192. Številka. Ljubljana, v četrtek 25. avgusta 1898. XXXI. leto. bhaja vsak dan ivrter, izimfii nedelje in praznike, ter velja po posti urejeman za avBtro-operske dežele za vse leto 15 pld., za pol lefa 8 gld., za četrt leta 4 pld., za jeden ieo 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse |«to 18 gld., za Četrt leta -i jjld. HO kr., za jelen mesec 1 gld. 1(J kr. Za pošiljanje na dom računa se po lOjOB na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. — Na naroćbe, brez istodobne vpoSiljatve naročnine, se ne ozira. ' »ti" 12. na mesec, no ćv kr. : Za oznanila plačuje se id fitirisrojme petit-vrste po B kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr. će se dvitkrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopiai naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvu in upravnifitvoje na Kongresnem tr#u fit. U pravu it t vu naj se blagovolijo pošiljati narocuine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Telefcn. j&t. 3-^. Avstrija in Rusija. V evropskem časopisju mrgoli najraznovrst-nejših vestij z Balkana, katere pričajo, da ne tam doli nekaj kuje, kar utegne tangirati tudi našo državo. O teh balkanskih dogodbali in njih pomenu za Avstrijo čitamo v zaderskem „Narodneru Listu" zanimiva izvajanja, katerih jedri naj podamo na-Jim čitateljem v izvodu. „Narodni List" pravi, da nikdar ni verjel, da eksishra porazumljenje mej našo monarhijo in mej Busijo glede balkanskega vprašanja, in da je se manj verjel poročilom, kako sta hi Avstrija in Rusija razdelili interesni sferi na Balkanu. Popolnoma smo prepričani, da nobena, niti najmočnejša država ne r.%orn balkanskim narodom vsiliti svojega vpliva proti njih volji, ker bi bil tak upliv nzrok stalnim nemirom in homatijam, kakor je to bil v Bolgarski za časa Stambnlova in v Srbiji za časa Milana Balkanski narodi bodo dali nas« uplivati samo tisti državi, katera jim da jamstev za njih narodno in politično samostalnost. V sedanjih razmerah more taka jamstva dati samo Rusija, a vsled tega je razumljivo, da upliv Rusije na Balkana stalno rase in da balkanski narodi z zaupanjem gledajo na Rusijo. V istini ima Rusija več kakor vsaka druga država sredstev, da vzdrži in utrdi svoj upliv na balkansko narode. Ti narodi so večinoma pravoslavne vere in že ta okolnost sama obuja v nj.h simpatije za pravoslavno Rusijo, katero smatrajo za za ščitnico svoje vere. Druga, ruski vpliv pospešujoča okolnost, je ta, da je Rusija slovanska drŽava, tretja pa ta, da smatrajo balkanski narodi Ruaijo za velesilo, katera na Balkanu nima ekspanzivnih namer in se hoče zadovoljiti z moralnim Uplivom na balkanske države. Kaj se pa mora reči o avstro-ogerki monarhiji? Značaj te države je izključno nemško-madjareki in po tem je tudi urejena vsa njena notranja in zunanja politika. Kake simpatije uživajo Nemci in Madjari pri balkanskih narodih, je občno znano, kakor je tudi znano, kaka je usoda Slovanov v tej monarhiji. Ne verjamemo, da si more kdo želeti, da postane deležen te usode, in da se podredi politiki, katera Slovanom nikakor ni prijazna. Mejnarodne razmere so take, da Rusija ž* radi njih ne more dopustiti, d* bi se s pomočjo njenega upliva na balkanske države ojačil kdo drugi. Tro-zveza, ustanovljena v zaščito Nemčije, je provzročila dvozvezo. Ni trebi, da je človek diplomat ali strateg, in vender lahko spozna, kako močna bi bila tista bkupina, kateri bi se pridruž le balkanske države in katere bi same lahko paralizovale silo jednega zaveznika. Pridobiti te države, pomeni, zagotoviti si močnega zaveznika za vsak slučaj. Ako je bila na Cetinju sklenjena formalna zveza mej Bolgarsko in mej Črno goro in ako jo je Rusija