poStn na plačana v gotovini Maribor, ponedeljek 27. maia 1936 Stev. 120 Leto IX (XVI) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK UraOniStvo in uprava: Maribor, dreti italijanski vojski do podnožja abesinskih gor, nad katerimi se na visokih planotah pričenja šele resnična Abe-s'!'ija. takozvani Habeš, čim bi pa ho-tf% dalje, bo zaščitila samostojnost Abe-^:'i!iSe, ako bo treba, tudi z lastnim orožen. To je pa v Rimu seveda zaleglo vse 5'Ugače. kakor navaden protest ali kak-en platonični sklep sveta Društva na-r°dov. z Anglijo sp Italija vendar ne uio-r,i spuščati v boj. In končno, kaj bi imela zavojevalna večinoma puščavskega ^mlja do podnožja abesinskih gora? a rudninah bogato, plodno in zdravo °ZemIje s podnebjem za veliko naseljevali0 Evropcev se pričenja šele za ome-'!'e,iinii gorami. Ako Italija tega ozemlja more dobiti, se vojna ne izplača, *0 je bila torej tista čudežna sila, ki Likvidacija spora z Madžarsko Madžarska le na pritisk Anglije, Francije in Italije podala svečano šz, lavo, da v bodoie ne bo več podpirala mednarodnih terorist 0¥ ŽENEVA, 27. maja. Svet Društva narodov je rešil v soboto poleg abesinske pritožbe v zadevi italijanskih priprav v Afriki, ki se je odgodila s sprejetjem kompromisa o arbitraži na podlagi direktne italijausko-abesinske komisije, tudi drugo važno in pereče vprašanje sedanjega zasedanja, t. j. likvidacijo spora med Jugoslavijo in Madžarsko, ki je nastal po marseille-skem atentatu. Kakor znano, z zadnjo moralno obsodbo Madžarske zadeva še ni bila končana, ker je Jugoslavija zahtevala, da se v bodoče prepreči vsaka ponovitev novih terorističnih akcij z ozemlja Madžarske. Madžarska je pa nasprotno skušala zadevo potlačiti in doseči, da se v svetu Društva narodov o tem sploh več ne razpravlja. Na te madžarske mahinacije je odgovorila Jugoslavija, podprta po Romuniji in Češkoslovaški, z odločno izjavo, da se sploh ne udeleži razprave Društva narodov, ako se zadeva dokončno ne razčisti. Poročevalec v tem sporu, angleški delegat lord Eden, je zaradi tega napel vse sile, da pripravi Madžarsko do popustljivosti. V ta namen je angažiral tudi zastopnike Francije in Italije, ki so potem pritisnili rta Madžarsko, da se je vdala. Največji vtis je napravila vsekakor intervencija Italije, ki jo trenutno interesira uresničenje njenih načrtov glede Avstrije, kar je mogoče samo v sodelovanju z malo antanto. Madžarska je bila obveščena, da so interesi Italije v tej semri trenutno mnogo večji, kakor pa madžarska trmoglavost. Tako je Madžarska podala pred svetom Društva narodov svečano izjavo, da bo, zavedajoč se svoje odgovornosti v mednarodnem življenju, v smislu sklepa sveta Društva narodov storila vse, da se v bodoče onemogoči na nje nem ozemlju vsaka teroristična organizacija. S tem je bil spor, ki je nastal med Jugoslavijo in Madžarsko po aten tatu v Marseilleu, dokončno likvidiran. Dež*!nozborske volitve v CSR NA ČEŠKEM SO DOBILI NAJVEČ MANDATOV HENLEINOVI NEMCI. — IZID V PODKARPATSKI RUSIJI. PRAGA, 27. maja. Pri včerajšnjih volitvah v češki deželni zbor je dobila Henleinova nemška stranka največ, t. j. 18 mandatov, češki agrarci so dobili 11, češki socialni demokrati 10, Beneševi narodni socialisti 10, komunisti 7, češki klerikalci 5, nemški socialni demokrati 4, zveza kmetovalcev 2, nemški klerikalci 1, češki obrtniki 5, nemški gospodarski blok 4 in češki fašisti 1 mandat. V Podkarpatski Rusiji je pa bilo oddanih skupaj 297.000 glasov, od tega so dobili agrarci 27.000, socialni demokrati 15,000, narodni socialisti 6000, komunisti 7000, klerikalci 4000, republikanski agrarci 11.000, židovski republikanci 1S.000, ruski avtonomisti 17.000, uradniki 6000, Židje (cionisti) 1000. Madžari 25.000, madžarski klerikalci pa 13.000 glasov. Baldw'n zamenja fl »edona da REKONSTRUKCIJA ANGLEŠKE VLADE. — VELIKA SPREMEMBA V ZUNANJI POLITIKI? LONDON, 27. maja. Pogajanja o rekonstrukciji vlade še niso čisto zaključena. Zaenkrat je bil dosežen sporazum samo o tem, da pride Baldwin na Macdonaldovo mesto, ki prevzame položaj lorda presidenta. Za druga ministrstva se pogajanja še nadaljujejo. V zvezi s to rekonstrukcijo se govori o velikih spremembah v angleški zunanji politiki, dasi se to s strani vlade zaenkrat zanika. Gotovo pa je, da bo- do te spremembe nastale, ako bo sir Simon prepustil svoje mesto zunanjega ministra lordu Edemi, ki je odločen zagovornik aktivne politike Velike Britanije na evropski celini, ker bo tem lažje izvedljivo sedaj po znanem govoru nemškega državnega voditelja Hitlerja. »Sunday Express« poro-1 ča s tem v zvezi, da bo rekonstrukcija j vlade objavljena dne 4. junija, dan po rojstnem dnevu kralja Jurija V. Kritičen položaj v Frstnciiš PARIZ, 27. maja. Kot kažejo vsi znaki, bo ta teden za Flandinovo vlado zelo kritičen. Flandin je bil včeraj dve uri v avdienci pri Lebrunu, nato je pa konferiral z Lavalom. Danes popoldne bo pa razpravljal o kritičnem položaju ministrski svet. Flandin ne zahteva od parlamenta le političnih, ampak tudi finančnih in gospodarskih pooblastil. Parlament je v tem oziru razdeljen na dva tabora in po- ložaj je vedno bolj napet. Govori se celo, da bo Flandin parlament razgnal, ako mu ne bo dal pooblastil, ker je gospodarski položaj tak, da je izgubila Francoska banka iz resorov od aprila že za tri milijarde frankov zlata. SANACIJA HOTELIRSTVA. BEOGRAD, 27. maja. Včeraj je bila v ministrstvu trgovine in industrije konferenca zastopnikov omenjenega ministrstva, ministrstva financ. Narodne in Hipotekarne banke, Zveze bank. Državne zveze gostilničarskih združenj in Ju- je Italijo naenkrat tako silno omehčala, da je v soboto sprejela po lordu Edenu izdelani predlog za kompromisno rešitev spora. V Italiji so zaradi tega bridko razočarani, v Angliji so zadovoljni, a zadovoljni so tudi v Franciji. Izkazalo se je namreč, da tudi Franciji koncem koncev ne bi bilo ljubo, ako bi se Italija polastila Abesimiije. Francija