40. številka. Ljubljana, v ponedeljek 19. febrnvarja.       XXVII. leto, 1894.
SLOVENSKI MM
Ishaja vsak dan tve«er, izimli nedelje in praanike, ter velja po polti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poStnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-viste po 6 kr., ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi bo ne vračajo. — Uredništvo in upravniBtvoje na Kongresnem trgu St. 12. Dpravniitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Proračunska razprava v naši deželni zbornici.
ii.
Dva okrajna glavarja morala sta občutiti po-Bebno jezo deželnega zbora: glavar v Kočevji in oni v Kranji. Prvemu je očitala napredno-narodna stranka njegovo, po našem in po mnenji mnogih drugih ne-poHtavno postopanje, s kojim hoče na vsak način ponemčiti vasi Drago in Travo. Poslanec Hribar skliceval se je na vec slučajev, ki bi — Če so res« nični, — dokazovali, da pl. Tbomann ni mož na svojem mestu, ker mu pred vsem primanjkuje tistega takta, brez kojega glavar v pokrajiuah, kjer bijeti dve" narodnosti jedoa ob drugo, nikakor shajati ne more. V tem oziru je pomenljivo, da so narodni napredni stranki še celo z nemških, Kočevskih krogov dohajali dopisi, da naj bi v zbornici spominjala se Kočevskega okrajnega glavarja, češ, da je postal tak, da se celo Kočevski Nemci ž njim već shajati ne morejo. Pl. Tbomann in Kočevski Nemci naj se sami mej sabo poravnajo, kakor jim drago; nam pa je na tem, da omenjeni gospod okrajni glavar ne zanaša ognja v slovensko streho, ker germani-zatorjev, če tudi napravljajo svoje poskuse samo v kupi vode, v ti vojvodini kratko malo prenaSati vec ne moremo. Poslanec Hribar je tukaj čvrsto branil slovenski živelj v Kočevski vojvodini, in ob jednem je izročil baronu Heinu celo vrsto prič, ki bodo dokazale, kar se je grajalo.
Okrajnega glavarja Kranjskega pa si je pri ti proračunski debati izposodila nada radikalno-kleri-kalna stranka, ter mu najprej v tajni seji očitala, da se preveč poteguje za znanega kavalirja, ki nakupuje gorenjske planine, ter pri tem stiska sloven • skega kmeta, tako, da se je v resnici bati, da končno kmetje pridejo ob plan<ne, bodi si, da jih pokupi baron Born, bodi si, da jim zapre od nekdaj obstoječa pota, po kojih se je do sedaj živina na pašo gonila. Komaj je izvedel okrajni glavar g.Gstetten-hofer, da je poslanec Žitnik spregovoril nekaj besed proti njemu, pribrumel je v Ljubljano, ter prikričal v redakcijo Slovenčevo, tako, da se je poslanec Žitnik, kakor je nam zatrjeval, skoraj bal, da mu gospod glavar kaj zalega ne stori, ali pa vsaj, da
LISTEK
Preko pol Bosne.
Črtica s pota.   Priobčil A. Podgorec
Adijo, le zdrava ostani . . .
Narodna pusom. Danes tukaj, jutri tam . . .
J. Stritar.
Deževen jesenski dan je bil, ko sem ustavljal prijazno, malo bosensko mesto. Ljubka Bosanka pripela mi je Šopek na Buknjo za slovo. Solzne so nama bile oči, še jedenkrat podala sva si roko potem pa sem sel na voz in voznik mi Huso pognal je konje v dir; tamkaj na razpotji čakali so me prijatelji, poljubil sem se ž njim', viknit jim »z Bogom", .na svidenje", istotako oni meni in ofiil sem se. — _
Otožne misli rojile so mi po glavi. Razmišljal sem, da li bo bodem še kedaj in kako sestal s prijatelji, ki sem jih ostavil, šopek pa me je spominjal časov, ko sem kramljal ob jasnih večerih b prijazno Jelko, ko me je ona izprasevala o moji domovini, ter sem ji pripovedoval, da tamkaj ob obrežju Save živi narod soroden njenemu, da se tamkaj vrste lepe
ga pokliče na dvoboj, kakor je to mej vojaki navada. Z vso odločnostjo moramo proteBtovati, če bi se postopanje Kranjskega glavarja hotelo udomačiti, tako da bi v prihodnje ces. kr. okrajni glavarji Brneli s palico nad nas prihajati, če bi jim ta ali ona beseda všeč ne bila v listu I Omenjeni okrajni glavar je potem — ko se je umiril, ter sprevidel, da nema pred sabo kmeta, kojemu se Bine vse reči, — poslancu Žitniku na dolgo in široko razkladal, da so ga slovenski gospodarji, ko so se borili za svoje prepotrebne planine, morali napačno umeti, češ, da jim je samo razlagal, da morejo planine prodati, da so ga pa napačno umeli, da morajo planine prodati. Naj je stvar ta ali ona, končala se je tako, da je tudi poslanec Žitnik izročil dolgo vrsto prič gospodu deželnemu predsedniku, koje bodo baje dokazale, da so utemeljene pritožbe proti gospodu Gstettenboferju v Kranji. V redu je to, in cesarska vlada saj sedaj prične preiskovati in resnico zasledovati I
Pri gospodu okrajnem glavarju v Kranji pa se moramo še nekaj Časa pomuditi, ker nekaj ne moremo zamolčati. Osebno pošten mož je in zategadelj niti trenutka ne dvomimo, da je pri tisti priliki zamenjal dva slovenska glagola, ki sta si v glasu precej podobna, v pomenu pa bistveno različna. In tu imate drastičen dokaz, v kako nesrečo lahko zagazi uradnik, če ni popolnoma vešč sloven ščine. In gospod Gstettenhofer prej kot ne tudi sam ne trdi, da popolnoma ume naš slovenski jezik. Noto-rično je, da ga ne ume, in kakor vidite, nastala bi bila mej kmeti skoraj mala revolta, in v Tržič bi se bil malo da ne moral odposlati polk vojakov, in vse to radi tega, ker Kranjski okrajni glavar ne razločuje glagola »moči — morem" od onega .morati — moram". Sedaj uaj nam pa še kdo pride z očitanjem, da pretiravamo, če zahtevamo pri vsakem uradniku popolno znanje slovenskega jezika, ravno tako, kakor ga na primero zahteva tudi c. kr. deželno sodišče v Ljubljani.
Tudi v tem oziru bila je pomenljiva zadnja proračunska razprava, ker smo tekom nje doživeli, daje na jedni strani baron Hein, na drugi strani pa baron Schwegel — kaj  tacega se  do sedaj  še ninikdar
vasi in mesta, bele cerkve, prijazne hiše, vinorodne
gorice in da se tudi tamkaj čisla ljubezen---
V takih mislih mi je čaa dosti hitro mineval, dasi je bilo potovanje skozi gozd in v deževji precej neprijetno.
Drugi dan sedel sem v železničnem vozu. Društvo sem imel raznovrstno. V početku se nisem dosti brigal za sopotnike, ko me je pa poBtarna dama, ki je potovala z ljubko hčerko v Sarajevo, ogovorila, zaplel sem se v živahen pogovor ž njo ter poizvedel, da je vdova po višjem uradniku, dn ona sedaj živi v Zagrebu ter da potuje v Sarajevo k starejši hčeri, ki je tamkaj omožena. Ume se, da sem ji moral tudi jaz povedati uzrok potovanju. —
Na postajah Doboj, Maglaj in Žepče spomnil sem se živo okupacije ter se čudil velikemu napredku tekom petnajstih let.
