107. številka.
V Ljubljani, i pouiiljek 13. maja lili.
Ll. leto.
.Slovenski Narod
za Avstro-Ogrsko:
elo ieto skupaj naprej . K 40 —
pol leta     m n    • • . 20 —
c trt leta    „ m    4 . . 10 —
a mesec   „ -   . • « 3-50
PO posti:
za .'emčijo: celo leto naprej  .  .  .  .  K 45 —
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto naprej  ....  K 50-
Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Gpravnlstvo (spodaj, dvorišče levo). KnaJlova ulica it. 5, telefon it 85.
Uhaja vaak dan ivsčsr Uvid asi aaiaiia la arami ko.
Inserv.i se računajo po porabljenen prostoru in sicer   l mm visok, ter 54 mm širok prostor:enkrat po 12 vin.; d/akrat po 11 vin., trikrat po 10 v. Poslano (enak prostor) 30 vin., oarte in zahvale (enak prostor)  20 vin. Pri večjih inserciiah no dogovoru.
Novi naročniki naj posijela ntr s:n; > velu      jP 13 miui'c!. Na samo pisnene aaročbe brez paslatfC de tarja se as imrem a i ni j. , jlirnU) tinarai'* talsloi i*. SS.
li rali
celo eto i % prej pol leta „
.Siovenski Narod • velja ▼ Ljubljani
dostavljen na dom ali če se hodi ponj :
. . . . K 36-— I četrt leta B .....18 — I na mesec „
Posamezna Stavilka valja 20 vinarjev
Dopisi naj se frankirajo. Kokoplsi se ne vračajo. Uredi *tvo:  laafiava ulica it. 5 (v L naistr. levo1, telefon it 34
Cehi in Jugoslovani.
V teh velikih dneh, ko je češkoslo-vansko in jugoslovansko življenje tako tesno spojeno, bodo mnogokomu spomini hiteli nazaj v prošlost in tam iskali dogodkov, ki so snovali zveze med slovanskim severom in jugom. V zadnjih 50 letih bodo to i kulturni i politični dogodki, v prejšnjih 50 letih iiterarno-knji-ievni (Metelko, Prešeren).
Velikost našega nacionalnega razvoja, ki je omogočila današnji čas, pa tudi velikanski napredek v naši češko-jugoslovanski skupnosti bomo spoznali, će si malo ogledamo negativno stran te podobe, t. j., prejšnja stoletja, ko ali sploh nismo prav živeli ali pa smo živeli vsak zase.
Da bomo to videli, hočemo danes podati nekaj podatkov iz starih čeških pisateljev, ki so imeli prav malo znanja o naših deželah.
Ena izmed najvažnejših čeških kulturnih osebnosti s konca 16. stoletja je Daniel  Adam   z   Veleslav i na (rojen 1545 v Pragi), kratko imenovan Veleslavin, Bil ie profesor zgodovine na univerzi ,'n tiskarnar. Iz njegove tiskarne je izšlo mnogo čeških knjig, ki je pri njih on sodeloval ali kot prevaja-telj ali ureievatelj ali drugače, iiden njegovih slovarjev se imenuje »Nomencla-tor   quadriiinguis   Boliemico - Latino-graeco - germanicus* (lo9S). Tu nahajam sledeča krajevna imena iz naših pokrajin: Kranšti (= Kranjci):   Carni in Germania. Krainer bei Kernthen (stran 642). — Krainburg, Carredunum, in Carin thia. Crainburg   (652).  ■— Labach: Lablatum, Lubeana, in Mungari (653). — Triest:    Tergestum in Italia (657). — \YiIlach v Korvtanech,    in Carinthia (658). Kakor vidimo, v Veleslavfnovem pojmovanju prevladuje Koroška; Kranjci mu prebivajo poleg Koroške, Kranj mu leži celo na Koroškem   (morda je enostavno pomota); pravilno je Beljak označen kot koroško mesto. V srednjem veku je Koroška imela često večji obseg in večjo važnost nego Kranjska in je še posebe češkemu zgodovinarju morala biti bolj znana; zakaj koroški vojvoda je začasno bil tudi vladar češki. Značilno pa je, da je Ljubljana Velesla-vinu na Ogrskem, a Trst v Italiji. Temu zadnjemu bi se ne čudili toliko; to je splošna označba, ki jo razumemo z jezikovnega ali s stališča starega rimskega imperija. Saj vemo, da je dalmatinskim pripadnikom stare beneške države Zagreb ležal v Germaniji. Toda zakaj je Veleslavin   spravil Ljubljano na Ogrsko? Zagreba Veleslavin v tem slovarju sploh ne omenja. — V nekem svojem spisu opisuje Veleslavin tudi ustoličenje koroških vojvod ter pravi, da se »prebivalci pri tem drže zelo čudnega in drugje nezaslišanega načina in običaja.« »Ne daleč od mesta sv. Vita, v jako lepi dolini, se še vidijo znamenja porušenega mesta in nedaleč odtod na ravnih lokah se dviga marmornat kamen.1) Ta
*) Posnemam po Celakovskega »Češki čitaci knihi pro nižši tridv gymn.t I. Izdanje tretje. 1852, str. 49.
Sto let pozneje ie deloval »ezuit Bo-huslavBalbin (rojen 1621, t 16iS). Ni bil drag niti jezuitom, niti Dunaju. Bil je dvakrat iz Prage pro man in potisnjen v neki zakoten samostan v Sle-ziji. Njegov spis »Epitome reoim Bolie-micarum« (češka zgodovina 1669) je cerkvena cenzura in vlada sedem let zadrževala, očitali so mu, da draži Cehe na Nemce. Zelo važna je njegova Obramba slovanskega, zlasti češkega jezika«,1) ki jo je napisal, da si olajša srce. ki je pa ni mogel izdati. Izšla je šele sto let po njegovi smrti (1775), a Še takrat je c< izor, ki je dovolil tisk, bil v nevarj osti, da zato izgubi službo. Tu razlaga Balbin med drugim, kako so Germani jezike dežel, ki so jih. zasedli, ali povsem uničili ali jih izka^ili. Po t.:-kem kaženju latinščine so nastali da-našnji romanski jeziki. »Isto se je zgodilo v nam sosednjih pokrajinah: Krani-ci, Korošci. Vendi ali Venedi in vsa ona obala ob Ilirskem ali Gornjem morju je nekdaj govorila slovanski jezik; prišli pa so, kakor je to njih navada, novi tujci. Germani, in so. ko niso mogli premoči množice selškega ljud<cva, niti vsega naroda v sebe izpremeniti. vse pokvarili; tako je nastal kranjski jezik, ki nemške besede pregiblje na slovanski način, slovanske pa na germanski način, ter ga je zato prijetno slišati tistim, ki so obeh jezikov vešči; tudi meni je nudil, ko sem nekoč tam potoval, dobrodelno snov za smeh...« (str. 19). Vidi se iz tega, da je Balbin bil tudi na Slovenskem. Nekako po L 1664. je potoval na Dunaj. »Zdi se, da je te-daj pogledal tudi dajie, zakaj iz njegovih spisov vidimo, da je bil tudi na Šmjer-prišel Balbin takrat v kako srodniešta-skem in Ogrskem«.2) Pc vsej priliki je jersko mesto, v kak Maribor, in slišal tam slovensko-nemško mešanico.3)
Pojdimo še za sto let daije, v dobo jožefinsko - prosvetlienega narodnega preporoda in prve romantike.
Eden izmed takratnih češk ;-zaved-nih in delavnih mož ie bil Karel Ignacij Tham (1763—1816), učitelj češkega jezika v Pragi, pisec gramatike češkega jezika in nemško - češkega slovarja, ki pa znanstveno svoji naiogi ni bil kos. Ta je leta 1 00. izdal brošuro »Namen der Ltinder, Provincen, Gegen-den, Stadte, Stadcnen, Marktf ecken, Dorfer etc« (dodatek njegovemu slovarju). V tem seznamu imen je Agram in Ungarn; Ostfehom, Ostfihom, Za-grab; Gorz: Gerice; Gorzer; Gaurčane; Krain: Kransko, Gransko itd. Ljubljane sploh nima. Pri ostalih imenih uganja očividno nekako »ljudsko etinolorijo. — Njegov vrstnik J an R u 1 i k (1744— 1812) je v svoiem »Italendari histori-ckem« (1797—1800) govoril še o »Lav-bachu«; še v Hromadkovem časniku
opis budi dojem, kakor da je Veleslavin sam videl Gosposvetsko polje.
*) Dissertatio apologetica pro lingua Slavonica, praecipue Bohemica.
2) V uvodu v izdanje »Obrambe« iz leta 1869.
3) Prim. slična izvajanja znanega panslavista Jurija Križaniča, ki jih citira dr. J. Jesen v »Slovanu« 1915. 139.
LISTEK.
te Legosem sf mmitii..;
V Pragi majnika meseca.
Vselej sem šel z nekako radostjo ii zadovoljnostjo na Žižkov. (Onim, ki tega imena ne poznajo, moram opomniti, da je to praško delavsko predmestje.) Nad mestom se vleče dolg greben, visok nekako tako, kakor ljubljanski grad. Tu je češki junak Jan Žižka s Trocnova s svojo priprosto češko - htisitsko vojsko tako nekrščan-sko namlatil in naklestil nemško vojsko, da človeka še danes od tega veselja roka srbi ...
To je bilo menda leta 1424. Greben se je takrat imenoval Vitkov — a mesto pod njim je dobilo ime po Janu Žižki. In zdi se, da s pravim ponosom nosi to ime. Vse v tem mestu kaže ono staro češko upornost, ki je stoletja niso premagala. Izgleda kakor prava republikanska trdnjava. Ulice so kratke, pretrgane vse povprek, hiše priproste, velikih trgov ni. Ena cerkev zadostuje za vseh 80.000 prebivalcev in še ta pravijo, da ni nikoli polna, dasi ni posebno velika in če se ne motim, je posvečena najbolj narodnemu češkemu svetniku
sv. Vaclavu. Prebivalci Žižkova so namreč po veliki večini ljudje najradi-kalnejšega kova, anarhisti, republikanci, sociialisti, radikalci, demokrati, sindikalisti itd., torej sama imena, pri katerih birokrat in prijatelj starega reda že od daleč viha svoj nos. Naravno je, da so si ti prebivalci po svoje uredili svojo mestno občino. Ulice njihovega mesta nosijo imena najslavnejših čeških mož, in predvsem imajo prednost ona imena, ki^so Nemcem in vlrdi najbolj neljuba. Žižkovčani namreč dobro vedo, da kar je vladi neljubo — to je gotovo za Čehe ugodno in po tem so presojali tudi svoje može. Kjer je bil na Češkem kak upornik, ki se je boril za svobodo naroda — ie^ dobil na Žižkovu svoj spomin. »Božji bojevniki« imajo tu takorekoč svoj tabor. Vsi, od fiusa do Havlička, imajo tu svoja imena in tudi oni po Havličku, kolikor je bilo odločnih Čehov. Sicer je to tudi po drugih čeških mestih — ampak na Žižkovu je načelo, da imajo revolucionarji prednost pred rodoljubi. Menda niti ena ulica ne nosi imena po kaki osebi, ki ni za češki narod ali za svobodo Človeštva ničesar storila. Tudi hiše nosijo imena znanih čeških narodnih bojevnikov in ena hiša nosi n. pr. napis: pri božjih bojevnikih.Ulice seveda niso tako gosposke in čiste, kakor n. pr. na Vinogradih, kjer smo kot dijaki najrajše stanovali — a zato so te
»Prvotinv« (1S16. št. 77) nahajam »Lay-bach«. — Leta 1825. je v Budimpešti izšla češka »Čitanka« za šole. Tu se že prilično prav naštevajo bivališča »Slovencev nebo Vindov« (cap. XV.); med glavnimi mesti se imenuje na Kranjskem »Lublana«, na Koroškem pa »Ze-lance«, sigurno nekak spak namesto »Celovca«.
V dobi romantike smo že. če Imenujem Josipa \V en žiga (IS07 do I87T), avtorja libretta »Dalibjr«, ki je i/prva pisal nomv-i. Ta je v predgovoru k spisu »Slavische VolkslieJer« 1830 pisal o Slovencih tako-le: »Slovenci na južnem Štajerskem, Koroškem in Kranjskem razen po jeziku skoro že ne spadajo k Slovanom. Sprejeli so večinoma nemške šege. Narodnih pesmi ni mnogo in nape vi so podobni »avstri.i-skim«. Ko so pa 40 let pozneje izharli njegovi Zbrani spisi, je k onim Izvajanjem pripomnfl: »O najnovejšem g'ba-nju Slovencev ni bilo tnkrat niti slutnje.« (II., 1M4. stran 236).
Prav v onih 40 letih, ki jih omenja VVenzig. je dobil slovenski književni jezik svojo definitivno formo (Prešeren, Levstik) in snovale so se med nami na-rjonalno-politične ideje. Prešerna ocenjuje Čelakovskv, Levstik prevaja »Kraljedvorski rokopis«, Tomani in vošmnki hodijo na Če.U:o.
Teme prejšnjih stoletij so izginile. Čeh je doma na jugu. |ugos!ovan na severu. Tak je naš razvoj. Verujemo vanj.
Dr. Fr. Jleš'ć.
pismo.
Zagreb, 10. maja.
Hrvatski sabor. — Zopet   rlmstie. — Agitacija v Delnicah in Selcih. — Nova stranka. — Pot v Pra?o.
