glasilo ravenskih
RAVNE
Leto XXIV	Ravne	na	Koroškem,	15.	junija	1987	Št.	6
informativni
iz VSEBINE
% Kljub težavam vztrajati pri sprejetih usmeritvah
% Dušanu Slojeiču — prvemu v železarni zlati znak sindikata
% Anton Vehovar je prejel občinsko nagrado
% Beseda delavcev: Ravnotežje med razvojem železarne in krajevnih skupnosti
% Naše delo v aprilu
% Toplotna obdelava ne bi smela capljati za mehansko
% “Vaši delavci so pridni«
% Oskrba z energijo % Ni vse zlato ...
% Nova organiziranost in razvojna dejavnost % Razvoj organiziranosti in svetovanje % Ne škodi, če vemo ® Nič več apollo % Inovacije
% Delo kolektivnih izvršilnih organov
% Polemika: Hišni svet Javornik 58 : SSS
% Vloga delavskega sveta v disciplinskem postopku
% Kršitve delovnih obveznosti % Izzivi: Naš življenjski prostor
NAJBOLJŠI ŽELEZARJI DELOVNEGA SREČANJA 1987
». V maju je bilo v delovnih organizacijah koroške krajine medob-c'hsko delovno srečanje kovinarjev. Organizator je bil medobčinski Svet zveze sindikatov.
V 14 poklicih je tekmovalo 105 delavcev; od 1. do 3. mesta so se llVl'stili naslednji delavci Železarne Itavne:
• strugarji: 2. Jože Kavčič, 3. Jože Kotnik, oba SGV
• brusilci: 1. Alojz Janota, Kovačnica, 2. Jože Merkač, Orodjarna, ■ Ferdo Maze, TRO
•	rezkalci: 2.	Rajko Kormanšek, SGV
•	orodjarji: 1.	Vojko Zaberčnik, 2. Marko	Smolar, oba Orodjarna,
el>k.s Zdovc, SGV
• ključavničarji: 3. Franc Pšeničnik, Monter
• strojni kovači - 2 Branko Rozman, 3. Franc Grilc, oba Kovačnica |{ • livarji-kaluparji: 1. Slavko Košutnik, 2. Mirko Grobelnik, 3. Jože
!,?devšek, vsi Jeklolivarna v • plamenski varilci: 1. Vinko Gostenčnik. 2. Peter Zaponšek, 3. elter Valentnr, vsi Energija
•	varilci REO-	2 Jože Cas, SGV, 3. Anion	Pečnik, Energija
j •	varilci TIG:	1. Igor Slatinek, 2. Maks Kupnik, oba Energija,	3.
f’*e Lasnik, Jeklolivarna
• varilci MAG: 3. Zvonko Gologranc, Monter
• avtomehaniki OTTO: 3. Andrej Breznik, Jeklolivarna.
Vsem čestitamo!
PRVIČ PODELILI NAGRADO ŽELEZARNE RAVNE
Da bi spodbudili sodelovanje učencev in študentov z našo delovno organizacijo in jim omogočili stik z raziskovalnim delom, smo v železarni lani prvič razpisali nagrado Železarne Ravne.
Z odzivom smo bili za prvič zadovoljni. Učenci Srednje šole teh-nično-naravoslovne in pedagoške usmeritve Ravne ter naši študenti obeh slovenskih univerz so prijavili in uspešno dokončali 17 raziskovalnih nalog (13 srednješolci ter 4 višje in visokošolci). Za to smo jim v metalurgiji in kemiji podelili tri prve nagrade, dve drugi in tri tretje; v strojništvu štiri druge, v elektrotehniki, računalništvu in informatiki eno drugo in eno tretjo ter v pravu, ekonomiji in drugih družboslovnih vedah eno drugo in dve tretji nagradi (1. nagrada je poprečni OD prvih tleh mesecev v letu, za srednje šole ter 2. in 3. nagrado ustrezno manj).
Sicei pa je denar za nagrado le spodbuda, manj pomembna kot koristi, ki jih bo od raziskovalnega dela mladih imela delovna organizacija, predvsem pa oni sami.
(Vir: informacija načrtovalke kadrov in izobraževanja)
Kljub težavam vztrajati pri sprejetih usmeritvah
Z akcijske konference ZK
Predstavniki osnovnih organizacij ZK Železarne Ravne so se 23. aprila 1987 sestali na akcijski konferenci, da bi ugotovili, kako uresničujemo srednjeročne in dolgoročne razvojne načrte ter na podlagi ugotovitev nakazali smernice za naprej. V izhodiščih za razpravo so obravnavali naslednje teme:
0 Srednjeročni in dolgoročni razvoj Železarne Ravne 0 Uresničevanje srednjeročnega plana
0 Dokončanje investicij iz prejšnjega obdobja 0 Stanovanjska problematika
Stara znanca
Ugotavljam, da mi življenje ljudi, s katerimi imam kdaj kasneje opravka, večkrat že prej nastavi na pot.
Tudi Dušana Stojčiča, dobitnika letošnjega najvišjega slovenskega sindikalnega priznanja, mi je, na lanski sindikalni konferenci železarne. Sicer mi »legendarni Stojo« tudi pred njo, ko sva v uradnem delu sedela za isto mizo, v družabnem pa ostala v isti družbi, ni bil neznanec. Poznala sem ga s sestankov, na katerih je vedno jasno in glasno povedal, kaj misli. Samo v .polomljeni' slovenščini je vedno govoril. Nič čudnega, saj je iz Vranja v Srbiji. O, pač! Ko sem izvedela, da je že 30 let v Sloveniji, v najinem pogovoru nisem mogla mimo vljudne pripombe, da se mu še zelo sliši, da ni iz Slovenije. Pa je rekel, da je kot sin carinika prepotoval domala vso Jugoslavijo in zna skoraj vse naše jezike. Bere lahko, govori pa težko.«
Če je treba, skritiziram tudi sebe
Pogovor sva začela z vtisi s podelitve znakov prejšnjega dne v Ljubljani. Imel je enkratne, a se mu niso zdeli razpravljanja vredni. Pomembno je bilo priznanje, za katerega je takoj rekel, da ni samo njegovo, ampak je zasluga vseh sindikalnih delavcev v železarni, občini in tudi v republiki. Preširoko se mi je zdelo, pa je brž pojasnil. »Sindikat je sodelovanje,« je rekel, »sam nič ne moreš, če niso seje sklepčne, če niso akcije skupne, enotne. Ni pošteno, da bi samo sebe izpostavljal.«
Za kaj vse je Dušan Stojčič v vrsti priznanj prejel tudi zlati znak, menim, da nima smisla naštevati. Najkrajše rečeno: za več kot tridesetletno vzorno družbenopolitično delo v mnogih organizacijah in samoupravnih organih v železarni, občini in republiki. »Najprej sem delal v mladini, nato pa v ZK. Toda spoznal
Ravenska železarna izgublja prednost
Po srednjeročnih in dolgoročnih razvojnih načrtih, sprejetih v okviru sozda Slovenske železarne in Združenja črne in barvne metalurgije naj bi se Železarna Ravne razvila v proizvajalko visokokva-litetnih jekel, ki bi jih predelovala v metalurških predelovalnih tozdih in finalizirala v strojegradnji in ostali mehanski predelavi. Uvajala naj bi kar največjo racionalizacijo in avtomatizacijo proizvodnje, humanizirala težka delovna mesta in skrbela za varstvo okolja. Nadaljnje zaposlova-
sem, čisto odkrit bom, da ozka specializacija v ZK zame ni. Obsojam zaprte sestanke. Navdušujem pa se nad delom v sindikatu. Sindikalni sestanki so vse kaj drugega kot partijski: so odprti, ljudje se na njih odkrito pogovarjajo, iznesenih je veliko različnih mišljenj, kritika je navadno realna. Na takšnih sestankih in v širokem družbenopolitičnem delu sem našel svoje mesto. Če si hodila na sestanke, veš, da se na njih oglašam, pa ne le v železarni, tudi zunaj. Navadno sem zelo kritičen. Skritiziram tudi samega sebe, če je treba.«
Dušan Stojčič
Omenim krizo družbenopolitičnega trenutka, pojavljajočo se tudi v sindikatu. »Čeprav je nekakšna kriza«, razmišlja Stojo »in ljudje v sindikat ne zaupajo več toliko, češ da je nemočen, jaz verjamem vanj. Niti malo ne dvomim v to organizacijo. Zame je bistveno, da smo sindikat vsi in samo mi vsi si bomo lahko ustvarili boljši jutri, nihče drugi nam ga ne bo. Ti bom čisto odkrito povedal: starejša generacija bo morala z vrha in dati mesto mladim. V mlade imam zaupanje.
nje naj bi bilo kar se da racionalno.
V primerjavi z drugimi slovenskimi in jugoslovanskimi železarnami je ravenska zašla v kritičen položaj. Razvojne prednosti, ki si jih je pridobila v preteklosti, so se zmanjšale: če jih bo hotela obdržati, mora skrajno racionalizirati proizvodnjo in uvajati nove in nove programe. Njen sedanji proizvodni program lahko namreč druge železarne s sodobnejšimi napravami kaj hitro prevzamejo in nas izrinejo s trga. Ker je zelo malo možnosti, da bi lahko v naši železarni v kratkem modernizirali
Menim, da bodo laže delali, brez predsodkov in obremenitev iz preteklosti, zato pa boljše. Zdaj so žal še nemočni, brez avtoritete. Boli me, ker ZK sploh nima podmladka. Po mojem veliko tudi zaradi previsoke članarine, pa ne vem, ali vodstvo ne razume, da je članarina res previsoka.«
»Ti samo tisto svojo torbo nosiš.«
Ko ga vprašam, kaj mu priznanje pomeni, pravi, da zelo veliko.
»Ti bom čisto odkrito povedal, da sem ga vesel. Med drugim največ zaradi družine, ki jo na račun družbenopolitičnega dela zanemarjam. Priznanje je dokaz, da ,tiste laufarije' vendarle niso same sebi namen, da jih družba zna ceniti. Kolikokrat mi mlajši sin pravi: »Ti samo tisto svojo torbo nosiš.« Zal je res tako, da sem zelo malo z družino. Če nimaš sestanka, študiraš gradivo. Bom čisto pošteno povedal, da je naporno, sploh če imaš funkcije v več organih. Za temeljit študij gradiva gre ogromno časa. Na srečo imam takšno službo (je referent za vzdrževanje osnovnih sredstev), da se da tudi kaj vmes narediti. Naporno je, hkrati pa res, da se človek tako navadi, da zboli, če se tempo pomiri. Mene je pred leti vedno konec tedna bolela glava. Potem so ugotovili, da je bila to neke vrste migrena, imel pa sem jo zato, ker sem se za vikend predajal brezdelju.«
Ko je med pogovorom na njegova vrata prišel že najmanj deseti, ta s pozdravom »Dober dan, gospod Stojčič, tebe bi rad,« sem vedela, da je skrajni čas končati. Zato sva na hitro nehala, z zanimivo mislijo: »Tako sem vzgojo sinov zaupal predvsem ženi. Zal, da je bilo tako, pa bi mi bilo samo, če bi se sistem, ki sem ga pomagal graditi, izničil, drugače ne — saj sem ga gradil tudi za svoja sinova.«
metalurško in mehansko proizvodnjo, kot bi želeli, se moramo tako organizirati, da bomo usmeritev v nove proizvodne programe kljub temu izpeljali.
Vseh investicijskih načrtov ne bomo uresničili
V srednjeročnem načrtu 1986 do 1990 smo predvideli naslednje investicije: kapelo, projekt valjev, projekt UHP-EOP z odpraševalno napravo, obrat EP2 in jeklarno posebnih zlitin, kisikarno, projekt krožnih rezil, modernizacijo valjarne, toplotne obdelave in kovačnice, konti liv, prototipno delavnico, modernizacijo dislociranih tozdov in orodjarne, avtomatizacijo računalništva, projekte družbenega standarda, projekte za energijo in okolje.
Ze na prvi pogled je jasno, da celotnega načrta v tem obdobju ne bomo mogli uresničiti. Omejujejo nas tako gospodarske razmere v družbi (omejitve investicij, uvoza opreme) kot stanje v lastni delovni organizaciji (prenizka produktivnost, visoki stroški, problemi s strokovnimi kadri).
Nezadovoljivo stanje »starih« investicij
V obdobju 1981—1985 smo investirali v 25 objektov. Največji so bili: modernizacija Jeklarne, Težki strojni deli in rekonstrukcija Je-klolivarne. Zaradi težav z opremo nekatere od navedenih investicij še vedno ne dajejo pričakovanih rezultatov; gre predvsem za livarske investicije. K formarski lini" bi bilo treba zgraditi še transport odvoda peska, v težki livarni še vedno rešujejo nekatere tehnične probleme z opremo, v livarni posebne litine, katere projekt je — razen krožne peči — končan, so težave z odpraševanjem, s pomanjkanjem garderobnih prostorov za delavce, s transportom odpadnega materiala ipd.
Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev močno kasni 3. faza modernizacije Valjarne.
Nekaj poudarkov iz razprave
Razpravo je začel član poslovodnega odbora Jože Ceršak, ki )e poudaril, da si je Železarna Ravne z uspešnim poslovanjem pridobi'8 ugled v naši družbi. To nas obvezuje in nam hkrati omogoča, da kljub težavnim gospodarskim razmeram tudi v prihodnje dobro gospodarimo. Iz dosedanjih izkušenj smo se veliko naučili. Vemo, da je naša prihodnost v kakovosti, ustvarjalnosti in znanju, ki ga moramo znati mobilizirati. Naša prednost je v tehnološko zaokroženi proizvodnji — od metalurške d° mehanske predelave in finalizaci' je. To usmeritev moramo s prihodnjimi vlaganji dosledno uresničevati in z usvajanjem novih tehnologij in izdelkov obdržati prednost pred dx-ugimi. Le tako bomo mog'1 še več izvažati, kar je za nas življenjskega pomena.
Franc Hartman je konferenc' sporočil mnenje komunistov '** drugih delavcev Valjarne, da Je treba nadaljnjo modernizacijo te-
Helena Merkač
DUŠAMI) STOJČIČU - PRVEMU V ŽELEZARNI ZLATI ZNAK SINDIKATA
»NI POŠTENO, da bi z njim samo sebe izpostavljal«
Anton Vehovar je prejel občinsko nagrado
Letošnjo nagrado občine Kavne na Koroškem je prejel Anton Vehovar, ravnatelj tozda Energija.
Tovariš Vehovar pripada tistemu rodu, ki je rasel v povojnem pomanjkanju in v delovnih brigadah pomagal graditi našo državo. Doma v nerazviti občini Šmarje pri Jelšah se je leta 1952 kot tehnik zaposlil v Železarni Ravne. Opravljal je dela tehnologa in referenta, bil je asistent energetskega obrata, kasneje obratovodja, danes pa je ravnatelj tozda Energija. Ob delu je doštudiral za inženirja.
Poleg strokovnega in poklicnega dela je opravljal različne funkcije v samoupravnih organih, zunaj železarne pa v SIS za nafto in plin SRS ter v odboru za komunalno energetiko pri Gospodarski zbornici Slovenije. Je komandant štaba civilne zaščite železarne.
Na področju inovacijske dejavnosti se je posebno zavzemal za izkoriščnaje odpadnih toplot, pri organizaciji preventivnega vzdrževanja energetskih naprav, posebno pa pri ogrevanju kraja iz železarne.
Ko se je leta 1971 rodila zamisel o ekološko čistejših Ravnah, je sodeloval pri ideji, da bi mesto ogrevali iz kotlarne Železarne Ravne. Gradnja se je pričela leta 1973 in bila leta 1982 skoraj v celoti zaključena. Ves strokovni nadzor, dogovarjanje in usklajevanje s projektanti in izvajalci je pomenil v 10 letili dodatno breme in odgovornost tovariša Vehovarja. Zdaj raste
Anton Vehovar
plinovod že do Mežice, to pa je nov napor za doseganje višjega družbenega standarda na območju občine in varstva našega okolja.
Velik prispevek k racionalni porabi energije pomeni tudi vgradnja nad 700 toplovodnih števcev pri individualnih porabnikih in v družbenih stanovanjih.
Čestitamo!
8a obrata finančno podpreti. Ce tega ne bomo storili, bo enotna reprodukcijska veriga železarne pretrgana, s tem pa bo postavljen pod Vprašaj njen nadaljnji razvoj.
Jože Trokšar se je pridružil mnenju, da je nujna modernizacija Valjarne, od katere je močno odvisna proizvodnja in prodaja Jeklovleka. Trg je že zasičen z njihovim sedanjim proizvodnim asortimentom, zato potrebujejo nove kvalitete za nove izdelke. S Slovenskimi železarnami pa se bo treba dogovoriti za delitev programov.
Ivan Pungartnik je poudaril, da s° nadaljnja vlaganja v posodobitev proizvodnje potrebna tudi v Kovačnici, predvsem pa bo treba Več storiti za šolanje kadrov.
Predstavnik Kontrole kakovosti te opomnil, da je kontrola Drema-*° vključena v investicijski program železarne. Nikjer ni zaslediti novega kvantometra, ki ga bomo dujno morali kupiti.
V Težkih strojnih delih, je po-vedal Franc Orešnik, so težave drugačne kot v večini drugih tozdov, imajo najsodobnejšo opre-tPo, pa kadri za delo z njo niso tako usposobljeni, da bi dosegali 'emu ustrezne rezultate.
Prane Cegovnik iz službe za varstvo pri delu je menil, da so da-nes predpisi glede varstva pri de-u in ekologije strožji kot včasih, *«to je tudi teže dobiti uporabna dovoljenja za nekatere proizvodne ttaprave. Morali bi narediti vse, ^a bi odpravili slabe točke, če ne drugače, tudi s spremembo do-očene tehnologije.
V nadaljevanju so razpravljalci opozorili še na probleme v stanovanjski gradnji, pri kateri se zatika predvsem zato, ker ni bilo pravočasno pripravljenih lokacijskih načrtov.
Več predstavnikov OO ZK je poudarilo, da bi morali v železarni dajati prednost tistim investicijam, ki so ekonomsko upravičene in ustrezajo tudi kriterijem glede varčnosti z energijo in varstva
okolja. Glede proizvodnega programa bi se morali bolj učinkovito dogovarjati v okviru sozda Slovenske železarne in tudi v jugoslovanskem merilu.
Mojca Potočnik
NOVA LINIJA BO DAJALA 10-KRAT VEČ
V Jeklovleku od sredine maja poskusno obratuje nova luščilno-ravnalna linija Kieserling. Z njo je v tem našem tozdu nastal t. i. kompleks luščenja: tvori ga ta linija skupaj z luščilnim strojem Schmolz-Bi-ckenbach, ki dobro obratuje že od januarja in sodi v sklop tujega partnerstva.
Nova linija bo nadomestila tri stare in bo z njo proizvodnja vsega kvalitetnega asortimenta valjanega jekla od 0 15 do 0 80 povečana za 10-krat. Njena bistvena prednost jevtem, da je krog od luščenja do ravnanja zaprt. Tako bo za delo z njo treba manj delavcev, saj je manj manipulacije, produktivnost pa bo večja.
V tozdu pi ičakujejo, da se bo linija amortizirala najkasneje v šestih letih. Bilo bi nujno, saj je mednarodni kredit, s katerim je bila kupljena, zelo neugoden.
Ker se je izvoz v Jeklovleku, v primerjavi z lani, letos povečal za 60 "/o, zanimanje zanj pa še raste, se v tozdu ne bojijo za tižišče, na katerega bodo izvozili več izdelkov. Dobre možnosti se kažejo v Zahodni Nemčiji, Švici in Bolgariji.	HM
Ravnotežje med razvojem železarne in krajevnih skupnosti
BESEDA DELAVCEV
Ce pomeni vsak postanek v razvoju že tudi zaostanek, v občini Ravne že zaostajamo na več področjih; očitno na kulturnem (kakšen ie Titov dom), v zadnjem času pa skrb zbujajoče pri šolstvu.
Ni mogoče začeti graditi šole na Prevaljah. Slovenski izvršni svet ne da dovoljenja, dokler ne bo zagotovljenega dovolj denarja — vsaj za izhodišče. Po finančni konstrukciji bi ga moralo biti, a se je ta žal porušila. Namesto 600 milijonov so delovne organizacije po zaključnem računu 1986 (obveznosti po samoupravnem sporazumu 3 °/o od bruto osebnega dohodka) nakazale le 150 milijonov. Tako na Prevaljah. Na Ravnah pa sta nesporni drugi dve dejstvi: zaradi pomanjkanja denarja javorniška osnovna šola ne bo več celodnevna, Prežihova pa bo zato, ker je otrok preveč, učilnic pa premalo (denarja za novo gradnjo sploh ni), v jeseni uvedla dvoizmenski pouk.
Vse zato torej, ker ni denarja. Tega pa ni, ker je gospodarska kriza, in prav zaradi nje tudi postanek, mrtva točka, nejasna perspektiva.
Logično je zato vprašanje — če je to res postanek — kje smo obstali. Le našteti, kaj imamo in česa nimamo po krajevnih skupnostih, ni zadosti. Merilo so lahko nezadovoljene potrebe (teh je očitno zelo veliko), lahko primerjava; recimo z razvojem železarne. Tu nam je priznana visoka stopnja, korak s svetom. Pa je z njenim razvojem šel vštric tudi razvoj naših krajevnih skupnosti, torej naš osebni in družbeni standard? To smo vprašali sedem naših delavcev iz različnih krajevnih skupnosti. Odgovori so vsekakor zelo zanimivi.
RAZVOJ KRAJEVNIH SKUPNOSTI ZAOSTAJA ZA RAZVOJEM ŽELEZARNE
ŽELEZARNA JE ZA KRAJEVNE SKUPNOSTI NAREDILA OGROMNO
Albin Kaker, referent za kontrolo dokumentacije namenske proizvodnje. tozd Kontrola kakovosti. KS Javornik-Šance:
»Med stopnjo razvoja naših krajevnih skupnosti in železarne je gotovo razkorak; razvoj krajev za napredkom železarne zaostaja.
Albin Kc.':er
Zakaj ? Ne bi rekel, da železarna nima pravega pristopa do razvoja krajevnih skupnosti. Mislim, da so nasploh potrebe, še bolj pa želje krajevnih skupnosti veliko večje kot finančne sposobnosti delovnih organizacij.
Nikakor ne morem reči, da železarna za razvoj kraja ni ničesar
Dušan Posedi, vodja toplotne obdelave Valjarne, KS Leše:
»Osebno mislim, da se marsikaj na ravni železarna—krajevna skupnost ne moremo zmeniti, ker ne najdemo skupnega jezika. Za
naredila. Je. Največ gotovo na športnem področju, vendar moram ugotoviti, da je delala precej neplansko. Ce Ravne npr. primerjam s Pucarevim, je med njima precejšnja razlika. Tam je delovna organizacija, ne večja od naše železarne, pa je zgradila krasen večnamenski objekt. Pri nas je objektov več, pa nobeden popolnoma ne ustreza. Tudi kulturne domove in ceste imajo v Pucarevu boljše. Večkrat sem bil spodaj, pa lahko rečem, da je tako. Ravenski Titov dom in kino dvorana sta za vse nas sramota.