Doboj je prilično mestece z lepim kolodvorom. Letu je bil nekedaj znamenit grad, kot obrana doline reke Bosne.
Danes je tudi Doboj, kakor vsa ostala bo-senska mesta, deloma izgubil staro lice.
Za Dobojem je postaja Uaora, kjer se je pred kratkim otvorila tovarna za sladkor.
Na desnem bregu Bosne razprostira se Maglaj
pripetilol — odkrito in kakor je bilo videti s polnim prepričanjem nagla-šal, da mora vsak uradnik v ti deželi popolno umetiobadeželnajezika, ker sicer uspešnega uradovanja in poslovanja od njega ni pričakovati. Tako je to prepiruo vprašanje jedenkrat za vselej rešeno, in sedaj ostaja nam samo želja, da bi se vsi tisti, ki uradnike za Kranjsko imenujejo, vselej in pri vsaki priliki — in naj se imenuje tudi prvi sodni zdravnik pri Ljubljanskem deželnem sodišči! — ravnali po navodilih barona Heina in barona Schvre-gelja, po katerih mora vsak uradnik v ti kronovini oba deželna jezika popolno umeti. Potem nam bode letoSnja proračunska debata v deželnem zboru gotovo rodila lepe sadove.
Deželni zbor kranjski.
(XV. seja dne 17. februvarja 1894.)
Ob 11. uri otvori dež. glavar De tel a sejo in 86 prečita in odobri zapisnik poslednje seje.
Pol. baron Senwegel atavlja predlog, naj se naroči dež. odboru, da v bodočem zasedanju stavi primerne predloge, kako bi dežela kranjska praznovala redko slavnost 501etnice vladanja Nj. Veličanstva cesarja.
Posl. Svetec imenom vseh narodnih poslancev izraža čute slovenskega naroda do priljubljenega vladarja po besedah pesnika: .Hrast se omaje in hrib, zvestoba Slovenca ne gane", in je gotov, da bode slovenski narod navdušeno praznoval petdesetletnico cesarjevo.
Dež. glavar konstatuje, da je po tej izjavi predlog vzprejet jednoglasno.
Posl. Po v še poroča imenom upravnega odseka o dodatnih uaredbah glede nedeljskega posve-čevanja. Navaja izglede iz druzih dežel, kjer se strogo praznuje ob nedeljah. V naši katoliški državi bi pač moralo biti vsaj približno jednako. Mnogo obrtnikov izreklo se je za strogi nedeljski počitek, ki naj se raztegne tudi ua prodajalnice. Odsek predlaga :
1.) Visoka c. kr deželna vlada se pozivlje, iz-poslovati na pristojnem mestu k § 2 , lit. B točka
s sadežem okrainega predatojništva in drugimi uradi. Mesto ni posebna lepota a ima dosti slikovit položaj v znožji planine Ozrena. Prebivalci so večinoma Mu-hamedanci, poleg teh je pa tudi nekaj pravoslavnih.
Na levem bregu Bosne pa stoji Žepče, kjer je okrajno predstojuištvo, davkarija in okraina sod-nija. Dočim so v mestu prebivalci skoro samo mu-hamedanskega veroizpovedanja ter le nekoliko pomešani s pravoslavnimi, nahaja se v okolici precej rimokatolikov. Najznamenitejše katoliško selo je Ponievo.
Pred leti, ko sem mlad dečko čital o Bosni in „vojski" le-tam, pač nisem mislil, da bodem kedaj na lastne oči gledal ta mesta, še manj pa, da ne bode tekom tako kratkega časa toliko izpre-menilo.
Pustivši za sobom postaji .Hambegov" in aNumila" zavije se železnica v precej ozko in romantično dolino. Tu se tik železnične proge, na kameuitem brdu, dviga bivša stara trdnjavica Vran-duk. Vsaki čas človek misli, da se bode sedaj pa sedaj zružila in zvalila v reko Bosno. V stari zgodovini je zavzemal Vrauduk dosti važno mesto. Tako pripoveduje V. Klaić, da je tu izdal leta 1449. kralj Štefan Tomaž, knezu Nikoli Trogiraninu neko
10., ministerske naredbe z dne 17. maja 1885, drž. zak. št. 83, dodatek, vsled katerega bode prodajalcem špecerijskega, kolooijalnega blaga, delikates prav tako prodajalcem tobaka in Bmodk ter loterijam v vsem obsegu vojvodine Kranjske zapovedano, da ob nedeljah zap rajo svoje prodajalnice ob 12. uri opoludne.
2.) Visoka vlada naj strogo pazi na to, da bo sedanje določbe obrtnega reda natančno izpolnjujejo ter tudi, da se službujočim v obrtih in trgovinah ter prodajalnicah živil in tobaka omogočuje zadostovati njih verskim dolžnostim ter udeleževati hg predpoludanske službe Božje tudi po praznikih kakor veli § 75  obrtnega reda.
3 ) Ker se vršijo v državnem zboru oziroma v obrtnem odseku obravnave, ki merijo na to, da se obrtni red predela in sicer osobito tudi v tem, da se nedeljski počitek j ovseni upelje, oziroma razširi in upelje tudi v prodajalnicah za ž vila, kakor tudi za tu burne trafike in loterije, naroča deželni zbor deželnemu odboru, da obvesti visoko c. kr. deželuo vlado, da se deželni zbor vojvodine kranjske izreka za to, da se v nameravanem novem obrtnem redu strogo zagotovi posvečevanje ne le nedelj, ampak tudi raznikov in sicer za vse panoge obrti, tudi za prodajalnice živil in tobaka.
Posl. KI ud pravi, da je nedeljski počitek že tako star kakor človeški rod, kar dokazuje iz svetega pisma. Ša le v noveji dobi se je vedno bolj zanemarjal, ker vse skuče okolu zlatega teleta iu dušno in telesno uničuje milijoue delavcev in nedoraslih otrok, ki morajo delati kakor sužnji Pravi, da posl. Hribarja predlog ne zadostuje krščanskemu človeku in polemizuje proti radikalcem rekoč, da je navel razloge ,1 kuterih njegovi somišljeniki d so podpisali omenjenega predloga. Stavlja še dodatek, da žganjarije ostanejo zaprte od nedelje zvečer ob 6. uri do drugega dne zjutraj.
Posl. Hribar pravi, da bi si bil kanonik K lun lahko prihranil svojo pridigo, ker je itak njegov organ že govor:! dosti obširno. Sicer pa je zvedel, da njegovega predloga nekateri poslanci niti v roke niso dobili, da ga torej niso mogli podpisati, če bi tudi hoteli, ker to ni bilo všeč g. kanoniku. Njegova prid'ga je bila rftt pri pičlo odmerjenem času prava pokora /a zbornico. Glasoval bode za predloge odseka in dostavek posl. Kluna, vseh trafik pa finančno vodstvo ne bode puščalo zapirati, posebno ako niso združere s prodajainieatni, zato ili on ni vzel v svoj predlog in prosi dež. predsednika, naj bi ne zaviral potrjeuja teb določb.
Ko je govoril še poročevalec, vzprejmejo se predlogi odseka in dodatni predlog posl. Kluna.
