molitev pobožnih src k nebu, na tvoji severni strani pa rohne in ječe krute kletve razdraženih in razgretih hazardnih igr alcev. Skozi tebe hite upajočih obrazov od dolgov tlačeni v „Glavno slovensko44, v „Vzajemno" in „Ljudsko" in počasnih korakov merijo pot skozi tebe zamišljeni književniki, raztreseni filozofi in pozabljivi profesorji v „Slovensko Matico". Južnovzhodna tvoja stran je ognjišče nemške pesmi, njen vi«-a-vis shajališče zagrizenih nemških buršakov in južna tvoja stran je bojišče splošne in enake volilne pra-
vice. Na južno vzhodni tvoji strani razstavlja razne pohotne slike vsene-mec Fischer in na severni tvoji strani prodaja prezavednim Slovencem nemško blago Nemec Kleinmayer.
Zares, prekrasna si, zvezda, najlepši trg slovenski, središče slovenske Ljubljane' Kaj nam mar tvoje nemško lice! Vsaj stopim preklinjaje skozi tebe slovenski kmet-pravdar od dr. ŠusteršiČa   do   dr.   Schweitzerja, od dr.   Schweitzerja  do dr. Hudnika in od dr. Hudnika  do  dr. ŠusteršiČa, vsaj se  drvi   skozi   tebe slovenska mladina, kadar hiti v šolo in domov. Zato   Zvezda,    krasna  hčerka bele Ljubljane, te ljubim, zato  mi vztre-peče srce in se vzradosti duša, kadar te zazrem, ?saj  sem  doživel v tvoji zaščiti toliko prijetnih ur.
Bil je prijazen vabljiv majnikov večer. Mrak je skoraj že legal na zemljo. Solnce se je ravno poslavljalo in pošiljalo zadnje svoje žarke, da v zadnjem poljubu o ujamejo še stolp ljubljanskega gradu. Zvonovi v ljubljanskih cerkvah pa so se oglašali drug za drugim, vabili so k počitku, in nekako milo otožno je zvenela „Ave Marija" v hladni mrak. Mir in
tišina sta polagoma razprostirala svoj peroti Čez slovensko metropolo.
V Zvezdi pa so napajali raz-cveteni kostanji vzduh z opojnim vonjem in lahen vetriČ, ki je gnal edini oblaček na jasnem nebu doli proti gorkemu jugu, je zazibal zdaj pa zdaj vrhove starih kostanjev v šumeče valovje ter raznašal po mestu prijeten vonj kostanjevega cvetja. In stari kostanji so klanjali svoje vejevje drug proti drugemu in v lahnem objemu so šepetali zeleni listi svoje povesti in si pripovedovali o dogodkih, ki so se odigrali čez dan pod njih okriljem in nadzorstvom. In Šepetali so tako tajno, tako skrivnostno in objemali so drug drugega v lahnem poljubu in so se posljavljali, predno da je zazibal tudi nje vetrič v sladki senj . ..
Ljubljančani so se veselili krasnega popoldanskega večera in veselih obrazov so se sprehajali pod košatimi kostanji, da se naužijejo in nasrkajo mamljivega vonja kostanjevega in da si okrepe od zaduhlih in zaprašenih soban izmučene prsi.
(Dalje prih.)
terega bi bili lahko domačini deležni.
Ćas je Se, da se uvažujejo pred-stoječa dejstva, in držimo se gesla, da dobljena trgovina je dobljena zmaga. VVV.
Državni zbor.
Dunaj, 18. septembra. Napovedani nujni predlogi so izostali, razun enega, ki ga je stavil posl. H r u b y zaradi dogodkov v Opavi. Posl. B i-ankinije opustil svojo interpelacijo zaradi izgredov na Reki, Češ, da zadeva ne spada pred forum avstrijskega parlamenta. — Posl. dr. K o-rosec je interpeliral ministra notranjih zadev zaradi volitev v brežiški okrajni zastop in zaradi mestne policije v Brežicah. — Posl. D o-bernig je interpeliral finančnega ministra glede zahtev davčnih uradnikov. — Posl. Breiter je vprašal celokupno ministrstvo, kako stališče zavzema avstrijska vlada napram ruski vladi glede njenega postopanja proti ruskim državljanom. Interpelant je pozival ministra zunanjih zadev, naj dogovorno z drugimi kulturnimi državami odločno protestira ter pretrga z Rusijo diplomatične vezi, dokler vlada tam divje nasilstvo. — Posl. W a s t i a n je predložil peticijo občine Brezno ob Dravi, ki je tudi dobila skomine, da voli z gorskimi sestricami Sobota, Vižinga itd. v mestni skupini.
Potem je začel posl. Hrubv utemeljevati svoj nujni predlog zaradi izgredov v Opavi. — Minister baron Bienerth je pojasnjeval dogodke z vladnega stališča ter zagovarjal vladne organe. Pozival je obe narodnosti, naj vse opuste, kar bi se moglo smatrati za izzivanje. Za nujnost je glasovalo 90 (vsi Slovani in "2 ltalijana\ proti pa 64 poslancev. Ker ni bilo potrebne dvetretjinske veČine glasov, je bila nujnost odklonjena. — Zbornica je prestopila k drugemu nujnemu predlogu, ki ga je stavil posl. Ho fer v neki vojaški zadevi. Ker se je šlo pri tem za čast in ugled ljudskega zastopnika napram oholim vojaškim dostojanstvenikom, je bila vsa zbornica solidarna. Vsebina nujnega predloga je bila: Pri dunajskem pešpolku št. 4 službojuči vojak Zwer-ger je bil tako bolan, da so mu civilni zdravniki napravili spričevalo, da nikakor ni več sposoben za vojaško službo. Vojaški zdravnik dr. T u r š i ć pa je izrekel, da vojak le simulira ter je surovo ž njim postopal. Posl. Hofer je vsled tega šel k polkovniku posredovat, da bi vojaka poslal k superabitraciji. Polkovnik je pustil poslanca tričetrt ure čakati na hodniku, potem pa ga je kratko odpravil po svojem adjutantu, a to niti ne v pisarni, temveč na hodniku zraven stranišča. Poslanec je moral slišati več surovih besed, a z ubogim vojakom je zdravnik postopal še krutejše.   Hoferjev  govor so spremljali
Osvetnik.
Zgodovinska povest. (Dalje.) XIV.
Tihi, enakomerni jesenski dnevi so minevali Krištofu v sladkem pokoju. Naporov in bojev vajeni plemič se je temu miru udal s tem večjim veseljem, ker je bil izmučen in potreben poživljajočega počitka.
Krištof je imel dovolj prilike, občevati z Marijo Salomo in lahko je spoznaval od dneva do dneva, kako vse bolj se ga oklepa ponosna hči kolovškega velikaša in kako rase in se utrja njena ljubezen do njega.
Niti trenotek ni Krištof obžaloval, da je svoje sovraštvo raztegnil tudi na Marijo Salomo, dasi ta ni bila kriva hudodelstev, ki so jih storili Nikolaj, Adam in Bosio zlato-poljskemu rodu. Z radostjo je opazoval, kako je Marija Šaloma vse bolj in bolj trepetala ljubezenskega hrepenenja in vporabil je vse, kar si je le mogel izmisliti, da jo čim bolj priveze nase in razvname njene strasti do tiste skrajnosti, ko sledi človek brez pomisleka svojim čuvstvom in svojim poželjenjem, pa če bi bil potem nesrečen  vse  svoje življenje.
klici ogorčenja, pri glasovanja pa je bila nujnost soglasno sprejeta. Posl. W o l f je predlagal, naj vojno ministrstvo prisili polkovnika, da prosi poslanca H o f e r j a in predsednika zbornice za odpuščanje, ker je s svojim nastopom razžalil celo zbornico. Posl. Hofer je predlagal, naj vojno ministrstvo uvede proti polko vnemu zdravniku preiskavo. Tudi ta dva predloga sta bila soglasno sprejeta.
Sedaj šele je prišla zbornica do dnevnega reda. Poročevalec K u 1 p je poročal o lekarniškem zakonu, a razprava se je takoj nato prekinila. — Naučni minister M a r-chet je odgovarjal na interpelacijo nemški napreduj ako v zaradi postopanja šolskih oblastnij na Moravskem pri vpisovanju otrok v šole. Slovanski poslanci so se Čudili, kako si je minister zaradi te interpelacije hitro nabral gradiva, doČim morajo slovanske interpelacije po cele mesece čakati na odgovor. Takoj je moral nato poslanik R o b i Č urgirati odgovor na svojo interpelacijo, ki jo je bil že zdavno stavil na ministra notranjih zadev zaradi sklepa mariborskega občinskega sveta, da smejo biti nad trgovinami in drugimi obrtnimi prostori v mestu le nemški napisi.
Ker je posl. Biankini opustil svojo interpelacijo zaradi izgredov na Reki in v dalmatinskih mestih, prehitel ga je z interpelacijo tržaški poslanec P i 11 a c o, ki je seveda zadevo zasukal tako, kakor da so bih Hrvati napadalci.
Parlamentarni položaj.
Dunaj 18. septembra. Vsled dogovora med večjimi parlamentarnimi strankami in predsedstvom je določeno, da bo le malo plenarnih sej, zato pa bo imel odsek za volilno reformo po pet sej na teden; vkljub temu pa ni upanja, da bi odsek dognal svoje delo pred 20. oktobrom. Nato dobi poročevalec 14 dni dopusta, da sestavi referat. Med tem časom se skličejo delegacije v Buda-pešto. Ker bo cesar med zasedanjem v Budapešti, se njegovo potovanje v Prago preloži.
Vsenemci so naroČili svojima članoma v volilnem odseku, naj se pri razpravi o § 5. odločno zavzameta za pluralni zistem. Tudi katoliški centrum se je v principu izrekel za pluralni volilni zistem.
Češki klub je sklenil naroČiti načelniku, naj v prihodnji seji klu-bovih načelnikov predlaga, da pride novi tiskovni zakon še v tem zasedanju na vrsto.
Železniški odsek je sklican v četrtek, da razpravlja o podržavljenju severne železnice.
Kako Avstrija razorožuje.
Dunaj, 18. septembra. Z ar-madno naredbo se je ostanovila tretja i
In nikdar ni Krištofa zaradi tega opominjala njegova vest. Zajedel in zagrizel se je bil v svojo osveto tako, da mu je bilo maščevanje kolovškemu rodu najsvetejša stvar, in da je vse presojal samo s tega stališča in opravičeval tudi najnemoralnejše sredstvo, samo da je služilo njegovim namenom.
Nikolaj KolovŠki se je le še nekaj časa mudil v Mengšu. Omrzil se mu je bil ta grad, ki si ga je osvojil z brezvestnim umorom, saj ga je vsaka najmanjša stvarica spominjala, da je tu doživel največje ponižanje svojega življenja. Kakor je bil Nikolaj tudi hvaležen Krištofu, da ga je rešil, ošabni velikaš ni mogel prenašati zavesti, da je bil kdaj skoro že poražen in uničen. Zato ni imel obstanka v Mengšu in je silil, da naj se rodovina preseli na drug kraj.
V Mengšu, ki je bil itak ves oplenjen in izropan, je ostala le mala posadka, gospa Katarina pa se je z Adamom in z Marijo Salomo preselila na Črnelo, kamor so ji sledili malone vsi njeni gostje. Nikolaj pa tudi v tem jesenskem času ni miroval, nego je potoval daleč naokrog od gradu do gradu, od kraja v kraj, da si pridobi novih zaveznikov in najame novih vojakov, kajti hotel je
eskadrona tirolskih lovcev na konjih, a brambovški polk St. 37 v Gružu je dobil tretji bataljon.
Bolgarija in Turčija.
S o f i j a, 18. septembra. Pri He-bibčevu na turški meji so prijeli na bolgarskih tleh dva turška Častnika in „ombašou (narednika), ki so sumljivi vohunstva.
Dogodki na Ruskem.
Trapov — samomorilec?
Dunaj, 18. septembra. „Z e i t" poroča iz Petrograda, da si je general T r e p o v sam končal življenje, ker mu je car nenadoma obrnil hrbet. Hotel je predložiti carju načrt za zboljšanje položaja, toda car ga niti sprejeti ni hotel. Tudi veliki knez Nikolaje v i 6 se je vedel zadnje čase zelo hladno proti njemu. Ko je videl, da je brez vzroka izgubil vpliv, vložil je prošnjo za odpust, a dobil je odgovor, da mora počakati, da mu izbero naslednika. Nato se je v obupu usmrtil.
Zopet vojaški punt v Kron&tatu?
London, 18. sept. „Tribune" poroča iz Petrograda, da se pripravlja zopet vojaški punt v Kronštatu. Po ulicah mrgoli razburjenih vojakov. Oblasti so ukrenile najstrožje varnostne odredbe.
Carska rodbina v inozemstvu.
Bero lin, 18. septembra. Dasi se uradno zanika, da namerava priti car z rodbino v Darmstadt, vendar je to sklenjena stvar, ker je ondotna banka že dobila iz Petrograda nakazilo, naj izplača v mesecu oktobru ruskemu carju 2 milijona mark.
