t teto UX, Številka m V Uumjanl, o soboto Zl. ovsastn 1925 Cena Sin 1*50 lifeaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — Inserail; do 30 pcttt a 2 D, do 100 vrst 2 O 50 p, večji inserati petJt vrsta 4 D; notice, poslano, Izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — mseratni davek posebej. — »Slovenski Narod1' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D Upravntštvo: Knall o va ulica štev. 5, pritličje. -— Telefon štev. 304. Uredništvo: Cnaflova ulica si. 5, I. nadatropje. — Telefon štev. 34, Poštnina plačana v gotovini. Molčeči ministrski predsednik Gosp. Uaunovič zatrjuje, da je s kraljem govoril največ o jadranski železnici. — O perečih političnih vprašanjih nocet« dati niti on niti g. Maksimovič njkakih izjav. — Bled, 20. avgusta. Včeraj popoldne je prispel na Bled z avtomobilom notranji snimster Boža Maksimovič, ki se je nastanil v Parkhotelu. Med potom je imel nezgodo, ker se mu je v Kranju pokvaril avtomobil. Slučajno je privozil tja minister za Sume in rude, ki se je nameraval odpeljali v Ljubljano, ter popeljal ministra in njego-vg spremstvo na Bled. Kmalu po svojem prihodu se je g. Maksimovič sesral z ministrskim predsednikom na verandi Park-hotela ter imel ž njim daljšo konferenco. Pozneje se jima je pridružil tudi zunanji minister dr. Ninčič. Ministrski predsednik je popoldne ob 5. uri sprejel novinarje ter jim podal izjavo 5 svoji dopoldanski avdijenci. Izjavil je, da je kralj že o priliki avdijence prometnega ministra izrazil željo, da se posveti zgradbi železniških prog največja pozornost. Zlasti pa naj bi se Čimprej vzpostavile zveze med zaledjem in našimi pomorskimi Iu- kami. Največja pažnja je posvečena zgradbi Jadranske železnice. Na tem polju se pridno dela in upati je, da bemo v dogled-ni dobi naše železniško" omrežje zelo izpopolnili. Ministrski predsednik se je dalje Časa prijazno razgovarjal z novinarji, previdno pa se je izogibal vsake izjave o politični situaciji, zlasti tudi v vprašanju, kaj je z dr. Nlkičem in kaj z g. Maksimovičem, čc-gar nenadni prihod na Bled je izzval i v Beogradu i na Bledu precejšnjo senz-cijo. Tudi vprašanje, zakaj g. Radič ni prišel na Bled, je g. Uzunovič vedno preslišal, dasi so mu ga novinarji stavili parkrat. Ta neobičajna rezerviranost ministrskega predsednika le še bolj potrjuje domnevo, da se na Bledu razpravlja in odloča o mnogih važnejših zadevah, kakor to opisujejo in zatrjujejo vladni krogi, ki izjavljajo, da gre le za običajne avdijence o tekočih poslih. Preti uažnimi odločitveni Danes opoldne sta bila gg. Uzu avdijenci. — Njun sestanek z d važnih zunanjepo — Bled, 20. avgusta. Istočasna prisotnost ministrskega predsednika, notranjega ministra, ministra zunanjih del in vojnega ministra — ki so odločilne in vplivne osebnosti v kraljevski viadi — je na Bledu v političnih krogih predmet živahnih komentarjev in kombinacij. Nekateri sklepajo, da se bo v navzočnosti kraljevi premotrilä splošna zuna-uia in notranja politična situacija naše dr£ave, zlasti da se bodo razpravljala vsa vprašanja, ki so v zvezi s prihodnjim septembrskim zasedanjem Društva narodov, ki so v zvezi z incidentom z Bolgarsko in s skorajšnjo sklenitvijo prijateljske pogodbe s Poljsko republiko, dalje vprašanje obstoja nadaljnje koalicije RR in bilanca občinskih voiitev v Beogradu in Srbiji. Nadaljnjo prisotnost dr. Nikiča na Bledu tolmačijo tako, da je njegov položaj v vladi več ali manj siguren in da ga radikali ne puste pasti. Na ta način računajo radikali, da zmanjšajo vpliv Stepana Radiča, odnosno ga drže v Šahu. Ni izključeno, da bo notranji minister Boža Maksimovič, ki je znan kot neustrašen in brezobziren izvajalec svoje politike, sprožil vprašanje nadaljnje usode beogradske občine. Mnogo tu govore o protestu radikalov proti volitvam. Ta protest morejo vložiti le v slučaju, ako ostane pri koaliciji z Radičem in ne pride do kooperacije z Davidovi-Čevimi demokrati. Težko je misliti, da bi radikali pristali na sodelovanje z Davi-dovičem in njemu istočasno prepustili prestolico. Po mnenju nekaterih političnih krogov je poraz radikalov v Beogradu deloma okrepil zveze z Radičem. Včeraj je bil izredno lep dan. Danes se je stemnilo in močno zoblačilo. Vreme vpliva tudi na razpoloženje na Bledu bivajočih politikov. Ministrski predsednik Uzunovič ostane po dosedanjih dispozicijah do jutri na Bledu, zunanji minister dr. NinČič še dalj časa. ravno-tako tudi vojni minister general Dušan Trifunovič. Kakor trdijo, se notranji minister Boža Maksimovič že danes odpelje z Bleda in potuje preko Rogaške Slatine v Zagreb, kjer se zopet sestane z g. Radičem. — Bled, 20. avgusta. Tukaj je bilo že na vse zgodaj izredno živahno. Vse zanimanje je bilo osredotočeno na Parkhotel, kjer stanujeta ministrski predsednik Nikola Uzunovič in minister notranjih zadev Boža Maksimovič s svojimi načelniki. Ministrski predsednik je z zanimanjem Čital ljubljanske liste. Ob 9. dopoldne se je podal v park pred hotelom, kamor ie kmalu na to prišel tudi minister notranjih zadev i Maksimovič. Med obema se je vršil nato poldrugo uro trajajoči razgovor. Ob pol 11. so došli zagrebški in beograjski listi, ki sta jih oba hlastno pregledala in smeje komentirala najnovejše vesti in poročila, zlasti o seji glavnega odbora HSS. Proti 11. je prispel v park tudi minister za šume in rude dr. Nikič, ki se je z obema ministroma pozdravil in ostal ž njima v daljšem razgovoru. Kmalu po 11. sta ministrski predsednik in notranji minister odšla v av-diienco h kralju, kjer bosta skupno poročala o političnem položaju in o na-daljnih smernicah vlade po občinskih .volitvah v Srbiji. 0 izrednem sklicanju novic in Maksimovič skupaj v r. Nikičem. — Posvetovanja o litičnih zadevah. skupščine ni govora. Skupni avdijenci ministrskega predsednika in notranjega ministra se v političnih krogih pripisuje posebna važnost in komentira tako, da v bližnji bodočnosti ni računati z nikakimi spremembami v vladi in njeni politiki. — Bled. 20. avgusta ob 13. Ministrski predsednik Uzunovič in notranji minister Maksimovič sta se ravnokar peš vrnila v Parkhotel od avdijence v Suvoboru. Oba sta bila izredno zadovoljna. G. Uzunovič je izjavil, da je notranji minister v njegovi navzočnosti poročal kralju o Izidu občinskih volitev in mu predlož 1 tudi statistične podatke. Pred Parkhotehom sta ministra naletela na dr, Nikiča, ki sta ga povabila, naj obeduje skupno ž njima. Popoldne se ministra Maksimovič in dr. Nikič odpeljeta z avtomobilom v Rogaško Slatino. Spremljal ju bo veliki župan dr. Baltič, ki se mudi danes na Bledu in se je ponovno razgovarjal z vsemi tukaj navzočimi ministri. Njihov prijateljski razgovor je vzbudil med novinarji precejšnjo pozornost ker ga smatrajo kot nekako zadoščence za znane ostre napade g. Radiča na dr. Baltiča. Senzacionalne ugotovitve v anketnem odboru — Beograd. 20. avgusta. Z ozirom na nadaljno odsotnost najvplivnejših ministrov izven Beograda je položaj v Beogradu popolnoma neizpremenjen V Narodni skupščini je vzbudila seja anketnega odbora precejšnje zanimanje, ker so se razpravljale različne manipulacije v znani bencinski aferi. Anketni odbor je glede te afere zaslišal nekega italijanskega podanika in nato finančnika 2?vkoviča, ki je podal senzacijonalna razkritja o mahinacijah in metodah beogradskih advokatov. Na podlagi Živkovičevih izjav so člani anketnega odbora dobili vtis, da so se v resnici vršile v bencinski aferi velike zlorabe. ZDRAVJE G. PAŠIČA Beograd, 20. avgusta. Na ministrsko predsedstvo in na predsedstvo radikalnega poslanskega kluba je danes dopoldne prispela iz Monte Carla enako se glaseča brzojavka te-le vsebine: Zdravstveno stanje g. Pašiča izvrstno. Sokolovič. To obvestilo je zahteval radikalni klub, ker so pred dnevi «Vreme» in za njim nekateri zagrebški listi razširili vesti, da se je zdravstveno stanje Pašičevo zelo poslabšalo, od kar je prispel v Monte Carlo. AVDIJENCA NOVE BEOGRADSKE UPRAVE Beograd, 20. avgusta. Minister dvora Jankovič je sporočil novoizvoljenemu občinskemu svetu, da želi kralj sprejeti predsedstvo občine v avdijenci na Bledu. Koncem tega tedna odpotuje predsednik dr. Kumanudi z nekaterimi občinskimi zastopniki na Bled, kjer bo ob enem obrazložil kralju smernice svoje bodoče občinske politike. Pred odhodom na Bled se bo vršila posebna seja novoizvoljenega občinskega zastopa, na katerem se bo sestavilo in odobrilo tozadevno. VBBX&bk Obisk angleškega poslanika v zija zahteva povišanje vojaškeg nlh držav proti medna — Beograd, 20. avgusta. Včeraj je po« setil pomočnika zunanjega ministra drja. Markoviča poslanik Kenard ter je ostal nad eno aro ž njim v razgovora. Takoj po tem je dr. Markovič obvestil o obisku zunanje* ga ministra dr. Ninčiča na Bledu. Dr. Mar* kov;č je bil po tem pesetu zelo rezei-vimn. Po vsej verjetnosti skuša bolgarska vlada angažirati za svoje namene Anglijo, izgleda pa, da doklej brezuspešno. V političnih kro* g:h se sedi, da Bolgarija tudi iz istega raz* loga zavlačuje odgovor na našo noto, ki do danes še ni dospel v Beograd. Po informa» cijah Vašega dopisnika je angleški poslanik opozoril našo vlado na stališče, ki ga za* vzema bolgarska vlada z ozirom na naše zahteve, izražene v predani noti. Bolgarija skuša velesile prepričati, da ne more po* staviti na mejo doveljnega števila orožni* stva in vojaštva, ker ji mirovne