odobrila, je potem lahko umeti važnost sedanjega položaja. Boli imela evropska diplomacija toliko moč, da nas obvaruje neprijetnih presenečenj? Bojimo 19, da ne, kajti kretsko vprašanje in špansko-ameriška vojna dokazujeta, da se nekatera vprašanja ne dajo drugače rešiti, kakor na bojišču. Avstr o-Ogersko more rešiti samo slovanska politika Od te politike pa smo še daleč in zato se bojimo, da se Avstrija po Napoleonovem izreka zakasni za 24 nr tudi v balkanskem vprašanja. Strinjamo se popolnoma s temi izvajanji bratskega glasila zadrBkega. Prej eli slej spoznajo tudi dunajski državniki, da sedanja avstro-ogerska politika na Balkanu ni prava, a b-žčas iposnajo to šele tedaj, ko bo že prepozno. Slovensko vseučilišča v Ljubljani. (Na shodu slovenskih visokos.dccv govoril stud. jur. Konrad Vodusek.) (Dalje.) Ker smo tako maloštevilen narod, predbaciva se nam rado, da je nedostatek učnih močij oči-viden in da ne razpolagamo s potrebnim profesorskim kontingentom. Tudi obratna trditev, da je skrb za slovenske vseučiliške profesorje jedna mej zadnjimi, je napačna. Vendar mislim, da bi se dalo to vprašanje dejansko, in sicer dobro rešiti s tem, da bi slovenski vseučiliščniki dobivali potrebno podporo za nadaljno izobraževanje. Dar danes so veli ko šolci v obce veliki reveži, zavise večinoma od tujih, več ah manj skromnih podpor in so primorani, iz-bežati iz akademiČnih tal takoj v prakso za kru hom, s katerim često že anticipativno računajo. Pri tak h okolščinah pač nikdo ne more zahtevati idealnih namenov, marveč le skrajn0 materialnega in realnega ra7položenja mej slovensko akadetnično mladino. Vrhu tega si ne smemo prikriti razmer na nemških nanili vseučiliščih. Vsi akademični senati nemških univerz 8e, kolikor le morejo, ogibljejo slovenskih privatnih docentov; in če postane Slovenec vendarle privatni docent, mora dolgo čakati na priznanje svojega znanstvenega delovanj?, na izvanredno profesuro Da pa nam duševnih močij v tako delovanje ne primankuje ni mej praktiki ni mej akademiki, to se lahko brž dokaže, ko se razdeli mej nje potrebna pripravljalna podpora. Tako se nam torej ni bati pomanjkanja teb dveh faktorjev, ki sta neobhodno potrebna za vsako vseučilišče. Toda smotra naše univerze, — kateremu bi omenjena faktorja služila le kot sredstvo, — njenega glavnega namena nam ni iskati samo v tem, da si slovenski narod tem potem vzgoji potrebni akademično izobražen naraščaj, glavni smoter iskati nam je višje. V naši državi, kakor tudi povsod drugodi, združuje vsako vseučilišče dvojen namen. Prvi in glavni smoter na vseučiliščih je znaj nost in veda, ki naj se prosto, brez vsakih pristranskih vplivov goji in razvije, ki naj slehernemu slušatelju razširi obzorje, in mu na ta način ustvari znanstveno, teoretično podlago stroki, na kateri on po vstopu v prakso deluje v izbranem poklicu in stroki. Pred vsem pa se mora veda in znanost sama ob sebi gojiti ne glede na učeče se slušatelje. V tem oziru leži za nas slovenski narod glavni razlog vseučiliške zahtevp, v tem oziru bode vseučilišče zora naše narodne sreče, zičetek znanstvenega delovanja mej Slovenci. Vedno in vedno se nam očita, da smo kmetski, neolikan narod brez vsake literature, brez lastnega znanstvenega jezika, brez lastne duševne moči. Žfl leta 1871. je dr. Gla8er zavrnil dra. Co9to, rekoč, da pri nas Slov* nt-ili jedino državna podpora omogočuje in pospešuje znanstveno in literarno gibanje, da se pa od druge strani, od drug h faktorjev ravno v tem oziru ne stori prav nič povoljnega in uspešnega. LISTEK. „Jadac". Spisal Savel je v. (Dulje.) Da, povabil je bil Sava Buk '6 vse svoje upnike na imenitno noč. Izpraznili so kleti do zadnje