ima v tem afriškem cesarstvu mimo Anglije največ gospodarskih in drugih interesov, saj pa je Abesinija zvezama z morjem z edino železnico, ki je finančno v rokah Francozov in se izteka v pristanišče Džibuti, ki je tudi francoska posest. Tako daleč pa ne gre niti prijateljstvo Anglije niti Francije do Italije, da bi ji žrtvovali svoje velike abesin.ke interese. Po vsem tem je že sedaj skoraj gotovo, da vojne v Afriki vsaj zaenkrat še ne bo. To pa bo Abesinija gotovo temeljito izkoristila za novo notranjo organizacijo in oborožitev. —r. goslovanske hotelirske zveze, na kateri se je razpravljalo o potrebi sanacije ho,-telirstva. Zastopniki hotelirjev so pred-* ložili konferenci načrt, ki naj služi kot temelj za sanacijo. Končni sklepi so bil! izročeni ministrstvu v realizacijo. VITEZI KARADJORDJEVE ZVEZDE, BEOGRAD, 27. maja. V soboto in včeraj so tu zborovali odlikovanci reda Ka-radjordjeve zvezde z meči in se včeraf poklonili tudi spominu pokojnega krali-" Aleksandra na Oplencu. HRAST LOUISA BARTHOUJA. BEOGRAD, 27. maja. Včeraj je bil ob navzočnosti zastopnikov Francije, jugoslovanske vlade, vojske in raznili korporacij ter deputaeij francoske mornarice, ki se mudi trenutno v naših vodah, zasajen na Kalemegdam< spominski hrast pokojnega francoskega zunanjega ministra Louisa Barthou-ja. Po zasaditvi so bile v Beogradu velike manifestacije prijateljstva med Jugoslavijo in Francijo ter razne svečanosti. SVETOVNA VALUTNA KONFERENCA WASHINGTON, 27. maja. Listi poročajo, da se bo ua iniciativo Združenih dr žav v kratkem sklicala nova gospodarska konferenca, na katero bodo povablje ne vse važnejše države. Na konferenci se bo razpravljalo o načelnih temeljili sporazuma o stabilizaciji razmerja med glavnimi svetovnimi valutami in znižan in carinskih tarif. NOVA UGRABITEV V AMERIKI. NEWYORK, 27, maja. Združene države razburja nova ugrabitev, ki so jo izvršili neznani izsiljevalci v Taco-mi v državi Washington. Neznani izsiljevalci so na poti iz šole ugrabili 9-letnega Georga Weyerhauserja, dediča po pokojnem lesnem industrijcu Fridrichu Weyerhauserju, ki je zapustil 15 milijonov dolarjev premoženja. Zločinci zahtevajo za vrnitev dečka odkupnino 200.000^ dolarjev. Vsa policija Združenih držav je na nogah, da zločince izsledi in reši dečka. SMRTNA NESREČA PLANINCA. GRADEC. 27. maja. V soboto se je v ozemlju Hochsch\vabgebiet smrtno ponesrečil graški planinec magister Heinrich Spurny. Njegov spremljevalec, zasebni uradnik Karl Merckl, se je pa nevarno ranil. ŠVEDSKI ČASNIKARJI NA POLJSKEM. VARŠAVA, 27. maja. V Varšavo je prispela skupina 22 švedskih časnikarjev, večinoma urednikov velikih stockholmskih dnevnikov. Dnevne vesti Vlomilec in napadalec v rokah pravice IZ STRAHU PRED POLICIJO SE JE SAM JAVIL SODIŠČU. Preteklo soboto popoldne se je javil pri sodišču 24-letni brezposelni krovec Emerik Čuš, priznal tam številne grehe, ki jih je izvršil zadnje Sase in dejal, da se prijavlja zato, ker se boji, da bi ga dobila policija, ki je izdala za njim tiralico, v svoje roke. Čuš je sodniku priznal, da je vlomil pred kratkim v trafiko na vogalu Vrtne in Gosposvetske ulice in odnesel raznega monopolskega blaga v vrednosti za približno 6000 Din, nadalje je priznal vlom v Kmetičevo gostilno v magdalenskem predmestju, priznal je tu- Jugoslovanski novinarji so zborovali Preteklo soboto so se zbrali v beli Ljubljani delegati sekcij Jugoslovanskega novinarskega združenja iz vse države k rednemu letnemu občnemu zboru. Nekaj ’iad 50 delegatov je prihitelo v Ljubljano in je jugoslovan. časnikarjem izkazala vso pozornost fudi ljubljanska javnost. Naši časnikarji so zborovali v magistrat-ni dvorani. Njihovo zborovanje je izzvenelo v kratko manifestacijo za interese jugoslovanskega tiska. Zborovanje je vodil predsednik centralne uprave g. Kuzmič, ki je po posvetilnih besedah spornimi blagopokojnega kralja podal stvarno poročilo o delovanju centralne uprave v preteklem poslovnem letu. Prav tako sočna so bila tudi poročila vseh ostalih funkcionarjev. Sprejetih je bilo več resolucij. Pri volitvah je bil izvoljen za novega predsednika Jugoslovanskega novinarskega združenja direktor zagrebških »Novosti« g. Slavko Jutriša, za podpredsednika direktor »Jutra« in predsednik ljubljanske novinarske sekcije g. Stanko Virant in urednik »Politike« g. Andra Milosavljevič iz Beograda, za tajnika g. Drago Milenkovič, za blagajnika pa g. dr. Oton Krstanovič, oba iz Beograda. Po lepo uspelem zborovanju je ljubljanska sekcija priredila delegatom skupno kosilo v »Unionu«, ki so se ga udeležili številni zastopniki ljubljanskih državnih in samoupravnih oblastev ter korporacij. Občni zbor Oblastnega odbora Narodne obrane Preteklo soboto zvečer je bilo tv spodnji kazinski dvorani zborovanje delegatov krajevnih organizacij oblastnega odbora NO v Mariboru. Delegati so na svojem stvarnem razpravljanju pripravili vse potrebno za občni zbor Oblastnega odbora NO, ki je bil včeraj dopoldne v kazinski dvorani. Zborovanje je otvoril in vodil dosedanji podpredsednik, narodni poslanec g. dr. Ivan Jančič, ki je podal obširno poročilo o delovanju Narodne obrane in njenih krajevnih organizacij. Tajniško poročilo je podal g. inž. Borut Maister, blagajniško pa upokojeni polkovnik g. Kristan. Po poročilih se je razvila dolgotrajna in živahna debata, ob zaključku katere je bilo sprejetih več smernic in koristnih sklepov za bodoče narodnoobrambno delo ob severni meji. Pri volitvah je bil z malimi spremembami izvoljen dosedanji odbor z novim predsednikom -prof. g. dr. Dolarjem na čelu, ker je dosedanji poslovodeči podpredsednik g. Ivan Jančič zaradi izvolitve za poslanca odklonil izvolitev. Blagoslovitev prapora PJS Včeraj v nedeljo ob 10. uri dopoldne ,o bila v veliki kazinski dvorani slovesna blagoslovitev prapora Pomladka Jadranske straže na tukajšnji realni gimnaziji. V okvirit bogatega sporeda, ki jo !iil priključen razvitju in