pogodbe ne dovoljujejo vzdrževati potrebnega kon* tigenta vojaštva. Po dosedanjem stanju bolgarske vojske lahko pride na 2 km dol* £o mejo samo 1 stražar. Zato odklanja Bol* garija vsako garancijo za napade komitskih tolp, ki jih ne more preprečiti. Bolgarija je poslala konferenci veleposlanikov svojo za* zunanjem ministrstvu- — Bolga-a kontinenta. — Odpor sosed-rodnemu posojilu Bolgariji. htevo, da se poveča vojaški kontingent. Kakor se zatrjuje, je angleška vlada priporočila jugoslovenski, grški in rumun* ski vladi, naj ne delajo ovir pri dovolitvi bolgarskega posojila, ker bodo vse obmej* ne države po svojih zastopane v komisiji, ki bo nadzirala uporabo tega posojila. Po sedanjem razpoloženju pa je skoraj gotovo, da bodo vse zainteresirane države tako rešitev tega vprašanja odklonile, ker bi se na ta način le še povečalo bolgarsko šovinistično stremljenje in delovanje. Ker se bo na septemberskem zasedanju Društva na* rodov razpravljalo tudi o tem vprašanju, se pripisuje temu zasedanju največja važnost. Bolgarija razvija v zapadnih državah naj* večjo propagando da jih pridobi za svoje cilje in ima zlasti v Italiji največjo zagovornico. Med našo, rumunsko in grško vlado se vrle o tem predmetu neprestani raz* govori, da bi se dosegel enoten nastop v Ženevi. Vse tri vlade bodo v posebni noti sporočile Društvu narodov svoje naziranje in zahtevale, da se temu izigravanju s strani Bolgarije, ki lahko resno ogroža mir na Balkanu, napravi z energičnimi ukrepi konec. • aloclolnos! tia zagrebški seji HSS Seja vodstva HSS je bila predča sno in brez konkretnih sklepov zaključena. — Komunike ni bil izdan. — Napovedano glasovanje o zaupnici ministrskemu predsedniku se ni vršilo. — Zagreb, 20. avgusta. Po včerajšnji dopoldanski in popoldanski seji je bilo zasedanje glavnega oduora HSS zaključeno. V politični javnosti je vzbudilo splošno presenečenje dejstvo, da na tej seji, o kateri se je že več dni prej govorilo in kateri se je pripisovala csobita važnost zlasti z ozirom na razvoj političnega položaja po občinskih volitvah v Srbiji, ni bil sprejet nikak važnejši sklep. Predčasna zaključitev seje brez sklepov se komentira tako, da radičevci v svojih zahtevah zlasti glede rekonstrukcije vlade in izločenia ministra Nikiča niso uspeli in ne smatrajo z ozirom na splošni polit, položaj za oportuno, tirati s svojimi osebnimi zahtevami položaja na ostrino. Radičevce je zelo poparilo tudi dejstvo, da Radič ni bil pozvan na Bled, dasi je jasno, da se bodo tam storili \ažni sklepi o nadaljnem političnem delovanju vlade in njerrih smernicah za parlamentarne delo. Radič je včeraj opoldne naiavil novinarjem, da bodo pripuščeni na popoldansko sejo, ca kateri bo imel on važen političen govor. Zbralo se je mnogo novinarjev, ki pa so zaman čakali. Po zaključku seje eo bul vsi udeleženci zelo rezervirrii^ in o poceku seje niso hoteli pod.iti nkakih iz* jav. Radič se je takoj po seji odpeljal do* mov in je odklonit vsako izjavo. Na včerajšnji dopoldanski seji je bilo aprejeto poročilo pravniškega odbora, ki je sestavil obtožnico zoper ministra dr. Nikiča. Obtožnica bo v obliki interpelacije iznese-na v narodni skupščini in nato predana anketnemu odboru za preiskavo korupcije. Za popoldansko sejo je bilo napovedano glasovanje o zaupnici ministrskemu pred-sedniku. To glasovaaje pa se ni vršilo, ker so, kakor se zatrjuje, nastali v glavnem odboru neki spori. Radie je na tozadevno vprašanje novinarjem izjavil: ^Nismo glasovali niti za niti proti zaupnici Uzunoviču. Sploh pa ne damo nikakega obvestila, ker so razmere take, da bi morali pri tem omeniti tudi ono, kar bi ne bilo prijetno in umestno.< Zakon o občinah — Beograd, 20. avgusta. Kakor se do-znava, je v ministrstvu notranjih zadev dovršen osnutek zakona o občinah, ki bo veljal za vso državo. Osnutek bo takoj po povratku notranjega ministra predložen na prihodnji seji ministrskega sveta v pretres ter bo po zagotovilu radikalskih krogov takoj na to predložen kot nujni zakonski predlog narodni skupščini, ki naj bi se sestala sredi meseca septembra k izrednemu zasedanju. Proračun prometnega ministrstva — Beograd, 20. avgusta. V ministrstvu za promet je proračun za bodoče leto dovršen. V proračunu so upoštevane večje redukcije, tako da bo proračun za desetino manjši kakor sedanji, ki znaša 1300 milijonov dinarjev. Opuščenih bo več odelenj v ministrstvu samem, pa tudi pri posameznih direkcijah ee bodo izvršile večje redukcije. Glede zgradbe novih prog stoji prometni minister na stališču, da teh izdatkov iz rednih dohodkov ni mogoče kriti ter da bo morala vlada v ta namen poiskati primerno posojilo. Zgradbe novih prog i aj bi se predale privatnikom, katerim naj bi se dovolila eksploatacija za gotovo dobo let ali pa da zgrade nove proge zasebna podjetja pro M plačilu stroškov v obrokih. Pri sedanjem gospodarskem in finančnem položaju države pa je nemogoče zahtevati, da gradi proge ministrstvo iz tekočih sredstev, ker Še za redno vzdrževanje obstoječih prog primanjkuje kreditov, kar se je pokazalo zlasti o priliki zadnjih poplav. IZENAČENJE DAVKOV — Beograd, 20. avgusta. Za danes ob 16. je napovedana seja parlamentarnega odbora, ki razpravlja o zakonu glede izenačenja neposrednih davkov. Pavle Radič kot predsednik odbora je danes zjutraj prispel uS Be<«rad' BoSjševiški režim se krha Sovjetska kusija preživlja težko notranjo krizo. Spor v komunistični stranki se je tako poostril, da ogroža v-es boljševiški sistem. V zadnjih dogodkih igra važno vlogo odprto pismo, ki ga je naslovil Zinojev-Apfelbaum na centralni odbor komunistične stranke. Objavo tega pisma so vodilni komunistični činitelji preprečili, dasi je opozicija opetovano zahtevala, naj se pismo objavi. Ker je bilo vse prizadevanje opozicije zaman, so pristaši Zinojeva sklenili izdati in razširiti njegovo pismo nelegalnim potom. Zinovjev ima na vodilnih mestih ruske komunistične stranke samo kakih 150 pristašev, ki so pa zelo agilni in energični. Tekom 24 ur se jim je posrečilo razširiti po Moskvi in Leningradu nad 5000 izvodov odprtega pisma, ki ga je pisal Zinojev vodstvu komunistične stranke na predvečer seje, na kateri je bil kot predsednik III. in-ternacijonaie odstavljen. Pismo je pisano v tako ostrem tonu, da je vsako sodelovanje z Zinojevim izključeno. Zinojev očita vodstvu komunistične stranke, da stranka že dve leti rapidno nazaduje in degenerira. Krivda zadene v prvi vrsti njenega glavnega tajnika Stalina, Pod njegovim vodstvom se je spremenila komunistična stranka'iz močne organizacije borcev za socijalno revolucijo v nekako društvo trgovcev, birokratov in oportuni-stičnih diplomatov. Voditelji sami sodijo o revoluciji in komunizmu zelo skeptično. Delavci, siromašni kmetje in vojaki se ogorčeno vprašujejo, čemu je bilo treba preliti toliko krvi, ko pa novi režim ni nič boljši od starega. Zinojev pravi, da se da nevarnost odstraniti samo s skrajnimi sredstvu Vladajočo kliko je treba odstaviti, komunizem se mora vrniti zopet k vojaškemu režimu in terorju. V nasprgtnem slučaju se utegne zgodhi-, da bo sovjetski sistem nekega lepega dne žalostno skrahiral. Darujte za sokolski Tabor! Prijateljska pogodba med Poljsko in Jugoslavijo — Beograd, '20. avgusta. Med Juco-lavijo in Pevsko se vodijo že dlje časa pismeni pogajanja za sklepanje prijateljske pogodbe med obema državama. Podrobnosti so s*> ugotovile na razgovorih med zunanjim ministrom dr. Ninčičem in poljskim poslanikom v Beogradu g. Okenskim. Včeraj je poljski poslanik pouovno poectil pomočnika zunanjega ministra dr. Markoviča, ki jo takoj nato obvestil zunanjega ministra na Bledu. Pakt jo izdelan v soglasju s paktom Društva narodov ter bo podpisan o priliki zasedanja Društva narodov v 2ene\i od našega in poljskega zunanjega ministra. O dosedanjem stanju pogajanj jo bil izdan včeraj zvečer v ministn?t\u zunanjih zadev sledeči komunike: sDa se učvrbtijo prijateljski odnoi.-t.ii, kJ obstojajo med uaso kraljevino in P^l|>ko. sta se obe vladi domenili v besedilu p;ikU prijateljstva in arbitražne pogodbe. S toni sporazumom, ki je zasnovan v popolnem soglasju s paktom Društva narodov, želita obe vladi nuditi nov dokaz miroljubnega duha, ki preveva obe državi. V zvezi s lom je tudi potovanje zunanjega ministra dr. Ninčiča v Varšavo.« V političnih krogih se pripisuje temu paktu posebna važnost, ker jc na ta način odprta pot za čimprejšnji vstop Poij.-ko v Malo antanlo. Pakt še ni parafiran, vendar pa so glavno določbe sporazuma že goto\e. V zvezi s to pogodbo je sestanek, ki ga b<» imel dr. Ninčič na eeptemberskem zasedanju Društva narodov v Ženevi s poljskim ministrom. Dr. Ninčič je o priliki s\ojeg) bivanja na Bledu poročal kralju o stanju pogajanj. Šahovski turnir v Ljubjani Danes se igra peto kelo. Borl>a je izredna srdita. Priceujajo se prve konture za prvenstvo. Do opoldne je bila izigrana samo partija Agapjejev — Acimovič. Agapjejev je ob 10.20 v 23. potezi elegantno potolkel Acimo-viča. Ostra in doslej ena nnjintercsantnej-J šili je igra med Furlauijem in dr. Singer-, jem. Stanje danes opoldne: Furlaui in Agapjejev v 3 in pol, Didzinski 3, Dernovšek, Pire, Ročic, dr. Singer in Tot 2 in pol, Gren-čarski, Kalabar, Kulžinski in Rupnik 2, Mrzlikar, C. Vidmar, Jonke, Poljakov io Vogelnik 1 in pol, Acimovič, Koznmara, Du-mič in Marjanovih 1. V soboto ob 19.50 igra znani ftabovikJ mojster g. Vukovič v restavraciji Zvezda s:-multanko proti poljubnemu številu igralcev. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Trami, merkantilni, od 3-3 do 5-6, od 4 do 11 m, monte, fco. vag. meja, 10 v. 290, hlodi, smreka, jelka, od 25 cm premera naprej, I./II. monte, fco. vagon, nakladalna postaja 7 v., 200, buk. plohi, parjeni, ostro-robi, paralelni, očeljeni, od 27 do 60 mm. od 2 m naprej, % 15% courcons, od I in do 1.90 m, prima 1 v., 1000, sec. 1 v., 820, ico. vagon Sušak pristan. Efekti: 7% invest. pos. 1921 75—76. 2%% drž. renta 297—298, 296—297.50, Ljubljanska kreditna 170, Hrv. eskemptna banka 100—100.50, Kreditna banka Zgb. 101 —102, Hipotekama banka 54.50, Jugobanka 91—91.50, Praštediona S65—867.50, Slaven-ska banka 50—52, Eksploatacija 10—12, Drava dd. Osijek 235, Šečerana Osijek 305, Isis dd. 51—54, Niha g 11, Gutman 200—22*\ Slaveks 112—115, Slavonija 31-^2.50, trboveljska 341, Union 335, Vevče 108, Agraria 40^—11. '; ZAGREBŠKA BORZA. Devize. Amsterdam 22.79, 22.S9, Wieu 799.25, 803.25, Berlin 13.4925. 13.5325, EU« lija 186.15, 187.33, London 275.175, 276.375, Newyork ček 56.465, 56.765, Paris 157.—, 159.—, Praga 167.43.—, 168.43, Curih 10.948, 10.968. . -.v.^^ « Efekti: Investicijsko posojilo 1921 75—76, Loterijsko posojilo 1881 20—22, Tobačne srečke 18SS 20—22, Loterijska državna renta 294, Celjska posojilnica Celje 19^ —194, Ljubljanska kreditna banka Ljubljana 170, Merkantilna banka Kočevje 90, Slovenska banka Zagreb 50, Kreditni zavod Ljubljana 165—175, Strojne tovarne Ljubljana —110, Trboveljska premog. druz°ba Ljubljana 330—345, Združene papirnice 108, Stavbna družba Ljubljana 35—65, Šešir, Škofja Loka. 103—104. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.12, Pariz 14.60, London 25.1525, Milan 16.975, Newyork 517.625. Praga 15.325, Dunaj 73.10. Trst: Beograd 53.50—54, Pariz 85.50—, 96, London 148.2O—148.70, Newyork 30.50-^ Stran «SCOVENSKI NAROD- dne 21. avgusta 1926, Ste v. 188 listo oDrtntkov Največje slovenske obrtniške organizacije so postavile skupno listo za volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo« — Kakor smo že poročali so se vse r Centralne in velika večina okrajnih in krajevnih obrtniških stanovskih organizacij sporazumelo, da postavijo skupno listo za volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo. Akcijski komite združenih organizacij objavlja sedaj kandidatno listo pod imenom «Stanovska lista obrtniških organizacij ljubljanske in mariborske oblasti.» Lista je sledeča: I. KATEGORIJA. Člani. Franehetti Engelbert, bivski moj •m načelnik Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani, Vahtar Miha, knjigovez in podnačel-nik Splošne zveze obrtnih zadrug ter predsednik obrtnega društva v Mariboru, Iglic Karol. krojaški mojster in načelnik obrtne zadruge v Logatcu,* Bixiak Ivan. modni atelje in predsednik Zveze obrtnih društev za Slovenijo v Celju, Namestniki: Kersnič Ivan, krojaški mojster in načelnik zadruge krojačev v Ljubljani, Spes Fran mL, zidarski mojßter in načelnik Strokovne zidarske zadruge v Mariboru, Holv Josip, brivski mojster in načelnik obrtnega društva v Brežicah, Dolžan Fran, kleparski mojster in od-Ibornik občeslovenskega obrtnega društva v Celju. n. KATEGORIJA. Člani. furman Ivan, pekovski mojster in podnačelnik obrtne zadruge v Slovenski Bistrici, Kavčič Fran. gostilničar in načelnik Veze gostilniSarskih zadrug v Ljubljani, Horvat Janko, slikar bi predsednik pbrtnega društva v Ljutomeru, Ogrič Filip, zobptehnik in predsednik jpbxtnega društva v Novem mestu. > Namestniki: Štefan Szukits, krojaški mojster v Mur-feki Soboti, Rozman Ivan, čevljarski mojsrter v Ljubljani, Rozman Alojzij, gostilničar in načelnik gostil ni carske zadruge v Irevaljah, Kuhar Rudolf, mizarski mojster in načelnik obrtne zadruge v Mokronogu. III. KATEGORIJA. Člani. Ambrouč Josip, gostilničar in izdelovalec gredei v Ljubnem na Gorenjskem, Kol še k Martin, čevljarski mojster in odbornik Zveze obrtnih društev za Slovenijo v Celju, Bernik Ivan, mizarski mojster in načelnik mizarske zadruge v Ljubljani. Beriie Josip, gostilničar in načelnik goirtilničarske zadruge v Ptuju. Namestniki: Turšič Leopold, člikarski mojster v Cerknici, Hmelina Karol, dimnikarski mojster v Slove iijemeradcu, AnŽic Franc, mesarski mojster v Ljubljani, Čoh Stjepan. gostilničar in načelnik gostilničarje zadruga v Rogaški Slatini. IV. KATEGORIJA. člani. Klubicka Josip, čevljarski moj-rter in odbornik čevljarske zadruge v Mariboru, Rebck Josip, ključavničarski mojster v Ljubljani, Nerat Frane, zidarski mojster v Gaber jih. Rozin Miloš, kleparski mojster in odbornik Zveze obrtnih društev za Slovenijo v Trbovljah. Namestniki: Podhraski Karol. kleparski moister in načtlnik obrtne zadruge v Slovenski Bistrici, Rožič- Stefan. pleskarski mojster v LJubljani, Kolar Josip,, mizarski moster in predsednik obrtnega društva na Vranskem. Steie Anrcn. čevljarski mojster in predsednik obrtnega d rušiva v Kranju. V imenu združenih obrtniških organizacij so podpisali listo in njeno objavo: Za akcijski komite: Ivan Rebek s. t. Za Zvezo obrtnih društev za Slovenijo v Celju: Ivan Bizjak s. r. Za Zvezo obrtnih zadrug v Ljubljani: Englebert Franehetti s. r. Za Splošno zvezo obrtnih zadrug v Mariboru: Franjo BureŠ s. r. Za Zvezo gostilničarskih zadrug za ljubljansko oblast v Ljubljani: Fran Kavčič s. r. Za zvezo gostilčarskih zadrug: za mariborsko oblast v Celju: Drago Bernardi r. Dogodki sirom J Sarajevski vampir, — Fantastične pripovedke« — Ženske si ne upajo na ulico. — Zopet ni roparski umor v Bsnatu. Prebivalstvo Sarajeva je že teden Üni skrajno razburjeno radi neke tajin-stvene pojave, ki straši v ponočnih urah mati tudi policija. Ljudje, ki so vampirja videli, so pripovedovali najgorostast-nejse stvari. Policija je razmestila po na pokopališču in po ulicah. Stvar je j pokopališču in bližnjih ulicah stražnike, na prvi pogled sicer skrajno neverjetna, .vendar pa obstojajo nepobitni dokazi za. njen obstoj in se z zadevo peča celo policija, ki pa doslej tudi ni mogla dozdevnega «vampirja» razkrinkati. V nočnih urah so prebivalci že ponovno zapazili v ulicah v bližini pokopališča belo postavo, ki brezslišno tava od hiše do hiše. Kakor hitro se ji kdo približa, jjgov običajno sprehajal po ulicah in se je šele okrog 11. ure vračal v svoje jnalo stanovanje v bližini cerkve Sv. Silpisa. Ti sprehodi so bili zdravi in po brezkončnih urah v pisarni zelo prijet* ni. Gospod Letajan je bil že dvajset let "uradnik. Ni imel nikakih ambicij, a jsvojih skromnih sposobnosti si je bil Bvest, Družinskemu veselja in radosti ni užival, ker se je vedno bal odgovor* nosti in skrbi. Tudi ljubavne avanture ßo mu bile tuje, ker se jc zavedal, da je strašno liubosumen in občutljiv. Zato se je včasih naravnost veselil svoje bedne zunanjosti. Vso njegovo življenjsko srečo je tvorila njegova osamljenost in čutil se je srečnega, da jje neopazen stopal skozi življenje, da je lahko vsak mesce za skromno vso* tico povečal svoje prihranke za sta* rost, da je od šeste do sedme dnevno igral s svojimi kolegi domino in da se je lahko sam sprehajal v zimskem fcnrazu in poletnem hladu. Kam bi šel danes?... Kakor vce* raj. Po jenisejskem polju v bulonjski jgozd. Bila je krasna pomlad ... Toda ig. Letajan je svoje užitke rad menja* val. Ob Odeonu je prišel do luksem» burškega parka, ki je bil še odprt in ga je premeril z enega konca do dru* jgfiga ter. srišel tako do. observatorija! nato pa jo je mahnil po ulici Sv. Jako* ba, korakal krog Panteona in prišel v ulico Muftar. Hotel je preko trga Va* liber prispeti zopet na keje. Stopal je počasi, premišljajoč, kako življenje je nekdaj vladalo v ulicah, po katerih je hodil. Blizu postaje Austerlitz se je vse* del pred kavarno in popil časico kave, kmalu na to pa je zopet stopal po sla* bo razsvetljenih ulicah v črno noč. Bil je dobro razpoložen in čutil se je po* polnoma srečnega. Čudil se je povsem drugačnemu izgledu kamenja in drev* ja, vode in senc v polsvetli noči. Stopal je baš po keju Montebello, ko je zapazil ne daleč pred seboj žen* sko, naslonjeno na ograjo. V začetku se ni dosti zmenil za samotno žensko v tih: noči, ko pa je dospel bližje, jo je začel natančneje ogledovati. Bila je vitke postave, izgledala je v obleki temne barve zelo mlada, izpod malega, črnega klobučka in gostih plavih las p i je gledal v temno noč majhen, bled obrazek. Ko je stopil bliže, je vzdrh* tel: dekle je krčevito jokalo in solza za solzo je padala na črno ogrinjalo. Gospod Letajan se je zdramil, pri* stopil k samotni ženski in jo nagovoril: <«"Kaj vam je. gospodična?* Ni mu odgovorila, pač pa se. je za par korakov umaknila. Stopil je za njo in ponovil svoje vprašanje: «Kaj vam je?. Kaj se vam je pri* petilo?» Dekle je cvignilo "glavo in mu po* gledalo v obraz. Opazil je, da je Še zelo mlada ter da ima krasne modre oči, v katerih se blešče debele solze... «Nesrcna sem. Pustite me!» mu je po krat km molku odgovorila, «Ne mo* jcejft.tv,e4-l^eaašaji tega zivjjegial» _ «Nesrecna v teh letih... Malo po* guma je treba, draga moja gospodič* na ... Nikar ne plaka j te! — Tukaj vendar ne morete ostati!v Gospod Letajan je postal silno raz* burjen in ni več vedel, kaj bi ji še rekel v tolažbo. «Kam naj grem? ... Sedaj sem sa* ma na svetu... O bog, če pomisiim!.. Strašno sem nesrečna!... Kaj naj po* čnem?... O, vem, kaj mi je storiti!