Podpredsednik Lukinie otvori sejo ob Va\2. Overovi se zapisnik prejšnje seje, nato preide sabor na interpelacije. Erankovec dr. Prebeg interpelira radi povišanja plač državnih (hrvatskih zemaljskih) einovnikov. Divjak v opoziciji Marko Mileusnić interpelira radi neurejenega uredovanja župani jsko-komasaciiskega poverenjstva v Gospiću. Oddelni predstojnik (naučni) dr. Roje odgovarja na neko prejšnjo interpelacijo frankovca Zatluke radi povišanja pokojnine učiteljev. Nato preide sabor na dnevni red: Zakonska osnova o indemniteti. Poročevalec V. Vilder (koalicija) predlaga sprejetje. Kontra-govornik dr. Ž. Petričič (Milinovec) govori obširno proit. Njegova stranka ne more votirati vladi indemnitete. Navaja razna kršenja zakona, ki so se dogodila za časa vlade koalicije, ki je za vse te čine odgovorna in sokriva, ker se ni protivila in ker je vlada ustanovljena iz njenih vrst. Kritikuje politiko koalicije od leta 1905.. ker ni izpolnila svojega obečanja iz reške resolucije, konstatira, da ni mogla prodreti ni z izborno (volilno) reformo ter da sploh ne more ničesar, kar ni po godu Madžarom. Govori o številnih zaplembah tiska, o abustavljanju ter pro-
gonstvu zlasti onega tiska, ki dela za narodno edinstvo. Sklicuje se na ostro kritiko, ki jo je o koaliciji izrekel pokojni Frano Šupilo. V današji svoji politiki je koalicija izgubila pravo zvati se liberalna stranka, je nagodbenjačka, brani prevlast Madžarov v Hrvatski, je reakcionarna, ker je ustavila in ustavlja nacionalne liste (Sv. Pribičević: Je li ustavila i svoje liste »Srbobran« in »lir. Pokret«?). Ona ni več hraniteljica narodnega jedinstva, ker obsega njeno je-dinstvo samo Banovino, a ne celega naroda. Takšno jedinstvo ie pa jedinstvo robstva pod madjarsko-nemško vlado, a drži jo strah pred armaturo (dr. D. Popovič: »Kadarkoli dojde do česa. gredo naši ljudje v temnico!«) Narodn ne Pita, što je tko bio, već što sada radi! (Popović: Narod nima garancile, da se vi vrnete tja, kjer ste bili prej vedno!) Govornik se ozira na Seidlerjevo izjavo in na manifest Češkega Svaza in Jugoslovanskega kluba ter izjavlja: Našega oslobođenja ne bo preprečil ni Beč ni Pešta. Starćevićanovci stoje na programu od 1894, a razven tega zahtevajo svobodo SHS. in to je daleko več od onega programa. — Vsi narodnjaki gredo s Starčevićanci in rušijo koalicijo. (Vilder: Vsak od vas govori drugače. To ni več niti pravaško, niti jugoslovan-stvo). Govornik izjavlja, da bo glasoval proti indemniteti. — Ob 2-15 se seja odgodi, prihodnja 13. t. m. (v ponedeljek).
V Hrustičevi aferi je objavilo tukajšnje časopisje zanimivo vest dopisnega urada, ki je povsem zamašila usta frankovcem ter jih neizreeno poparila. Kakor poročamo, so frankovci trdili, da je bil Hrustič ujet na Srbskem, prepeljan v Italijo in potem določen, da bo v kratkem izmenjan. S tem so hoteli postaviti vest. da je Hrastić član Jugoslovanskega odbora, na laž. A dopisni urad je objavil sedaj, da je bil Iirustič vjet na italijanskem bojišču, da se je ho:e in brez potrebe vdal ter da je svojim vojakom rekel, da se ni treba izpostavljati smrti, ker nima zmisla in je žrtev povsem za-m i. Na to da je v inozemstvu stopil v Odbor in odklonil povratek v domovino, dasi mu je kot invalidu bil povratek svoboden. A doma da mu je imetek zaplenjen, kar se je zamolčalo. Stoji torej fakt, da je jeden izmed glavnih bivših irankovskih agitatorjev član Odbora in da je to dejstvo delovalo na ostanke frankoveev naravnost porazno.
V Delnicah in Selcih gre agitacija svojo pot. Ponekod je volilna borba že precej ostra, dasi protikandidati še vedno niso nominirani in tudi še niso gotovo definitivno izbrani. Mogoče bo kandidiral dr. \Vinterhaltcr ali pa dr. Krnic v Delnicah, dočim je za Novi stvar še manj jasna. Vsekakor pri teh volitvah ne gre za ali proti jugoslovanski misli, marveč stoje v ospredju lokalna ali pa strankarsko-taktična vprašanja. Zagotavlja se. da je kandidatoma koalicije izvolitev zagotovljena. Ž njima pridobi koalicija sigurno absolutno večino v saboru. Mogoče bo potem imela tudi tršo hrbtenico.
»Primorske Novine« prinašajo vesti o snujoči se novi politični stranki.
Dasiravno se v tem zmislu širijo po Zagrebu govorice, stvar še ni gotova. Ali pride do jedne skupne velike stranke, v kateri bi se nekatere dosedanje opozi-cionalne stranke spojile, ali pa se iz nezadovoljnosti izcimi posebna stranka s programom popolnega jedinstva in trdne taktične kooperacije cele opozi-ziciie. O tem bodo odločili bližnji trenutki, kakor se sploh doba prihodnjih (več ali manj) dveh mesecev smatra za odločilno, da navzame sedanja iermen-tacija tudi na zunaj konkretnejše oblike.
Za Prago vlada tu veliko zanimanje. Zastopane bodo v Pragi razen Frankoveev vse stranke, vsa udruženja, mestni zastop sam, udeležba obeta biti naravnost ogromna.
Južnoavsirijska trgovska delniška družba.
(Misli slovenskega trgovca.)
2e nekaj časa motrim nove razmere na slovanskem jugu in opazil sem, da so je tudi na gospodarskem polju začelo gibanje.
Postimo me ie razveselilo dejstvo, da so se začele naše banke tako lepo zavzemati za razširjenje industrije, trgovine in brodarstva. Ne morem si kaj, da bi po razmisljevaniu teh okolnosti, ki nam obetajo bolišo bodočnost, ne izrazil svojih nazorov, ki mi stopajo pred oči kot dopolnilo k zgoraj omenjenim načrtom naših bank glede osvoboditve in povzdige našega trgovstva.
Nahajam se že vee let v službi velike trgovske drii/be, ki ima svoje centralne pisarne v Gradcu in ima po štajerskem. Koroškem in Hrvatskem več podružnic Je to sicer specijalna tvrdka s petrolejem, mineralnim oljem itd., toda nakupila si ie dosedai velike špecerijske trgovine v Beliaku in Radgoni* trk o. tla se bavi danes že z vsemi v špecerijsko in kolonijalno stroko spadajo-čimi predmeti in se torei ne more ve5 smatrati kot specijalna trgovina. Ima pa tvrdka namen, ustanoviti takoj po vojni še več podružnic, ter pokupiti po južnom Avstrijskem še več trgovin, tako, da si bode sčasoma okupirala v tem (južnem) delu države kolikor mogoče ves velotrerovski trjr.
Ker mi ie na srcu slovensko trgov-stvo. katera ie bilo dosedai že tako neizrečeno izkoriščano po tuji veletrgovini, posebno med vojno, in ker me skrbi slonela ie na velikih trgovcih,bi svo-rega velevnžen faktor ie neovržno močno in neodvisno narodno trgov-stvo, sem prišel po temeljitem preudarku do prepričanja, da bi bilo nele umestno, temveč prepotrebno in naravnost rešitev Blovenskefca trgovstva, ako bi so isto postavilo na lastne nege in si ustanovilo veliko, vse naše ozemlje ob-segajočo trgovsko delniško družbo z milijonskim kapitalom.
Centrala nai bi bila v Ljubljani ali v Trstu, v vseh večjih mestih slovenskega ozemlja pa bi morale biti podružnico, ki bi oskrbovale vsaka v svoiem okolišu maloga trgovca z blagom in mu odvzemale poljske in druge pridelke. Baviti bi se namreč moralo podjetje z nakupom in nrodaio vseh v trgovsko stroko spadaiočih predmetov. Zainteresirati bi bilo treba za tako podjetje vsa-ketra slovenskesra trsjovca, malega in velikega, in mislim, da bi se dalo to do-
ulice doživele že marsikak zgodovinski dan. In pa kar je glavno: na teh ulicah je otrok, Bože, brez števila. Pred vsakimi vrati jih je najmanj 20, od enega do desetih let vse na enem kunu in če greš po ulicah, moraš res paziti, da ne stopiš na kako mMo stvarco, ki se vali pred teboj po tleh. To so žižkovski otroci. Zato mesto tako hitro raste. Pred 50 leti ga menda sploh še ni bilo, danes šteie do 80.000 prebivalcev. Ob velikih delavskih praznikih si mogel videti te žižkovske množice. Ko so se začeli valiti v Pra«ro, so v pravem pomenu besede zagrnile mesto . . . Zato se govori o »Žižkovski republiki« . . . Razume se, da so žižkovske množice strah in groza policije in drugih pre-potrebnih organov, ki pojdejo po svetovni vojni v prezasluženi večni pokoj.
Ena najdaljših ulic na Žižkovu je menda Husova cesta in tam na vogalu Husove ceste in Miličeve ulice (Milic je bil predhodnik Husov, pridigar v Pragi v 14. veku, ki je govoril proti slabi duhovščini, proti napakam cerkve in je hotel kristjanstvo povrniti k njegovim prvotnim začetkom), torej tam na vogalu je imel hišo gospod Ružička. A gospod Ružička je imel tudi pivovar in lepo hčerko. Ko je bila prva vseštu-dentovska slavnost v Pragi, smo imeli Slovenci svoj voz in ker nismo imeli naših deklet, so bile nam Čehinje družice v narodni noši. Naše avbe in peče
so jim prav lepo pristojale. Tudi gospa Ružičkova je pripeljala svojo hčerko in nam jo je izročila s prošnjo, da jo zvečer vrnemo. Vrnili smo jo seveda lepo in nepoškodovano, kakor je bila in gospa nas je zato povabila na prihodnjo nedeljo popoldne na pivo. Takrat smo šele izvedeli, da je Ružena zato prišla k slovenski skupini, ker v njih hiši že dolgo stanuje znani prijatelj Slovencev Jan Lego. Obiskali smo tudi gospoda Lega in njegovo gospo. Sprejela sta nas z veseljem in pogostila. Od takrat smo bili večkrat povabljeni v to hišo. Gospod Ružička je rad govoril o gospodarskih podjetjih — pili smo pri njem zelo dobro pivo — časih smo peli, Ružena je igrala na klavir itd. Mimogrede smo se oglasili pri Legovih. Tam smo govorili o naših razmerah, o znancih, o starih čaoih . . .
Včeraj sem šel zopet na Žižkov. Hotel sem obiskati drage znance, če so še živi.
Prišel sem do hiše. V prvem nadstropju so bila sama tuja imena. Gospod Ružička je hišo prodal, Ružena se je bogato omožila. V drugem nadstropju je bilo tudi precej izpremembe — vendar sem zapazil še napis; Antonija Legova,
Potrkam.
Odpre mi drobna stara gospa. To je gospa, vdova Legova.
Skoraj nič se ni izpremenila, odkar sem jo zadnjič videl. Še vedno ista drobna, suha, stara ženica s svojim dobrim prijaznim licem.
»Po glasu Vas poznam« — pravi — a ime sem pozabila. Moj rajnki je tudi v zadnjih letih izgubil spomin.«
Vedla me je v sobo. Še vse je kot je bilo: le soba je manjša.
»Zdaj živim sama z bratom,« pripoveduje gospa — bratu je 80 let in tako živiva. Prosim Vas, kako naj bi živela v teh časih z 58 gld. pokojnine.«
Videlo se ji je na obrazu, da je vojna prinesla bedo v njeno stanovanje. Bogastva sicer tu ni bilo nikoli — a manjkalo ni ničesar. Bila je dobra, pridna gospodinja, ki je zvesto spremljala delo svojega moža. Kdo ni pri nas poznal Jana Lega. Bil je mal uradnik pri mornariškem komisarijatu okoli 1. 1860., ko so se začela ustanavljati narodna društva. Učil nas je drobne organizacije. Imel je pri nas mnogo znancev in prijateljev. Posredoval je zveze med nami in Čehi. Izdal je »Slovensko slovnico« za Čehe. Ko se je vrnil v Prago, je postal uradnik pri deželnem muzeju in je bil pravi češko - slovenski konzul. Bil je v stalni zvezi s Slovenci, posredoval je v neštetih slučajih, zbiral je po grošu, da je ustanavljal knjižnice, pošiljal je našim dijakom knjige, pomagal in podpiral je sam, tier in kakor je mogeL
■
Stran 2.
h--
SLOVENSKI NAROD*, dne 13. maja 1918.
107. štev
seči najbolje na ta način, da se oddajo delnice (več ali mani) vsem trgovcem, event. tudi gostilničarjem, ker bi zadnji bili gotovo dobri odjemalci za vino, žganje, delikatese, mineralne vode, ste-klenino, porcelan itd. Organizacija, ki t)i slonela le na velikih trgovcih bi svojega namena ne dosegla nopolnoma, ker bi potem mali trgovec na takem podjetju ne bil dovolj zainteresiran.
Upoštevati ee tudi mora. da bi bile ?pri ustanovitvi take družbe z grosisti mogoče kake težave, ker so oni navajeni prejemati nekatere vrste blaga na-ravnost iz tovaren:v zgorajšnjem slučaju bi se pa na vsak način morali pod-trreči tvrdki kot dobaviteljici, kar izgleda le na prvi pogled težavno. Saj pri .vagonih, ki bi ee dirigirali iz tovaren naravnost na kakega trgovca, bi dniž-iba itak ne reflektirala na nikak dobitek razno, nekake recimo 2% provizije, kar bi pa bilo že s tem pokrito, ker hi družba zamogla sklepati večvagon-«ke kupčije, katere bi bile brezdvomno mnogo ugodnejše, kot pa kupčije, kamere sklepa vsak trgovec za se.
Tudi ni izključeno, da bi smatrali slovenski veletrgovci. katerih ie itak malo. drrižbene podružnice kot nekake ^konkurenčne zavode, čemur bi se pač moralo priti na nekak način v okora. Najboljša pot bi bila ta. da bi potniki ftružbe oddajali nekaj naročil veletr-tfovcem v izvršitev* sai se more po idrugi strani računam z veliko pridobitvijo s tem, da odpade vsa nemška in laska konkurenca, ker bi bila stvar ta-iko organizirana, da bi naš trgovec sploh ničesar ne kupil po kakem tujem pofeiku.
Smoter cele naprave nai bi ne bil fepiciti družbi veliko premoženje, tem-iveč preskrbovati nasesra velikega in malega trgovca po ugodnih cenah z bla-jpom, na drugi strani pa prevzemati od satih in prodajati naprej razne poljske in druge pridelke in na ta način postaviti naše od tujcev toliko izkoriščano irgovstvo na trdne noge. Nadalje bi M-jlo treba skrbeti za trgovski naraščaj in njega izobrazbo ter mu nomagati do osamosvoiih-e. ^aj bi se dala pridobiti potem marsikaka nemška, nemskutar-eka ali laška trgovina. Brezdvomno dejstvo ie. da bi tako podjetje posti v narodnem oziru. posebno v naših obmejnih krajih, velevažen in za nrs narodni in gospodarski razvoj najučinkovitejši faktor.