Nič veliko boljše ni pri stanovanjski izgradnji in šolstvu. Vzemimo samo Javornik. Nima kioska, trgovini sta premajhni, popoldne nimaš kam iti itd.
Menim torej, da je napredek v naših krajevnih skupnostih čutiti, vendar bi lahko bil glede na stopnjo razvitosti železarne večji. Kdo je kriv za to, je vprašanje. Najbrž aparat, ki je odločal o razvoju. Mogoče je premalo sodeloval z delovnimi organizacijami, gotovo pa ni ustrezno planiral. Prav neustrezno planiranje objektov glede na potrebe je po mojem mnenju bistveni vzrok, da danes razvoj krajevnih skupnosti zaostaja za razvojem železarne. A je škoda, ker so možnosti za enakovredni razvoj bile, danes pa jih je zaradi pomanjkanja denarja vse manj.«
manjše krajevne skupnosti, kot je tudi naša, veliko pomenijo malenkosti, saj se v majhnih KS ne dogajajo velike stvari. Pa se žal včasih tudi pri teh zatika. Ne vem, ali so funkcionarji KS premalo
agilni, mogoče premalo povezani z železarno. Ce bi bilo sodelovanje boljše, bi morali biti rezultati vidnejši. Saj nekaj jih gotovo je, ne rečem. Tako smo pred leti na Leše popravili cesto itd.
Za majhne KS je tudi prioriteta razvoja neusmiljena. Vedno se potiskajo na konec, češ, vi ste majhni, boste že počakali. Saj je to razum-
Antoniia Krebs, referentka za kratkoročno poslovanje v PFS, KS Kotlje:
»Prvo vprašanje, ki si ga zastavljam, je, ali je razvoj KS res neposredno odvisen le od razvoja železarne. Toda kakorkoli, menim, da je železarna za krajevne skupnosti in občino naredila ogromno in da ima posluh zanje. Dokaz za to je množica objektov, ki jih je železarna pomagala zgraditi.
Antonija Krebs
Zal pa moram ugotoviti, da pa so bila vlaganja v različna področja različna. Danes, ko je kriza in kljub potrebam marsikje ni možno naprej, je ta neenakomernost očitnejša in pereča. Hudo je na primer pri šolstvu. Casi samoprispevkov, v katerih smo zgradili veliko šol, so minili, na dru-
gačne načine pa je težko zbirati denar. Da referendumi za samoprispevek ne uspevajo več, je razlogov najbrž veliko. Po mojem je glavni nezaupanje ljudi, saj se denar, zbran s samoprispevkom-prerad zgubi, izniči, ker akcija ne teče, kot bi morala.
Med šolami, ki so danes na Koroškem res problem, bi izpostavila našo srednjo šolo (včasih smo j1 rekli industrijska). Za današnji čas je premalo modernizirana, s prezastarelimi pripomočki za učenje. Upam si trditi, da je bil razvoj te šole glede na razvoj železarne neskladen. Tako razvita delovna organizacija, kot je naša, vendarle zahteva najsodobnejši izobraževalni center. Najbrž se še premalo zavedamo, da je prav kader naša prva postavka.
Za našo krajevno skupnost bi konkretno rekla, da si je ves čaš obstoja tudi sama zelo prizadevala za razvoj. Toda ves čas so bili PrJ tem tudi problemi. Menim, da bi bilo drugače, če bi bilo dorečeno financiranje. Tako pa dobiva KS denar le za samoupravo, vse druge potrebe pa so v rokah občine.
Seveda pa je čisto drugo vprašanje, koliko objekte družbenega standarda potem, ko jih imam0' uporabljamo, recimo športne objekte, kulturne domove itd. Menim, da preslabo, toda takoj to tudi opravičujem — po mojem zato, ker moramo tudi popoldne bit1 pridni, da gre.«
ZA MAJHNE KS JE PRIORITETA NEUSMILJENA
Dušan Posedi
ljivo, pa vendarle: najnujnejše bi tudi majhne KS morale imeti. Res, da lahko veliko pridobijo s samoprispevkom, toda po mojem po izkušnjah le-ti niso prava oblika zbiranja sredstev; sploh, ker vemo, da so programi le redko uresničeni in ker smo nazadnje ugotovili, da v takšnih akcijah nismo enotni. Po mojem bi bile boljše odločitve na zborih delovnih ljudi. Bistveni so pri tem seveda programi, ki morajo biti takšni, da bodo z njimi vsi zadovoljni.
To, da večji razvoj železarne nujno terja tudi razvoj infrastrukture, je nesporno. Gotovo sta ta dva razvoja zadnja leta šla vštric. Zunaj železarne gradimo, kolikor smo sposobni. Rad bi pa poudaril naslednje; planirati bi bilo treba skupno, ne pa ločeno; recimo rudnik (ko je še lahko) nekaj zase, železarna pa spet zase. Razvoj mora biti usklajen, ne da je delovna organizacija razvita, drugo pa ne. Lep primer skladnega razvoja so Zreče. Mislim pa, da smo na njihovi poti tudi mi.«
DO NERAVENSKIH KS JE ŽELEZARNA MAČEHOVSKA
V mesto
Stefan Gerdej, vodja stroškovnega računovodstva, Delovna skupnost za računovodstvo, KS Polje-Prevalje:
»Eno mojih glavnih mnenj je, da je odnos železarne do delavcev, ki so izven Raven, mačehovski. Konkretno za Prevalje — čeprav je veliko delavcev železarne od tam, se razvoj Prevalj ne da primerjati z ravenskim. Zdaj na primer ni zanimanja, da bi tozd Družbeni standard prevzel Družbeni dom, čeprav bi bilo to treba, saj sploh ni denarja za njegovo vzdrževanje.
Druga velika zadeva pa je naša šola. Glede na samoprispevek je to občinski fiasko in bi prav zato morali napeti vse sile, da bi šolo vendarle začeli graditi. Le tako bi lahko dali zgled vsem, ki se niso odločili za samoprispevek. Menim, da bi zato nujno morala imeti za našo šolo tudi železarna posluh. Ker zanjo železarna ni namenila toliko sredstev, kolikor jih je načrtovala, se nam zdi to na Prevaljah zelo nepravično. Za nas je to velika klofuta. Od koga pa bomo zahtevali oz. pričakovali pomoč, če ne od lastne delovne organizacije? Toliko si upam trditi za Prevalje, rečem pa lahko tudi, da so glede mačehovstva druge krajevne skupnosti še v slabšem položaju.
Po mojem bi morali denar za Šolstvo zbirati po nekem trdnejšem sistemu. Pa ne le zbirati, tudi Porabljati. Kar poglejmo šolo na
Jože Kolar, inštruktor praktičnega pouka v tozdu Stroji in deli, KS Crna:
"Problem je, ker železarna Ravne ni zainteresirana, da bi tudi izven centra gradila ali kupovala stanovanja za svoje delavce. Tako
Jože Kolar
se iz Crne mnoge mlade družne prisiljene seliti na Ravne, v Črni pa ostajajo le tisti, ki imajo ^Voje hiše. Ljudje se na Ravnah koncentrirajo. Sole so tako zelo Polne, prepolne, v Crni pa manjka otrok in bo šola sčasoma — če bo slo tako naprej — postala kot kakšna podružnica. Mislim, da
Franc Mesner, delovodja stru-Sarne Pnevmatičnih strojev, KS Fečovje:
“Menim, da Železarna Ravne za Čečovje ni veliko naredila,
Javorniku. Ta je spomenik, ki je primer, kako se šol ne gradi.
Pri drugih objektih družbenega standarda pa bi pri gradnji morali izhajati iz potreb. Ne vem, če ra-
Štefan Gerdej
bijo Ravne nov kulturni dom, saj ljudje še starega ne obiskujejo. Na Prevaljah je drugače.
Menim, da mora biti razvoj delovne organizacije in krajev, katerih ljudje to delovno organizacijo sestavljajo, skladen. Za Ravne si upam trditi, da je, za druge KS v občini ne, čeprav rečemo, da je železarna "mati« za vse. Logično pa seveda je, da mora železarna najprej poskrbeti za svoj razvoj.«
takšna politika železarne pri stanovanjski politiki ni prava, sploh zato ne, ker drugih ovir za v Črno ni. Prevoz je urejen, predaleč ni, ceste smo tudi uredili.
Kar pa se tiče drugih pomoči krajevni skupnosti, bi omenil kabelsko televizijo. Ta je v Črni ravnokar aktualna, in mislim, da ne bi bil greh, če bi se tudi v železarni našel kakšen dinar zanjo. Saj vemo, kako je z rudnikom, nanj ni mogoče računati.
Če bi primerjal vlaganja železarne v posamezne KS, je Črna gotovo zapostavljena. Saj ne rečem, da pri nas ni športnih ali kulturnih objektov. So, toda zgraditi smo si jih morali v glavnem sami, veliko udarniško (žičnica, proge, zgradba na nogometnem igrišču). Ne vem, ali smo imeli premalo vplivne predstavnike v telesih, ki so odločala o razporejanju sredstev za razvoj krajevnih skupnosti, tako pač je. Danes oa je sploh zelo slabo. Zavedamo se, da nimamo več od koga kai pričakovati. Znajti se bomo morali sami, tudi na komunalnem področju. Problemi so vedno večii. Vendar menim, da so na slabšem spet prav KS, kot je naša. Teritorij KS ostaja enak, problemi so večji, ljudje pa odhajajo. Za Ravne pa bi rekel, da je super poskrbljeno — vsaj v primerjavi z nami.«
vsaj zadnjih nekaj let ne. Mogoče je temu kriva krajevna skupnost sama. Premalo sodeluje z železarno, vsaj v primerjavi s prejšnjo krajevno skupnostjo. Jaz sodelo-
vanja ne čutim. Če pa že je, če se česa vendarle lotimo, delo ne gre, kot bi bilo treba.
Če pogledam v občinskem merilu, je železarna gotovo dala občini na razpolago zelo velika sredstva, toda predvsem pred leti. Danes pa je po mojem sramota, da se kraj z gigantom, kot je železarna, ponaša s takšnim Titovim domom in kino dvorano. Sredstva so zagotovo bila, a so nefunkcionalno vložena. Kar imamo, ne znamo vzdrževati. Rešuje nas edino naš tozd Družbeni standard. Če pogledamo infrastrukturo: ceste so takšne, da te je sram pred tujim človekom. Skoraj tako je, kot na kakšni vasi. V tem smislu zagotovo ni bilo ravnotežja v razvoju KS in železarne.
Tudi za stanovanja dajemo v zadnjem času premalo sredstev. Zato se porajajo problemi na delovnih mestih. Ljudje z nerešenim stanovanjskim problemom so napeti, v depresiji, zato tudi manj produktivni. Železarna se ne zaveda dovolj, da so osebni in družbeni standard ter dobro delo soodvisni. Vlaganja se tako posredno zelo obrestujejo.
Za šole bi rekel, da smo vanje vložili lepa sredstva, a smo vsako-
Franjo Kozlarič, varilec v tozdu Armature, KS Muta:
»Priznati moram, da se ne zanimam posebno, kako deluje naša krajevna skupnost. Zato tudi ne
Franjo Kozlarič
morem odgovoriti na vprašanje, ali je povezana z železarno, torej z našim tozdom Armature, ali ne.
Posebno perečih problemov jaz v naši krajevni skupnosti ne ču-
krat gradili premajhne, ker niti dve leti nismo pogledali naprej. Nismo predvideli, kako se bo ši-
rila železarna, kako rojevali otroci itd. Če pogledam druga mesta, recimo Titovo Velenje, ki ga prav dobro poznam, so tam drugače planirali, boljše kot mi. Očitno tam občina in delovne organizacije boljše sodelujejo, da gre njihov razvoj z roko v roki.«
tim. Sole imamo, ceste so takšne, kot pač še marsikje drugje.
Gotovo je Železarna Ravne za našo krajevno skupnost ogromno naredila. Ljudem v naših krajih, ki veljajo za nerazvite, je dala de-
lo.	V tozdu Armature se je zaposlilo veliko naših ljudi, ki so prej morali za zaslužkom v druge kraje ali pa so morali ostajati doma na kmetijah. Res, da so se potem pojavili nekateri problemi, predvsem s priučevanjem ljudi za delo s stroji, vendar smo jih premagali. Zdaj, ko je dotok kadrov s šol, je tudi tovrstnih problemov vse manj.
Rečem lahko, da smo delavci Armatur ponosni, da delamo v tem tozdu. V primerjavi z drugimi delovnimi organizacijami na Muti ne zaslužimo slabo. Zdaj nas sicer pretresajo hude težave, a upamo, da jih bomo uspeli premagati in da bomo lahko tudi v prihodnje dobro delali. Le s takšnim delom bomo lahko upravičili zaupanje, ki nam ga je Železarna Ravne dala, ko nas je ustanovila.«
Helena Merkač
ČRNA JE ZAPOSTAVLJENA
OSEBNI IN DRUŽBENI STANDARD TER DOBRO DELO SO SOODVISNI
ŽELEZARNA NAM JE DALA DELO
Franc Mesner
FAKTURIRANA REALIZACIJA din_________
SKUPNA PROIZVODNJA ton_________
ODPREMA
IZVOZ
TOZD
JEKLARNA
JEKLOUVARNA
VALJARNA
KOVAČNICA
JEKLOVLEK
TEŽKI STROJNI DEU
ORODJARNA
STROJI IN DEU
NOŽI, BRZOREZ. OROD
GREDICE
INDUSTRIJSKI NOŽI
PNEVMATIČNI STROJI
VZMCTARNA
KOVINARSTVO
ARMATURE
BRATSTVO PILE
MONTER
KAULNICA
STORITVE DRUGIH TOZDDi
DELOVNA ORGANIZACIJA
Naše delo v aprilu
Aprila smo dosegli predvideni plan skupne proizvodnje 105,4 odst., v kumulativi 91,5 odst. Z 12.827 t prodanih izdelkov, kar je 97,6 odst. predvidenega plana, smo iztržili 12,16 milijarde din. Od tega smo prodali na domačem tržišču 11.150 t po poprečni ceni 928,30 din/kg. To znaša skupaj nekaj več kot 10,35 milijarde din. Izvozili smo 1676 t naših izdelkov po poprečni ceni 1081,72 din/kg ter tako dosegli prek 1,81 milijarde din fakturirane realizacije.
ZNAČILNOSTI PROIZVODNJE
V Jeklarni so predvideni plan presegli za 3,2 odst. kljub okvari žerjava pri 5-tonski električni peči, podaljšanemu remontu 40-tonske peci in delnim oviram zaradi še neredne proizvodnje na začetku meseca v Valjarni. Kvaliteta jeklenega odpadka ni bila najboljša, zato je bilo nekaj problemov z napačnimi raztalitvami.
Jeklolivarna je za predvideno proizvodnjo zaostala 9,4 odst. Glavni vzrok je v zastojih med redno proizvodnjo (pomanjkanje jekla, strojni in elektro remont). V tozdu so še naprej zelo zaskrbljeni zaradi nizkih prodajnih cen. Težave so še vedno v težki livarni, kjer investicijska izgradnja še ni v celoti zaključena.
Zelo ugodna je bila v Valjarni proizvodnja gredic, saj je bil plan presežen za 23,8 odst. Pri profilih so za planom zaostali 5,1 odst., saj je bil pri lahkih profilih plan dosežen le
53,6	odst. Vzrok je predvsem v valjanju več visoko legiranih jekel. Več zastojev na progah je bilo na začetku meseca, ko je bilo treba progo pogosteje menjati (valjanci za Zreče). Proizvodnja je zaostajala tudi pri termični obdelavi, prav tako so bile velike težave v adjustaži gredic in čiščenju ter na kontrolni liniji.
Aprilska proizvodnja v Kovačnici je bila dobra, plan so presegli za 2,8 odst., v kumulativi 3,5 odst. Izmeček je za polovico nižji kot v prejšnjem mesecu, posebno se je znižal izmeček po krivdi Jeklarne. Daleč pod poprečjem pa je tudi neuspela proizvodnja, pojavlja pa se je več v drugih tozdih. Dostava ingotov dz Jeklarne je potekala v redu, razen v avtomatsko kovačnico.
V Jeklovleku so predvideni plan dosegli 83,9 odst. Presegli so ga le pri brušenem jeklu za 16,0 odst., zaostali pa pri vlečenem 19,2 odst. in luščenem 18,3 odst. ter žici, kjer je bil plan dosežen le 25,7 odst. Vzrok je v pomanjkanju naročil za dimenzije nad 2 mm, stroji za tanjše dimenzije pa so bili v okvari. Vložka je bilo pri vseh asortimentih dovolj.
Od mehansko predelovalnih tozdov sta predvideni plan presegla le Orodjarna za 7,9 odst. in Monter za 4,1 odst. Za planom pa so zaostali TSD 16,0 odst., Stroji in deli 3,6 odst., Industrijski noži pri nožih in brzoreznem orodju 0,4 odst.. Pnevmatični stroji 6,9 odst., Vzmetarna
6,4	odst., TRO 33,2 odst., Kovinarstvo 18,1 odst.. Armature 14,5 odst. in Bratstvo pri proizvodnji pil 7,2 odst.
Ob pomanjkanju raznih delov je zaostala proizvodnja v Strojih in delih. V Pnevmatiki je primanjkovalo vložka za orodje. Še vedno je precej problemov pri vzdrževanju strojev NC. Velike težave zaradi okvar na
strojih so imeli tudi v Vzmetarni. V TRO je primanjkovalo naročil za nože. Zmogljivosti pa so dobro zasedene pri krožnih žagah. V Armaturah so za planom zaostali, ker ni bilo možnosti dokončne montaže večje količine ventilov in ko ni prišlo do odpoklica izdelkov za izvoz.
PRODAJA NA DOMAČEM TRGU
Načrtovano prodajo na domačem trgu sta med metalurškimi tozdi dosegli Valjarna 116,2 odst. in Kovačnica 149,9 odst. Zaostala sta Jeklolivarna za 8,1 odst. in Jeklovlek za 13,1 odst. Od mehansko predelovalnih tozdov pa so plan presegli Orodjarna za 15,7 odst., TRO za 19,1 odst. in Monter za 0,3 odst.
Jeklolivarno pesti delno neprimeren asortiment in pomanjkanje naročil za težko livarno. Naročil še primanjkuje v Orodjarni za orodne plošče ter v Vzmetarni in TRO za ravne nože. Drugod je trenutno naročil dovolj. Težave imajo le še v Strojih in delih, kjer je problem zadostna in pravočasna oskrba iz Kovačnice.
NABAVA
Dobave starega železa so se stabilizirale in zaloge na obeh skladiščih znižale. Tudi ferolegure je Jeklarna dobivala po potrebi. Manjše težave so bile le pri nabavi karburitov.
Cene jeklenih odpadkov in ferole-gur ter vseh izdelkov črne metalurgije so se aprila dvignile za 20,3 odst. Mazut se je podražil za 15,0 odst. in električna energija za 16,9 odst. Cene pa so se povečale tudi pri drugih materialih.
Tudi pri pomožnem materialu je bila oskrbljenost zadovoljiva. Primanjkovalo je le nekaj vrst obdelovalnega orodja specialnih dimenzij (roki dobave so dolgi). Težave so bile
še pri nabavi sive litine z ustreznimi modeli, predvsem zaradi prepoznega naročanja. Pri izdelkih črne metalurgije so sporne kvalitete. Še vedno kasnijo dobave nekaterih elektromotorjev za obdelovalne stroje. Vzrok je v pomanjkanju nekaterih domačih in uvoženih sestavnih delov pri dobaviteljih.
IZVOZ
V aprilu smo realizirali skupno prek 3155 tisoč dolarjev, od tega
51,6	odst. na konvertibilno in 48,4 odst. na klirinško tržišče. Zastavljeni cilji mesečnega konvertibilnega načrta tako niso v celoti doseženi.
Med tozdi metalurške predelave sta izvozili največ Jeklolivarna in Valjarna, Kovačnica pa zaradi neod-vzema že izdelanega jekla in pomanjkanja naročil plana izvoza ni dosegla.
V tem mesecu so bili uspešni tudi tozdi mehanske obdelave, ki so skupno izvozili okoli 50 odst. na konvertibilni trg ter z izvozom stiskalnic, valjev in nožev na kliiinško področje presegli izvoz za okoli 33 odst.
Sicer pa imamo pri izvozu velike težave: pri dobaviteljih in zaključevanju izvoznih naročil zaradi nizkih tržnih cen in kratkih dobavnih rokov ter pri plasmanu že izdelanega jekla.
Z naročili za metalurške tozde in Jeklovlek smo zasedeni le do avgusta, za Kovačnico in Jeklolivarno pa nam že primanjkuje n-ročil. Primanjkuje jih tudi za tozde mehanske obdelave (Armature, TRO, Pnevmatika ter Stroji in deli).
UVOZ
Možnost deviznega plačevanja in prijavljanja uvoznih poslov sc tudi v aprilu ni izboljšala. Z nakupom deviz pri Kompasu in najetjem kreditne linije prek LB za pokritje poslov ASTRE smo sicer zmanjšali dolg do
»Svečniki«
tujine iz lanskega leta na okoli 185 tisoč dolarjev, vendar pa imamj iz letošnjega poslovanja s tujino že za 541 tisoč dolarjev nepokritih obveznosti.
Tudi po kooperacijah, s katerimi smo doslej reševali nujne uvozne zadeve, se možnost uvoza zmanjšuje, saj smo pri nekaterih že prekoračili možne salde, druge pa potekajo znatno slabše, kot smo pričakovali.
Trenutno je možen uvoz le prek kooperacije SM in pa sejemskega kontingenta z Avstrijo, kjer smo dobili dodatno dodelitev.
IZKORISTEK DELOVNEGA CASA
V aprilu je znašal izkoristek delovnega časa 79,88 odst., odsotnosti 20,12 odst. Odsotnosti so bile razdeljene takole:
— letni dopust
— izredni plačani dopust
— službena potovanja
— prazniki
— bolezni
— druge plačane odsotnosti
— neplačane odsotnosti
— ure v podaljšanem delovnem času	2,14%
6,53 % 0,62 % 0,44 % 4,19% 6,57% 1,56 % 0,21 %
ODSTOTEK DOSEGANJA NAČRTOVANE PROIZVODNJE
IZVOZ
din
zbir
DOMAČI TRG
98*1,2
334.5
128,6
100,4
Toplotna obdelava ne bi smela capljati za mehansko
Pogovor z ravnateljem Kalilnice Cvetom Barbičem
Srednjeročno in dolgoročno se v Železarni Ravne usmerjamo v vse večjo finalizacijo proizvodnje jekel in v proizvodnjo vse zahtevnejših izdelkov. V skladu s tem smo že precej modernizirali našo metalurško proizvodnjo, močno smo razširili mehansko obdelavo, medtem ko toplotna obdelava — kot nujen in pomemben vmesni člen v proizvodnji — caplja za njima tako po tehnološki plati kot Po količinskih zmogljivostih. Če hočemo biti poslovno uspzšni, moramo imeti enakomerno razvito celotno tehnologijo, zato je zadnji čas, da posodobimo tudi našo toplotno obdelavo. O sedanjem stanju v Kalilnici in o težnjah in Pričakovanjih kalilcev smo se pogovarjali z ravnateljem Cvetom Barbičem.