^ je vzkliknila na več, glas. Dozdevalo se je, da se ji bo zme* šala pamet. Gospod Letajan se je pre* strašil in ves prepaden jo je začel mi* riti. ^Potolažite se!» ji je tiho zaiepe* tal, sklonivši se k njej. «Povej te mi, kaj se vam je pripetilo?* Ni mu odgovorila, samo svoj rob* Ček ie krčevito stiskala k ustom. Gospod Letajan je začel omaho* vati; razburjenost be je polegla. Bil je po naravi zelo bčutljiv človek, a nje* govo samotarsko življenje je zamorilo v njem skoraj vsako mehkosrčnost in postal je precej brezobziren napram drugim. In kaj ga je končno brigala usoda tega neznanega dekleta? Kdo ve, v kake neprilike in kake nevarno* sti bi lahko zabredel, ako stopi to de* kle v njegov krog?! , ( * «Ne smete ostati tu,» ji je rekel po kratkem molku skoraj povsem ravno* dušno. «Pojdite z menoj vsaj do kake* ga bolj razsvetljenega, bolj prijaznega mesta!... Nočete?... Hočete ostali sama?» Ona ni več plakala. Bleda, sključe* na je topo zrla pred se. Gospodu Le* tajanu se je dozdevalo, da bi se ona pomirila in mu izp o ve dala. svoje krize j i in težave, če bi se ii približal malo bolj nežno in ljubeznjivo. Toda takoj je pomislil, da bi bilo to brezsmiselno in neumno, ter je odšel. Ko je bil kakih deset korakov od* daljen, se je ustavil in okrenil. Deklica je še vedno stala na istem mestu, na* slo njen a na ograjo Že se je hotel vr* niti, toda obvladal se je in nadaljeval svojo pot. Še enkrat se je okrenil in jo pogledal... Tretjič je ni več videl na prej snem mestu. Brez dvoma je med tem že odšla. Zamahnil je z roko in odšel svojo pot. Toda sprehod se mu ni zdel več prijeten. Ozlovoljen se je vrnil domov in vso noč ga je mučila slaba volja. Proti jutru se je neprijetni občutek začel izgubljati in po dobro prespani naslednji noči, celodnevnem napornem delu v pisarni in večernem sprehodu po razkošno razsvetlenih bulvarjih je bil naslednjega dne zopet dobre volje. Gospod Letajan je bil že popolno* ma pozabil na predsinočnji dogodek, ko je popoldne sedel na svojem sta* rem mestu v restavraciji. Razgrnil je novine pred sabo na mizi, da bi mogel tudi med obedom citati. Med dnevni* mi noticami je naletel na sledečo vest: «V torek zvečer krog 11. ure je skočilo neko mlado dekle v bližini mQ* stu Silia v Seino. Ko so jo potegnili iz vode, je bila že mrtva. Samomorilka, koje identiteta še ni ugotovljena, je pristojno oblečena, ima plave lase in je stara krog 20 let.» Gospod Letajan je pobledel in naglo dovršil obed. Vzel je novine v roke in pozorno še enkrat prečital vest, ki ga je tako zelo razburila... Ali je to ono dekle, ki je tako plakalo na keju Montebello? — Most Sili je nrecej odalien od onefia mesta... Če je bila to «ona», bi bila gotovo skočila v vodo na onem mestu, ker jo je našel in ... zapustil... Morda je vendarle ona!... V duhu si jo je predstavljal slabotno in zapuščeno, prežeto od taj« ne bolesti, kako blodi ob mračni oba« H reke, kako si želi umreti in se ven* dar boji smrti... Živ Človek se ni za njo brigal___Samo on se je slučajno znašel ob njeni strani, ko je potrebo« vaia pomoči in utehe, ko bi je bila po* tolažila prijazna beseda in bratsko soj čutje ... An on tega ni razumel, ni ho* tel storiti, ker je bil kukavica, slabott než in egoist... Pred oči mu je stopil oni otročje« nežni obrazek, one otožne, modre oči, zalite s solzami... Nikoli pač ne bc zvedel za njeno bol, za njene tuge ... sploh ničesar tev. 188 «SLOVENSKI NAROD* dne 21. avgusta 192č Straft * Dnevne vesti. V Ljubljani, ant — Prosvetni minister na oddihu. Prosvetni minister Miša T r i f u n o v i č ostane do konca tega meseca v kopališču Vr-njačka Banja. — Pravoslavni patrijarb v Štbeniku. Patrijarh Dimitrije je dospel v Šibenik, kjer ostane dva dni, nakar potuje v Split, da vizitira tamošnjo pravoslavno občino. Patrijarh poseti še druge kraje dalmatinsko - istrske eparhije. — Društvo Narodov čestita ministru dr. Nlnčlču- Zunanji minister dr. Ninčič ie prejel o priliki podpisa jugoslovensko-grske prijateljske pogodbe od tajnika Društva narodov- brzojavko, v kateri mu v imenu Društva narodov čestita k tej novi pridobitvi na potu konsolidacije splošnega miru. Dr. Ninčič se je za čestitke brzojavno zahvalil. — Kongres evangeličanov v Vrba&u. Te dni je bil ctvorjen letošnji kongres evange-ličanov v naši drŽavi. Kongresu predseduje Vilim Red, edvetnik iz Kikinde. Glavna •razprava je posvečena ureditvi evangelske-ga cerkvenega vprašanja v naši državi ter notranji organizaciji evangelske cerkve. Na mesto pokojnega priora Gustava \Vag-nerja je bil izvoljen prv'Omestrtikom zagrebški pastor dr. Jlija Pop. Kongres bo trajal do 27. t. m. — Slovenec obstreljen v Trstu. V sredo zvečer so našli v ulici Scalinata Slovenca .Mar* na Lesjaka s prestreljeno nogo. V bolnici, kamor so ga prepeljali, je izpovedal, da se le z ulice pogovarjal s svo-fim dekletom. Nenadoma Je počil strel in krogla ga je zadela v levo stegno. Kdo je strel oddal, ne ve. Sumi pa, da fca je nekdo obstrelil iz ljubosumnosti. O storilcu seveda ni nikakega sledu. — Posebni vlak vojnega ministra. Pred* včerajšnjim smo poročali, da je vojni mini* ?ter general Trifunovid pri odhodu na Bled v Beogradu zakasnil redni vlak in se zato peljal s posebnim vlakom. Vest je bila malo neverjetna, a priobčili so jo tudi vsi drugi listi. Izkazalo se je res, da je bila ne* resnična. Vojni minster je namreč potoval 3 garnituro, s katero so prišli v Jugoslavijo čsl. generalštabni oficirji in a kate-o so se včeraj tudi vrnili v svojo domovino. Ker so vlaki na progi BcOg-rad^Zagreb itak že vsi predolgi, ta garnitura ni bila priključena rednemu vlaku, 3mpak so jo vodili do Ljubljane kot drugi del brzovlaka. Z njo je potoval tudi vojni ministeu. _ Vpokojirev v trgovinsekm ministrstvu. V ministrstvu trgovine in industrije je vpokojen prof. Stjepan Jankovi?, pomočnik ministra trgovine in industrije. VpokojUev učiteljev. V prosvetnem ministrstvu je podpisan ukaz o vpoko-jitvi velikega števila učiteljev in, učiteljic, }ci so dosegli zakonito število službenih let. — Čebelarska ra.zsts.va in kegres v Dubrcrniku. V nedeljo 22. t. m. se oivori v Dubrovniku kongres jugosl o venskih čebelarjev. Istočasno se otvori tudi velika čebelarska razstava. Za udeležece kongresa in razstave je dovoljena polovična vožnja P° železnicah Za prireditev vlada med gospodarskimi krogi veliko zanimanje. Zastopani bodo tudi čebelarji iz Slovenije. — Polovična vožnja na Gorenjsko. Slov. plan. društvo naznanja, da dobijo člani SPD na podlagi legitimacij s sliko v večjih skupinah polovično vožnjo iz Ljubljane do Kranjske gore in nazaj. Priglasitve v društveni pisarni, kjer se dajo potrebne informacije, Šelenburgova ulica štev. 7, II., levo. — Himen. Poročil se je v nedeljo v Celju g. Anton Kovačič, tovarnar peči na Viču in v Ljubljani, z gospodično Justino VoŠnjakovo iz ugledne slovenske celjske rodbine. — Iskreno čestitamo! — Važna konferenca t Splitu radi Jadranske železnice. Na rx>ziv splitske mestne občine in tamošnje trgovske in obrtne zbornice se vrši prihodnjo nedeljo v Splitu velika konferenca vseh gospejdarskin in drugih zainteresiranih krogov, na kateri se bo razpravljalo o nameravani zgradbi Jadranske železnice, za katero bo menda že v prihodnjih dneh izdana koncesija. Na konferenco so poleg vseh v pošte v prihajajočih gospodarskih korporacij povabljeni tudi poslanci in ministri. Namen konference je, da spravi zadevo končno v pravi tir in pospeši vso akcijo. — Iz TJJÜ. Ožji izvršilni odbor je imel včeraj sejo, na kateri se je. razpravljalo o ostavki dosedanjega urednika glavnega glasila UJTJ yNarodne Prosvete< g. Vujiča Pe+kovica. Ostavka je bila sicer sprejeta, vendar pa ni padla glede nasledstva se nobena odločitev. G. Petkovic" je naprošen. da začasno še nadalje vodi uredniške posle. — Ustanovitev Saveza jugoslovenskih mest- Danes je odpotoval v Beograd zagrebški župan arh. Heinzl, ki bo poselil novega beograjskega župana dr. Kumanudiia, da se z njim dogovori o ustanovitvi Saveza jugo-slovenskih mest. Savez bo imel svoj sedež v Beogradu. Ustanovna skupščina naj bi ae vršila že prve dni septembra. Potrebno bo izvesti to organizacijo v Srbiji, ker so pre-čanska mesta že organ i-drsna. — Slikar Bužan na Bledn. Na Bledu se nahaja že nekaj dni slikar Bužan, ki portretira kralja in kraljico. Nedavno je dovršil portret kraljice, ki kralju posebno ugaja. Zato ga je naprosil, da izvrši skupen portret. Bužan je z delom že pričel in ostane radi tega dlje časa na Bledu. — Učiteljska imenovanja. Za stalne šolske upravitelje so imenovani: v Jdjšah pri Kamniku Emest Šušteršič. v Mozirju pri Kočevju Robert Herbe, v Novem mestu Davorin Matko, na Drenovem griču Anton Türk in v Sv. Jurjn pri Grosupljem Rudolf Žrjdaršič. — Senzacijonalne aretacije v VlrovitlcL V Virovitici so bili po nalogu državnega PravdniŠtva aretirani in oddani v sodne za-pere šef tamošnje policije Šandor Benak, notar dr. Josip Antoš in Evgen Mady, rav-vi^dL -ywrrnaSkfl Arani1™^ -Za^^odsotnim 20. avgusta /926. sresklm poglavarjem rluzjakom :e bila izdana tiralica. Vest o aretaciji .ie zbudila v mestu in okolici velikanska senzacijo. Aretacije so v zvezi s polomom vitroviske hranilnice, kjer so igrali omenjeni odločilno vlogo. — Smrtna kosa, V Krtini pri Domžalah ja umrla v sredo v starosti 64 let ga. Jera Pangre, ma-ti poštarja v Delu pri Domžalah. Blag ji spomin! — Težka avtomobilska nesreča v Novem Sadu. V Novem Sadu se je vsled neprevidnosti Šoferja pripetila minulo sredo :ežka avtomobilska nesreča, ki je zahtevala tudi več človeških žrtev. Neki avto je privozil z največjo brzino iz ulice Laze Kostida ter v naglem ovinku zavozil v Futoško ulico. Na cglu je stala gruča ljudi. Ker šofer ni dal aikakih signalov, so ljudje mirna obstali na robu n^ice. Vsled prenagle vožnje pa šofer avtomobila ni mogel tako naglo zaokreniti in je zavozil naravnost v to gručo. Nekega kapetana je avto podrl na tia in ga vlekel nad 10 metrov daleč se-I boj, dve dami pa sta si pri padcu zlomili noge. Kapetan je med prevozom v bolnico umrl. Avro je bil last trgovca Maršala iz Osijeka, proti kateremu je vložena tožba. HIBUJSfcSailUiBUlailllBflllBBIIIIlKUlMl V nedeljo, dne 22. t. m. m m m |fl J| ov no k . w ^aclovljici. Vsak obi ko.alec naj v nedeljo kupi v trgovini pri Primožu v Radovljici en zavojček naše čajne Špeciailtete za 6 Din da se prepriča o dobroti naše čajne mešanice, katera bode pri Primožu s ta; no v zalogi. Komur je sreča mds, dobi v zavojčku številko, na katero je zadel lep dobitek! Kdor zadene, naj se zglasi z zavojčkom s priloženo števil ko takoj pri lastniku trgovine, kjer dobi določeni dobitek. 