Št. 64. V Gorici, v četrtek dne 5. junija 1902. Tečaj XXXII. IzhaJ« trikrat na tedea r Šestih tedanjih, in sicer: «ak torek, četrtek in soboto, zjatranje tedanje opoldne, Teeerno Uda nje pa ob 3. ari popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ler h .Kažipotom" ob novem letu vred po poŠti pr«v iemana ali v Gorici na dom pošiljatia: ' Vse leto.......13 K iu h. ali pld. 6*60 • pol leta........6 , 60 , , , 3-30 1 Četrt leta.....' *. - 3 , 40 . , , i-ftf »roaamične številke stanejo 10 vin. . Naročnino sprejema npravniStvo v Gosposfa ulici 4? v. 1! v Gorici v.Gori&i Tiskarni* A- GabrSCek vsak ian od 8. ure zjutraj do ti. zvečer; ob nedeljah pa od K do t Ž. ure. Na naročil* bres dap«»l»"» uareenlti« *e ne oziramo ... ti x , Oglasi i» poalaaf«* ¦« ^n«V* f^I^ fe tiskano 1-krac S kr,*:>»* 7^V <*-*»* " ^t?* visto. Večkrat po p**«". ~ ^'f ,5*« f° P*?*>ru. — Reklama ic s?1"*- v "redniikcm delu lu kr. vrsta. — Za obliko' lr' «*<«"BO °Ll**ov odklanjamo vsako odgo- VOfa!Sar#fl,,B* ,B otl**0 J* plačati loco tierlea. »Vse za omiko, svobodo in napredek !* JDr. K. Lavrit.t-uio, polastit« se barskih iliM, Zla-ti zlati rudniki »n ugodna i»ga te h gub: hi;rs.k»- dou.ovmc <¦.» ga mikali iti koiičim ,e c,: Ui -,,rno /..» n/. l).,-i t«» i''!V |»4;ii«a ^. bo;,5-t-.-' n,i:raz»ični-;?a p»ro«ii.t. dasi so bih trenutki, v kat^nb ,.*4 ljudstvo po drtiPdi c polastiti vseh va?,ne;5:h titett in postojank. ,e bi;o jasno, da •¦¦? t;?.iAa Curov zapo.^t^na, in da p(j pre/la^eni an-^ksH an^ifgki državi ne bo siediio nič. -Inig;>'a nt^o pi-polno po-J;an:> I;en;f* hrabrega lnjr>kep',i naroda, fu to se ;e zKOdiUf. Vodile!;! Burov s;> pač kcj;"-s:o spre-vidcii, da ti'* w-vr lAu dr?ip'aiV* 8;*y-> -?a podl«-?.e;e., Ul li aki; t : ».•'» vt-;na ?e navia!_e \a mur.U Ulo d-ui,. M".." *..i l :>t*~k; i-:ra:.; je s*a>;o!ci;» v». ii.i.ir [- r.a_ iV-^-ač.- u: t-:'.o ni.V«-*r .....- b:r.di. di-č".; ^ d d-.-.a'.! Ai^v ft: Vodno ti '.<• p.-.tr .:'.*> UA \>.» ^r.iUU kak-T J.O potr 1'cr.a,:. {'re!: '--.ko \.^k; ni j.;ePvrm državi, k^kor r A:,^'.> ?k.i, r.'asfj s... ker •* TA TRETJA. Kratkočasila povesi. Poljski spisul H. Sienkicvrirz. Post Podrirski. rok.'. .»j>rtt»'ob skah;at bre-. jm.:,»!j; >,. nrik.>..';<¦ ur^tl meiu»j hrlu-t ŠvjaJft-kv^a kak>>r i;i-k:ika tarva r.a nekoliko maiij er.!i:lt ti.«h. TI:t sv, vsak; hii» bol; iu l«»!j biodela. 1'oti-m je bujna, bU-iU^rebr:^ svotiolui ieL\ osvotljevcui skale, hrbet fcvjateeke^. pro-anjajt- čedalje, bolj temo, kakor h: kdo tiai;val vanjo srebrnega plina, k: n> j t? piv^inil, so j,0. mešal ž njo ter jo j»rotvarja! iz T:rne v sivo, h sive v bisorr.o. l-li»A je v tem ob enem nekaka surovost in vlaga: ne samo skala, uarvee tudi ozraeje se je zdelo mokro. Čez nekaj easa postane svetlejše. Gledam, poskušam si zapomniti te premembe barv ter nekoliko v duhu slikam, kar me naglo predrami krik Švjateckega: »Pfuj, bedaka!«: In njegov hrbet mi zgine izpred očij. sšvjatecki!« kričim, »kaj delaš?« bila pripravljena na najskrajniSc žrtve, da ukroti Bure, se mali burski republiki pač nista mogla braniti vspešno. Res, da so Buri svoj čas ?,e premagali Angleže, ali ti so se za to prav seda; osvetiti, in burski republiki sta Mloniii za .angleškim solneem*. Neizmerno veselje je zavladalo v Londonu in po celi Angleški, ko se je raznesla brzojavka, da je mir v juž.ni Afriki sklenjen ter da so se Buri ud.di. Zvonovi so peli slovesno pesem zmage, neAteta množica pa se je vila po Londonu, klico«*': Zmaga, zmaga! Zmagali so, in Kitcheuer ,;e ..unak dneva. Angleški kralj pa se da kronati kot zmagovalec. Takrat šele bo slailje po Angleški, nemalo na račun ubogih Burov, k«teri se bržčas nikdar več. ne otresejo angleškega jarma. IMali so se pač s»-le poten), ko sej sprevideli, da je ves boj brez-vspei.Mi in da Angleži že dejanski gospodarijo po njihovih dežel.di. Sprevideli so, da odslej bi !e škodovali svoji domovini, in ker so končno pogajali zadnji upi na vsako zmago ter so se rini sinishli n.»Steti ubogi jetniki pod angleškim varstvom, so ?li na posvetovanja, k.iterili i,:id je znan. L ubezen do domovini' jim je uareka-vaia ta k« rak, ni zgodilo se je, kar se je :'f:o lilo. Ka^i ako bi <;e bila vojna nadaljevala, potom bi bili pogoji predaje Se toliko hu/i... Končan je boj. Pravo sliko o njem dobiioo =c!e tekom časa, k« r dosedanja poročila •¦•eda; v jasnih potezah, da se je I izvrr.il v južni Afriki veiik rop, in da se ei- j vilizovane države, ki se drugače kaj rade po- ' :jx~.:tjo s civilizacijo, s kulturo, ki se tako i ponosno skli« u^eju na pravico in resnico, ] niso pobriga!« uiti z daleka, da bi posrcdo- | vale pri uiko škandalozni vojni, kakorSna so j je vo.ida v južni Afriki, dasi je ljudski glas | meg:;č:i') dftJK'l po taksni posredovanju. s T«,.:ia ,v.*.i o/.iri* «o liandauašnji se tako is.t:-"n:, da s(^ Atigl«-.'! dosegli, kar so hoteli ; dosoči. L,udski glas ;(> pač le se — bož.i gl.i>, k.d»-rega tuog.di-i nočejo sli-ati. Šele .- katar si ta *'l,ss pr; b,bi svojo veljavo, bodo Vojna v južni Afriki spada sedaj v zgodovino, katera pa jo bo sodila pravično, za-pisavši ta .čin* plemenitega angleškega naroda med njega temne strani, dočim ostanejo imena: Devet, Bolha, Croitje in druga .še poznim rodovom prihodnjih stoletij svetle zvezde domovinske ljubezni, katerih pa ohole države, kakor angleška, z&Celkom XX. stoletja niso prav nič cenile tam, odkoder jim je bliSčalo nasproti suho zlato, biki /ge, lovinski škandali, kakor ta v južni | Afriki, nemii^ači. >V kr:«-i: Po-lcjl. ^k!««:;. ir..-.-, pn^leilant in kuj vidim V Lv.t. Mr.>i!; v <:¦.]'!::'¦.. ki !«v,i nemara pul-dr:;u"l -;ket 5.1/.»'. Mah j»» ^3u-ii odmev kamenja, kajti -d''er ]i> livada ravna ; v »hdjav; je videti ee^ia, a na njej vrane, katere sem smatral za orle. Treba nama je b:'(» .-am«> nune .-pustiti z narožnika pa -v.i lahko šla mirno domu. Med tem pa sva presedela na naro/-rdku, klepetaji»ra z zobmi, eelo bo/.jo noč. Ne veni r-emu. toda sedaj, ko sva v delavnie; pričakovala s Svjateckim gospodarja, je ta dogodek, od katerega je preteklo že poldrugo leto, stopil mi pred oil tako, kakor bi to bilo včeraj. Ta spomin me je navdal nakrat s čudovitim upanjem; torej rečem takoj Svjateckemu : :Se li spominjaš, Anton, kako sva si mislila, da sediva nad prepastjo, pa se je pokazala pred nama ravna pot? Tako vtegne biti tudi sedaj. Evo, revna sva kakor cerkveni miši, gospodar ho&e naju zapoditi iz delavnice, toda med tem se lahko vse spremeni. Nemara se odpre nekaka zatvorniea s slavo in denarjem? .. .s Švjatecki je sedel uprav na slam-njaku ter obuval škornjo, momljajo pri Dr. Gregorčič pod Mahničevim praporom. m. Ako pogledamo okoli po deželi, vidimo, tla veljavni možje kakor tudi inteligenca ne stojijo na strani dr. Gregorčič. Izjem je le malo, in Se le je potegnil za seboj ob razkolu nekdanji Gregorčič v spreminjajočem se