DELOVNE RAZMERE SO NEVZDRŽNE
»Tovariš ravnatelj, predstavite. Prosim, tozd Kalilnico!«
»To je star obrat, ki vse od vojne ni doživel resnejše prenove, razen nekaterih manjših rekonstrukcij, ki smo jih opravili, da je proizvodnja sploh mogoča. Njene zmogljivosti daleč zaostajajo za zahtevami mehanske predelave. Nismo jim kos niti po tehnološki plati niti po zmogljivosti Agregatov, prostor je premajhen, tako da je že ogrožena varnost delavcev. Delo v kalilnici je naporno in ponekod tudi zdravju škodljivo, zato je tozd med proizvajalci delovnih invalidov. Republiški inšpektor za delo je že Večkrat zagrozil, da bo obrat zaprl.«
»Kljub takemu stanju Kalilnica dobro dela. povečuje proizvodnjo in v veliki meri tudi zadovoljuje Zahteve tozdov.«
»Kar dosežemo, naredimo z res velikim prizadevanjem kalilcev — delavcev in tehnologov. Velikokrat improviziramo, da ustrežemo naročnikom, ampak improviziraš lahko pri posameznih izdelkih, ne Pa v redni proizvodnji, kjer improvizacije ne uspejo vedno, s tem pa se večajo proizvodni stroški. Naše dokaj uspešno delo pa hha tudi slabo stran: zaradi nje-8a najbrž vodilni v delovni or-Sanizaciji ne vidijo resničnih potreb Kalilnice.«
DROBLJENJE TOPLOTNE OBDELAVE JE NEDOPUSTNO
»O modernizaciji Kalilnice v železarni že dolgo govorimo. Kako 'e mogoče, da ni še nič narejeno?«
»Mogoče smo kalilci premalo Prodorni. Toda meni se zdi neumno kar naprej ponavljati stva-*'!> ki jih vsi poznajo, in zahteve, ki jih je treba izpolniti zaradi obsoja in napredka delovne organizacije kot celote. Bolj stvaren vzrok, da se toplotna obdelava ni razvijala vzporedno z drugimi panogami v železarni, vidim v tem, 'k* se doslej s tem v tozdu PII ni hihče sistematično ukvarjal.«
»Se zdaj že kdo?«
»Zdaj je stvar tako daleč, da so narejeni idejni načrti razvoja.«
»Kakšni so?«
»O podrobnostih ne bi govoril. Narejene so tri variante. Katero bomo sprejeli, bomo še videli.«
»Kako vidite razvoj toplotne obdelave vi kot ravnatelj Kalilnice?«
Cveto Barbič
»Menim, da potrebujemo v Železarni Ravne sodobno centralno kalilnico, v kateri bomo sposobni toplotno obdelati vsa jekla, ki jih izdelujemo. Obvladati bi morali vse tehnološke postopke in biti glede tega v pomoč kupcem naših jekel. Nikakor ni dopustna razdrobljenost toplotne obdelave. Napak iz preteklosti v zvezi s tem v prihodnje ne bi smeli ponavljati.«
»Nekateri tozdi želijo imeti toplotno obdelavo v svoji režiji.«
»Kalilnica je tozd, ki je po samoupravnem sporazumu o združitvi v delovno organizacijo registriran za opravljanje uslug toplotne obdelave v Železarni Ravne. Drugi tozdi take registracije nimajo. Kljub temu se je v preteklosti zgodilo, da so dobili sodoben kalilniški agregat v mehanskem tozdu (peč dpsen) v Industrijskih nožih), medtem ko je Kalilnica vse do sodobnega agregata v Težkih strojnih delih delala s samimi starimi pečmi.«
»Lastno toplotno obdelavo imata tudi Jeklolivarna in Valjarna.«
»To nekako sodi v njihovo tehnološko verigo. Saj ne trdim, da moramo imeti prav vso toplotno obdelavo v naših rokah. Vendar je z vidika ekonomičnosti, organizacije dela in razporejanja kadrov bolj prav, če je toplotna obdelava za mehanske tozde enotno organizirana. Tako je mogoče doseči najbolj enakomerno zasedenost zmogljivosti in v skladu s potrebami razporejati delavce, kar omogoča produktivno in uspešno delo.«
»Slišati je, da pri novih investicijah (v mislih imam projekt valjev) toplotno obdelavo vklap-ljajo v projekt mehanske obdelave.«
»Valje izdelujemo v železarni že dolgo časa. Prav pri tej proizvodnji se je pokazalo, da je našo toplotno obdelavo nujno treba posodobiti. Rešitev pa ni v tem, da nov mehanski tozd dobi lastne termične agregate, ampak da centralno kalilnico tako posodobimo, da bo kos vsem zahtevam mehanske proizvodnje v železarni. Kot sem že dejal, je cepitev zmogljivosti samo v škodo te dejavnosti. Razen tega celotno ka-lilniško opremo uvažamo in je zelo draga, zato si železarna ne more privoščiti, da bi imel vsak mehanski tozd lastne agregate, ki povrh vsega niti ne bi bili v polni meri izkoriščeni.«
KALILNICA IMA PRAVICO DO POSODOBITVE
»V vsakem kolektivu, ki dobro dela, navadno živi neka naravna težnja po napredku. Ali je mogoče to značilno tudi za delavce Kalilnice?«
»Gotovo. Kalilci že vsa leta prispevajo svoj delež k razvoju celotne delovne organizacije. Menim, da smo si v vsem tem času že pridelali pravico do modernizacije obrata in izboljšanja delovnih razmer.«
»Ta pravica vam je v razvojnih načrtih Železarne Ravne pri-
Franca Videtiča, vodja toplotne obdelave v Kalilnici, smo vprašali, kako v tozdu rešujejo probleme, ki nastajajo zaradi zastarelosti in premajhne zmogljivosti agregatov. Povedal je:
Franc Videtič
»Pri kaljenju izdelkov, pri katerih uporabljamo že ustaljene postopke, nimamo težav. Drugače je pri toplotni obdelavi novih izdelkov, ko z redno proizvodnjo nadomeščamo tudi laboratorijske poskuse. Moram reči, da pri tem včasih že kar čaramo. Največkrat se nam to posreči, včasih pa tudi
znana. Kako pa bo z njenim uresničevanjem?«
»Obstaja bojazen, da Kalilnice zaradi težkih gospodarskih razmer ne bomo mogli modernizirati, kot načrtujemo, četudi bomo imeli izdelane projekte. Toda vedeti moramo, da je načrtovana usmeritev Železarne Ravne v večjo finalizacijo proizvodnje in v izvoz uresničljiva samo s sodobno, razširjeno Kalilnico.«
»Sedanja kalilnica /e tako utesnjena med drugimi proizvodnin i halami, da se na tem prostoru nima kam širiti. Kje naj bi torej bila nova kalilnica in kakšna bo?«
»Pri stari kalilnici smo sicer zgradili prizidek, ampak v njem bo dobila prostor samo odprema. S tem bomo nekoliko sprostili naše proizvodne prostore in omogočili večjo varnost delavcev v njih. Kaj več tu ni mogoče graditi, pač pa bi bil primeren prostor za novo kalilnico pri hali Težkih strojnih delov, kjer že imamo naš prvi sodobni kalilni agregat. Potrebujemo še vakuumske peči in peči z zaščitno atmosfero za kvalitetno toplotno obdelavo najzahtevnejših izdelkov, ki jih že ali jih še nameravajo proizvajati naši mehanski tozdi.«
»Kako ste v Kalilnici kadrovsko pripravljeni za posodobitev?«
»V preteklosti za vzgojo kalil-niškega kadra ni bilo pravega posluha. Prvi kvalificirani kalilci in tehniki prihajajo iz srednje šole šele zdaj, ko imamo usmerjeno izobraževanje. Tudi tehnike zaposlujemo kot kalilce. V njih vidimo kader, ki ga bomo lahko hitro usposobili za delo s sodobnimi kalilniškimi napravami, ko jih bomo dobili.«
»Hvala za pogovor.«
ne. Težave imamo predvsem z jekli, v katerih so legure na spodnji dopustni meji, kar rado povzroča zaplete pri toplotni obdelavi.
Nekaterih izdelkov, npr. brzo-reznih valjev, zaradi zastarelosti agregatov v naši kalilnici sploh ne moremo kaliti in jih moramo pošiljati na toplotno obdelavo v Kragujevac. Kot zunanji naročnik tam nimamo prednosti, precej časa gre tudi za transport, kar vse vpliva na dobavne roke in posredno na izvozne možnosti železarne.
Problem zase so tudi premajhne kalilniške zmogljivosti. Kalilnica ne more hkrati sprejeti in obdelati toliko materiala, kot bi radi mehanski tozdi, naročniki naših uslug. Marsikaj bi bilo mogoče rešiti z drugačno organizacijo dela, vsega pa tudi ne. Za Kalilnico bi bilo idealno, ko bi dobivala material v obdelavo enakomerno skozi ves mesec. V resnici smo daleč od tega, saj prve dni v mesecu navadno nimamo veliko dela, v drugi polovici pa imamo vse na kupu in vsi bi radi imeli takoj narejeno. Postopki toplotne obdelave zahtevajo svoj čas. Nekateri so kar precej dolgi, zato vsega ni mogoče narediti takoj. V zadnjem času smo se s pripravami dela posameznih mehanskih tozdov uspeli dogovoriti, da naredijo prioritetne liste svojih izdelkov. Tako lahko vsaj najnujnejša naročila izpolnimo pravočasno.«
Mojca Potočnik
NEREDNE POŠILJKE NAM OTEŽUJEJO DELO
»VAŠI DELAVCI SO PRIDNI«
Prihajajo večkrat, eden ali več, praviloma delavni, da se jih skoraj ne upaš zmotiti in da naši kar gledajo. Eden izmed njih je bil tri tedne v maju tudi Matthias Spiekers iz Solingena v Zvezni
republiki Nemčiji. Za firmo Kie-serling je v tozdu Jeklovlek montiral novo luščilno-ravnalno linijo.
»Prihajam iz firme, z zdaj približno 500 zaposlenimi (včasih nas je bilo čez 1000). Naša osnovna dejavnost je strojegradnja. Sem eden izmed monterjev v tovarni. Moja naloga je stroje sestavljati, jih preizkusiti, nato pa razmontirati in včasih iti s strojem v državo, ki ga je kupila. Tako tudi v tem primeru, ko sem pri vas. Stroj spravljam v pogon.
Delam z vašimi monterji (iz SGV in ETS). Med njimi se počutim zelo dobro. Ne razlikujejo se od naših. So pridni in delavni. Isto lahko rečem tudi za delavce v tozdu, v katerem delam.
Res, dobro se počutim, in mi dnevi hitro minevajo. V tovarni sem navadno osem ur, potem pa ostajam v hotelu. Berem ali pa se pripravljam na naslednji dan. Študij načrtov mi namreč vzame precej časa, tudi prostega.
Ker sem rajši sam kot s kom, posebnih stikov zunaj železarne nimam in mi je kar prav tako.
Jugoslavijo sicer najbolj poznam z morja, njene ljudi p'a zdaj bolj, prav zaradi dela pri vas.«
H.	M.
Pri vseh ostalih energentih je bila poraba pod planom. Najmanjša je bila poraba acetilena, saj je bila pod planom za 27,7 %>. Vzroke je iskati v tem, ker smo z 21. 4. 1987 pričeli v kovačnici flemati z zemeljskim plinom. S tako preusmeritvijo bomo bolje oskrbovali potrošnike z acetilenom, saj je obstoječa vplinjevalna naprava že premajhna za sedanje porabe. Poleg ostalih prednosti bodo tudi stroški na enoto proizvoda pri flemanju nižji.
Primer: lastna cena KWh iz acetilena znaša 111,82 din, medtem ko je cena KWh iz zemeljskega plina 7,05 din, torej je toplota iz acetilena 15,86-krat dražja od toplote iz zemeljskega plina. Glede na poprečno mesečno porabo acetilena bo s prehodom na zemeljski plin prihranek okoli 700.000 din/mesec.
Primarni energenti	Poraba	Stroški v 1000 din
Elektro energija Zemeljski plin Butan propan Mazut Koks Karbid	21,234.910 KWh 4,783.996 Sm3 24.463 kg 837.960 kg 16.680 kg	562.604 400.988 3.935 96.938 3.590
		
Sekundarni energenti	Poraba	Stroški v 1000 din
Acetilen Ind. voda Sanitarna topla voda Para Centralno ogrevanje Kisik Komprimirani zrak Cisti dušik Tehnični dušik Argon	5.587 kg 1,596.446 m3 11.300 m3 5,484.850 kg 5,600.940 MWh 498.305 kg 6,050.000 m3,, 4.671 m3,, 38.002 m3,, 12.423 m3,,	7.524 89.848 16.114 90.277 75.196 55.606 41.438 3.856 4.017 23.010
Tozd Energija
OSKRBA Z ENERGIJO
NI VSE ZLATO ...
V aprilu so se zopet spremenile nabavne cene nekaterim vrstam energije, in sicer; elektro energija je tokrat za spremembo zaradi uvedbe letne tarife cenejša za 11,6%, ena KWh z vsemi dajatvami, ki jih plača železarna, pa stane 25 din. Podražil pa se je mazut za 13,5 %, njegova nabavna cena je sedaj 92,20 din/kg, cena butan propana je višja za 24 % in znaša 129 din/kg, višja pa je tudi cena zemeljskega plina zaradi transportnih stroškov za 10,6 °/o in znaša 75,33 din/Sm3.
Drugim vrstam energije se v aprilu nabavne cene niso spremenile, tako da znašajo skupni stroški porabljene energije v železarni v aprilu okoli 1.439 mio din, kar je za 4,4 % več kot v prejšnjem mesecu.
Zaradi znatno večje skupne proizvodnje v aprilu so stroški na enoto proizvodnje nižji kot v marcu, in sicer znašajo 28.930 din/t, kar je za 13.228 din/t manj kot v prejšnjem mesecu.
Oskrba z energenti je bila normalna. Bilo je le nekaj motenj s sanitarno toplo vodo in hladilno vodo, vendar to ni vplivalo na večje motnje v proizvodnji.
Poraba energije v primerjavi s planom je bila večja pri plinu za proizvodnjo pare, mazuta, dušika in argona.
ZAPIRAJTE PIPE PO UMIVALNICAH
)
V železarni imamo 40 umivalnic. Pri pregledu smo ugotovili, da v poprečju spuščajo tri pipe, skozi katere odteka sanitarna topla voda, oz. odteka v kanalizacijo 355.000 din na mesec.
Na posnetku se ne vidi, toda v naravi so bile to lepo, gladko obdelane osovine, narejene po naročilu železniškega gospodarstva. Gre z" pomemben strojni del, zato so zahteve glede kakovosti materiala stroge-laka je tudi končna kontrola, ki je (z ultrazvokom) ugotovila, da tel'* štiiih izdelkov (izmed osmih) zaradi napak v materialu ni mogoče poslati kupcu. Po vsem delu, energiji, znanju, času, zasedenosti kapacitet in ljudi — niso vredni več kot staro železo, kot hrana za topilniško peč.
Po mnenju kontrolorja Janka Štruca, ki je ta izdelek »izločil", h* se stroškom obdelave ničvrednega materiala lahko izognili, ko bi teh; nolog predpisal kontrolo z ultrazvokom pred začetkom obdelave, a1' ko bi bila tovrstna kontrola učinkovita že v Kovačnici.
bi‘ut0 osamljen Primer, se ga pri večtisočtonski proizvodni' železarne ne bi splačalo omenjati, ker pa je baje eden v vrsti podobnih* se je ob njem že vredno zamisliti.	M p
Matthias Spiekers
Razvoj organiziranosti in svetovanje
Analiza uspešnosti poslovanja organizacij, ki je stalna dejavnost raziskovalnih in svetovalnih organizacij, zajema tako dobre kot poslovno manj uspešne organizacije, spremljajo jih pa tudi primerjave s podobnimi organizacijami v tujini. Ravno te analize, združene z analizami v samih organizacijah, so privedle do zelo zanimivih in za organizacije zelo pomembnih ugotovitev, predvsem na področju razvoja organiziranosti. Strnemo jih lahko v naslednje:
— Organizacija ima, če se opazuje na daljše obdobje, svojo značilno življenjsko krivuljo rasti, katere zakonitost pravi, da bo organizacija ob svoji stalni rasti prišla do meje svoje rasti. Za tem sledi samo upadanje rasti, kar pa privede do velikih gospodarskih in ostalih težav.
— Organizacija v svoji rasti, ko so Vse moči usmerjene v delo za zagotavljanje te rasti, pogosto preceni svoje zmogljivosti in zelo hitro se Pozabi organizirati vzporedno s tehničnim, tržnim, proizvodnim razvojem še razvoj organiziranosti.
— Organizacija v svoji rasti ne Vzpostavi mehanizma ocenjevanja svoje življenjske krivulje rasti, posebno primerjalno z okoljem, kot npr. ocena razvoja konkurenčnih organizacij, omejitev tržišča, ocena tchnič-no-tehnološkega razvoja, razvoja poslovnih odnosov v svetu in doma, novih oblik tržnega nastopa itd., in Zaradi tega zelo težko ugotovi svoje mesto v primerjavi z drugimi sorodnimi organizacijami, njeno mesto v branži, položaj na tržišču itd.
— Organizacija se v svoji rasti Prične ukvarjati pretežno »sama s seboj« in išče organizacijske in ostale rešitve za kratkoročne razvojne cilje ■n ne za dolgoročne in strateške; ne organizira se pravočasno vse tisto, kar naj bi preprečilo nastop meje v rasti ali upadanja te rasti, to pa je razvoj, trženje, razvoj znanja, informatika, zaupanje v strokovnost, no-ve potrebne oblike poslovanja, ki Prej sploh niso bile potrebne, disloci-rana organiziranost, nove oblike tržnega nastopa itd.
— V rasti organizacije se na raznih mestih vedno bolj postavlja vprašanje: kaj je strategija našega razvoja lr> kam je treba v našem razvoju iti, da se ne bodo pojavile težave? Vendar praksa kaže, da organiziranega °dgovora skorajda ni možno dati, ker smo vsi zaposleni s problemi trenutne rasti in s tekočimi problemi.
— Poskusi dopolnjevanja organiziranosti v organizacijah, ki se zavedajo, da je to treba izvajati vzporedno z večanjem rasti, običajno ne dalo pravih rezultatov, ker se smatra, da smo sedaj dobro organizirani, saj drugače ne bi bili to, kar smo.
Ob teh ugotovitvah sc postavlja vprašanje, kdaj sprožiti projekte raz-voja organiziranosti? Praviloma jih ne bi bilo treba, če bi bila dejavnost razvoja organiziranosti stalna dejav-Post. Vendar izkušnje kažejo, da se Projekti razvoja organiziranosti pokljajo tudi v organizacijah, ki dalo jo ustrezen poudarek stalnemu razvoju organiziranosti. Splošno velja, da se naj projekti razvoja organizi-fjnosti sprožijo v naslednjih primerih:
— ob ugotovitvi, da se organizacija bliža svojim mejam rasti in jo
0 treba pripraviti na Ppadanja v rasti.
preprečitev
— ob ugotovitvi, da je potrebno zaradi eksternih in deloma tudi internih vzrokov menjati strategijo nadaljnjega razvoja, za kar pa je treba zagotoviti ustrezno organizacijo in pripraviti kadre ter zagotoviti znanje in motiviranost
— ob uvajanju novih proizvodnih programov, novih oblik tržnega nastopa, ob prehodu na večji izvoz, ob uvajanju nove tehnologije, izgradnji informacijskih sistemov itd., skratka ob razvojnih projektih; ta razvoj organiziranosti se označuje kot sprotni
— v primeru, da je nastop meje rasti organizacijo presenetil in se sedaj ugotavlja, da je dosedanja organiziranost pravzaprav povzročila, da se organizacija ni mogla organizirati tako, da bi to ugotovila, kaj šele preprečila.
V prvih dveh primerih, ki sta najugodnejša in najprimernejša za nadaljnji razvoj organizacije, se pride do teh ugotovitev v času, ko je organizacija v vzponu in dobro posluje. Zato se pogosto pojavljajo pomisleki, zakaj ravno sedaj sprožiti neke dopolnitve organizacije, reorganizacije, organizirati nove oblike poslovanja in podobno. Vendar, če se upoštevajo zakonitosti življenjskega ciklusa rasti organizacije, je ravno v tej fazi najprimernejši trenutek.
V primerih zunanjega svetovanja pri razvoju organiziranosti se pojavlja pri svetovalnih in raziskovalnih organizacijah problem ugotavljanje položaja v življenjskem ciklusu rasti organizacije. To se lahko izvede na več načinov in za najprimernejši se šteje skupno ugotavljanje stanja v rasti, kar pomeni, da to izvedeta raziskovalno svetovalna organizacija in strokovnjaki iz organizacije (vključen naj bi bil tudi poslovodni odbor s podrobno analizo), kar je bil tudi primer v železarni in je dal dobro podlago za usmeritev projekta Razvoj poslovanja in organiziranosti, v nadaljevanju projekt RPO.
Ugotavljamo lahko, da je projekt RPO v Železarni Ravne aktiviran v njenem vzponu oz. stabilnem razvojnem stanju in ob ugotovitvah, da se mora postaviti (deloma je že postavljena v dolgoročnem programu razvoja) nova strategija razvoja. Ta strateška usmeritev je prehod iz količin v kakovost. Pojav svetovne recesije v metalurgiji, preusmeritev na nove proizvodne programe in s tem na nov tržni nastop v obliki inženiringa, vpliv konkurence, potreba po novih razvojnih dosežkih, potreba po večanju izvoza itd., zahteva, da se vzpostavi takšna organiziranost, ki bo zagotavljala, da se delo tako organizira, da bo možno te nove strateške cilje doseči in zagotoviti fleksibilno poslovanje in zagotavljanje dohodka. Sodobni tržni nastop in stanje Železarne zahtevata intenziviranje razvoja in primarnost sc bo ohranila samo s tem razvojem, ki ga tu pojmujemo širše kot samo tehnično-teh-nološki razvoj.
Nadaljnja dilema, ki se pojavlja pri raziskovalno svetovalnih organizacijah, je, kakšen koncept izbrati oz. oblikovati pri razvoju organiziranosti. Teh konceptov ie možnih več, vendar smo na VEKŠ na osnovi procesnega pojmovanja organiziranosti in izkušenj izoblikovali naslednja izhodišča:
— V organizaciji ne more biti vse slabo, ker drugače organizacija ne bi
dosegla sedanjega svojega razvoja ali pa razvoja v preteklosti.
— V organizaciji obstajajo »ozka organizacijska grla«, ki jih je treba odpraviti.
— Glede na nove strateške usmeritve razvoja se venomer pojavlja potreba po manjkajoči organiziranosti, kar pomeni, da je treba organizirati tisto, kar organizacija za svoj nadaljnji strateški razvoj potrebuje.