blagoslovitvi prapora PJS, je bil prisrčen pozdravni fovor predsednika PJS Štefana Nabergoja. Blagoslovitvene obrede je s primernim nagovorom opravil prof. Ivan Bogovič, nakar je spregovoril navzočim, ki so dvorano čisto napolnili, mestni žu-5>an in predsednik tukajšnjega oblastnega odbora JS dr. Fr. Lipold, ki je v zanosnih besedah proslavljal vzvišene naloge JS. Potem ko je kumica ga. prof. Ernesta di, da je pred kratkim skušal napasti gostilničarko Eignerjevo, o kateri je vedel, da je imela s seboj večji znesek denarja, nadalje jc priznal še druge manjše vlome in tatvine, ki jih je izvršil zadnje čase v mestu in okolici. Na vesti pa ima Čuš tudi številne grehe, ko se je klatil po Ptuju. Zaradi roparskega napada in raznih tatvin ga zasleduje že delj časa ptujska policija. Čuša so pridržali na sodišču in o njegovi prijavi obvestili mariborsko policijo. Nemaničeva izročila prapor prof. Seuni-ku, ki je naslovil na prapoščaka šesto-šolca Draga Kocmuta primerne besede in mu potem prapor izročil, je sledila državna himna, ki jo je zasviral orkester ter pestro zasnovana akademija s številnimi glasbenimi točkami, o čemer bomo še poročali. Zaključni govor je imel zavodov ravnatelj dr. M. Heric, ki je navduševal mladino za vzvišene vzore JS. S himno Jadranske straže se je zaključila prisrčna prireditev, s katere se jc odposlala vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II. Spremembe v državni službi. V višjo položajno skupino je napredoval policijski agent Života Gavrilovič pri komisariatu mariborske obmejne železniške policije. V višjo skupino je tudi pomaknjen policijski stražnik Anton Žnidaršič pri predstojništvu mestne policije. Premeščena pa je upravna pisarniška uradnica Mara Kolarovič-Kosova iz Dolnje Lendave k okrajnemu glavarstvu Maribor levi breg. Ne bo težka izbira. Omiljenje davčnih in taksnih dajatev za motorna vozila je znatno poživelo kupčijo z avtomobili in motornimi kolesi. Pozabiti ne smemo, da je bila ta trgovina v katastrofalnem zastoju, šoferji, mehaniki in avtopopravljalnice pa brezposelni. Ljubljanski velesejem, ki se bo otvoril 1. junija, je dobro založen z avtomobili. Kupci ne bodo imeli težke izbire. Veliko število tovornih in osebnih avtomobilov ter motornih koles svetovnih tovarn bo tam na razpolago. Priporočamo vsem interesentom, da si ogledajo avtomobilski salon na letošnjem velesejmu. »Izlet v neznano«. Prijavljenci naj izvolijo dvigniti nakaznice za prostore v avtokarti proti plačilu voznine v pisarni mestnega avtobusnega prometa na Glavnem trgu 26. Udeleženci imajo na izletu priliko kopanja, igranja raznih športnih iger (tenis, table-tenis, kegljanje) ter plesa. Vsak udeleženec dobi tudi mal spominek na »prvi izlet v neznano«. Prostih je še par sedežev. Odhod na praznik 30. maja 1935 točno ob S.f uri zjutraj. Zdravilišče Radio-Therma, Laško. Radioaktivne termalne kopeli (37, 5 C). Naj-u" nkovitejše zdravljenje vseh vrst revma tičnih obolenj, ženskih bolezni, arterioskleroze itd. V predseziji do 15. junija izredno znižane cene. Pavšalna penzija za 10 dni Din 600.—, za 20 dni Din 1.100.—. V tej pavšalni penziji je vračunana soba, štirikrat dnevno prvovrstna hrana, kopeli, zdravniška preiskava in vse takse. — Zahtevajte prospekte od uprave zdravilišča. Jugoslovansko-češkoslovaška liga sporoča, da jo njen občni zbor nepreklicno v to rok, dne 28. maja pri *Orlu« in ne kot je po pomoti poročalo včerajšnje »Jutro«. Občni zbor je združen z aktualnim predavanjem predsednike min. dr. Vekoslava Kukovca o slovanskem vprašanju v sedanjosti. Člani dobe brezplačno ligino tiskano poročilo o delu prvih desetih let. Kdor bi zaradi spremembe naslova ali kakega drugega razloga tega poročila ne dobil prej, naj se oglasi na občnem zboru pri tajniku. Ljudska univerza v Mariboru. Danes v ponedeljek ob pol 19. uri priredi mladinski zbor iz Rač pevski večer v proslavo dečjega tedna. Zapoje moderne pesmi jugoslovanskih komponistov. Jutri y torek ob 20. uri le občni zbor Ljudske univerze in je njeno članstvo povabljeno, da se ga mnogoštevilno udeleži. Član lahko postane slehernik tudi še pred zborovanjem. Nočna lekarniška služba. Jutri v torek bosta imeli nočno lekarniško službo Sa-vostova lekarna »Pri sv. Magdaleni« na Kralja Petra trgu in dvorna Vidmarjeva lekarna »Pri sv. Arehu« na Glavnem trgu. Radio Ljubljana. Spored za torek, 28. t. m. Ob 11: šolska ura; 12: plošče; 12.45: poročila, vreme; 13: čas, obvestila; 13.15: plošče; 14: vreme, spored, borza; IS: otroški kotiček; 18.40: čas, poročila, spored, obvestila; 19: slovenske narodne pesmi; 19.30: nacionalna ura; 20: razgled po opernem svetu; 21.30: čas, poročila, spored, vreme; 22: plošče; 22.30: angleške plošče. Smrt na ulici. Včeraj se je zgrudil na tla pred hišo na Aleksandrovi cesti 79 posestnik Štosir iz Mlinske ulice. Zadela ga je kap; bil je na mestu mrtev. Naplavljeno truplo. Pri Središču jc Drava naplavila truplo neznanega mladega utopljenca. Truplo jc bilo že delj časa v vodi in je precej razpadlo. Domnevajo, da jc bil nesrečnež star okrog 15 let. Tragedija dveh otrok. Graška policija jc poslala mariborski obvestilo, da sta padla včeraj v Gotzu pri Lcobnu v Muro 7-letni Rosenberger in njegova 4-let-na sestrica Francka te se utopila. Ker njunih trupelc niso mogli najti, domnevajo. da jih bo Mura naplavila najbrže v kakšnem kraju na jugoslovanskem ozem lju. Zaradi tega prosi mariborska policija vse orožniške postaje ob meji, na.i bi v primeru naplavitve trupelc nesrečno umrlih otrok takoj obvestili policijo v Gradcu, ali pa predstojništvo v Mariboru. Lizol. 