kapljice, pobili tristo Čaš in troje zidov. A ko je posijalo solnce izza težkih gardin, dvignil se je Sava Bukič, upregel pred star koleselj polslepo kobilo ter se odpeljal z najlepšo ciganko, — bogve kam. Ljudje bo govorili, da so ga videli na Jurjev dan, ko je igral sredi trga na harmoniko, njegova žena pa da je plesala pred njim s polnagimi pisi. A zdi se mi, da je to bajka. Naposled bi ne bilo nič čudnega, zakaj Sava Bukid je delal verze. Zgodilo pa se je tiste dni, da se je peljala Lejla, žena Pere Josimoviča, mimo zapuščene vile. „Pera, čegav je ta grad?" „,Nikogar. Postavil ga je bil Sava Bukič, a delal je verze in zato so mu ga prodali.44 tf Lejli so se zaleaketale oči in iztegnila je belo ročico. „Kupi mi to vilo, oj Pera!" „.Bog varuj! Jaz nimam denarja, Lejla! „Kupi mi to vilo l* „„Podaril sem ti bil sinoči zlat pas, haljo iz bele svite in mandolino s srebrnimi strunami. Tristo dukatov l"- „Oj Pera!" „„Ni mogoče, Lejla! . . . Morda si želi tvoje srce težke zapestnice z dijamantom?iU h Imej jo sam , zapestnico, — a meni kupi vilo!« „„Ali svetlih uhanov z biseri iz Indije?"" „Kupi mi vilo, fj Pera!" „„Lejla, Bog je dal človeku samo dvojo rok in z obema sem ti sul bogastva pred nog* , • Lejla se je dvignila v vozu in prijela svojega moža za rame. „Pera, — lomiva jadac zanjo, — a jaz ti dam najlepšo rožo iz svojega vrta." Pera je povzdignil obrvi, popraskal se pod nosom ter privolil. „Vrag vćdi, — lomil sem ga bil že tisočkrat, a izgubil še nikdar ne . . . Trel a je, da stvar pozabi ..." In Lejla je lomila s svrjira m za BuJticevo vilo. — — — — — 11 „Dovolite, gospoda velecenjena, da prekinem to svojo povest s kratko opomnjo . . . Kadar ste z umetniško dovršenostjo raiko-avali piščanca, naleteli ste na drobno kost doli pod goltancem, obstoječo iz dveh delov, ki sta zvezana mej sabo v topem kotu. Ta sama na sebi malenkostna in brezpomembna kost ja velevažen faktor v naši resničn« dogodbi in imenuje se „jadac* . . . Saša in Jasa sedita pri črni kavi. In Saša m domisli, izvleče jadao ter ga ponudi Jasi. „ Lom iva jadac!* „Za novo suknjo!4* „Za dukat!* „Za hišo !u ,Za ženo !" Primeta ga vsak na drugem koncu in jadac se v sklepu prelomi . . . Ali sta ga lomila za dukat V Bodi pameten, Saša, in pazi, da ne vzameš najmanjše stvarice iz roke Jaši ne, p redno zineš, da „znaš za jadac!" ... Ca sta gi lomila za ženo, bodi pameten Jaši in pizi, da ne vzameš kave iz hinavske roke JSašine, zakaj v tistem hipu zakriči pad tabo z gromovitim glasom: „Jadac!" — in Jaša tvoja žena je lepa ! . . . A Ja?a je slepar . . . Govoril je z meUmho- Jaz bi pa odgovoril na taka predbacivanja s tem, da bi to trditev preobrnil, češ, da je vendar država in zopet država poklicana v to, da pomaga mladostnemu narodiču k veselemu, živokrepaemu gibanju, ker so njegove lastne moči preslibe ali pa — recimo — oslabele v dolgotrajnem boja pri janičarskem poklicu za avstrijsko, t o i s t o d rž a v o. Ce si je država Avstrija ustvarila svoj temeljni zakon št. XIX in je s tem zajamčila ravnopravnost vsem narodom, kateri se spajajo v naše cesarstvo, onda rus ne sme poteptati v prahu potujčevanja, marveč nam mora pomoči, ubraniti se tuj m vplivom. Svoj jesik imamo, j-zik, ki šteje 80.000 besed; prave znanstvene literature še nimamo, pasi jo h ulemo ustvarili, brž ko se nam ustanovi prepotrebno središče duševnega znanstvenega delovanja. Na. ta način se ne bodeino samo politično in go?po'arsko osamosvojil«, marveč tudi znanstveno začeli hoditi svoja pot?, ki uas bdo v kratkem času — upajmo — pripeljala Jo lepih ciljev. Drugi namen vseučilišča pa so praktični iu-teiesi države, katere hočem sedaj razmotrivati z državnopravnoga