—• V organizaciji se sčasoma pojavijo toge in vase zaprte organizacijske enote, ki sicer samostojno dobro delujejo, vendar ne pogojujejo ustrezne povezanosti v organiziranosti z vidika uspešnosti celotne organizacije (DO).
— Ob pojavu stagnacije v rasti razvoj ne daje več potrebnih razvojnih rezultatov, kajti če bi jih dajal ali pa bil usmerjen in planiran v to, potem ne bi prišlo do spoznanja, »da je na razvoju treba nekaj narediti«; treba je torej pri razvoju organiziranosti temu dati poseben poudarek.
— Organiziranost naj bo takšna, da se doseže zaupanje v strokovnost ne glede na raven dela v organizaciji.
— Upoštevati je treba najnovejše dosežke na področju organiziranja, vendar se morajo analizirati z vidika primernosti za naše razmere.
— Osnova za nujno potrebne strateške preobrazbe je fleksibilna organiziranost, ki ne more sloneti na »sektorskem obnašanju in ščitenju interesov«, ampak organiziranje po timskem, interdisciplinarnem in projektnem načinu, posebno na razvojnem področju; organizirati se je treba za reševanje problemov in ne za to, da se doseže urejenost v organizaciji,
ki nujno pelje v togost in nedinamič-nost.
Čeprav so to načela za izboljšanje organiziranosti, jih je treba prenesti na predlog razvoja organiziranosti po predhodni podrobni analizi. Tudi v tej fazi se kaže za najboljše sodelovanje s strokovnjaki v organizaciji, posebno ker so bili pogosto nekateri predlogi dopolnitve organiziranosti izdelani v organizaciji že prej. Moramo ugotoviti, da je bilo pri oblikovanju predloga boljše organiziranosti Železarne Ravne veliko tvornega sodelovanja s strokovnimi in poslovodnimi delavci železarne, s tem da so se najprej ocenila omenjena načela z vidika primernosti za železarno.
Kot naslednjo fazo projekta RPO lahko štejemo fazo osvojitve predloga. Ta ni enostavna, ker se pri tem pojavlja naslednje:
— Predlog boljše organiziranosti posega v sedanjo organizacijsko strukturo in takoj se pojavi bojazen, da bodo sedanji utečeni procesi pretrgani ali postavljeni na novo in tako bodo teže obvladljivi.
— Sprememba organizacijske strukture, ki se pojavi ob predlogu boljše organiziranosti, povzroči tudi kadrovske spremembe, kar pa je zelo občutljivo področje in pogosto se ravno zaradi tega predlog težko realizira.
— Predlogi boljše organiziranosti po pravilu odpirajo, posebno ob konceptu manjkajoče organiziranosti in odpravljanja ozkih organizacijskih grl, zahtevo po novih opravilih in novem znanju, za kar se pa takoj smatra, da organizacija nima ustreznih kadrov; išče se srednja pot in predlog boljše organiziranosti se omeji samo na tisto, kar je v danem trenutku možno (ali najlažje) izvesti.
— Določeni razpravljalci o novem predlogu zahtevajo dokaze, da bo po uvedbi boljše organiziranosti organi-
ALOJZ KNEZ, RAVNATELJ INDUSTRIJSKIH NOŽEV
NAJTI MERILA ZA NAGRAJEVANJE DOBREGA DELA
V našem tozdu izpolnjujemo proizvodne obveznosti, vendar smo zaskrbljeni, saj nam zaradi pretirane izvozne usmeritve (70 %>) grozi izguba. Cene na tujem trgu so nizke, naša državna regulativa pa ne sledi stvarni vrednosti dinarja. Nas pa kakovost, ki jo ta trg zahteva, veliko stane.
Spremenil se je tudi asortiment za domače tržišče, tako da izdelujemo le še zahtevnejše vrste nožev. To pomeni več dela na enoto proizvoda in zmanjšano količinsko produktivnost.
Posamezna naročila so manjša, dobavni roki pa krajši kot včasih. Zaradi tega je organizacija dela težja, več je pripravljalnega časa pri strojih, kar je spet udarec za produktivnost.
Glavni omejitveni faktor količine pa je kakovost; s prekoračevanjem in prehitevanjem tehnoloških postopkov je namreč ni moč doseči. Po drugi strani so delavci dobro stimulirani le s prekorački norme, ki je navzgor neomejena. Nekateri bi zato radi delali »na ho-ruk«, kar povzroča večji izmeček, slabšo kakovost obdelave, manjšo vzdržljivost orodja in strojev, to je, povečanje proizvodnih stroškov.
Da bi torej proizvodne stroške znižali in delavce primerno nagradili za dobro delo, moramo v tozdu, v celotni delovni organizaciji in v naši družbi sploh najti ustrezna merila za nagrajevanje kakovosti in znanja.
Alojz Knez
Avtogeno rezanje
žacija boljše poslovala, boljši bodo medsebojni odnosi itd., kar pa v tej fazi sploh ni možno, ampak se bo to dokazalo s podrobno sprotno in nato zaključno analizo uspešnosti delovanja nove organiziranosti.
— V primeru, da organizacija še ne zaznava in ocenjuje problemov, ki se bodo pojavili, če se upoštevajo zakonitosti življenjskega ciklusa rasti, potem se predlog smatra za sicer nujen, vendar ne že sedaj.
— Ob predlogih boljše organiziranosti se venomer pojavijo tudi subjektivni elementi, ki se pa dajo s prepričljivo in argumentirano obravnavo odpraviti vsaj pri večini.
— Raziskovalno svetovalne organizacije, ki so sodelovale ali celo vodile izdelavo predloga, se morajo zavedati, da s predložitvijo predloga projekt še ni zaključen in da mora sodelovanje z naročnikom trajati tudi še pri uvajanju, tako da se lahko sproti analizira uspešnost delovanja in takoj odpravijo pomanjkljivosti.
V letu 1986 je poseben team s pomočjo strokovnih delavcev železarne in sodelavcev iz mariborske ekonomske visoke šole delal na problematiki strateškega organiziranja našega razvoja. Tema sama je iz več plati zelo občutljiva, saj posega v najbolj občutljive pore vsakega delavca Železarne Ravne. Da je tako, vidimo iz diskusij, ki so se razvile po predstavitvi modela, ki je v tem trenutku eden izmed najbolj izvirnih tako po vsebini kot organiziranosti. Bistvo modela posega ravno na področje usmerjanja razvojne in raziskovalne dejavno-ti v naši železarni.
Osnovni moto celotne nove organiziranosti pomeni dosledno spoštovanje strateško določenih doktrin v vseh okoljih, ki jih moramo ustrezno organizacijsko ob-
Pomembno pri obravnavi predloga boljše organiziranosti je tudi to, da se določi, kdo sprejme odločitev o sprejemljivosti predloga in o uvajanju. Posebno je to prisotno, če ta ni poznan oziroma določen že predhodno. Vendar je bistveno, tako kažejo izkušnje, da se vsi v organizaciji zavedajo, kaj lahko novi predlog prinaša in kaj bo treba storiti, da se bo uspešno uvedel. Potem je sprejem odločitve lažji. To pa se dalje doseže že prej in ne samo ob obravnavi predloga, in to s strokovnim tvornim sodelovanjem med zunanjo raziskovalno svetovalno organizacijo in strokovnjaki naročnika. Tudi tu lahko ocenjujemo, da je bilo sodelovanje dobro, saj so se oblikovali predlogi tudi na pobudo strokovnih delavcev železarne, posebno, če so se vključevali v celotni koncept.
Po odločitvi o sprejemljivosti predloga boljše organiziranosti (ta odločitev je lahko referendum, poslovodna odločitev, strokovna funk-
likovati, da se bo vedelo, kje je glava in kje rep. Danes je vse preveč prisotna dispergiranost ravno razvojne komponente našega razvoja, tako od strokovnih služb kot temeljnih organizacij, ko si velikokrat podajamo probleme, rešimo pa jih ne.
Na posameznih razlagah smo večkrat ponovili dejstvo, da je ravenski razvojni program (posebno še metalurgija) pod velikim pritiskom posameznih identičnih programskih usmeritev v drugih okoljih. Stagnacija in direktna konfrontacija nam ostane, vendar to ni prava rešitev problema, kako naprej. Ali stagnirati ali najti druge poti razvoja in na osnovi česa. Konfrontacija za obstoječe ni sprejemljiva, ker pomeni samozadovoljevanje in v končni sekvenci počasen propad sistema. Zgodovina Raven temelji na dej-
cijska odločitev in podobno), se mora izdelati realni plan uvajanja, ki mora upoštevati potrebe in vse možne poti in načine za pravočasno uvajanje. Kajti predolgo uvajanje izniči model, ker se pojavijo že novi organizacijski in ostali problemi, za katere pa v predlogu še niso dane rešitve. Zato je pravočasno in temeljito izvajanje projekta uvajanja boljše organiziranosti izrednega pomena. Uvajanje morajo venomer spremljati analize uvedbe, kar predstavlja zaključek podprojektov.
Podali smo nekaj pogledov, koncepcij in načinov načrtovanja boljše organiziranosti, ki so bili uporabljeni pri predlogu boljše organiziranosti Zel ezarne Ravne. Projekt uvedbe bi zahteval posebno obravnavo in o tem bomo spregovorili v enem od naslednjih naših prispevkov.
Dr. Anton Hauc VEKŠ Maribor
dejavnost
stvu stalnega razvoja in iskanja novih poti, tudi danes moramo ravnati tako.
Če gledamo našo železarno, ugotovimo, da imamo metalurgijo z lastno razvojno zakonitostjo, mehansko predelavo, ki se vse bolj razvija in pridobiva pri deležu ustvarjenega dohodka, namensko proizvodnjo s svojo specifiko in nove mlajše zametke novih tehnologij in razvojnih usmeritev. Kaj bo tisto, kar nam bo jutri dalo največ? Odgovor je verjetno nekje v sredi v pravem razmerju vseh prisotnih panog, ki ustvarjajo dohodek v železarni. Pa vendar bo potreben določen vlečni motor, ki bo dajal delu v železarni novi stil in tempo. Svetovne izkušnje pravijo, da je to lahko edinole pravilno organiziran dinamičen razvoj, zato smo
v vseh analizah posvetili temu področju tudi največ časa.
Ugotovitve niso preveč vzpodbudne, če želimo v bodoče poslovati po novih načelih sodobne organiziranosti. Glavna nedorečenost našega razvoja je velika razdrobljenost po vsej železarni. To ima za posledico obilo teamov in veliko raziskovalnih nalog, ki pa so bolj namenjene same sebi kot potrebam našega časa in tozdom. Tudi kontrola se konča na odboru za razvoj, ki pa je le organ pri delavskem svetu in ne strokovni organ. Raziskovalci delajo, rezultati potujejo v knjige in pre-dale, svojo potrditev pa najdejo v gašenju tehnoloških problemov na kraju samem v tozdih. Tako nimamo ne pravega neodvisnega razvoja, ki bi x-azvijal nove programe, ne učinkovite inovacijske skupine strokovnjakov, ki bi reševali tekočo problematiko v proizvodnji.
Drug zelo pereč problem, ki nas bo vse bolj zoževal v naših stremljenjih za dosego trga, bo naš nastop na trgu, domačem in tujem-Tu se dogajajo velike spremembe in novim tokovom bomo morali odgovoriti tako s prodajnega vidika kot prave organiziranosti notranjih poti od impulza do izdelka. Združitev obeh novih spoznanj nas sili, da se za boljši jutri že danes pravočasno in manj boleče organizacijsko pripravimo na bolj odgovoren in dinamičnejši način dela.
Predlog bo naletel na odpor, ki bo izhajal iz lastnih statusnih vprašanj posameznikov in skupin-To velikokrat privede do tega, da se apriori odklanja vsaka misel na spremembo z utemeljitvijo, saj nam gre dobro. Tako razmišljanje je opravičljivo za določene sredine, ki so vezane na ustaljen ritem dela in program, za vse odgovorne in raziskovalne kadre pa verjetno nima opravičila. Samo bežen pogled po naši dolini in širši okolici nas bo hitro streznili kam vodi tako razmišljanje. Z reorganizacijo se želi izkoristiti naš boljši položaj, da bomo lahko prebrodili resnične težave, ki trkajo na naša vrata. Če jih naj' vitalnejše strukture ne dojemajOi to pomeni, da se ne zavedajo svojega položaja in so zaslepljeni z lažnim pokrivanjem svojih sla' bosti s strani delavcev, ki poslujejo uspešno. Dobra gospodarska situacija pomeni postavitev nove reorganizacije na osnovi točno opredeljenih principov. Vemo, kal hočemo doseči in kje ter zakaj' Slab gospodarski položaj pomenil da te nobeden ne pozna in takrat iščeš evforične kratkotrajne rešitve, ki pomenijo bežanie kadrai prisotnost nestrokovnih in hitrih odločitev.
V železarni nismo bogati s kadri, vendar jih imamo in na njih tudi gradimo svoj razvoj, ki je V tem, da postavimo dinamičnejš0 organiziranost, posebno še RR področja. Uspeh nove organiziranosti bo v tem, kako jo bodo posamezni poslovodni in strokovni delavci sprejeli, Če bodo spoznali, da je predlog tisto, kar potrebujejo za uspešnejše delo, bo organizacijski mehanizem začel delovat' prej in bolj učinkovito, če pa v predlogih vidijo samo slabo, potem to pomeni veliko vlaganj® energije za nepotrebna prepričevanja vzpostavljanja predloga ^ življenje.
Nova organiziranost in razvojna
Se na kratko o tem, kako naj bi Potekal proces razvoja in raziskav. Dejavnost je podrejena poslovodnemu odboru, ki ima ob sebi posebno štabno službo za strateško programiranje. Namen službe bo zasledovanje osnovne Proizvodnje, priprava usmeritev v posameznih panogah in kontrolni postopki izvajanja postavljenih strategij. Zahtevna naloga, ki se sedaj v' takem obsegu sploh ne izvaja.
Razvoj se želi združiti v enovito celoto in ga povezati z inženiring
dejavnostjo ter osvajanjem novih proizvodov, ki se nato prek službe lansirajo v proizvodnjo. Pri tem pa moramo vedeti, kam in koliko lahko prodamo. Samo dejavnost bomo opremili z ustrezno opremo za raziskave in v mehanski proizvodnji začeli izvajati sodobnejše principe proizvodnje (CIM).
Posamezni tozdi se bodo glede na program in zahtevnost svoje proizvodnje okrepili s strokovnim kadrom, tako da bodo inovacijski procesi lastne proizvodnje pote-
NIČ VEČ AP0LL0
V 4. št. Informativnega fuži-narja smo pisali, kako delavci ob stroju za poliranje torzijskih gredi v SiD zaman čakajo, da bi jim montirali odpraševalno napravo, kupljeno že januarja. Tako dolgo je stala brezdelna ob stroju, ki je na vse pretege »kadil« v okolico in v pljuča delavcev, da so jo prekrstili po znani vesoljski raketi.
Zgodilo pa se je, da so delavci Inštalaterja napravo nekaj dni pred izidom našega glasila priključili in spravili v pogon. Zaradi tega se nihče ni razburjal in nič hudega ni, če smo mi malo pogrešili, saj se je »zgodilo« tudi zaradi prizadevanja sedme sile. Glavno je, da so odgovorni v SGV stvar lahko uredili v nekaj dneh, kot so obljubili štiri mesece pred tem. In dobro je, da je zrak zdaj čist.	M.	P.
kali znotraj sredin, ki najbolj poznajo svoje probleme, pa tudi nove proizvode naj bi vpeljali sami s svojim kadrom ob pomoči tistih, ki bodo program načrtovali.
Vsi, ki so pri problematiki sodelovali, dajali podatke in pomagali pri analizi posameznih problemov, so si enotni, da na Ravnah moramo nekaj spremeniti, začeti
delati malo drugače, hitreje in bolj usmerjeno.
Naše vodilo v bodoče mora biti strateška usmeritev železarne, ki jc moramo spoštovati vsi in jo venomer testirati ali se je še držimo; znanje — kvaliteta — tržna usmerjenost — humanizacija.
Dr. Dušan Vodeb
NE ŠKODI, ČE VEMO
KATERE SO JEKLARSKE PECI
EOP (elektro obločna peč)
Je talilni agregat za izdelavo jekla (prvenstveno). Potrebna toplota za taljenje vložka (staro železo), žlindrotvornih dodatkov (apno, apnenec, jedavec — ki sprejmejo produkte kemičnih reakcij) in ferolegur za legiranje (dajo jeklom želeno kemično sestavo in mehanske lastnosti) se ustvari s pomočjo električnega toka, torej z vzpostavitvijo električnega obloka med grafitnimi elektrodami in vložkom. Temperatura ob-loka na konici elektrod znaša okrog 3000° C.
VFP (visoko frekvenčna peč)
Je manjši agregat za pridobivanje jekla. Za razliko od EOP se pri VFP potrebna toplota ustvarja s pomočjo tuljave, ki obdaja talilni lonec. Visoko frekvenčni tok v tuljavi povzroči vrtinčne tokove v vložku v loncu in s tem taljenje materiala.
VPP (vakuumska ponovčna peč)
V EOP se raztali vložek in prelije v ponovco, ki se zapelje pod Pokrov VPP. Tu se talina nadalje obdeluje pod vakuumom. Dana je možnost dogrevanja taline na podoben način kot v EOP. V jeklarni I je še naprava za vakuumsko oksidacijo. Rezultat je čistejše jeklo boljših mehanskih lastnosti.
EPŽ (elektro pretaljevanje pod žlindro)
Lito, kovano ali valjano jeklo v obliki elektrod se v vodno hlajeni kokili (kristalizatorju) še enkrat pretali pod žlindro in usmerjeno strdi v obliki ingota. Rezultat je čistejše jeklo z usmerjeno strjeno strukturo za specialne namene.
Janez Rane, tozd Jeklarna
TRETJA OGREVNA PEČ V VALJARNI
Pred kratkim je bila zakurjena tretja ogrevna peč v Valjarni.
Stari peči OFAG nista več zadostovali za ogrevanje gredic za srednjo in lahko progo. Deloma zaradi vse pogostejših okvar, deloma pa zaradi vedno večjega deleža legiranih jekel je morala proga pogosto čakati na ogrete gredice. Obe peči sta po 28 letih obratovanja tudi tehnološko zastareli. Zato smo se že pred leti odločili za nabavo tretje peči.
Nova peč ima pri najugodnejšem programu zmogljivost 25 t na uro, pri legiranih jeklih pa zaradi tehnološko pogojenega počasnega ogrevanja ustrezno manj.
Konstrukcija peči omogoča ogrevanje po sodobnih tehnoloških zahtevah. Dobra izolacija in izrabljanje odpadne toplote dimnih plinov zagotavlja za 30 °/o manjšo porabo energije v primerjavi s starimi pečmi.
Manipulacija z gredicami je v celoti avtomatizirana in se upravlja iz komandne kabine. Premikanje gredic skozi peč se nadzoruje s televizijskimi kamerami; z ustreznimi instrumenti pa so kontrolirane tudi vse funkcije peči.
Peč so postavili pod nadzorom zahodnonemške firme Allino delavci EM Hidromontaže, gradbena dela je v rekordnem času kvalitetno opravil Gradis, obzidavo peči pa Monting Zagreb pod nadzorom firme Plibrico iz Avstrije.
Pri montaži so sodelovali tudi delavci ETS in SGV, ki bodo peč tudi vzdrževali, kar bo spričo obilja avtomatike in elektronike za njih težak preizkusni kamen.
Istočasno s pečjo je zgrajena tudi naprava za odškajanje gredic z vodo pod pritiskom 200 barov, kar omogoča boljšo kvaliteto valjancev, brez vtisnjene škaje. S tem se bo zmanjšal izmeček, možno pa bo tudi zmanjšati dodatke za obdelavo.
Za peč in odškajevalno napravo smo plačali 2.800.000 DM, dinarski stroški pa še niso obračunani.
S to pridobitvijo se bo povečala proizvodnja paličastega jekla in bomo zato prodajali manj polfabrikatov — gredic. Možne so tehnološke izboljšave, s katerimi bomo povečali izplen in zboljšali kvaliteto. Predvsem pa je omogočeno obratovanje lahke proge in s tem zadostna dobava vložka za Jeklovlek in druge naročnike, kar je bilo že vrsto let naša šibka točka in predmet kritike v našem poslovanju.
M. B.
INOVACIJE
Od januarja do aprila so bile odobrene naslednje inovacije:
TOZD JEKLARNA
Vladimiru Racu, Janezu Bratini, Otmarju Lešu, Norbertu Ginterju, Ivanu Jezerniku in Branku Krautberger-ju je bilo dodeljeno drugo nadomestilo v vrednosti 2,056.682 din za uvedbo t. i. »optimelt« domače izdelave v obratovanje obeh 40 t EOP. V drugem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 160,344.594 din. Pri delitvi so udeleženi Rac. Bratina in Leš s 27, Ginter z 9 ter Jezernik in Krautberger s po 5 odstotki.
Ivanu Lepeju in Ivanu Rebolu je bilo dodeljeno drugo nadomestilo v vrednosti 511.212 din za predelavo na-končnih stikal. Po drugem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 5,680.128 din. Pri delitvi nadomestila sta udeležena Lepej s 60 in Rebol s 40 odstotki.
Antonu Konečniku in Norbertu Ginterju je bilo dodeljeno drugo nadomestilo v vrednosti 256.613 din za izboljšavo mehanizma za dviganje in spuščanje elektrod na 40 t EOP. V drugem letu uporabe inovaciie je bil povečan dohodek tozda za 2,851.256 din. Fri delitvi nadomestila sta udeležena z enakim delom.
Stanku Kovačiču in Francu Gostenčniku je bilo dodeljeno drugo nadomestilo v vrednosti 325.771 din za spremembo obzidave dna na ponovci pri 5 t EOP. V drugem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 7,239.363 din. Pri delitvi sta udeležena Kovačič s 70 in Gostenčnik s 30 odstotki.
Antonu Kovaču in Ivanu Repniku je bilo dodeljeno tretje nadomestilo v vrednosti 1,288.666 din za izboljšavo obzidave obokov 50 Kn EOP. V tretjem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 14,318.512 din. Nadomestilo si avtorja delita na enaka dela.
Kako zelo se v Armaturah borijo za vsako naročilo posebej, povejo besede njihovega ravnatelja Alojza Karničnika nekemu našemu komercialistu: »Vzeli bomo vsako naročilo, tudi za eno samo pipo. Moramo, da bo prodaja.«
Tako nastaja maloserijska proizvodnja, za razliko od mnogose-rijske. Po tozdih jim rečejo »kratke« in »dolge« serije.
Antonu Bregu je bilo dodeljeno drugo nadomestilo v vrednosti 479,766 din za izboljšavo na držajih elektrod na obeh 40 t EOP. V drugem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda letno za 5,330.736 din.
Slavku Gregorju in Francu Gostenčniku je bilo dodeljeno tretje in četrto — zadnje nadomestilo v vrednosti 375.217 din letno za izdelavo elektrodnih obročev na EOP. V četrtem in petem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda letno za 6,879.725 din. Pri delitvi nadomestila sta udeležena Gregor s 70 in Gostenčnik s 30 odstotki.