20-letni natakar Ivan Justin je izpil v samomorilnem namenu v svojem stanovanju na Vojašniškem trgu večjo količino lizola. Nezavestnega so ga od-premili v splošno bolnišnico. Vzrok dejanja ni znan. Dva obupanca. V Koroščevi ulici stanujoča 22-letna tekstilna delavka Marica Z. jc včeraj v samomorilnem namenu zaužila neki strupeni prašek. Pri Sv. Petru pa je delavec Ivan M. zaužil večjo količino strihnina. Oba obupanca nad živ lienjem so takoj spravili v mariborsko bolnišnico, kjer so jima zdravniki rešili življenje. Vroča kri... Policija jc zaprla Franca P. in Aleksandra L., ker sta se v neki gostilni v Vetrinjski ulici prehudo spoprijela. Nož in kol. V Studencih je neki delavec napadel 46-letno delavčevo ženo Julijano Kreplovo in ji z nožem razparal desno roko. V Ruperčah pa je navalil s kolom na 23-letnega delavca Konrada Ribiča neki viničar in ga hudo poškodoval na glavi. Oba se zdravita v mariborski bolnišnici. Nesreča ne počiva. V Ložanah je padla s kolesa 22-letna delavka Marija Zemljičeva in si zlomila desno nogo. Podobna nezgoda je doletela v Počehovi tudi 18-letnega posestnikovega sina Franca Majerja, ki se je pri padcu s ko-iesa hudo poškodoval na obrazu in na desni roki. Na Črešnjevcu je neka delavka s koso nevarno ranila 9-letno posestnikovo hčerko Lojzko Brumerjevo. Vse tri so prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer so jim zdravniki nudili prvo pomoč. Zasačen tat koles. Ko se je neki mariborski obrtnik pomudil za trenutek v Emeršičevi gostilni in pustil pred vrati svoje kolo, je na srečo opazil, ko je njegovega jeklenega konja zajahal neznanec in z njim odbrzel po Aleksandrovi cesti proti Slovenski ulici. Možakar si je takoj sposodil kolo od tovariša in se podal na lov za predrznim tatom. Dohitel ga je na državnem mostu. Ko je tat opazil nevarnost, jc zavrgel kolo in skušal pobegniti. Toda krepke stražnikove roke so ga prijele. Na policiji so spoznali v njem 24-letnega Franca Ferčiča iz Borovcev pri Ptuju. Oddali so ga sodišču. Vlomilci ne dajo miru. Vdrli so v blagajno drevesnice J. Rosenberga na Tržaški cesti ter odnesli 1 tisočdinarski j bankovec, pet stodinarskih in drobiža za '100 Dir.. Daktiloskop Grobin je izvršil Narodno gledališče REPERTOAR. Ponedeljek 27. maja: Zaprto. Torek 28. maja ob 20. uri: »Hoffmanno-ve pripovedke«. Red A. Gostuje primadona ljubljanske opere Zlata Giur gjenac-Gavella. Zadnjič. Sreda 29. maja ob 20. uri: »Poljska krs« Red C. Zaključek sezone. Četrtek 30. maja: Zaprto. Petek 31. maja ob 20. uri: »Trafika«. V korist Združenja gledaliških igralcev Bloki ne veljajo. Sobota 1. junija ob 20. uri: »Tralika«. V korist Združenja gledaliških igralcev. Bloki ne veljajo. Zlata Gjungjenac-Gavella, primadona ljubljanske opere, gostuje še enkrat v torek 28. t. m. v vseh sopranskih partijah Offenbachovc opere »Hoffmannove pripovedke«. Ob sobotnem gostovanju je ta izvrstna pevka dosegla pred nabito polno hišo naravnost triumfalen uspeh. To je obenem zadnja uprizoritev te ope-re. Red A. Zaključek letošnje sezone bo v sredo 29- t. m. Uprizore zadnjič v sezoni Ned-balovo melodiozno in zabavno opereta »Poljska kri«. Red C. Zadnji dve predstavi za lastnike blokov bosta v torek 28. t. m. (»Hoffmannove pripovedke« — gostovanje ljubljanske primadone Zlate Gjungjenac) ter v sredo 29. t. m. (»Poljska kri«). Porabite bloke sicer zapadejo! Datum gostovanj ljubljanske drame javimo te dni. Predstavi bosta vsekakor prve dni junija ter sprejema gledališka blagajne priglase še ves tekoči teden, —v Rezervirajte vstopnice!______________________________________ ______________________KINO GRAJSKI KINO Ponedeljek zadnjikrat »Ciganska kri“. Zadnji nastop malega ciganskega virtuoz«. Torek krasen velefilm ..MALA D O RIT" Anny Ondra. Najnovejši in najboljši Anny Ondraiilm. Pride ruski velefilm »Volga v plamenu1* Kino Union. Danes zadnjič ruski film »Petrogradske bel c noči«. Torek »Pat &. Patachon kot vojščaka«._________________ posnetje prstnih odtisov. Vlomilec sc je najbrže proti večeru vtihotapil v klet, ponoči pa se z nekim trdim predmetom pretolkel do blagajne. Izginil je nato brez sledu. Vlom. V noči na preteklo soboto so neznani vlomilci preplezali ograjo tekstilne tovarne Doctor & drug, splezali na streho skladišča in skozi linico vdrli v notranjost. Odnesli so razno tekstilno blago, vredno okrog 1500 Din in izginili z njim brez sledu. Tvornica je prijavila vlom mariborski policiji, ki je poslala tja svojega daktiloskopa. Daktiloskop pa ni mogel najti nobenih znakov, ki bi izdali drzne in spretne vlomilce. Dežela ni več varna pred vlomilsko sodrgo, ki vznemirja naše okoliške kmete. Vlomili so skozi okno v stanovanjc posestnika Jurija Krajnca v Zg. Gortini ter iz podstrešja odnesli celo zalogo klobas, slanine in masti. Vlomili so tudi v žago posestnika Franca Šantla v Polan'-pri Framu ter odnesli razne predmete-•Pri posestniku čebeju pa so ukradli 450 kilogramov krompirja in 150 kilogramov ovsa. Kolesa izginjajo. Krojaškemu mojstru Francu Stajnku je izginilo z dvorišča na Tržaški cesti dvokolo z« evidenčno številko 73201. Kateri hišni posestnik ali dobrotnik v mestu ali okolici bi se usmilil uboge de-ložirane Pipenbalierjeve družine s tremi nepreskrbljenimi otroki, ki že nad tc' den dni stanuje pod milim nebom. UbJ-ga družina je popolnoma obupana in siromaka prijela za vsako delo, samo da bi dobila skromno streho. Naslov v upravi našega lista. Vremensko poročilo mariborske l1,e' teorološke postaje. Davi ob 7. uri je ka' zal toplomer 19.3 stopinj C nad ni^’ minimalna temperatura je znašala stopinj C nad ničlo; barometer je kaza pri 18 stopinjah 740, reduciran na ničlo pa 738; relativna vlaga 68; vreme jasno in tiho; vremenska napoved n napoveduje nobene bistvene spremem,C; Pred regulacijo prometa na Kralja Petra trgu Razglas mestne občine maribo rske. poizkus nove regulacije PROMETA BO IZVRŠEN JUTRI. 