Posebno priporočljiva pa bi bila ustanovitev take družbe še zatesradeli, ker bode po vojni pritisk od nemške veletrgovine še mnogo večji kot do sedaj, kajti znano mi je. kai se od te strani vse namerava — posebno od tvrdke kateri služim in od neke druge od sedmih tukajšnjih (graških) trgovcev ustanovljene družbe. Toda za danes o tem molčim, ker ne vem. kakšen odmev bode Smel moj predlog med merodajnimi osebnostmi, zlasti v Ljubljani.
K dobremu uspevaniu takega podjetja bi služila tudi bližina trgovskega pristanišča in. če bi vodili podjetje izkušeni možje s širokim trgovskim obzorjem v zvezi z dobrim strokovnim osobjem in bi se delovanje vsega prizadetega trgov, dobro nadziralo in vsestransko z nasveti itd. podpiralo, bi bil uspeh popoln, kar sem že doslej v svoji službi uvidel. Vse to podjetje bi se moglo seveda raztegniti tudi na Hrvatsko. t
^ Nai bf se tako podjetje ustanovilo takoj ko bodo za to dani pogoji, saj delnice bi se dale lahko oddati, ker se je med vojno med ljudstvom itak nakopičilo mnogo denarja. Le čakati ne predolgo, ker pozneje, ko bode razočaranje od druge strani tukaj, bodo protiukrepi zelo težavni . . .
Avstrijski Nemci se pridno pripravljajo, da nas po vojni kolikor bi se dalo izkoristijo. Svojih naklepov nič ne prikrivajo in veliko ie število tozadevnih razprav po nemškem časopisju, ki vse merijo za tem. da nas trgovsko majoriziralo. Nič mani se za naš jug zanimajo trgovci iz Nemčije. Kai imamo torej pričakovati od ogromnih podjetij kritih s stomiliioni.če se ne pripravimo, da ubranimo njih namere. Na^a javnost — trgovska — ki ie doslej bila odeta v togo molčanja, bi nam tu pač mogla kaj odgovoriti . . .
Sestanek dveh cesarjev.
Dunaj. 11 maja. (Koresp. ur.) Cesar se je odpeljal 4. maja zvečer v nemški glavni stan V spremstvu cesarja je prvi vrhovni dvornik grof Hunvadi de Ketheli, zunanji minister grof Burian in šef generalnega štaba baron Arz.
Berolln, 11. maja. (Kor. urad.) Avstro - ogrski veleposlanik princ Mohen-lohe Je odpotoval v nemški veliki glavni stan, da se udeleži jutrišnjega sestanka ce-
sarja Karla in cesarja Viljema. Tudi državni kancler grof Hertling in državni tajnik dr. von Kuhlmann bosta navzoča pri sestanku ter se bosta ob tej priliki dogovarjala z grofom Burianom.
Francoski protisunki.
Berolln, 11. maja. (Kor. urad.)
Zapadno bojišče. Na ozemlju Kemmla je bilo artiljerijsko delovanje od časa do (asa živahno. Izvršili smo manjša podjetja z uspehom. Francoski delni napadi severno Kemmla in pri Locri so bili zavrnjeni. Na bojišču ob Sommi so se razvili večkrat ljuti inian-terijski bol. Angleški polki so napadli po večurni artiljerijski pripravi naše črte v gozdu Aveluy (severno Alberta) zaman. Njihovi napadalni valovi so utrpeli v našem ognju najtežje izgube. Isto-tako so se izjalovili sovražnikovi ponoćni napadi proti Hangardu. Na zapadnem bregu Avre se je Francoz ustalil v parku Grivesncs (približno 8 km severo-zapadno Montdldiera). Sicer pa se je na to njegov napad krvavo razbil. Izvidni boji ob Olsl-kanaiu Aisnc, v Champagn« in severovzhodno Pont a .Moussona. V gozdu Aprcmoni smo zavrnili sunek francoskega bataljona, ojačenesa s pi° onlrji in mctaici plamenov. Z močnimi minami smo prizad*a!i Amerikancu se-verozapadno Aprernonia in vzhodno Parrova težke izgube.
Makedonska fronta. ScvcrozapaJ-no Makova so udrie nemške napadalne čete v francoske jarke in vjele nekaj mož. — v. Ludendorif.
Berolin. 12. maja. (Kor. urad.)
Zapadno bojišče. Na bojnih frontah »e ostalo bojno delovanje omejeno na krajevna bolna dejanja. Severno Kemmla in na južnem bregu Lvse je napadel sovražnik po ljuti artiljerijski pripravi. Na več mestih je izvršil močne izvidne sunke. Severno Kemmla smo razbili v bližinskem boju sovražni napad s svojim ognjem. Sicer so se zlomile njegove napadalne čete že v našem ognju. Na zapadnem bregu Avre so se razvili iz lastnega sunka jugozapadno Mailv ljuti boji v katerih smo vjeli nad 30 mož. Med Avro in Oiso večkrat izvine praske. Na ostali fronti nič pomembnega. Tekom bojev je bUo oba zadnja dneva zbitih 19 sovražnih letal. 12 izmed teh je strmoglavila lovska skupina, katero vodi ritmojster baron Richthofen. Poročnik Loevvenhardt je doegel svojo 20. in 21. zračno zmago. — von Ludendorif.
konca volne In nemškega miru. Za sovražnika je iz mnogih vzrokov bistvenega pomena, Če išče sedaj odločitev. 2e v par urah lahko obnovi svoj napad. Tudi se da misliti, da bodo hrabri angleški vojaki izgubili še nekaj tal.
Berolln, 12. maja. (Koresp. urad.) Med potokom Luce in Oiso so bili Francozi izredno živahni. Njih obupni poskusi potisniti pri Hangardu nemSko fronto nazaj, so se z velikimi izgubami ponesrečili. Nato so nameravali v večjem obsegu napasti mostišča na desnem bregu Avre, ki so jim bila na poti. Kakor se ie izkazalo, je bil francoski sunek pri Grivenesu zamišljen kot velik napad in izvršen z močnimi silami. Izredno žilavi odpor nemške posadke v parku in do polnoči trajajoči bllžlnjski boji, pri čemur so sosedne stotnije zaprle svoje jarke, so omejili francoski vdor v nemške črte na kos parka pri Grivesnesu. Vsi poskusi Francozov razširiti svoje začetne uspehe preko visoke planote Malpart so se ponesrečili v ognju nemške artiljerije in strojnih pušk. Park, ki ga obe artiljeriji dosedaj nista obstreljevali, ker ni bilo mogoče raz-ločatl lastnih in sovražnih jarkov, stoji sedaj pod najtežjim nemškim uničevalnim ognjem. Bolj proti severu v okolici Auvil-lersa se je zlomil 11. maja med 5. in 6. zjutraj francoski napad v nemškem obrambnem ognju. V Avgustskem gozdu je navidezni sunek motil nameravani francoski napad. Po močni artiljerijski pripravi <=mn izvršili sunek v gozd in zadeli nad 30 Francozov. Vzhodno od Auvre do Oise so tipali Francozi na mnogih točkah s patruljami proti nemškim pozicijam. Vse poskuse smo z velikimi sovražnimi izgubami že pri najspredniih črtah zavrnili. Severno od Manicampa so poskusili Francozi v noči na 11. maja z močnimi patruljami prekoračiti Oiso. Preprečili smo poskus z ognjem strelskih pušk in minometov. Francoski napad dosedaj ni imel večjega uspeha ter je stal poskus potisniti nemške pozicije ob Avri in Oisi nazaj, Francoze mnogo žrtev.
Dunaj, 11. maja. Zatrjuje se, da so Angleži v odseku Poperinghe že izgradili nove pozicije in da se bodo umaknili na te nove črte, kakor hitro ne bodo več mogli držati Ypresa in okolice. V odseku Haase-brouk - Aire - Lille - St, Pol pripravljajo Angleži nove utrdbene črte. Tu so posebno pripravil prostor pri Casslu za obrambo, i udi bolj proti jugu preko Somme in med Amiensom in Abbevillom so Francozi zgradili nove pozicije za svojimi sedanjimi črtami. Vse delavne moči zapadne fronte so tu zbrali ter vzidali v nove pozicije velikanske množine materijala. Kljub temu nimajo te nove naprave toliko odporne sile.kakor so jo imele pozicijeSi so jih Nemci začetkom pomladanske bitke premagali. Številni vpognjeni deli angleško - francoske fronte med Dixmuidenom in Soisson-som so močno otežkočili obrambo. Na fronti je mnogo slabotnih točk, ki jih bo nemško obrambno vodstvo brez dvoma porabilo za sunke. Sodba o času, kdaj se bo pričela velika nemška ofenziva, je sedaj Še nemogoča. Za enkrat sme pač veljati prva ofenziva z glavnim sunkom proti Amiensu in s številnimi stranskimi podvzetji za kon- i čano. Nemške priprave za drugo ofenzivo so baje zopet velikanske. Zaraditega se smatra, da se ofenziva še ne bo tako kmalu pričela, pač pa je mogoče, da pride v kratkem do delnih stranskih akcij.
VVashington. 10. maja. (Koresp. urad.) Reuter poroča: Vojni tajnik Baker je pooblaščen Sporočiti, da ie Amerika poslala dosedaj že nad 500.000 mož na Francosko, dasiravno je bil on kongresu meseca januarja obljubil, da bo Amerika toliko mož poslala Šele do konca prvega polletja.
London, 11. maja. (Kor. urad.) Lord Curzon je izjavil v nekem govoru v Londonu: Naša usodna ura ni bila v preteklo-ste, ne bo v prihodnjosti, marveč bije v neposredni sedanjosti. Glede položaja na zapadni ronti je mnenja, da si Angleži najbrže niso popolnoma v svesti, kako velikansko je sovražnik pridobil vsled poloma Rusije. Narodi v Nemčiji in Avstro-Ogrskl se vdajajo upanju, da je pričakovati
Z ostalih bojišč.
NASE URADNO POROČILO.
Dunaj, 11. maja. (Kor. ur.) Na italijanski fronti je bilo včeraj na obeh straneh izvidno In letalsko delovanje zopet jako živahno. — Šef gen. štaba.
Dunaj, 12. maja. (Kor. urad.)
Jugozapadno bojišče. Na ozemlju Pasubija (na meji jugovzhodno Rove-reta) je napadel sovražnik predvčerajšnjim naše varnostne Čete, pri čemur se mu je posrečilo, da ie vdrl v našo sprednjo pozicijo na hribu Corno. Naš včeraj pričeti protisunek je vrgel Italijane zopet ven. Na drugem ozemlju gorske fronte so bili italijanski izvidni oddelki zavrnjeni. Vojni pilot nadporočnik Linke - Grawford je sestrelil dne 1. t meseca dve angleški letali in izbojeval svojo 22. in 23. zračno zmago.
V Albaniji mestoma živahnejše bojno delovanje. — Šef gen. štaba.
V tem smo imeli mi napačne na-fore. Mislili smo, da je Lega mecen, ki more nas podpirati. Zato so se pogosto obračali ljudje nanj za podporo. Bil je dober človek, kar je dal za nas, si je odtrgal takorekoc od ust. Našli so se rudi ljudje, ki so zlorabili njegovo dobroto. Prišel je k njemu študent po 10 kron — dal mu jih je in ni videl nikoli več ne študenta, ne 10 kron. Ostal je do svoje smrti naš zvest prijatelj in slovenski študenti v Pragi so našli pri njem slovansko gostoljubnost.
Na pokopališču na Obšatnih stoji na njegovem grobu spomenik, ki govori, da je bil delavec na polju Češko-sio-venske vzajemnosti.. In vse, kar je po njem ostalo, je tu: ta soba in ta dobra njegova ženica, Pogovarjava se o rstarih časih, o znancih, o vojni. Ona vse ve — pozna naše ljudi, za vse se zanima.
»Slušajte, mamica, Vi ste poznali Matija Majarja,« pravim jaz.
»Seveda,« pravi, »saj Ima grob blizu tam, kjer leži moj mož. Umrl je tu v Šolski ulici.«
»A kako je bilo takrat«
»No, veste, on ni nikogar več hotel videti pri sebi. Nekoč je prišel k njemu moj mož in dr. Nessv, in Majar njima je rekel: Vsi ste enaki, nikogar več nečem videti.«
»On se je bal ljudi?«
»Da! Ker so ga tako preganjali za-
»In kako je bilo potem?«
»Kmalu potem je umrl. Moj mož je bil takrat nekje na deželi. Nihče ni vedel, da je umrl. Moj mož je šel, ko se je vrnil, po ulicah, in vidi pogrebni voz, brez pogrebcev. Vpraša, kdo je to. Pravijo Marija Majar, neki ubežen duhovnik s Koroškega. — Seveda je šel mož takoj za krsto. Mimogrede vidi prof. Čelakovskega in ga povabi, naj gre za pogrebom, da ne pojde sam. Tako je imel Matija Majar dva pogreb-ca. Ona ženska, pri kateri je stanoval, je vzela knjižnico in vse. Moj mož jo je nekoč srečal in jo je vprašal po tem, pa je rekla, da je Matija Majar zapustil samo en raztrgan plašč. Moj mož ji je rekel, da to ni res, ker je imel Majar čedno obleko — in veliko knjižnico. Toda ženska ni hotela o tem govoriti. Tako je vse ostalo in izginilo — Bog ve kam. A grob je še in križ na njem . . .«
Tako pripoveduje starka. Žal ji je, da mi ne more z ničemer postreči.
Obljubil sem ji, da pridem kmalu zopet, s kruhom in vinom, in se bova gostila. Povedal sem ji, da pridejo naši znanci, slovenski gostje v Prago, in da jo bomo obiskali. Bila je zelo vesela. Saj je vse njeno življenje samo še spomin na one Čase, ko so Slovenci od vseh strani pisali svojemu konzulu. Ali ni naša dolžnost, da se je v teh časih srx)mnimr>. Njega in nje drugih? ,___ Junij Brni*
Z ITALIJANSKE FRONTE.
Zračni boji na jugozapadni fronti. Iz vojnoporočevalskega stana 12. maja Po daljšem odmoru, ki ga je provzročllo neugodno vreme, je prišlo začetkom maja do izredno živahnih in vročih bojev. Dne 1. maja je strmoglavil nadporočnik Fiala zaporedoma dve sovražni letali in dva sovražna zrakoplova. Kot lahek plen je prišel v naše roke en Nieupart, katerega pilot je gladko pristal na enem naših letališč. C. in kr. artiljerija je pre-strelila z ognjenim napadom na zrakoplov vrv, vsled česar je bil zrakoplov odtrgan in pognan k morju. Napram vsem fantastičnim številkam italijanskih poročil se ugotavlja, da smo izgubili od 1. do 8. maja 11 lastnin letal vsled sovražnega učinka, sovražnik pa 17 letal In štiri zrakoplove, katere smo mu strmoglavili. Ugotovljenih je že 11 letal in trije zrakoplovi neoporečno. V teh bojih je padel junaške smrti nadporočnik Patzelt, smel in hraber bojni letalec.