Strahovlada v Siedlcah.
Varšava, 18. septembra. Pomožno društvo je brzojavilo iz Sie-dlcev, da se pripravljajo nova grozodejstva. Nad 200 oseb, ki so jih vojaki pri splošnem pogromu zaprli, hočejo postaviti pred vojno sodišče, da jih sodijo isti častniki, ki so vodili progrom. Na ta način bi se častniki znebili neljubih jim prič, ki bi jih takoj po obsodbi usmrtili. V imenu celega mesta sta šla baron Grenzburg in odvetnik S c h o s-b e r g takoj k ministrskemu predsedniku Stolvpinu, ki jima je obljubil, da naroči vrhovnemu guber-natorju v Siedlcah, da se aretirani ne smejo izročiti vojnemu sodišču.
Mirovni kongres v Milanu.
Milan, 18. septembra. Kongres se je izrekel proti zatiranju slabejših narodov ter izrekel simpatije žrtvam ruske strahovlade. Na predlog egipčanskega delegata je protestiral kongres proti postopanju angleške vlade v Egiptu. Končno je sklenil kongres, pozvati velesile, naj nastavijo v državi Kongo mednarodno upravo.
Cerkvenooolitični konflikt na Španskem.
Rim, 18. septembra Cerkveno-politiČno vprašanje  na   španskem je
Kamnik ponižati in zavzeti za vsako ceno, pa če bi ga veljalo glavo. Toda uspehi njegovih prizadevanj niso bili nič kaj povoljni. Ker ni bilo plana, se je izgubilo mnogo vojakov, in ker ni bilo gotovega denarja, je marsikak plemič ostal doma, tudi če je slovesno in na svoj meč obljubil, da se udeleži vojne.
Kamničanje in njihovi zavezniki bi bili takrat brez posebnih težav lahko ugnali in uničili Nikolaja Kolovškega in njegovo vojsko, ali poraz pri Mengšu je bil preplašil druga mesta, ki so bila v tajni zvezi s Kamnikom in pregnal je tudi kamniške vojskovodje na njihove grajščine. Kamničanje, dasi hrabri in požrtvovalni, niso imeli ne dovolj moštva ne sposobnih voditeljev in zato se niso upali zapustiti ozidja svojega mesta. Na zavoj evanje niso nič več mislili, mislili so samo še na obrambo svojega mesta, svojega imetja in svojega življenja.
V takih razmerah ni bilo misliti, da pride v doglednem času do odločilnega boja in do miru. Obe stranki sta se zadovoljevali z malimi napadi in boji. Zdaj je kak plemič izmed Nikolajevih zaveznikov naskočil in oplenil kak grad ali kako vas sovražnikov, zdaj so tako sto-
zelo zmedeno. Justični minister grof Romanones zahteva, da mora biti kaznovan škof Tuy, ki je razburil vse liberalne kroge s svojim osornim pastirskim pismom proti civilnemu zakonu. Minister Romanones se sklicuje na vrhovno oblast posvetne vlade ter hoče v prihodnjem ministrskem svetu staviti vprašanje, ali sedanje ministrstvo s svojimi nazori uživa splošno zaupanje. Ministrski predsednik Lopez Domin-guez pa je neodločen ter ne upa ri-gorozno nastopiti proti klerikalni moči, vsled Česar se govori o krizi v ministrstvu. — Kralj je podpisal dekret, s katerim se imenuje M on t ero Rio s za predsednika senata.
Vstaja Karlistov v Kataloniji.
Pariz, 18. septembra. V Kataloniji je vstaja. V raznih vaseh so bili že krvavi spopadi. Voditelji Karlistov, med njimi general Moore so se zbali aretacije ter so zbežali iz Barcelone. Zanesljivih poročil ni niti iz Barcelone niti iz Madrida, ker cenzura ne odpusti nobenih brzojavk. Oblasti se boje, da se domaČi karli-stični elementi zvežejo z inozemskimi, da naščuvajo kmetsko prebivalstvo. Mnogo odličnih Karlistov je zginilo. Orožniki in vojaki stražijo morsko nabrežje in meje. Španska vlada upa, da je vsaka zarota Karlistov nemogoča, ako bo Francija nadzorovala znane ji voditelje Karlistov na svojih tleh ter jim ne dovoli prehoda čez meje.
Dopisi.
Iz Hrastnika. Vaš cenjeni list je že prinesel širši dopis, kako se dela tu za nemško šolo in kolika nevarnost tiči v tem za slovenski živelj v Hrastniku. Dopis ni bil pretiran, kajti nemška šola bi še silno pospešila že itak bujno cvetoče ponem-čenje našega industrijalnega kraja. Če pomislimo, da je pri glažuti usluž-beno le nemško delavstvo, da so tvor-niški delavci vsled potuhnjenega, lokavega postopanja delodajalcev za nas izgubljeni in da se je jelo po socialnih demokratih in „Stajercua širiti nemČurstvo tudi že med premogarji, moramo priznati, da je bilo treba Nemcem le še šole, ki bi še mladini vcepila srd do slovenstva in Hrastnik bi bil njih. A to pot je čujeČnost od strani Slovencev preprečila nemške načrte. Nemci so docela pogoreli s svoj imi spletkami. Zapisanih je bilo sicer do 300 otrok v nemško šolo, a kako se je tu delalo! Znan nam je n. pr. slučaj, da je bil zapisan celo embrijo v ta seznamek. Koliko pa je vplival tu gospodarski terorizem na starše, o tem se ne da dovolj pisati. Govori se pa, da je šla celo c. kr. žandarmerija v boj za nemško šolo. Naj si bo temu kakor hoče, res je, da so visokoleteČe želje in drzni upi par pritepenih nemčurjev splavali po vodi, premogokopskim uradnikom in pisačem pa je pre-mogokopna družba zopet si«no nategnila nosove. Opravičljivo bi bilo, ko bi zapisali in s tem opozorili družbo na verodostojnost informacij,
rili zavezniki Kamničanov. Vojne ni bilo, ali ropanje in ubijanje je bilo na dnevnem redu in krvavela je vsa mejna grofija kranjska, zakaj vsa dežela je bila takorekoč dan in noč v vojnem stanju.
Tedaj pa se je Krvosrd odpravil na pot, da pridobi KamniČanom kar mogoče prijateljev in zaveznikov in da prouzroči odločilni boj, ki naj ima že katerikoli izid, samo da prinese deželi in prebivalstvu toli potrebni mir. Romal je od grada do grada s svojo malo Četo in Ikončno vendar pregovoril nekaj uplivnih ple-miČev, da so obljubili, stopiti na stran Kamničanov in jim v odločilni uri pomagati z vsemi močmi.
Krvosrd je vedel, da to ne bo všeč Krištofu ali njegova ljubezen do domovine je bila močnejša, kakor ljubezen do brata in zato je storil, kar mu je velevalo srce. Ko je bilo to težko delo končano, se je odpravil v Črnelo, da vse pove Krištofu in se pred njim opraviči.
Prišel je v grad le z veliko težavo. Nikolaj Kolovški je bil ravno ta dan [izvedel, da je vitez Pyrso, prejšnji lastnik grada črnela, vjel mladega plemiča Majnharda Nevdeka, grajščaka na Mirni, in ga dal z njegovimi spremljevalci vred obesiti. Ney-
ki jih daje Leiller na Dunaj. A se nam smili, ker ga sodi baš sedaj ljudstvo ostro, a pravično. Sploh ^ je blamaža nemčurjev dovolj veli^a in kakor v zasmeh nemški oholosti in domišljavosti se blešči z novega šolskega poslopja samoslovenski napjs rŠolau. Zavedni hrastniški Slovenci hitite na delo in dajte pregnati tisto zaspanost iz Hrastnika. Zbirajte se narodnih društvih in družbah, pod. pirajte le narodno čuteče trgovce obrtnike, gostilničarje (gostilne s slo-venskim napisom so le tri: Drnov-šek, Roš, Plaznik), na ljudi pa, ^ jim je za „kŠeftu in ne žrtvujejo ne vinarja za narodno stvar, ne ozirajte se. Kdor ni z nami, je zoper nas Bodimo zagrizeni tudi v malenkostih in začnimo pometati z mlačneži. Da še nismo docela propadli, je pokazala ravno zadnja veselica. Zato na delo!
Iz Hrastnika, 18. kimovca 190»;. Odbora ^Strelskega - in kegljavskega kluba Hrastnik- Dola in ^Bralnega društva na Dolu" si štejeta v čast iz-rekati vsem, ki so količkaj pripomogli k tako krasno uspeli veselici, najprisrčnejso zahvalo. Zahvaljujemo se cenjenim gostom iz Ljubljane, Litije, Zagorja, Rajhenburga, Raz-borja, Rimskih toplic, osobito se Trboveljcem za udeležbo. Oproste naj nam pa, Če je bila postrežba ponekod morda pomanjkljiva — bila je to naša prva veselica v nekoliko večjem obsegu. PresrČna hvala v<e:. darovalcem lepih dobitkov, hva!a vrlemu „Pazn. in del. podp. društvu* iz Trbovelj za izborno godbo, ki jo moramo narodnim društvom kar naj-topleje priporočati. Pozabiti nam pa ni naših čast. gospa in dražestnih gospic, katerih požrtvovalnost in ne-nmornost je bila uprav pri tej veselici brez primere. Sicer pa skupni naš namen je, delati v prid narodu, ki ga ljubimo, in vsak najmanjši uspeh   naj    nam   bo   v zadoščenje.
Odbora obeh društev.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 19 septembra
— Značilen čin škofa Bona-ventnre. Da zadene glavna krivda škofa Bonaventuro zato, da je naša duhovščina tako podivjana, to smo že neštetokrat dokazali z nepobitnim! fakti. Sedaj smo pa v prijetnem položaju razkriti, da škof v obče ne mara takih duhovnikov, ki bi živeli zgolj svojemu poklicu in bili res prav dušni pastirji vsemu ljudstvuj brez razlike političnega prepričanja, neg* da hoče za duhovnike ljudi, ki se dado uporabljati za politične agitatorje, katerim je svečeniški poklic samo postranska stvar. Evo dokaza! Pred štirimi leti je vstopil v ljubljansko duhovniško semenišče absolvirani pravnik Kalan, ki je imel že dva juridična izpita. Kalanova rodbina je znana kot poštena in izredno religiozna obitelj. Tudi pravnik Kalan je bil vzgojen v tem duhu; bil je veren in pobožen in je vselej vestno izpolnjeval svoje verske dolžnosti. Dasi je že dovršil pravoslovne študije, vendar mu ni prijal poklic jurista, nego njegovo s pravo religioznostjo prežeto srce je hrepenelo po poklicu, ki
SMT" Dalje v prilogi. ~99t
dek je bil zapustil Črnelo, da okrog Kamnika nabere kaj plena in je pri tem izletu zašel sovražniku v roke. Nikolaj je divjal, zlasti ker se mu je sporočilo, da je bil Pyrso obsodil Nevdeka ne kot roparja, marveč kot izdajalca domovine.
Ves grad je bil razburjen, ko je prišel tja Krvosrd in moral je postopati skrajno previdno, da ga ni kdo spoznal. Naposled se mu je to res posrečilo in priplazil se je v sobo. kjer je našel starega Zlatopoljca in Krištofa, zatopljena v spoje misli.
Krištof je že vedel, da dela Krvosrd zopet v prid Kamničanov in bolelo ga je to toliko bolj, ker je obsodba Nevdeka pričala, da veljajo Nikolaj in vsi njegovi zavezniki z& sovražnike in izdajalce domovine.
Brata se nista preveč prijazna pozdravila, a Krvosrd je imel samega sebe v oblasti in je bil vsled tega v stanu jasno in mirno razložiti svoje stališče in nagibe svojemu postopanju. Krištof mu je razburjeno ugovarjal med tem ko je stari Zlatopoljec poslušal z napeto pozornostjo, trepetajo onemogle jeze, da ne more razložiti svojih misli.
wCemu bi se prepirala," je končno rekel Krvosrd. „Naj odloči oče".