stališča. Država je takorekoč in-tenuaut na naših vseuč liščib, kjer skrbi za razvoj znanosti po jedni strani, kjer si po drugi straui vzgoji tudi svl je uradnike, ves svoj uradniški aparat. | Ako preračunamo sorazmerno nam pripadajoča mtstu, vidimo, da nam je trebi izpolniti 3410 mest. Duhoven-ttvo zahteva 1750 duševnh sil; pravniških mest je B50, medicinskih 350, tilozc tirna mesta se številko na 260, tehniška na 120, ostala akade-miška ca 60 Na pcsumezne kronovine razdeljujejo se ta mesta tako, da odpade Kranjski 35 "/o, Štajerski 28°,0, Primorski 25%, Korcški 10",0 in na posebne potrebe, za unauje delovanje in osrednjo upravo 29/0. Da bi bila vaa ta mesta bres prenehanja napi lnjena, potrebujemo vsako leto 227 bogoaloveev, 1»6 juristov, 72 filozofov, skupaj 535 vaeučiliščuikov ua 3 fakulrau n »šega vseučilišča, poleg t-ga 117 medidneev. 30 tehn kov, 18 ostalih akademikov, skopaj 171 visokošolcev, ki bi morali tudi po ustanovitvi ljubljanskih fikultet pohajati druga vseučilišča, iikupno .'itevi o znaša 706. Kaktr smo poprej preračunali, saostajamo mi Sloverci brez Hrvatov za številom 535 skoro za celo stotino. Vendar je ravuo zadnje ljudsko štetje pok zalo, da bi slovenski m rod moral sorazmerno z drugimi Šteti približno 961 visokošolcev, torej 205 več nego jih neobhodno potreba, in -450 več cego v istini znaša število slovenskih akademikov; saj v zadnjem desetletji ni doseglo ali pa ne visoko presegalo pol tisočaka, — Ta primanjkljaj potrebnega vi-:okošolstva pa se pokrije že v priho injem desetletji, za kar nam daje poroštvo ogromni vstop v srednje ;ole, vsako leto moc/>ča ae število abiturijentov ia domače vseučilišče. V tem oziru je država avstrijska naravnost primora« a, da povspeši razvitek in narastek našega viaokošolatva. To zahteva pedagogični poklic vsake, torej tudi naše države. V( ndar je splošno znana resnica, da ima naša država pri ustanovitvi vseučilišč — nasproti pravemu njihovemu poklicu — vedno le praktične oz re. ličnim obrazom iti Banjavim pogledom o veseli politiki kralja M.lana, mej tem pa j-i vzel kikor mehanično c ga to z ra ze. „Izvoli, brate!* In izvohl je s poklonom in prostodušnim nasmehom. .Jadac!!" Saša plane kvišku, zapleše po palcih, tleskne z roko po če!u in stresa s kuštravo glavo. „Teprc! tepec! tepec!" . . . Tako .ve godi tam doli na našem romantičnem slovanskem jugu. Beg Kendrovir is Carigrada je lomil jadac za svoj harem; tisti več r, kojs izgubil stavo, poslovil se je z mrzlim obrazom in suhimi očmi od svoje najljabše žene, šestnajstletne, belopolte Khadidje, potem pa se je obesil pod stopnicami. Duša Lejlina je plavala v razkošju, katerega ni razumela niti ona sama. „Ćemu bi se Žalostila? — svet leži pred mano, da ga vzamem . . . Moj obraz je bel in lep, kakor nekdaj in moje telo jo vredno polno sreče . J)alje prib.) Slovenske dežele pa so napram erarju pasivne. Po uradnem proračuna, ki pa ni popolnoma ali pa celo jako malo zanesljiv, plačujemo Slovenci 20,000.000 gld. davka, na posameznika odpade torej 17 gld. 22 kr. Ta svota je za naše razmere zelo velika, ker nimamo industrije, sploh nobenega proizvodstva, ker razpolagamo z jako malim kapitalom, ker se trgovina neče ali pa ne more razvesti, ker nam poljedeljstvo peša in nas vrhu tega pogosto in občutno oškodijo še elementarne nesreče. Pri Nemcih in Čehih pride na pojedinca le 26 gld. 82 kr., torej razlika ni Ho g ve kako velika. (Dalje prih.) V I Jtibljtiiii, 25. avgusta. Hrvati in nova carinska nagodba „ Agramer- Tagblattu piš >, da mora dobiti tudi Hrvatska novo carinsko nagodbo z Ogersko, ako se sedanja nagodba mej Avstrijo in Ogersko poruši ter si pribore Madjari carinsko