ITALIJANSKO URADNO POROČILO.
10. maja. Patruljske akcije na vsej višinski fronti in živahnejš i artiljerijski dvoboji pri Adamelu, na severnih pobočjih Altisima in na odseku asiaške visoke planote. V Brenti, v Sirenski dolini in pri prehodu preko Piave, kjer smo zadeli na transportne kolone in čete, živahno letalsko delovanje nad prvimi črtami in neposredno za njimi. Štiri sovražna letala so bila sestreljena in eno prisiljeno, da se je spustilo na tla.
11. maja. V Vallarsl so iztrgali naši napadalni in infanterijski oddelki v noči 9. na 10. maja po živahnem boju velike rez-fcosti sovražniku strmi in dobro utrjeni vrh hriba Corno In vplenili poleg 100 vjetnikov 2 topova in 4 strojne puške in bogat vojni materijal. V dolini Laghi, v dolini Frenzele in v dolini Ornio je prišlo do sličnih epi-zot pri patruljskih podjetjih, ki so nam dala nekaj vjetnikov. Na asiaški planoti in v pokrajini iugo - vzhodno Montella je bila sovražna artiljerija, s katero se je naša energično bojevala, živahnejša. Letalsko delovanje je bilo znatno. Ena naših zračnih ladij je vrgla približno eno tono bomb na kolodvor v Matareltu. Angleški letalci so prisilili sovražnega letalca, da je pristal, in so vžgali sovražen privezni zrakoplov južno Conegliana.
TURŠKO URADNO POROČILO. Carigrad, 12. maja. Med obalo in Jordanom je prišlo do silnih krajevnih bojev. Sicer ničesar bistvenega.
Nemške zahteve napram Rusi]!.
Stockbolm, II. maja. Reuter poroča: Nemški veleposlanik Mirbach je predložil sovjetu ljudskih komisarjev več zahtev nemške vlade, da Izvrši gotove korake, ki so bili določeni v mirovni pogodbi, med drugimi, da uredi vprašanje vojnih vjetnikov, da ustavi nadalino oboroževanje, da razpusti nove čete in posadko Moskve itd.
Ukrajinske sovjetske čete. Berolln, 11. maja.   Ruska sovjetska vlada je sklenila  razpustiti svoje  čete v Ukrajini.
Na Krimu. Sebastopol, 5. maja. Nemški poročevalci poročajo, da je zavladal po zavzetju važnega brodovnega oporišča Sebastopola na Krimu mir in da si nemške čete lahko po 1500 kmpeSpoti oddahnjeno. Povsod je bilo ropanje in plenjenje na dnevnem redu. V jrseb   krajih  in bilo na sto in sto roških
Častnikov ustreljenih. Iz Jalte so odpeljali boljševiki na dveh ladjah in treh manjših bojnih ladjah milijone rubljev in zlato, drago kamenje in druge vrednosti. Prebivalstvo na Krimu baje prosi ,da naj bi Nemci prevzeli trajno zaščito nad polotokom.
Kijev, 11. maja. (Kor. urad.) V Seba-stopolu so naši Nemci 6 milijonov pudov premoga. Premog se je porabil za plovstvo v Črnem morju. Nemci sku$ajo dvigniti potopljen dreadnought »Imperatrica Maria«.
V pristanišču so našli 6 parnikov, mnogo križark in malih ladij in 20 večjih transportnih parnikov.
Dardanele.
Pariz, II. maja. Ententa se boji, da se bo turško brodovje ojačllo z romunskim crnomorskim brodovjem za 5 oklopnic, 20 torpednih lovcev in 10 podmorskih čolnov. Izhod iz Dardanel naj bi se močneje za-stražil in ententno brodovje v Egejskem morju ojačilo.
tiapad s plinom u suitu nisteofineža prm
Kakor poroča časopisje, je mednarodni komite Rdečega križa v Ženevi dne 6. februvarja t. 1. poslal na vse vo-jujoče se države oklic proti vporahl strupenih plinov. S tem vprašanjem se je pečala, kakor znano, prva haaško konferenca leta lfc99. Rezultat je bil druga deklaracija 29. julija 1899, v kateri se določa: Pogodbo sklepajoče države se pokore vzajemno prepovedi, da se poslužijo takih izstrelkov, katerih edini namen je razširjevanje zadušljivih ali strupenih plinov. Po tej določbi grešimo za vojna sredstva, ki ne razvijajo plinov le mimogrede, marveč ki hočejo bojno nezmožnost povzročiti prav in izključno z zadušenjem ali zastrupljenjem. Takih izstrelkov v onem času še ni bilo.
V komisiji je izrekel proti prepovedi pomisleke ameriški mornariški pooblaščenec Mahon, ki je izjavil nastopno: Ugovor, da je vojni stroj barbaričen, se je cul vedno proti vsakemu novemu orožju, ki pa je bilo končno vendar sprejeto.
V srednjem veku se je očitala grozovi-tost ognjenemu orožju. Pozneje so prišle na vrsto granate in pred kratkim torpedi. Ne zdi se mi dokazano, da so izstrelki z zadušljivimi plini nečloveški ali brezuspešni grozoviti vojni stroji in da ne bodo povzročili nikakega odločilnega rezultata. Jaz sem zastopnik ljudstva, ki je prevzeto žive želje, da naj bo vojna humana, ki pa more biti prisiljeno, vojskovati se. Radi tega gre za to. da se ne oropamo z naglimi sklepi sredstev, katerih bi se mogli pozneje z uspehom posluževati. Kljub temu ameriškemu ugovoru je bila sicer deklaracija sprejeta, ali samo z dostavkom, da je obvezna za pogodbe sklepajoče države samo za slučaj vojne med dvema ali več izmed njih. in da preneha obveznost s trenutkom, ko se v vojni med pogodbenimi državami kaka nepogod-bena država pridruži eni izmed vojnih strank. Ta slučaj je nastopil dejanski z vstopom Zedinjenih držav v vojno, ker Zedinjene drŽave niso ne podpisale, ne ratificirale pogodbe. Vzrok neveljavnosti pripade torej ententi. Napačno pa bi bilo misliti, da je to bojno sredstvo zadeto s prepovedjo uporabe strupa ali zastrupljenega orožja (člen 23. a haa-škega deželnovojnega reda). To sledi predvsem iz tega, da omenjeni lastni dogovor velja plinskim granatam, potem pa tudi iz haaških komisijskih posvetovanj, kjer se je izrecno povdarjalo, da se uporaba strupa ne more zjednači-tl s plinskimi granatami, ker jim v razliki s strupom popolnoma nedostaja za-vratni moment. Tudi pod točko e) navedenega Člena 23. ki prepoveduje vpo-rabo bojnih sredstev, ki povzročajo po nepotrebnem bolečine, ne spada vpora-ba plinskih granat, kajti točka e) zadeva samo take izstrelke, ki bolečine vojakov za boj nesposobnih samo po ne-potrebi povišujejo. To je slučaj pri dum-dum-patronah, ki ne dosegalo samo bojne nezmožnosti, marveč ki povzročajo tudi bolečine, ki so v svrho dosege nezmožnosti nepotrebne. Plinske granate pa povzročajo samo take bolečine, ki so pogojene po taktični svrhi. Treba bi torej bilo posebne določbe, da se napad s plinom potom mednarodnega prava izključi. Taka splošna prepoved pa se je, kakor omenjeno, izjalovila z odporom Amerike. V tem položaju se ne more pričakovati od centralnih držav, da bi opustile to taktično tako važno bojno sredstvo, katero so s tehničnim napredkom tako izpopolnile, da so sovražnika prekosile. (»Pester Llovd.«)
Politične vesti.
= Nov kurz na Štajerskem. Kadar gre proti Slovencem, štajerski namestnik grof Clarv ne sme zaostati. Komaj je ministerski predsednik Seidler podal svoje izjave proti Slovanom, je Že grof Clarv izdal na okrajna glavarstva nove direktive za cenzuro slovenskih Časnikov. V tem ukazu pravi, da ie treba z ozirom na zadnja izvajanja ministrskega predsednika z vso odločnostjo zatre-ti vsako nacionalno gonjo v n en e m -š k i h listih. Nemških listov se ta ukaz ne tiče; ti smejo prosto hujskati proti Slovencem in Slovanom kakor doslej.
= Nemški Volkstag v Mariboru. Včeraj se je vršil v Mariboru na Glavnem trgu nemški Volkstag, na kateri so zbobnali Nemci vse spodnještajersko in koroško nemštvo ter se ga je v podporo »nemškega značaja« Maribora« udeležilo veliko ŠteviloNemcev z Zgornje Štajerske. Ker vlada ni Imela poguma prepovedati nemški Volkstag, ki je imel namen naščuvati nemštvo proti mariborskim in okoliškim Slovencem, a se je vendar zbala morebitnih spopadov in hudih posledic, je dala zastra-Žiti večino slovenskih hiš ter poklicala v to svrho v mesto veliko število orož-
nlštva. Slovenci niso imeli zadosti zaupanja v te vladne odredbe, to se je pokazalo v dejstvu, da so iz večine pospravili na vseh slovenskih hišah okna v stanovanja, da bi jih nemška druhal kljub orožniški straži ne mogla pobiti. Nemški shod je otvoril celjski dr. Am-brositseh ter so govorili nato mariborski župan dr. Schmiderer. odvetnik dr. Mravlag in profesor Meyr, Vsi govor-niki so se seveda zaganjali v naše jugoslovansko državo in so pro forma napadali tudi ministrskega predsednika Seidlerja, Samo ob sebi umevno je, da so sprejeli tozadevno resolucijo in se pojoč vsenemško »VVacht am Rhein« v demonstracijskem obhodu pomikali skozi mesto.
= Stajercijanci pojdejo k cesarju. Ptujski Ornig je poslal nemčurskim županstvom na Spodnjem Štajerskem pismo, v katerem naznanja, da bo cesar vendarle sprejel spodnještajersko nem-čursko deputacijo, ki da bo povedala, da so spodnještajerski nemčurji največja opora države in dinastije. Deputacija bo sprejeta v drugi polovici maja. Or-nig se boji pičle udeležbe, zato želi do 16. maja priglase spodnještajerskih nemčurskih občin.
= Kako so sodile vojaške sodnije. Pred domobransko divizijsko sodni jo v Brnu je bil obsojen c. kr. deželnosodni svetnik in sodni predstojnik v Tišnovi-cah Rudolf Gruda na tri leta težke ječe, ker je nekoč v gostilni v Tišnovicah rekel: »Sedaj nam vzamejo moko, potem obleko in končno bomo hodili nagi okoli.« V oni gostilni se je razgovarjal neki tamkajšnji orožnik z neko drugo osebo o rekviriranju v onih krajih in Je med drugim omenil, da je na kmetih Še dovolj zalog raznih živil. Svetnik Gruda je ta čas čital neki list in se vmešal v pogovor z zgoraj omenjemi besedami. Potem je čital svoj list dalje. Orožnik ga je naznanil in izvršila se je obsodba. Vojaški juristi navajajo v razsodbi rudi, da je z zgornjimi besedami svetnik Gruda hujskal proti sovraštvu zoper enotnost države. Preiskava proti svetnilcu Grudi je bila jako dolga, šteli so mu v zlo, da je češki radikalec in da je nekoč nekemu orožniškemu stražmojstru, ki se mu je predstavil v polomljeni nemščini, rekel, naj govori rajše češko. Višja vojaška sodnija ni hotela potrditi prve razsodbe, marveč je odredila novo razpravo zopet v Brnu. Pri tej razpravi so obsodili svetnika Grudo na eno leto težke ječe. Višja sodnija, ki Je vendar uvidela, da ne gre tu za nikak tako strogo kažnjiv Čin, je končno odstopila vso zadevo civilni kazenski sodnlj. Ta pa nI imela ničesar preiskovati in podati nI-kake obtožbe, marveč se je zadeva končala z golim uradnim ukorom. »Arbelter Ztg.« dostavlja: »Pišemo o tem procesu radi tega, da vendar enkrat avstrijskemu svetu razjasnimo, kaj se doseže s takim preganjanjem. Neizogiben učinek je ta, da se patriotizem pri prizadetem narodu izruje s korenine. To bi vendar že morali razumeti, a mesto tega čujemo, da hočejo poskusiti z novimi prega> njanji na jugu.«
= Bosna in Hercegovina »Danafskl
dar« za Madžare. K vesti, da se imata Bosna in Hercegovina priklopiti k Ogrski, prinaša »Pesti Napio« uvodnik z naslovom: »Danajski dar«, v katerem izvaja med drugim: Bosno in Hercegovino hočejo na podlagi stare pravice svete krone sedaj priklopiti madžarski državi. Z rešpektom, mi ne odobravamo tega načrta iz več vzrokov. Ne odobravamo ga kot Madžari. Ako nam dajo sedaj Bosno, ki je bila doslej skupna kronovina. je to »Danajski dar«. Avstrija bi se s tem samolastnim pravnim Činom odkrižala novih skrbi. Mi bi stan* proti zagrebškemu in s tem združenemu sarajevskemu irredentizmu sami. Nova aneksija Bosne bi ne pomenila ni-kake madžarske Bosne, marveč do korenin slovansko Ogrsko. Uprava bi nam delala nepremagljive težkoče, ker bi nas postavljala pred dve alternativi. Ena bi bila, ali naj se Bosna vlada absolutistično. To pa se ne sme zgoditi ne iz humanitarnih in ne iz vzrokov previdnosti. Ostala bi torej uprava za Bosno. Ta bi pomenila, da poleg 40 hrvatskih poslancev pustimo ravno toliko hrvatskih in srbskih poslancev iz Bosne v ogrski parlament, kjer bo po volilni reformi že tako več narodnostnih zastopnikov kakor doslej. Mi radi dajemo pravico vsa-kemu,ki prebiva v tvej domovini, ali nočemo nikakih novih konzumentov, katere bi mogli zadovoljiti samo na svoje stroške. Ta državnopravna igra z aneksijsko mrzlico se ne vrši v Budimpeštu marveč na Dunaju, da bi bili Madžari prisiljeni, nerodovitno Bosno preskrbeti z živili. Pa tudi z demokratičnega stališča ne moremo odobravati te ideje, ki naj bi se izmenjala z volilno pravico, kajti ako se nas vpraša: ali hočete Bosno ali volilno pravico, odgovarjamo: samo volilno pravico. List meni končno, da je demokratična uprava in talna reforma za Ogrsko mnogo važnejša, kakor pa samomorilne aneksije.