(Dalje prlh.)
rniuga „aiuvensaeinu naromi" st 214, ODO itf. »epiemura tauo.
ga je smatral za naj vzvišen ej Se na
svetu in o katerem je mislil, da bo v njem mirno in tiho lahko živel kot dušni pastir zgolj svoji živi veri in svojemu bogu. Zato je vstopil, kamor ga je vleklo vse njegove žitje in bitje, v tukajŠno duhovniško semenišče s trdnim sklepom, da posveti vse svoje moči novoizvoljenemu svojemu stanu. Kalan je torej postal bogoslove c. Štiri leta se je marljivo iu pridno pripravljal za svoj poklic, opravljal vestno svoje dolžnosti in živel zgolj svojim knjigam. In letos bi moral biti z drugimi svojimi tovariši vred posvečen v duhovnika. Zadnji dan pred posvečenjem je pa £alana poklical škof Anton Bonaven-tura k sebi in ga nagovoril približno tako-le: „Priznati moram, da ste vedno vestno izpolnjevali svoje dolžnosti, da ste bili pobožni in ponižni, kakor je treba biti vsakomur, ki se pripravlja za tako vzvišeni poklic, kakor je duhovski- Toda nekaj sem pogrešal pri Vas in še pogrešam: to je da se prav Čsto nič niste brigali za javno življenje in da se niste mogli vživeti v nazore, da naj ne bo duhovnik zgolj dušni pastir, marveč tudi voditelj ljudstva v javnem življenju. Hude boje bijemo sedaj pri nas. Zato potrebujemo duhovnikov, ki nastopajo tudi v javnem življenju in ki so nevstrašni in odločni boriteljiza dobro stvar. Duhovniki, ki žive samo za-se in se ne brigajo za borbe, ki valove sedaj po naši domovini, nam niso v korist. Vi, gospod, se niste mogli vživeti v to, kar zahteva nova doba in spremenjene razmere od duhovnika. Dober duhovnik v tem smislu torej nikdar ne morete postati. Za to Vas tudi ne morem posvetiti v duhovnika*" In res drugi dan je škof posvetil v duhovnike vse bogoslovce-četrtoletnike, samo Kalana ne! Tako je bil Kalan po štirih letih vržen na cesto, samo ker ni hotel postati političen agitator, ampak pravi duhovnik, ki ima skrbeti samo za dušni blagor vernikov. Škof je s tem svojim činom pokazal, da ne mara duhovnikov, ki bi živeli zgolj svojemu poklicu in bi oznanjevali, kakor je Krist ukazal, vero miru in ljubezni,- marveč da hoče imeti pod svojo komando politične derviše, ki sejejo sovraštvo in prepir in razvnemajo politične strasti; s tem pa je škof tudi sam priznal, da je on in nobeden drug kriv vse tiste podivjanosti, ki je v zadnjih letih zavladala med našo duhovščino. A še nekaj drugega je, kar je treba javno pribiti. Kalan je bil štiri leta v semenišču in ves ta čas se mu ni moglo ničesar očitati. Ako je pa škof spoznal, da Kalan ne sodi za takšnega duhovnika,
kakršne si on želi imeti, potem je bila njegova dolžnost, da opozori pravočasno Kalana, na to, ne pa po štirih letih v zadnjem momentu, ko bi že moral biti posvečen v duhovnika! V enem ali najkasneje v dveh letih se vendar lahko človeka spozna. A škofje namenoma — kdor pozna njegovo zlobno naravo, bo nam to potrdil, čakal do zadnjega momenta, da bi uničil eksistenco človeku, ki ni mogel in hotel ukloniti tilnika, da bi na njegovo komando postaltakšen politični hujskač, kakor so ostali kranjski duhovniki. Takšno postopanje je podlo in infamno in se obsoja samo! In tako postopa katoliški škof, naslednik apostolov, ki so bili poslani po svetu, da oznanjujejo ljubezen in mir! Fej !
— Politični banditje. Snočni nSlo venec" prinaša v uvodnem Članku zopet prav nesramne napade na državno pravdniŠtvo, okrajni šolski svet itd. in pa na učitelja Grmeka v Sori, kateremu podtika — ker mu drizega ne more — tako malenkostne stvari, da ree niso papirja vredne. Končno mu pa podtika, politično ščn-vanje na učiteljskem shodu pri D. M. v Polju in slovesno kliče gosposke na pomoč. Mi pozitivno vemo, da g.
Grmek na učiteljskem shodu pri D. M. v Polju ni bil in se le čudimo, kako more in kako sme ta katoliški, pod škofovo zaščito izhajajoči list uganjati tako skrajno demagogijo, ter vprašamo pristojne gosposke, kako dolgo bodo še dopuščale, da bodo uganjali politični banditje, ki pišejo v „Slovenca", tako nečuvene lumparije ter hujskali nerazsodne čitatelje zoper ves družbeni red?
— Izzivanje goriških Slo ven-Cev. Kakor smo že poročali, nameravajo v Gorici napraviti v kratkem električno cestno železnico. Ker podjetje ne bo v mestni upravi, osnoval se je odbor, ki hoče to idejo uresničiti ter je naprosil goriški magistrat za tozadevno dovoljenje. Dasi so v odboru sami Italijani, ki bodo pri podjetju nastavljali take ljudi, ki bodo le njim po godu, je goriški občinski svet dal v dotično pogodbo vstaviti sledeči pogoj: ^Podjetništvo je vez ano spreje m a t i v s1užbo za vse različne opravke brez izjemno sam o oso bje italijanske narodnosti ter dati prednost goriškim meščanom. Mesto si pridržuje pravico dovoljevati podjetništvu, da sme izjemoma sprejeti v službo tudi posamezne uslužbence druge narodnosti, to pa le provizorno in za omej en čas, kateri določi mestna uprava od slučaja do slučaja, na zadevne pismene prošnje podjetništva če to dokaže, da mu ni bilo mogoče dobiti italijanskih uslužbencev. Mesto si pridržuje pravico po svoji razsodnosti odbiti take prošnje, ne da bi moralonavajatirazloge za to." Taka pogodba je pač najne-sramnejse izzivanje goriških Slovencev, ki tvorijo skoro polovico goriškega avtohtonnega mestnega prebivalstva in ki so v Gorici prav tako domačini, kakor Italijani. Ako se še pomisli, da bodo vsi napisi na tej električni železnici samolaški, je proti takemu nesramnemu izzivanju Slovencev umesten najodločnejši protest in znajo gospoda doživeti kako neprijetnost, če tega protesta ne bodo upoštevali. Na vladi je, da razveljavi pogodbo med podjetniki železnice in goriško mestno občino.
— Dr. Janko viče v popravek.
Naš dopisnik nam piše z ozirom na dr. Jankovičev popravek, priobČen v našem listu dne 17. t. m. tole: Začetkom junija meseca leta 1901. je imel dr. Jankovič opravek v Podsredi in je pri tej priložnosti popoldne posetil v spremstvu tedanjega podsrejskega župnika Tomana ondotnega naduči-telja Šketa. Ta ju je pogostil z malo „južino" in dobrim vinom. Tudi jaz sem bil v tej družbi. Ko sta Jankovič in Toman odhajala, sem ju jaz spremil nekaj korakov. Jankovič, pri-Šedši do Preskarjeve gostilne, pravi: „Jaz imam tu voznika in spodobilo bi se, da dam za liter vina, pojdimo gori!a in šli smo. Jankovič je naročil liter vina — bil je že precej navdušen — in pili smo ter se pogovarjali.
Naenkrat brez logične zv^eze, brez najmanjšega povoda, pravi Jankovič proti meni: „Vi ste jungovec, vi ste liberalec !u Jaz ga smeje in nekako začudeno pogledam, ne da bi rekel besede, on pa navedene besede ponovi in pristavi: „Saj ste, saj berete „Slovenski Narod!" „Res ga berem," sem mu pritrdil, „a moje politično nazi-ranje je tiho, mirno, imam je zase in je ne vsiljujem nikomur, brati pa v 20. stoletju vendar smem, kar mi je ljubo, ne da bi mi bilo treba vas dovoljenja prositi." On: „Res je, da je vaŠe politično prepričanje tiho in mirno in bode tudi tako ostalo : sicer pa, kaj ste pa vi učiteljčki?" Jaz: „Seveda, v vaših očeh smo pritlikavci, ker smo mirni in ne nastopamo kakor grmeči misijonski pridigarji, temveč živimo le za svoj poklic in se trudimo dati narodu pravo, ne svetohlin-sko naobrazbo, in taki vaši „učiteljčki" so pravi in prvi narodovi vzgojitelji." Tako sva še dalje debatirala in se pričkala, kar mi slednjič Jankovič zabrusi v obraz: „Vi ste osli, osli ste vi!" Na te besede pa nisem odgovoril drugega kakor: „Vi ste pa moj brat!" Nato sem vstal, plačal krčmarici liter vina in odšel z opombo,
naj si Jankovič zapomni, kdaj sva pri Preskarju oba pri eni mizi sedela. Drugi dan z večerno pošto — vest mu ni dala miru, saj zdaj je menda nima več — sem dobil od njega pismo s temle besedilom: Blagorodni gospod! Ne morem trditi, da bi se vi bili včeraj napram meni dostojno obnašali, priznati pa tudi jaz moram, da jaz napram vam nisem korektno postopal. Smatrajte včerajšnjo mučno debato kot preekscentrično zastopanje osebnega političnega prepričanja in pomislite, kam bi mi prišli, ako bi kranjski prepir zanesli v naše vrste. Ako mi odpustite, pišite mi par vrstic, da si v znanje sprave seževa v roke! Z odličnim spoštovanjem vas pozdravlja dr. Fran Jaukovič. — Kozj e, dne 4. junija 1901. -— Na njegove pismo sem mu odgovoril, da sme vsa Spodnja Štajerska biti mojega političnega naziranja in če so vsi Štajerci tako tihi in mirni kakor jaz, se ne more kranjski prepir zanesti med naše vrste, odpuščam mu, a pozabiti nikdar ne morem, s kakimi pridevki je označil mene in ves moj stan. — Ali se gospod doktor ne ve več spominjati na to ? Ako se pa spominja, čemu potem to taji in popravlja?!
— Prof. dr. Frischaufa, znanega prijatelja Slovencev in odličnega pospeŠevatelja teženj „Slov. planinskega društva", hoče baje vlada na pritisk profesorskega kolegija na vseučilišču v Gradcu, kateremu je prof. Frischauf trn v peti, ker ne tuli v nemškonacionalni rog in zlasti ker je prijazen Slovencem, upokojiti. Ali ni med nami nikogar, ki bi se zavzel za preganjanega Frischaufa in pri vladi v pravi luči osvetlil gonjo proti njemu?! To bi bilo žalostno! Pričakujemo, da bodo naši poslanci storili svojo dolžnost in se krepko potegnili za moža, ki si je zlasti za slovensko planinstvo pridobil neven-ljivih zaslug.
— Podelitev naslova. Upokojenemu davkarju Tomažu K u mru v Litiji je podelil cesar naslov glavnega da v k ar j a.
— Iz pisarne ..Dramatičnega
d UŠtva" se nam piše: Gg. lanske abonente prosimo prav nuj no, naj se takoj oglase v Šešarkovi trafiki, ako reflektiraj o še na svoje lanske sedeže; ako ne, moramo jih oddati novim abonentom.
— nPrOSVeta". Akademično fer. društvo „Prosveta" priredi v četrtek 20. t. m. in v soboto 22. t. m. obakrat ob 3. uri popoldne poučen izlet v ljubljansko predilnico, na katerega si usojamo vabiti slavno občinstvo, posebno naše srednješolsko dijaštvo. Ker je ravnateljstvo predilnice izrazilo željo, da bi se slavno občinstvo udeležilo izleta v manjših oddelkih, je podpisano društvo odredilo, da se v slučaju premnogošte-vilne udeležbe imenovana dneva ob 4. uri izlet ponovi.
— Narodna brezbrižnost. Iz
trgovskih krogov se nam piše: Neka znana narodna tvrdka je izročila svoje zastopstvo za Kranjsko zagrizenemu nemškemu trgovcu M. K a-stnerju v Ljubljani. Ali ni bilo nobenega slov. trgovca, ki bi bil vreden tega zaupanja? — Neki narodni gostilničar se pa nam pritožuje, da dobiva od slovenske pivovarne, kjer jemlje pivo, samo nemške poštne položnice. Ko je zahteval slovenske položnice, mu je pivovarna odgovorila, da jih nima in da si jih tudi ne misli preskrbeti, Češ da ne zahteva slovenskih položnic nihče razen dotičnega gostilničarja. Ta dva nam sporočena slučaja sta škandalozna in sta v sramoto dotičnima slovenskima tvrdkama. Pričakujemo, da tvrdki popravita, kar ste zagrešili v narodni stvari, sicer bi bili primorani, jih navesti z imeni!
— Reparlicija rekrutov. V Ljubljano pristojni in letos potrjeni naborniki so se nastopno uvrstili : do žrebne Št. 126/1. v vojsko, do žrebne Št. 93, II. v domobranstvo, do žrebne Št. 83 III. v nadomestno rezervo vojske, od žrebne st. 85/IH. do konca v nadomestno rezervo domobranstva.