Gregorčiču, ali pa jim iz raznih, največ osebnih razlogov, kaže ali so prisiljeni biti klerikalni politiki ob strani. Toda mlft-kaua je ta četica, tako mifikana, da Jon An-tonio nu njo uiti računati ne more. Saj jo dandanašnji sram celo nekatero boljše prijatelje »n slovatelje dr. Gregorčiča v Gorici, da so se mu dali zapeljati laka grdo, da jih je zavedel na kriva pota ter so ž njim vred prijadrali pod malo vredno zastavo t'-:. Mah-nič:>. Dr. Gregorčič je zlorabil njihovo zaupanje v njega, njihovo spoštovanje do njegove osebe. Skrival in tajil je pač skrbno ves svoj notranji preobrat ter odvračal ad njega pozornost na .zdražbarje in narodne sovražnike pri »Soči" ter v narodno-napredni stranki..." Naši veljaki po deželi so pokazali, z malimi izjemami, hrbet Gregorčičevi politiki, 3»! med ljudstvom tam, kjer še slepo zaupajo vsaki besedi poiitikujočega duhovnika, p» če je tiiko lažniva, le tam ima zaslombo dr. Gregorčič, in še to po večini v krajih, kjer vlada .konservativnost* med ljudstvom, ker je preveč strani od prometa. Na Krasu se-šleješ čestitce dr. Gregorčiča lahko na prstih jedno roke, v iepi Vipavski dolini jih je dan za dnevom manj, celo v šempasu in v Dorn-bergu, iz gor pa jih prežene, kar jih je, tisto novo življenje, katero prenese v Soško dolino in v hribe nova železnica. Najdlje se utegne držati »konservativnost", iz razlogov, katere vsi poznamo, v Brdih. Ako pa bi nastale tam gori drugačne razmere tor bi se naSli raožjo, ki bi povzdignili promet temu lepemu kovčku naše dežele, kakor pritiče, pa bi hitro izginila .konservativnost*. To .konservativnost", to pristaSstvo do dr. Gregorčiča, bolje do klerikalne politike, med ljudstvom, v kolikor ga je, pa dr&i po-koncu le — strah. Politikujočl nund so vstrahovali ljudi, da morajo ubogati njih, voliti tako, kakor ukažejo oni, s kratka biti pokorni vsem ukazom in navodilom klerikalne politike, ki izhaja iz farovžev ter jo je Ščitila do kardinalove smrti nadškofijska palača v Gorici, v kateri je stalo vrhovno poveljstvo, Kjer vedo politikujočl nimci, da je bil dr. Gregorčič poznat mod ljudstvom, tam porabljajo njegovo ime, drugače pa le grozijo s peklom in hudičem tervačnim pogubljenjem, Zloraba vere in cerkve je ucepila ljudstvu tuintam ntrah, in vslcd tega stoj! premnog naš kmetic ostralen v vrstah klerikalno politike tor tako pomaga, držati kvišku zarjavel Mahničev prapor, pod katerim stoji tudi dr. Gregorčič. Ali vsa ta zaslombo, katero so preskrbeli ob zadnjih volitvah klerikalci dr. Gregorčiču, bržčas zadnjikrat, sloni na trhli podlagi in mora prej ali slej razpasti, ker ne moremo si misliti, da bi ostala trajna gradnja, zidana na — laž in prevaro ljudstva l Ne moremo si pa tudi misliti, da bi bil dr. Gregorčič tako slep in bi tega sam ne uvideval. Ako pa je, ako ga spravlja v zadovoljnost vsaki živio, kateri ba§ čuje v Brdih ali v hribih, ter smatra taks pojave kot trdni temelj svoji bodočnosti ter ne upošteva nič preobrata med ljudstvom in ne računa z dejstvom, da prihodnjič bodo stali na voliščih drugi možje, potem živi raoi v grozoviti zmoti, potem mu sploh ni več pomagali... Bodočnost bo o tem govorila jasno besedo. Dr. Gregorčič je tudi državni poslanec. Kot deželni poslanec stoji pod zvezo z dr. Pajerjem. Kaj to pomeni, ne bomo več razlagali. To vemo vsi in to občutimo vsi, ki imamo oči, da vidimo. Slovencem pogubo-nosna je ta zveza, ker jih tira daleč proč od tem, da življenje sestoji iz obuvanja škorenj rano in sezuvanja zvečer in da samo oni je pameten, kdor ima poguma, obesili se; in ako on, švjatecki, tega doslej ni storil, se je zgodilo izključlno radi tega, ker ni samo poslednji bedak, marveč vrhu tega še podel babež. Izraz mojega optimizma pretrga mu premišljevanje, torej obrne vfi-me svoje ribjo oči in reče: »Zlasti ti se imaš Česa veseliti; onokrat to je Suslovski zapodil iz hiše in iz hčerkinega srca, sedaj pa te zapodi gospodar iz delavnice.« Gorje! Švjatecki je govoril resnico, še pred tremi dnevi sem bil zaročenec Katrice Suslovske, med tem pa, v torek jutro... da, v torek sem dobil od njenega očeta naslednje pismo: >Dragi gospod! Najina hči, pokoreča se prigovarjanju roditeljev, se strinja z raztrganjem zveze, ki bi bila za njo nesreča. Lahko bi sicer našla za vsikdar zavetje v naročju matere in pod očetovsko streho, toda zaprav nama, roditeljema, pristoji, priti v okom temu poslednjemu sredstvu. Ne toliko vaš gmotni položaj, kolikor vaš lahkomišljen značaj, katerega vkljub vsej skrbnosti ne morete skriti, nagiba naju in najino hčer k vrnitvi dane ji besede ter k raztrganju daljših dotik z Vami, kar pa sicer ne spreminja naše naklonjenosti do Vas. S spoštovanjem: Heliodor Suslovski.« Tako se je glasilo pismo... Da bi bilo iz mojega gmotnega položaja komaj mogoče napraviti psu škornje, s tem se kolikor toliko strinjam, toda česa je ta patetični gorila zahteval od mojega značaja, tega v resnici ne razumem. Katričina glava te spominja tipov iz časov direktorijata in dobro bi se ji prilegalo, ko bi se hotela česati po takratni šegi. Poskusil sem jo čeki na to napotiti, sicer zamfin, ker ona takih rečij ne razume. Zato pa ima barvo lica tako toplo, kakor bi jo bil naslikal Fortuni. Kadi tega sem jo tudi vneto ljubil in prvega dne po prejemu Suslovsko-vega pisma hodil sem kakor zastrupljen. Še le drugega dne zvečer mi je nekoliko odleglo, ko sem si dejal: nič, to ni nič! Najbolj mi je pomagalo, prinesti ta udarec tako, da so bile moje misli obrnene na Salon in na moje »Žide«. Bil sem prepričan, da je to kaj čedna slika, dasi je Švjatecki prerokoval, da jo pahnejo celd iz predveže. (Da\je pride.) jednakopravnosti v IaSko sužnost..... Toda tako .akomodiranje* razmeram je ukazal dr. Gregorčiču pokojni kardinal, in s takim ,ako-modiranjem« se sme stati brez skrbi pod MahniCevim praporom, ker gojenje nacijo-nahzma so proglasili za malikovanje. Na to stran ima dr. GregorCiC sedaj po vplivu Mah-ničevih naukov, kateri prevevajo katoliško-narodno stranko na Goriškem, »Cisto vest*, kakor jo ima tudi v tem pogledu, da sedi lepo mirno, kadar se mu sploh zljubi iti na Dunaj, v klubu brezdomovinca dr. Suster-šiCa. Odkar je ta »sv. Duh* posodil .Centrifugi" denar, da je sploh mogla zaceli dihati, mora, poleg drugega, stali dr. Gregorčič na strani dr. Šusteršiča. To se razume že samo po sebi. Tako je stopil dr. GregorCiC povsodi v odvisnost, in dandanašnji dan igra povsem drugo vlogo nego nekdaj pred razkolom. Intransigenti pri »Prim. Listu" so ga premagali z Missijevo pomočjo, kateri je bil sploh začel odvračati in po veČini je tudi odvrnil od duhovščine vsako pravo narodno delo, katero je nadomestil z delom za utrjenje samooblastva duhovščine nad ljudstvom. Narodno delo je spremenil v delo za povzdigo duhovskega stanu tudi med nami, kakor je delal poprej na Kranjskem. In danes stoji v tem boju