Posl. dr. Tavčar poroča o zgradbi ceate Hrib-Sodražica, < dsek predlaga:
ViHoki deželni zbor izvoli skleniti:
1) Okrajnemu ceHtnemu odboru Rbniškeuiu se dovoljuje, da sme v tamošnjem skladovnem okraji za ohrestovanje in amortizacijo posojila za izvršitev cestne zgradbe Hrib-Sodražica od l^ta 1894 naprej Hkozi 40 let razen one priklade, katera bode v pokritje potrebščine za kurentno vzdrževanje cest potrebna in katero bode po dotičnih zakonitih določilih od slučaja  do  slučaja dovoljevati, pobirati
povelje, da trne odpreti tri prodajalnce in to v Spljetu, Hvojnici in Jajcu V Vranduku je bila vsled Budimskega mira 1503. 1. meja mej turško in ogersko hrvatBko Bosno.
Kraj je jako Blikovit in sodeč po njegovi legi tudi zdrav.
V razgovoru z damo, ki sem jo prej omenil, minil je hitro čas iu nakrat smo dospeli v Zenico.
To ti je čedno mesto. Ža sam kolodvor z vrlo lino urejeno restavracijo ti imponuje, da ne omenjam drazib važnih, moderno uezidanih poslopij: papirnice, kaznilnice, tvornice za železo. V mestu samem so prebivalci različnih veroizpovedunj pomešani, ter je doBti živahna trgovina. Še pred okupacijo brojila je Zenca do 1300 prebivalcev. Tu je precejšen promet Vluk, ki vozi iz Broda v Sarajevo, dolazi v Zenico okolu poludio« in tu obedujo potniki. — Kaznilnica je po svojem obliku in ure-jenji jedna najmodernejših v celi Avstro-Ogerski.
V sprednji zgradi bo p sarne in vojašnica, takoj za to je glavna zgrada s tremi krili za kaznjence, na desni strani je zgrada za samotne zatvore a na levi je bolnišnica. Zaduj za temi je go-Bpodarsko poslopje s kuhinjo, shrambami, parnim mlinom, katoliško in pravoslavuo kapelico, džamijo in šolo. (Dalje prih.j
daljno 8% priklado na vse neposrednje davka z iz-vanrednimi dokladami vred.
2) Deželnemu odboru se naroča, da zaradi predpisa in pobiranja te priklade vsakokrat ukrene, kar treba. — Se vzprejme.
Posl. Lenarčič poroča o neki cesti v Ložkem okraji in se vzprejme predlog odseka:
Visoki deželni zbor naj sklene:
1. ) V cestnem okraji Ložkem sb nahajajoča 6 km dolga občinska cesto, ki se začenja v Starem Trgu in drži čez Marko vec, Verhniko in USevek, ki dalje naprej mej Pudobom in Igovasjo križa deželno cesto iz Loža v Planino in se blizu studenca pri Igivasi združi z okrajno cesto držečo na Kozarše in do knez Scbouburgove gozdne ceste, se uvrsti mej okrajne ceste ter preide v oskrbovanje Ložkega okrajnega cestnega odbora, kakor hitro jo bodo sedanji skladovniki dobro posuli ter jo pripravili v stanje, ki je predpisano za okrajne ceste, in ko bode podobčiua VerhniŠka na njej se nahajajoči most čez potok Obrh nov nared.la.
2. ) Deželnemu odboru se naroča, da zaradi izročitve ceste v oskrbovanje okrajnega cestnega odbora Ložkega potrebno ukrene.
Posl. dr. Papež poroča o prelož tvi okrajne ceste z Radeč v Dol. Dovoli se okr. cestnemu odboru Radeškemu podpora 3500 gld. za stroške projektovane ceste in se vzprejme načrt zakona, ki določuje:
V zakonu o uvrstitvi cent z ded 2. aprila 1866 I., navedena okrajna cesta z lUd č v D d jo v delui v cestnem okraji Radeškem ležeči progi na Biuneku mej km 2 4- 608 m in km 4 + 291 m preložiti po projektu, katerega je dal izdelati okrajni cestni odbor za cestni skladovni okraj Radeče. Posl. Murni k stavi nujni predlog: Deželni odbor se pooblašča, da sme oni del nagrade, dovoljene v s'ji dne 16. f bruvarja 1894 I. pri pobiranju deželne naklade ua žgane opojne tekočine poslu jo«! im dacarjem plodonosno naložiti in v prihodnjem zasedanju poročati in nasvete staviti, ali in kako bi se mogli dacarji po zadovoljilni službi upokojiti.
Ko bi se ta stvar ne mogla konečno rešiti v pr h »diijem zasedanji, izvršiti bo tudi glede dacarjev sklep z dne 16 fobruvarja 1894., sklenjen v III. resoluciji povodom obravnave o proračunu deželnega zaklada za 1894. I.
Ko je utemelji nujnost predloga, vzprejel se je predlog brez daljne debate.
Posl. vit. Langer poroča o delitvi cestnega skladovnega okraja Radovljiškega v dva cestna okraja. — Vzprejme se predlrg:
Sedanji cestni skladovni okraj Radovljiški se deli v dva ceetua nkladovna okraja, katera se imenujeta B'ed in Radovljica.
Prvi obsega občine B'ed, Gorje, Bistrica in Srednja Vas, diugi pa občine Radovljica, Predtrg, Lancovo, Ovš še, Kamna Gorica, Kropa, Mošnje, Beg-rije, Breznica in L°sce.
Potem je bila tajna Beja, ko se je javna seja zaključila ob 1 43 uri in se b il«; nadaljevala ob 4. uri
Popoludanska sejs.
Ob 41/*« uri otvori deželni glavar sejo.
PobI. V i š n i k a r naznanja sklepe iz tajne seje, v kateri se je vzprejel nsčrt za reorganizacijo de-ž Inih uradov. Imenovan je deželnim knjigovodjo g Prelesnik. Izvršitev teh sklepov ae prepušča dež. odboru.
Posl. baron Apfaltern poroča imenom davčnega odseka o samostalnom predlogu glede deleža dežel pri prihodkih novega osebnega dohodninskega davka.  Odsek predlaga:
Deželnemu odboru se naroča, da predloži visoki vUdi izvajanja in želje, ki bo se Čule v duž. zboru, ter jo prosi, da pridene njena opazovanja o razmerah v deželi vis. c. kr. finančnemu miuister-stvu v blagovoljuo uvaževanje in j h predloži potem peticij obema zbornicama dižavnega zbora 1
Posl. Pak i ž se zahvaljuje odseku in priporoča, da se v/prejmejo predlogi. — Se zgodi.
PobI. dr. Tavčar poroča imenom upravnega odseka o samostalnom predlogu glede slovenskega učnega jezika na c. kr. državnih gimnazijah v Ljubljani in v Novem Mestu in glede izdavanja slovenskih šolskih knjig
Upravni odsek obžaluje, da tako važni predlogi pridejo tako kasno v posvetovanje, odsek je mnenja, da se elovenski  pouk  na višji gimnaziji
prav lahko pomnoži in razširi. Deželni odbor naj bi pokazal nekoliko več energije glede nabave učnih knjig. Za sedaj predlaga odsek:
Deželnemu odboru se naroča: 1. da pri c. kr. deželnem šolskem svetu ueutegoma in % vso energijo stori potrebne korake, da ge bode • šolskim letom 1896/96 na c kr. (državnih gimnazijah v Ljubljani in v Novem Mestu začelo v petem razredu poučevati verouk, latinščino, matematiko in naravoslovje v slovenskem jeziku ; 3. da za izdavanje šolskih knjig dovoljeni in doslej neporabljeni kredit porabi za pisateljske nagrade in založbo slovenskih učnih knj'g za peti in š'*ati g mnazijski razred.
Po kratki debati, katere se udeležita poslanca dr. Schafier in dr. Vošnjak, ki pojaenuje, kaj se je že storilo, da se pridobe potrebni rokopisi šolskih knjig ter poudarja, da dež. odbor ni kriv, če se ni oghsilo dovolj pisateljev šolskih knjig, vzprejmejo se predlogi odseku.