Vinku Skralovniku in Ivanu Pogo-revčniku je bilo dodeljeno drugo nadomestilo v vrednosti 694.512 din za obzidavo oz. izoliranje nape s termo-betonom. V drugem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 7,716.800 din. Nadomestilo si avtorja delita na enaka dela.
Francu Gostenčniku III in Vilijemu Štiftcrju je bilo dodeljeno drugo nadomestilo v vrednosti 920.400 din za zamenjavo opeke za žlindrni venec na ponovci 35 t. V drugem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 17,689.232 din. Nadomestilo si avtorja delita na enaka dela.
Dušanu Dravčbaherju, Ivanu Rožiču in Savi Burja je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo v vrednosti
20.558	din za uvedbo čiščenja-izpiho-vanja livnih sistemov — kokil. Nadomestilo je bilo izplačano v vrednosti 10 % popr. OD v 2R in si ga avtorji delijo na enake dele.
TOZD JEKLOLIVARNA
Jakobu Trstenjaku in Ljubiši Topa-loviču je bilo dodeljeno tretje nadomestilo v vrednosti 61.378 din za izboljšavo toplotne obdelave plošč OCR za GOSTOL. V tretjem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 2,727.910 din. Nadomestilo si avtorja delita na enaka dela.
Rudiju Kamniku je bilo dodeljeno drugo posebno nadomestilo v vred-
Vprašala sem Srečka Faka, delovodja strugarne v Armaturah, kako je delati »kratke« serije.
»Neprimerno slabše kot ,dolge1. Predstavilajte si, da je treba za vsak izdelek posebej menjati programe, za vsakega nastaviti nov program. To seveda vzame veliko več časa, kot če program na stroju nastaviš, potem pa z njim narediš veliko enakih izdelkov. Zaradi menjave programov in orodij prihaja do zastojev in tudi negodovanja delavcev. Ce bi bili pripravljalni časi urejeni, ne bi bilo hudo, ker pa niso, se delavci pri »kratkih« serijah jezijo tudi zaradi tega. Pri nekaterih stružnicah sicer imamo posebne ljudi, da jih programirajo, a ne pri vseh. Seveda delavci zaradi »kratkih« serij ne dosegajo norm ali P'a jih, vendar le težko. Pišemo zastoje, kar pa je v škodo tako delavcem kot tozdu. Na srečo se nam zaradi pogoste menjave programov in orodij stroji še ne kvarijo, sicer bi bilo še slabše.
Navadno se s ,kratkimi* serijami tudi zelo mudi. Pride telegram in treba je napeti vse sile, da je naročilo do roka gotovo. Tako nad nami visi še čas, pa ne le ta. Dobro se tudi zavedamo, kako pomembna je kvaliteta, sploh struženja, ki je navadno prva stopnja obdelave.
Toda ker se zavedamo, kako pomembna je za nas vsaka prodana armatura, se trudimo po najboljših močeh.«
H. M.
nosti 276.885 din za usposobitev odpisanega kaluparskega stroja LES za ravnanje. V drugem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 3,076.500 din.
Ivanu Krivcu je bilo dodeljeno tretje nadomestilo v vrednosti 43.285 din za zamenjavo peskovne mešanice pri izdelavi kalupov za posode za žlindro mod. št. 982. V tretjem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 480.948 din.
Maksu Urnautu, Jožetu Sedelšku in Juriju Glavici je bilo dodeljeno prvo in drugo nadomestilo v vrednosti za eno leto 492.786 din za uvedbo izkoriščanja ostankov brusnih rezalk 0 600 v JPL. V 1. in 2. letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 10,950.825 din. Avtorji si nadomestilo delijo na enake dele.
Ivanu Hajnžetu, Rudolfu Sulerju in Srečku Vdoviču je bilo dodeljeno drugo nadomestilo v vrednosti 23.850 din za izboljšavo transporta peska. V drugem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 265.000 din. Avtorji si nadomestilo delijo na enake dele.
TOZD KOVAČNICA
Jožetu Rodiču, Stanetu Lenasiju, Ivanu Pungartniku, Kolomanu Vrečiču, Stanku Kovačiču in Alojzu Rozmanu je bilo dodeljeno četrto — zadnje nadomestilo v vrednosti 442.323 din za izdelavo orodij za kovaški stroj. V petem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 181,905.185 din. Nadomestilo si avtorji delijo na enake dele.
Albinu Čebularju, Kristijanu Knezu. Štefanu Pečniku, Jožetu Kovačcu in Dragu Klančniku je bilo dodeljeno prvo nadomestilo v vrednosti 184.766 din za predelavo ležajnih ohišij na pogonu CER peči. V prvem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda 2,052.960 din. Avtorji si nadomestilo delijo na enake dele.
Dragu Klančniku. Jožetu Slivniku in Edvardu Kralju je bilo dodeljeno prvo nadomestilo v vrednosti 781.152 din za predelavo cevnih priključkov na cevovodu komande (polnilni ventil na 1200 t in 1800 t stiskalnici v Kovačnici). V prvem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 17,358.953 din. Avtorji si nadomestilo delijo na enake dele.
TOZD VALJARNA
Štefanu Skitku je bilo dodeljeno enkratno pavšalno nadomestilo v vrednosti 80.401 din za predelavo profilnih nožev v Valjarni.
Jovanu Duriču in Štefanu Skitku je bilo dodeljeno prvo pavšalno nadomestilo v vrednosti 209.040 din za izdelavo zaščite za mehe na I. in II. ogrodju srednje proge. Nadomestilo je bilo izplačano v višini 130 •/• poprečnega OD v 2R in si ga avtorja delita na enaka dela.
Mitji Šipku, Jožetu Kertu, Lenki Pušnik in Mirku Glavici je bilo dodeljeno tretje nadomestilo v vrednosti 545.792 din za osvojitev proizvodnje feromagnetnih fluorescentnih praškov. V tretjem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 10,600.912 din. Avtorji si nadomestilo delijo na enake dele.
Seadu Karadi, Francu Hartmanu, Alojzu Škaliču, Jakobu Logarju, Adolfu Hladniku in Štefanu Glavici je bilo dodeljeno prvo in drugo nadomestilo v vrednosti 3,468.852 din za spremembo kalibracije III. ogrodja za izdelavo gredic in profilov ter adjustacije v jaslih po razrezu. V prvem in drugem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 269,512.314 din. Pri delitvi nadomestila so udeleženi Ka-rada, Hartman in Skalič z 20, Logar in Hladnik s 15 in Glavica z 10 odstotki.
Francu Štinjeku je bilo dodeljeno tretje in četrto — zadnje nadomestilo v vrednosti 921.664 din za izvedbo spremembe kalibracije pri valjanju profilov 10 do 11,5 mm. V četrtem in petem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda letno za 21,266.687 din.
Marjanu Popiču, Branku Vidrihu in Ivanu Kacu je bilo dodeljeno drugo nadomestilo v vrednosti 396.306 din za izvedbo ojačitve vodil stolpa na kle-ščnem žerjavu. V drugem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 4,403.392 din. Avtorji si nadomestilo delijo na enake dele.
Jakobu Logarju in Marjanu Blažiču je bilo dodeljeno prvo nadomestilo v vrednosti 700.762 din ter drugo nadomestilo v vrednosti 701.097 din za izdelavo sklopk za lahko in srednjo progo iz domačega materiala. V prvem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 49,561.920 din v drugem pa za 49,661.840 din. Obe nadomestili si avtorja delita na enaka dela.
Štefanu Glavici in Juriju Glavici je bilo dodeljeno drugo nadomestilo v vrednosti 992.437 din za boljše izkoriščanje brusnih rezalk 0 800 in G 600 X 7 X 60. V drugem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 28,984.874 din. Nadomestilo si avtorja delita na enaka dela.
TOZD STROJI IN DELI
Dragu Sulerju je bilo dodeljeno tretje in četrto — zadnje nadomestilo v vrednosti za eno leto 2.085 din za izdelavo šablone za zarisovanje vmesnih obročev cilindrov izmetal na mizi stiskalnic. V vsakem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 23.172 din.
Adolfu Pustoslemšku je bilo dodeljeno tretje in četrto — zadnje nadomestilo v vrednosti 1.022 din za odpravo nazobčanih letev na paketirkah HPS — 1000. V četrtem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 22.708 din.
Francu Knežarju je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo v vredjiosti
18.589	din za spremembo postopka struženja pri odkovkih K—1. Po sklepu komisije za gospodarjenje TOZD SID je bilo nadomestilo izplačano v višini 10 •/• poprečnega OD v 2R.
Viliju Toplaku je bilo dodeljeno tretje in četrto — zadnje nadomestilo v vrednosti 26.958 din za izdelavo priprave za vtiskavanje raznih strojnih delov. V četrtem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 599.074 din.
Janezu Grenku, Alojzu Strmčniku in Tomažu Kernu je bilo dodeljeno tretje in četrto — zadnje nadomestilo v vrednosti 69.861 din za spremembo tehnologije varjenja cilindrov raznih dimenzij za stiskalnice. V četrtem in petem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 1,552.460 din. Nadomestilo si avtorji delijo na enake dele.
Francu Knežarju je bilo dodeljeno prvo in drugo nadomestilo v vrednosti 37.178 din za izvedbo spremembe držala patentnega noža. Po sklepu komisije za gospodarjenje TOZD SID je bilo nadomestilo izplačano v vrednosti 20 % poprečnega OD v 2R.
Viktorju Turkušu, Janezu Mlinarju in Antonu Lačnu je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo v vrednosti 92.944 din za zamenjavo stroja in tehnologije pri utrjevanju stebel torzij-skih osovin. Nadomestilo je bilo izplačano v višini 50 °/o poprečnega OD v 2R. Pri delitvi so udeleženi Turkuš s 50, Mlinar s 30 in Lačen z 20 odstotki.
Francu Turjaku in Janezu Izaku je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo v vrednosti 20.475 din za predelavo mehanizma za zapiranje vrat (nihalna vrata). Nadomestilo je bilo po sklepu komisije za gospodarjenje TOZD SID izplačano v višini 10 °/o poprečnega OD v 2R, ki si ga avtorja delita na enaka dela.
Jožetu Škorjancu in Antonu Repo-točniku je bilo dodeljeno tretje in četrto — zadnje nadomestilo v vrednosti 4.490 din za predelavo dovoda olja k stezno dvižnim mehanizmom na stiskalnicah. V četrtem in petem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 49.884 din. Avtorja si nadomestilo delita na enaka dela.
TOZD PNEVMATIČNI STROJI
Jožetu Kordežu je bilo dodeljeno drugo in tretje nadomestilo v vrednosti 1.342 din za izboljšanje tehnologije obdelave gredi nač. št. 305 03 009. V drugem in tretjem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 29.829 din.
Kristijanu Brezniku je bilo dodeljeno tretje in četrto — zadnje nadomestilo v vrednosti 163.075 din za uvedbo plastičnih razvodnih ploščic pri pnevmatičnih kladivih RS — 5. V četrtem in petem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 3,623.898 din.
Leopoldu Kodrunu je bilo dodeljeno enkratno pavšalno nadomestilo v vrednosti 130.122 din za izdelavo priprave za merjenje predtlaka dušika na hidravličnem akumulatorju HK. Po sklepu komisije za gospodarjenje TOZD Pnevmatični stroji ie bilo nadomestilo izplačano v višini 70 “/• poprečnega OD v 2R.
Marjanu Lečniku, Avgustu Knezu. Jožetu Pšeničniku in Alenki Rodič je bilo dodeljeno prvo nadomestilo v vrednosti 1.104.179 dm /a i/.vedbo zamenjave jekla OC 70 s Cf 53 pri izdelavi odklopnih konic in sekačev. V prvem letu uporabe inovacije 1e bil novečan dohodek tozda za 36,434.234 din. Pri delitvi so udeleženi Lečnik s 70. Knez, Pšeničnik in Rodičeva pa z 1® odstotki.
TOZD VZMETARNA
Jožetu Casu, Dragu Kočetu in Petru Sonjaku je bilo dodeljeno drugo in
»KRATKE« SERIJE - POMEMBNE, A NEUGODNE
Srečko Fak
Gotovo je
tretje nadomestilo v vrednosti 566.504 din za povečanje natančnosti izdelave trna — s tem so odpravili Povrtavanje očes pred toplotno obdelavo. V drugem in tretjem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 12,588.998 din. Pri delitvi nadomestila sta udeležena Cas s 40 in Kočet s 60 odstotki.
Antonu Rusu in Stefanu Erjavcu je bilo dodeljeno drugo in tretje nadomestilo v vrednosti 174.868 din za odpravo sprožilne naprave na kalilnem stroju LOCHMAN. V drugem in tretjem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 3,885.988 din. Nadomestilo si avtorja delita na enaka dela.
tozd kalilnica
Antonu Rusu in Ivanu Brumniku je bilo dodeljeno 1. nadomestilo v vrednosti 130.098 din za zamenjavo uvoženih gorilnikov za površinsko kaljenje zob M—20 z domačimi. V prvem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 2,500.409 din. Nadomestilo si avtorja delita na enaka dela.
Hinku Lasniku in Stefanu Kordežu bilo dodeljeno tretje in četrto — zadnje nadomestilo v vrednosti 940.652 din za predelavo obešanja Spiral na 3 solnih kopelih. V četrtem letu Uporabe inovacije je bil povečan uo-bodek tozda za 10,451.676 din. Nadomestilo si avtorja delita na enaka dela.
Vojku Karnerju in Blažu Oblaku je bilo dodeljeno prvo nadomestilo v vrednosti 536.682 din za uvedbo novega račina zalaganja valjev. V prvem letu uporabe inovacije je bil povečan bohodek tozda za 11,926.246 din. Nadomestilo si avtorja delita na enaka bela.
tozd industrijski no2i
Robertu Zmrzlaku in Karlu Lorbku je bilo dodeljeno tretje in četrto — zadaje nadomestilo v vrednosti 46.356 ain £a izdelavo priprave za rezkanje poševne stranske pločevine na segmentih 0 315. V četrtem in petem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek t°zda za 1,030.148 din. Nadomestilo si avtorja delita na enaka dela.
tozd jeklovlek
Vidu Rataju, Benediktu Pandevu, £*.lojzu Lipovniku in Ivanu Krofu je b»lo dodeljeno prvo pavšalno nadomestilo v vrednosti 225.121 din. Nadome-stilo je bilo izplačano v višini 140 */o Poprečnega OD v 2R. Pri delitvi so Udeleženi Rataj s 45, Pandev s 25 ter *^rof in Lipovnik s po 15 odstotki.
Tozd tro
Slavku Pangercu je bilo dodeljeno brugo nadomestilo v vrednosti 3.747 din izdelavo graviranega trna za vtikanje gravure za nože na prestavljivo kotno glavo. V drugem letu upo-J*abe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 41.638 din.
Slavku Pangercu je bilo dodeljeno "fugo nadomestilo v vrednosti "°149 din za izdelavo rezkarja za obdelavo radiusa na nožu za prestavljivo kotno glavo. V drugem letu upora-b® inovacije je bil povečan dohodek l°Zda za 334.992 din.
. Maksu Miklu in Martinu Novaku je biio dodeljeno tretje nadomestilo v Rednosti 38.704 din za izdelavo stružno glave. V tretjem letu uporabe ipo-;aeije je bil povečan dohodek tozda *a 860.063 din. Nadomestilo si avtorja q°iita na enaka dela.
Vladu Koletniku in Martinu Novaku je bilo dodeljeno tretje nadomestilo v vrednosti 30.920 din za izdelavo priprave za vpenjanje dveh nožev hkrati pri rezkanju nožev Pallman po načrtu 34 741. V četrtem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 343.557 din. Nadomestilo si avtorja delita na enaka dela.
Ivanu Kosu in Mirku Kragelniku je bilo dodeljeno tretje nadomestilo v vrednosti 39.170 din za izdelavo strojčka za signiranje svedrov mozničar-jev. V tretjem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 752.366 din. Pri delitvi nadomestila sta udeležena Kos z 90 in Kragelnik z 10 odstotki.
Borisu Kolarju in Martinu Novaku je bilo dodeljeno drugo in tretje nadomestilo v vrednosti 184.290 din za izdelavo priprave za rezkanje šestero-kotov na vpenjalnih glavah ART — 3166. V drugem in tretjem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 2,047.670 din. Avtorja si nadomestilo delita na enaka dela.
TOZD KOVINARSTVO
Vladu Lamutu je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo v vrednosti
18.589	din za izdelavo zapore za centralno ogrevanje. Po sklepu komisije za gospodarjenje TOZD Kovinarstvo je bilo nadomestilo izplačano v višini 10 °/o poprečnega OD v 2R.
DELOVNA SKUPNOST ZA GOSPODARJENJE
Jožetu Šeglu, Ernestu Kocuvanu, Viktorju Pačniku in Mirku Steržeju je bilo dodeljeno tretje in četrto — zadnje nadomestilo v vrednosti 63.272 din za izdelavo programskega paketa ISA 101. V 4. in 5. letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda letno za 663.998 din. Pri delitvi so udeleženi Segel s 30, Kocuvan in Pačnik s 25 in Sterže z 20 odstotki.
Jožetu Seglu, Poldu Ranču in Antonu Vučku je bilo dodeljeno drugo in tretje nadomestilo v vrednosti 22.200 din za izdelavo programskega paketa OKSI — napovedovanje kalji-vosti jekla. V drugem in tretjem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 411.110 din. Pri delitvi nadomestila so udeleženi Segel s 45, Rane s 40 in Vučko s 15 odstotki.
Ernestu Kocuvanu, Jožetu Seglu, Poldu Ranču je bilo dodeljeno tretje in četrto — zadnje nadomestilo v vrednosti za eno leto I1L874 din za izdelavo programskega paketa SI 101. V četrtem in petem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 374.976 din. Pri delitvi nadomestila so udeleženi Kocuvan s 60, Segel s 25 in Rane z 10 odstotki.
Jožetu Seglu, Poldu Ranču, Mitji 2i-viču, Milanu Švajgerju, Ivanu Cigale-tu in Jožetu Rosiču je bilo dodeljeno četrto nadomestilo v vrednosti 162.324 din za izdelavo programskega paketa ESR — BASIC. V četrtem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 3,006.000 din. Pri delitvi so udeleženi Segel s 35, Rane s 30, 2ivič s 15, Švajger z 10 ter Rosič in Cigale s po 5 odstotki.
Dragu Kerbevu in Metodu Kacu je bilo dodeljeno drugo nadomestilo v vrednosti 12.150 din za izdelavo programa CICS map. kontrolo CICS me-nujev vključno s help funkcijo. V drugem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 270.000 din.
Pri delitvi nadomestila sta udeležena Kac s 60 in Kerbev s 40 odstotki.
Jožetu Seglu, Jožetu Rodiču, Antonu Vučku in Darji Krivograd je bilo dodeljeno prvo nadomestilo v vrednosti 90.585 din za izdelavo programskega paketa HARD — QC. V prvem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 1,865.000 din. Pri delitvi so udeleženi Segel s 35, Rodič s 30, Vučko z 20 in Krivograd z 10 odstotki.
Jožetu Seglu in Antonu Vučku je bilo dodeljeno drugo in tretje nadomestilo v vrednosti za eno leto 17.611 din za izdelavo programskega paketa HARD — PC. V drugem in tretjem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 362.589 din. Pri delitvi nadomestila sta udeležena Segel s 75 in Vučko s 25 odstotki.
TOZD RPT
Marjanu Arnoldu in Darku 2vikar-tu je bilo dodeljeno prvo pavšalno nadomestilo v vrednosti 209.041 din za posodobitev VF peči ACECA pri prestavljanju iz Jeklarne v LPL. Nadomestilo je bilo izplačano v vrednosti 130 0 o poprečnega OD v 2R in si ga avtorja delita na enaka dela.
DELOVNA SKUPNOST KSZ
Milovanu Božikovu je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo v vrednosti
20.558	din za predlog uporabe osebnega avtomobila za potrebe dežurnega v DO in druge namene. Nadomestilo je bilo izplačano v višini 10 #/o poprečnega OD v 2R.
MARJAN KOLAR JE PREJEL VOLJČEVO NAGRADO
V slovenskih delovnih organizacijah dela nekaj sto novinarjev in organizatorjev obveščanja. Da bi njihovemu delu dali ustrezno priznanje in spodbude za naprej, je Delavska enotnost ustanovila nagrade in priznanja za dosežke pri obveščanju v združenem delu, poimenovala pa jih je po svojem (pokojnem) novinarju Janezu Voljču.
20. 5. 1987 so jih na Otočcu podelili prvič, odslej pa naj bi jih vsako leto. Podeljenih je bilo 13 spominskih Voljčevih priznanj, 7 priznanj za dosežke v letu 198G in 5 nagrad. Eno od nagrad je prejel Marjan Kolar, vodja oddelka za informiranje, za prispevek k organiziranosti informacij-sko-komunikacijskega sistema v Železarni Ravne.
Čestitamo!
Služba za inovacije
Sklad za nagrajevanje inovacij na področju usposabljanja, življenja in dela invalidov pri Skupnosti socialnega varstva Slovenije objavlja na podlagi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in delu sklada
RAZPIS NAGRAD ZA INOVACIJE NA PODROČJU USPOSABLJANJA, ŽIVLJENJA IN DELA INVALIDOV
l.
V letu 1988 bo podeljenih pet enakovrednih nagrad. Nagrajeni bodo najuspešnejši izumi, tehnične in druge izboljšave na področju usposabljanja, življenja in dela invalidov, ki bodo v razpisanem roku predložene skladu.
Sklad je bil ustanovljen z namenom, da bi spodbujali inovacijsko delo in podpirali prizadevanja posameznikov ali avtorskih skupin, ki bi z izumi, tehničnimi in drugimi izboljšavami prilagajali invalidnim osebam delovne razmere, delovna orodja, bivalne razmere, predmete vsakdanje rabe oziroma uvajali inovacije na področju aktivnega varstva invalidov.
Sklad je določil, da so prednostne naloge v letošnjem letu predvsem tiste, ki bodo bistveno izboljšale stanje na področju GIBANJA IN KOMUNICIRANJA invalidov. To so npr. rešitve premagovanja arhitektonskih ovir, h:dravlični transport, prilagoditve na področju telekomunikacij in podobno.
Razpis pa je v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi odprt tudi za druge inovacije tehnične ali metodološke narave.
3.
V razpisu lahko sodeluje vsak državljan SFRJ, ki predloži skladu dokazila o svojem izumu, tehnični ali drugi izboljšavi in dokaže, da gre za izvirno novo napravo, za izboljšavo določene naprave, stroja, predmeta vsakdanje rabe oziroma za prilagoditev le teh posameznim vrstam invalidov ali za inovacije na področju izvirnih metod dela z invalidi.
Sodeluje lahko tudi skupina avtorjev.
4.
Predlogu za nagrado mora biti priložena tehnična dokumentacija, opis naprave, stroja, predmeta ali inovativne metode dela z invalidi, potrebne skice, fotografije ali modeli. Priložen mora biti tudi opis delovanja in obrazložitev, v čem je inovacija koristnejša in boljš*a od dosedanjih rešitev.
5.
O predlogih za nagrade sklada bodo odločale posebne strokovne komisije, ki jih bo imenoval odbor ustanoviteljev sklada izmed znanih strokovnjakov za posamezna področja, kamor sodijo predlogi.