= Politika nove ogrske vlade. Iz
Budimpešte poročajo, da je ministrski predsednik dr. Wekerle izjavil, da vlada neizpremenjen vzdržuje svoj program, ki ga je ministrski predsednik razvijal v seji 31. januarja. Vlada hoče storiti vse, da vzdrži in ofači narodno madžarsko drŽavo. Vsled tega se drži vlada neomajno svoje zahteve po samostojni ogrski armadi. Vprašanje volilne reforme hoče rešiti potom sporazuma. Najbrže ne bo treba poslužiti se kra-veljeve polne moči ter razpustiti zbornico. Reforma bo imela značaj splošne enake volilne pravice. Poslanec grof Štefan Tisza je pozdravil novi kabinet ter označil diference med vlado in delavno stranko za malenkostne. Poslanec Karolyi se je energično postavil prc kabinetu v vprašanju volilne reforme Tudi poslanec Bizony od neodvisne stranke ie odrekel vladi vsako ekiUten-
107. štev,
SLOVENSKI NAROD*, dne 13. maja 1918.
Stran 3.
čno pravico, ker nima nobene veČine Tudi v magnatski zbornici Je razvijal ministrski predsednik svoj program in se je grof Anton Sigrav zavaroval zlasti proti agitaciji na Hrvatskem, ki ima za namen trialistično rešitev jugoslovanskega vprašanja.
= Mirovno gibanje v Italiji. »Seco-lo« poroča, da se mirovna propaganda v Romagni vedno bolj razširja. V Ceseni in v okolici je bilo aretiranih 30 oseb, ker so pripovedovale kmečkemu prebivalstvu, da bo dne 24. maja. na dan obletnice vojne napovedi Avstriji, sklenjen mir. Da bi se ljudstvo navdušilo za vojno, se prirede v Rimu in Milanu na dan 24. maja velike svečanosti.
== Nemščina se odpravi na italijanskih šolah. Iz Berolina poročajo, da je naučni odsek v Rimu priobčil program, ki se izreka za to, da naj se nemški jezik iz Italijanskih šol odpravi in nadomesti z angleškim jezikom.
= Protinemška zveza italijanskih gospa. »Agenzia Štefani« poroča, da se je z živahnim odobravanjem skoraj vseh političnih krogov vršila v Rimu konferenca protinemške zveze italijanskih gospa. Namen zveze ima nalogo, preprečiti, da bi se pozabilo na sovraštvo proti Nemcem.
= Papežev »motu proprio« za dosego miru. Agenzia Štefani poroča, da papež v svojem »motu proprio« izvaja, da ves čas njegovega pontifikata naraščajo stalno strahovite vojne in sedanji položaj je popolnoma enak onemu kralja Josafata, ko je v velikih stiskah vzkliknil: O Bog, ti si naše zadnje pribežališče! Papež ukazuje duhovnikom, da naj na dan 29. junija, na praznik sv. Petra in Pavla, darujejo sveto mašo za ljudstvo, da se jeza božja potolaži in izprosi božja milost.
= Program ukrajinske vlade. Ministrski predsednik Lisogub je v nekem intervivu izjavil, da se smatra sedanja ukrajinska vlada samo za provizorično vlado in da ima namen vzdržati mir in red v državi. Po izvršenih volitvah bodo zastopniki ljudstva odločali o bodočnosti dežele. Ukrajinda bo ostala samostojna. Z Veliko Rusijo stoji Ukrajina v vojni. Sedaj se vrše v Kijevu pogajanja za mir. Državni jezik ostane ukrajinski. Narodna manj-šinjska ministrstva se bodo razpustila. Vlada se posvetuje sedaj o volilni pravici. Mestna in privatna avtonomija se bo reformirala, V provinciji vlada z malimi izjemami mir. V resnejših slučajih so okrajni glavarji upravičeni nastopati z vojaško silo.
— Aretacija ruskih velikih knezov. »Frankfurter Ztg.* poroča s Krima, da so tam v neki tatarski vasi vjeli velike kneze Petra Nikolajeviča, Nikolaja, kneza Dolgorukega in velikega kneza Aleksandra Nikolajeviča. Velika knjeginja Elizabeta Teodorovna, prednica nekega moskovkega samostana in vdova velikega kneza Sergeja Aleksandrovima, je bila 7. maja aretirana.
= Proti nemškemu jeziku v Ameriki. Mestni zastop v Pensilvaniji je soglasno sprejel resolucijo, ki poživlja najvišjo naučno oblast Board of Education, da naj odpravi nemšščino kot učni jezik iz vseh javnih šol. Frank Mac Dalon, namestnik guvernerja pensilvanjske države, je utemeljeval ta predlog nastopno: Trdi se. da veliko število učiteljev, filozofov in trgovcev meni, da ima nemški jezik dandanašnji enako veljavo kakor pred vojno. Jaz pa mislim kot svobodni Amerikanec. da moremo prav dobro živeti brez take kulture, ki se manifestira v klanju žen in otrok in ki ima na vesti usmrtitev miss Edite Cavell. Samo par članov mestnega zastopa se je drznilo reči. da je potreba obvladati nemški jezik, da se Nemčijo pozna in premaga, ali končno so glasovali vsi za omenjeni predlog.
Mariborsko pismo.
(Od našega dopisnika.)
V Mariboru, 10. maja.
Delo za jugoslovansko deklaracijo. Delati za jugo3lovan: sko deklaracijo, se pravi danes, delati za našega naroda obstoi. napredek, dobrobit, bodočnost. Vprašanje pa nastane, kaj se o tem oziru med nami, po^ sebno tu ob narodni meji. stori, R«*či moramo, da še prav malo. Glavno delo slej kot prej opravlja le naše slovensko narodno časopisje in vendar je imel prav oni, ki se je te dni oglasil, da to še ni dovolj. Poglejmo v nase Slovenske gorice, na Ptujsko polje, ozrimo se na naše Pohorje in v našo gornjo Dravsko dolino. Res smo imeli doslej celo vrsto shodov, ki so vsi bili prav dobro obiskani. A to ni zadosti. Cas dela je tu in za to moramo vsi na delo. Tik Maribora n. pr. imamo vse polno krajev, iz katerih še prav nič nismo slišali ali pa le prav malo. S tem ni rečeno, da tu m terena; nasprotno: je ga in še prav hvaležnega, le treba ie, da stopimo rte med ljudi, da jih zbiramo okolu sebe, da jim govorimo, obrazložimo kaj vse in kako. Morali bi si porazdeliti delo takole: danes je nedelja — ta gre tu sem, oni tekaj, tretji semkaj. In prihodnjič ie praznik'* zopet si porazdele v to določeni svoi delokrog: eden vzame to občino, drugi zopet to in tretji ter Četrti ono. Tako bi bila vsaka nedelia in vsak praznik narodni delavnik. Da bi ne nastali morda kakšni dvomi, naj bi se v to morda določil skupni delovni odbor, ki bi izbiral svoje ljudi in iim določal, kam imajo iti.
Komedija. Naši nemški >stalno nameščeni« igrajo v zadnjem času prav čudne igre: po eni strani se delam hude nasprotnike magistratne klike, po drugi pa — se jim opravičujem in um podajajo eden za drugim častne izjave, kar se ie zgodilo sedaj zopet napram nadučitelju Hetschlu, kojega delovanje je naleteio med prebivalstvom na toliko ogorčene kritike!
Čudna razsodba. V Celje pristojna 141etna učenka meščanske dekliške šole v Mariboru Emilija Siugan ie dne 13. marca L L pokradla neki pl.
Vallner obleke, ročno torbico, ročni kovček in nakit v vrednosti 800 K. Dekle, ki ji tudi šolsko vodstvo ni dalo dobrega nravnostnega izpričevala, je tatvino pripoznalo brez pridržka. Sodni dvor pa jo je vseeno oprostil, češ, da je tatvino izvršila v (duševni) zmedenosti. Nam se zdi, da je popolnoma pravilno. Če se z mladoletnimi v gotovih slučajih milo postopa. Tu pa se je menda
Sestopalo že prav posebno izjemno! . es, da je dekle šele 14 let staro, toda izbera ukradenih stvari se nam dozdeva vse preje, kot pa taka, da bi iz nje oijo posneti >zmedenost duha«; kot vse kaže, je bila pri prav posebni zavesti.
Naši politični shodi, vlada i n ne mskonacijonalni >V o 1 k s t a g i«. Naša vlada ie pričela svojo posebno igro: Nam Slovencem zabranjuje naše iaATie politične shode >Pod milim nebom<, dovoljuje jih pa Nemcem za njih vsenemške >Volks-tage'T. Po naših shodih uveljavljamo ■ politične in narodne zahteve, ki niso v nobenem navkrižiu z našimi zakonitimi pravicami in dolžnostmi. Kaj pa zahtevajo po svojih >Volkstagih« nemški nacijonalci, ali bolje vseneraci? Oni zahtevajo, da vlada zatri jugoslovansko gibanje, da postavi nas Slovence pod nadaljno nadvlado avstrijskih Nemcev, v Drvi vrsti južno avstrijskih nemčurjev. To zahtevo podpirajo ti naši Nemci z grožnjo, da, če se to ne zgodi — treba Avstrijo razbiti!
Strašna nesreča z ročno granato v Vipolžah v goriških Brdih. Danes na Vnebohod — ie šlo 5 olrok v starosti od 5 do 13 let. triie od Karoline Školaris, dva od Marije Prinčič. m% precej oddaljeni travnik, kamor so nesli tablico z napisom, da se ne sme pasti na dotič-nem travniku: po bližnjih travnikih pasejo namreč voiaki cele trume koni. Na travniku najdejo ročno granato, eden^ poterrne za vrvico in — razmesa-rila je vseh pet! 91etni deček ie ostal na mestu mrtev, od ostalih ie eden umrl na poti v bolnico Ni tro&nia, da bi kateri ostal pri življenju. Strašno 1 — Obe materi sta sestri: prva. katere mož ie v Ameriki, se ie še nedavno vrnila z otroci iz begunstva: drusre mož ie pri vojakih in ie bila ves čas doma. oba otroka po sta bila kot heeunčka s sorodniki na Kranjskem. O ta uboea naša deželi!
Svojo ženo prisilil, da ie skočila skozi okno. Iz Trsta poročajo: Hubert Valentinič, ki se ie pred kratkim vrnil iz vojaške službe radi nadaljne vojaške nesposobnosti, se ie spri s svoio ženo Valerijo, o kateri ie zvedel, da mu ie bila nezvesta in ii zagrozil, da io vrže skozi okno. ako noče sama skočiti na dvorišč©. Po bednem nrepiru ie žena res skočila skozi okno in obležala nevarno poškodovana.
Dnevne vestJ*
t— Ob odhodu županie se dr. Tavčarjeve v Prago so se zbrale na Južnem kolodvoru narodne žene. da naroče svoji voditeljici prisrčne pozdrave češkemu narodu, osobito češkemu ženstvu. s katerim se čuti slovensko ženstvo edino v narodni borbi. Go. županjo ie nagovorila ga dr. K o k a 1 i e v a, gdč K o-kaljeva pa ji ie izročila v slovo čopek cvetljic. Ga. županja se ie zahvalila damam za spremne besede ter izrazila prepričanje, da bodo velike slovanske slavnosti v Pragi poglobile tudi medsebojno spoznavanje in razumevanje slovanskega ženstva in iznova ter se krepkeie podprle odločno volio tudi slovenske žene vztrajati v boju za narod do dosege končnega cilia. Med živahnim pozdravljanjem številno zbranega občinstva so se odpeljali ob H12. uri prvi ljubljanski posetniki velikega slovanskega tabora v Pragi.
— Za praške izletnike. Priporoča se. da se udeležniki praških slavnosti odpeljejo v torek ali z brzovlakom ob 11. uri dopoldne ali s poštnim vlakom ob 214 popoldne. Tedaj bo največ prostora na razpolago.
— Odlikovanje. Z železnim zaslužnim križcem s krono na traku hrabro^t-ne svetinje je bil odlikovan četovodja domačesrn gorskega strelskega polka št 2. c. Fran Ure k. dodeljen c in kr. garnizijski bolnišnici št. 8, podružnica gluhonemmea v Ljubliani.
— Odlikovanje. Železni zaslužni križ s krmo na traku hrabro3tne svetinje so dobili ogniičar Trvzna Josip, gorski topničarski polk št. 8: narednik L e t o n v a Ivan, san. stotniia R; četovodja Fermantin Fr., gorski strelski polk št. 2; četovodja B 1 a g o v i č Alojzij, san. stotnija 8: četovodja Roth Fran, domobranski polk 27: četovodja V a u p o t i Č Jožef. san. stotnija 8: Četovodia Dobrovee Mihael, san. stotnija 8: četovodja J a e: o d i c Karel, san. stotnija 8: četovodia Pogačnik Fran. san. stotnija 8; desetnik K r a i n c Jernei. pešpolk cesarjevi- št. 17: poddesetnik Zupan Jožef, san. stotniia 8. vsi dodeljeni garnizijski bolnišnici št. 8 v Ljubljani oziroma nje podružnicam.
— Pred odhodom na bojišče pošiljajo fantje 97. pošpolka, vsem zavednim Slovenkam in Slovencem nebroi pozdravov, krepak >Na zdar< ter skorajšnjo svidenje v slobodni Jugoslaviji. — Saksida Vladimir, Sferza Anton, Turk Vincenc.
— Kdo izmed vračajoČih se vjetni-kov bi mogel dati pojasnila o mojem soprogu Danilu <3 e b u 1 a r . koji 1e služil pri 47. regimentu, 8. stotniia? 8. septembra 1914. je bil pri Grodku ranjen in viet ter se je nahajal v začetku v Ver.Evac. Spital 32 v Nižjem Novgoro-du. Od takrat ni nobenega glasu več o njem. Kdor bi kaj vedel, nai blagovoli sporočiti niegovi soprogi Vandi Cebu-Iar, Celje, Dolgo polje la. Stroški se povrneio.
— S častno svetinjo za 401 etno zvesto službovanje je odlikovan Josip V a-1 e n č i č, vratar semenišča v Ljubljani.
— Premeščen notar. Notar v Brežicah dr. Fran Horvat ie premeščen v Kamnik.
—- Ljudskošolske   vesti. Danijela Kališ in Marija MntkoviS sta imenovani za prov. učiteljici   na  mestnih » šolah v Ljubljani, Ana  Pilbaoh le*
nameščena za suplentinjo v Kranju, Pavla P i r k e r v Loškem potoku.