1 Promet na nekaterih točkah in križiščih našega mesta je postal zadnja leta tako velik in živahen, da je moral mestni gradbeni urad izdelati načrte za novo ureditev po sodobnih prometnih vidikih. Tako je izdelal načrt za regulacijo prometa na Kralja Petra trgu, ki ga je odobril občinski svet že na svoji zadnji seji. V zadevi z ureditvijo prometa na Kralja Petra trgu pa je izdal mestni župan g. dr. Lipold naslednji razglas: Od torka 28. maja do srede 5. junija se bo vršil poizkus ureditve prometa na Kralja Petra trgu. Med poizkusom bo uveden na trgu enosmerni promet, posamezne smeri prometa bodo med seboj ločene po treh prometnih otokih, ki bodo za vozila neprehodni (na skici oba kroga in krožni trapeč!). Oblika promet- nih otokov bo označena s strnjeno vrsto pobeljenih granitnih kock. Vozniki pa se morajo ravnati po naslednjih navodilih: Pri uvozu z mosta in ulic na trg morajo kreniti na desno stran prometnega otoka, okrog katerega morajo voziti pa v levo smer. Po enem vozišču je dovoljena vožnja le v eni smeri. Prehod med severnim krogom in srednjim prometnim otokom je določen za vozila, ki vozijo z mosta na Pobrežko cesto, južni prehod med prometnima otokoma pa za vozila, ki vozijo z Masarykove ceste v Dvorakovo ulico. V ostalem pa se morajo vozniki pokoriti navodilom prometnih redarjev in se točno ravnati no prometnih znamenjih. Obmejni Maribor v senci sokolskih kril Triumfalen pohod sokolske vojske skozi Maribor - Nad 2000 sokolskih pripadnikov v sprevodu — Uspeli javni nastop v Ljudskem vrtu - Tisoči Mariborčanov manifestirajo za sokolsko idejo Že mnogo zanosnih sokolskih prireditev pomni naš obmejni Maribor. Včerajšnja pa je ponovno izpričala, da mimo drugega življenja močno in zvesto utri-Pa tudi sokolsko srce, da je sokolski živelj v Mariboru tako močan, že tako ukoreninjen, po svoji veličini in plemenitosti pa tako pomemben, da je včerajšnji sokolski praznik zaslužil pričakovano Pozornost. Toda s sokolskim zanosom so šli zvesti Tyrševi pripadniki preko tega. Ueležni tisočev toplih simpatij so izpričali globoko sokolsko zavest, izpričali še več: pripadnost k ogromni moči vseslovanskega Sokolstva, dokazali so, da so s srcem na pot: v veliko nesluteno vseslovansko bodočnost. Nekdaj napram Sokolstvu tako hladne ulice so se razgibale včeraj popoldne, ko sc je pomikala skozi nje mogočna sokolska vojska, in z vsem srcem so pozdravljali tisoči in tisoči junaško in borbeno Tyršcvo armado. Množice, ki so tvorile gost špalir m ki so se udeležile javne prireditve v Ljudskem vrtu, so ožarile ponos naših So kolov ter z vso veličino manifestirale za Plemenito sokolsko idejo. Meddruštveni sokolski odbor pa, ki je združil in povedal sokolsko delo v celoto, bo pripravil s takšnimi prireditvami kot je bila včerajšnja, našemu obmejnemu mestu najlepšo sokolsko bodočnost. Triumfalen pohod Sokolov Prireditveni odbor z bratom tajnikom Sokola Matice Alfredom Kraljem kot Predsednikom na čelu je najskrbneje izdelal ves načrt. Točno ob napovedani uri so v strnjenih vrstah prikorakali na zbirališče močni oddelki Sokola Matice, Maribora I., II., in III., Studencev M Te zn a. Po brezhibni formaciji je krenil s Kralja Petra trga mogočen sokolski sprevod preko Državnega mostu, klavnega trga, po Tattenbachovi in Sodni ulici, po Aleksandrovi cesti skozi Slovensko ulico na telovadišče v Ljudskem vrtu. Na čelu sprevoda je bila sokolska konjenica s fanfarami. Za prai>ori so korakali člani upravnih odborov vseh Šestero sodelujočih društev s požrtvo-v'Ulnim župnim starosto bratom dr. Goriškom in župnim načelnikom bratom Komacem. Nato so se vrstili močni oddelki uniformiranih članov, katerih strumni koraki so budili vzhičenje gostega špalirja, ki ga je tvorilo občinstvo povsod, kjer se je sprevod pomikal. Impozanten je bil pogled na morje rdečih srajc, ki se je tako prelestno zlivalo z belimi, modrimi in sivimi barvami vrstečih se dolgih kolor. članic, naraščajnic, deklic, naraščajnikov, in dečkov. Toplih simpatij je bila deležna tudi vrsteča se močna četa gojencev in dijakov tukajšnje inženjerske podčastniške šole. Sprevod, pri katerem sta igrali strumne koračnice vojaška in železničarska godba, je zaključila dolga vrsta članstva v civilu. Od zanosa razgretih lic in smelih pogledov se je pomikala močna sokolska vojska med gostim špalirjem po ulicah, ki na sokolski praznik niso spremenile svoje vsakdanje podobe. Naj bi bil včerajšnji zmagoslavni pohod naših Sokolov skozi Maribor uvažujoč memento za drugič. Tisoči so se zlili v Ljudski vrt Ko so sc nastopajoči sokolski oddelki pripravljali na starem letnem telovadišču, so se zgrinjale množice iz mesta, tisoči prijatelji naših Sokolov, na idiličnem Ljudskem vrtu. Že dolgo let ni bilo tu zbrane take množice kot pri včerajšnji prireditvi, kar je dokaz, da se je prireditev prelila v lep sokolski praznik, v mogočno manifestacijo za sokolsko idejo. Prihiteli pa so k nastopu tudi številni Sokoli z dežele in s svojo prisotnostjo izpričali svojo pravo sokolsko bratstvo, veseleč se zmage sokolske misli obmejnega Maribora. Zbrani so bili pri javnem nastopu predstavniki vsega mariborskega javnega življenja in vsi vidnejši funkcionarji Sokolstva, med njimi župni starosta dr. Gorišek, župni načelnik Komac, župni tajnik Dojčinovic, nadalje v Mariboru se službeno mudeči divizijski poveljnik, general Nedeljkov ič s šefom štaba, poveljnik inženjerske podčastniške šole polkovnik Božo Putnikovie, okrajna glavarja dr. Senekovič in Makar, mestni župan dr. Cipo Id, narodna poslanca dr. Jančič in Lukačič, bivša narodna poslanca dr. Pivko in Kr e jči, predsednik Okrožnega sodišča dr. Ž ili er, šef državnega tožilstva dr. Zor. jau, ravna- telj dr. Heric, okrajni šolski nadzornik Ivan T o m a ži č, šef obmejne policije K r a j n o v i č, upravnik kaznilnice dr. Vrabl ter zastopniki raznih nacionalnih, stanovskih in drugih organizacij. Ko se je bližal pričetek nastopa, so se oblaki razvlekli in nebo ter solnce sta se nasmehnila našim Sokolom. Javni nastop Ob zvokih sokolske koračnice so prikorakali na telovadišče med burnimi ovacijami občinstva vsi telovadni oddelki od najstarejših bratov do najnežnejše sokolske dece z dvema praporjema. Vojaška godba je zaigrala državno himno in nad 1600 starih in mladih Sokolov je skupno s pettisočglavo množico pozdravilo državno zastavo. Po lepem razstopu so odšli posamezni oddelki na svoja mesta. nakar se je pričela javna telovadba. Članice so pod vodstvom načelnice Sokola Afatice sestre Stanke Makuče-v e izvajale proste vaje za II. vsesokol-ski zlet v Beogradu. Izvajanje je bilo skladno, motilo je le šibko kritje. Naraščajniki so se s svojimi preskoki .