— Žrtve poklica. Poroča se nam: Orožniški postajevodja Kod-rič, kateri je v službi pri straženju dvornega vlaka na Brezovici ponesrečil, je predsnočnjim vsled prizadete težke poškodbe umrl. Sedaj se govori, da je bil najbrže v službi vinjen in vsled je tega ponesrečil. To pa nikakor ne more biti istina, kajti baš Kodrič je bil eden najvestnejših orožnikov. Orožniki na straži ob progi so bili skoro 9 dni neprestano v dežju in vetru v službi, torej do skrajnosti izmučeni; res so se menjavali na šest ur, a kaj mu hasne ob taki priliki mali počitek, ki ga dobi
na kaki železniški postaji ali bližnji kmetski koči na trdi klopi, premočen in vsled slabe hrane oslabljen. Od oddeljenega mu mesta se pa itak ne sme daleč odstraniti, če tudi je za nekaj ur prost. Da se je ponesrečil, je mogoče le dvoje: ali je v dežju pri revidiranju proge preslišal b'ižajoči se poštni vlak, o katerem niti vedel ni, da ima priti, ker je imel dvorni vlak zamudo, ali pa so mu vsled velike utrujenosti in slabosti, v premočeni obleki, za trenotek se zaprle oči stoječemu na svojem odka-zanem mestu. Le to dvoje je mogoče baš pri Kodriču. Orožniški posel je že sicer jako naporen, ob izrednih prilikah pa orožnika še bolj vprežejo in mučijo v „visoki" skrbi s strogim nadzorstvom in skropulozno natančnostjo; kaj zato, Če sicer vesten orožnik pade kot žrtev ! Neopravičeno očitati vestnemu orožniku vinjenost, pa ni prav! — Med postajama RakitoviČ in Podgorje v Istri je pa v nedeljo zvečer padel z brzovlaka orožnik 28-letni Karel Novak, ki je bil takoj mrtev. Bil je Štacijoniran v Poreču in bi bil praznoval v par dneh ženi-tovanje. Tudi ta je bil žrtev poklica.
— Na gimnaziji v Kranju se
je vpisalo za šolsko leto 1906 07 327 dijakov. Lani jih je bilo ob zaČetnu šolskega leta 355.
— Ošabnost Nemcev. Potujoči
Nemci smatrajo menda bohinjsko železnico za nekako nemško domeno. Poroča se nam, da je neka Nemka, ki je vozeč se iz Gorice, izstopila na Bledu, grozno obžalovala, da postaja H u d a j u ž n a nima nemškega imena. Na družbo Slovencev, ki so govorili med seboj v svojem jeziku, se je silno razkačila, češ, da olikani Slovenci morajo govoriti nemški. Vtikal so je v zadevo tudi uslužbenec na postaji Hudajužna, a ta jo je pošteno skupil. Slovenci so ga spodili na svoje službeno mesto kamor spada. Tudi dama bi zaslužila primeren odgovor, a olikani Slovenci niso hoteli reagirati in so njeno zabavljanje raje ignorirali. — Po našem mnenju so bili Slovenci preveč obzirni. Vsako narodnostno zabavljanje naj dobi primeren odpor, pa bodisi proti temu ali onemu. Ne bodimo premehki. Energičnost povsod, pa se bodo Nemci in Lahi naučili spoštovanja in obzira do Slovencev.
— Podaljšanje po?!ovne dobe poletnega poštnega urada „Sveti
Janez pri Jezeru". Poslovna doba poletnega poštnega urada „Sveti Janez pri Jezeru" se je do 15. oktobra t. 1 podaljšala.
— Mariborsko porotno sodišče je obsodilo 211etno deklo Marijo Seršen iz Selnice ob Dravi v enoletno ječo zaradi prikrivanja poroda. Vprašanje zaradi detomora so namreč porotniki zanikali.
— Pet poslopij je pogorelo v
Lašah pri Šmarju pri Jelšah. Zažgal je otrok, ki se je igral z užigalicami.
— Na Bizeljskem živi kmetski par, ki je že obhajal dijamantno poroko, a 17 je takih parov, ki bi lahko že bili obhajali zlato poroko, česar pa nočejo, ker je razširjena vraža, da potem gotovo kmalu kateri med njima umrje. Najstarejši človek v župniji je 991etni sodar, ki je že vsled svojega poklica moral popiti mnogo vina v svojem življenju. Sploh se v tem kraju popije mnogo vina, a vkljub temu je zdravstveno stanje tako čudovito ugodno. Za vojake potrdijo vsako leto mnogo več mladeničev kot v nevinskih krajih, a bolezni na jetrih so neznane.
— G. dr. Osenjak nam poroča iz Gradca, da ni poslal sleparju dr. Hofmannu svojih originalnih dokumentov, temuč le prepise. Zategadelj se mu tudi ne more očitati, da bi bil postopal lahkomiselno.
— Za umorjeno baronico Bie-
dermann v Dunajskem Novem mestu se je prijavilo 21 sorodnikov kot dedičev. Sedaj pa se je našla oporoka, v kateri določa baronica za edina dediča gospo Leitrnaver iu njenega nečaka Biedermanna. Drugi dediči so se odpovedali svojim pravicam, le 3 so vložili po dr. Egerju v Ljubljani tožbo, da se mora oporoka razveljaviti, Češ, da je bila pozneje podtaknjena. Tožitelji so: soproga žel. uraduika Vorbecka v Ljubljani, uradnik Šodka iz Novega mesta in sodni svetnik W a g n e r v Gradcu.
— Roko so morali odrezati v
goriški bo'nici Antonu G o mil -ščeku iz Plavij, ker mu jo je pri pripravljanju rezanice rezalni stroj jako hudo poškodoval.
— Roko Je zmečkala debela
veja Antonu Gor j upu iz RoČinja na Goriškem, ko je sekal drva v gozdu. — 701etnemu Jerneju Kreči c u iz Lokavca je pa šlo kolo s peskom naloženega voza čez desno nogo ter mu jo zmečkalo. Oba sta morala v goriško bolnico.
— Umor. V Trstu je zabodel 301etni Ernest Decarli z nožem 451etnega Ivana Schiava, da je kmalu nato umrl. Vzrok tega groznega Čina je bil, da je imel De-
carli s Schiavovo sestro, ki živi ločena od svojega moža, ljubavno razmerje. To Schiavu ni bilo prav, zato je sestro večkrat nagovarjal, naj pusti Decarlija, kar seveda temu ni bilo prav. Morilec se je sam javil na policiji.
— Prijazna moža sta 87letni
čevljar Karel Milic in ;34letni dninar Karel Sinkovič v Trstu. Oba sta svojima boljšima polovicama tako nevarno grozila, da ju je zgrabila roka pravice in vtaknila v zapor.
— Goljuf. 231etni Josip Baloh iz Kotse na Ogrskem je imel v Trstu lansko leto trgovino. Ko si je nabral denarja, je trgovino skrivaj prodal za m al denar in izginil. Vsled tega je stal včeraj pred tržaškimi porotniki, kjer je bil obsojen na dve leti težke ječe.
— Vlak je povozil notarja Accurtija iz Badljevine na Hrvatskem, ko se je peljal z ženo Čez železniški tir in je pridrdral vlak v tistem hipu. Žena in voz sta odletela v bližnji jarek, notarja pa je stroj prerezal čez prsa.
— Ljubici odgriznil pol ušesa.
Simon Sotonica iz Batinjana na Hrvatskem se je nekaj sporekel s svojo ljubico C vi j e t o Valentičin ker je bil nekoliko pijan, ji je odgriznil gornji del levega ušesa. Pred sodiščem je trdil, da je to storil v ljubezenskem navdušenju. Obsojen je bil na 20 K odškodnine. Poškodovana Cvijeta je priznala, da odgriznjeno uho ni vredno več nego 20 K, zato se ni pritožila.
— Glas iz občinstva. Piše se nam: Pretekli teden se je večkrat prigodilo, da so mestni pometači pometali ceste baš v času, ko je bilo največ ljudi na ulicah. Ker navadno ne poškrope ceste, predno pometajo, se pri takih prilikah dvigajo vedno oblaki prahu, ki ga mora dihati mimo idoče občinstvo. Preteklo soboto so pometali Marijin trg in frančiškanski most ob sedmih zvečer, ob času torej, ko je na ulici največ ljudi. Prosimo mestni magistrat, naj poskrbi, da se vsaj glavne ulice ne bodo pometale v času, ko je občinstvo na cesti. Takisto umestno bi bilo ukreniti, da bi se iz raznih prodajaln ne pometal prah ob sedmih zvečer enostavno na ulico. Slavni zdravstveni oblasti bi pa priporočali, da bi si enkrat ogledala stranišča po gostilnah in kavarnah, ki so naravnost v škandaloznem stanju in nimalo ne odgovarjajo sanitarnim in higieničnim predpisom. Nadejamo se, da naše besede ne bodo ostale brezvspešne in da bo mestni magistrat ukrenil vse potrebno, da se nam ne bo več potreba javno pritoževati!
— Tke Company Theatre Orient v „Mestnem domu" je vreden obiska, ker nadkriijuje daleko vsa enaka kinematografska podjetja. Ker ima stroj najnovejšega modela in slike popolnoma nove, torej nič obrabljene, nudi obiskovalcem izredno lep užitek. Snoči so se predstavljali poleg mnogo drugih presenetljivo čistih slik najvažnejši dogodki Kristo-vega življenja, botanik pred sodiščem (barveno) pariški dijaki i. t. d. The Royal Vio je kazal slike, ki smo jih mnogo videli že drugod, serije tega podjetja so pa docela nove in jih še ni bilo doslej videti v Ljubljani. Sedanji program se bo proizvajal do sobote, zato si ga gotovo vsakdo ogleda. Cena je primeroma nizka, kolikor vidimo lepega v nad 2 uri trajajoči predstavi, pri kateri igra koralna godba ter sekstet na lok, kar oboje je jako primerno pri predstavljanju različnih slik.
— Stari znanec zopet p "d ključem. Pretekli četrtek so berolin-ski detektivi prijeli v pruski Sleziji, kjer so cesarske vojaške vaje, bivšega avstrijskega nadporoČnika 451etnega Pavla Bartmanna in našli pri njem več avstrijskega in francoskega denarja, kakor tudi več načrtov in raznih skic. Bartmann je postal 1. 1884. v Avstriji pehotni poročnik, a je že leta 18S9. prišel ob nadporočniško šaržo. Ker je bil v velikih denarnih stiskah, a zelo talentiran, je postal leta 1890. ruski špijon. Leta 1S'J<. so ga zaradi vohunstva prijeli v Galiciji in je bil potem na Dunaju obsojen na G^/.Jetno ječo. Pri obravnavi je povedal, da ni u je med tem Časom za ta posel izplačala ruska vlada 84.000 kron. V zaporu je spisal knjigo: „Ge-danken eines Eingekerkerten iiber die Kraftigung und den organisatorischen Ausb au der osterreichischen-ungari-schen "Wehrrnacht" in poslal spis v nadi, da ga država odkupi, generalnemu štabu. Ker se pa Bartmannu niso izpolnile želje in je dobil rokopis Čez 8 mesecev nazaj, je potem trdil, da so mu ukradli njegove ideje. Izpuščen je bil leta 1902. in je šel naravnost na Rusko, a se že povrnil na Dunaj drugo leto in pisal generalnemu štabu, Češ, Če ne odkupijo njegovega spisa, postane zopet ruski vohun. Nato so ga zaprli in je dobil zaradi izsiljevanja 31/* leta. Leta 1906. je bil zopet izpuščen in od tedaj vedno opazovan. Naselil se je na Bledu kot fotograf in je obiskal večkrat tudi Ljub-
ljano. Spomladi je imel pri nekem tukajšnjem odvetniku tožbo zaradi ločitve zakona in še prej, ko je bila ta končana, se je preselil na Dunaj. Tudi orožništvo in ljubljanski civilni varnostni organi, ki ga osebno poznajo, so mu bili, kadar je prišel sem, vedno za petami. Bartmann je bil v vsakem hotelu, kjer se je nastanil, zelo prijazen in odkritega značaja. Podpisal se je v* zglasilnici bolj natančno, kakor vsak drugi. S komur je imel kaj opraviti, je stopil pred njega takorekoč z jasnim čelom. Povedal je vsakomur, da je brezverec, da je bil že častnik in da je v ječah mnogo prestal, a imel je pa vedno upanje, da se mu bode godilo bolje. Ker je vedel, da je povsod nadzorovan, je varnostnim organom službo sam olajševal. Pripetil se je namreč slučaj, đa je prišel nekje na orožniško postajo iz lastnega nagona, Češ, da vam ne bodem delal posebne skrbi, grem za osem dni sem in sem, potem se peljem na Dunaj, a se v teku toliko časa zopet povrnem. In vedno se je dokazalo, da je govoril resnico. Bartmann je bil v zadnjem času tudi pisatelj in le škoda je zanj, da mora svoj dar na tak sramoten način rabiti.
— Tatvina. Danes ponoči je bila ukradena služkinji Ani Drofenikovi iz postelje v nekem prenočišču v Kolodvorskih ulicah denarnica, v kateri je imela 20 K denarja.
— Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 100 Poljakov, 90 Slovencev, 40 Hrvatov in 10 Črnogorcev.
— Izgubljene in najdene reči. Posestnica Katarina Ananičeva je izgubila črno boo, vredno SO K. — Posestnica Marija Cernetova je izgubila bankovec za 10 K. — Učiteljska kandidatinja gdč. Justina Sušova je našla manjšo vsoto denarja in ga oddala na magistratu.