— Društvo zdravnikov na Kranjskem ima v sredo 15. t. m. mesečno zborovanje ob H7. zvečer na porodniškem oddelku deželne bolnišnice s predavanjem in demonstracijami. K temu zborovanju so vabljeni tudi gg. vojaški zdravniki.
— Oblačila za potrebne sloje. Kakor se nam poroča iz uradniške strani, se namerava poslati že te dni blago iz tvrdk Souvan in Regorschek no Dunaj. Prav gotovo je, dn imaio dunajske velike tvrdke mnogo več blaga, kakor ljubljanske in da komisija za oblačilo manj imovitim slolem na Dunaju lahko krije svoje potrebe 1'radništvo in sploh potrebni sloji energično protestiramo proti takemu pošiljanju blaga, ki je v mestu, slasti k<» slišimo, da je za najubož-nejsi del prebivalstva določeno v Ljubljani naravnost neverjetno nizka množina 106 i metrov. LTradništvo v Ljubljani ne more več nastopati dostojno vsled splošne draginje in splošnega pomanjkanja, sedaj pa se mu jemlje zadnja možnost preskrbeti sebe in rodbine s ceneišira blagom. Šolska mladina bodi razcapana, ker matere nimajo ne blaga, 'la bi ji napravile nove obleke, ne sukanca, da bi popravljale staro. T«to ie tudi na kmetih po   Kranjskem, kakor
p'oh v slovenskih dežeh-.h. Mada misli pač, da naj hodi prebivalstvo raztrgano ali pa nago. Skrajni čas je, da se napravi konec tem neznosnim razmeram ter poživljamo vlado, da nai ne zamudi še te prilike pokazati, da ima vsaj nekaj razumevanja za potrebe prebivalstva.
— Obleka za invalide. Slovenski odbor za vojne invalide v Ljubliani opozarja one invalide, ki so prosili za obleko, da vsled premnogih enakih prošenj ne bo mogoče preje ugoditi niihovi želji, preden ne dobi podpisani odbor v ta namen obleke ali bla<?a bodisi za plačilo bodisi kot darilo od človekoljubnih ljudi.
— Kaj bo s premogom? Tako nas vprašujejo razni dopisi iz Ljubljane, iz katerih zveni ogorčenje in bojazen, da bo«!'> široki krogi ljubljanskega prebivalstva letos na zimo zopet ostali brez kuriva. Vlada se izgovarja, da nima konj in avtomobilov, da bi mogla izvoziti premog. Kolikor je nam znano, ie to le prazen izerovor. ker jo znano, dn ima vojaštvo na razpolago v Ljubljani za-dosti vozil in priprege in da stoji na Grosupljem veliko število konj. ki jih vojaška oblast ne uporablja. Dolžnost vlade ie, da pravočasno preskrbi, (Ta Ljubljana ne bo ostala prihodnjo zimo brez premoga Ob tej priliki vprašamo vlado tudi kai ie z drvmi. -jci so nakupljena v Hoterešici in kako ona misli, da se bo to kurivo spravilo v Ljubljano?
— Najnovejša nemška avstrijska koračnica. Prijatelj lista nam piše: Te dni sera slišal nemško družbo, ki je improvizirala sledečo koračnico: Kein Mehi. kein Brrrot kein, Rrrauchtabak
— kein Mehi, kein Brrrot. kein Rrrrauchtabak — Czernin. Czernin, Czernin čin čin — Czernin, Czernin —
— O. du mein f>sterreich . . . itd.
— Za glediški orkester se iščejo glasbeniki za vse instrumente, zlasti pa za kontrabas, flavto, oboe, klarinet, rog, tromoeto. pozavno, f^crot in bob^n. Ker je v Ljubljani še nekai glasbenikov iz poklica, oziroma dobrih diletantov, ki bi lahko uspešno sodelovali pri gle-diškera orkestru, nai se oglasijo takoi bodisi pismeno bodisi osebno pri mag. nadkomisarju Fr. Govekariu. Mestni trsr 17. II. Ravnateljstvo eledišča reflektira v prvi vrsti na tukajšnje glasbenike: iz tujine bi se pozvalo le one, za, katere ni dobiti zastopnikov doma. Glasbenike ki so mobilizirani, a bi hoteli vstopiti v naš orkester, bi ravnateljstvo skušalo oprostiti vojaške službe in to brez ozira na narodnost. Vsak glasbeni1, mora imeti svoj lastni instrument.
— Tajništvo Jugoslovanskega kluba . Ker ie dosedanji tajnik >Jugoslovanskega kluba« g. Joso Kamušič šel k voinkom, ie to mesto prosto. Prednost bi imeli ec:.. ki zuaio stenoerafira-ti in na stroi pisati. Plača po dogovoru. Ponudbe t.»koi na naslov: Jugoslovanski klub. Dunaj, T. Parlament.
— LublanStl Čechove. Pripravr.v v<bor pro zrizeni .Čcslce obce v Lublani" se dne 7. t. m. ustavil pod pfedsedniVtvim Ing. Hilberta, na jehož adresu (Lubinfi, Strossmajerjeva 5) bucftež zasilani nrihlaškv do budouciho spol I;u.
— Priora v ny vvbor kona dnes v pondeli o '/29 hod. večer schiizi v zidni mistnosti vl-narnv „Pri Mraku" Rimska cesta, ktera je každemu volne pfistupna.
— V vzhodni Galiciji posluieio zopet poštni uradi: Brodv 1. Tsvanczanv. Horodenka. Kozaczo^ka, Maksvmowka in Ostapie za pisemskopoštni promet, Chodaczkow TVielki za promet z vrednostnimi pismi. Czernelice za denarni promet, Nizborg Nowv za poštnonakaz-nični promet. Tvszkowce pri Horodenki za pisemsko pošto, denarni promet, za promet z vrednostnimi pismi in za omejeni promet z zavitki in Zbaraž za navadni pisemskopoštni promet.
— Rekvizicije   v   Romunski. Av-
. Miški državljani, ki so bili po romunskih četah v Romunski oškodovani vsled rekvizicii brez potrdil, naj se v ta namen, da se iim naoravijo nadomestna potrdila ob navedbi natančnega uči na in morebitnih prič obrnejo na posredovalnico za obrambo avstrijske imovine v inozemstvu. (Sehutzstelle fiir osterreichisches Vermogen im Auslan-de in Wien L Stubenring Nr. 8).
! II
Hm binlcošino nedeljo ob 2. popoldne govori v Trbovljah pri Špancu načelnik jugoslovanskega kluba dr. Anton Korošec, ž njim prideta ljubljanski poslanec dr. Vladimir Ravnih ar in domači poslanec dr. Ivan Benkovič.
Shod bo veličastna manifestacija za jugoslovansko deklaracijo 1
— Umrl je včeraj tukajšnji ključavničarski mojster g. Julij Rossma-nith. N. p. v m.! Poereb bo 14. t. m ob z*2. popoldne iz deželne bolnišnice.
— Umrla ie v Ljubljani gdč. Mira Kotar v IS. letu svoie starosti. Pogreb se vrši jutri. N. v m. p.!
Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Novo mesto in okolico priredi na Binkoštni ponedeljek, 20. t. m. ob 8. uri zvečelr v dvorani Narodnega doma Krekovo slavnost. Na programu so: živa slika, deklamacija pevske in klavirske solo - točke. — Cisti dobiček se razdeli enako Ciril in Metodovi družbi in odboru za Krekov spomenik.
V Krškem bo na binkoštno nedeljo koneert krškega orkestra v prid družbe sv. Cirila in Metoda. Začetek ob 8. uri zvečer. Vspored bo povsem nov in se bodo izvajale nnilenše slovanske skladbe. Z ozirom na to, ker ie zadnji velikonočni koncert v vsakem oziru nad vso sijajno uspel, obeta tudi ta prireditev najlepši erlasbeni užitek. Koncert bo pri pogrnjenih mizah. Vstopnina v dvorani 4 K, na galeriji 2 K za osebo.
4000 K podpore občini Trebeljevo. Notranje mini-ir-rvo je sporazumno s finančnim ministrstvom dovolilo prebivalcem v občini Trebeljevo v litijskem političnem okraju, ki trpijo vsled lanske toče, podpore 1000 K.
Štrajk v Gradcu in okolici končan. Od torka preteklega tedna so štrajkali delavci kovinskih obratov v Gradcu in okolici, okoli 12.000 ljudi, in sicer radi slabe prehrane, nadaljevanja vojne, slabih mirovnih izvidov, neizvršene obljube o demilitarizaciji obratov itd. Pritožbe so bile sporočene ministrskemu predsedniku dr. Seidlerju. ki je obljubil odpomoč po možnosti. Poudarjal je, da ako delavci začno v ponedeljek danes) delati, ne bodo trpeli nikakih posledic. V soboto je delavstvo sklenilo, iti na delo. razven delavcev v tovarni vagonov. Ti delavci pa so včeraj s pismenim glasovanjem z dvetretiinsko večino sklenili, da tudi pojdejo danes na delo.
Iz Logatca nam pišejo: Ko po dol-eri, ostri zimi prišle ste spet nazaj. Taki občutki so navdajali marsikoga na praznik, ko se ie vršil po petih letih občni zbor ženske podružnice Ciril Metodove družbe. Lahko se trdi, da ie bil ta zbor nekako ustanovni zbor novega narodnega vzbujenja med ženstvora v Logatcu. Prišlo ie mlado in staro, nihče ni vprašal, kdo si in kaj si, naše vrlo ženstvo je hotelo le pokazati, da mu bije srce za sveto narodno stvar. Takih občnih zborov Še ni videla naša podružnici. Proti vsemu pričakovanju je bilo toliko domr.čih deklet, da se jih mora javno kar najlepše pohvaliti. Nad 200 udeleženk v prijaznem salonu >ho-tela Kramarja« je v lepih besedah pozdravila večletna prvomestnica ga. Jo-sipina Mazi. Prečitali so se dopisi družbenega vodstva. Na predlog ge. prvo-mestnice so zavedne udeleženke zbrale takoj prespevek 147 K 20 v. Ta občni zbor je pokazal naše vrlo ženstvo v pravi luči. Naložilo si je častno nalogo, da hoče s prerojenimi močmi delovati v procvit prekoristne družbe. Podružnica si je izvolila odbor, ki priča, da bo rad izpolnjeval izročeno mu delo. V lepši gmotni prospeh, so izjavile go-renjelogaške rodoljubkinje. da si hočejo iz svoje sredine izbrati članico, ki bo po Gorenjem Logatcu še posebej pobirala prispevke. Volitev: prvomestnica ga. Josipina Mazi, Dol. Logatec; namestnica ga. notarjeva Tončka M a u-rer; zapisnikarica gdč. Zinka Zni-d a r š i č . namestnica edč. Ivanka S u-s t e r š i č , blagajničarka gdč. Zinka Smole, namestnica gdč. Ivanka Sirca, odbornici ga. Karolina B a j -č e v a in ga. Pepca Korenčanova (vse iz Dol. Logatca).
Iz Celja nam pišejo: Vsi listi so že splošno poročali, da ie bil bivši pravni praktikant pri celjskem okrožnem sodišču dr. Rudolf Fohn obsojen zaradi taivine na deset mesecev težke ječe, njegova nevesta, hčerka nadsvetnika dr. Adolfa Roschanza v Celju na zaradi krivega pričanja na 14 dni ječe. Povodom tecra žalostnega slučaia je treba ucrotoviti dvoje: Prvič, da ie bil Rudolf Fohn kljub svoii nezmožnosti zavoljo nemškega mišljenja kot pravni praktikant v Mariboru protežiranec raznih sodnijskih gospodov, zlasti predstojnika okrajnega sodišča, s katerim si je dopisoval do svoje aretacije. Daairavno so Fohnu v Mariboru začela goreti tla pod nogami in ga ie nekega lepega dne nenadoma vzela noč, — cela misterijozna zadeva se je milostno potlačila, — vendar mu ie bilo kmalu na to dovoljeno pri celjskih sodiščih dalje prakticirati. Drugič kaže ta slučaj, kako brezvestno se izkoriščajo v sodni službi mladi ljudje z akade-mično izobrazbo. Fohn je smel pri sodiščih v Mariboru. Celiu in Inomostu prakticirati čez dve leti. seveda brezplačno. A to je izjemen slučaj samo pri Nemcih, kajti pri slovenskih začetnikih velja po zaslugi ekscelence Pit-reicha pravilo, da je eno — do dveletna brezplačna praksa, preobloženost z delom in šikaniranje najboljša priprava za sodni poklic. Na drugi strani pa se delajo >prihrankic ki se potem razdelijo zlasti med višje stoječe gospode tako, da je navadno nagrada v nasprotnem razmerju z njihovim delom. Tak je sedaj sistem pri naših sodiščih.
Iz Ponikve ob južni železnici nam poročajo- Dne 3. maja je po kratki, mučni bolezni umrla gosna Marija Zi-danšek. p. d. Knezova, v 76. letu. Vzorni, skrbni materi in veliki dobrotnici revežov in sirot bodi zemljica lahka!
Nabiranje podpisov za deklaracijo v Mariboru in okolici. Pišejo nam iz Maribora: Dognalo se ie, da se je ob priliki pobiranja ženskih podpisov za jugoslovansko deklaracijo izpustilo mnogo narodnega ženstva, zlasti slovenskih družin, ki iih ie vojna dovedla v nemčursko gnezdo. Na izrecno zahtevo teh sicer zavednih narodnjakinj se ie poskrbelo, da se zaostali podpisi naknadno izvrše. Pri tei priliki se šele prav izrazito občuti stari narodni greh: pomanjkanje narodnega katastra. Če ie bil kdaj, zdaj je narodni kataster neobhodno nuino potreben. Zdaj smo v najhuji narodni bitki, ko treba vodstvu imeti kontrolo o vsakem posamezniku. Z delom pa ie treba takoi ! pričeti, da se vpišejo vsaj vsi tisti, ki I so narodnemu vodstvu osebno znani« I
Prezgodno   veselje.   Iz Maribora
nam piše dopisnik: >Marburger Zei-tung< se tooi rajske sladkosti. Zadeva Pivko je za njo že takorekoč končana. Iz popolnoma zanesljive strani zvemo, da to še nikakor ni istina, marveč, da se poizvedovania in preiskava še nadaljujejo. Tako enostavno torej še Pivkovo izdajstvo ni >dokazano< in nam se zdi, da se more še marsikaj izpremeniti. Gotovo je pri vsej zadevi več kot sumljivo dejstvo, da se Pivka ni dobilo. Ce ie res, da ie Italijane vodik kako to, da je prišel potem ranjen v laške roke in, da ni bil najden med onimi stotinami ubitih in ranjenih Italijanov, ki so iih našli na licu mesta? Da ie bil Pivko ranjen, mora biti pač tudi >zgorajc znano; menda celo v prsi vrsti, saj imajo vsakega oficirja v strogi evidenci. Oseba, ki nas je informirala, da je bil Pivko težko ranjen in tako prišelv laško vjetništvo. na Pivku samem nima in>* teresa in o tem pač tudi ni mogla drugače zvedeti, kot >od zgoraj«, ker enostavno drug ne more dati tozadevnih informacij. Vsa zadeva že teče 8 mesecev in še danes ni definitivno razrešena. Iz tega sledi, da ima svoje kljuke, ki kljub oficijelni izjavi vendar cele afere ne morejo pokazati v tako enostavni luči. kot si to želijo ljudje okoli >Marburger Žeitungc. Na vse omenjene pomanjkljivosti in na vest, da je bil ranjen, smo se tudi mi vedno sklicevali — in nič drugega In še ono je danea dovoli znano: da ie bil Pivko eden tistih oficirjev, ki jih tudi zunaj obdajejo ne ravno maloštevilci — prijatelji posebne vrste. Dokler bode vsa stvar ostala >visečac( pa si naj le >Marbnrger Zeitung« z mirno vestjo priimek, ki ii ga je dal >Arbeiterwille< naprej za ušesi zapisanega ohrani.