tudi nekdanji slovenski liberalec in Dallinger, v tem boju, ki je gnjusen ter se prav niC ne sklada s Kristusovimi nauki, ker glavni namen mu je: ubijanje oseb. Na to stran pa si je pridobil v kratki dobi par let po razkolu dr. Gregorčič kot Mahničevec zares nevenljivih zaslug. DOPISI. Kanal, dne 1. junija. — (Slovesno odprtje novega mosta v Avčah.) Preteklo nedeljo, dne 25. maja, obhajala se je na novem mostu čez potok Avšček lepa slovesnost, koja ostane gotovo vsem v trajnem spominu, ki so se je udeležili. Slovesno se je namreč ¦ cerkveno blagoslovil in odprl onemu prometu nov most, ki je v vsakem oziru važen za kanalski okraj. Ta most je le nadaljevanje do sedaj izgotovljene skladovne ceste od Kanala proti AvCam in tako rekoč ključ do nadaljne ceste v županstvo Kal in dalje. Važen je pa tudi ta most z ozirom na . njegovo zunanjost. Ob obeh straneh širokega in globokega prepada potoka Avščeka vzdi-guje se mogočno, trdnjavi podobno zidovje, a vrhu njega raztegnjeno je lično 60 metrov dolgo železje, da se marsikomu čez most gredočemu začne v glavi vrteti, ko pogleda v 30 m globok prepad. Marsikdo je v svoji priprostosti mislil, da bode to tako tenko železje pač prešibko, da bi mogli iti čez most težki vozovi; toda uradno preskuševanje mosta, koje je prejšnji teden ob navzočnosti c. kr. nadinženirja iz Tolmina g. H. Mach-nitscha in zastopnika tvrdke Waagner iz Gradca, inženirja g. Wissgrill-a, izvršil c. kr. stavbeni svetnik, iz ministerstva g. K. Ha-berkalt, ki slovi kot prvi veščak na tem polji, je gotovo vsakemu navzočemu .-okazal, da bode most ne le popolnoma vstrezal svoji nalogi, ampak da je ob enem tudi dokaz, kaj premore človeški razum in moderna tehnika. Gospod svetnik ni le natančno pregledal zidovje, ampak premeril in pregledal je vsak posamezni kos železa in vsak žebelj in čudil se m« je vsakdo, ko ga je videl enako veverici plezati po vseh visokih stebrih. Po končanem tem pregledovanju napeljalo se je na most okoli 600 kvintalov grušča, in to le sredi mosta med velike stebre v dolgosti 30 metrov, da se dožene, koliko se most pod to težo vSibi na sredi. Po predpisu smel bi se bil všibiti da 9 milimetrov, a vdal se ni polnih 7; isto obteženje izvršilo se j& potem na obeh koncih mosta, in tu se ni pa všibil še 1 mil. Po odstranjenju za prvo poskušnjo nametanega grušča peljal se je čez most težak voz, na kojem Je bilo naloženega60 kvint. kamenja. Določeno je bilo, da se voz vstavi sredi mosta, in to priliko porabili so naši gg. fotografi, ki so napravili jako lepo sliko. Te preskušnje so do cela izbile iz glave napačno misel vsem-dvomljivcem o premajhni jakosti mosta. K slovesnemu blagoslovljenju, katero je izvršil kanalski dekan, preč. g. Fr. Vidic, z azistencijo gg. vikarijev iz Avč in Levpe, zbralo se je od vseh strani mnogo ljudstva; tudi na Ročinjski strani Soče je bilo vse natlačeno, kar je skupno tvorilo krasen prizor. Tudi o tem so napravili nam gg. fotografi lepo sliko. Po končanem blagoslovljenju je ime. načelnik cestnega odbora gosp. M. Zega sledeči nagovor: Že od predavnih časov so si napravljaii vsi narodi ceste in mostove, z namenom, da omogočijo promet bodisi v lastnih mejah, bodisi z drugimi deželami. Kolikor bolj so posamezna ljudstva v tem napredovala, toliko bolj se je tudi njih blagostanje vekšalo. Do zadnjega časa je bil naš okraj v tem oziru, žalibog, zelo zanemarjen, toda upanje je, da se tudi naše v tem oziru žalostne razmere kmalu zboljšajo. Do sedaj imamo zaznamovati v našem okraji dve novi cesti: cesto iz Plavi čez Gradec v Brda in to cesto od Kanala proti AvCam, ki se bode nadaljevala dalje v našo lepo gorsko pokrajino. Prevažen na tej cesti je ta le most, ki ga danes slovesno izročamo javnemu prometu. Važen ni ta most le samo zaradi tega, kar nadaljuje cesto, važen je posebno tudi iz vzroka, kako je postavljen. Ker znaša njegova dolgost blizu 60 m in njegova visokost skoraj 30 m, niso si cestni odbor in drugi gospodje zastonj bolili glave, kako bi se čez ta veliki prepad postavil trden most, ki naj bi bil ob enem tudi kinč okraju. Konečno je c. kr. nadinženir g. R. Machnitsch napravil načrt, ki ga je visoka vlada potrdila. Ta most ima to posebnost, da sloni na valjarjih, in je torej, kar se njegovega železnega dela tiče, premakljiv, ter je prvi most v Avstriji, ki se je zgradil po tem načinu. V pretečenem tednu izvršilo se je natančno pregledovanje celega mosta in zapisnik o tem pregledovanju daja tovarni Waagner v Gradcu, ki je izvršila to 901 kvint. težko železje, Evangelij v Vipvi in okoli Vipave. Zgodovinska črtica na podlagi deloma še neznanih dokumentov. Spisal V. A. S c h m i d t, evangeljski župnik v Gorici. (Iz nemškega rokopisa poslovenil I. K-e.) (Dalje.) Baltazar Seeprecht je bil poslan iz Vipave, da podpre prvi klic po pomoči, katerega niso zadostno upoštevali, sedaj z oddajo drugega 5 folij obsežnega pritoževalnega pisma še ttstmeno ter da povdari potrebo kake akcije. On je očitno vodilni dub posvetovanj, katera so na to imeli. Vsaka beseda prošnje, katera se ima odposlali, se skoro pretehta, ali je dejanskim okoliščinam primerno in srečno izbrana. Seeprecht je šel z načrtom, kateri je smatrati odmevom evan-geljskega globoko občutenega skupnega soglasja na njegovo ganljivo živo pripovedovanje ter se more označiti isti, sode po vsaki besedi, za njegov produkt, od jednega do drugega; vsi so mu povedali svoje mnenje. Pri uporabi take vestnosti in skrbi ni mogel biti ton nič drugačen nego vznesen vsled globokega sočutja in unetosti. Izvanredna finost stilistike se kaže tudi v tem, da se je polagala vsakemu izmed treh naprošenih krivica udarca, storjenega Vipavcem, od druge strani: knezu s skupno-iržavnega stališča, katero žigosa izganjanje ledolžnih meščanov le kot oškodovanje sploš- kakor tudi podvzetnikn g. Ant. Hrastu, ki je izvršil stavbeni del mosta z veliko razumnostjo in natančnostjo, najboljše spričevalo. Gotovo je, da je to veliko zgradbo od začetka do danes čuvala vedno Božja roka, kajti pri vsem nevarnem delu ni se dogodila nobena nesreča. Prečastiti gospodje! Slovesno ste blagoslovili ta novi most in ga izročili tudi nadalje t Božje varstvo. Prečno ga pa izročim v imenu cestnega odbora javnemu prometu, dovoljujem si še nekaj opomniti. Cel most stane okoli 90.000 kron. Revni naš kanalski okraj bi ga ne bil mogel nikakor izvršiti, ako bi ne bil dobil izdatnih podpor od drugih slranij. Prispevala je za zgradbo ceste in mosta dežela z zneskom 30.000 kron; prispevala pa je tudi visoka vlada, ki je prevzela polovico vseh stroškov. Naj bode tukaj obema izrečena naša najsrčnejša zahvala; naj bode izrečena naša najsrčnejša zahvala vsem onim gospodom, ki so se pri tem delu trudili na kak si bodi načine Poznim rodovom pa bode ta ta most trajen spominek na Onega, pod čegar slavnim vladanjem se je izvrlil; pravil jim