Posl. Lenarčič poroča imenom upravnega odseka o samostanom predlogu glede* sloveuskega jezika pri c. kr. poštnem in brzojavnem nadravna-teljstvu v Trstu in glede" slovenskih napisov nad ondotnimi uradi.
Odsek, spoznavši, da je zbornica kompetentna za to vprašanje, so pridruži predlogu posl. Hribarja. Vzprejme se pndog odseka:
1) 'želnemu odboru se naroča, obrniti se do c. kr. trgovinskega miniaterstva z obrazloženo zahtevo, da se pri c. kr. poštnem in brzojavnem nad-ravnateljstvu v Trstu zagotovi slovenskemu jeziku ona veljava, katera mu gre z ozirora na ogromno večino prebivalstva vojvodine Kranjske; zlasti da se napisi nad uradi c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva napravijo tudi v slovenskem jeziku.
Posl. S teg nar poroča imenom oiseka za letno poročdo o letnem poročilu dež. odbora in sicer §. 9. ustanove, ki naj se vzame ua znanje, prošnji Komendske občine pa naj se ustreza kolikor je to mogoče. K tej točki se oglasita poBlanca Krsni k iu dr. Schaffer, prvi želi, naj deželni odbor v bodočem zasedanji poroča, kuj je utori! glede te prošnje, drugi pa izreka željo, naj se bolnica ustanovi tako, da bi dežela ne imela stroškov, namreč le iz dohodkov ustanove. Predlogi odsekov se vzprejmejo, i. to tako dodatni predlog posl. Kr<mtka.
O istega poročila §. 10. osebno stvari po roča posl. Lenarčič ter so vzprejmejo brez debate. O § 11. različne stvari te prične takoj podroboa razpnua. Vzamejo se ua znanje marg. štev. 1.—24. brez ugovora. Poročevalec omenja mnozih nevarnih objektov na progi južne železnice mej Ljubljano in Logatcem, ki bo deloma, kakor mostova čez Ljubljanico le provizoričui. Treba je kaj ukreniti za varnost premeta in da s«; ne ovira promet na Ljubljane'.   Stavlja torej predlog:
Deželnemu odboru ae naroča, da opozori visi ko trgovinsko ministerstvo na neiostatke in nevarnosti proge Ljubljana-Logatec v tem smislu, da ona da studirati, kako bi se preložila ta proga na drugi breg Ljubljanskega barja, po kteri preložitvi bi odpadli vsi drugi iu nevarni objekti sedanje proge in bi bila zveza b Trstom oBigurjeua tudi o nevarnih časih.
K marg Štev. 25. (drugovrstne železuice) se oglasi posl. Hribar in poudarja z zadoščenjem, da se je o železneah govorilo obširno v poročilu dež. odbora in odgovarja ua n -katere opombe poslanca Šukljeja, ki jih je izustil, ko je utemeljeval svoj predlog o Belokranjski Železnici. Stavi nastopni predlog:
Deželnemu odboru se naroča, naj kar najhitreje mogoče odpošlje deželnega inž-nirja J. V. ILaskega na Štajersko z nalogom, da prouči tamošnje deželno železništvo, ter mu poda nasvete, v kakoršnej men bi se imelo v vojvodini Kranjskej prestopiti k reševanju tega tudi za-njo jako važurga vprašanja.
Ob jednem ae pooblašča deželni odbor, da, ako se mu zdi potrebno, naprosi tudi kacega železniškega tehuika za mnenje o omenjenem vprašanju.
V bodočem zatedauji pa naj deželni odbor, glede samoBtainega predloga iz XIV. seje z dne 13, maja 1893 tičočega se drugovrstn h železaic, poda obrazložene predloge.
Predlog se vzprejme in s tem je dovršen dnevni red poslednje seje.
Dež. glavar De te l a poudarja z veseljem, da se je delovalo zložno in uspešno in izraža toplo zahvalo odsekom in njih načelnikom. Nemški nadaljuje
in izreka hvalu tudi nemškim poslaucem. Zahvaljuje se dež. predsedniku baronu II no slovenski in nem ški, izrekajoč Dado, da bo podpiral vedno delovanje zbora ter konča a trikratnim Slava- in H cu-klicem cesarju 1   Poslanci ponavljajo trikrat: Slava! II »ch!
Poal. S vete c izreka hvalo dež. glavarju Detel i in njega namestniku baronu Apfalternu za vestno in točno izpolnjevanje trudapolne naloge.
Dež. predsednik baron Ilein, začenjajoč slovenski, omenja, da so sklenjeni stroški za korist dežele in se zahvali vsem poslancem za njih delovanje, nadaljujoč nemški, da se nadeja, da se s časom nasprotstva še bolj ublaže.
Posl. baron Apfaltern imenom uemških poslancev izreka zahvalo dež. glavarju in se pridruži želji dež. predsednika.
Deželni glavar potem zaključi zasedanje ob 6. uri zvečer.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 19. februvarja.
Državni »bor. Mtnisterske  konference vrše bo dan na dan, a zvalile so doslej samo patent, s katerim se je sklical drž. zbor na dan 22  t. m. Zasedanje De bo dolgo. Trajalo bo do cvetne nedeljo in po Veliki noči kveč-čijemu do B.nkošti.   V dveh mes-eih se kaj posebnega pač ne bo moglo storiti.  Duevui red  za prvo sejo je že sestavljen, in govori se tudi, da se sestavi poseben program delovanju delavne večine. Na dnevni red prve seje postavil je baron Gb!umecky same peticije;,  dasi  je mnogo  drugih  nujnih  in vužmh stvari, katere bi bilo rešiti.   Tu sem spada preme m b a tiskovnega zakona.   Taaffj je že lani „zmern m* strankam obvezno obljubil, da redi ta stvar.  Ćovek bi mislil, da bo liberalna levica sedaj, ko je na krmilu, hitela pokazati svojo svobodomiselnost in  bo stvar čim htreje, dognala. Kaj še! Nemci se še ue ganeio. Stranka, ki je mogla — izvzemši posl. Deera iu Exnerja — glasovati za izjemne  naredbe v Pragi, ki kliče dvakrat na dan po policiji zoper svoje slovanske in nemške nasprotnike, katere zastopniki z demokratom Koppom vred so v odseku za kazenski zakou glasovali za reakcijo in ki je v Spinčćm i.f-n podpirala Gautscba, taka Htranka bi ravnala nedosledno, ako bi zavzela glede vprašauja o reformi tiskovnega zakona liberalno stališče. ImunitetnaaferaSpinčićova datira od Velike noči 1   1892,  a kdo  . 6,  bo-li o veliki noči 1   1894. rešena. V vsakem drugem parlamentu na svetu bi se bila ta j-fer a  resda v dvth dneh in to v jedino pravičnem zmistu, v tem namreč, da bi se zahtevala latlsfak cija za dotičnega poslanca. Pri nas seveda je to drugače,  pri uus se je večina imunitetnega odseka proti pravu izrekla in odobrila kri vico. Vzbc temu se je Gaut^ch bal, da pride stvar v plenum in trudil se je, zadržati razpravo čim dlje mogoče.   S pomočjo večine se mu je to posrečilo. Njegov nasieduik je skušal to stv.tr iz lepa rešiti in zbornično predsedstvo jo obljubilo, da pride koj po novem  letu v plenum — a uajuoveiše naše informacije nas poučujejo, da se bo stvar zopet ua nedoločen čas odložila  in  sicer Italijanom na ljubav. Vlada ae boji, da bi pri razpravi morda kdo povedal Italijanom, da je Spine ć žrtev njihovega zdivjanega fanatizma iu to bi jih seveda jezilo. Ker pa so p. n. gg. i reden to vol I ».kor nemški prusjakl uvrščeni mej „državo ohranjujoče elemente",  čruoŽolti primorski Hrvati in Slovenci  pa mej  „radikalne,  državi nevarne" elemente, zato se Spinč Crva sfera ali sploh no bo rešila ali pa tako, kakor žele Itilijaui. Tretja važua stvar, ki tudi ne pride v razpravo, je novi kazenski zakon. Stvar se zavlačuje že 25 let in grof Schbnborn je le zategadelj ostal pravosodni min Bter, da jo dožene.   Zakon je pripravljen za plenum, a hkrati dvigudi  so se proti n emu  klerikalci, ki ž njim niso zadovoljni, češ, da je preveč liberalen, dasi ga j« gr< f Pininski zelo premenil v konservativnem, in  politlcia celo v skrajno reakcijonarnein zmisiu.   Vzlie. temu se mu konservativci ustavljajo in sicer zaradi § ov o dvoboju in o veri.   Sicer pa niso jedino konservativni člani Hohenwattnv*>ga kluba m zadovoljni, nego tudi Ilurauni in grof Hohenw.irt se bo izkazal kot velik diplomat, če prepreči krizo V klubu.