Komisije bodo delovale in odločale v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi in delu sklada (9. in 10. člen).
6.
Nagrade pomenijo družbeno priznanje. Avtorske pravice so v celoti pridržane avtorju. Sklad pa si bo prizadeval, da bi vse inovacije, ki bodo predložene, tudi resnično našle svoje mesto v življenju in delu invalidov.
Višina nagrade v letu 1988 bo dva poprečna mesečna čista osebna dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v letu 1987.
7.
Podelitev nagrad bo javna in slovesna ob 1. maju 1988. leta na seji odbora ustanoviteljev sklada.
8.
Predloge je treba poslati najkasneje do vključno 30. 11. 1987 na naslov: Sklad za inovacije na področju usposabljanja življenja in dela invalidov pri Skupnosti socialnega varstva Slovenije, Ljubljana, Kidričeva 5.
ODBOR USTANOVITELJEV SKLADA
PRVI NAŠ ŠTEVILSKO KRMILJENI STROJ
Kuharice se bodo potrudile, da bodo malice pestre in raznovrstne, brez umetnih dodatkov, ker dobra gospodinja uporablja večinoma domače »kratlihe«.
Planer analitik bo mesečno predvidel višino možnih razpoložljivih sredstev za posamezen obrok, v kuhinji pa bo glavna kuharica poskrbela, da višina stroškov ne bo presegla dovoljene višine. V primeru, da bodo stroški prehrambnih artiklov močno porasli, bo treba zvišati lastno udeležbo, ki trenutno znaša 80 din ali 10 °/o od vrednosti obroka.
Vsi zunanji gosti, ki želijo malicati v našem tozdu, bodo v bodoče plačevali malico na blagajni tozdov.
Komisija za družbeno prehrano bo redno pripravila jedilnike za naslednji mesec po normativih, ki jih je izdelal centralni zavod za
napredek gospodinjstva v Ljubljani.
Kot sem že uvodoma povedala, bodo malice morale postati malice, ne kosila, ker od mize ne moremo odhajati s prenapolnjenimi želodci, saj je znano, da tudi učinkov dela ni, če se preveč naješ. Z obrokom med delom le nadomestimo porabljeno energijo, ne moremo pa pričakovati, da je bo dovolj še za popoldan.
Pri prizadevanjih za čim cenejšo malico lahko pomaga tudi vsak izmed nas. Če namreč želiš manjši obrok, je treba to le povedati kuharici, s tem bo tudi ostankov manj, manj porabljene hrane in manj stroškov.
Po enem tednu že opažamo določene spremembe, saj so nekatere vzpodbude kuharice že vzele za svoje. »Le tako naprej « so povedali nekateri člani kolektiva!
M. D.
DELO KOLEKTIVNIH IZVRŠILNIH ORGANOV
S številsko (numerično) krmiljenimi stroji v železarni že dolgo delamo. Nismo pa znali doslej takšnega stroja sami narediti.
Prvi številsko krmiljeni stroj, s katerim se preizkušamo, je miza SK. Z njo naj bi robotizirali delovna mesta v metalurgiji, ne le v naši Je-klolivarni, ampak sploh v jugoslovanski metalurgiji, saj je to prvi takšen izdelek v Jugoslaviji.
Celoto — fleksibilno robotizirano celico za čiščenje ulitkov — tvori miza skupaj z robotom. Le-ta ulitke podaja na mizo, kjer se ti avtomatično vrtajo, brusijo ali kako drugače obdelujejo.
S tem novim vrhunskim izdelkom zamujamo v železarni leto dni. Načrtovan je bil za lanski oktobrski sejem elektronike v Ljubljani, prikazan pa bo na njem letos. Nekaj je za zamudo kriv uvoz koračnih motorjev, ki dolgo ni bil odobren, največ pa že večkrat izpostavljena pomanjkljivost železarne — prototipna delavnica.
Zdaj mizo končujejo še zadnji izmed mojstrov, udeleženih pri njeni izdelavi — elektroniki. Sicer pa bo miza po sejmu v rednem proizvodnem programu tozda Orodjarna.
H. M.
ELEKTRIČNE NAPRAVE V GOSPODINJSTVU
Prvi korak k racionalni porabi električne energije naredimo s pravilno izbiro električnih naprav. Te naj bodo glede na vrsto, velikost in moč ustrezne potrebam gospodinjstva (ne prevelike, ne premajhne). Aparate je treba pravilno razporediti v prostoru (hladilnika npr. ne postavimo ob štedilnik) in jih redno čistiti ter vzdrževati.
Opoldne in zvečer ne vklapljajmo več močnejših porabnikov hkrati. S tem se izognemo sunkoviti obremenitvi omrežja in pripomoremo k boljšemu delu naprav v elektrogospodarstvu.
POSEBNOSTI ELEKTRIČNIH NAPRAV V GOSPODINJSTVU RAZSVETLJAVA
® Več manjših svetil prijetneje in ceneje razsvetli prostor kot eno veliko.
Za malice na Monterju trdimo, da so dobre, zelo obilne, saj so lahko že kosila in temu primerno tudi drage.
V maju smo na razširjenem posvetu o aktualni problematiki v družbeni prehrani izdelali nekaj usmeritev, kako obdržati kvaliteto malic na istem nivoju z istimi ali nižjimi stroški, da bo-
® Kjer potrebujemo veliko svetlobe, namestimo fluorescentne svetilke (porabijo 3—4-krat manj energije kot navadne žarnice).
0 Prostore s svetlo pobarvanimi stenami dovolj dobro osvetlimo z žarnicami manjše moči.
• Na voljo so že »varčne« žarnice, ki za enako osvetlitev porabijo manj toka kot navadne.
0 Z regulatorji jakosti (namesto navadnih stikal) dosežemo ustrezno osvetljenost in večjo trajnost žarnic.
• Na hodnikih, straniščih in drugih pomožnih prostorih zadoščajo žarnice manjše jakosti.
0 Z energijo varčujemo, če luči sproti ugašamo, ko zapustimo prostor, in če svetila redno čistimo.
Miroslav Paškvan, dipl. inž.
mo vsi zadovoljni, saj vemo tudi, da nekaterim, pa jih ni tako malo, ta obrok predstavlja glavni del dnevnih obrokov. Ker je meso tisti artikel, ki ga je največ in je tudi eden večjih stroškov, bomo postopoma zmanjševali količine mesa ter se približali normativom, ki so znani.
Odbor za kadrovske zadeve je
razdelil sredstva za dotacije iz sklada skupne porabe za letos. Dogovoril se je za načela delitve dotacij v prihodnje. Oblikoval je stališča za pomoč družinam ponesrečenih delavcev; prav bi bilo, da bi jih potrdil tudi delavski svet DO:
— V primeru smrtne nesreče delavca pri opravljanju dela v železarni prevzame tozd oz. delovna skupnost organizacijo in stroške pogreba, socialna služba pa dodeli družini umrlega enkratno denarno pomoč ter poskrbi za primerne rešitve drugih problemov (stanovanjski, posojila, zaposlitev), s katerimi se morda srečujejo otroci.
— Če so v družini nepreskrbljeni otroci, jim železarna pomaga v času osnovnega šolanja z občasnimi denarnimi pomočmi, pri nadaljnjem šolanju pa imajo pravico do štipendije ne glede na merila štipendiranja in smer šolanja. Ta obveznost traja, dokler otrok izpolnjuje pogoje za štipendiranje.
— Železarna se obvezuje te otroke zaposliti, če imajo ustrezen poklic. Sredstva za te namene se zagotavljajo v skladu skupne porabe.
Odbor je razpisal štipendije za šolsko leto 1987/88 in ugodnosti za izobraževanje ob delu. Znova je razpravljal o vrsti vprašanj, ki
Center za socialno delo Ravne na Koroškem uvaja nove oblike dela z obsojenimi osebami.
Vabimo k sodelovanju vse, ki i ih zanima NEPOKLICNO — PROSTOVOLJNO DELO z obsojenimi osebami, ki prestajajo kazen na prostosti ali v kazensko poboljševalnih zavodih — zaporih.
Formulacija »nepoklicno — prostovoljno delo« pomeni, da gre za dejavnost, ki ne temelji na poklicni oz. strokovni usposobljenosti za takšno delo, temveč na interesu in pripravljenosti posameznikov prisluhniti in pomagati sočloveku v stiski.
Celotno organizacijo svetovanja vodi Center za socialno delo. De-
jih bo treba rešiti in sprejeti z dopolnjenimi pravilniki o delovnih razmerjih.
Odbor za proizvodnjo je obravnaval predvsem neuspelo proizvodnjo in reklamacije lani ter stanje naročil za letos.
Odbor za dohodkovna vprašanja je med drugim obravnaval obračunavanje variabilnih PPD in opozoril na doslednost. V fazi, ko se pripravljamo na makro in mikro organizacijo, ne smemo spreminjati sedanjih analitičnih ocen.
Finančni odbor je med drugim ugotovil, da premalo intenzivno izvajamo investicije glede na finančne možnosti, zato je zahteval od tozda PII poročilo.
Odbor za družbeni standard je določil prioritetno listo za kreditiranje individualne stanovanjske gradnje in letovanje v letu 1987. Glede prioritetne liste za adaptacije je zahteval, da se ugotovi točna evidenca, kdaj so posamezniki dobili kredit.
Odbor za varstvo pri delu je sprejel nekatere sklepe, ki konkretizirajo sklepe problemske konference za izboljšanje razmer varstva pri delu. Ker imamo v železarni nove objekte brez uporabnega dovoljenja, je zahteval, da se stanje uredi.
J. D.
lo ni plačano, vendar Center za socialno delo vrača vse stroške, ki bi nastali pri tem delu v obliki mesečnih nagrad. Poleg tega skrbi za usposabljanje prostovoljnih sodelavcev in jim nudi vso strokovno pomoč in oporo pri njihovem delu.
Podrobnosti o tej dejavnosti lahko dobite vsako sredo od 15-do 16. ure na Centru za socialno delo Ravne na Koroškem v sobi št. 96 ali po telefonu vsak delavnik dopoldne, telefon št. 862-004 (pri tov. Rus ali Prošt).
Vodja Centra za socialno delo Zmaga Prošt, dipl. psih.
Se boljše malice v tozdu monter
PROSTOVOLJNO DELO Z OBSOJENIMI
POLEMIKA
HIŠNI SVET JAVORNIK 58 : SSS. SEKTOR INVESTICIJ IN VZDRŽEVANJA
Prejeli smo dve polemični besedili, ki sta predolgi za objavo v celoti, *ato smo ju smiselno skrajšali. Čeprav gre na videz za malenkosti, je Prav, da pridejo včasih takšne zade-ve v javnost, saj utegnejo biti aktualne povsod tam, kjer hišni sveti menijo, da jim kdo krati njihove pravice, v resnici pa gre morda za nesporazum oz. za jasno razmejene pristojnosti itn. Želimo, da bi v prihodnje Pisci polemičnih člankov teme sami zgostili na bistvo stvari.
Urednik
BELJENJE STOPNIŠČA
Sektor investicij in vzdrževanja SSS občine Ravne je sporočil hišnemu svetu Javornik 58, da je le-ta pri sklepanju o beljenju stopnišča zagrešil dvoje:
— Predračuna za beljenje, ki ne opredeljuje količine predvidenih del mri cene za enoto, ni mogoče spreleti, ker potem ni mogoče ovrednotiti opravljene količine dela.
— Hišni svet je imel 31. 3. 1987 le 300.000 din, za beljenje stopnišča m nabavo opreme bi potrebovali okoli 410.000 din.
Po mnenju sektorja je izbira tehnologije del, kontrola kakovosti ter 'zbira izvajalca strokovna, ne samo-
V članku želimo opozoriti na Pekatera pravila odločanja, ko delavski svet odloča o ugovoru zoper odločitev disciplinske komisije. Zadnje čase se postavljajo v zvezi s tem določena vprašanja, ki, če se nepravilno razumejo, niso v pomoč tistim, ki odločajo v delavskem svetu.
Delavski svet odloča o pravic: delavca v disciplinskem postopku n* podlagi njegovega ugovora zo-Per sklep disciplinske komisije ni' ugovora tistega, ki je zahteval Uvedbo disciplinskega postopka.
Pogoj za obravnavanje je pra-v°časnost ugovora. Za vložitev "govora velja osemdnevni rok (od yročitve disciplinske odločbe), ki Je Prekluziven. To pomeni, da de-lavec izgubi svojo pravico, če je "e uveljavlja pravočasno. V tem Primeru tudi ne more zahtevati Postopka pred sodiščem združe-""ga dela, ker nima zakonitih poji0 jev za sodno varstvo, saj ni izrinjena procesna predpostavka, m zahteva, da uveljavlja delavec orstvo svojih pravic naprej v Sv°ji temeljni organizaciji. Delavski svet mora ugovor ob-"vnavati v 30 dneh od dneva, ko m bil vložen. Neupoštevanje tega .(l;i nima neposrednih posle-.lc m delavec ne more biti v slab-err> položaju, če o njegovem ugo-°ru n; mio odločeno. Po izteku rini, odkar bi moral delavski ,vet odločiti, ima delavec v na-"alinjih 30 dneh pravico sprožiti °stopek za sodno varstvo. .Delavec ima pravico biti nav-c> ko se obravnava njegov ugo-
upravna odločitev. Sektor daje prednost izvajalcem, ki so pripravljeni delati vse vrste del, ne pa, da si jih izbirajo. Zato izvajalec, ki ga je predlagal hišni svet, ne pride v poštev.
Pri opravljanju del za hišne svete oz. za zbore stanovalcev doslej v strokovnih službah niso imeli težav. Posamezne probleme so uspešno pojasnjevali in reševali.
BELJENJE IN DRUGE REČI
Hišni svet Javornika 58 in stanovalci so se strinjali, naj beljenje (in podobne zadeve) v prihodnje urejajo strokovne službe stanovanjske skupnosti. So pa prav na tem področju opozorili še na dve starejši zadevi:
— Pri ogledu zaklonišča za zgradbe Javornik 58, 59, 60 je bila ugotovljena vrsta pomanjkljivosti. V zvezi s tem je poslal pritožbo že prejšnji predsednik hišnega sveta, a ustreznega odgovora ni bilo, stanje pa je enako kot prej.
— Zgradba je bila vseljena 1. 1981, od takrat pa še ni popravljeno pokvarjeno okno v enem od stanovanj.
(Vir: dopis SSS občine Ravne, sektor investicij in vzdrževanja 9. 4. 1987 in odgovor hišnega sveta Javornik 58 24. ‘4. 1987)
vor, in se izjaviti o dejstvih, ki so pomembna za odločanje. Pravica delavca, biti navzoč na obravnavi, na drugi strani zavezuje delavski svet, da ga pravočasno povabi na sejo (najmanj 8 dni pred obravnavo). Pravilno in pravočasno vabljenje je pogoj za: zakonito odločanje. Nadaljnji pogoj je tudi pridobitev mnenja sindikata o zadevi, ki se obravnava.
Delavski svet lahko kot organ druge stopnje, ko presoja utemeljenost delavčevega ugovora:
• zavrže delavčev ugovor kot prepozen, ne da bi v vsebinskem pogledu presojal zadevo, če je delavec ugovor vložil po izteku 8-dnevnega roka, oziroma ga zavrže kot nedovoljenega, če ga je vložil neupravičeni delavec
• zavrne ugovor kot neutemeljen in potrdi odločbo disciplinske komisije, če po presoji vseh okoliščin ugotovi, da je odločitev pravilna.
• ugovoru ugodi in spremeni odločbo disciplin, komisije, če na podlagi odločilnih dejstev spozna, da je treba odločbo spremeniti, dejstvo pa lahko ugotovi sam delavski svet
• ugovoru ugodi in vrne zadevo disciplinski komisiji v ponovno odločanje, kadar ugotovi, da je treba zbrati nove dokaze, česar pa sam ne more.
V praksi delavski sveti pogosto spremenijo odločitve disciplinske komisije, vendar pa je iz disciplinskih spisov razvidno, da na takšno spremembo pogosto vpli-
vajo drugi razlogi in ne ugotovitve novih dejstev glede teže delavčeve kršitve, njegove odgovornosti oziroma glede drugih olajševalnih in oteževalnih okoliščin, katerih končna posledica naj bi bil izrek ustreznega disciplinskega ukrepa.
Spreminjanje disciplinske odločbe brez ugotovljenih dejstev in okoliščin pomeni prekoračitev pooblastil delavskega sveta kot instančnega organa, kar ima lahko za posledico razveljavitev odločitve, kadar o tem presoja sodišče.
Nikotin povzroča spremembe v živčnem in endokrinem sistemu, na krvnih žilah in prebavilih. Pospešuje srčni utrip, zvišuje krvni pritisk, najbolj nevarno pa je njegovo kardici-nogeno delovanje in njegov prispevek k razvoju Burgerjeve bolezni (tromboangiitis obliterans). Encefalo-gram kaže porast budnosti, podobno kot po uživanju amfetamina. Občutek večje moči in sposobnosti za koncentracijo pa je povezan z občutkom sprostitve.
Omeniti moramo tudi dejstvo, da se dva organizma ne obnašata nikoli povsem enako; ljudje so izpostavljeni različnim stresom in zunanjim dejavnikom, zato se dogaja, da eni izmed kadilcev obolevajo za pljučnim rakom, Burgerjevo boleznijo, drugi pa ne.
Najbolj nezaščiteni iin najbolj izpostavljeni prisilni kadilec je embrio oziroma plod v telesu matere kadilke, pa tudi žene, ki se zadržuje v zadimljenih prostorih. Standardno kajenje v času nosečnosti izzove akutno zmanjšanje pretoka krvi čez določene dele posteljice, vendar se cirkulacija vrne na normalno v nekaj minutah po prenehanju kajenja.
Nivo karboksi hemoglobina je v fetusu dvakrat večji kot pri materi. Zato so pri kadilkah pogostejši spontani abortusi in prerano odluščenje posteljice.
Raziskave o nevarnih učinkih nikotina na človeški organizem so čedalje temeljitejše in usmerjene proti kajenju. Posebno pozornost moramo posvečati mladini in ženam v posameznih fazah življenja: v klimakte-riju, med nosečnostjo in v dobi lak-tacije, da bi jih zaščitili pred škodljivimi učinki nikotina.
Kadilcem se zdi nesmiselno, da bi prenehali s kajenjem, če so za njimi že dolga leta kajenja, vendar se z vsakim letom po prenehanju nevarnost pljučnega raka in drugih posledic kajenja zmanjšuje. Kadilci se morajo zavedati, da neškodljive količine cigaret na dan ne poznamo in če že ne morejo prenehati s kajenjem, da kadijo vsaj boljše cigarete z močnejšim filtrom. Zmerno kajenje škodi večini kadilcev, vzdražena je namreč sluznica nosu, žrela in bronhijev; zaradi karcinogenega delovanja je pogostnost pljučnega raka pri kadilcih približno desetkrat večja kot pri nekadilcih in tudi umrljivost zaradi koronarnih obolenj je pri kadilcih precej večja.
Istim nevarnim učinkom nikotina so izpostavljeni tudi posamezniki, ki
Odločitev delavskega sveta je dokončna in izvršljiva, učinkuje pa šele tedaj, ko je delavcu vročena pisna odločba ali sklep. Če je delavski svet že odločil in je odločitev tudi razglasil, potem je na tako odločitev vezan in je ne more spreminjati.
To, upamo, je tudi pojasnilo vsem, ki čakajo na objavljene odločitve v Fužinarju. Takega sklepa ne moremo objaviti, dokler ni dokončen, to pa se lahko zaradi pojasnjenih okoliščin zavleče tudi na dva meseca.
Sonja Slemnik
se morajo zadrževati v zadimljenih prostorih. Kadilci čutijo neustavljivo nujo po nenehnem uživanju nikotina in so lahko pni zadovoljevanju te svoje razvade tako brezobzirni, da jih ne moti niti prisotnost otrok, mladine in žensk (nekadilk). To so najbolj rizične skupine prebivalstva, ki bi jih morali ščititi pred vplivi nikotina, zato tudi pni nas ustanavljajo društva nekadilcev, ki se s svojim delovanjem borijo proti kajenju in ob pomoči zdravstvenih delavcev skušajo obvarovati mladino pred kajenjem, ki ima danes že tolikšne razsežnosti, da predstavlja socialni problem.
Kadilec mora iskati in najti svojo metodo za opustitev cigarete. Odvajanje od kajenja poteka samostojno, če je odločnost kadilca dovolj velika, ali pa po programih organiziranega zdravljenja. V zadnjem času je veliko zanimanja za taktiko zdravljenja, s katero se skuša kadilcu priskutiti kajenje, zato mu pihajo vroč, zadimljen zrak v obraz, kar izzove slabost in bruhanje in tako slabo počutje kadilca, da se mu kajenje priskuti.
Moderni in zelo priljubljeni ukrepi zoper kadilsko poželenje so hipnoza, akupunktura, joge in desenzibili-zaoija. Rezultati teh metod so visoki, vendar imajo to slabo lastnost, da se klienti čez kako leto ponovno vrnejo v kadilsko stanje.
Trdna volja, odločnost in odpovedovanje so potrebni, da kadilec preneha kaditi, zato je najpreprostejša in najučinkovitejša obramba pred nikotinom — začeti.
Ivica Avberšek, dipl. inž. pharm.
MODRU IZ NOVINARSTVA
Novinarstvo je lepo in razburljivo delo; vseeno ga je dobro vsake toliko časa zamenjati z drugim.
*
V nobeni družbi ni absolutne svobode tiska; zato je »objektivna informacija« pogojna in relativna kategorija.
•
Novinarstvo je vedno slika življenja v neki družbi.
Novinar ne piše takrat, ko hoče, ampak predvsem takrat, ko mora.
VLOGA DELAVSKEGA SVETA V DISCIPLINSKEM POSTOPKU
Z D RAVJE
DELOVANJE NIKOTINA NA ČLOVEŠKI ORGANIZEM
KULTURA
RAZSTAVA DEL FRANCA BOŠTJANA
Slikarska prizadevanja Franca Boštjana od razstave do razstave pridobivajo na vsebinski in oblikovni ravni. To ugotovitev potrjuje tudi zdajšnja slikarjeva predstavitev v galeriji na ravenskem gradu kot tudi nedavni sprejem slikarja v Društvo slovenskih likovnih umetnikov.
varnostim te tehnike, ki slikarja hitro zapelje v preveč poudarjeno barvitost, se je Franc Boštjan izognil z upodobitvami krajine v tistih letnih časih, ko barve že izgubljajo svoj nasilen značaj, se umirijo in otoplijo. Nekoliko drugače se v barvi ponašajo slikarjeve kompozicije v olju, ki nam
Franc Boštjan, Drofenikovo, olje 1986
Razstava, ki so jo pred nedavnim odprli na Ravnah, je rezultat slikarjevih prizadevanj zadnjih dveh let. Med razstavljenimi deli moramo na prvem mestu omeniti slikarjeve krajinske kompozicije v pastelu, ki so najštevilnejše. Ne-
običajno posredujejo obsežnejša panoramske poglede, kot so na primer Podjuna (1985), Jesen I. (1985), Jesen II. (1986), Gora I. in Gora II. (1986), Peca (1987), Pokrajina v rumenem pod Volinjakom, 1986) itd. V njih ni več sledu nekega z
intimnostjo prežetega razpoloženja, temveč poudarek na monumentalnem izrazu, ki se mu podrejajo tudi barve. Mogočnost koroške krajine z gmotami gora v ozadju zahteva drugačno paleto kot droben krajinski izsek, izveden v risbi, akvarelu ali pastelu.