čez konja na šir lepo postavili. Še lepši efekt bi bil dosežen, če bi bili odskoki in preskoki bolj skladni. Oživelo pa je prostorno telovadišče, ko so ga napolnili najmlajši Sokoliči. Ljubki otroci so s svo jimi igrami — kakor vselej, tudi tokrat —- osvojili navzoče občinstvo in stotero mamicam je zaigralo srce od veselja, ko so njih malčki med viharnim ploskanjem občinstva zmagoslavno.in prepevaje zapuščali telovadni prostor. Sledila je telovadba na orodju, pri kateri sta nastopila tudi olimpijski prvak, naš priljubljeni Tošo Primožič in zvezni prvak G rile c z Celja. Naraščajnice in starejši oddelek deklic pri izvajanju narodnih plesov ni vedno sledil taktu godbe, zaradi česar njih nastop ni imel pričakovane ljubkosti. Pri štafetnem teku si je priborila prvenstvo mariborskih društev Matica, pri teku na 80 metrov pa je dosegel najboljši čas Muravs. član studenškega Sokola. Nato so nastopili člani pod vodstvom župnega podnačelnika br. Hočevarja s prostimi vajami za vse-sokolski zlet v Beogradu. Tudi pri prostih vajah članov bi bil dosežen boljši efekt, če bi bilo izvajanje strumnejše in skladnejše ter če bi bilo kritje lepše. Vse hvale in časti pa je vreden nastop starejših članov pri prostih vajah. Opazili smo med njimi gimnazijskega ravnatelja Mastnaka, sodnika Mihaliča, šefa davčne uprave Preloga, ravnatelja Mariborske tiskarne Detelo, slaščičarja Hilla, veterana-Sokola Cizlja Pomnite x 1. -11. lunil IV. VELESEJEM Pregled domače produkcije Posebne razstave: Gasilska razstava. Modna revija - gospodinjstvo. Salon avtomobilov. Pohištvo. Male živali. Polovična voznina na železnici, parobrodih in avijonih. — Razstavišče obsega 40.000 m2. ali »Miška«, kakor ga vsi nazivajo in mnoge druge, ki so s svojim eksaktnim in skrbnim izvajanjem prostih vaj za vzgled mlajšim članom. Ponovno pa je zavalovilo telovadišče, ko je burno pozdravljen prikorakal močan oddelek gojencev in dijakov inženjerske podčastniške šole. Po lepem razstopu so naši vrli dijaki-Sokoli izvedli-inicialko A. I. (Aleksander L), nato pa strumno, skladno in efektno predvajali simbolično kompozicijo, ki so jo zaključili z inicialko P. II. (Peter II.). S svo.iim izvajanjem so zadivili vse navzoče občinstvo in bili deležni viharnih ovacij, ki so dosegle vrhunec, ko so v paradnem maršu defilirali mimo visokega' njihovega poveljnika. Javno telovadbo je zaključil lep nastop sokolske konjenice. Včerajšnji prvi javni skupni nastop vseh šestero društev ie vzbudil najrazveselji-vejše, najlepše in čvrsto utemeljene na-de za bodočnost, naravnost sijajna udeležba iz mesta in okolice pa je izpričala tople simpatije do naših Sokolov, kar naj jim bo v vzpodbudo in ponos. Veseli večer Po lepo uspelem javnem nastopu pa se je slovesno in praznično združilo z veselim. Sokolsko društvo Maribor Matica je priredilo na svojem starem letnem telovadišču veliko narodno veselico. Premajhen in pretesen je bil prostor, da bi bil sprejel vse, ki bi bili radi tam ostali in dali duška užitku in veselju. Bogato zajoženi paviljoni, v katerih .so stregle požrtvovalne in brhke Matičarke ter_ marljivi Matičarji, šo nudili gostom najrazličnejše dobrote. Igrala je vojaška godba in slovenska pesem je odmevala glasno v lep majniški večer. Ptuj Vojaška vest. V Ptuju se mudi že več dni vojaška izpitna komisija za konjiške štabne oficirje, ki polagajo izpit za polkovnike. Komisija obstoji iz šefa generalnega štaba armijskega generala Nediča, divizijskega generala Ječmeniea in bri-gadnega generala Rupnika. Poslednji je rodom iz celjske okolice in je prvi slovenski general v naši hrabri vojski. Proslavitev 65-letnice obstoja ptujske gasilske čete. Gasilska četa ptujskega okraja pripravlja za 15. avgust t. 1. izlet svojih gasilskih čet v Ptuj, kjer proslavi ptujska četa svojo 65-letnico obstoja. V gasilskih vrstah sc vršijo za nastop obsežne priprave. Dne 19. t. m. so sc zbrali v gasilskem domu v Ptuju zastopniki vseh gasilskih čet bivše ptujske gasilske župe, v Ormožu pa zastopniki bivše ormoške župe k tečaju, na katerem so se vršile vaje v sekiricami, s katerimi bodo čete nastopile na župnem izletu. Ob tej priliki bo nastop gasilstva podprla tudi naša hrabra vojska. V dneh 14. in 15. avgusta 1935 je zaradi tega pričakovati v Ptuju velike množice gasilstva, ki bo takrat javno pokazalo, da poleg človekoljubne in samaritanske nalog© skrbi tudi za duševno vzgojo svojega članstva. Olepševalno in tujsko-prometno društvo v Ptuju je imelo preteklo nedeljo svoj redni občni zbor pri obilni udeležbi članstva. Zbor je otvoril in vodil društveni predsednik, upokojeni šolski nadzornik g. Pretner. Iz letnega poročila je posneti, da je imelo društvo v preteklem letu izredno veliko posla z obširnimi nasadi in drugimi napravami v Ljudskem vrtu. Mnogo posla povzroča hudournik, ki razjeda svojo strugo in napravi veliko škodo. Deloma je regulacija hudournika že izvršena, večji del pa šc čaka na regulacijo. Vse to delo zahteva izdatnih denarnih sredstev in velikega truda. Društvo prosi tudi tem potom občinstvo, da čuva nasade in vrtne naprave ter naznani oblasti vsakogar, ki bi zlonamerno poškodoval nasade in vrtne naprave. V Ljudskem parku stoječo stavbo, takozva-no »Švicarijo«, je dalo društvo popolnoma Preurediti in renovirati. V »Švicariji« je gostilna s kegljiščem, ki nudi obiskovalcem okrepčila in zabavo. Blagajniško poročilo društva, ki šteje 186 članov, izkazuje 38.242 Din dohodkov in 23.560 Din izdatkov, tako da je v blagajni 14.682 Din. V delu je tudi kažipot za Ptuj in okolico, kar bo povzročilo precejšnje izdatke. Da se društvo tako lepo razvija in da je napravilo toliko koristnega za tujski promet, je zasluga agilnega predsednika g. Pretnerja, ki se ne ustraši ne truda ne časa, da dvigne ugled Olepševalnega in tujsko-prometnega društva v Ptuju. Volitev v odbor tokrat ni bilo, ker je isti bil izvoljen lansko leto za dobe treh let. • Sejem za prašiče v Ptuju, ki se je vršil 22. t. m., je bil prav dobro založen, kupčija pa je bila zelo slaba. Prignali so 449 rilcev, prodali pa samo 56 komadov. — Cene za kilogram žive teže so bile sledeče: pršutarji 4—5 Din, debele 5—6 Din, plemenske 4—5 Din; prasci stari 6—12 tednov so se predajali od 40—100 Din eden. prihodnji .sejem za prašiče bo 29. Str«! 