Slovenski planinci in izletniki v Mariboru. Slovenski planinec nam piše: V Mariboru se nahaja mnogo vnanjiht slovenskih planincev in ljubiteljev izletov v prosto naravo, ki dostikrat ob nedeljah ne vedo kam bi se dejali. Radi bi se seznanili s prekrasno mariborsko okolico, toda manjka primernih doma« čili vodnikov, ki bi iLh vpeljali in seznanili s posameznimi turami. V Mari« boru vendar tudi obstoja podružnica Slov. planinskega društva! Podružnični odbor na delo! Treba je smotrene organizacije. Prilike v to svrho jo dovoli:' sestanki v Narodnem domu, v novi narodni gostilni nasproti glavnemu kolo-^ dvoru, razglasi v domačih slovenskih! listih, osebna agitacija. S samem pohajanjem n. pr. v Limbnš in izleti po-« sameznih družb brez pravega smotra in cilja po bližnji okolici navadno nedeljo za nedeljo v isti kraj v isto gostilno in še to navadno k nemčurjem —i ne bomo razširili idejo za slovensko planinstvo, še manj pa v teh časih probujali med narodom v okolici tako prepotrebno narodno zavest. Majnik nai lepši mesec je tu. najlepši čas, nai-< ugodneja prilika, da se tudi slovenska planinska ideja v tej najbolj ogroženi postojanki oživi, razcvete, razmnoži i u razplodi slovenskemu narodu v prid. Izgovori na težkoče prehrane so laJovi. Ali ni vseeno, če jo neseto vsako nedeljo v Limbuš ali Slivnico — ali pa 6e poroma z nami še malo dalje, malo višje, kam drugam in v drug za narodne? probujenje koristnejši namen, kot ga imajo naše preobičajne — krokarijefl Torej: več ideala in več narodnegaC dela!
Darilo hrvatskega bana. Hrvatski"
ban Mihalovič je daroval 50.000 bron za novo medicinsko fakulteto na za« grebškem vseučilišču.
Smrt hrvatskega poslanca. Hrvatski deželni in državni poslanec Kraji-novic iz hrvatsko - srbske koalicije ie 12 .t. m. v Zagrebu umrl. Zadela ga io kap. Star je bil 67 let.
Poziv! Dotični, ki ie v petek, dne 10. t. m. pobral ob % 8. uri popoldne pred Kubelkovo hišo na Poljanski cesti; št. 20 briljantni prstan, se poživlja, da istega takoi odda na a kr. policijsko ravnateljstvo v Ljubljani, ker se ga bo« de sicer zasledovalo.
Izgubila se ie pretekli petek rjava denarnica z napisom >M. Brezje« z malo drobižem in zlatim obeskom (an-geljček). Ker je ta obesek za izgubitelja drag spomin, se prost da bi ga dotični, kdor ga je našel, oddal v upravništvu >Slov. Naroda«.
Zgubila se ie včeraj od državna* kurilnice po Pokopališki ulici do Zele-" ne jame rjava ustnjata denarnica z ne« kaj čez 20 K denarja in aprovizačniml kartami, na katerih je pisano tudi ime lastnika, Naiditeli nai blagovoli oddati najdeno v uredništvu >Slov. Naroda«, za kar mu izroča izgubiteljica polovico denarja
Prošnja bralcem! Težave s prelrrb« ljevaniem blaga in pogoste prometne ovire branlio firmi Jan. Grolich v Br« nu št. 639 (Moravsko), katere tudi v našem listu oglaiane kosmetične izdelke občinstvo močno zahteva, da bi vsako naročilo rešila točno, kakor pred vojno. Naročniki se torej vljudno prosijo, naj firmi ne zamerijo, ako naročeno ne do-ske dovoli hitro, ker firma poskusi vs*-da naročila odpošlje čimprej. -—-4
Aproviiacija.
+ Jajca za m. okraj. Stranke IXL okraja dobe jajca v torek, dne 14. t. m. v cerkvi sv. Jožefa (vhod skozi glavna vrata). Jajca J>odo prodajali po 70 vi« narjevv komad dopoldne od 8. do 11. irt popoldne od 2. do 5. ure. Vsaka stranka mora prinesti s seboj nakazilo za mast Za vsako osebo dobi največ 10 jajc.
4- Aprovizaeija v Cirčah pri Kranju. Karte za sladkor smo pač dobili, a sladkorja niti Še za mesec april t. 1. Ka| naj počno uboge matere s kopico malih otrok, ko ne dobe ne mleka, ne mesa, ne masti, in sedaj še sladkorja ne. Pri« čakujemo od c. kr. okrajnega glavar« stva, da stori svojo dolžnost ter odpravi vse nedostatke. j
Rožne stvori.
♦ Nasa narodna meja. Te dni so sc
zaganjali v neki graSki gostilni graški bur-gerji v slovenske vojake ter jih hoteli izzivati. VpraSall so jih, če vedo, kje se prične dežela =»windischerjev«. Eden naSih vojakov jim je nato prav primerno odgovoril, da tam, kjer se todelni nehalo nad Sptel-feldom,
5
4118111
Stran 4.
»SLOVENSKI NAKOL)*, ane 13. maja 15*18.
107. štev
Darila,
Društvu za otroško varstvo in mladinsko oskrb v Ljubljani je daroval gosp. Josip Kosler, veleposestnik v Ljubljani v spomin na svojega pok. očeta g. dr. Josipa Koslerja 100 kron.
Za Krekov spomenik smo prejeli 69 kron, ki so jih darovali ti-le darovalci: Po 5 K: Golmajer Metod, šoti Ferd., po 4 K: Pavlin Alojzij, po 2 K: Jeran Julij, Koren Jožko, Terpin Anton, Štruc Ivan, Bevc Val., kcrp. Košir Ant., Fras Vaclav, Simčič Josip, Frohlich Josip, Špilar Alojzij, po 1 K: Zlamal Jan, Dečman Lovrenc, Jamnik Fr., Lisjak Ciril, korp. Ravnik Franc, Inzjed Fr.,Celak Jan, Gole Rud., Rant Primož, Mihel Alojzij, Pečar Feliks, Bricelj Jakob, Logar Ant. Tovda Jan, Alalovrh Ivan, Hribar Ant., Kočevar Fl., Kočar Jos., Kavšek Ivan, Ferčič Peter, Ježek Jos., Kaštrun Ant.. Skrainar Fr., Kraševec I vati. Broda-rič Mat., Male Jurij, Tomažič Ivan, Teka-vec Fr.. Kuhar Ignac, Kapelj Fr.. Čehura František, Rijavec Jos., Kožul Ivan, Srebre Mar., Urh Leonard.
Župni uradi za zahvalni dar dežele Kranjske za rešitev cesarja. Lepo število čč. župnih uradov je že poslalo prispevke za Vojaški* dom v Ljubliani. Hvala jim iskrena za trud v imenu naših hrabrih vojakov in v imenu patriotične misli, ki vodi to akcijo. Dosedaj so poslali zbirke: Župni uiad Cerklje, Gorenjsko 454 K 30 v, župni urad Št. Vid p. Zatičnl 386 K, župni urad Cemšenik p. Medija Izlake 300 K, župni urad Sora 290 K 42 v, župni um d Ambrus 276 K, Župni urad Brezovica 269 K, župni urad Bohinjska Bela Gorenjsko 231 K 40 v, župni urad Suhor  p. Metliki   221 K 50 v.
župni urad Sv. Jurij p. Kranju 200 K, župni
urad Stranje p. Kamniku 175 K 70 v, župni urad Št. Peter p. Novem mestu 170 K, župni urad Dobrepolje 167 K, župni urad So-stro p. Ljubljani 150 K, župni urad Rado-vica p. Metlika 144 K 70 v, župni urad Sv. Križ p. Litiji 141 K, župni urad Zaplani 134 K 92 v, župni urad Tržič na Gorenjskem 130 K, župni urad Šmartno p. Litiji 128 K, župni urad Svibno Radeče 123 K, župni urad Rakitna 122 K 15 v, župni urad Desnica p. Kranju 120 K, župni urad Brusnice 120 K, župni urad Smlednik 115 K, župni urad Sv. Gora n. Litijo p. Vače 100 K, župni urad Zalilog p. Železniki 100 K, župni urad Moravče 100 K, župni urad Krka 100 kron, župni urad Duplje' p. Tržiču 100 K, župni urad Kropa 90 K, župni urad Tomi-šelj 80 K, župni urad Ljubno p. Podnart SO K, župni urad Dolenja vas p. Ribnici 72 K, župni urad Ločine n. Škoijo Loko p. Gorenjavas 71 K 86 v, župni urad Pre-žganje p. Litija 70 K, žunni urad Rateče p. Bela peč Gorenjsko 70 K, župni urad Lozice p. št. Vid pri Vipavi 65 K. župni urad Kranj 58 K 80 v, župni urad Javor p. Ljubljano p. Sp. Hrušica"55 K 53 v, župni urad Žabnica p. Škofji Loki 53 K 90 v, župni urad Leše 51 K 62 v, župni urad Mengeš 50 K, župni urad Zasip p. Bled 50 K. župni urad Zlato oolje 50 K, župni urad Kamna gorica 50 K; župni urad Dragatuš 50 K; župni urad Kokra na Kranjskem 50 K; župni urad Vič pri Ljubljani 45 K; župni urad Zelimlje 4-1 K 20 vin.; župni urad na Selih p. Kamniku 44 K 26 vin.; župni urad v Hrastju 43 K 90 vin.; župni urad Buk3v-šica p. Selca, Kranjsko 40 K; župni urad Kranj 39 K; župni urad Hotedcršica 32 K 23 vin.; župni urad Svibno p. Radeče 26 kron; žuoni urad Janče p. Litija 25 K; župni urad Dole p. Litiji 2r X: župni urad Sv.
Planina p. Trbovlje 24 K 28 vin.; župni urad Sv. Jakob ob Savi 22 K 50 vin.; župni urad Škocijan p. Mokronog 21 K 27 vin.; župni urad Bled 20 K 50 vin.; župni urad Draigoše 20 K; župni urad Sv. Gotard p. Trojane 20 K; župni urad Vranja peč p. Kamnik 20 K; župni urad Podbrezje, Gorenjsko, 15 K; župni urad Bukovšica p. Selcah 13 K; župni urad Naklo 10 K; župni urad Dol p. Ljubljani 10 K; župni urad Podgrad 10 K; župni urad Planina p. Črnomelj 7 K 06 vin.; župni urad Ovsiše p. Podnart 5 K 33 vin. Imena nabiralcev in nabiralk se objavijo, ko bo zbirka popolna v posebni izdaji. Nujno prosimo ostale župne urade, da se na kolikor mogoče odličen način v prihodnjih dneh pridružijo manifestaciji
Županstva In zahvalni dar dežele Kranjske. Za rešitev cesarja s.a »Vojaški dom« v Ljubljani so nadalje darovala oziroma nabrala naslednja županstva: Buda-nje na Vipavskem 423 K 47 v, Podrasa na Vipavskem 524 K, Trnovo jia Notranjskem 200 K, Dobepniče 310 K. \8nii' vrh 54 K. Cerklje pri Kranju 300 K, Grosuplje 200 K, Šmarjeta 209 K 44 v, Petrova vas 30 K, Sinadol 38 K, Šenčur pri Kranju 23S K, Velike Poljane 50 K, Šmartno pri Litiji 24t> K 50 v, Zgor._ Tuhinj 203 K 20 v, Št. Vid pri Ljubljani 2s0 K, Križ pri Kamniku 20 K, Križe pri Tržiču 301 K 20 v, Jesenice na Gorenjskem 324 K, lurjevica 50 K, Spodnja Idrija 100 K, Šmartno v Tuhinju 15 K, Cerknica 100 K, Bohinjska Bistrica 200 K, Poljan* pri Škofji Loki 120 K, Čekovnik 50 K, Železniki 50 K, Podkraj 50 K, Sv. Ana pri Tržiču 35 K, Ajdovec 50 K. Sinji vrh 100 K, Slavina 50 K, Zagradec 70 K, Vrem-ski Britof 70 K, Lože na Vipavskem 67 K 20 v, Mavčiče 40 K. rirenovice 250 K, Vipava 50 K. Gorenje Polje 129 K 10 v, Mo-
ravče 40 K, Kropa 50 K. Pijava gorica 117 I K, Višnja gora 20 K, Mlaka 140 K, Rafolče 68 K 40 v, Smlednik 30 K. Čast in hvala vsem, ki so se potrudili z nabiranjem — storili so odlično patriotično in plemenito delo. Izkaz darovalcev bo odbor posebej izdal. Naj bi zgorajšnjim zgledom sledile vse kranjske občine. V častni knjigi, ki bo predložena Njeg. Veličanstvu cesarju, naj ne manjka nobene naše občine! — Odbor za Vojaški dom v Ljubljani.
Hranilnice in posojilnice za zahvalni dar dežele   Kranjske   za   rešitev cesarja.