bode vedno, kako dober je na# premilostljivi cesar in Oče, ki je s svojo mogočno besedo omogočil to zgradbo. Zaradi tega Vas pa v tem slovesnem trenutku povabim, da v znamenje hvaležnosti, udanosti, zvestobe in ljubezni zakličete: Slava našemu Presv. Cesarju Fr. J. L! Bog nam ga ohrani še mnogo mnogo let! Po končanem tem govoru, kojemu so sledili navdušeni »Živio", peljala se je med pokanjem topičev dolga vrsta voz čez okrašeni most v Avce, ki so bile vse v zastavah. Llvek, dne 1. junija 1902. — Kakor je znano, je premeščen kurat g. A. Mesar od nas v Lokavec. Med nami je bil 13 let, v katerih se je prav dobro počutil (z nami), razun v zadnjem času, ko je mislil, da pojde vse za njegovo in »starega Martina* komando; a ker se to ~ Mu ni posrečilo, zatorej hajdi s tega siromašnega m pregrešnega LSvka — tako se je namreč sam g. kurat večkrat izrazil. Ni mi namen in ne veseli me razpravljali slabosti kakšnega v javnosti, a kar g. kurat v zadnjem času počenja, bodisi doma, bodisi po časopisu, kateri mora biti hinavski kakor on sum, privedlo me je, da sporočim tudi jaz javnosti resnico. G. kurat — ali č. g. podžupnik, kakor se sam zove v zadnjem »Prim, Listu* — bival je med nami trinajst let, in to jo Se precej dolgo; zadovoljni ste bili z nami kaj ne? A ko ste se nabrali pri nas svetlih kronic in ko ste se v zadnjih letih prelevili, menda na povelje iz Gorice — radi česar je večina občinarjev nasprotovala Vašim nazorom — postal ste takšen, da se vsakemu treznomislečemu človeku gabi Vaše počenjanje. Ako je količkaj prilike, pa le po napred-njakih! Ako bi mi delali po vašem vzorcu, bi javnost veliko več vedela tudi o Vas, posebno pa o par Vaših podrepnikih, kateri edini se bodo jokali radi Vas, najbolj pa Se radi nega blagra, Thurnu in Kobenclju pa v skoro jednako se glasečih besedah s človeškega stališča, ki imenuje trganje očetov od žene in otrok okrutno; s kratka, ravno one glasove so porabili in povzdignili pri prošnji, glede katerih je biio upati, da dosežejo pri posameznikih jednako glaseč se odmev. Pripomnja na zadnji kopiji »kopijo pisanja na Njegova Svitlost: potem tudi ono na gospoda dvornega maršala itd. in gospoda Kobenclja naj mi Baltazar Seeprecht zopet prinese" (namreč pišočemu deželnemu »upravitelju*) se more mogoče tolmačiti tudi tako, da je pokazal Seeprecht kopije svojim 4 sotrpinom, da dobi od njih odobrenje, ter je tako šla iz Ljubljane v Vipavo in zopet nazaj, morda prišla celo na knežev dvor ter so iskali s pisemskimi kopijami, katere je imel dobiti nazaj deželni upravitelj, še drugih priprošnjikov. Po vsebiui se zlagajo prošnje popolnoma z željami Vipavcev, akoprav so se poslužili v posameznem, kakor že povedano, različnega tona nasproti adresatom. Najprvo pisanje na kneza (24. julija 1581.) Isto se pritožuje najbritkejše o nastopivšem preganjanju Vipavcev v izredno milih, srce ga» nočih zvokih. Posebno čuden se je zdel stanovom povod strahovanju, namreč izvajanje za Avstrijo proste dane avgsburške konfesije. Vidi se, da se vnamejo stanovi dejanski mnogo in popolnoma za svojega varovanca. Prav tako Čudna se jim zdela glede" na brezpogojno izvedenjc represalij baronu Lanthieriju zapretena kazen 2000 dukatov v zlatu. Oni opravičujejo svoje posredovanje s skupno vero in s svojim stanom kot deželni oskrbniki. Našli so zapreteno izgnanje brez utemeljene krivde in brez pre-vzetja odgovornosti prizadetih .nezaslišano*. Na vsak način bi se moralo uvesti preiska-vanje o podanih dolžitvab, »ker hiša avstrijska ni nikdar obsodila (eondemnirt) ni-kakega človeka brez zaslišanja, in še toliko manj ga pregnala i? hiše in dvora v nesrečo*. Ako pa bi bilo potrdilo preiskavanje kako zadolžitev Vipavcev, potem pa naj jih kne-ževa Svitlost kaznuje, kakor jim pritiCe. »Gotovo ne bo kneževa volja in mnenje, radi obhajila v obeh oblikah postopati proti komu tako resno in strogo*. Deželni odbor je gotov, da preiskavanje dokaže nedolžnost izgnancev, da se pokaže tako prošnja za preklic groznega ukaza popolnoma opravičeno. Najponižneje ali jako nedvoumno se končno ta prošnja še posebej povdarja. Priloženo je temu pisanju že večkrat omenjeno 5 strani obsegajoče poročilo Vipavcev. Prošnje na dvornega maršala in na Kobenclja se zlagata po vsebini prvo s prvim delom na kneza naslovljene prošnje v toliko, da se daje dejstvo izdanega izgonskega ukaza, ki obstoja, na isti način kakor tam, obema v informacijo na znanje. Tudi njima so priložili prepis vipavskega poročila. (Dalje pride.) Vašega dobrega Vipavca in terana. Ako se kakšen pošten in pravičen ne strinja z Vašimi nazori in z Vašim »evangelijem*, to je »Primorskim Listom*, pa po njem; treba ga je obesiti l Naj navedem slučaj: Pred menoj leži »Prim. List*, zadnja izdaja, v katerem je tudi sporočilo z Livka o napadu C. g. podžupnika A. Mesarja, katero je zagledalo beli dan spod njegovega peresa. Koliko je na tem resnice, se že še pokaže. Kdor pozna dotičnega cestarja, kateri je precej v visoki starosti, kateri ni bil nikoli pred sodnijo radi kakšnega kaznjivega prestopka, si bode vsakdo mislil, da se podžupnik ni ravno tako od strahu tresel kakor je naslikal v »Primorskem Lislu", Kakor pravijo pričujoči pri »napadu*, je bila stvar taka: Sedaj ko se kurat preseljuje, je prodal drva (kalance), katerih je bilo precej veliko — ker pri nas je namreč vpeljano, da mora dati vsaka hiša na leto dve bremeni drv, to je »kalenc*. Slučaj je nanesel, da je prišel ravno isti dan — ko so prodana drva nosili, katera so bila pred farovžern tik javne poti — občinski cestar, kateri je bil še precej vinjen, poprašujoč kurata in njegovo kuharico Maričko, zakaj da je prodal občinska drva. Kurat kakor vedno mu je oblastno odgovarjal, nakar je prijel imenovani eno kaienco, kažoč s to, da jih ne sme prodati. Videvši kurat kaienco v roki imenovanega se seveda prestraši, ker radi tega je bil nevaren svojega življenja! — tako trdi v »Prirn, Listu* — beži po finančnega stražnika, kateri je na njegovo povelje koj prišel ter odgnal imenovanega z orožjem v njih stanovanje. Tako so pripovedovali navzoči. Še danes se mi smili g. kurat in debela kuharica Marička radi velikega strahu, kateri sta zaužila radi kalance, katero je imel cestar v roki, kažoč ž njo, da jih ne sme prodati. Pribije se lahko, da take nevarnosti ni bilo, saj to ve tudi kurat, ki pozna dobro dotičnega cestarja, tla je pošten, pa ker je naprednega mišljenja, obesimo ga l lako si misli. Večina občinarjev smo ,/livjaki*, »zverina*, »žganjarji*, in vse za to, ker smo naprednega mišljenja, kaj ne, g, kurat? Rekli ste, da smo rojeni v gojzdu, zato da smo divji kakor zverina; ni nam v sramoto, da imamo blizu gojzd, ker to nam dobro služi in Vam je tudi prišel gojzd dobro, ker prodali ste še precej veliko drvi. Novo imenovanemu č. gosp. kuratu pa svetujem, da ne krene po poti g. kurata Mesarja, ker