— „Ljubljanska društvena
godba" priredi jutri zvečer v salonu restavracije pri „Levuu (Marije Terezije cesta) društveni koncert za člane. Začetek ob 8. uri. Vstopnina za Člane prosta, nečlani plačajo 40 vin.
— Slovenci v Ameriki. Utonil je v C o 11 i n w odu Blaž Hu-bad, doma izpod Šmarne gore. — Vsled zastrupljen j a krvi je umrl v Pueblu Slovenec Pavel Balašič, doma iz Belotincev na Ogrskem. Kri se mu je zastrupila, ker si ni pustil odrezati nog, ki mu jih je zdrobilo v rudniku. — Vlak je povozil v Collisburgu Ivana Oblaka. Ponesrečeni je zapustil ženo in pet malih otrok. — Voda j e p r e-plavila premogovnike vCoal-gatu, vsled česar je prišlo ob zaslužek nad 700 rudarjev, med njimi tudi mnogo Slovencev.
* Najnovejše novice. Pripravljen atentat na prestolonaslednika. Po Bosni se raznašajo vesti, da je bil v Dubrovniku z morja pod hotel rImperiala, v katerem bi bil moral stanovati prestolonaslednik, izkopan rov. Atentat so razkrili pravočasno ribici, ki so videli ponoči na onem mestu čolne ter slišali kopati v zemljo.
— Velika p o ne ver jenja so razkrili v graščinski upravi nadvojvode Štefana v Bjelici. Oskrbnika so zaprli.
— Grozovit vihar je razsajal včeraj nad Hongkongom. Potopilo se je veČ ladij, med njimi baje tudi neki nemški parnik.
— Penzijski zaklad dvorne opere, ki ga je šele lani cesar saniral z velikim darilom, izkazuje že zopet 12Q.OOO kron primanjkljaja.
* Gostija za 2400 oseb. 27.
t. m. bo v Londonu sijajna gostija, na katero bo povabljenih 2400 oseb. Slavili bodo 2oletnico vseučilišča v Aberdeenu. Slavnost priredi lord Stratheona, ki je bil nekdaj reven pastir, ki si je pa tekom Časa v Ameriki opomogel, da je zdaj večkratni milijonar in ki je največ pripomogel, da se je sezidalo imenovano vseučilišče. Za gostitev je naročeno vsega v izobilju, med tem tudi 90 ogromnih želv iz Indije.fjtežkik 3000 kg.
* 3000 litrov lurške vode je dospelo te dni v London za ameriške bolnike. Naročila jo je kongregacija usmiljenih patrov iz Brooklvna. Ti usmiljeni bratje upajo, da se bo pri pitju te lurške vode zgodilo nad bolniki mnogo čudežev in da bo vsled tega mnogo protestantov prestopilo v katoliško vero. Ker naši klerikalci tako vpijejo vedno, v kaki nevarnosti je katoliška vera pri nas, svetujemo Smolnikarju, naj začne braniti vero z lurško vodo na ta način, da jo da piti vsem nasprotnikom katoliške vere. Bo videl, da bo pomagalo.
* Plavajoče tiskarne. Na par-
nikih nemških prekmorskih družb imajo sedaj 50 tiskarn z 250 črko-stavci. Vsi ti moderni parniki namreč izdajajo svoje časopise za potnike, nadalje tiskajo jedilne liste itd.
* Iz nemške vladarske rodbino* Odnošaji med nemškim cesarjem, prestolonaslednikom in njega taščo,    veliko   kneginjo Anastazijo
Mecklenburg-Schwerinsko niso najboljši. Anastazija je iz ruske carske rodbine in je silno bogata. Pravijo, da je dala svoji hčeri, sedanji prestolonaslednik nemški sto milijonov mark dote ter z njo prav lepo podprla finance Hohenzollerjev. In vendar, njen denar pač ljubijo, proti njej so pa taki-le: Cesar Viljem je sedel na ženitni pojedini ves čas poleg Anastazije, ne da bi bil spregovoril z njo besedico. Za časa ženitnih slav-nosti je stanovala pač v cesarskem gradu, pa nikdo od cesarske rodbine je ni posetil. Po slavnostih je odšla — in ni več občevala ne s hčerjo ne z zetom. 19. avgusta je prišla v Be-rolin, da vidi svojega vnuka, sina svoje hčere. Na postaji je ni nikdo pričakoval, stanovala je v hotelu ter ostala v hiši svojega zeta samo eno uro ! Tako ravnajo ti najvišji gospodje s to ženo, s katere denarjem so napolnili svoje že precej medle mošnje.
* Na dnu morja. Nekdaj so
mislili, da v morski globini nad 400 metrov ni živega bitja, in sicer zaradi tlaka in primanjkovanja svetlobe. To mnenje je bilo ovrženo, ko so prvikrat vzdignili iz morja kabel, ki je nekoliko let ležal na dnu morja, ponekod 2000 metrov globoko. In kabel je bil pokrit z morskimi živalcami, ki so bile popolnoma razvite za življenje. Takrat se je razvila oceanografija. Izumili so razne aparate za preiskovanje morskega dna. Največ zaslug za to znanost si je stekel mo-nakovski knez. Na njegovem parobrodu so se bavili zdravniki, zoologi in geografi s preiskovanjem morskih globočin. Dobili so živali iz največjih globočin, a bile so večinoma brez oči. Riba „halosa^-ropsis" živi v globočini 1500 metrov, je podobna sardeli, a na obeh straneh života ima dve vrsti odprtin, ki so napolnjene z neko fostlrescirajočo materijo, ki razsvetljuje ribi podmorsko temo. Te svoje luči pa more s posebnimi trepalnicami zakriti, da je ne vidijo sovražniki. So pa tudi take ribe, ki raz-pršavajo strup. Ta strup ima riba na dolgih tipa'nicah, ki so tanke liki niti. Ž njimi love in omamljajo živalce. Zdravniki so spoznali, da je ta strup izborno uspavalno sredstvo, ki morda še prežene iz medicine kloroform kot narkozo.
* Vlak bodočnosti. Dandanes prevozijo brzo vlaki, ako so stroj in vozovi dobro in solidno zgrajeni, na uro po 103 do 120 km. V bodoče se ta hitrost zveča. Pred vsem se bo reguliralo jemanje vode na kolodvorih, kar vzame posebno veliko časa. Razen tega bodo vlati prihajali na postaje z isto brzino, s katero lete po progi, in se bodo ustavljali s posebnim električnim strojem. Tako bodo bodoči vlaki prevozili po 170 —175 km na uro.
* Človek in opica. Da dokaže očividno sorodnost med človekom in opico, je privedel ameriški naravoslovec dr. Vernec iz Centralne Afrike pritlikavega zamorca ter ga v zveri-njaku v Ne\v-Y rku razstavil skupno z opico na ogled. Podobnost med pritlikavcem in opico je bila res velika. Ves dan se je zamorec igral s svojim štirinožnim tovarišem v kletki, skupaj sta se trgala za orehe in piškote ter jih skupno hrustala in požirala tako, da je nepoučen človek mislil, da sta dve opici v kletki. In zamorec se je Čutil srečnega v svoji vlogi, saj je imel dovolj jesti in piti. Toda zadovoljni niso bili črni ameriški državljani, ki so po svojih duhovnikih poslali protest na državno vlado, da se njihovo pleme tako ponižuje.
* Napleon IV. Nedavno je obiskala Versailles večja ang eška družba. Ko so vstopili v dvorano Napoleona L, vzdignil se je nenadoma iz Napoleonove postelje mož, ki je bil popolnoma podoben velikemu cesarju ter tudi imel na sebi znani cesarjev plašč in klobuk. S hreščečim glasom j a nagovoril družbo: „Jaz sem Napoleon IV., potomec Napoleona Velikega. Boril sem se pri Sedanu. Po bitki sem šel tu sem ter zaspal. Vi ste me zbudili, poberite se!u Vodja družbe je seveda takoj spoznal, da ima opraviti z umobolnim človekom. Globoko se je priklonil navideznemu Napoleonu ter odgovoril „Ako Vaše veličanstvo blagovoli dovoliti, spremimo Vas do Vaše palače.a Mož se je vzdignil in gravitetično korakal pred družbo, ki ga je speljala v bolnišnico. Umobolni je neki Italijan, kateremu se je rodila blazna ideja, ker je Napoleonu I. zelo podoben.
* Senzacionalna iznajdba. Ko
je bil španski kraljevi par zadnjič na Angleškem, je elektrotehnik Leonardo Quevedo pokazal senzacijonalno iznajdbo, ki omogočuje vsakemu voditi poljubno ladje, ki so sredi morja in uravnati vsa premikanja, ne da bi bile na ladji potrebne kake manipulacije moštva. Poskusnja s to iznajdbo se je izborno obnesla in sicer z brezžično elektriko, oz. s Herzejevim valovanjem. Quevedo je to svojo iznajdbo že pred davnim časom objavil v časopisih  in   dobil od španske
vlade subvencijo za spopolnovanje svojega aparata. Izumilec bo adaptiral ta aparat za ladje z veliko vsebino ton. Upa, da je iznašel problem, kako se vodijo torpedni in podmorski Čolni. Ako se Quevedova iznajdba obnese, bo nastopil čisto nov čas v vojevanju na morju.
* Najmanjša knjiga In kolajna sta razstavljeni v S c h ti t-tersdorfu na razstavi zlatnine in srebrnine. Knjiga ima velikost navadnega fižola in je bila tiskana lt>74. Knjižica obsega pesem Bloemhofje-jevo, je lepo tiskana in vezana v ru-deČe usnje z zlato obrezo ter zaprta z dvema srebrnima ključavnicama. Neki pariški bogatin ima celo knjižnico takih malih knjižic. 400 knjig te knjižnice prav lahko spravi v za-bojček, v kakršnih so smodke. In vendar je imenovana knjižica najmanjša med vsemi. Kolajna je zlata ter velika kakor glavica navadne bucike. Napravljena je bila leta 1810 povodom rojstvaNapoleonovega sina, rim. kralja. Na eni strani kolajne je otroška glavica, na drugi strani pa volkulja, ki doji dva otroka, simbol Rima. Ta kolajna je zelo redka, ker so je napravili le nekoliko izvodov.
* Zrakoplov jo je odpeljal.
Čudna nesreča se je pripetila nedavno v New Torku. Gdč. M. Daly se je z velikim zrakoplovom vzdignila v zrak. Pri vzdigauju se je opletala dolga vrv po zemlji, zamotala se v zanjko, v katero se je za nogo vlovila gospodična Reper. Preden jo je mogel kdo rešiti, se je že vzdignil zrakoplov z veliko naglico v zrak ter odnesel visečo 1000 čevljev visoko. Posrečilo se ji je, da je zgrabila za vrv ter se zravnala, vendar bi se ne mogla dolgo zdržati, da se ni zrako-piovki posrečilo, zgrabiti Reporjevo za lase ter jo potegniti k sebi na trapec. Potem je jela izpušcati plin ter srečno prišla s svojo onesveščeno tovarišico na zemljo. Reperjeva se je hudo opraskala ter si zlomi a tudi roko.
* Mlade vdove. Po zadnjem štetju je v Indiji 250 000 deklic vpisanih za poročene, namreč deklic v starosti 5 let ali še manj. Od 5 do 10 jih je dva milijona, od 10 do 18 leta pa 7 milijonov deklic, katere so že sklenile zakon. Tam namreč starši določajo navadno že v nežni mladosti hčerkam može. Radi tega pa se dogaja, da vdovi obilo deklet, še predno vedo, kaj je zakon. Ali imajo pa tudi čudne postave, kajti taka deklica, kateri je umrl „moža, se ne more več poročiti. Angleške postave seveda dopuščajo zakon, ali indijski običaj se temu upira. In tako je v Indiji 42 milijonov vdovic pod 15 letom, in med temi jih 20 milijonov ni izpolnilo niti še 7. leta svoje starosti.
* Presrčen sprejem. Pri banketu, ki ga je priredila nedavno francoska občina Auxerre na čast bivšemu naučnemu ministru Bienvenu-Martinu, je imel seveda župan- navdušen nagovor, v katerem je na dolgo in široko proslavljal odličnega gosta kot državnika in demokrata ter svoj govor zaključil: „Še obširneje bi se bavil z zaslugami gospoda Bienvenu-Martina, ako bi bil mrtev." Bivši minister se je vljudno priklonil, obljubiti pa govorniku ni mogel, da mu kmalu ustreže.
■ Moški ali ženska. To vprašanje je stavil neki angleški pisatelj na oba spola želeč zvedeti, ali so moški ali ženske zadovoljni s svojim spolom. Dobil je nad 400 odgovorov, nad polovico moških. Vsi moški so izjavili, da so s svojim spolom zadovoljni. Eden edini med njimi je rekel, da bi želel biti ženska, toda le 24 ur, in sicer le zategadelj, da bi mogel čutiti, kako čuti ženska, ker ga to zelo zanima. Nasprotno pa so vse ženske izjavile, da niso zadovoljne s svojim spolom. Ena pravi, da bi bila rada moški zato, da bi si mogla svoje življenje in delovanje urediti po lastni volji, druga je rekla, da bi se rada pokazala kot salonski kavalir, kako si je treba osvojati ženska srca, tretja bi rada bila diplomat itd. Z eno besedo, vse ženske so bile nezadovoljne.