2381 Ne samudiie ugodne prilike! Za mnogotrojen obisk se priporoča trgovina pri Primožu v Radovljici« v novootvorjeno trgov.no k iz Ljubljane * Veuki župan dr. Baltič danes ne sprejema strank. —lj Pogreba Jakoba Zalaznika se je včeraj popoldne udeležila ogromna množica ljubljanskega prebivalstva, ki je hotelo s tem izkazati zadnjo čast svojemu vrlemu someščanu. Pred hišo žalosti so zapeli združeni ljubljanski pevski zbori pretresljivo »Vigred«, nakar se je začel pomikati žalni sprevod po Starem in Mestnem trgu proti pokopališču. Na Čelu sta korakala z zastavo Sokol Ljubljana in Sokol II. v kroju, za njima pa močna deputacija raznih ljubljanskih organizacij, katerih član in podpornik je bil pokojnik. Pogreba so se med drugimi cdličniki udeležili vladni svetnik dr. Sene-kovič za velikega župana, mestm gerentje dr. Dinko P u c Anton Likozar in Josip Türk, predsednik vis. dež. sodišča g. Re-kar, predsednik notarske zbornice fludo-vernüe, celokupni odbor in številni člani Naprednega društva za Šentjakobski okraj, Šentjakobski oder, člani SLD s predsednikom dr. Lovrenčičem, ki so spremili svojega dobrega tovariša v lovskih krojih, itd. Sledila je dolga vrsta pokojnikovih znancev in prijateljev ter veliko število ljubljanskega ženstva. —lj Rumanski novinarji v Ljubljani. Kakor smo že poročali, je prispelo v Jugoslavijo 16 novinarjev iz Rumunije, zastopa niki vseh večjih rumunskih listov. Ostali bodo pri na-s 14 dni, da si ogledajo najza* nimivejše kraje naše države. Včeraj so bili v Sirbotici in Novem Sadu, danes so v Za* grebu. ponoči pa se peljejo na Bled, kjer si ogledajo tudi Vintgar, ako bo vreme ugodno. Na Bledu jim prirede opoldne banket. S popoldanskim vlakom ob 16.58 se gostje pripeljejo v Ljubljano, kjer jih ne kolodvoru sprejmejo ljubljanski novinarji m predstavniki oblasti. Rumuni si nato ogledajo mesto in Grad, zvečer pa imajo prijateljsko večerjo v «Zvezdi». Ponoči se odpeljejo proti Sušaku. —lj Občinske doklade v Ljubljani. Veliki župan je sporazumno z delegacijo ministrstva financ dovolil mestni občini ljubljanski v kritje primanjkljaja pobiranje naslednjih dveh doklad a) 35odstotne doklade na hišno najniarino in b) 185odstone doklade na vse ostale direktne davke, razen na one, ki so po zakonu prosti občanskih doklad in razen na davek od telesnih delavcev. —lj Zatvorttev peti v Lattermamiovem drevoredu ob priliki Jesenske pokrajinska razstave. Dne 28. avgusta 1936 se začasno zapre pot, ki vodi v smeri razstavnih šotorov mimo velesejmskih paviljonov proti pivovarni Union. Občinstvo sc opozarja, da je javni prehod od 28. avgusta do 17. septembra 1936 skozi navedeni del Latter-mannovega drevoreda nedopusten, ker pripada ta. čas jesenski pokrajinski razstavi. —I j Odstranite stare ulične table! Poročajo nam: Pri raznih prekrščenih cestah in ulicah v predmestjih vise še stare, razbite ali pa zamazane table, ki delajo zmedo aied občinstvom in nič manj raznim uslužbencem, ki iščejo stranke, Cas bi že bil, da se ta zadeva uredi in oskrbe nove označbe. —11 Kopanje na Savi Radi trajnega lepega in vročega vremena Sava znatno pada in obenem postaja toplejša. Pri črnuškem mostu je znašala včeraj popoWfcne temperatura Save 153° C. —U Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo dobave železnine in ključavničarskega dela pri zgradbi mestne stanovanjske hiše na Ahacljevi cesti v Ljubljani. Vse tozadevne jjodatke dale mestni «aAhP. ni urad. Lingarjeva ulica štev. l/m., med uradnimi urami od 21. avgusta t. L dalje. —-lj Vreme. Včerai je ob 21. kazal barometer 733, termometer 22° C, vlažnost fo%>. Danes ob 7. zjnmij barometer 764.S, termometer 16^°, vlažnost 10095. Zjutraj megleno. Opoldne barometer 764, termometer 21°, vlažnost 97 Močno oblačno. 2e sedem dni ie bilo brez dežja, danes pa zopet p o malem dežuje. —lj Drobna policijska fcronika. Mirno. Nobene eret&cije. Male tatvine. Nekaj slu« čajev kaljenja Bočnega miru. Po ulicah je zelo razgrajal neki veseljak s primernim imenom. — Konjač je radi kontumaca ne* prestano v funkciji in lovi pse, ki nimajo nagobčnikov. Včeraj jih je več ujel. 2i» vil;'-i trg je bil poprej pravi eldorado za pr L- ^daj so od tam izginili. Iz Celja —c Zupan dr. Juro Hrasovec se je vrnil z dopusta in zopet vodi županske posle, katere je v času dopusta opravljal podžupan Drago Gobec. —c Savinske kopeli so zadaje dni prav dobro obiskane. Vse hiti v Savino, da nadomesti ono, kar je odvzelo deževje. Vse s: želi še mnogo solnčnih dni. —c Mestno gledališče. V minuli sezoni se v našem .gledališču ni vršilo toliko predstav, kakor prejšnja leta. Vršila so se deloma gostovanja iz Ljubljane m Zagreba, deloma pa so vprizarjali predstave domači diletanti. Za bodočo sezono namerava gledališče pridobiti g. Valo Bratina, kateri je Že pred nekaj leti deloval v Celju. Pod njegovim vodstvom bo prišlo v naše gledališče gotovo zopet več življenj. —c Podružnica Kmetijske družbe za Celje in Okolico ima v nedeljo 22. t. m. predavanje na Babnem v prostorih požarne hrambe. Predaval bosta dva strokovnjaka o poljedelstvu. Iz filaribora —m Minister dr. Superina se je včeraj mudil v Mariboru. Ogledal si je tamošnje poštne urade, popoldne pa se je v spremstvu velikega župana odpeljal na Falo ter si ogledal falsko elektrarno. Zvečer je imel konferenco s svojimi političnimi prijatelji, danes pa se vrne v Beograd. —m Zamotano stanovanjsko vprašanje. Največjo stanovanjsko bedo v Maribora, kjer je menda v vsej Sloveniji najhujša, povzroča nerazumljivo postopanje državnih oblasti je državna uprava sicer kupila dve sta-zgraditi potrebnih uradnih in stanovanjskih prostorov. Ob ustanovitvi mariborske oblasti je državna uprava sicer kurpila dve stanovanjski hiši, ki pa nikakor ne odgovarjata potrebam in bi bili potrebni obsežne adaptacije. V teh hišah stanuje nad 40 strank, deloma državnih uradnikov, večinoma pa privatniokv. V palači velikega županstva so nastanjeni tudi srezki poglavarji ter davčna oblast. Finančno ravnateljstvo ?č ie lansko leto preselilo v hišo mestne občine na Slomškovem trgu. Ker poteče koncem tega leta najemna pogodba med občino in državno upravo, je občina te prostore odpovedala, ker jih potrebuje za lastne urade./ Sedaj namerava državna uprava odpovedati vsem strankam v svojčas kupljenih hišah. Več strank je odpovedne dekrete že dobilo, a se ne morejo izseliti, ker ni stanovanj na razpolago. Kastane vprašanje, kam naj gre vseh 45 strank ob novem letu, ko bodo bržkone morale stanovanja brezpogojno zapustiti. —m Češkoslovaški oficirji so bili na povratku v domovino v Mariboru kot zadnji jugoslovenski postaji navdušeno sprejeti. Na kolodvoru se je zbralo poleg številnega občinstvu in članov lige mnogo zastopnikov oblasti in uradov ter celokupni zbor z vojaško godbo in častno četo. Ob prihodu vlaka je zasvirala godba državno himno. Po kratkem pozdravu so se podali gostje v kolodvorsko restavracijo, kler jim je bila prirejena zakuska. Pred odhodom jim je dr. Reisman izročil v imenu Lige zavojčke z vinom in sadjem. Občinstvo in gostje so stoje zapeli >riej Slovanec, nakar je vlak med navdušenimi klici zapustil kolodvor in Izginil za lajtersberškim ovinkom. Češki oficirji so bili s svojo turnejo po naši državi zelo zadovoljni ter so se divili krasoti n^ših krajev. iia razganja Pojasnjena tatvina blagajne na dolenjskem kolodvoru. — Dober plen policije, — Bosanci ne dovoljujejo hišnih preiskav. — Tatvine po deželi. Ljubljana, 20. avg. Razmeroma hitro se je posrečilo pojasniti tatvino ročne blagajne, ki je bila 17. julija t. 1. ukradena na dolenjskem kolodvoru. Te ročne blagajne niso več vporab-ljali in ie bila težka približno 20 kg. Tat lo je odnesel, upajoč, da dobi bogat plen v gotovini. Policija je imela o tatu precej točen opis. Marljivo so iskali okrog, a zaman, končno pa se je tat sam vjel na II-manice. Mokronožan, 27letni brezposelni Janez Bartol, kateremu delo zelo .c-mrdl in raje okrog postopa, je na Veliki šmaren zvečer prišel v Ljudsko knhlnlo v Streliški ulici ter tam izmaknil boljši klobuk