Deželni zbori. Izv/rmši dolenjeavstrij8ki deželni zbor so v soboto vsi deželni zbori zaključili letošnje zasedanje, tudi dalmatinski, v katerem torej po vladni previdnosti ni prišla v obravnavo adresa glede združenja Dalmacije s Hrvatsko. V političnem oziru treba je konstatovati, da se je debata sukala okolu koalicije, kateri so se v različnih jezikih prepevali slavospevi. Držale se pa koalicijske stranko niso nikjer svojega program«, nego povsod postopale proti Slovanom neprijazno.
Volilna reforma. Nekateri Dunajski listi javljajo, da se je mi-nisterski svet glede volilnih načel, po katerih bode izdelati načrt volilne reforme, popolnoma zjedinil. V kratkem He začne dogovarjanje mej vlado in voditelji
koaličnih strank. Kaka so načela, za katera so se zjedinili ministri, o tem molče* vsi listi.
Pravda proti „Omladini*.
V soboto se je zaključila razprava. Eks-offo zagovornik sodni pristav Barnaš je zatožence dosti dobro zagovarjal iu v svoji dupliki celo naglašal, da je bil po njegovem prepričanji umorjeni Mrva v neposredni zvezi s policijo in še več, da je bil agent provocateur, ki je dobival za svoje delovanje oagrado od policje Ta izrek zagovornikov beležijo nemški listi kot nekaj posebnega, najbiž ker se jim čudno zdi, da se upa sodni uradnik ne glede na svojo karijero vestno izvrševati prevzeto nalogo. Sodba se razglasi v sredo in se za tisti dau izdajajo ustopuice, ker bo razprava javna.
1 nanje države.
Hes aerblcae.
Srbski radikalci imajo že od nekdaj prav ozke zveze z Novosadsko „Zastavo"  in cesar ne morejo ali ne smejo pisati v svojih domačih listib, to sporoio „Zastavi". Te dni priobčil ju ta list seuzu cijonaien članek pod zaglavjem „Krv če poteč'". Pisatelj članka pravi, da nastane v Srbiji še gotovo revolucija.   Prouzroči jo Milan,  ,ta, v grehu rojeni  nesrečnik".    Proslavlja  potem  po prevratu aprila meseca I. 1. imenovano radikalno ministerstvo in popisuje njegu odstranjenje  pa  nadaljuje: „lu zapeljali ho ml-.d. ga kralju, prej Šoji mož našega za upanja (namreč kralj Aleksander) pa i 1 je v blato, grešil proti  svojemu  ponosu  in izgubil svojo Čast. Devet desetink  naroda poltmi.I   je v kot,  da zadovolji naprednjake, liberalce iti še nekega človeka, Mdana   Ztvoljo Milanovo pohlepnosti moral je mladi kralj pasti v blato in kršiti uti o.   To je politika hazardista . . . No, počakajte vi politični ra/uzdanci . ■ ako mora že srbska kri  teči, zrušil so bode tudi prestol." Potem govori pisatelj rečenega članka o Karagjorgju, o Milošu in o vladi kneza Mihajla ter pravi: „Padla je tudi glava Mi-bajlovn.    V teh kritičnih  dneh  je vodja liberalce/, Jovan  H -te   ta stari  lisjak,  zasledil  lažnivo kri ObreuovičJv v žilah kneza M lana. Iz Pariškega vojaškega zavoda  pripeljal ga je ua prestop da sam zavlada Srbiji." Po karakterizovanju Milanove vlade piše član kar: »Pleme Karagiorgjevća pokazalo se je slabotno, nedoraslo težkim okoloostim.   č sto pleme Obreno.ic^v izumrlo je z M hajloui, a nesrečnik, ki B'i zove Milan O hrenov č. ni iz plemena Obrooov cev. Dvorskim pph'tkam ne bo na dvoru potomcev Ka-ragjorgja iu Obrenovei nikdar konca. Nesrečne te   b p letke  bi se uničile samo na ta način, da bi se ua urbaki  p r e stol posadil kak član iz carske rod o vine Roman ovo v, iz krila bratske nam pravoslavne Rusije... ki bi mogel preprečiti revolucijo ... Sedaj ima besedo srbBki narod. Ako ne spregovori, jasno i u gromovito,  ako  no  stori  svoje dolžnosti, potem se bode morala srbska kri prelivati — in prelivala se bodel" Anarhisti na Angleškem
AnailiBti imeli so doslej na Angleškem najvarnejše zavetišče. Tam tabori centralno vodstvo in vodi anarhistično gibanje na kontinentu, dočim ne stori na Angleškem prav nič nezakonitega, boječ se, da izgubi s tem ovoje zavetišče. Zadnji čas prišlo je v London več francoskih anarhistov in jeden izmej njth, neki Bourdin, je nameraval razstreliti zvezdar-nico, a pripravljena bomba razpočila je v njegovem žepu in ga ubila Policija je vsled tega dogodka svojo pozornost posvetila tudi auarh'stum in jih obiskala v njihovem klubu, kjer je ujela kakih 80 teh mož Pri vseh si se vršile hišne preiskave, a ker se ni pri njih nič aumnega našlo, izpustila jih je policija z obljubo, da jim bo odslej posvečevala post lino jioznruost.