to bi ne bito dobro ne zanj in ne za občinarje. Večina občinarjev z eno besedo vsi smo pod zastavo naprednega mišljenja in med tem tudi vsi dobri kristjani, kar tudi C. g. kurat koj izprevidi. Proč s hujskanjem in obrekovanjem, tako se glasi naše geslo. Za sedaj bodi dovolj, ako bode potrebno, se Se zglasim. Iz Grorciijo Brankv, koncem maja. - Dne 8. t. m. smo imeli, kakor vsako leto, cerkveni shod. Kakor je že navada, se vabijo na take sliode tudi g. nunci na pojedino in da se kaj pogovorijo o liberalizmu. Tako so prišli k nam gg. iz Šmarij, Štanjela in iz Oabrij. Torej so bili skup z našim 4 najhujši preganjalci naprednih Časopisov I Pa pustimo to pri mini, marveč poglejmo, kako pridigo smo imeli tisti dan in kdo da je pridigal. Pridige v pravem pomenu besede ni bilo, ker govorjenje g. Valentinčiča je bilo podobno le nekakim kvanta m, tako da se ne more šteti za pridigo. Ko je prišel na lečo, je precej začel hvaliti se, da ne pridiga samo g. Marko tako, temveč da ima tudi on take pridige in štanjelski in šmarenski. Govoril je pa nakako tako-le: Liberalci in njih voditelji trdijo, da ni Boga, da človek nima duše itd. Potem pa je bilo slišati le: liberalizem, liberalizem in 2opet liberalizem. Na pol pridige pa je začel: Kaj mislite, dragi moji! Liberalizem ima še eno sestrico, ki je več nego 100 let mlajša od liberalizma, in ta je socijalna demokracija. Od tu naprej pa je bila vsaka druga beseda socijalizem. Tako vmes pa je našteval, koliko štabih časopisov da imamo, in da takim, ki čitajo take liste, se sme reči: osleta; da naj popravimo, kar smo zakrivili. Same take nam je pravil, božje besede pa ni bilo iz njegovih ust. Najbolj božja beseda je bil amen. Vse se mu je smejalo kar v obraz, staro in mlado, in še celo g. Štrancar se je smejal njegovim kvantam.... Kakor se vidi, bo treba take vrste po-litikujoče nunce še žehtati po »Soči* in »Prira.", ker drugače ne bo miru pred njimi. V kratkem Vam sporočim nekaj o Marijini družbi. — (Prosimo. Ur.) D o sta vek uredništva. Omenjena pridiga Valentinčičeva je —- klasična. Ker tudi drugodi slicno pridigajo,, prosimo naše gg. dopisnike in somišljenike, da nam* sporočajo o vseh političnih govorih, katere ima politikujoča duhovščina namesto pridige po cerkvah. To potrebujemo. Torej prosimo poročil od vseh stranij dežele. Domače in razne novice, Gg. naročnike, ki so kaj na dolgu, spominjamo, da smo že v mesecu juniju, s kater ini končamonprve poluletje. Prosimo, da se vsakdo prizadeva, plačevati naročnino naprej.— %• somišljenike in prijatelje pa opozarjamo, da je vspevanje m napredovanje »Soče* in »Primorca* zavisno cdiuo le od naročnikov, ki jih je toliko, da bt morala gmotno oba lista izvrstno izhajati, ako bi vsi izpolnjevali svojo dolžnost tako, kakor bi morali. Kdor somišljenikov zaostaja z naročnino, naj ga tare zave»t, da nam dela težave v itak dovolj težkem položaju v Jjutem boju z brezobzirno klerikalno vojsko, (ilas o novem nadškofu. — .Information" piše: Kakor smo takoj po smrti kardinala Missije napovedali, je imenovan mon-signor Jordan, ki je poslovat med tem, ko je izpraznjen sedež, kot kapituiarui vikar goriške nadlkoflje, nadškofom v Gorici. Spo-razumljenje med državo in kurijo se je v navedenem slučaju lahko doseglo ter je pri-. vedlo do izborne izvolitve. V monsignorju Jordanu dobi primorsko-kranjska cerkvena pro-vincija izbornega melropolila, odličnega v vzdržnosti, priljudnosti in nadarjenosti. Sme se pričakovati od njega, da bo deloval tudi v narodnem oziru v smislu miru. Kotiček o »žegnanlh falutlhV — pGorici* Bič ne vpraša, kaj je z bratom Fri-dolinoni, ne briga se za celo vrsto fantičev, katere so duševno in telesno oskrunili v Aloj-zijevilču, da bodo posledice naravnost grozne, pač pa hoče ponovno vbiti v glavo svojim čitateljem, da je »Soča* hotela onesrečili 13 dečkov, ki so prišli v preiskavo zaradi -zločina avinjarstva,., Vkljub naši »surovi* zavrnitvi trobi le vedno v isti rog ter vede in hott- laže svojim fiilateljem. Kdor ne more verjeli, da »Gor," nesramno laže, naj po-praša Ce treba na državnem pravdniltvu, kjer mu povedo, da so bili dedki zaslišani v namen... da sedoženejo Fridolinovi zločini. DeCki so tudi res izpovedali grozne refii ter podali strašno sliko o razmerah, ki so vladale v Alojzijevišču. {Naši ljudje so dajali darove v denarju in blagu, da so se gostili svinjarji Fridolini..., doCirn so otroci stradali in morali uživati hrano, ki je dobra za — svinje!) »Gorica* je nejevoljna, da je bil S. obsojen le radi »prestopka pijanosti* po § 523. k. z,; rada bi dala sodnikom primerno lekcijo, pa se ne upa prav z barvo na dan. — Celo jutro so bili »kavci* strašno nervozni. O nekem učitelju v Gorici pripovedujejo otroci, da je bil cel predpoldne čudno razmišljen. Nekateri nnnci iz okolice niso mogli zdržati doma ter so prišli v Gorico, da čimprej izvedo —¦- svojo blamažo. Ko je neki dolgi nune izvedel razsodbo, je naredil grozno kisel obraz; ta dan mu je kuharica pri 3 kronah slabo ugodila; nič mu ni dišalo. Govori se namreč, da so vso to afero insce-novali nunci v goriški okolici, od katerih dva sta zrela za prav pikantne .tutti frutti*. »Gorica* vkljub taki razsodbi hoCe sramotiti našo stranko, — ker je bil S. pe-v o v o d j a jednega društva S Po vsem tem, kar se je zgodilo, more kaj takega napisati le kak izmeček med žegnanimi faloti l Takoj, ko se je izvedelo, česa obdolžujejo S., je izginil iz društva, niti v Podgori ni smel več nastopiti, kar je povedala celo »Gorica*. Menimo, da nobena stranka ne more odločneje varovati svojega dostojanstva! Kaj naj se od nase stranke še zahteva ?! — Klerikalna stranka je dobro poznala G ah e j a, njegove svinjarije in sleparije, pa ga je še kandido-vala v deželni zbor, in s takim dejstvom se je omagala; kadar bc naša stranka kamorkoli kandidovala S., takrat pade na njo kaka senca, prav y tera s]ucaju pa je najlepše dokazala, kakd visoko dviga prapor časti in narodnega ponosa. »Žegnani falotje* tam pri »G.* in »P. L.