nekega delavca. Tatvino so takoj opazili in osumili Bartola. Zaprli so ga. Drugi dan so ga na policiji pazljiveje ogledali in ugotovili, da se opis tatu ročne blagajne prav čudno vjema z Bartolovo fizijognomijo. Po dolgem zasliševanju je Bartol res priznal tatvino blagajne in pripovedoval, kako je blagajno nesel daleč na Barje, jo tam šiloma odprl, a je bil presenečen, ker notri ni bilo niti kronice, zato je blagajno vrgel v grm. Janez Bartol pa ni hotel sam prenašati kazni, zato je izdal svojega tatinskesa »pajdaša«, kajti znano je, da so tatovi najbolj nesolidaren tip, ako jih doleu nesreča. Povedal je, da ga je k tatvini napeljal neki »Matevž Z.c Kriminalni organi so kmalu izsledili tega »iViatevža* v osebi Matevža Tomšiča, mladega postopača in drznega vlomilca, ki je 7. maja v Kustošiji pri Zagrebu odnesel Neži Blekaš razne zlatnine In gotovine v vrednosti 13.500 Din. Zlatnino je prodal v Ljubljani in odšel nato na potovanje v Julijsko Benečijo, kler je Izvršil razne tatvine, dokler mu niso postala tla prevroča, nakar se je povrnil nazaj v Jugoslavijo. Na Vrhniki so ga izsledili In prijeli. Tomšič je klatež prve vrste in Je dobro znan po Zagrebu in Sisku, dočim se ga njegova domovinska občina Velike Lašče na vse kriplje brani. Zadnji čas B s je policiji posrečilo spraviti na varno . več drugih prvovrstnih zločinskih tipe . pred vsem drznih tatov in vlomilcev. Pričakovati je, da se policiji posreči v kratkem razgnati dobro organizirano tolpo, ki je bila v strah in trepet ne ssme Ljubljani, marveč tudi vsej okolici in drugim krajem Sloveniie. Ta tolpa je izvršila razne drzne vlome v posamne prodajalne in stanovanja ter razpolaga s precejšnjo količino raznovrstnega blaga. Tatovi obleke in perila prav radi pose-čajo Bosance ln Makedonce, ki so zaposleni pri raznih stavbah kot najpriprostejši ročni delavci. Pri gradnji hiš »Stan in Dom* na Viču je zaposlenih več takih delavcev, ki imajo skupno leseno barako. TI prav radi nakupujejo obleko od raznih sumljivih eksistenc. Ker je policija slutila, da imajo nakupljenega mnogo od tatvin Izvirajočega blaga, je bila odrejena preiskava barake. Prišli so detektivi v spremstvu policijske straže. Bosanci so se uprli in preprečili preiskavo. Uprli so se celo ojačeni straži. Ker straža ni hotela rabiti orožja, so jih proglasili za aretirane in odvedli nekatere na policijo. Tu se je stvar na miren način uredila in so Bosance podučili, da ne smejo kupovati sumljivega blaga. Na deželi se pojavljajo drzni vlomi. Na Veliki Šmaren je eleganten potepuh vlomil v stanovanje mlinarja in posestnika Antona Drečnika v Zakotu pri Brežicah. Odnesel ie 220 dolariev, mnogo zlatnine in obleke v skupni vrednosti 17.Q0O dinarjev. Cigani so okradli gostoča Janeza Bro-darja v vasi Golezen pri Moravčah. Pobrali so njemu in njegovi ženi vso zlatnino, gotovino in obleko v skupni vrednosti 16S0 dinarjev. Pred novim šolskim letom — Na I. državni gimnaziji v Ljubljani se bodo vršili sprejemni izpiti za I. razred 8. septembra 9 pričetkom ob 9. Vpisovanje so bo vrdilo isti dan od 8. do 9. Razredni, dopolnilni in privatni izpiti se bodo vršili od 28. do 31. avgusta. Šolska maša bo 4. septembra ob 8. Natančni podatki so razvidni iz oglasov v gimnazijski avli. — Vpisovanje na ^oli Glasbene Matice v Celju. Ravnateljstvo šole naznanja, da naj gojenci in rojenke, ki želijo nadaljevati Šolanje pri svojih prejšnjih učiteljih tega zavoda, javijo svoj pristop najkasneje do 24. t. m. osebno aH potom dopisnice ravnateljstvu šole, ker se v nobenem eluSaiu ne bo oziralo na naknadne želje in prošnje. — Za nove gojence ee vrši vpisovanje dne 1. septembra t. 1. od 8. do 12. in od 3. do 6. ure. Gojenci, ki so se prijavili že ob sklepu šolskesra leta, se vodijo v evidenci in se lahko vpišejo 1. septembra. Pouk se prične dne' 2. septembra. — Pričetek šolskega leta 1926—1927 na državni raalki v Ljubljani. Razredni izpiti se vrše od 28. do 31. avgusta po razporedu, ki je bil dostavljen prizadetim učencem. Prijava učencev za prvi razred bo 1. septembra od 10. do 12: sprejemni izpit za 1. razred 2. septembra točno ob 8., vpisovanje učencev, ki prihaiaio z drugih zavodov, v sredo 1. septembra od 10. do 11., vpisovanje vseh učencev zavoda pa 3. septembra točno ob 8. Redni pouk prične v ponedeljek 6. septembra ob 8. Podrobnosti na uradni deski v avli. — Na III. državni real, gimnaziji v Ljubljani (Beethovnova ulica) se bodo vpisovali učenci v I. razred 1. septembra od S. do 9. j v ravnateljev! pisarni. S seboj naj prinese- { jo krstni list in šolsko izpričevalo. Po vpisovanju se prično sprejemni izpiti. 2. septembra od 10. do 12. bo v učilnicah vpisovanje učencev v 2. — 8. razred, vpisovanje repetentov v vse razreda pa v ravnatelje vi pisarni. Vsa kučenec mora predložiti letno izpričevalo in plačati 15 Din za tiskovine in dijaško knjižnico. Učenci tujih zavodov se bodo vpisovali 3". septembra dopoldne. Otvoritvena služba božja bo 4. septembru ob 8. v Križankah, 6. septembra ob 8. pa je začetek rednega pouka. — Na II. dri. realni gimnaziji t Lujb ljaui (na Poljanah) se začnejo ob 8. uri: 1. privatni (dopolnilni) izpiti 25. avgusta; 2. razredni izpiti 28. avgusta; 8. pismena matura 1. septembra. Prijava za sprejemni i»-pit za I. razred 1. septembra od S. do 1(X ure, potem pismeni sprejemni izpit od 10. do 12. ure. Vpisovanje učencev z drugih zavodov 2. septembra od 10. do 12. ure, vseh učencev zavoda pa 8. septembra ob 8. uri. Natačneji podatki in drugo na uradni deski v veži. — Omejitve eprejema na učitelji Šea. Da se ohrani strokovni karakter učiteljišč do sprejema novega zakona in se normira sprejem učencev in učenk na učiteljišča je ministrstvo prosvete izdalo sledečo odredbo: 1. Na vsakem učiteljišču se sme otvorlti v šolskem letu 1926.-27. samo po eden I. letnik. 2. V I. letnik se sprejemajo učenci in učenke, ki so dovršile štiri razrede gimnazije ali meščanske šole. prednost imajo učenci in učenke z odličnim ali prav dobrim uspehom ter primernim vedenjem. 8. V I. letnik moških učiteljišč se sme sprejeti največ 40 gojencev v I. letnik ženskih učiteljišč največ 30 gojenk; v I. razred mešanih, pretežno moških učiteljišč se sme 25 učencev in 15 učenk; v L razred mešanih, pretežno ženskih učiteljišč a sme sprejeti 25 učenk in 15 učencev. 4. V višje razrede učiteljišč se ne smejo sprejemati učenci in učenke, ki so dovršili kak razred višjega tečaja srednje šole. 5. S tem se razveljavljajo vse dosedanje odredbe, po katerih so se sprejemali gojenci na učiteljišča. Dane»! Danes S Hans JL Schletov — Erich Kaiser - Titz v velefilmu iz ruskega dvora Na povelje cara.. Krasna vsebina — Razkošna oprema — Sijajna igra — Lepi igralca Izven programa novi veliki „MATICA - JOURNAL" 1. ) Finalna tekma za zlati kraljev pokal Zagreb - Beograd. 2. ) Kolesarska dirka ÄPrimorja* 3. ) Velika železniška katastrofa pri Lazah. Predstave točno ob: 4., pol 6., pol 8.! 9. Pri vseh predstavah svlra naš priznano umetniški orkester pod vodstvom prof. E. Feršniga. Bitni Kino Matica najudobnejši kino v Ljubljani. Modama ventttadja. najbolje ,naHrpežnqšef Ljubljanski trg Današnji petkov trg v splošnem ni bil tako živahen kakor oficijelno, le dovoz sadja je bil velik. Bosanski trgovci s slivami so danes vrgli na trg ogromne količine bosanskih sliv. Baje so pripeljali v Ljubljano okoli štiri vagone sliv. Ker je I blago pokvari ji vosti zelo podvrženo, je velika množina sliv že nagni ta in so morali Bosanci slive dajati za vsako ceno, mnogo pa jih sploh pometati stran. Kakor izjavljajo bosanski trgovci, je nastala v trgovini s slivami precejšnja kriza, ker je Dunaj s slivami in drugimi češpljami preobložen in je ekspert tja zelo otežkocen. Bosanci morajo zato iskati druge trge In tako so priili tudi v Ljubljano, ne da bi poznali tukajšnji trg a sadjem. Današnje cene so se gibale v naslednjih mejah: Bosanske slive na debelo 2 do. 2.50 Din, ČeSplje na drobno 4 Din, boljše kvalitete 6—8 Din, hruške od S—5 Dfn„ jabolka po kakovosti 8—5 Din. Na trgu so še vedno borovnice po 2 Din merica, malino so dražje po 7.50 Din, robide celo po 9 Din. Cene grozdju padajo. Sedaj je na trgu mnogo lepega grozdja po 10 do 12 Dni. Ribji trg je bil razmeroma skbo založen. Cene neizpremenjene: šouke 35 do 50 Din, klini 15—20 Din, mrene 20—25 Din, postrvi 50—60 Din, crnooke 10—20 Din sa kilogram, raki 2 Din komad. t Stran 4, «5EOKENSK! NAH OD» dne 21. avgusta 1926. ötev I öö To in Dva otroka zgorela ono VI Kloboncah pri Brnu se je pripe* tila v sredo težka nesreča. Dva otroka, ki sta se igrala na podstrešju domače hiše, sta zgorela pred očmi 60 letnega deda J. Streita. Roditelji so p-overili otroka dedu in odšli na polje. Otroka sta bila zelo razposajena in ded ju je moral neprestano opozarjati, naj se vedeta mirno. Šele popoldne sta se ma* lo umirila in odšla na podstrešje. Ded ie stopil na dvorišče, misleč, da sta otroka pred hišo. Kmalu je začul obup* ne klice na pomoč. Ozrl se je in za* gledal dim, ki se je valil iz podstrešja. Rešitev je bila izključena, ker so se tramovi že podirali. Detski krik je kmaln utihnil. Ded je takoj alarmiral ^asilei;, ki so požar lokalizirali. Zgore* Ja je samo streha. Oba otroka, štirilet* nega Frančiška in šestletno Francko, so našli mrtva. Eno dete je imelo se* j£a;e noge, drugo pa težke opekline na prsih in trebuhu. Vse kaže, da sta