Francu Boštjanu slikarstvo nikoli ni bilo samo sebi namen. Štejemo ga med najpomembnejše oblikovalce koroške pokrajine. Njegovo slikarsko delo je veliko prispevalo k ohranitvi slikarske podobe dežele pod Peco in Strojno, in to v času, ko je naša krajina izpostavljena neštetim nevarnostim in ji prerokujemo najbolj temno bodočnost. Toda Franc Boštjan se ne omejuje samo na krajinsko podobo slovenske Koroške, v enaki meri ga zanima tudi ljudska in ostala arhitektura kot njen nepogrešljiv sestavni del. Če bi sešteli vse slikarjeve upodobitve te vrste, bi dobili dragoceno zbirko podob kmečkih domačij, gospodarskih poslopij, znamenj in drugih objektov, od katerih mnogih ni več ali pa so spremenjeni do nespoznavnosti. Danes se te dragocene dediščine, ki nam jo zapuščajo Franc Boštjan in drugi slikarji krajinarji, še vse premalo zavedamo.
Nekatere pomembne spomenike preteklosti nam slikar posreduje tudi na zdajšnji razstavi: Sv. Ana in Sv. Volbenk na Lešah (pastel, 1986), Pri Navršniku (pastel, 1986), Burjakova kašta v Topli (pastel. 1986), Pri Lobasu v Podgori (pastel, 1986), Hiša v Mislinji (pastel, 1986), Drofelnikovo (pastel, 1986), Pri Čuježu (olje, 1987), Pri Omcu (olje, 1987), Sveta Helena v Podpeci (olje, 1986) itd.
Razstava bo še letos obiskala Ljubljano, zaradi njene aktualnosti in slikovitosti pa bo zanimiva tudi za druge galerije in razstavišča v Sloveniji.
Cene Avguštin
REKREACIJA IN ŠPORT
ALPSKO SMUČANJE
Strokovnjaki, ki vodijo naše alpsko smučanje, so pripravili predlog reprezentanc za novo sezono. V vseh selekcijah je zajeto kar 208 tekmovalcev in tekmovalk. Čeprav bistvenih sprememb ni, po novem bosta le obe prvi reprezentanci manjši in razdeljeni na dva dela, smo Korošci vendarle izgubili nekaj mest v teh selekcijah. Ne le, da bomo imeli v sezoni 1987/88 samo 8 tekmovalcev oz. tekmovalk v selekcijah, v minuli sezoni smo jih imeli 12, zaradi slabših rezultatov so iz moške reprezentance A izpadli tudi Čuješ, Čebulj in D. Žagar. Od koroških smučarjev so tako v reprezentančne vrste uvrščeni: ženska reprezentanca — B ekipa: Katjuša Pušnik (Črna), mlada moška reprezentanca: Matej Čuješ in Pavli Čebulj (oba Surovina/Fuži-nar), mladinska A reprezentanca: Branko Žagar (Surovina/Fužinar) in Mitja Kunc (Črna), mladinska B reprezentanca: Borut Močilnik (Surovina/Fužinar) in Šteharnik (Slovenj Gradec) ter pionirska A reprezentanca: Primož Pustoslemšck (Mežica).
ODBOJKA
Odbojkarji ravenskega Fužinarja so prvenstvo v II. zvezni ligi končali na 12. ali predzadnjem mestu. V zadnjih treh kolih so zmagali le v Zadru s 3 : 2 proti zadnjeuvrščeni istoimenski ekipi, doma pa so doživeli dva tesna poraza, in sicer proti Metalcu iz Siska in Rudi Čajevcu iz Banja Luke s 3:2. Kakšna bo nadaljnja usoda ravenskih odbojkarjev? Uvrstitev na predzadnje mesto na lestvici pomeni seveda izpad iz zvezne konkurence, tako da bi Fužinar od jeseni dalje igral v republiški ligi. Toda kot kaže, bodo zvezno ligo povečali, tako da bi Ravenčani vendarle obdržali status ligaša, izpadel pa bi le zadnjeuvrščeni Zadar. Vest, ki smo jo prejeli pred zaključkom redakcije, seveda še nima uradne potrditve.
Na 27. prvomajskem turnirju bratstva in enotnosti v Beogradu, kjer je nastopilo več kot 600 mladih odbojkarjev in odbojkaric mestnih mladinskih reprezentanc, sta tudi letos sodelovali obe ravenski ekipi. Tako fantje kot dekleta so bili v 1. kolu poraženi, tako da se jim je visoka uvrstitev izmuznila iz rok. Med mladinci je zmagal Požarevac, Ravenča-
ni so bili 20., pri mladinkah pa Ka-štela, medtem ko so bila dekleta z Raven 22.
Mladi odbojkarji Fužinarja, ki jih vodita trener Damjan Pogorevčnik in tehnični vodja Janko Torej, so dosegli v minuli sezoni nekaj prav lepih uvrstitev. Kot kadetska ekipa so sc uvrstili v finale republiškega prvenstva, kjer so osvojili 2. mesto. V Ljubljani jih je 23. maja premagala ekipa Partizana Črnuče s 3 : 1. Nekaj dni prej so nastopili na področnem mladinskem prvenstvu v Žalcu, kjer so med štirimi ekipami zasedli 2. mesto. Zmagali so mladinci Mariborskega Stavbarja MTT, kii so se po zmagi nad Fužinarjem z 2 : 0, uvrstili na finalni turnir. Prav ta mlada Fu-žinarjeva ekipa pa izredno uspešno nastopa tudi v medobčinski odbojkarski ligi, kjer fantje niso brez možnosti, da osvojijo celo naslov prvaka. V gosteh so premagali direktnega tekmeca Žerjav, dobiti pa morajo še dve zaostali srečanji.
ROKOMET
Prvenstvo so sklenili tudi rokometaši v enotni republiški ligi, ravenski Fužinar pa je osvojil zadnje
mesto z vsega tremi točkami. Fantje, ki jih je spomladi vodil trener Janko Štimnikar, so tako izpadli in se po letu dni vračajo v II. republiško ligo. Zal ekipa sicer prekaljenih rokometašev, ki so vrsto let nastopali skupaj, ni upravičila pričakovanj. S slabo telesno pripravljenostjo in ob pomanjkljivi vadbi se razumljivo niso mogli zoperstaviti bolje pripravljenim in izkušenejšim ekipam. V celem prvenstvu so Ravenčani uspeli premagati le slovenjegraški Partizan in igrali neodločeno v Kozini z Jadranom. V zadnjih petih kolih je Fužinar doživel poraze v gosteh proti Partizanu s 40 :23, v Ljubljani s Prulami 35 : 21 in v Ponikvah 33 : 26. Na domačem igrišču pa so ravensko ekipo premagali rokometaši Črnomlja z 22 : 20 in Ajdovščine z 21 : 18.
Drugi del prvenstva II. republiške lige je bil za rokometašice Fužinarja nadvse uspešen. V sedmih tekmah so morale le dvakrat priznati premoč nasprotnic, petkrat pa so zmagale. Po uvodnih zmagah nad Dravo, Velenjem in Lisco so doma premagale Radgono 28 : 17, v gosteh pa Beltin-ko 23 : 20. Na dveh srečanjih so bile poražene, in sicer v Radečah z 18 : 16 in doma proti Zagorju/Izlakam 25 : 15.
KEGLJANJE
Še ena ravenska športna ekipa sc bo morala preseliti v nižji rang tekmovanja. Na troboju med ženskimi kegljaškimi ekipami Rudarja iz Trbovelj, Tekstine iz Ajdovščine in Fužinarja, ki je bil v Ljubljani, so zmagale Trboveljčanke, medtem ko so bile Ravenčanke zadnje in so iz lige izpadle. Pri Fužinarju se je odlikovala Silva Cigler, ki je podrla 417 kegljev.
V počastitev občinskega praznika je bil 16. maja na Ravnah prijateljski dvoboj moških in ženskih ekip Fužinarja in Borca iz Čačka. Obe tekmi sta domači vrsti dobili. Kegljavke Fužinarja so zmagale z razliko ll kegljev, domača moška vrsta pa je bila boljša od Čačanov kar za 149 kegljev. Pri Ravcnčankah je dosegli najboljši rezultat Gostenčnikova 402, pri gostjah pa Todorovičeva 405. Pr* kegljačih Fužinarja se je odlikoval Borovnik z 913 keglji, medtem ko je bil pri Borcu najboljši reprezentant Puharič z 920 keglji.
Končano je prvenstvo koroške regije za kegljaške dvojice. Vrstni red: moški —	1.	Paradiž — Borovnik
(Fužinar) 5318 kegljev, 2. Strašek — Penšek (Slovenj Gradec) 5210. 3-Mlakar — Golob (Fužinar) 5195, itd. Zenske — 1. Ramšak — Černič (Slovenj Gradec) 2421 kegljev, 2. Gostenčnik — Lesnik 2417, 3. Harnold — Lečnik (vse Fužinar) 2402, itd.
NOGOMET
Tudi v drugi polovici spomladanskega dela prvenstva območne slovenske lige so igrali nogometaši Fužinarja v sila spremenljivi formi. P° visoki zmagi nad Aluminijem v Kidričevem sta sledila dva poraza. Ni domačem igrišču z Nafto iz Lendave in na gostovanju v Rogaški Slatini, kjer so Ravenčani zaigrali le z devetimi igralci in doživeli pravo katastrofo. Seveda se ob tem postavlja vprašanje, kako to, da trener Kokalj in tehnični vodja Šteharnik kljub prizadevanju nista uspela zbrati dovolj igralcev za tekmo prot' Steklarju. Rezultati: Fužinar — Nafta 1 : 3, Steklar — Fužinar 6 : 0, Fu' žinar — Dravinja 2 : 0 in Partizan (SG) — Fužinar 1 :0. Prvenstvo r že končano, v zanjih dveh tekma) pa so nogometaši Fužinarja gostoval1
PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE
9. maj, dan zmage, je tudi dan, ki ga Ljubljana proslavlja še posebno svečano. Letos je bil ob tej priložnosti že 31. partizanski marš ob žici, ki je obdajala Ljubljano.
Ekipa, ki je letos zastopala sindikat Železarne Ravne, je bil ista kot že nekaj let. Med njimi je bil tudi Alojz Gologranc, ki je na pohodu sodeloval že enaintridesetič. Treba pa je omeniti, da ima tudi Mirko Krančan že IS nastopov. Ekipa je dosegla 7. mesto med moštvi veteranov.
Ekipa občinskega sindikalnega sveta, ki je tekla že drugo leto v isti sestavi, je po lanskem 2. letos dosegla 3. mesto. To zgovorno priča, da so se našli pravi fantje na pravem mestu.
Na sliki od leve na desno stojijo: Mlinšek, Krančan, Gologranc, Breznikar, Štefan Robač, čepijo: Robač, Tahiri, Repotočnik.
Alojz Mlinšek
v Pekrah in se pomerili doma z Ojstrico iz Dravograda.
Le ena zmaga in dva neodločena izida, to je celoten izkupiček mladincev Fužinarja v spomladanskem delu prvenstva enotne republiške lige. Potem ko so bili v jeseni predzadnji na lestvici, smo v nadaljevanju prvenstva pričakovali od fantov boljše igre, a so znova razočarali. Rezultati: Ljubljana — Fužinar 1 : 3, Fužinar — Kovinar (Maribor) 3 : 9, Slavija — Fužinar 6 : 3 in Fužinar — Svoboda (Ljubljana) 0 : 7. Tudi v mladinski iigi je prvenstvo končano, zadnji dve tekmi pa so mladi ravenski nogometaši odigrali s Koprom doma in v gosteh z Integralom/ Olimpijo.
NAMIZNI TENIS
V drugem delu prvenstva medrepubliške namiznoteniške lige igralci Fužinarja niso bili tako uspešni kot jeseni, saj so le trikrat zmagali. Kljub temu je to zadostovalo za solidno uvrstitev na 6. mesto. Po us-Pehu nad Bagatom in Kreko Jedin-stvom so Ravenčani kasneje premagali še Vitez z 8 : 1, medtem ko so z 'graloi Jajca in Maribora doživeli Pričakovan poraz, obakrat s 3 : 6. V Zadnjih dveh kolih so igralci Fužinarja nastopili še v Zagrebu z Indu-strogradnjo in v Veliki Gorici z Rad-nikom.
V Gornji Radgoni in na Jesenicah sta bila sredi maja pozivna turnirja mladincev in mladink v namiznem tenisu. Igralci Fužinarja in igralke Kadelj so se uvrstile takole: Hrže-n)ak je bil v drugi kakovostni sku-Ptni 4., v tretji skupini pa sta bila Ledinek 3. in Lesjak 4. Med dekleti Se je izkazala Karničnikova z 2. mestom v drugi skupini, medtem ko je “tla Krojsova 4., v tretji skupini pa le bila Čerčetova 5.
Na 41. članskem namiznoteniškem Prvenstvu Jugoslavije za posameznike l'i dvojice, ki je bilo od 22. do 24. ttaja v Prištini, je odlično zaigral Kavenčan Darko Jamšek. Bivši republiški prvak se je uspel prebiti celo v četrtfinale, med 8 najboljših mojstrov bele žogice pri nas. Šele nato Je Jamška izločil Ljubljančan Jože Lrh, ki ga je premagal s 3 : 0. Predam je Darko premagal Roba iz Beograjskega Partizana s 3 : 0, nekdanje-|a reprezentanta in igralca Olimpije Kovača s 3 : 1 in v tretjem kolu še Zalaznika (Polikem/Olimpija) s 3 : 2, k> tudi sodi v ožji krog izbrancev jeznega kapetana Osmanagiča. Jam-ek je bil med posamezniki uvrščen jt? odlično 7. mesto, Ravenčan Pavič, ki nastopa za Ljubljansko Olimpijo, Pa je bil 11. Tanja Pandev, sedaj 'gralka Kemičarja iz Hrastnika, je *la med posameznicami 16.
TENIS
Potem ko sta bili po zaslugi Železarne Ravne v lanskem letu zgrajeni ?Ve teniški igrišči v Parku telesne kulture, dobiva ta šport vse več privržencev. V teniškem klubu Ravne v,adi sedaj že preko 70 »belih muške-jtrjev«, ki se s tem športom ukvar-la)°v le rekreativno. Nekaj igralcev že kakovostno izstopa, zato so se v klubu odločili letos tekmovati tudi v tretji slovenski ligi. Prvi rezultati ravenskih igralcev, za ekipo nastopajo Miran Stefanovič, Matic Tasič, ješ Pustoslemšek, Rajko Hovnik in j tki Ginter, so izredno spodbudni. V estih tekmah so fantje kar štirikrat rnagali, in sicer proti Žalcu s 4 : 1, Zlakam in Domžalam s po 3 : 2 ter ,a gostovanju v Kidričevem s 5:0. Zgubili pa so srečanji s Triglavom iz
Kranja z 1 : 4 in v Gornji Radgoni s 3:2. V zadnjem kolu so nastopili še v Slovenj Gradcu.
V počastitev občinskega praznika je bil 16. in 17. maja na Ravnah odprt teniški turnir dvojic. Med 24 pari sta zmagala domačina Matic Tasič in Aleš Pustoslemšek, ki sta v finalnem nastopu premagala brata Mirana in Bojana Mlakarja iz Slovenj Gradca. V boju za 3. mesto sta Ravenčana Miran Stefanovič in Rajko Hovnik odpravila Dravograjčana Marjana Pušnika in Dušana Laznika z 2 : 1.
PLAVANJE
Aleksander Ambrož, edini Fužinar-jev plavalec, ki je kandidat za nastop na univerziadi v Zagrebu, je na nekaterih mednarodnih mitingih v preteklem mesecu dosegel dobre uvrstitve. Na mitingu Ilirije v Ljubljani je bil prvi na 100 in 200 m hrbtno ter drugi na 200 m mešano. V Mariboru je prav tako dvakrat zmagal v svojih specialnih disciplinah — 100 in 200 m hrbtno, medtem ko je bil njegov klubski tovariš Kambur 4. in 5. Na mitingu v Zagrebu pa je bil Ambrož tretji na 200 m hrbtno v močni mednarodni konkurenci.
INVALIDSKI ŠPORT
Državnega prvenstva invalidov, ki je bilo 16. maja na Ravnah, se je udeležilo 40 invalidov plavalcev iz Vojvodine, Srbije, Hrvaške in Slovenije. Invalidi iz Slovenije so imeli največ uspeha, dva naslova državne prvakinje je osvojila tudi domačinka Polonca Komar. Vlado Homan si je priplaval srebrno in bronasto odličje, uspeh ravenskih tekmovalcev pa je dopolnil Davorin Kragelnik z osvojitvijo bronaste medalje. Prvenstvo je odlično organiziralo Invalidsko športno društvo Samorastnik.
Ivo Mlakar
ŠAH
Ekipa Fužinarja v postavi Herbert Komarica, Marko Vrečič, Andrej Erjavc in Marjan Uršič se je v času od 17. do 23. maja udeležila šahovskega festivala v Pulju. Tekmovanje, ki je letos slavilo 30. jubilej, je menda najbolj množično na svetu. Tokrat se je zbralo okrog 3500 šahistov iz Jugoslavije, Avstrije, Italije in Madžarske. Razdeljeni so bili v 26 tekmovalnih skupin, poleg teh pa so moči merili najboljši v I. šahovski ligi, okrog 60 ženskih ekip ter najboljše pionirske in mladinske vrste. Fužinar je tekmoval v 16. skupini, v kateri je sodelovalo 12 ekip. Zasedb so dobro 6. mesto z 11 od 20 možnih točk. Glede na to, da so v
Skupna disciplinska komisija je v mesecih marec in april 1987 obravnavala naslednje kršilce delovne obveznosti:
TOZD JEKLARNA
PRANJIC NEDELJKO, pripravljalec za litje, zapustil delo pred iztekom dela, javni opomin.
NOVAK FRANJO, zidar livnih plošč, zapustil delo pred iztekom dela, javni opomin.
ZOLETIC SENAID, 1. pomočnik topilca, zavlačeval z delom, javni opomin.
KOŠAK STEFAN, skladiščnik, neopravičeno je izostal z dela 2 dni, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za 3 mesece.
DEŽMAN MARJAN, pomočnik topilca, neopravičeno je izostal z dela 1 dan, prenehanje delov, razmerja s
skupini igrali tudi šahisti z močjo mojstrov in mojstrskih kandidatov, so se »Fužinarji« dobro upirali, zato bi v bodoče kazalo na ta šahovski praznik poslati več ekip.
V Pulju je za ekipo koroške selekcije igral tudi član Fužinarja Danilo Peruš. Dosegli so 6. mesto v močni 4. skupini.
11. aprila je bil odigran 9. hitropotezni turnir za pokal »Fužinarja ’87«. Med 14 igralci je zbral največ točk Zdravko Burjak 11,5, drugo mesto je zasedel Alojz Šalamun z 9,5 in tretje Marjan Uršič z 9 točkami. Sledita Mirko Hrovatič z 8,5 in Marko Vrečič z 8 točkami.
25. maja je bil odigran 10. hitropotezni turnir za prvenstvo kluba. Med 14 igralci je bil najboljši Danilo Peruš, saj je oddal samo en remi. Drugo mesto je zasedel Marko Vrečič z 10,5 in tretje Zdravko Burjak z 8 točkami. Sledita Herbert Komarica in Miran Kert s 7,5 točkami in tako naprej.
M. V.
pogojno odložitvijo za 3 mesece (povratnik).
RAJŠP MIRKO, pripravljalec za litje, neopravičeno je izostal z dela 1 dan, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za 3 mesece (povratnik).
PALKO ANDREJ, pripravljalec za litje, neopravičeno izostal z dela 6 dni, prenehanje delovnega razmerja.
LAZNIK JOŽE, 1. pomočnik topilca, zapustil deli in preskočil ogralo, javni opomin.
POLOVŠEK BOGDAN, pomočnik topilca, pri delu ni uporabljal zaščitnih sredstev, javni opomin.
strmSek Stefan, delovodja epZ, dopustil, da je delavec delal brez zaščitnih sredstev, javni opomin.
PAJKANOVIC JOVAN, zidar plošč, med delom zapustil delo za 2 dni, javni opomin.
TOZD JEKLOLIVARNA
ROGELSEK MIRAN, rezalec, neopravičeno je izostal z dela 1 dan, prenehanje del. razmerja s pogojno odložitvijo za 3 mesece (povratnik), pavšalna odškodnina 6.281 din, plačal.
BOŽIC MIRAN, sušilec jeder, neopravičeno je izostal z dela 1 dan. prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za 3 mesece (povratnik).
LUKIČ PETER, žerjavovodja, predčasno zapustil delo, javni opomin.
OZANlC ERVIN, avtogeni rezalec, neopravičeno je izostal z dela 1 dan, javni opomin.
DOLINAR VLADISLAV, brusilec, fizični napad na zdravnico, prenehanje delovnega razmerja.
VOJVODIC RADOVAN, pleskalec, neopravičeno je izostal z dela 8 dni, prenehanje delovnega razmerja.
BRAJNIK MIROSLAV, izpraznjeva-lec, neopravičeno izostal z dela 1 dan, javni opomin.
STOPAR JOŽE, avtogeni rezalec, preskočil ograjo in odnesel okoli
1,5	m dolgo kotno železo, javni opomin, materialna škoda 1.050 din, plačal.
STRIGL IGOR, upravljalec pesko-meta, neopravičeno je izostal z dela
1 dan, javni opomin.
SULEJMANI BUJAR, rezalec, neopravičeno je izostal z dela 5 dni, večkrat tudi po 2 uri, prenehanje delovnega razmerja.
TOZD KOVAČNICA
KREVH JANKO, brusilec, sodeloval v pretepu, javni opomin.
SMRECNIK PAVEL, pomočnik plamen. čistilca, zapuščal delo, malomaren do dela, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za
6 mesecev (povratnik).
MELANSEK BRANKO, krčilec, spal na delu, javni opomin.
STRMSEK FRANC, čistilec polizdelkov, neopravičeno je izostal z dela 1 dan, javni opomin.
PRAZNIK MARJAN, čistilec polizdelkov, neopravičeno je izostal z dela 4 dni, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za 1 leto.
TOZD KALILNICA
MOŽGAN FRANC, kontrolor, povzročil lom bata stiskalnice, javni opomin, suspenz je utemeljen.
TOZD SID
LUŽNIK GVIDO, ključavničar, neopravičeno je izostal z dela 4 dni. prenehanje delovnega razmerja pogojno za 9 mesecev.
NAGLIC VINKO, kontrolor, na delo prišel vinjen in bil odstranjen z dela, prenehanje delovnega razmerja pogojno za 3 mesece.