Dopisi,
1% Novega Voiltii, 1 februvarja. [Izv. dop.] (Našo pevsko društvo.) Tukajšnje slo • vensko pevsko in podporno društvo „L raa priredilo je 27. p. m. v prostorih gospoda C*rui 423 E 75 ulica Vodnikovo slavnost s sledečim vzporedoin: 1. Ouvertura, svira orkester. 2, Slavnostni govor, g. Fran Sakser. 3. „Slovanu, (J Vašek), poje zbor. 4. „Moja rožica" (A. Nedved), zbor. 5 „Tičica* (F Majer), čveterospev. 6 »Da me ljubiš, dete lepo", (V. VavpotiČ), zbor. 7. „Kaj bi mi srce ogrelo" (K. Mašek). K slavnosti zbrala ae je skoraj cela tukajšnja slovenska koloni jo, a tudi mnogo Čehov in Hrvatov iz okolic« bilo je navzočih. Slavnostni govor prevzel je gosp. Fran Sakser, urednik „Glas Naroda"; izvršil je svojo nalogo jako dobro. Pesmi, koje bo bile na vzporedu, pele so se še precej dobro, vender bi pa bilo mlademu predsedniku g. Reinsu svetovati, da ne pusti pevce mučiti s tako težkimi kompozicijami, vsaj imamo vender dosti lepih in lahkih slovenskih pesmij. Priznati se mor. jo sicer zasluge, koje si je predsednik za društvu pridobil, vender pa v tem oziru zasluži, da se ga malo pokara. Po končanem vsporedn pričel se fe ples. Z lic
vseh navzočaikov iirilu je veselje in ue zastonj, :a je bila to vendar prva Vodnikova slavnost v Ameriki, in ta dan zapisan mora biti s zlatimi črkami v zgodovini v Ameriki bivajočih Slovencev! Pri običajni večerji zahvalil se je predsednik v kratkem, jedrnatem govoru bratom pevcem za njih požrtvovalni trud, bratu Sakser-ju za njegov izvrstni govor in slednjič pričujočim Cehom in Hrvatom za njih poset. V imenu Hrvatov zahvalil se je g. Kindrić iz Glenville Cmn. ter napil „Liri", želeč ji dober napredek. Po večerji dobila je vsaka navzoča dama lep šopek vijolic. Cela družba zabavala se je pri lepih govorih in plesu do ranega jutra in vsak udeleženec šel je pri svitu zarje domov v zavesti, da je prebil lep večer v družbi slovenskih bratov. „Liri" pa, kojo smemo po pravici imenoveti najinteligent-nejše slovensko društvo v Ameriki, pa kličemo: „I/j tako naprej, usjieh ne bode izostal!
Domače stvari.
— (Umrl je) v soboto dne 17. t. m. po kratki hudi bolezui v tukajšnji bolnici, kjer je bival nekaj dnij zarad potrebne operacije, g. Andrej Je ko vec, učitelj v Kamni Gorici. Rajnik je bil po-rojea I. 1840 v Češu'evku pri Orkljah, dovršil je Bedem gimnazijskih razredov in bil na to več let Član gledališke družbe dd-'Untov Dramatičnega društva kot vrstnik pokojnega Schmidta,Podkrajškove, Jam ni kove itd. Stareji obiskovalci slovenskega gledališka se gotovo še spomiujajo nanj. L. 1877 pa je prestopil, kakor njegov tovariš Se h mi d t k uči-teljstvu in služil najprej v Ljubnem, z laj pa že mnogo let v Kamui Gor ci na Gorenjskem, kjer ga je zarad njegovega vrlega in poštenega značaja čislal vsak, kdor ga je poznal. Pogreba, ki je bil danes ob 5. uri po-peludne, udeleždo bo je tudi mnogo Članov slovenskega gledališča, ki so položili venec na grob pokojnika. H d' mu obranjen blag hm min!
— (Iz pisarne slovenskega narodnega gledališča) Ker fe na nekaterh že razposlanih gledališkdi listih stala pomota, da bode slovenska piedstava v soboto dne 24. t. m., se opozarja slavno občinstvo, da bodeta reprizi tako Hijajno Uspela Smetanove ojiere „Prodana nevesta" v sredo dno 21 in v petek dne 23. t. m , kakor smo že naznanili v našem listu, Alegorična živa podoba po ouverturi se bode ponavljala vsled izrecne žolje rodoljubnega občinstva samo še jiri teh dveh pred «tava h, potem pa nič več. V nedeljo due 25. t. m. bjde lopet dramatična predstava.
— (S I o v e n s k o g 1 e d a I i š č e.) Kdor bi trdil, da je „Strm bogatin" dobra, duhovita ali zabavna igra, bi močno pretiraval, kakor bi pretiraval tisti, kdor bi trdil, da so vse toilete, v katenb so sinoči nastopile dam«, ukus e, četudi so morda narejene po najnovejši modi. Uspeha pa ta igra ž i celo ne more imeti, če vsak č an igralnega oiobja t o zastavi vseh svojih sil, da prsvzeto nalogo kar najboljši) reši. To se je videlo pri včera šaii predstavi, pri kateri ni bilo vse tako, kukor bi moglo in moralo b ti. Gospa Borštnikova jo bila živahna in ljubezniva Irma, g Borštnik prav karakterističen dvorni svetnik Levin, isto priznanju kakor njima gre tudi gospč. N igri no vi in gospč. Slavcev i, pa tudi gospe Da u i lov i. Tudi nekatere manjše uloge so ee dobro rešile. Gledališče je bilo dobro obiskano.
— (Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) je imelo due 7. februvarja Hvojo LXXIV. sejo. Navzočni: Tomo Zupan (prvo-mestnik), dr. vitez Bieivvda, Ivau Hribar, Anton Ko-blur, Ivan Murnik, Luka S-etec (podpredsednik), dr Jos. Vofinjak (blagujnik), Andrej Zamejtc, Anton Žlogar, (zapisnikar). — Nadzornik Vrhovnik bIuŽ-beno zadržan. Denaroičar dr. Vošnjak jiuroča o dohodkih in troškdi preteklega leta. Sklejmi računi kažejo večje prispevke nego v prejšnji upravni dobi, a tudi izdatki so vsled družb:uih zavodov poskočili. Našteje posojilnic«, v katerih je ualožeu družbin denar. — Tajuik naznanja dospelo uloge in prošnje; omenja, katere so biie reši ne upravnim potom, kar bo odobrovalno sprejme na znanje. — Nekaterim prošnjam za podarite* knj'g se je ustreglo. — Za-stran Velikovske Šolo in družbinih zavodov v Trstu se je jiotreboo odredilo. — Ker je družba od Čč. Mariborskih bogoslovcev prejela v dar čisto nova brda za tamburaški zbor, opozarjamo b tem one rodoljube, kateri snujejo take zbore, da tamburice lahko kopijo pri družbinem vodstvu pod ugoduimi pogoji.
— (Kronski darovi družbi sv. Cirila in Metoda.) Uredništvu našega lista sta posla a: G. Ženika Auerjeva v Ljubljani 12 kron. — G. J. Pokoro v Poljšniku 1 krono. Skupaj 13 kron. Živili rodoljubni darovalci in  njih nasledniki I
— (Prvi letošnji družbinski večer,) ki ga je priredil odbor „Sokola" v soboto v vrtnem salonu pri Maliču, bil je jako živahen. Reditelji bratje Dahovec, Barborič in D. Vernik se smejo opravičeno ponašati s tem, da se je tsko lepo izvršil ta večer. Elegantna dvorana bila je do zadnjega kotička polna odličnega občinstva, narodnih dam in članov Sokola. Vzpored bil je izredno zani iu i v, Oddelek pevskega društva .Slavec" izvajal je pod vodstvom g. Stamcarja več zborov prav izborao in je občinstvo burno pozdravljalo vrle pevce, ki so morali vedno pridati še kako točko. Najbolji telovadci „Sokola" izvajali bo razne točke na bradlji in se odlikovali po eleganci in točnosti, s katero bo jih izvršili. Z nekaterimi nadepolnimi mladimi silami pomnoženi društveni tamburaški zbor je krepko udarjal in sta posebno omilili „Podoknica", katero je moral na splošno zahtevanje zapeti gosp. J. Nolli, in pa kvintet .Santa Luci a", ki se je ponavljal pozneje. Da ni manjkalo navdušenih zdravu-, razume se. Podstarosta dr. K u dar nazdravil je navzočim damam in članom, dalje še posebno „Slavcu* in društvenim telovadcem in tamburašem. Dr. Vilfan nazdravil je dičnemu starosti Iv. Hribarju, ki pri vsaki priliki pokaže, kako mu je pri srci slovensko sokolstvo Zdravici sledili bo burni Na zdar-klici priljubljenemu starosti. Jus. Nolli nazdravil je vrlemu „Slavcu" in tamburašem. V imenu »Slavca* zahvalil se je predsednik g. Dražil in napil „Sokolu", posebno pa še njega starosti. Konečno zahvalil se je reditelj D. Vernik vsem udeležencem in se je zaključil oficijelni del večera. V prosti zabavi ostali so člani še dalj časa skupaj. Bodoči družbinski večer bode sredi meseca marca z vojaško godbo.