»Vojaškemu domu« v Ljubljani prihajajo vsak dan tudi darovi naših hranilnic in posojilnic, kar priča, da se tudi one hočjjo odlikovati pri veledomoljubni akciji. Odbor za »Vojaški dom« v Ljubljani je nadalje sprejel naslednje darove: Posojilnica v Dobrepoljah 200 K, Hranilnica in posojilnica v Škofji Loki 100 K, Hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico 50 K, Hranilnica in posojilnica v Sostrem 10 K, llra-in posojilnica Šturije 20 K, Hranilnica in po-nilnica Dol pri Ljubljani 10 K, Hranilnica in nosojilnica v Ambrusu 10 K, Hranilnica sojiinica v Žireh 20 K, Hranilnica in posojilnica v Sunorju 20 K. Hranilnica in posojilnica v Bohinjski Srednji vasi 20 K, Hranilnica in posojilnica v šmartnem pri Litiji 70 K Hranilnica in n^iS^*:t":"t v 50 K, Posojilnica in hranilnica Sv. Kri" pri Litiji 40 K. Hranilnica in nosojilnica v Pra-gatušu 10 K, Hranilnica in posojilnica v Ra-dovici pri Metli'-i 20 K, L.jdska posojilnica in hranil, na Vačah.— Preo-t*a"i s*^.-*. da bodo s kolikor mogoče velikim damm sledila vsa naša gospodarska društva in tako pokazala svojo udanost cesarju, svojo ljubezen našim junakom. — Odbor za Vojaški dom v Ljubljani
Šolska mladina In zahvalni dar dežele Kranjske za rešitev cesarja. Šolsko vodstvo v Št. Lambertu je napravilo med učenci zbirko za zahvalni dar dežele Kranjske za rešitev cesarja in kot pozdrav ob rojstvu najmlajšega Habsburžana. Zbralo je tako za Vojaški dom v Ljubljani 19 K 66 v. Otroci so navdušeni sledili domoljubnemu govoru ter se na uprav ginljiv način odzvali s svojimi malimi prispevki. Prepričani smo, da bo vladar te akcije med našo mladino kar najbolj vesel. Zato vsa šolska vodstva organizirajte prispevke mladine!
Umrli so v LhibPani:
Dne 8. maja: Bernardina Hevss, t.čl umir. skadi^čni^a južne železnice, 15 let. Kolodvorska ulica 21. — Josip Zaman, sprevodnik v pok.. 84 let. Sv. Petra cesta št. 11. — Marija Žunič, zasebnica. 61 let, Križevniška ulica 9. — Jakob Šavs, čev-liar, 68 let. Cesta na* loko 20. — Marija Košar, zasebnica, 88 let. Hrenova ulica 7.
Dne 9. maia: Marija Rupnik/ krojačeva vdova. 64 let. Polianska cesta 41. — Morzil Fortnna, posestnik, 34 let, Radec-kega cesta 9.
iHntrf! nrorfnl^fi.
Sevniean. Prosimo za Vaš naslov.
katerega smo izgubili.
Izdalateli in odgovorni urednik: Valentin Kopitar.
! astn'na in tisk »Narodne tiskarne«'
:: PRODAJALK
slov. in nem. jezika zmožna, se sprejme v trgovini z steklom in galanterijo J. Kovačič, Radgona. 2293
z uporabo kuhinie se išče za dve osebi za takoj ali pozneje. Ponudbe na upr »Sloven. Nar.* pod „soba 21 2243".
se spreime v trgovini mešanega bla^ia Ivan Slavlnet,. Šmartno nri Litij'.
radi starosti m!a-tilnico še vdobrem stanju, motor za bencin,?3 -4konj sil. še prav v dobrem staniu Josip Ž:vić. velepos. Skopo p. Duto?lfe.
500 1 belo, izborne kakovosti iz leta 1913, za buteljke, se odda po primerni ceni. Ivan Muller, posestnik, gostit. & Črnomelj. 2273
žganj.
Iveplo za sode
(1 zavoj 20 kosov stane K 7.—) ima v zalogi ter razcošilja po poštnem povzetju A. F. Hrepek, Maribor ob Dravi, BCsmarkst. 19. 2294
ponudite: ceno, vzorec in zalogo. Lfcblizna. postni predal št. 327
mi ro^reduje ozir. odda
">va»a3*i z 2 sobama ter
■■-■> v ^\jf kuhinjo s priti-
klinarri, dam razna iivila po dogovoru za nagrado. Naslov pove uprav »Slovenskega Naroda«. %298
PRODAJALKA
va;ena samostojno voditi trgovino z mešanim blagom, z daljšo prakso, želi premeniti službo. Nastop lahko takoi. Naslov: A. A. poŠta Štangs pri Litlli.
Delen slio. 2285
i
lijiii slug
z dobrimi izpričevali, slovenskega in nemškega jezika zmožen, se sprejme takoj. — Pogoj: pošten in zanesljiv. Kje, pove uprav. »Sloven. Nar.« £215
Prazne vreče
vsake vrste in suhe gobe kupuje vedno in v vsaki množini ter plačuje po najviši h dnevnih cenah trgovska firma J. Kuilan, Kranj, Gor. Isto-tam se sprejme trgovski učenec.
Spreten zanesljiv &>§
dnevni krojač,
ki zna tudi prikrojevati, slovenščine in nemščine popolnoma vešč se prot' prav dobremu plačilu takoj sprejme« —
Kje, pove uprav. »Slov. Naroda«. .'213
Proda se dobro ohranjen
u$č m zračna cen
za kolo. — Cena skupaj K 120. -Oglasi  naj  se pošljejo  na  naslov : Diessner, Slomškova ulica Št. 6, I. nadstropje. 22 7
Globoko potrti javljamo podpisani vsem sorodnikom in znancem, daje naša predobra, nepozabna hčerka in sestra oziroma tetka in svakinja, gospodična
v nedeljo dne 12. maja ob pol 2. ponoči po kratki in mučni bolezni v 18. letu svoje starosti, previđena s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspala.
Zemeljski ostanki nepozabne nam rajnice se bodo v torek 14. majnika ob 2. uri popoldne prepeljali iz hiše žalosti Rimska cesta 24. po blagoslovu na pokopališče k sv. Križu. 2300
V LJubljani, dne 13. maja 1918.
Žalujoči rodbini
Kotar-Zorc.
Zahvala.
Franc Vodopivc, pek. mojster in posestnik v Krškem, se v svojem in imenu svojih sinkov Franca in Slavka od
srca zahvaljuje vsem, ki so ob bolezni in smrti njegove nad vse ljube žene pokazali toliko plemenitega sočustvovanja. Zahvaljuje se velecenj. g. Dr. Gallaschu, okr. zdravniku v Krškem in častitim sestram usmiljenkam v Krškem za požrtvovalno zdravniško pomoč in postrežbo v času bolezni predrage ranjke, velečastiti duhovščini za vsa tolažila, vd. gospodom pevcem za ganljivo petje, vsern darovalcem vencev in vsem, ki so spremili predrago ranjko na zadnji poti.
V Krškem, dne 11/5. 1918. 2299
2W izuri*** *3
biagajničarks
se spre'rae pr! "282
Sdgte & feoM, Ujjai.
4—5 sob s nrttiklmami v okolici sodišča O'.i-roma Kolodvorske ul. ali Resljeve ceste, so išče za avgust Kdor poskrbi, dobi  15 kg koruznega ?droba.  —  Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 226
Uradnik::
tukaj tujec, išče znanja s samostojno cospo   da bi se priučil slovenščini Cenj ponudbe v nemškem jeziku pod ,31 2296" na uerav. »Slov. Naroda«.
Knpn-em umetno
zobovje
in splošno vse, kar je starinsko. Posredujem rri proda! posestev.
ALBERT DERGANC, brivec
Frančiškanska ulica 10. 148
Velika izbira pokrajinskih umetniških in drugih
Narodna knjigarna,
Prešernova ulica 7.
Ženitna ponudba.
Mesar, star 26 let, soliden, izobražen, prijetne zunanjosti, z nekaj tisoč kronami v gotovini, tačas vojak, želi znanja v svrho ženitve s premožno gospodično enake starosti. — Pisma se prosijo s sliko, za tajnost se strogo jamči. Dopisi pod ,,D A. 30 2290«' na urravo »Slovenskega Naroda«.
nSF~ Ovi jalne
gamaše
en gros, tuca t 120 K, K 168, K 192, K 240, K 264,
platine trakove joreeie itd.
Rutf ol f Boden m Hller
Ljubljana. Stari trg št 8.
XII 1181
liče se starejši
hišnik,
oženjen, brez otrok, vojaščine prost, tudi invalid, ki more opravljati tak posel. — Plača 240 K mesečno, prosto stanovanje, razsvetljava in kurjava. Predstaviti se je na: .2256
Brefu štev. 8»
n. nadstropji.
Iščem LOVC
ki bi vzel mladega -sa fermača z i dva meseca proti dobri plaći v dresuro. -Naslov pri uprav. »Sloven. Nar« ?283
zmožna slovenskega ali nemškega jezika se takoj sprejme v tuka>šnji šne-cialni trgovini. Kje. pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 2262
Kupi se dobro fdoča
žepna URA
2 boljti obleki za ve*jo moš <o osebo in dva para ćevlfev št. 44 45. Ponudbe pod „H. K. 65 2291" na upr
»Slovenskega Naroda«.
RODAJALKB
izvežbana v trgovini s papirjem in galanterijo se takoj sprejme — Sorejme se tudi blaga Jnicarka. Sprejmejo se letake, ki stanu ejo v Ljubljani Ponudbe na upravništvo »Slovenskeea Naroda« pod ».Poštenost 3000 2257"
Za takoj ali pozneje se liče
stanovanje
za stranko brez otrok; če mogoče z 2 ali 3 sobami v sredini mesta Za nagrado ^e dobi v jeseni nekaj Živeža
— Ponudbe pod „trgovec 2255*
upravo »Slovenskega Naroda«.
na
SBSP Išče se dober
(Herrichier) ki ima strokovno šolo Plača do 150 K tedersko, po pridnosti pa tudi več. Stalno mesto. — Nastop lahko takoj. — Pismene ponudbe na tvrdko: 2272 Vinko TnSek,  postolar. Zagreb.
GARJE
srbečico, hraste, lišaje unići pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maže perila. 1 lonček za eno osebo 4 K. Po pošti 5 K poštnine prosto Prodaja in razpošilja lekarna Trnkoczv v LJubljani, zraven rotovža. 1718
Iščem iznrfeno
stenografinjo.
rMača dobra. Prehranjevalne in druge razmere ugodne. — Nastop 20 junija eventuelno preje. Ponudbe s sliko re-komandirano na naslov: 2250
Dr. Ferdinand Mflller,
odvetnik. Celovec, Koroško.
Pristen Hrušovec, Tropinovec, Brinovec, Slivovka,
2251
tvrdki KHAM,
Miklošičeva cesta S,
Ljubljana
o
radi riruž'n^kih razmer
i
s prostornem vrtova. — Ponudbe na upravništvo »Slovensko? Naroda« pod •prostoren vrt 2287".
aaaV   l£če se M|
s separatnim vbodom za 'a-.'0:. — Dopisi rod „Stano ^arre 12 2286" na
upravništvo »Slovenskega Naroda-.
PHOD A JALKA".:
mešane stroke želi službe  Izurjena je tudi v manufakturi. — Naslov pove upr. »Slovenskega Naroda«. 228D
30 et star, oženien, v vseh pisarn poslih izvežban, slovenskega in nem-— škees jezika popolnoma zmožen —
UKMIc#PiIi\ s'užbo kot občinski tajnik ali kaj sličnega Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda« 2260
17 let stara, pri-
ild   dni» ki se ie v trgovini učila že
poldrugo  leto, želi  dokončati svojo
učno dobo v večji trgovini, nairajena
deželi.  Ceni. ronudbe pod: „Veselfe
do trgovine 2284*1 na upr. »SI Nar.«
Moške obleke,
3 nove, 1 moška zimska suknja, 1 površnik, 2 moška klobuka, 2 izprehaj palici, 1 srebrna moška ura, viseča petrolejska svetiljka in nekaj italijanskih knjig se ceno rroda Mestni trg 17, vrata 10 od 3—6 popoldne. 2211
s sadnim in zelenjad-nim vrtom, pripravna tudi zn obrt. oddal ie-na eno uro od železniške postaje na Notranjskem, se proda Kazen hiše se proda tudi nekaj niiv in travnikov. — Cena nizka. Kje, pove urrav »Slov. Naroda«. 2289
Proda se v Opatij! ~^sH
majhna hiša
z vrtom. — Več pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 2-07
Brloski pomočnik
dober delavec, mm sprejme takoj. —
Plača mesečno 80 kron, hrana in sta-novanie pri 2?33 I. Bnkovčan, Postojna 73.
S"!    a 0 se proti dobri plači
R Alflllf 1 sprejmejo v delo pri 114(9 1 1 električni ce«ini
s i f* i rs m i s *'eie*&ici * Ljub-
ulll I LI lianl Pri premen javi tračnic,   kar bode trajalo do pozne jeseni. — Priglasitev v remizi. 223">
Soja - ližol
najboljše nadomestilo sa kavo se dobi pri Sever & komp., preje Peter Las-nik. LJubljana. — 20 gr z navodilom, kako se sadi, stane 80 vin. Pridelek je 40-kraten. 2153
Jurist'««
vojaščine prost, z daljšo prometno pisarniško prakso (spričevalo na razpolago) išče primerne službe. — Nastop takoj aH pozneje. Cenjene ponudbe pod ,ekslstencnl mlolmnm 2209" na upravništvo »Slovenskega Naroda«.
Srbečico, hraste, lišaje
odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir, postav, varovano ,,SKABA-rujavo mazilo. Popolnoma brez duha in ne maže. Poskusni lonček K 230 veliki K 4'—, porcija za rodbino K 11-—.
—- Dr. E. Flesch's Kronen-Apotheke (Gyor), Raab Ogrsko, s
Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna , nri zlatem Jelenu",
LJubljana, Marijin trg. 880 «£V Pozor na varstveno znamko ,,SSABAFORM" *^HI
Mestno županstvo v Krškem
razpisuje službo
2237
občinskega tajnika.
Prosilci morajo biti slovenskega in nemškega jezika popolnoma vešči ter v tajniških poslih že izvežbani Nastop takoj. Tisti prosilci, kise pečajo z glasbo ali petjem, imajo prednost. Zglasiti se je do 20. t. m.
(Priložite pismenim naročilom za Čevlje • izkaznico o potrebi (BedarfsfChein), da jih takoj zamorem odpoiiati.
Trgovina za čevlje
Henrik K@t3da9 Ljubljana
Mestni trg 17. n
Anton Namd
nadporoćnik
Irma Nanut roj. Hrovalin
poročena v maju.
2292
514
11
^70218