* Sicilijanska krvna osveta.
V Planetu pri Palermi je oklofutal kmet Ajello nekega dečka. Kmet Ar-lotta je pa rekel Ajellu, da bi ne iztekla stvar tako gladko, če bi bil on dečkov oče. Sicilijanca sta se takoj sprla. Ajello je bil oborožen in je udaril s puškinim kopitom Arlotta, ki je zbežal, a se takoj povrnil s puško dvocevko, iz katere je ustrelil Ajella v spodnji del života in v desno roko. Ajello je tudi ustrelil in ranil Arlotta, ki je nato zbežal. Ajello je zasledoval bežeČega Arlotta, dasi ranjen v trebuh in na roki in je popolnoma usmrtil z dvema streloma Arlotta, ki se je zgrudil na tla in prosil milosti. Na že mrtvo truplo je še večkrat ustrelil. Došli kmetje se niso upali nastopiti proti besnemu Ajellu, ki so ga potem odpeljali umirajočega v bolnišnico.
* 60.000 kopališčnib gostov je obiskalo letos Karlove vare. Ko so vpisali pretekli teden 60.000 gosta,
Amerikanca Johnsona, v knjigo, pozdravila ga je posebna deputacija z županom na čelu, ki mu je izročil krasno ilustrovan album kopališča. Ako se prišteje tudi take tujce, ki so se mudili v kopališču le skozi grede, obiskalo je letos Karlove vare 100.000 oseb.
* Praktična šola za ženstvo.
V Temešvaru so ustanovili po angleškem vzoru šolo, v katero se sprejemajo deklice iz boljših hiš in z zadostno izobrazbo. V zavodu se potem uče, kako je odgajati in negovati male otroke. Dve leti že obstoji ta šola, iz katere so dobile učenke najbolje službe v odličnih madjarskih hišah in v državnih sirotnišnicah. Sedaj je po deželi že toliko takih od-gojiteljic, da so si ustanovile pokojninski zaklad in posredovalnico.
* Poljska podjetnost. Zavedni Poljak baron Lucenski je kupil v ogrskih Tatrah velikanska posestva, ki obsegajo osem celih občin. Nadalje se je ustanovilo delniško društvo, ki hoče kupiti 1000 katastralnih oralov zemlje v Tatrah, da na ta način pridobe nazaj Poljakom, kar jt bilo že nekdaj njihovo ter na ta način prisilijo, da se ta svet priklopi Galiciji. Madžarske županijske oblasti pa seveda skušajo delati nakupovanju vsakovrstne ovire.
* Drevfusov muzej. Prvi tajnik pri ita'ijanskem poslaništvu v Parizu, Panlucci, je sestavil Drevfusov muzej.
V 141etih Drevfusove pravde je Panlucci zbiral vse dokumente, ki so bili z afero v kaki zvezi, in sicer knjige, brošure, časopise, pesmi, razglednice, avtografe itd. Siristo zvezkov je bilo popisanih o Drevfusovi aferi, ki so vsi v Panluccijevem arhivu shranjeni.
* Sovražniki pajčolana. Vsi
resni zdravniki, posebno okulisti, so napovedali boj pajčolanu, s katerim si občutljive dame varujejo nežno kožo proti vplivom vetra in solnca. Pri tem seveda ne pomislijo, kako škodljiv je pajčolau za vid, da pro-vzroČa omotico, glavobol, ker je oko preveč napeto, ako mora gledati skozi tako drobne luknjice. Zato zdravniki priporočajo ženskam, naj zavržejo za vselej pajčolan, ker je bolje imeti zdrave oči in potemnelo kožo, kakor pa nenaravno belo kožo pa zraven slabe oči.
* Korist potenja. Pri raznih boleznih prehlajenja je najboljše zdravi o, ako se bolnik mnogo poti, bodisi s pomočjo vročih čajev, vročih ali parnih kopeli. Celo zastareli rev-matizem se je na ta način že opetovano ozdravil. Seveda se mora zdravljenje vršiti po navodilih in pod nadzorstvom strokovnega zdravnika. Pri hripi, vnetju ledvic, vodenici, kakor tudi pri raznih živčnih boleznih je potenje zanesljivo in neškodljivo sredstvo. Tudi pri zdravljenju oči se potenje uporablja.
Književnost.
— „Slovenski trgovski ve-
Stnik." Glasilo slovenskega trgovskega društva „Merkur." 9. številka ima to-le vsebino: 1. j Žena kot trgovka in trgovčeva soproga. 2.) Navvvorški naselniški urad -Ellis Island.u 3.) O pridobnini od podjetij, zavezanih javnemu dajanju računov. 4.) O varstvenih znamkah. 5.) črtice iz kemije vsakdanjega gospodarskega življenja. 7.) Raznoterosti. 8.) Društvene vesti. 9.) Oglasi.
— Nova učna knjiga za obrtne
Šole. Ministrstvo za bogočastje in uk je z odlokom z dne 25. aprila 190G, štev. 12548 odobrilo učno knjigo „Obrtno računstvo," ki jo je sestavil g. H. Podkrajšek, učitelj na tukajšnji c. kr. umetno-obrtni strokovni šoli. Knjiga, ki je razdeljena na devet delov, obsega v prvem in drugem delu osnovne račune s celimi in de-setinskimi števili in z navadnimi vlomki. Tretji del obsega mimo drugega sklepni, družbeni, povprečni in zmesni račun. Četrti del govori o merjenju geometrijskih likov in teles. Peti del je odločen obrestnemu in obrestnoobrestnemu računu in meničnemu diskontu. V šestem delu je govor o trgovinskih običajih, o namečku, rabatu, skontu, o proviziji in
0 troških pri pošiljanju blaga. Tudi je v tem delu na zgledih razloženo, kako se na podlagi fakture izračuni kupna cena blaga in kako se izračuni tvorna in prodajna cena obrtnih izdelkov. Sedmi del te knjige se peča s proračuni, osmi del z novci, vrednostnimi papirji in denarnimi zavodi, zadnji del pa govori o zavarovanju delavcev proti nezgodam in za slučaj smrti. Ta knjiga je glasom zgoraj navedenega ministrskega odloka kot učna knjiga pripuščena za delovo-dijske šole, za obrtne strokovne šole, za obrtne nadaljevalne šole in tečaje za stavbne in nmetne obrtnike; z ozirom na svojo bogato vsebino in nizko ceno, vezan izvod  velja samo
1 K 20 h, pa bode izvestno tudi dobro služila našim samostojnim obrtnikom, ki jim je pri današnjem trdem
boju za obstanek vedno bolj treba obsežne strokovne izobrazbe.
Izpred sodišču.
Izpred mariborskega porotnega sodišča.
Nevaren živinski tat. 2l. letni Jakob Jug iz Gornjega Dq. pleka pri Mariboru je nevaren tat živine, posebno volov. Valentinu č uajj v Gornji Krčevini pri Vurbergu je ukradel vola, vrednega 120 K, Ivanu Puhlerju v Novi Krčevini istotako vola, vrednega 140 K, Martinu Po. žegarju v Cogetnici je vzel 200 R vrednega vola, Martina Pre likaka pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju je oškodoval za 140 K vredno kravo Karlu Perku v Žitenih je odgnal 120 K vredno telico, Alojziji Ceru. čič v Partinjih je odpeljal 140 K vredno kravo, Tereziji Wiesthaler v Posruku pa 180 K vrednega vola. oele pri zadnji tatvini 18. aprila t. 1. so ga zasačili, doČim je preje par mesecev Čisto neovirano izvrševal svoj posel. Ukradena živinčeta je prodajal mesarju Flosu v Studencih pri Mariboru. Obsojen je bil na p e t let težke ječe.
Uboj. 13. maja je v gostilni Petra Kureža v Podvincih pri Mari-boru pilo več fantov, med temi 26-letni Jakob Horvat iz Pich dorfa pri Brucku, Vincenc Job, Ivan Petrovič, Jožef čeh in Franc Ko-vačec. Horvat jo bil silno siten in skušal zanetiti prepir in pretep, a ni šlo. Ko so ob 2. ponoči zapustili imenovani gostilno, nastal je med njimi kmalu kreg, v katerem so Petrovič. Čeh in Kovačec dobili sunke z noži. Zadnja dva sta bila le malo ranjena, dočim je bil Petrovič sunjen v hrbet v hrbtišČni mozeg, da je umrl čez en mesec. Da ga je sunil, je sprva trdil Job, a je pozneje preklical to trditev, češ, da ga je Horvat zavedel v to in da je ta zabodel Petroviča. Pri obravnavi se pa ni dalo docela dognati, če je res Horvat bil morilec Petrovičev, zato je bil oproščen.
Telefonsko m unmm
poročila.
Dunaj 19 septembra. Odsek za volilno ref rmD je odklonil predlrg posl Vasilka, da bi se spremenil § 3 vol reda, ki d doča, kateri kraj se naj smatra za vo
I šče; sprejet je pa bil predlog posl Tollingerja-, naj se odgodi razprava o § 5, ki določa, da sme volilec samo enkrat g a sovati. Pri tej točki so nameravali naspr tn'.ki vjlilna ref rme predlagati pluralitetno volilno pravico Točke 6., 7, 8. in 9 volilnega reda s d bde neizpremenjene spreete. Pri § 9. se je razvila živahna debata o tem, dali sa volitev vrši tudi cb nedeljah in prazn k h. Dines popoldne odsek ne bo imel seje, ker imajo nemški poslanci p svetovanje radi razdelitve volilnih  okrožij na Češkem
Dunaj 19. septembra. Poga janja o nagodbi se bodo nadaljevala še danes in jutri. Nato se konference prekinejo in se bodo nadaljevale v Budimpešti
Petfograd 19. septembra. Na vprašanje ministrskega predsednika Stolypina, ako se res pripravlja v Varšavi pogrom, je guverner Sta-lon odgovoril, da so vse dotične vesti izmišljene.
Petrograd 19. septembra. Vesti, da bo car Nikolaj odpotoval ne Nemško, niso resnične. Car bo potoval samo po Finskem in se bo na to vrnil v Petrrgrad.
Moskva 19. septembra. »Zaveza z dne 30 oktobra" in „ Z veza mirnega združenja" ste imeli tukaj shod Najbrže sa obe združte v eno politično organi-zac jo
Varšava 19 septembra. Vojaštvo je zasedlo obrežje reke Visle, vojne ladje so pa zaprle dohod v mesto po reki. Aretiranih je bilo 900 oseb, naj eč delavcev in mnogo inženirjev.
Helsingfors 19 septembra. Vojno sodišče je obsodilo 17 mornarjev na smrt, 80 na prisilno delo v Sibiriji.
London 19. septembra. Ob obrežju polotoka Kamčatke je prišlo do resnega spopada med ruskimi in japonskimi ribiči. Vnel se je krvav boj, v katerem je bilo ubitih 19 Rusov in
II Japoncev.
Za prebivalce mest, uradnike I. 1. d.
proti Le2kotam prebavljanja in vsem nasledim mnogega sedenja in napornega đu&ev-nega dela je aprav neobhodno potrebno do-r,a?e zdravilo pristni „Moll-ov Seidlits-rajM»k". ker vpliva na prebavljenje trajno |n uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Škatljica velja 2 K. Po postnem iovzetii razpošilja to zdravilo vsak dan j^kar A. MOLL, c. in kx. dvorni zalagateT j a OUNAJl. Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLJy-ov preparat, zaznamovan 2 varaoatno znamko in llMioi>*om 3 31—13
Svila za bluze
od 65 kr do 11 gld.
3fi kr. za meter —
7adnie novosti ! — Franko in i«» zucurl-na dom. Bogata izbira vzorcev 8 prvo pošto.   -    Toiarna    za svilo j|»»iii*i«ltM'rtf.  Ziirlrh. 6 27—3
pot« pranajem, luskinair in izpadanju las
d*luj* h>*JI>oIJh« prluaana
Taooo-
taiera obrepeuj« lanleee«, odnim jjjujr laike in prepr««aj» Izpa-danje las.
t utrkleatea b navodem f 14.
gasposilja se z obratno poŠto ne mani kot dve steklenici
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicin 'I. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnih obvez, svežih mineralnih vod 8. t. d.
Dež. lekarna. Milana Lenst&k?-i Ljubljani, Risljava casta it. 1
po'ejf novozgrajenega Pran JoSefevefra
Inbil most.n 49 37
Darila.