— (Narodna čitalnica v Ljutomeru) izvolila si je za društveno leto 1894. sledeči odbor: g. Anton Šlamberger, c. kr. notar, predsednik; g. Ivan Kukovec, veleposestnik, podpredsednik; gospod Josip Ivančič, c. kr. kontrolor, tajnik; gosp. Anton Mišja, posojilnični tajnik, denarničar; g. Fran Č h, nčitelj, knjižničar; č. g. Ivan Skuhala, dekan in g. Fran Sršen, veleposestnik in trgovec, odbornika. Namestnikom bo izvoljeni g. Toma Žargaj, Martin Ćagran in Ludvik Babnik.
— (Potres na H r v a ts k e m.) Minuli teden bil je v četrtek v jutro proti uri v več krajih na Hrvatskem potres, tako v Sisku, v Glini, Stazi itd. Potres je trajal kakih pet sekund.
— (Poprave k.) Slavno uredništvo : Z ozirom na notico iz Črnomlja, natisneno v 26. številki cenjenega Vašega lista prosim Vas, da v zmislu § 19 tiskovnega zakona sprejmeta in natisnete Bledeči popravek: 1. Ni res, da je bila moja notica o Črnomaljski poštni odpraviteljici, natisnena v 22. številki »Slovenskega Naroda", povsem neosnovana; 2 Ni res, da se odpraviteljica ni branila vzprejeti v Št Jernej namenjenega pisma s samoslovenskim naslovim; 3 Ni res, da je odpraviteljica le Želela, naj se ji pove, kako se ta kraj nemški imenuje, da bi vedela, kam ima nakaznico upisati, temveč 4 res je, da se je poštna odpravitel|ica branila, sprejeti v Št. Jeruej ua Dolenjskem namenjeno nakaznico s samoslovenskim napisom rekoč, da je ne ve kam poslati; 5. Res je, da se je jezila, ko ji je moja dekla prinesla nakaznico nespremenjeno nazaj in jo je šele vsled posredovanja v tistem Času v uradno sobo stopi vsega poštnega odpravitelja sprejela; 6. Res je, da je omenjena poštna odpraviteljica malo slovenščine zmožna in konečno 7. res je, da mi je naš gospod poštar sam povedal, da mu je bila ta poštna odpraviteljica na višjem mestu v službo priporočena. Ker je bilo torej moje poročilo povsem resnično, odvračam od Bebe z vso odločnostjo Vaše prijazno svarilo glede zlorabe zaupnosti in speljevanja na led primerno v uporabo pri raznih vaših verodostojnih in veronedostojuib dopisnikih in prijateljih. Z odličnim upoštevanjem Davorin Franc i č.
Slovenci iu Slovenke! ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda I
----4
Telegrami »Slovenskemu Narodu14:
Dunaj 19. februvarja. Danes se je začela kaz. obravnava proti 14 anarhistom. Zagovorniki so zahtevali, da bodi obravnava vsaj deloma javna, a sodišče je sklenilo absolutno tajnost. Potem se je čitala zatožnica. Okolica dež. sodišča se strogo nadzoruje.
Dunaj 19. februvarja. Vlada je prepovedala za jutri sklicani delavski tabor in dela obsežne priprave, da prepreči eventuvalne demonstracije.
Budimpešta 19. februvarja. Pred parlamentom zbrana številna množica je ministre, zlasti ministerskega predsednika in pravosodnega ministra živahno pozdravila. Poročevalec Te-leszky je v zbornici vladi čestital, da je začela liberalno cerkveno politiko, češ, da s tem izvršuje politično oporoko Deakovo. Polonvi je potem utemeljeval svoj predlog, naj se pravosodnemu ministru izreče nezaupnica, ker je zakonski načrt pomanjkljiv. Govornik je odbijal očitanje, da je klerikalec in se izrekel za versko svobodo in jednakopravnost konfesij.
Rim 19. februvarja. Včeraj dopoludne daroval je papež slovesno sv. mašo, s katero so se zaključile slavnosti, prirejene za njegov škofovski jubilej. Te slavnosti se je udeležilo nad 50.000 oseb.
Bruselj 19. februvarja. Policija je zaprla 15 inozemskih anarhistov, pri katerih je našla mnogo anarhističnih spisov in raznih razstreliv.
London 19. februvarja. Vesti o mini-sterski krizi so neosnovane. Poročilo „West-ininster Gazette", da se je Gladstoneu naredila bel na očeh, se oficijelno dementuje.
——
18. februvarja.
Pri M»ll*l: Germermann, Haleher, Ldbl, KUaierer z Dunaja. — Cora iz Trsta. — Laukner iz Črnomlja. — lUide iz Beljaka.
Pri Nlonu: FOrster, VVith, Santner, Rauman z Dunaja. — Klut* iz Toplic. — Dolenc, Grandi, Poach iz Trsta. — Muline iz Novega Mest«.
Meteorologično poročilo.
i	Čan opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
1 17. febr.	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	39 9«a. • 381 na. 738 8 M.	—4 0" C al. vzh.I obl. —0'2° C  si. vzh.l obl. —28° C al. vzh. obl.			0-2) mm. snega.
18. febr. |	7. zjutraj 2. popof. 9. zvečer	738*7 m. 739-6 mm. 7417 m.	— 7 4° C - 3-0° C —6'4° C	si vzh. si. vzh. si. vzh.	jasno obl. jasno	0-0 > m
Srednja temperatura pod normaloun.
-2-3« in —5'6«  za 2 7   In 60°
3Z>-u.n.aJslra. borza
dne* 19 februvarj? t. 1.
Skopni državni dolg v notah..... 98 gld. 05 kr.
Skupni državni dolg v srebrn    .... 97 a 90 ,
Avstrijska zlata renta....... 120 . 20 „
Avstrijska kronska renta 4°/,..... 97 „ 70 ,
Ogerska zlata renta 4°/0...... 117, 75 „
Ogerska kronska renta 4%..... 95 „ — ,
Avstro-ogerske bančne delnice   .... 1004 „ — .
Kreditne delnice......... 363 „ — „
London vista.   .   .   ,....... 125 „ 25 m
Nemški drž. bankovci za 100 mark   .   . 61 9 15 .
20 mark............ 12 , 23 ,
20 frankov   .   .   .   ,....... 9 , 93 ,
Italijanski bankovci  ........ 43 u 80 „
C. kr. cekini.......... 5 , 92 m
Dne* 17. fet.ruvsrja t. 1.
4"/o državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 148 gld. — kr.
Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld..   . 197 . 60 ,
Donava reg. srečke 5°/0 po 100 gld.   .   . 128 , — „
Zemlj. obe. avstr. 4-/(0/« i,ati        listi   . 122 „ 25 „
Kreditne srečke po 100 gld...... 195 . — „
Ljubljanske srečko........ 24 , — „
Radolfove srečke po 10 gld...... 22 . 30 „
Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. .   . 157 „ 6) ,
Tramway druRt. velj, 170 gld. a. v.   .   .   . 278 „ — .