4. • • • * ’ O ' ' 'J. ',l. Mariborski »V e čer ni k« Jutra. /MariSoru, dne 27. V. 1935. Šport Športne prireditve včerajšnje nedelje V TEKMOVANJU ZA PRVENSTVO LN P JE RAPID PREMAGAL ČAKOVECKI SK. HERMES IN CELJE STA IGRALA KE NA IGRIŠČU SK ŽELEZNIČARJA. V okviru tekmovanja za nogometno prvenstvo LNP sta bili včeraj odigrani dve tekmi. V Mariboru sta se srečala SK Rapid in Čakovečki SK. v Ljubljani pa SK Hermes in SK Celje. Dočim se je tekma v Mariboru končala z visoko zmago Rapida, se je srečanje med Celjani in Hermežani končalo z delitvijo točk. Rapidovcem je včerajšnja izdatna zmaga pomagala na tretje mesto v prvenstveni tabeli, ki izgleda sedai takole: SK Železničar 12 8 2 2 33:23 18 SK Ilirija 10 6 2 2 38:12 14 SK Rapid 11 7 0 4 35:14 14 Čakovečki SK 11 5 4 2 27:19 14 SK Celje 11 3 3 5 17:20 9 ISSK Maribor 12 4 1 7 15:32 9 SK Svoboda 11 2 3 6 12:55 7 ŽSK Hermes 12 2 1 9 23:34 5 SK Rapid : Čakovečki SK 5 : 0 (3 : 0). Rapidovci so včeraj zaigrali v velikem stilu ter zasluženo spravili dve točki pod streho, obenem pa so ustavili Ca-kovčane v prodiranju proti vrhu tabele. Rapid pa je včeraj tudi tako igral kot redkokdaj. Zlasti v prvem polčasu so domačini predvajali eksaktno igro in če so v drugem polčasu nekoliko popustili, to ne zmanjša uspeha. Ugajala je zlasti napadalna vrsta, ki je včeraj za spremembo dobro zaigrala v polju in tudi pridno streljala na ogl. Pri tem se je zlasti odlikoval notranji trio v prvem polčasu, v drugem pa krili. Petkrat se je stresla mreža Čakovčanov in so bili zgoditki plod lepe in koristne kombinacijske igre. Krilci že niso bili več tako dobri. Stranska krilca sta brezglavo tavala po igrišču, tako da je moral srednji krilec Seifert opravljati ogromno delo. Obramba je bila sigurna, zlasti vratar je nekajkrat branil v lepem stilu. Čakovčani so igrali v prvem polčasu docela podrejeno vlogo. V drugi polovici so sioer v polju bili v premoči, toda nerodna in neokretna igra napadalne vr- NEODLOČENO. KOLESARSKE DIR-PRESENETLJIV PORAZ SVOBODE. ste je preprečila vidne uspehe. Rezultat po poteku igre je sicer malce previsoko izražen, bil pa bi lahko še večji, če bi Rapidovci izkoristili nekaj zrelih prilik v drugem polčasu. Sodil je g. Jordan iz Ljubljane v splošnem dobro in objektivno. V predtekmi je rezerva SK Rapida v prvenstveni tekmi premagala rezervo SK Svobode z rezultatom 9:1. Sodil je g. Lorber. SK Otknp (Celje) : SK Svoboda 5 : 1 (3 : 1). Na igrišču SK Svobode se je včeraj dopoldne odigrala prijateljska tekma med celjskim Olimpom in SK Svobodo. Celjani so zaigrali z velikim elanom in požrtvovalnostjo ter tudi po poteku igre sodeč zasluženo zmagali. Svobodašem včerajšnja tekma najbrže ni prijala, kajti nekateri igralci se sploh niso potrudili. Mimo tega so vsi brez razlike podali igro. ki pač ni vivLia prvorazrednega moštva. Upamo, da je bila včerajšnja tekma resni memento, kajti nevarnost, da zdrkne moštvo v drugi razred, je zelo velika. Dve zmagi ISSK Maribora. ISSK Maribor je včeraj z dvema moštvoma gostoval v Ptuju in Čakovcu, in sicer je mladina premagala mladino Čakovškega SK v razmerju 3 : 2 (2 : 0), rezerva pa je zmagala nad SK Ptujem z 2 : 1 (1 : O). Ostale nogometne tekme. Ljubljana: Hermes : Celje 1 : 1 (l 1). : 1 Zagreb: Gradjanski : Hajduk 5 (3 : 1'). Osijek: BASK : Slavija 1 : 1 (‘1 : I). Beograd: BSK : Primorje 4 : 0 (3 : 0); Racing-Klub (Strasbourg) : Jugoslavija 1 : 0 (1 : 0). Draždane: Nemčija : Češkoslovaška 2 : 1. Sofija: Bolgarija : Nemčija lil 2 : 0. Uspele kolesarske dirke v Mariboru Tekma kolesarjev na igrišču SK Želez -ničarja. Mariborski kolesarji so se pokazali v dobri formi. SK Železničar je včeraj dopoldne priredil na svojem igrišču ob Tržaški cesti prve letošnje kolesarske ' 'fine na dirkališču, ki se sicer niso izvedle do kraja, ker je prireditev motil dež, vendar so dokazale, da so dirke v zaprtem prostoru ne-le zanimive, marveč tudi privlačne. Posamezne točke so se hitro vrstile, kar je zasluga vodstva, ki je svojo nalogo brezhibno opravljalo. Rezultati so bili naslednji: Dirka jmfiorjev (10 krogov): 1. Josip Šunko (Železničar) v času 7.59; 2. Josip Ajd (Žel.) 8.01; 3. Lud. Zadravec (Edel-weiss). Glavna dirka (25 krogov): 1. Stefan Rozman (Žel.) 21.58; 2. Josip Šunko (Žel.) 22; 3. Josip Ajd (Žel.) 32.1 Dirka ciljev (25 krogov): 1 Henrik '/adravec; 2. Josip Šunko; 3. Josip Ajd. Dirka parov (10 krogov): 1. Rozman -Smeh (Žel.) 8.4; 2. Šunko—Ajd (Zel). S.4; 3. Lozivšek—Hren (Žel.). Splitski Hajduk ne pride 1. junija v Maribor! Po telefoničnem razgovoru med vodstvom Hajduka in Železničarja re bila za 1. junija določena prijateljska sekma med Hajdukom in Železničarjem sporazumno preložena na 20. junij t. 1., in to zaradi tega, ker Hajduk ne bi bil v stanju nastopiti s kompletnim prvim moštvom. Hajduk mora namreč v nedeljo 2. junija v okviru olimpijskega dne v Splitu nastopiti v najmočnejši postavi. Lahkoatletski dvoboj Beograd : Ljubljana 59 : 40. V Ljubljani se je včeraj vršil lahkoatletski dvoboj med reprezentancama Beograda in Ljubljane, ki se je proti pričakovanju končal z zmago beograjskega tima. Pojasnilo posestnikom poljedelskih strojev Objava Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Po zakonu o zavarovanju delavcev so zavezam