napravila otroka na podstrešju ogenj, ki se je razširil v požar. Roditelji so obupani tem bolj, ker je povzročil požar tudi znatno 'gmotno skudo. Tihotapska d. d. Pri nas tihotapstvo sicer bujno cve* te, kar dokazujejo pogoste tihotapske afere, toda manjka nam, kakor tudi v marsikakem drugem pogledu, ona veli* kopoteznost, s katero se dičijo Ameri* kanci. VAmeriki je nedavno zbujal ve* Hko senzacijo proces zoper ^kralja ti* hotapcev aikohola«», nekega Wiiiama Dowera. Ameriške oblasti bije jo hud boj zoper tihotapce alkohola/ ker ho* čejo Američane prisiliti, da se odva* dijo pijače. Oblasti so iznajdljive, ti* hotapci pa nič manj in tako skušajo drug drugega nadkriliti v iznajdbi raz* nih trikov. Američani pa vedo iz iz* kušnje, da se da le pri velikopoteznih podjetjih mnogo zaslužiti in zato je sklenil tudi »kralj tihotapcev«, kakor ga sedaj nazivajo Američani, da prič* ne svoj skkriven posel na veliko. Usta* novil je »Tihotapsko delniško družbo« s temeljno glavnico 25 milijonov do* lariev, ka r znaša v našem denarju če* ^Hno vsoto poldruge miliarde dinarjev. S tem kapitalom je začela družba poslovati na veliko. Po vsej Ameriki je ustanovila svoje podružnice, nasta* vila uradnike in najela posebne ladje, ki so bile opremljene povsem »stro* kovno«, da ameriške oblasti dolgo niso Erišle na sled, odkod prihajajo veli* anske množine alkohola. Prohibicij* ski policaji so pri belem dnevu sreča* vali pijane ljudi in so si zaman ubijali glavo, odkod dobivajo ljudje opojne pijače. Družba jc imela svoje p oseb* ne detektive, ki so nadzorovali policij* ske detektive ter pravočasno obvešča* li »podjetja«, če je pretila kaka nevar* nost. Alkohol so spravljali na obalo s posebnimi torpedi, ki so jih tihotapske ladje izstreljevale na dogovorjenih me* stili izven prepovedane cone, tako da so jih lahko nastavlenci družbe neovi* rano spravili na varno. Pri tem so se posluževali najrazličnejših trikov. Tor* pedi so imeli običajno obliko ribe in v ribiče preoblečeni tihotapci so jih ob obali spolovili« in odnašali pred očmi policiie v mesta. Tudi v obliki lesenih brun, železnih traverz itd. izdelane tanke so uporab* po na« Nekega plenu« ljali pri tihotapstvu. Policij.i ključju prišla družbi na sleo. dne so »ribiči« po »dobrem malo preveč poskusili novodošlega blaga in so postali neprevidni. Pri spravljanju »rib« so ravnali tako ne« previdno, da se je ena takih »rib« od* mašila in prijeten duh je napolnil ozračje, pri tem pa privabil tudi par prohibicijskih agentov. Ti so seveda nato vestno preiskali vso obalo in »ujeli« še več takih rib. Toda družba bi si gotovo pomaga« la še na drug način, da ni celega »siste* ma« neki zdravnik iz maščevanja iz« dal. Čutil se je namreč pri razdelitvi ogromnega dobička prikrajšanega in je vso zadevo prijavil oblastem, ki so glavne krivce zaprle in obsodile na večletno ječo. Slučaj pa je ameriške oblasti prepričal, da tihotapstvo alko* hola kljub najstrožjemu nadzorstvu in drakoničnim odredbam še vedno cvete na milo in veMko. Najeti morilec Mlada Holandka Alberdina Vie« weg je živela s svojimi roditelji v Hobokenu pri Newyorku. Že v mlado« sti je sanjala o filmski umetnosti in tr« dila, da postane znamenita filmska igralka. Alberdina je začela svojo ka* rijero s tem, da je kot löletno dekle pobegnila z nekim mladeničem od do* ma in se skrivaj poročila. Njeno za* konsko srečo je uničila svetovna voj* na. Njen mož je odšel kot ameriški vo* jak v Francijo in mlada Alberdina se je kmalu sprijaznila s usodo. Vrnila se je k svojim roditeljem v Hoboken, kjer se je seznanila z nekim Edmondom Lonrijem, ki se je dal prepisati na pri« imek Frank (Tako se je pisal njen mož) in živel z Alberdino v divjem zakonu v Kansas City. Tu je postal Edmond Frank zavarovalni agent in kot tak je imel velik uspeh. Svoji družici je lahko nudil vse življenjske sladkosti. Imela sta krasno opremljeno stanovanje, ona je nosila najfinejše obleke in nakite, skratka živela sta v razkošju, o kakrš* nem Alberdina v zakonu niti sanjala ni. Edina nesreča je bila v tem, da je Kdmond cesto potoval po službenih opravkih in da se je negova ljubica dolgočasila. Mesto da bi si poiskala prijatelji* co, je našla priatclja v osebi nekega trgovca, pri katerem je kupovala jest* vine. Po cele ure je presedela v njego* vi trgovini in koketirala z mladim tr* govcem. Končno se je zaljubila v svo* jega prijatelja tako strastno, da je začela razmišljati, kako bi se iznebila moža, s katerim niti poročena ni bila. Ta misel ji ni dala več miru. Ker ni hotela spraviti svojega ljubčka pod ključ, je sklenila najeti neko tretjo osebo, ki naj bi umorila Edmonda Franka. Toda najeti morilca ni tako lahko. Minilo je več mesecev in zaljub* J.ienca še vedno nista dosegla svojega cHja. Naposled je trgovec zaupal svo* jo skrivno željo nekemu prijatelju, ki mu je obljubil, da ga seznani z nekim J. Diliom, ki je imel že opetovano opraviti z umori po naročilu. Dill je bil poglavar kansaškuV apašev. Rečeno, storjeno. Kmalu se je zlo* činec sestal s svojim klijentom. Bil je pripiavlen umoriti Edmonda Franka za 600 dolarev. Izgovoril se je pa, da rnora nositi ga. Frankova usodne noči briliantno ovratnico, ki bi jo morilec iurmalno ukradel in tako maskiral svoj zločin kot roparski umor. Alber* dina je odšla v banko in dvignila od svojih prihrankov 600 dolarjev. Njen nezakonski mož je bil ta čas na službe* nem potovanju. Brzojavil je ženi, da se vrne 13. jam;?rja in da naj kupi za ta dan vstopnice k operdni pre^s^avi. Alberdina se je takoj dogovori la z morilcem, naj umori Frankka 13. ianu= arja zvečer, ko bosta odhajala v gleda* lišče. Nastal je usodni dati. Bližala se je 8. ura. Alberdinin mož, ki se je vrnil krog 6. ure. je sedel udobno v našla* njaču in čital novine. V gledališče ga ni mikalo. Doma je bilo po dolgi vož* nji tako prijetno, da bi bil najraje opu* stil poset gledališča. Alberdini ni bi1 o nikjer obstanka. Nervozno je hodila iz sobe v sobo. Pet minut pred 8. uro je nekdo po* zvonil. Alberdina je planila k vratom in odprla. Na pragu je stal Dill. Stopil je v predsobo in poklical še dva mos ška, rekoč: »Ga. Frankova, v imenu zakona vas aretiram!« Alberdina je vzkliknila in se zgrudila na tla. Fingi* rala je omedlevico. Toda njeno prese* nečenje je bilo nepopisno, ko so jo dvignili in odpeljali na policijo. Tu je bil tudi nien ljubček. Izkazalo se je. da je Alberdinin mož nagovoril svojega prijatelja*detektiva, naj se izda za apaša Dilla, da se prepriča, kaj snuje njegova ljubica. Tako je bil zločin pra* vočasno preprečen. Alberdina in njen drugi ljubček sta bila obsojena vsak na 5 let ječe. Gospodarstvo Žitni trg Filmska diva in Kral. Hradec na Češkem je bil te dni priča drzne sleparije. Junaka sen* zacijonalne afere sta znani iuvelir K. in filmska igralka Evgenija Kaiser. V najlepšem hotelu se je nastanila kra* sotica, ki je vzbujala splošno pozor* nost. Kmalu se je seznanil z njo mili* jonar K. Krasotica se je predstavila kot zastopnica praškekga »Foxfilma«. in milijonar je bil tako očaran, da ji je ponudil svojo roko, srce in vse, kar je še imel poleg teh dveh dragocenosti. Lepa Evgenija je seveda vse to hvalež* no sprejela. Ne da bi čakala na poro* ko, se je preselila iz hotela v milijo* narjevo vilo, kjer se je kmalu počutila kakor doma. Juvelir je bil zelo sre* čen. Evgenija mu je pomagala celo v trgovini. Določila sta dan poroke in srečni draguljar je vozil svojo ljubico z avtomobilom v okolico, da bi se do poroke ne dolgočasila. Končno je prišlo do poloma. 12. t. m. je namreč Evgenija izjavila, da mora po nujnih opravkih odpotovati v Prago. In res je odpotovala. Po nje* nem odhodu je zaljubljeni draguljar ugotovil, da filmska diva odnesla mno* go njegovih dragocenosti, čijih vred* nost se ceni na več stotisoč čeških K. Milijonar je ovadil nezvesto ljubico policiji, ki jo je začela takoj iskati. Na* šli so jo na Vinohradih v nekem pri* vatnem stanovanju, kjer se je zabava* la z drugim ljubimcem. Svoo tatvino je takoj priznala. Policija je ugotovila, da Evgenija ni bila ushižbena pri »Fcx* filmu« in da sploh nima s filmom ni* kakega opravka. X Število brezposelnih na Dunaju* ki dobivajo državno podporo, znaša 76.600 Li se je v prvi polovici avgusta povečalo za 600 ljudi. Na jugoslovenskem žitnem trgu se pojavljajo posledice poplav v Vojvodini ne toliko \ cenah, kakor v transportnib in poslovnih težkočah. V sled neugodnega vremena je üto že itak pozneje dozorelo in pospravljale zakasnilo. Razmočena zemlja onemogoča hitro mlačvo. K tema ?