Papirnati rnbelj......... I n 34 „
C. tr. glavno ravnateljstvo avstr. drž. ftjgMt.
Izvod iz voznega reda
veljavnega odL 1. ©IctoTora, IS©3.
Ntitopuo omenjani prihajal U In odhajata! *asi osnaSenl mo » •fMi nje^vropeken* ruau. Srednjeevropski taa Je k rajnemu ća« u t Iijub-IJanl aa S minuti naprej.
Odhod ls LJubljane rjuž. kol.).
Oh lli. uri 3 min. po nori oiabnt vlak t Trliii, Puntabel, Baljak, 0*> Iotoc, Fransemfeite, Ljubno, Dunaj, ces Holathal t Auuee, Iaohl, Gmunden, Solnograd, Ijoml-Onitatn, Zeli na Jeaarn, 8t«yr, Lino, Bn-deJoTica, 1'lzonj, Marijine Tare, Ki<er, FranooT« vare, Karlove vare, Pratro, Draidane, Dunaj Tla Amitettm.
Ob 7. url o0 min. mjutr^f oiebnl Tlak ▼ Trbii, Pontabel, Beljak, 0*-lovoc, Franiemfeite, Ljubno, Dunaj, tet Selithal v Solnograd, Dunaj vi a Amatetten.
Ob 11. mri SO min. dopoludne oiabnt vlak v Trbii, Pontabel, Beljak, GelOTeo, Franaenafeite, Ljubno, Dunaj.
Ob 4. Mri VO min. popoludne osebni vlak r Trbii, HeUak, OeloTao, 8olnograd, Lend-Oaatein, Zeli na jeseni, Inomoat, Bregnio, Ouiih, Uenavo, Parla, Lino, laohl, Bndajevioe, l'laonj, Marijine Tara, Kger, Vranuove Tare, Karlore vare, Prago, Draidane, Dunaj ria Amitetten,
Prihod v LJubljano Quž. kol.).
Ob 3. Mri 33 min. * t utrni oiebnl vlak a Dunaja ria Amatetten, Draa-dnii, Prage, Kratico vili varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varov, Planja, Budejevio, Solnograda, Ltnoa, Ste/ra, Iaohla, Omnndena, Zella na jeieru, Lend-Gasteina, LJubnega, Beljaka, Celovca, Franaemfeite, Trbiia.
Ob 11. uri H7 min. dopoludne oiebnl Tlak ■ Dunaja vla Amitetten, Draidan, Prage, FranooTih varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, Plsaja, Budejevio, SolnogTada, Iaohla, Omundeaa, Linoa, Stevra, Pariza, Oeneve, Curili«., Bregnioe, Zella na Jeaeru, Lend-Oastelna, Ino-mosta, LJubnega, OeloToa, Pontabla, Trbiia.
Ob ■4. uri 33 mtn. popoludne oaebni vlak a Dunaja, LJubnega, Beljaka, OeloTca, Fransenifeate, Pontabla, Trbiia.
Ob ». uri »7 min. *tvwr osebni vlak s Dunaja, LJubnega, Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiia.
Odhod ls LJubljana fjnj. kol.).
Ob   0. uri »3 min. »Jutno"    v Kočevje. „ 1».    „   OO    „ o pol ud ur „ „ „    6.   „   lO    „    mueicr      n „
Prihod v LJubljano (jnž. kol.).
Ob 8. uri tO min. mjutrnj       is Kočevja. „   1.   „   O t   „    popoludne „ „ «.   „  40    „    mvrrrr        _ ,
Ob
Odhod ls LJubljano (dri. kol./
7. Mrl IH min. mjutrnj       t Kamnik. it.   „   03    „    popoludne „ „ tf.    „   BO     „     Kcrčrr „ n
Prihod ▼ LJubljano (drž. kol.).
0. Mri 31 min. mjutrnj      it Kamnika. 11.   H   13    „    dopoludne  „ ,, 0,   „  3iO    ,,    SMaw i,
(4—40)
I
Zavarovalnica na življenje in hranilna banka
v Stuttgartu.
(Lebensversicherungs- & Ersparnis-Bank in Stuttgart.)
Ustanovljena 1851. leta. Pod državnim nadzjrstvom.
Vsota zavarovanega kapitala: Premoženje bankino znaša: lOi milijone m.
»si milijonov m. Posebni rezervni fond:        I7H milijonov m.
Ves preloitels pripada jedino le zsL-vstro-vsrncersci.
in se mej te vsako leto razdeli in aicer na ta nxčin, da sh znižajo letne premije vsakega posameznega zavaro-vunca za 40   ,; ta prifitedek ali dobiček si pa le da doseči   tuko, ker vodstvo pozorno in studij ivo posluje in
ker ta zavod dela jedino na to, da poHpuAnjo interese svojih zavarovancev. Primer: 30 let. star Človek zavaruje za slufaj smrti 10.00)0 gld., lutna premija znaša 2l<; gld., po 5. letu pa gld. 147 00 (torej za 40" , menj).
3f>letni placa po 5. letu samo gld. 16*86 na leto, ali pa 4<>letni    ,      ,   n   .      m      i   '2" 10 od lOOOgld.;
prvi     bi torej vplačal, 6e bi 60 let star postal, za 10.000 gld. VBCga vkup samo 4O0O gld., 351etni ,„        ,n„n»„.»-»        „       B       ,        „    4777     „ in 4()letni ,„        , »'■»■»      ■       * ■       »       ■       «    4000 „
in v mIikujii smrti se takoj izplača 10.000 gld. brez vsega odSitka. Pri kombiniranem zavarovanju na doživetje m na smrt (tO je, će ^avarovanic doživi v naprej določeno starost, sam potegne zavarovalrino, v slučaju prejSnju njegovo smrti ho pa ista u k isto izplača takoj in v celem znosku) ju vkupno plačilo tako nizko, da se isto s prostim savarovanjutu vred za slučaj smrti dobro obrestuje.
Primera: OOletni zavaruje 10.000 gld. na 55. leto, letna pru ija znafia po 5. letu 26G gld. 80 kr., vsega vkupe bi plačal 8438 gld. 50 kr. in izplačalo bi se njemu s*tuemu 10.000 gd., ko doseže 55. loto svoje starosti; če bi pa preje umrl, pa h mita izplača takoj celili 10.000 gld., oe tudi ue bi bil več kot jeden obrok vplačal. (Ako bi pa zavaroval na 60. leto, bi vsega vkup vplačal 5727 gld. in vzprejel 10.000 gld.)
Iz tega se razvidi, da se zavarovancu vplačane premije dobro obrestujejo in je vrh tega za slučaj smrti brezplačno zavarovan.
Zavarovanju velja tudi za slučaj vojske za culo svoto brezplačno in brez vsake formalnosti.
Poicoji zavarovanja so jako ugodni in se vsakemu, ki aa b..ču zavarovati, izročo pravila v celem obsega z nastavki premij brezplačno. — Pojasnila, prospekti itd. dobivajo se pri
glavnem zastopu za Kranjsko: J. Lininger-ju v Ljubljani
ali pa pošilja isto (1V18—3)
bančni glavni nadzornik za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko: MhUho Veršec v Ljubljani, Mestni trg št. 9.
Izdajatelj in odgovorni urednik: J o ni p Nolli.
Labtaiua in tisk .Narodne Tiskarne".