KRŠITVE DELOVNIH OBVEZNOSTI
FINTER LEOPOLD, ostružkar, neopravičeno je izostal z dela 5 dni, prenehanje delovnega razmerja, pogojno ze 6 mesecev.
REČNIK KAREL, voznik viličarja, večkrat zapuščal delo, javni opomin.
TOZD VZMETARNA
RAZGORŠEK VIKTOR, monter vzmeti, neopravičeno je izostal z dela 2 dni, javni opomin, pavšalna odškodnina 12.565 din, plačal.
MARIC ADAM, kalilec vzmetnih listov, neopravičeno je izostal z dela 1 dan, javni opomin, pavšalna odškodnina 6.734 din, sodna izterjava.
ČASAR STANKO, žerjavovodja, nespoštovanje navodil za delo, prenehanje delovnega razmerja pogojno za 6 mesecev, suspenz je utemeljen.
KVASNIK PETER, monter vzmeti, neopravičeno je izostal z dela 1 dan, javni opomin, pavšalna odškodnina 7.173 din, sodna izterjava.
TOZD INDUSTRIJSKI NOZl
VRHNJAK SREČKO, rezkalec, neopravičeno je izostal z dela 10 dni,
20. maja je bilo v železarni zaposlenih 6852 delavcev. Število se je v primerjavi s preteklim mesecem zopet znižalo za 38 delavcev, predvsem zaradi upokojitev in odhodov delavcev v JLA.
DELOVNO RAZMERJE SO SKLENILI
JEKLARNA — Vidovšek Ivan, Dobelšek Edvard, NK delavca, Klančnik Miran, gimnazijski maturant, Brec Lenart, RTV mehanik — vsi iz druge DO; Kotnik Jože, metalurški tehnik — ponovna zaposlitev.
JEKLOLIVARNA — Vajdi Izidor, Golubovič Ferid, NK delavca — iz JLA; Hovnik Marko, inž. metalurgije — pripravnik iz šole; Stamen-kovski Blagoje, rezalec — iz tozda Jeklarna.
VALJARNA — Tasič Dragan, varilec, Repnik Jože, valjavec — iz JLA; Pirnat Anton, strojni tehnik — s poklicne rehabilitacije; Adam Marija, žerjavovodkinja — iz tozda Jcklolivarna; Gufurovič Ismet, NK delavec — iz JLA.
KOVAČNICA — Grilc Janez, kovač — iz JLA.
ORODJARNA — Urnaut Iztok, transportni delavec — iz tozda Komerciala.
KALILNICA — Kraševec Franc, ključavničar — iz druge DO.
STROJI IN DELI — Drol Anton, transportni delavec — iz tozda Komerciala.
INDUSTRIJSKI NOŽI — Oder Branislav, rezkalec — iz tozda Jeklo-livarna.
SGV — Gorenšek Rok, NK delavec — iz JLA.
TRANSPORT — Šavc Marjan, NK delavec — iz JLA.
TRO — Potočnik Jože, rezkalec — iz JLA.
ARMATURE — Krautbergcr Bojan, dipl. inž. strojništva — pripravnik iz šole.
KOVINARSTVO — Pustoslcmšek Janez, Poljanšek Edi, strugarja — iz JLA; Kladnik Ana, ekonomski tehnik — pripravnik.
RPT — Vavče Marko, strojni tehnik — iz tozda Orodjarna.
KOMERCIALA — Gostenčnik Jože, ključavničar — iz tozda Kontrola kakovosti.
KONTROLA KAKOVOSTI — Skarlovnik Jožica, čistilka — iz toz-
prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za 1 leto (po sklepu DS TOZD).
TOZD PNEVMATIČNI STROJI
APŠNER MARKO, izdelovalec orodja, neopravičeno je izostal z dela 3 dni, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za 1 leto.
TOZD KK
BANIC BRANKO, kontrolor, udaril sodelavko, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za 3 mesece, suspenz je utemeljen.
TOZD RPT
MAROSEK IVAN — delovodja, odtujil 5 kosov vpenjalnih priprav, razporeditev delavca z del delovodja na dela tehnolog za enostavna dela za dobo 1 leto, suspenz je utemeljen.
Komisija je izrekla še 11 opominov, 1 postopek ustavila in 2 delavca oprostila.
Za pravno službo: Sonja Slemnik
da TRO; Vavče Matevž, kovač — iz tozda Kovačnica; Lončarič Marija, ekonomski tehnik — iz delovne skupnosti KSZ;
KSZ — Franc Srečko, telefonist — iz tozda RPT.
MONTER — Knez Igor, Poder-žan Herbert, Pšeničnik Drago, ključavničarji — vsi iz JLA.
DRUŽBENI STANDARD — Gorenšek Jasna, naravosl. matem. tehnik — iz druge DO; Domajnko Martin, NK delavec, Pšeničnik-Franca Zora, ekonomistka — ponovna zaposlitev.
DELOVNO RAZMERJE JE PRENEHALO
JEKLARNA — Krajnc Oto, pomočnik topilca — v JLA; Rožič Jakob, žerjavovodja — invalidsko upokojen; Kuserbanj Ivan, pripravljalec za litje — sporazumno; Borovčak Zdravko, pripravljalec za litje — dana odpoved; Palko Andrej, pripravljalec za litje — izključen; Stamen-kovski Blagoje, rezalec — v tozd Je-klolivarna.
JEKLOLIVARNA — Mager Ignac, čistilec garderob — invalidsko upokojen; Štimnikar Magdalena, livarka-jedrarka — starostno upokojena; Na-vodnik Bojan, strojni oblikovalec, Mešnjak Milan, Pisar Ivan, pomočnika žarilca, Saiti Sabri, rezalec — vsi v JLA; Matajdl Darko, debvec na torni žagi — sporazumno; Vojvo-dič Radovan, čistilec, Sulejmani Bu-jaz, Dolinar Vladislav, brusilca na rafami — izključeni; Oder Branislav, brusilec na rafami — v tozd Industrijski noži; Adam Marija, žerjavovodkinja — v tozd Valjarna; Beqaj Avdulah, delavec na torni žagi — samovoljno.
VALJARNA — Čekon Peter, Goš-nak Edo, Sudar Milan, Vastl Renato, Plešej Blaž, valjavci, Cvitanič Aleš, ravnalec, Čebulj Franc, Krcnker Jurij, rezalca, Golubovič Zvonko, prevzemnik — vsi v JLA; Osojnik Rado, žerjavovodja — sporazumno.
KOVAČNICA — Krivec Ivan, čistilec polizdelkov — invalidsko upokojen; Jamer Peter, delovodja — starostno upokojen; Saberčnik Martin, kladivovodja — v JLA; Kananovič Husejin, brusilec — izkliučen; Vavče Matevž, kovač — v tozd Kontrola kakovosti.
Prijazen klepet
JEKLOVLEK — Kert Damjan, Pe-trej Anton, žičarja — v JLA.
TSD — Kramer Blaž, monter — v JLA; Plešivčnik Zdravko, strugar
— dana odpoved; Stopernik Vekoslav, tehnolog — sporazumno.
ORODJARNA — Vavče JVlarko, strojni tehnik — v TOZD RPT.
KALILNICA — Marin Marko, pomočnik kalilca — v JLA.
STROJI IN DELI — Rečnik Karel, voznik viličarja, Šipek Matej, monter, Drol Ivan, transportni delavec — v JLA; Panič Mirko, zariso-valec — starostno upokojen.
PNEVMATIČNI STROJI — Jero-mel Ivan, vodja montaže — invalidsko upokojen; Perger Robert, rezkalec, Cifer Martin, brusilec — v 1LA
INDUSTRIJSKI NOZl — Lesičnik Franc, rezkalec — v JLA.
ENERGIJA — Sagmeister Benjamin, toplotni tehnik — sporazumna.
ETS — Založnik Tomislav, obratni tehnik — v JLA.
SGV — Senica Zdravko, ključavničar, Erjavec Robert, transportni delavec — v JLA.
TRO — Skarlovnik Jožica, čistilka
— v tozd Kontrola kakovosti.
KOVINARSTVO - Moličnik
Frančiška, čistilka — dana odpoved.
RPT — Vučko Ivan, kovač — starostno upokojen; Franc Srečko, skoblar — v delovno skupnost KSZ.
KOMERCIALA — Mlačnik Dragica, pripravnica — potek delovnega razmerja za določen čas; Pogačnik Stanislav, Pesičer Stanko, skladiščna delavca, Poberžnik Dušan, pomožni delavec — v JLA; Drol Anton, transportni delavec — v tozd Stro:i in deli; Urnaut Iztok, transportni delavec — v TOZD Orodjarna.
KONTROLA KAKOVOSTI — Legner Marija, čistilka, Gradišnik Rudolf, kontrolor — starostna upokojitev; Gostenčnik Jože, kontrolor
— v tozd Komerciala.
DRUŽBENI STANDARD — Mikeln Zdravko, natakar — sporazumno; Potočnik Marija, blagajničarka
— dana odpoved; Gostenčnik Janez, upravljalec RTC — potek delovnega
razmerja za določen čas.
KSZ — Lončarič Marija, ekonomski tehnik — v tozd Kontrola kakovosti.
MONTER — Pe trovič Marjan, Lužnic Jože, Garmuš Franc, priprav-ljalci za enostavna dela, Vinšek Rado, sestavljalec za enostavna dela, Mori Andrej, čistilec proizvodnih prostorov, Vinšek Rolando, pripravnik — vsi v JLA; Smonkar D.nilo, sestavljalec za srednje zahtevna d-la — samovoljno; Rednak Drago, pripravnik — potek delovnega razmerja za določen čas.
Kadrovska služba
zahvali
11.	aprila se je mnogo prezgodaj iztekla življenjska pot našega dragega
Avgusta Razgorška
Iskreno se zahvaljujemo vsem. ki ste mu izkazali zadnjo čast in ga tako številno pospremili na zadnji poti. Hvala govornikoma, pevskemu zboru Vres in godbi železarne ter vsem, ki ste mu darovali cvetje, nam izrazili sožalje in nam v težkih trenutkih pomagali. Se posebej se zahvaljujem za skrb in nesebično pomoč v času bolezni dr. Veroniku.
Vsem, ki ste ga cenili in ga boste ohranili v lepem spominu, še enkrat hvala.
Mama in sestri z družinama
Ob boleči izgubi Fgidija Komarja
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in nam v najtežjih trenutkih pomagali’ Hvala vsem, ki so darovali cvetje in ki so bili na pogrebu, še posebej pevcem za zapete žalostinke’ Svojci
Kadrovska gibanja
od 21. 4. do 20. 5. 1987
OBVESTILO LJUBLJANSKE BANKE
Nekateri se pač neradi slikajo
ZAHVALE
Spoštovani!
Temeljna koroška banka Slovenj Gradec si je vedno prizadevala, da bi bilo poslovanje z občani na vseh njenih enotah čimbolj sodobno in ažurno. Najbolj smo se trudili, da bi skrajšali oziroma odpravili čakalne vrste pred našimi okenci. Sprejeli smo vrsto ukrepov, da bi izboljšali naše storitve in bolj ustregli varčevalcem, vendar pa je inflacija v zadnjih letih skoraj v celoti izničila sprejete ukrepe. Dajemo vam nekaj napotkov, kako se lahko izognete nepotrebnemu čakanju v banki.
— Gotovino dvigajte oziroma plačujte obveznosti v banki v dneh med 5. in 12. v mesecu oziroma med 20. in zadnjim v mesecu. V teh dneh Priskrbijo tudi čekovne blankete.
— Osebni dohodek se v banki obrestuje že od dneva, ko je izplačilni dan v železarni, zato ni treba, da nosite posebej vpisovati nalog za vpis, ampak lahko to opravite ob prvem dvigu.
— Lahko se odločite za izplačilo osebnega dohodka prek tekočega računa. S tem se izognete gneči, ker
V SKOPJU LETOS 500.000 TON
Železa
Skopska železarna načrtuje letos proizvodnjo 500.000 ton jekla. Lani so proizvedli okoli 300.000 t surovega železa in okoli 670.000 t toplo valjanih trakov.
(Vir: Gospodarski vestnik 1987, št. 7)
SONČNA energija za varjenje KOVIN
Ukrajinski znanstveniki so končali poskuse pri varjenju kovin s sončno energijo. S posebnim kon-centratorjem nekaj tisočkrat okrepijo sončne žarke in jih pod določenim kotom povečajo na para-
lahko svoje obveznosti poravnate s čeki, tekoči račun pa vam nudi še možnost, da banka poravnava vaše račune (TV, radio, časopis, stanarino, elektriko, telefon itd....). Tako se lahko izognete čakanju pred okenci za plačilo položnic.
— Iz izkušenj vemo, da je v banki manjša gneča ob koncu delovnika, naše enote pa poslujejo vsak delovnik od 7. do 18. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure.
— V banki boste hitreje opravili, če dvižne listke izpolnite že doma.
Najbrž ste opazili, da smo uvedli klicne številke. Z njimi smo se hoteli izogniti zamenjavam dokumentov in olajšati delo blagajnikom, pri tem pa smo mislili tudi na tajnost vaših vlog.
Če boste upoštevali naš nasvet, boste prispevali k izboljšanju našega poslovanja in sebi olajšali neprijetno čakanje. V banki se bomo še naprej trudili, da bi bili varčevalci z našimi storitvami zadovoljni.
LJUBLJANSKA BANKA TEMELJNA KOROŠKA BANKA SLOVENJ GRADEC
boličnem ogledalu s premerom 2 m. V tem gorišču nastane temperatura 3500° C, pri kateri se vari praktično vsak material.
Ta poskus bi utegnil biti spodbuda za razvoj novega tehnološkega postopka, npr. sinteze materiala z vnaprej danimi parametri.
(Vir: Gospodarski vestnik 1987, št. 16)
NOVA VRSTA NERJAVNEGA JEKLA
Japonci so razvili novo vrsto nerjavnega jekla, ki prenese uporabo 200.000 ur ob temperaturi 600° C, ne da bi se poslabšala njegova kakovost. Nova vrsta jekla z oznako 316 MN je odpornejša proti toploti in prožnejša. Pridobili so jo pri raziskovanju jekla za reaktorje za hitrejše cepljenje, ki jih bodo na Japonskem gradili čez 10 let. Temelji na klasičnem avste-nitnem nerjavnem jeklu, vsebuje pa manj ogljika in več dušika. Pri poskusih deformacije je pokazalo desetkrat večjo vzdržljivost in 1,5-krat večjo prožnost od jekla SUS 316.
(Vir: Gospodarski vestnik 1987, št. 16)
LASERSKA PRIPRAVA JEKLENE PLOČEVINE ZA BARVANJE
Japonska firma Kawasaki Steel je razvila nov način priprave jeklenih pločevin za barvanje — obdelavo z laserskimi žarki. Doslej so ta material pripravljali tako, da so uporabljali iskre ali močne udarne curke. Jeklene pločevine, ki so jih obdelovali na ta način, po barvanju niso imele najbolj ravne površine. Po novem z matematično natančnostjo izvrtajo nešteto drobnih luknjic z istim premerom in globino. — Ta postopek ni nič dražji od prejšnjih.
(Vir: Gospodarski vestnik 1987, št. 16)
Ob odhodu v pokoj se naj lepše zahvaljujem 4. izmeni in najbližjim sodelavcem topilnice I ter sindikatu Jeklarne za dragoceno darilo.
Vsem želim še mnogo uspeha.
Alojz Grobelnik
Zahvaljujem se tozdu Jeklarna za darilo in plaketo ter sodelavcem za spominsko darilo ob odhodu v pokoj. Želim jim še naprej veliko razumevanja in delovnih uspehov.
Anton Polovšek
Ob odhodu v pokoj se sodelavcem obdelovalnice I tozda Stroji in deli najlepše zahvaljujem za prejeto darilo in izrečene besede ter jim želim še veliko delovnih uspehov.
Mirko Panič
Ob odhodu v pokoj se sodelavcem vzdrževanja Kovačnice najlepše zahvaljujem za lepo darilo in izkazano pozornost, tov. Lesjaku pa za tople poslovilne besede.
Vsem želim še veliko delovnih uspehov.
Jože Krivec
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavcem Jekloli-varne-čistilnice za lepa darila, ki me bodo vedno spominjala na vas.
Vsem želim veliko delovnih uspehov in zdravja.
Ivan Kamnik
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavcem tozda Jeklolivarna za lepo darilo. Vsem želim še naprej veliko delovnih uspehov.
Marjan Rezar
Ob upokojitvi sem prejela od sodelavcev in od osnovne organizacije sindikata v tozdu Kontrola kakovosti lepa darila in cvetje, kar me bo vedno spominjalo na moje delovne dni v kemijskem laboratoriju.
Vsem sodelavcem in sindikatu se za vse darovano lepo zahvaljujem in želim kar največ zadovoljstva ob delu.
Marija Legner
Sodelavcem tozda Stroji in deli se ob odhodu v pokoj lepo zahvaljujem za spominsko darilo, prav tako delovni organizaciji.
Vsem želim še veliko delovnih uspehov.
Ivan Skerlovnik
SPOZNANJE
Ljubezen, prijateljstvo in spoštovanje ne družijo ljudi tako kot skupna zavist do koga.
Izdaja delavski svet Železarne Ravne kot mesečnik v nakladi 6500 izvodov. Ureja uredniški odbor: Milan Bo-žinovski, Jože Gruden, Ivica Klančnik, Marjan Kolar, Vladimir Novinšek.
Uredništvo: glavni in odgovorni urednik Marjan Kolar, novinarki Helena Mer-kač in Mojca Potočnik, tajnica Jelka Jamšek. Tel.: 861 131, Int. 6304 in 6753.
Tiska: CGP Večer, Maribor.
Glasilo je po 7. točki 1. odst. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72), in mnenju sekretariata za informacije SRS St. 421-1/72 prosto plačila prometnega davka.
Fotografije za to številko so prispevali: H. Merkač, M. Potočnik in kadrovska služba.
NOVO DOMA IN NA TUJEM
Neko delovno mesto
PET MINUT ZA LEPOSLOVJE:
Josip Murn
DVE PESMI
cj cen u te k
Tam v daljavi, ne ve se, kam ptič leti, tam v nižavi, ne ve se, kam se spusti na skrivaj;
tako v duši lep trenutek zbeži in ne vemo, kam, kje se zbudi še kedaj.
C
y}ocna pot
Zopet bližam se izza tihih vod, spremljevalec moj je nebeški svod, spremljevalec moj je nad gozdom megla in tihota polnočna vsa.
Kakor sen mehka po svetu vsem legla je ... Iz duše nenadoma v noč misel odbegla je, trenutij bleščečih plod ... In ves neizmerni svod v globočinah vod tak žarno trepeta ... Slomiljonske se na njem zvezdice bližajo, bleščeče se križajo in svetla njih vsaka je pot.
IZZIVI:
Raziskave so pokazale, da je Žerjav, ki je najbližji topilnici, kljub čistilnim napravam še vedno zastrupljen s svincem do te mere, da pomeni bivanje v naselju trajno tveganje za zdravje prebivalcev, posebno otrok. Zato je nujno, da Žerjav v krogu vsaj 1000 m od topilnice postane strogo omejena industrijska cona ter da se prebivalci tega območja preselijo v druga, bolj zdrava naselja. Takšna zahteva je znatno bolj mila od meril nekaterih evropskih držav, po katerih znaša najmanjša razdalja med topilnico in naseljem 1500 m.
Dokler ta predlog ne bo uresničen, je nujno naslednje:
— v topilnici morajo vestno nadzorovati in po možnosti sanirati izvore emisije svinca
— stalno je treba meriti vsebnosti svinca v zraku, sedimentu, zemlji in hišnem prahu
— v vseh gospodinjstvih je treba nameniti posebno pozornost izdatnemu pranju sadja in zelenjave, pridelane doma, rednemu sesanju oz. umivanju tal v stanovanjih
— treba je nadzirati higienske navade otrok, vtikanje umazanih rok in predmetov v usta
— otrokom ne bi smeli dovoliti igranja v prašnih prostorih in v bližini topilnice (novo zgrajeni vrtec je od topilnice oddaljen okrog 700 m)
— v zimskih in letnih počitnicah bi morali otroci živeti zunaj Žerjava.
Dr. Danica Majič-Prpič
(Vir:	Občinske	raziskovalne
skupnosti Dravograd, Radlje, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec, Poročilo o delu za leto 1985)
Ko se knjigarna preseli v vrtec
prtosti doline ter od hidrometeoroloških razmer. Koncentracije svinca in kadmija v sočivju so naj višje na mestih Žerjav, Muše-nik, Javorje in obe področji v Mežici.
— Zaradi visokih koncentracij svinca in kadmija v sočivju na mestih Žerjav in Mušenik ocenjujemo ti dve področji kot neprimerni za pridelavo zelenjave.«
(Vir: Kemijske preiskave higienske neoporečnosti sočivja Mežiške doline z ozirom na vsebnost svinca in kadmija v svežem sočivju. Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, Center za varstvo okolja, november 1985.)
EPA JE ODLOČNA GLEDE SVINCA
(Environment Nr. 3, april 1985, str. 23)
EPA je izdala nove, ostre predpise, ki zahtevajo, da rafinerije do konca 1. 1985 odstranijo iz svinčevega bencina 90 °/o svinca-
Ugotovili so, da lahko tudi majhna količina svinca v krvi povzroči poškodbe možganov in zmanjša inteligenco otrok. Nove študije kažejo, da obstaja močna statistična povezanost med količino svinca v krvi in zvišanim krvnim pritiskom, zato bo EPA morda predlagala, da se do leta 1988 svinec v bencinu povsem prepove. Ocenjujejo, da bi 90°/" znižanje svinca lahko preprečil0 1,8 milijonov primerov zvišanega krvnega pritiska med moškim' srednjih let, kot tudi 5000 srčnih napadov in več kot 1000 kapi.
(Vir: Naše okolje št. 1-2, 1986-Ljubljana.)
PODOBNOST MED SVINCEM IN SVINCEM JE VERJETNO ZGOLJ NAKLJUČNA!
PREBLISKI
Izkušnje pomenijo bogatenje 1 izgubljanjem.
Wildenbruch
Izkušnja množi našo modrost, a ne zmanjšuje naših neumnosti-
Billings
Reakcionar je mesečnik, ki h°' di zadenjsko.
Roosevelt
Naš življenjski prostor
• BIVANJE • PRIDOBIVANJE ZNANJA • DELO •
VPLIV SVINCA NA PREBIVALCE ZGORNJE MEŽIŠKE DOLINE
Rezultati preiskav vsebnosti Mežiški dolini, kažejo, da je svin-svinca med prebivalci, v skupi- ca v krvi prebivalcev tem manj, nah žena-mater, šolskih in pred- čim bolj so oddaljeni od izvora šolskih otrok, ki živijo v zgornji emisije.
SVINEC V ZELENJAVI
Iz rezultatov kemijskih preiskav zelenjave in zemlje iz zasebnih vrtov na značilno izbranih mest'h s področja zgornje Mežiške doline:
»— Na širšem področju Mežiške doline se pojavlja močnejša kontaminacija zemljišča s svincem in kadmijem, ki se od izvora Žerjav širi v odvisnosti od od-
Na samem
L.