zavarovanju proti nezgodam vsi delavci, ki delajo pri poljedelskih strojih, katere goni veter, voda, para, plin, elektrika, oziroma živina. Zavarovanje je pri-s "no in se razteza na ves Čas, ko delavci opravljajo delo pri takih strojih. Lastniki so dolžni prijaviti Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev vse stroje, plačati zakonito določene predpisane prispevke in prijaviti vsako nezgodo. Kadar izpolnijo vse to, so po zakonu storili svojo dolžnost. Ni jim treba sklepati s ponesrečenci nobenih poravnav ali dajati posebnih odškodnin. Prav tako je brez pomena tudi vsako sodno uveljavljanje pravic s strani ponesrečencev, ker mora sodišče take zahteve zavrniti, seveda, ako lastnik stroja nezgode ni namenoma povzročil. Ponesrečenci prejmejo na podlagi uradno dognane obratne nezgode in zdravniško ocenjene nesposobnosti za delo tisto nezgodno rento, ki jim po zakonu o zavarovanju delavcev pripada. Potrebno je samo, da je nezgoda pravočasno prijavljena Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev. To pojasnjujemo vsem kmečkim posestnikom, lastnikom poljedelskih strojev in njihovim delavcem, da si ne bodo s tožbami povzročali n-potrebnih stroškov pri sodiščih in njihovih pravnih zastopnikih ter da ne bodo sklepali poravnav, ki gredo pogosto celo v zneske, ki so preko gospodarske zmožnosti kmetske hiše. fDominiaite te CHD Naša gradbena vprašanja MARIBORSKI REGULACIJSKI NAČRT IN OKOLICA. — STALIŠČE OBČINE Mestni gradbeni urad v Mariboru je meseca marca izdelal program in načrt za regulacijo Maribora in okolice, o čemer so časopisi že poročali. Prizadete občine so morale projekte proučiti in sta viti svoje izpreminjevalne predloge. Prejeli smo pa in objavljamo stališče, ki ga je zavzela v tej zadevi združena občina Studenci—Radvanje. Občina Studenci obžaluje, da je glavni cilj programa gradbeni razvoj mesta, ne pa tudi okolice. Nasprotno! S projektirano regulacijo se gradbena akcija v pretežnem delu cele mariborske okolice za dolgo dobo let docela ukinja! Ne da bi se upoštevale življenjske razmere in potrebe širših — predvsem delavskih — slojev, so se vsa zemljišča s cenejšimi stavbenimi parcelami proglasila za zaščitni pas ali pa širši gradbeni okoliš, kjer se zaenkrat sploh ne sme graditi! Novi gradbeni zakon resnično predvideva moderno regulacijo mesta, kjer se naj upošteva struktura mesta, prepričani pa smo. da zakonodajalec nikdar ni imel v mislih regulacije mesta, ki bi se izvedla na škodo okoliškega prebivalstva. Z razsežnim zaščitnim pasom ustvarja projekt mestnega gradbenega odbora za daljšo dobo omejitev gradbenega gibanja v okolji. S tem se nedvomno hoče doseči večja gradbena aktivnost v mestu samem in s tem posredno povzročiti podražitev stavbenih parcel v Mariboru, dočim zemljišča v okolici izgube svojo dosedanjo ednost. Na konkretnem primeru pokazano, so sedanje cene parcel v okolici za kvadratni meter 10—15 Din, dočim v mestu parcel pod 60—100 Din skoraj ni več dobiti. Kaj naj torej napravijo oni nižji sloji, ki bi si radi v bodoče ustvarili svoj dom, pa nimajo denarja za stavbene parcele v mestu, okolica pa bo za dolga leta »zaščitena« pred gradbenimi »izkoriščevalci«. Ali ni taka gradbena usmerjenost posebno dobrodošla onim višjim slojem, ki imajo nezazidane parcele proti sredini mesta? Saj se STUDENCI. je n. pr. 11 nameščencem prepovedala gradnja pri Tržaški cesti, kjer je agrarna komisija v stavbene (!) svrhe oddajala zemljo, a sedaj je gradbeni urad proglas*-ta del okolice kot zaščitni pas, ker ie baje zazidava južno od mestnega vodovoda »kvarna značilnosti pokrajine«. Pod Pekrsko goro (Slov. Kalvarijo) ie projektirano bodoče mariborsko pokopališče in je velikanski kompleks parcel vključen zaradi tega v — zaščitni pas-Prav iz tega primera se vidi, da je načrt regulacije od gradbenega urada izdelal1 brez poznavanja dejanskega stanja! ^ pred 30 leti se ie v občini Radvanje vrš« boj za in proti pokopališču pod Pekrsko goro. Vsak laik v Studencih in Radvafli11 namreč ve, da vse vodne žile številu® studencev prihajajo iz Pohorja. In sedal naj med Pohorje in Studence pride obširno pokopališče? Ali je to iz sanitarn® ozirov umestno? Morda bo kdo ugovarjal, češ, da bo itak v primeru priklopitv5 v vsej okolici napeljan vodovod z zdrav^ pohorsko vodo. Toda ta stvar je še dakc v bodočnosti, saj se studenški izvirki ® studenčki ne bodo dali kratkomalo zasri1 ali spraviti v kanale. Vsekakor je projekt pokopališča pod Pekrsko goro zgrešen |!1 je občina zahtevala takojšnjo izločitev h regulacijskega načrta. Največja pomanjkljivost celotnega pr0"1 jekta regulacije je v tem, da se je docc® prezrla okolica s svojimi težnjami. Okolica priznava zakonito usmeritev gradbenega razvoja mesta in okolice, nikdar in nikoli pa ne more tega dopustiti miri0 in preko življenjskih- razmer in potre’0 prebivalstva okolice, ki je pomoči in z®' ščite najbolj potrebno, saj spada pretežno k nižjim slojem, ki žive danes dale' pod eksistenčnim minimumom. V interesu i mesta i okolice bi bilo, d® bi se zadeva regulacije izvršila tako, ' vhod, za stalnega name^0 ca ali vpokojenca oddani < koj. Stritarjeva ul. 5, 1. ajLj stropje. - Edini slovenski dnevnik na ozemlju bivše mariborske oblasti je „VečernikM. Ze to priprosto dejstvo nalaga našemu mestu in vsemu slovenskemu Podravju ožito nalogo poskrbeti za to, da bo mogel uspešno vršiti svoje nacionalno poslanstvo. To pa bo mogoče le tedaj, ako „Večernik“ izpopolni tudi svoje oglase, zlasti male oglase, ki so neverjetno poceni. Sedaj žal pogrešamo stotine Slovencev, trgovcev, obrtnikov, posestnikov zasebnikov itd., ki bi, ko kaj prodajajo, kupujejo ali iščejo, morali oglaševati v *Ve" černikovih“ malih oglasih. „Večernlk“ dela za Vas, delajte Vi zanj! 1 lodaja kaBzoooii »daitoa« v Ljubljani«; puedstettniJk izdajatelja m urednik: RAD1VOJ REHAR SS&NKO BETELA v Maribocu, Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna presto vnik