Druibi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so Od l.do 31. avgusta 1906 poslali prispevke in darila p. n. gg. in društva: Upravništvo „Slov. Narod" 750 K 45 v; upravništvo ^Slovenec" 146 K 46 v; upravništvo „Soče" 8 K 22 v. Podružnice: V Železnikih 52 K 20 v j ženska v Logatcu 200 K; v Naklem 31 K; v Litiji 82 K; moška v Logatcu 72 kron; moška v Celju 500 kron; ženska v Celju 500 kron; ženska v Kranju 124 kron; moška v St. Jurju ob južni železnici 150 K; moška v Krškem 56; K; ženska v Gorici 200 K; za Ljutomer in okolico 158 K 42 v. Županstvo Dol pri Kamniku 10 K; Posojilnica v Ljutomeru 10 K. jTvrdka Adolf Jacobi na Dunaju od družbenih sval-čičnih papirčkov 46 K 31 v. Razni: Uršič in Lipej v Brežicah na Savi dobiček od „slovenskih znakov" 50 K; namesto kresa v
.Mengšu darovali: Neimenovan 20 K; župnik AntonKorbičl K; župnik Iv. Teran 7 K; prof.
Ivan Hutter 3 K; stud. phil. Josip Puntar ob priliki izleta kat. narod, dijaštva v Idrijo
nabranih 28 K; „Sokol" v Šiški del čistega dobička vrtne veselice 40 K; kanonik Josip
Dobrove v Velikovcu nabranih 28 K; župnik Anton Meško med izletniku v vinogradu dr. Ivana Geršak 14 K60v; Josip Tušak nabral v družbi ptujskih trgovskih pomočnikov pri sv, Antonu v Slov. Goricah 1 K 64 v; prof. A. Jurtela v Moskvi pri Ptuju 30 K; Anton Godec učitelj v Lembahu pri Mariboru 3 K; dr. Tominšek noe. prizadete stranke vsled poravnave gostilniškega prepira 20 K; vesela družba v gostilni pri Poldetu na Cvibljah pri Trebnjem 6 K; V. Tajnšek, stud. med. čisti dobiček ljudske veselice v Velenju 150 K. Za prodan nabiralnik 10 K; Iz nabiralnikov 10 K 30 v. Za „Veselovo knjižnico" 49 K. Za narodni kolek 125 K 12 v. Za 4 družbene koledarfe 8 K 20 v.
Elagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Upravništvu našega lista so poslali: Za druibo sv. Cirila In Metoda: G.
Ivan Tomec, c. kr. davčni adjunkt v Ljubljani K 8"64; nabral ljubljanski Korel Briifach na sestanku c. kr. davčnih uradnikov dne 16. septembra 1906. v hotelu „Ilirija" z geslom:
Pa naj se spomni še birokrat na šolstvo in naše prosvete zaklad! — Srčna hvala! Živel!
Umrli so v Ljubljani.
Dne 17. septembra : Elizabeta Peterka, posestnica, 68 let Sv. Petra cesta 21. Oata-relost
Dne 18. septembra: Fran Verona, gostač, 81 let. Radeckega cesta 11- Carcinom*. — Ana Bevc, usmiljenka H7 let. Radeckega. cesta št. 11. Jetika.
Dne 1^. Beptembra : Fran Lotr-č, želzn. uslužbenca sin, 1 uies Salendrove ulice 3. Dispepsie infant.
V deželni bolnici:
Dne    16     septembra :   Jernej    K o man, dninar, 61 let.   Vsled   raka   —  Juri Maček, d inar, 61 let. Fractura Colamn. vertebrar. V vojaški bolnici:
Dne 17. septembra: Fran Kodrič, orožniški četovodja, 40 let. Paralvsis cerebri po poškodbi lobanje.
Izšla je knjiga
KORISTIM.
Povest iz gledaliških  krogov ljubljanskih v polupreteklem času.
(Ponatis iz „Slov. Naroda.) Ta povest je jako zanimiva ter izborno
opisuje dogodke neke koristke izza časa Moadheimovega gledališkega ravnateljstva.
Cena broširano 80 v., po pošti 1 K.
Dobi se v knjigarni
L SCHVENTNER V LIuMM
Prešernove ulice.
Borzna poročila.
L|«bllaJuka
..Kreditna banka v LJubljani".
Uradni kurzl dun. borze 19. septembra 1906.
»•■m« ren
ita •
renta . • v*/# avetr kronska renta. . 4»f, . Blata . . . €*f, egrska kronska renta . 41* . zlata , 4*/, »eeepio dež. Kranjske *'/»•/• posojilo mesta Spljet 4«/.«/. „ . Zadai ♦V/« koa.-herc. Zelesnlško
feeejilo 1908 . . . ka dež. banka k.
.      . L •
i\\ sast. pisma gil. dal.
Mpotečne banke . . 4*4% pe*t.  kom.   k.  o. s
10* , sc......
4*      sast. sitma Innertt
hrani In k j.....
4*V o caat. pisma o^r. estrtr.
de*, hranilnice .   . . v*L% z. P**- ogr. hip. ban. 4*£% o*»l. ogr. lokalnih Železnic d. dr.    .  ♦ . (Hrffl ebl. češke ind. banke erior. lak. želez. Trat-
Psreč.....
prior, dolenjskih žel. 5°/0 prior. juž. žel. kop. V/.-4Vt*7o avstr. pos. za žel. a- #.
Srečke.
Sretfce od I. 1880%  .   . . „    od 1. 1894 .  .  . .
. tiaske......
m    tem. kred. I. emisije
■        »       m    **r ■
m     ogrske hip. banke
.    srbske a frs. 100 —
„ turške......
Basilika        srečke .  . .
Kreditne m     .   . .
InomoŠke B ...
Krakovske 9 ...
Ljubljanske        ,    • • Avstr. rdeč. križa w     .   . -Ogr.      n m     .   . .
Rudolfove 9     .   , .
Salcburške        9    , • Dunajske kom.   9     •   • .
Delnic«.
Južne železnice .... Državne železnice . .
Avstr.-ogrske bančne deln. Avstr. kreditne banke   . . Ogrske    „       ,      . .
Zivnostenske „ Prernogokop v Mostu (Briix!
Alpinske inontan .... Praške žel. ind. dr.   . . Rima-Muranyi .... Trboveljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe
Valuta.
C. kr. cekin......
20 franki
20 marke .......
Sovereigas .......
Marke........
Laski bankovci.....
Hiibiji......• .
DoLkzji........
Denar	i ■'•««>
98 96    99 16	
100 05	100 26
9O-20	99 40
116 7<J	11690
94 75	9496
11255	112 76
99-20	100-16
100-60	101-60
9930	100 30
100*25	100-76
99-5*6	99-76
9910	99'60
10010	101-10
104 90	105 90
100 20	106-70
100 —	100-30
100 —	100*30
100-	101-
100 —	101—
99 90	
99-50	100'—
318 —	319 -
100-20	101-20
215--	220 —
275*—	277 —
153-75	166 75
282 50	291 50
288 —	29770
268-—	267 —
96--	104-60
161 25	162 25
22 -	24 —
466-—	464 —
78'-	83-
85-	92 —
66-	64 —
48-75	50 76
29'30	31 30
66-—	61-
70-	76
16 )-85	161 85
168 40	169 40
66276	673 75
1766 —	1776 —
66825	66925
808-50	809-50
242 —	243 —
713- —	723 —
6' 3-75	60 -76
2817- -	2827-—
680 60	581 50
294 50	296 50
581 -	585 —
155'-	157 —
1135	11-39
19*10	1913
23 48	23-56
23-94	2402
117-45	117-65
9535	9555
25^50	253-50
4-84	D* —
žitne cene v Budimpešti
Dne 19. septembra 1906.
Tajrsmtii.
Pšenica za oktobet . . za 50 kg K
Rž        , oktober . ,
Koruza   „ maj 1907 . .
Oves     „   oktober . .
Efektiv.
5 ceneje.
Heteorolositno poročilo.
■'JAn.% nad morjam   06*8.   Sradaji Kračnl tlak 7S6.0 mtm.
50 a
50 „ 60 »
7-02 6 10 494 651
mn g, >	Ča. opazovanja	Stanje barometra ▼ mm	D. ► a ts !H 3	Vetrovi	Nebo
18.	9. EV.	737-4	110	rfl. j vzhod	oblačno
19.	7. «j.	7377	103	brezvetrno	oblačno
n	2. pop.	727 7	15'4	al. jvzhod	oblačno
	Srednj* ▼SerajSnja temparatara:				10 4% no
n?*Je! 14 6°. — Padavina				vsi« 1'3	
LJUBLJAI
I
MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETD
LETNIK XXVI. (igo6).
Izhaja   po  4 pole   obsežen   v veliki osmerk:
po eden pot ne mesec v zvezkih ter stoji - Re leto g K ao h, pol leta 4 K 60 b, četrt lota a K 30 b.
Za vne neavstrijske dežele iz K ao b na leto
Posamezni zvezki se dobivajo po 80 b.
t.Narodna Tiskarna" v Ljubljani.
Aloliif Kunat oaznanJa vsem
stojim sorodnikom, prijateljem in znan-oem prežalostno vest o smrti svoje iskreno ljubljene soproge, gospe
Marije Kunst 4 Krebel
ki je po kratki, mučni bolesni, Boga odana, danes, 19. septembra po noči ob 2. uri mirno preminula.
Truplo drage pokojnice se popelje t četrtek, dne 2<». septembra, ob |4. nri popoldne is h i se žalosti, Gosposke nliee št. 3, na pokopališče k sr. Križa k večnemu počitku.
Pokojnico priporočam v blag spomin. 3391
Ljubljana, dne 19. sept. 1906.
naprodaj ste pod usodnimi po-Soji due enonadstropnl
Več se izve prt lastniku na TrnOV-
skean pristanu St. 14.       1633 21
Knjigovodja
amerikanskega knjigovodstva, slovenščine in neuiSčine v pisaoju in govoru ve^č, SG Sprejme pri podpisani za drug). Plača pu dogovoru. Lastnoročno pisane prošnje s prepisi izprioeval in naznanilom    dosedanje   porabuosti je
vložiti do dne 28. t. m. na 3390 Gosp. zvezo v Ljubljani.
Boljše službe
se z največjim uspehom iščejo z ogla šanjem v našem
„Neue Freie Presse11
in v
„Neues Wiener Tagblatt".
Tudi za Daznanila
kupovanj in prodaj
ali za pridobitev zveze s
kapitalisti
je njegova poraba prav primerna. Proupektl zAMtoiaJ,
Ml. DUKES nasl.
anončna ekspedicija
za vse Časopise tuzemstva iu iuozemslva ^am    E» una| aa I,.
Deklica
se • prejme v boljši družini na hrano In stanovanje.
Naslov  pove  upravništvo „SIov. Naroda". 3383—1
Okoli Ž vagona belega In črnega domačega
grozdja
proda   prav   poceni   Josip   Logar ▼
Dinjana. Istra« 3388—1
Kontoristinja
katera je popolnoma zanesljiva v ra Čnnstvo,    se   pod    ngodnini pogoji
sprejme.
Kje — pove upravništvo nSlov. Naroda". 3385—1
Dama srednjih let z mladoletnim otro kom ieli vstopiti v službo k samskemu gospodu ali gospe kot
gospodinja
in obenem kuharica s 1. novembrom ali pozneje.
Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 3370—2
Gospod išče
s hrano s 1. novembrom.
Naslov  pove   upravništvo „Slov. Naroda". 3389 1
Blagajničarka
in
prodajalka
se sprejme v prodajalno z mešanim blagom. — Prnndbi naj se prilože prepisi izpričeval.
Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 3386—1
Sprejme se takoj
korespondentinja
loteristinjn.
Naroda"
Plača po dogovoru.
Naslov pove upravništvo wSlov.
3384—1
Ker vkljub vsemu trudu ne dobim za svojo trgovino kupca, popolen razpust pa blago preveč spravi ob vrednost in bi to značilo zame veliko izgubo, sem primoran, svojo zalogo zopet povečati in spopolniti.
Od danes naprej bom imel torej v zalogi zopet vse novosti uhanov, brošk, zapestnic, verižic, prstanov, srebrnino in kitajsko srebrnino, dalje jedilno opravo po najnižjih cenah.
Vsako delo na novo, vsako popravilo, vsako graviranje se izvrši hitro in ceno.
Proseč cenj. občinstvo, naj se me ob potrebščinah spominja, znaroenjam z odličnim spoštovanjem 3353—2
A. VVagenpfeil
zapriseženi sodni In zapuščinski cenilec.
vojaščine   prost,   ieli  dobiti stalno
službo a 15. oktobrom t L
Naslov  pove   upravništvo „Slov. Naroda1*. 3*59- 3
Pod ugodnimi pogoji se sprejme
trgovski pomočnik
železninske stroke, dobra in zanes Ijiva moč. 3283—3
Ponndbe pod  „Žele Z Dinar" na
upravn. „Slov. Naroda-.
Dobra kavarna
na lepem prostoru v Ljubljani je
naprodaj.
Ponudbe po „Kavama" na uprav ništvo .Slov. Naroda-. 3182-7
Poxo&!
[Mlad lovski pes
ptičar,   lepe   rujavkaste    barve, se ugodno proda. 3364—2 Več se izve pri  Ivan Savniku v Kranju.
4 dijake
sprejme učiteljska obitelj na stanovanje in hrano. — Vpraša naj se:
Prečne ulice št. Z, II. nadstr. poštni voz.