* naj pa pometajo pred svojim pragom l Kako dela »Obrambno društvo* popravke. — Znan nam je prav interesanten slučaj, V »Soči* je bil o nekem g. nuncu dopis, seveda resničen, ali tiste vrste, katera prijateljem pri »Obrambnem društvu* ni povšeči, ali da se poslužimo uličnega izraza, na katere imajo »šarf*. Ko so brali Lam-petki tisti dopis v »Soči*, — so pisali hitro tistemu g. nuncu, naj popravi oni dopis v »Soči* ne glede na to, aii je resničen ali ne. Popraviti se mora, pa če je tako resnično, to je deviza »Obrambnega društva*. Tako nemoralo širi to društvo med duhovščino in javnost. Ako pa ne zna popraviti, so rekli, pa naj kar podpiše »in bianco* kos papirja, bodo že oni popravili, in take skrpucarije bi bili morali potem priobčiti mi na temelju § 19. tisk. zakona, za kateri se zatekajo, da morejo lagati. Ta slučaj potrjuje naše prejšnje trditve, da duhovniško »Obrambno društvo* ne gleda na to, ali je resnično ali ne, kar stoji v »Soči*, marveč oni gredo le za tem, da se mora popraviti vse, kar je nevšečnega pisano o kakem nuncu, pa če je še tako resnično. Tako služi tiskovni zakon politifcujoči duhovščini v »obrambo", »Prim. List" pravi, wda "se obrt*kovanJB-rsaTffo-t)bdolti*Y-v resnici pa zato, da lažejo in sleparijo javnost* pod zaščito tiskovnega zakona. Tako daleč gre politikujoča duhovščina. In še greha nima pri tem, ker namen posvečuje sredstva. V čast onemu duhovniku pa moramo povedati, da jim ni šel. na* limanice ter ni hotel s pomočjo § 19. tisk. zakona javno lagati, prepričan, da tisto, kar je stalo v »Soči*, je bilo do pike resnično. »Obrambno društvo« je razkrinkano kot t'ruštH>, k5 hoče slepiti našo javnost in s sleplenjem varovati ugled in čast duhov-skega stanu. Presneto na slabih nogah pa morata biti ta Časi in ugled, ako jih hočejo varovati z nemoralnimi sredstvi l Kdor kaj drži nase, ta se pač ne bo pečal z »Obrambnim društvom*, tisti pa, ki se bodo še zatekali v varstvo ljubljanskih političnih slepi-čev pri tem društvu, si bodo dajali sami sebi v javnosti spričevalo, fcakoršno st je zaslužilo to društvo. Občinske volitve v Kanala. Pišejo nam: Občinske volitve za novo starešinstvo so razpisane za prihodnji ponedeljek in torek, 9. in 10. i. m. Nasprotniki sedanjemu občinskemu zastopu dajajo večkrat v časnikih odduška svojim čutilom, iz kojihjepač jasno razvideli, da so po njihovem mnenju vsi sedanji starešine (o ne, nekateri so se že spreobrnili S Op. ur.) z županom vred nič vredni in se zato morajo z novimi nadomestiti. Taki agitaciji se pač nobeden ne more ustavljati, saj je pametna (!), le en sam trnek ima. Nasprotniki namreč niso dosedaj še razglasili svojih kandidatov, le sem ter tja se kaj malega zve o njih — in to malo bi moralo pač zadostovati vsakemu treznomislečemu volilcu, da takoj uvidi, da taki možje vendar ne zaslužijo časti obč. starešine. Eden izmed teh gg. kandidatov n. pr. se je baje izrazil, da bi v slučaju, ko bi postal on župan, takoj predlagal, naj starešinstvo prepove^ da ne sme nobeden kmet rediti konj, ampak edino le vole in krave, kajti konji so le za »luksus* in tega si lehko privoščijo samo Kanalci, ker so vsi bogati. Toda poredni »naprednjak* je temu še dostavil, da bi se moralo ob enem še prepovedati kmetom, da ne sme nobeden prodati Kanalccm-konjcrej-eern ne sena, ne ovsa. Tako bi bilo kmetom še bolj pomaganc. Ali ni to »kunltno?* In s take vrste starešinami nas hočete osrečiti! Postavite mestu sedanjih obč. zastopnikov boljše može za kandidate, in vsi bomo zanje glasovali. Najbolj razburja naše posestnike sedanja vreditev robot, kajti težko se jim zdi plačevanje robot v davkariji. To je tudi pri naših žalostnih gospodarskih razmerah umevno. Pa premislijo naj stvar nekoliko bolje. Dokler so se robote opravljale z delom, morali so jih vsi manjši in srednji točno izvršili; veliki gospodje pa, ki so imeli komando v roki, — no, H so si že znali pomagati. Sedaj pa ne uteče nobeden vinar, ne od domačinov ne od pUijeev, ki imajo tukaj posestva, in od županstva so dobili plačilne naloge za zastane robote vsi, oni, ki je ostal dolžan l vinar in oni, ki so ostali dolžni 50 kron. Ali je to pravično, posestniki ? Znano je, posebno v Kanalu, kako so se nekateri v prejšnjih litih odlikovali pri ljubi kravici, kateri pravimo navadno občinska denarnica, z mastnimi pobotnicami. Toda, ker jim je obč. zastop in župan zaklenil vrata, se ho-čejt) na vsak način maščevati in zato pa so te vrste ljudje danes naprednjaki, jutri na-zadnjaki, liberalci, klerikalci in kar hočete, da jim le — kaj dobička prinese. Kaj hočete več, še oni, o katerem se lahko reče »da po dnevi spi, in po noči bdi, vse leto pa cerkve od znotraj videl ni* — še ta je postal sedaj klerikalec. Zato pa voliici, ne dajte se slepiti, ampak volite po svojem prepričanju! Ali denar aH življenje l —- Neki Ivan Kargler se je peljal z bicikljem v nedeljo pop. iz Solkana v Kanal. Na sredi ceste pa ga naskoči nenadoma neki mladenič z velikim kamnom v roki, ga vstavi ter zakriči nanj: Ali denar ali te ubijem! Bieiklist mu je dal 58 vinarjev, kar je imel. Napadalec, nezadovoljen s tem, ga je preiskal, ali ker ni nič našel, ga je spustil. Bieiklist je šel takoj nezaj v Solkan ter naznanil vse orožnikom, kateri so pa kmalu dobili v nekem grmu napadalca. Imenuje se Jos. Simnič, je 19 Jet star, doma iz Tolminskega Loga. Pripeljali so ga v Gorico v zapore. Pravijo, da vse pri-poznava. Treščilo Je v torek popoldne v Gor. Vrtojbi »na Snežatah" v hišo Ant. Faganela, katera stoji na samem. Strela je raztresnila dimnik, ognjišče, vrata, okna, deloma zid, potem pa je šinila v zemljo v hiši poleg gospodinje, kateri pa ni storila nič hudega, kakor tudi ne gospodarju in otroku, ki sta bila tudi v hiši; prestrašili pa so se jako vsi, kar je pač umevno. Škode je napravila strela okoli 200 K. Izginil je iz Gradišča 19-letni Jos. Stanta iz Bilj, v službi pri g. Vizintinu. V soboto se je napil v družbi žganja. Ker je v takem slučaju ta mladenič, kakor I trdijo stariši, ves neumen, se je bati, da se I mu ni kaj pripetilo, zlasti ker so našli nje- ¦ gov klobuk, o njem pa ni še ne duha ne sluha. Jama t Nabrožlni. — Te dni so prinesli razni tržaški listi poročila o jami v Na-brežini, katero so našli šele pred kratkim časom. Ta jama je dolgo nakaj nad 350 m; vhod zgoraj stoji 149'03 mmm visoko nad morjem, dno pa 35-40 m. Pride "se* jpa"v"fS" jamo skozi 24 m globoki vodnjak pri Nemčevi gostilni. Jamo je napravila baje voda, ki prihaja na dan pri Sv. Ivanu devinskem. Značaj jame je tak, kakor sploh pri jamah na Krasu. Jamo je preiskovala te dni komisija iz Trsta. Ponarejen denar, 5 kron, je krožil po Istri, zlasti po okrajih Buie, Buzet in Motovun. Tudi v Gorici je krožilo nekaj ponarejenih 5 kron r to zlasti vaprilufin"T maju letos. Na sumu, da je razpečaval ali delal tak 5 kronski denar, imajo nekega M. Lubiča iz Grižnjana, vinskega trgovca, katerega sedaj išče redarstvo. Požar v Cervlnjanu. — V nedeljo pop. ob 2 Vj, je buknil požar v hiši kolona lastnika Dreossija v Cervinjanu ter uničil skoro popolnoma hlev in deloma 3 hiše s premičninami, senom, orodjem itd. Gasili so pridno s 4 pumpami, ali škoda znaša baje vendarle okoli 20.000 K. Zavarovano je bilo skoro vse. i Bralno In pevsko društvo v Št. I Andrežu priredi v nedeljo dne 8, junija ve-selico s plesom v prostorih g. Jos. Nanuta. Začetek ob 4!/s uri pop. Vspored prihodnjič. Listnica. — G. dopisniku v Pr, Poročilo prejeli, ali morali odložiti za sobotno številko. Hvala! — G. dop. v C. To, kar nam poročate, je t:lo prijavljeno še v soboto v „Soči". Zdravi! Drugim dopisnikom: Prihodnjič, deloma jutri v »Primorcu". 