-o se pridružile še transporine težkoce, ker s nekatere proge radi poplav še vedno zaprte za tovorni promet. Mnogo mliiov radi tega ne more pravočasno pribaviti blag3, transport po ovinkih pa znatno povišuje režije. Glasom vesti iz Vojvodine je zato mnogo mlinov brez znlog in bo, ako bodo trajale te težkoce le nekaj Časa. prisilieno ustaviti obrat. Še hujše so prizadeti ekšporterji, ki so oklenili terminske kupčije. Naročniki že sedaj urgirajo blago in groze s storniranjem naročil, ako blaga ne dobe pravočasno. Ravno tako tudi veČina ekeporterjev ni kalkulirala višjih transportnih stroškov, povzročenih po poplavah in železniških prometnih ustavitev. Celokupna letošnja žetev kvantitativno prav malo zaostaja za prejšnjimi leti, pac pa se poplave in deževje pozna na kvaliteti. Prvovrstnega blaga, po katerem je največje povpraševanje, je letos zelo malo. Žito se radi hladnega vremena ni mocrlo dobro raz-viti. Večina vojvodinske pšenice ima samo 75 do 76 kg efektivne teže. V Slavoniji doseže mestoma jedva 70 kg. Inozemstvo kaže za enkrat za naše blaoo jako malo zani-manaja. Malenkostne količine so bile prodane za češkoslovaško in Avstrijo. V Italiji ee opaža konkurenca ameriških žitnih tržišč. Naše blago je predrago. V Bački se plačuje pšenica po 262.50 do 267 Din. V Sremu so cene nekoliko nižje. Trgovina z orsem in ječmenom je minimalna. V tuzemstvu ni povpraševanja, inozemstvo pa nudi tako nizke cene, da sploh ni misliti na kake kunčije. Tako oves kakor ječmen sta od deževja mnogo trpela in v kvaliteti ne odgovarjata cenam. Iz inozemstva prihajajo naročila le za prvovrstni ječmen, ki ga pa pri nas letos sploh ni. Promet s koruzo je v tuzemstvu zelo popustil, ker 6e v tem času krmi živina večinoma z domaČim ječmenom. V inozemstvu je našo koruzo izpodrinil letos ameriški pridelek, ki jo kvalitativno daleč uadkrilju-je. Sicer pa naše zaloge niso po»ebno velike. Povpraševanje po novi koruzi, ki je bilo zadnje čase precej živahno, je v minulem tednu popustilo. Trgovina z moko je kakor običajno v tem času poživela. Veletrgovine izpopolnjujejo svoie zaloge. Mlinska industrija ima mnogo naročil, ki pa Jih radi pomanjkanja blaga ne more izvršiti. V minulem tednu se je plačevalo: moka pšenična 0 520 do 530, fini otrobi 135. moka za krmo 155, vse pariteta Zagreb. V splošnem se pričakuje, da bo trgovina z moko in žitom tekom tega tedna znatno poživela. ako se bodo pravočasno odpravile prometne težkoce. V nasprotnem slučaju pa bo i naša mlinska industrija i Trgovina z žitom težko prizadela, ker bo popolnoma iz-podrinjena s svetovnega tržišč«!, zlasti v sosednih dr*9V5jh, kjer se v zadnjem času vedno bolj pojavlja ameriška, madžarska in ponekod tudi že ruska konkurenca. —g Davčni zaostanki v Subotiei. Davčne oblasti so izračunale, da znašajo davčni zaostanki v Subotiei okrog 100 milijonov D. Prizadeti davkoplačevalci trdijo, da je ta vsota pretirana. —g Not odsek v ministrstvu trgovine in industrije. Glasom vesti iz Beograda se osnuje v ministrstvu industrije in trgovine poseben odsek za trgovinske pogodbe. Načelnikom tega odseka bo imenovan bivši vi-cekonzul v Gradcu dr. Rudolf Steinmetz-Sorodolski. Odsek bo zbiral gradivo, tičoče se trgovinskih pogodb, tako da bo imelo ministrstvo v danem £ lučaju zbrane vse podatke, ki so potrebni za trgovinska pogajanja. Odsek bo tudi točno beležil vse nedo-statke, ki se pokažejo pri sklenjenih trgo- vinskih pogodbah, tako da bo moglo ministrstvo pri pogajanjih za nove pogodbe za-dosino ščititi interese domače trgovine, industrije in obrti. —g Nakladanje železniških TMr, namenjenih ▼ inozorirtvo. V zadnjem času se cesto dogaja; da posamezne tvrdke, zlasti pa lesni trgovci pri nalac^n,',,J cniškHi vozov ne upoštevajo tozadevnih pro -i f-dsov. Radi tega se mnoič služaji, da inozemske železniške uprave take nepravilno naložene vagone izločijo od nadaljnega transporta, radi ce>ir trpe od pošiljatelji veliko Škodo. Zato opozarja ministrstvo za promet vse \ pošlev prihajajoče kxog3, naj se pri m-kladanju žeJczniških vozov v lastnem interesu ra\iuio točno po predpisih. —g Povišanje železniških tari! v Kuniu-niji. Rumunska vlada namerava s 1. oktobrom povišati železniške tarife, h li er zn osebni promet za 50 odstotkov, v tcsoruein prop»etu pa za 35 do 60 odstotkov. * sprotno pa se ukine iAjod-totna izvozna i ikaa, »-'i so jo morali doslej plačevati iz>ozniki brez razlike blaga. —g Trgovki stiki med fteftatloTasti in Brszilijo. Na jesenskem praškem velescjnni bo letos prvič (kficijeloa zastopana tudi Bra-zilii.i. Po daljšem prizadevanju oprave prz-škeca velese.ma in češkoslovaških tactop-stev v Braziliji se jo posrečilo, navezati med CSP in Braril'jo cžj<* irgovske si:ke, ki s-bodo dokumeuliraii *.uh na ta način, da M bodo vse brazilijske zvezne drŽave v Licijel-no udeležile letošnjega praškega vele Brazilsko zunanje ministrstvo je v to zvrho dovolilo večjo podporo in je bil imenovan poseben odbor, v kterem so se polet: zas+ nikov vlade tudi zastopniki raznih gospodarskih organizacij, ki bo vodil vso priprave. Oddelku braziljskih držav bo priključen še poseben pododdelek, v ka+ri i bodr razstavila češkoslovaška podjetja v L'raziüji svoje produkte. —g Centrala denarnih zarouOT. V trgot nskeni ministrstvu ie že izdelan načV o centrali denarnih zavodov. Elaborat ie bil te dni predložen trgovinskemu ministra m vpogled. Za ta načrt od nosno zi bodoč -centralo denarnih zavodov vlada v finai.C nih krogih veliko zanimanje. —g Nasa frs-oTina v Bolgariji- Bolgarija je uvozila v Jugoslavivo 1. 1921 z 9.501.654. 1. 1922 za 54,034.551, 1. 1923 za 19.349.683, L 1924 za 7*841.887 in 1. 1925 za 12,086.445 Din. Izvozila je iz Juposlaviie ! 1921 za 6,494.035, L 192*2 za 26.14?.529, 1. 1923 za 77.^34.637 1. 1924 za 106,741.142 in 1. 1925 za 73,373.673 Din. —g škoda od poplav t Južni Srbi,^ Iz, raznih poročil o škodi, ki so jo poirrofi!-poplave v Južni Srbiji, je razvidno, d* najbolj prizadeti kraji okrog Peči. \ ko čanskem srezu znaša "koda 7,130.000, v stra-miške m 2 milijona, v negotinskem 1 milijon, okrog Podil jeva 500 tisoč, okrog Ple\-lja 3.800.000, v Kumanovski okol. 1.500.000. v mirrovšekm srezu 69 tisoč, v carevo-se1-skem srezu 2 milijona, v Ki'-i Palanki i milijone, v Prilepu in okolici okrog 5 milijonov Din. —g Rekordna letina tobaka t Hrrr*-govini. Kvantitativna ocena letošnjega tobaka v Hercegovini kaže nepričakovana rezultate. V Hercegovini pridelajo leta« okrog 5 milijonov kilogramov tobaka. 2 je kakovost letošnjega tobaka precej slaba. —g Licitacije in dobave. Pri 1. armijski oblasti v Novem Sadu se vrši dne 26. avgusta licitacija dobave 20.000 q moke. .- j direkcija državnih železnic v Sarajevu razpisuje dobavo materijala za vzdrževani.: hn javnega prometa z dne 22. septembra. — Pri direkciji državnih železnic v ^agr.^bit m vrši dne 27. septembra licitacija dobave matic in plošč in 29. septembra licitacija dobave telefonskega in brzojavnen .>gn~.-nega materijala. Podrobnejši pogoji in p v datki so interesentom na razpolago pri označenih uradih odnosn-* pri tre \ skih in obrtnih zbornicah. Salame 2378 Ta, novo blago, popolno zrelo, kakor tudi mast in slanino, razpošiljam po pošti in železnici. — Cenik pošljem na zahtevo brezplačno. — iščem tudi zastopuika (agenta). M1LIVOJ PUTNIK, tovarna salam in suhomesnega blaga, Bela crkva, Banat. Premog — drva «ILIKIJA», Kralja Petra trg S. Tel. 220. 53/T Ključavničarski pomočnik miad, močan In priden, želi mesta pri večjem obratu. Dopisi na upr. • ista pod ,Ključavničarstvo/2373. # septembra figKäKSaVBUHBOal Mag. št. 21.424/26. ££&binet s hrano v sredini mesta, se takoj odda solidnemu gospodu — Električna razsvetljava, kopalnica. Naslov pove uprava Slov. Naroua 23S0 Slikarskega pomočnika mladega, dobro izučenega, sprejmem takoj Stanovanje v hiši. — Potnina povrnjena. — Božičnik, Zagreb, Savska cesta 15. 2382 □SIDIEJiEElEliliaElSIEHlLllDa • .1, -j s; : .. rj3;oc in se r.?oda v obratu Viden dobrem ■ M stabilen parni 5troj z dvema ustreznima kotloma. — Naslov: Vince Kohan, a ^ 2355 parni mlin, Subotica, telefon 31. ■ Za opremo toornice za sukno v Jugoslaviji odda tretjino udeležbe čsl. tvorničar, ki bo preskrbel dve tretjini potrebnega kapitala. Ponudbe pod „Zukunft" na inseratni kancelar Praha II., Väclavske nä nesti 45. 2349 Prodajalka, papirne stroke, dobro iz-vežbana — se sprejme ta» koj. — Ponudbe s prepih si spričeval in sliko se naj pošljejo ua tvrdko Goričar & LeskovSek, Ce= lic._2330 Žagovodjo — iščem za vodstvo vodne žage, ki se razume na venecijanki in pol* nojarmenik, brušenje žag ter vse opravke n. žagi ter ki jö že delal n. tur» bino in na vodno kolo Naj se tudi nekoliko raz* ume na električno raz« svetljavo. — Reflektira* mo samo na prvorazred» ne mojstre. — Ponudbe t označbo plače na: Pi* lana Pere Gnječa, Sjetli* na. Bosna. 2331 2M [Mm Prometni zavod za premog d, d. v Ljubljani prodaja :: premo iz slovenskih premogovnikov vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega Izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoskovaski in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in br.kete PREMGG d. d ;eva cesta 15 I VToc1Av. PROMETNI ZAVOD za ildMUV • v Ljubljani, Miklošič« i Mestni magistrat ljubljanski raz^nu> Mm in Sliußi so pri zgradbi mestne stanovanjske hiše na Ahadjevi cesti v Ljubljani. Vse tozadevne podatke daje mestni gradbeni urad, Lingarjeva ulica št. l/HI, me uradnimi urami cfd 21. avgusta 1926 dalje. Mestni magistrat lfnblSassffl, dne 18. avgusta 1926. 2385 i g r» g g^ mm a mm » ^ I 1 ——M mojster * Mm, mm cesta 30 >r:po?eia zalo-r* nagrobnih spomenikov od marmorja In granita, plošče za grobnice, mermomate ploščo za nsobililo po najnižjih oen&h. Francoza linija, CIE. QIE. TRA1ISATLAHTICUE HAVRE-NEWYORK samo 6 dni čez morje. Dobra hrana in pi ača brezplaino. C!? t*~**m J&MS, JUD ATLAHTIQUE, Transport - Maritimes, za pomorske vožnje v fno Ameriko, Avstralijo, Argentl-nijo in Kanado. vlevna pojasnila in vozne listke daje zastopnik IVAH KBAKEB, UMm Kolodvorska ulica štev. 35. 7 T Uieiuie: Josip Zupančič. Za «Narcdno tiskarno*: Fran Jszerssk. — Za inseratni del Ü^ta: Oton Christof. — Vsi v LJubljani. 4722 .X