Vsled opustitve poštne vožnje se pod zelo  nizko  ceno  proda  skoro nov, popolnoma dobro obranjen
poštni voz.
Voz je napol pokrit, in ima prostora za pet oseb in zadaj na vrhu blagajoe železni oklep za prtljago. Pripraven je za enega ali pa tudi dva konja in tehta 4< 0 kg.
Ceno pove lastnik Peter ModiCf Draga pri Rakeku. 3307-1
Harlemske cuetlltne čebulice, prosto na dom, naravnost s Holantfskeia,
Ko prejmemo poštno nakaznico za 10 K a. v., pošljemo poštnine prosto v postnem zavitku sledečih 500 lepih, pristnih harlemskih cvetličnih čebulic za vrte aLi gojenje  v  lončkih, stekleuih
posodah itd.: 20 prekrasnih hiacint, 4C tulipanov, 40 narcia, 10 taett, 40 že-*     franovjh cvetic, 40 morskih čebul, IU) prekrasnih irid, 40 anemon 40 grozdnatib hiacint, 40 srečonosn h deteljic,   10 lilij, 40   sijajnikov, 40 zvončkov; vseh5'hi krasnih čebulic, za kojih   cvetenje se
jamči, za 10 kron poštnine prosto na
vsak naslov na Avstro- Ogrskem 2 taka zavitka, torej 100<> krasnih cvetličnih čebulic za 18 K, poštnine prosto, po povzetju 40 vin. več. Olavai katalog s podobami in navodilom sajenja zastonj.
Johs  Telkampa nasadi cvetličnih čebulic,   Hillegom- Haarlem, Ho-landsko,   dvorni   dobavitelj   Nj. vel. nemškega cesarja.
Dobavitelj mnogih najslavnejših    rtnih uprav v Evropi. Ustanovljeno 1. 1^G9. 3383
^Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
. Celovcu.      Ucijski kapital K 2,000.000'-.  Rezervni zaklad K 200.000'—.      m~»»io. • spljetu
»t upaj« im predaj« ISMl)HI H HltlBltl|l Ml SaMSf m 11 Uliti I Mirte, vto«a gur.j*ma
14«paj« trn Pro««j
vse vrste rent, sastavnih pisem, prrjorttot, ko mnnalnih obligacij, aredk, delnic, valnt, novcev
in daviš.
Promaše Izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital _
li aaš9Sfta)t laji prsblsf is irisniti« satrte,
l^Sitsbano vrednostne  papirja le suroj« mi^mum proti
vnovctije smpale Irapone. krcurzzai. lassra.i=>i.
vir.ioali-ij*  in  d«^iokuiuj« »03»šk^ ^.anitnluske kaveii«.
io«pl lm l»fc«Maa aa«nle. tf*   Boriua HL»roeliM. 11
<S=<5*    Usaara«   vlo«» sprtjema
v tekočem računa sli na vloftne knjižice proti osodnim obreatim. Vloženi denar obrestaja od dne Vot* do dne vadiga.       3 iu;
Promet s čeki In nakaznicami.
Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg
Telefon ftL 183.
L/jubljanl
Telefon ftL 163.
iztorno pivo v sodcih in v steklenicah.
Zaloga v Spodnji Šiški.
Telefon Štev. 187. ~1
1606-41
Mecesnove in borove prage
vsselb- razsežnosti
3093—7
Žiga Siebenschein, Danaj IXj2, Borschkegasse 4
♦
ari.
letoznioe.
bevod iz voznega reda.
i.
Odhod te lSrafcifo-tt fsi. koi. ***** na TrtkU. Ob 11 ni M n ponoći ose*«* yia* t Trbiž, (kftjafc. Csnivnc, rraaicasfcstt, lasmost Monaasva, LfafcM Ctz Selztai t
SoJmtgra*, 4mm Mlii« n«ifli«r t S*eyr, t Line, aa Dvaaj v*a AirtcMi. — Ob 5. tu* §5 » zjutraj esc*« v T*Mž evef 3. jemiia no 9. septembra o* nedeljah ki nrazr.iktk.
Ot 7. ni M n s*«t.*»> o****** vlak v T?*iž, Psniaael, Beljak, Celovsc. Fraaneasfefttc. Ljtmm*. D»aj Uz Scnnm r s<-'»agraa\ Inemost, ćtz KlenvReifling v Sfctrf, v Unc, Banejsv** ri?€n, Marijine mre, risb, Francnrt vare, Prago, Upsko, cez Amstettsa na Dnacj. — On 11. asi m dopoldne eerM >*ak v Trbii, Pontabe4, Seastke, Milan, Rereaco, Riat, Beljak, CV lovec, L/flt»«c, SeJaSat S*4ffio^ra4, lnoaiost, Brogeac,* Ženeva, Pariz, Da—| — On 4. uai p+
jiAdnt osebni v4nk v Trnit, Beljak, Celovec, Fianiensfeste, Uubuc £nx Klein - KeifHa§ » Stevf, Line, Bvacjevin*, Plzem, Marijine vare, Hen, Francete vare, Karlove vare, Prau* (derektai roz I. in M. wa.\ Upsko, na Dunaj 6ez Aatstetten. — Ot> 9 «i Sf a pasja** **ebfw viak v Tr**i, Beljak, Franzensfe, Inomost, Moaakovo, ftftrektni voa 1. ta M. eassvi — Praga v Bara ananas ni Sanovja. Ob 7. ari 17 m zjutraj osebni vlak v Novo smsac 9tanae - Toplice, Kočevje ob 1. uri 5 m pop. istetako. — Ob 7. ari 8. ■ zvečer oteto* »taki v Novo mesto, Kočevje. PrUiod t Ljubljano juž. kol. Froga It Traita. Ofc 3 ^
i/7 m zjutraj osebni \^SmV z Dunaja čez  Amsterten. Monakuvo t<đircfcl   voz 1. in 11.  raa i laaaasnt. Ss4s*ayas\ Prat^unsfeste, Line, Steyr, Ljubao, Celovec, Beljak. Ob 7  uri Otf * zjutraj osebni rftak k   rhiža. — Ob It. uri 13 m dopoldne osebni viak t Dunaja fe* Amstetten, Pra^o (direktiv voi !. kt 1! razreda), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Pum Bienejerice,  5**»ogr3d, Unc, S*eyr,   Pajiz,  Ženeva,  Curin, Bremena,   inomost Zeli ofc ktaern, Bad SaaSeam, Ljubno, Celovec, Smohor, Pontabel. —  Ob 4 ari 30 m popeM osebai v%ak z Dunaja, Ljubna, Seiztala, Beljaka, Celovca, Monakovega,  Inomosta, Fran zeasfesta, PoptOMa. Benaike, Milana, Florence, Rima. —  Ob H. ari 46 m zvečer naebfi vlak z Dunaju, L^aoaa,  Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Selztai, od Solnograda in l.*io »o*«a. čez Kleea ajcifting iz Steyra, Linca, Budejevic, Plzna, Marijinih varov. Heba, Franca v' varov, Prage, Leasksga. — Ob 53. uri 37 m ponoči osebni vlak s Trbiža od 3. junija d'. 9. septembra sns** ob nedeljah kt praznikih. — Proga ls Novega mesta hi Kočevja Ob 8. uri 44 m zjntraj osebni viak iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldni iz Straže - Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. ari 35 m zvečer istetako. — Ouaiu fe Jagvfcljaiie drž. bol. V Barnnlk  Mešani vlaki: Ob 7. ari 26 m zjutraj, ob 2. uri 5 m pcp. ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah m praznncik Pitna* ▼ LfaMfane dri. kol. Is Kamnika.   Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 min. zjutraj, M. uri 59 m dop^KSut. ob 6. uri tO m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob neacliaa r — SrednjeevTopski Č3a ie zš 2 nsia. ured kraievmro časom v Liubiian.i N
Prva kranjska tvornica klavirjev v UuMjani
Bdmska cesta 2.
Hilšerjeve ulice št. 5.
piani so r*prs*osl ivi!
Prepričajte se osebo*.
Klavirji, harmoniji, tudi sanialgraini, elektriskL Prodala se radi na obroke. Stare klavirje jemljem v zameno. Dajem tudi nap o sade. Poprave« ugiaševanja se izvršofejo točno in dobro. Solidne eenetp
dietna garancifa. 2109 29
^ Učne knjige
za vse srednje in ljudske Sole
v najnovejših odobrenih izdajah,
pisalne in risalne iter đruje šolske potrebščine
v najboljši kakovosti in po zmernih cenah
priporoča
L. Schvventnerl
v Ljubljani
3287 - 7
Prešernove ulice št. 3.
Dva crevljarska pomočnika
sprejme tako| ▼ stalno delo Lovrenc Biz|ak, črevljar v Postotni poleg
pofcte. 3351—a
o
in    trodajahio   z   mešanim blagom
sprelme tvrdka 3361-3
Oton Homan v Radovljici.
Laščina
po izborni, popolnoma svoji metodi se poučuje na Glavnem trgu št. 19, i. nadstropje
Oglasila se sprejemajo od 18. t. m. istotam. 3282 5
v/ novih hišah na Selu
tik glavne ceste z 1. 2 ali 3 sobami,
kuhinjo  m  drugimi  pripadki  se takoj
oddajo po zelo nizki ceni.
Več »«e poisve v Ljubljani, Ambrožev trg št. 7, priti.       3:315 -5
Zidarje in
3269—9
delavce
sprejme proti dobri plači i a, v l> rt i  pod j «31 tii !c
F. Trumler
arhitekt v Ljubljani, Pred škofijo štev. 3, I. nadstr.
f
Gledišč«;
UFERINI,
Hotel „UNION4.
Danes in naslednje dni
velike briljantne
Uferini Soarej a
Vsak dan nov program. Več povedo dnevni lepaki.
Pred
nakupo
oglejte si velikansko 37
sukneno <$> zalogo
R. Miklauca
v Ljubljani, Špitalske 82  ulico Mov. 5«
O stasi ki pod ceno!
===== r^njižnei neue^t: ==
Ljudmila Poljanec Poezije.
V tej lično opremljeni knjižici je izšla zbirka poezij pesnice, ki jo je poznalo doslej občinstvo pod pseudonimom Nataša kot odlično so-trudnico slov. leposlovnih listov, zlasti .Ljubljanskega Zvona". Mehka lirika, polna globokega čuvstva, se bo s svojim mehkim elegičnim tonom brez dvoma prikupila vsakemu čitatelju. -   Priporočamo jo posebno
slov. naobraženemu ženstvu. 64 h9
Gana broi. E 2-—, po posti E 2-10, eleg. vez. E 3-—, po posti E 3-10.
Založništvo L SCHUEHTNER v LJubljani.
Prvo zolosa železntn
stavbnih potrebščin, cementa, bičfa za strope, strešne lepenke, traverz, železniških šin itd., mlatilnic, gepelnov, slamoreznic, čistilnic, preš za grozdje in sadje, pnmp in cevi za vodo in gnojnico ter liajraznovrstuejse oprave za mlekarne je pri
FR. STUPICA u Ljubljani
na  ZL/dCa.rijo   Terezije   cesti   štev, 1
(zravtn   , E k ar« %«•**•') in
(tiuaprotl  kri/^ihUkr  cerkve). 2952—C
ODeBnasB     snsPostrežba poštena^
Zidanje rak
na novem centralnem pokopaliiin izvrši po najnižji ceni
stavite!] noveis pokopališča
po oblastveno odobrenih določilih za zgradbo pokopališča. Natančneje xe poiive
^ tshufSfiJ pUarni g, Ferdinanda Trumteria
mestnega stavitelja 1561—41      v  LJubljani,   Pred Škofijo štev. 3.
Knjigarna
Kleinmayr & Ba
w lajubljsuaii, Kongresni trg 2
priporoča svojo
popolno zalogo
> na tukajšnjih in za aniih uoUiščih    zlasti na tukajSni c. kr. I. in II. drž.
gimnaziji, c. kr   drž   višji realki in c kr. moškem in ženskem učiteljišču na privatnih, ljudskih in meščanskih šolah nvedenih
šolskih
najnovejših izdaj v sešitkik in stanovitnih šolskih vezbah po najnižjih cenah
Zaznamki uvedenih učnih knjig se oddajajo zastonj Ljubljanski šolski koledar 2 vin. 3286-
(j
F. P. Vidic 8l Komp. Ljubljana,
n;«aw
»a^S^   ponudijo vsako poljubno množino
1703—39
zarezane strešne opeke, -M1 "
■ Barve: a) rdeči naravno igani, b) črno impregniranL
Te vrste strešniki so potentooonl o oseh kulturnih državah. Lastniki patentov: F.P. UIdIc & Komp. In Jos. Narzola.
HT   Najllčnojše, najcenejše In najpriprostejšo strešno kritje. ~W —————————   Vzorce in prospekte pošljemo na telio brezplačno. ____________
^Sprejmejo se zastopniki "M Takojšna In najzaneslivejša postretba. IV Sprejmejo se zastopniki.
5243