50.000 kron znaša glavni dobitek loterije g led lačnih igralcev. Opozarjamo čitatelje, da bode žrebanje nepreklicno dne 19. junija 190 2. — Posamezni dobitki se izplačajo v gotovini z 10% odbitkom. Razgled po svetu. V državnem »boru je ministerski predsednik pojasnil izgrede v Lvovu, kakor spodej povedano. Vlada da gre na roke delavcem, zaio je pričela nalašč zgradbena dela. Branil je vojsko pred napadi soc, posl. —- Dr. Ferjhnčič je podal nujni predlog za razpravo o četorici poročil pravosodnega odseka, o uporabnosti zadolžnic v namen nalaganja uslan. pupilarnih in stičnih glavnic, V Lvovu, kjer štrajkajo zidarji, so se pripetili izgredi med delavci in vojaštvom, Kanjonih je 40 oseb, 5 ustreljenih. Izmed vojakov je ranjenih 10 huzarjev. Vrše se posvetovanja in upati je, da se doseže mir. Izgredi so nastali baje vsled nesporazumljenja. Proti zidarjem, ki so zborovali na prostem, je prišel neki polk z vaj. Zidarji v mislih, da so poslali vojake nad nje, so jih napadli in prišli je do krvi. Buri so se udali Angležem, se odpovedali neodvisnosti ter se zadovoljili z omejeno amnestijo in obljubo, da dobijo sčasoma nekako avtonomijo. Vse orodje in strelivo morajo izročiti, ohranijo pa svojo osebno svobodo in imetje. Kaznovana bodo le dejanja, ki so proti vojnim običajem. Holand-ščina se pusti v šolah in na sodnijah. Uprava bo nekaj časa vojaška, potem civilna. Kitche-ner dobi od vlade dotacijo 100.000 funtov Šterlingov; plemstvo se mu poviša. — Naš cesar je brzojavno čestital angl. kralju na sklepu miru. — Do 3. t. m. so imeli Angleži ujetih Burov 25.555. Ministerstvo Waldeck - Ronsseau v Franciji je podalo svojo ostavko, kakor je bilo pričakovati. To ministerstvo je bilo proti-klerikalno, istotako je poskrbljene, da bo tudi novo ministerstvo stalo proti pogubnemu klerikalizmu, kar je jamstvo, da bo Francija napredovala v vsakem pogledu. Iz AleksandrJje. — Društvo Slovencev v Egiptu »Slovenska Palma ob Nilu* v Alek-sandriji šteje prilično 50 članov. Glavna skupščina dne 19. majnika t. 1. izvolila je odber toletni. Odbor je lako-le sestavljen: predsednik: dr. Karol Pečnik; 1. podpredsednik: inženir Ivan Viličič; 2. podpredsednik: Franc Zarli; blagajnik: Jakob Velkovrh; tajnik: Josip Wo!f; odborniki: Janes Fernus, Nande Fernus, Jakob Debelak. Namestnika: Ivan Premru, Rok Komel. Teko:n preteklega leta priredilo je društvo več veselic, med drugim, vsakoletni, celej Aleksandriji priljubljeni pustni ples v mestnem gledališču »Eden*, kjer se je trlo na stotine oseb. Ta ples je vsem Slovanom v Egiptu glavni vsakoletni .rendez-vous. Pred mescem ustanovilo je društvo slovensko čitalnico, ki je prav lepo urejena ter dobro obiskovana, istotako je i knjižnica slovenska. KUrber o nagodbi s Ogrsko. — V gospodski zbornici je govoril ministerski predsednik o nagodbf z Ogrsko in o pogajanjih z ogrsko vlado nenavadno resno m odkritosrčno. Dejal je: »Mi hočemo ohranjati in izboljšati, ne pa lahkomiselno izpremiiijati in ničesar prevreči. Nikakor nismo nastopih proti gospodarskemu razvoju Ogrske, ki je imela v Avstriji najbližji, najboljši trg za ogrsko kmetijstvo. Vendar je gospodarska vzajemnost obeh državnih polovic v nevarnosti. Razna stališča, ki ideji enotnosti niso koristna, otežujejo potrebno izjednačenje obestranskih zahtev v carinski in trgovinski zvezi ter pri novem carinskem tarifu tako zelo, da visoki zbornici ne morem in ne smem prikrivati svoje skrbi radi izida sedaj že tako dolgo trajajočih pogajanj, Z mirno vestjo morem trditi, da noCerao škoditi Ogrski v njenem posestvu nikakor ter da ji nočemo ničesar vzeti. A neobhodno potrebno je, da se obstoječe nejasnosti odpravijo, da se za bodoče kako Avstriji škodljivo razlaganje pogodbe onemogoči. Razen tega pa je potreben nekak obzir v tarifu na pogoje naše gospodarske eksistence. To je vse, kar zahtevamo, in od tega vlada na noben način ne odneha. Zahtevamo pa tudi, da se pogajanja hitro zaključijo, ker sicer pridemo v nove zadrege, ki so z nagodbo nezdružljive. Pripravljeni -smor-iti-do skrajne mejemožnosti"v svoji prijenljivosti, da se vzdrži enotnost v prijateljstvu, da pa ne damo svoje roke k zvezi,-katera nam ne da miru in ki prav za prav ni nobena enotnost.* Ta govor vzbuja največjo senzacijo, saj kaže, da nagodbena pogajanja ne dogezajo skoraj nobenega uspeha ter da je možno, da se vsled nenasitnosti Ogrski docela razbijejo. Potemtakem stojimo pred krizo nedoglednih posledic za obe drž, polovici. »Ilirija' r Progi, — Akad, društvo »Ilirija* v Pragi naznanja, da se je na ustanovnem obenem zboru dne 81. maja in prvi odborov! seji dne 2. t. m. društveni odbor sestavil sledeče: J, TJ. St. Evgen Sajovie, predsednik; I. U. St, Iulijnn Pavliček, tajnik; I. U. St, Mirko Kortič, blagajnik; Ing. St, France Sitar, knjižničar; I. U. St, Albin Do-micelj, odborov! namestnik; St, meeh. Miha PresI in St, meeh. Adolf Turk, revizorja. Društvo šteje 12 rednih, 6 izvanrednih in 3 ustanovne člane, V Pragi se je vrSil i. t. m, manife-stačni shod za slovenska vseučilišča, Na shodu je govoril tudi slovenski akademik R, Šega, Izvirno poročilo o tem shodu priobčimo prihodnjič, Novejše restl. — O izgredih v Lvovu je bila včeraj v drž, zboru obiirna debata, Govorili Breiter, Perneratorfer, napadali vlado iti vojsko, odgovarjal KOrber. — Po današnjih poročilih je v Lvovu nastal mir in itrajk je končan. Dovolilo se je zidarjem 9 V, urni delavnik in priboljška 10 v, Vse je mirno. — Kakor poročajo iz Utrechta, je Krftger obolel ter mora ležati, — Pri posvetovanju o miru v Vereeiging je bilo zbranih 60 voditeljev, 51- jih je glasovalo za mirovne pogoje, 0 pa proti. __________ Književnost, »Kloter nezvestobe** Spisal Ferdo Becič. L del. Str, 288. — »Slovanske knjižnice* snopiči 107.-109. Gena naročnikom le — 45 kr, s poštnino vred. — Prvi del tega zanimivega romana dobe le taki naročniki, ki niso prav nič na dolgu. Drugi del, ki bo obsežniši, izide v avgustu. — Samo prvi del se ne bo prodajal, marveč le celoten roman v jedni sami knjigi. Poleg zlokobnih ljubavnih zapietek, ki bodo kar razburjale čitatelja, posebno lepe naše čilateljice, dehti iz tega romana vroča ljubezen do — domovine. Uverjeni smo, da bo ta knjiga jedna tistih, po katerih naše čitajoče občinstvo najraje sega, — Kdor ga hoče po jako nizki ceni, naj se naroči na »Slovansko knjižnico" invpošlje 3 K za deset snopičev. »Knjižnica za mladino*. — Razposlali smo knjigo 26., toda le onim naročnikom, ki so za letos že vplačali naročnino K 3*20. — Ta knjiga je 11 tisk. pol obsežna, papir jako fin; vezana je prav trdo in lično, Za 40 kr. si nikdo ne more misliti lepše knjižice! — 26. knjiga ima to vsebino: 1. Ciguljka. Spisal Fr. Rakuša. Izvirno. — % Pod slamnato streho. Spisal Miklavec-Podravski, Izvirno. Kaj mična povestica! — 3. T e ž k a v e s t. Spisala Eliška Krasnohorska; poslov. R. Knaflič. — 4. Mačka z rdečim vratnikom. Po španski povesti predelal Drag. Jeranko. — 5. V s negu sama. Po fetifterja priredil Silvester. — 6. Črtice iz življenja slavnih mož. (Car Aleksander I., cesar Jožef II., Aleksander Veliki, Peter Veliki, general Su-varov, Miloš Obrenovič, Poljak Peter Skerga); zbral Podravski, . Ta knjiga je primerna za višj o skupino od 10. leta naprej. - Obsega 11 tisk. pol, ker je 25. štela 141/, pol, dočira je obljubljena povprečnina 12 pol. Kitftee Iz zaloge »Goriške tiskarne« A. Gabršček se prodajajo na Slovenskem po raznih knjigarnah v Gorici, Trstu, Ljubljani, Mariboru, Novem mestu, Kranju, Celju, Brežicah, Celovcu, v treh amerikanskih, — in odslej še: knjigarna J. Otto, Dunaj, Burg-gasse, in knjigarna Fr. Hovorka v Pragi. Učenca za trgovino z usnjem se sprejme takoj pod zelo ugodnimi pogoji. Več se izve pri tvrdki J. Drufovka — Gorica. Št 1159. Razpis dražbe. Podpisano županstvo naznanja s tem, da se odda po javnej zmanjševalnej dražbi zgradba novega vodnjaka v Ko-zani (v Brdih). Izklicna cena tega dela je 2500 K. Načrt, stroškovnik in gradbeni pogoji so razgrnjeni na ogled v občinskem uradu v Kozani. Dražilo se bode dne 17. junija 1.1. od 10.—12. dopoldne v obč. uradu v Kozani. Udeležnikcm dražbe je položiti pred začetkom te 5% varščino. Pismene ponudbe (oferte) se tudi sprejemajo pred dražbo. Županstvo Kojsko-Kozana dne 1. junija 190 2. Župan: REVA. Naznanilo. Izrekam tem potora si. vzajemni zavarovalnici za življenje „Janus" na Dunaju, posebno čisl. podružnici v Trstu (ulica Stadion št. 16) najtoplejšo zahvalo za točno izplačilo zavarovalne svote — pol, št. 100892 — v znesku 5000 kron po svojem umrlem soprogu če tudi je bil le 15 mesecev zavarovan. Trst, 10. maja 1902. Marija vd. Galcagnoito, trgovka trg Barriera veechla M. 3. Čistilna voda * * 0 . j§ j§ »Realen iz vrelcev Mathias, lastnina j Henrika Mattonija v Budimpešti, je toplo priporočena od prvih tu-^in inozemskih zdravniških avtoritet kot najbolje čistilno sredstvo. Odlikuje se radi množine soli »Glauber« in grenke soli, katero ima v sebi ter s svojim hitrim in dobrim učinkom. Zaloga za Gorico : Lekarna G. B. Pontoni. Prva slovenska odlikovana krojaška delavnica v Gorici. civilna, vojaška in uradniška krojačnica M. Poveraja v Gorici na Travniku it. 5. W~ Se dobivajo vsakovrstna moderna sukna kam-garn, pitjuet lastnik, adria, Sevjot itd., blaga iz avstrijskih in inozemskih tovarn ter gotove obleke, perilo vseh vrst in spadajoče priprave k paradnim oblekam za vsaki stan. Blago na meter in gotove obleke se prodajajo tako po ceni, da je z mojo trgovino nemogoča vsaka konkurenca. Obleke vsake mode od 3 do 9 let K 2*40 9 15 , „ „15 dalje 3 suknje vsake mode..... n za častita duhovščino 850 , 15 — , 24 — , 28-— Išče se za Gorico mladega, zmožnega komija 3 metra 20 cm črnega ali modrega kamgarna za snažno obleko, primerno za vsakega ženina .samo za gld. 4*50. Pošilja se po povzetju. Kar ne ugaja, se sprejme nazaj. To blago se prodaja po tako nizki ceni, samo dokler zaloga dopušča. za trgovino z drobnim blagom, veščega '. deželnih jezikov. j Ponudbe, opremljene s spričevali ter dobrimi referencami je pošiljati na naše upravništvo pod H. B. Z. r^arol praša^, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Koran št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. ^AAAIAAAAAAAAAA Samo 5 kron stane 41/« klg najfinejega, pri izdelovanju poškodovanega, lepo-dišečega toaletnega mila in sicer dokler zaloga dopušča. — Razpošilja proti povzetju ali naprej poslanim zneskom A. Feith. Dunaj, V/2 Mat zle i doferstrasse 76. ^ ns- H w\rwvr Milijon dam uporablja »FEEOLIN". Vprašajte Svojega zdravnika, če ni »Feeolin« najboljše lepSalno sredstvo za kožo, lase in zobe! Najnečistejši obraz in najgrže roke dobijo hitro aristokratsko finost in obliko z uporabo .Feeolina" »Feeolin* je iz 42. najpiemetiMejih in najsvežjih zelišč sestavljeno angleško milo. Mi jamčimo, da izginejo dalje po uporabi »Feeolina« brez sledu gube in črte na obrazu, zajedce, rnozoli, rdečica nosu itd. »Feeoiinc je najboljše čistilno, negovalno in lepžalno sredstvo za lase, zabranjuje izpadanje las, plešo in bolezni glave. »Feeolinc je tudi najnaravnejše in najboljše čistilno sredstv za zobe. Kdor redno rabi >Feeoliu« mesto mila, osame mlad in lep. Zavežemo se, denar takoj vrniti, če bi ne bil kdo s »Feeolinom« popolnoma zadovoljen Gena komadu K 1.—. 3 komadom K 2-50, 6 komadom K 4. ,12 komadom K 7. -. Poštnina pri 1 komadu 20 vin., od 3 komadov navzgor 60 vin. Povzetje 60 vin. več. Razpošilja glavna zaloga HI. Falth, Dunaj. VII.. Mariahilferstrasse 38 1 Najboljše sredstvo zoper ščurke se dobiva po i krono in K 1-50 v škatljicah pri Otonu Ho-mannn v Radovljici - Kranjsko. Dobre ure in po ceni! s 3-letnim pismenim jamstvom razpošilja na zasebnike prva tovarna ar v Mostu (trii) Hanns Konrad, Izm ir tir llaUfie — Moat (Češko) Dobra ura Rem. iz niklja fl. 375; srebrna ura Ram. fl. 5-80; srebrna verižica fl. 1 20; budflnik iz niklja fl. 1-95. Tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom; ima zlate in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče priznalnih pisem. - Ilustrovan cenik zastonj! Sreekanje nepreklicno 1». junija 1902. Loterija gledaliških igralcev (gluma5ev) 1 glavni dobitek po 50.000 K 1 « 5000 » 1 » » 3000 » 2 glavna dobitka » 2000 » 5 dobitkov » 1000 » 10 » » 500 » 20 » » 200 » 60 » » 100 » 100 » » 50 300 » » 20 » 3500 » » 10 Srečke po I krono priporočaj : 6. Geutili, T. A. 3 na, MichelstSdter & Co. 11 A. Pincherle menjalnice v Gorici. Vsi dobitki se izplačujejo od zalagateljev s 10% odbitkom v gotovem denarju. Anton Krušič krojaški mojster in trgovec Vrtna ulica Štev. 26. Izdeluje vsakovrstne možke obleke po vsakem kroju ter za vsaki stan. Ima tudi bogato nalogu domačega in an^ležhe^.i oukiia vseh trst za tsak letu i eas. Blagu je fz najboljših tovarni ter vedno sveže. Izdelke iz blaga lastne zaloge jamči. ¦ 0 0 **#»***^ Službe išče. Mož, v najlepši možki dobi, dobro omikan, je bil 24 let kot Struga P železa in med i v mnogih tovarnah strojev na Dunaju, v Budimpešti in na Srbskem ; govori slovensko, srbsko, nemško in laško. .Sprejme tudi službo nadzornika skladišč (magazinerja) ali oskrbnika hiš in posestev. Dobra spričevala so na razpolago. - Ponudbe sprejema upravništvo »Soče«. Podpisani priporoča slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo prodajalnico jestvin. V zslogi ima kave vseh vrst, različne moke iz Majdičevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružiee (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah Z odličnim spoštovanjem Josip Kutin, trgovec v SemiMilskl ulici St. 1 v lastni hiš:, kjer je »Trgovska obrtna zadruga«. Pfa|ffr!ovi šivalni stroj i so najbolji. -^gj To sli.š', kupec »ker o vsakem izdelku in od vsak«'|M umerila, ki navadno niti m ve kaj j<» Šivalni alroj, in Se na ve knk jio n:t«i ve