nezavisnost Ako se skupnost carine mej dflielami Avstrije in Ogerske preneha, potem so tudi llrvat;e nedvomno opravičeui na temelju § 70. nagodbe iz leta 1868. zahtevati jednako ločitev mej seboj in Ogersko. Ako se v slučaju ločitve Ogerske in Avstrije zapre pot v Avstrijo, potem so hrvatske dež; le gospodarsko minirane, zato pa si morajo sami Hrvatje urediti svoje razmerje do Avstrije. Seveda pa žele Hrvatje, da ostane staro carinsko razmerje mej Avstrijo ia Ogersko. Srbija. „Neue Freie Presae" je prinesla iz F» leg »...;■ .i'ia obširen dopis, ki izvira nedvomno iz peresa vladi prijaznih krogov. D.pisnik hvali plodovi tost in pridnost sedanje skupščine, proslavlja energičnega in marljivega miuioterskeg i predsednika, Vladana Grjorgevtca, ki pa je napram poslan« cem narjvnoat surov. Dopisnik napada radikalce ter zagovarja reakcionarne nove zakon", češ, da ho taki za Srbijo neizogibni. Poročevalec popisuje tudi veliko delavnost razkralja Milana, ki se kot vrhovni poveljnik srbske armade prav izborno počuti, ter sliki 22letnega kralja Aleksandra kot resnega, izobraženega mladeniča in izvrstaega govornika. O notranjem položaju piše, da je ugoden. Mir iu red se letoa m nikjer kalil Tudi strankarski boji so se ublažili. Vsled energičnega postopanja notranjega ministra, Andonovida, oblastij in Žendarm^nje izginjajo haj duške tolpe. Zunaoji položaj pa ni prav Dgoden. Dasi je razmerje do SOiednje Bolgarije „korektno", se vendar ne more imenovati odkritosrčno. V Srbiji vedo, da rujejo Bolgari v macedon-skem vprašanja proti Srbom ter da so zbrali na meji čete preti Srbiji. A vse to hoče Srbija ignorirati, ker uoče dati povoda notira konfliktom. 01-nošaji do Turčije eo boljši, vendar pa so napadi A nnvtov in Turkov tfr nemiri ob meji vzbuddi mnogo nevolje. Tudi razmerje do Ruiije ni prisrčno. No^i miki poslanik, Saduvski, kralja Milana — vsled instrukej svojo vlade! — sploh ni posetil, kar vzbuja veliko jezo Najboljša je razmerje do Avstrje, ki se izkaže pri vsaki pr liki Srhom vslužua. Finance pa se bodo letos vsled dobre letine Vdaj ma'o poboljšale. Grško-turška z reza. Sultan je pri zadnji avdijenci grškega ministerskega predsednika, Kal lisa, dejal bije d's'ovno: „Moja vroča želja je, da se utrdijo prijateljske razmere mej Grčijo in Turčijo. Že cd nekdaj sta dolofema naroda za skupno delovanje. Zato pa so moji dedje grški narod vedno podpiraii. Njihovemu vzgledu hočem slediti tudi jaz. Upam, da ste govorili s patrijarhom, ki Vam je gotovo povedal, da se ne more pritoževati, ter da spoštujem vedno njegove pravice. Vojne so provzro-čila obžalovanja vredna nesporazumljenja. Vendar eta položili tudi Avstrija in Nemčija po vojni temelj zvezi, ki je postala trajna. Nadejam b6, da dosežem s svojim vedenjem in svojo prijaznostjo popolno spravo mej obema narodoma ter upam, da bodo našle moje besede pri Nj. Veličanstvu, kralju ugoden odmev. Na Kreti še dolgo no bo miru in reda. Samo vojaštvo zadržuje nove izbruhe velike nezadovoljnosti Krečanov. Zlasti mej Turki, katere so prepodili kristijani z njihovih posestev, vre že sila opasno. Načit provizorične nprave nikakor ne ugaja, zlasti pa žali mohamedance, da smejo obdržati kristijani svoje orožje, muhamedancem so ga pa pobrali. V notranjem delu otoka so postali kristijani bajš sila mogočni in brezobzirni, tako, da so sklenili admirali organizirati žandarmerijo 500 mož, ki bodo pazili na te kraje. Skratka: bati as je novih ostankov in pobojev. Dokler bode vladal sedanji inter-regnum, ki ne zadovolji nikogar, in dokler ne bo imenovan spreten in veljaven guverner, bo Kreti vedno nemirna. • <■ Usoda Filipin je ie vodno nejasna. Sedaj se javlja, da se hočejo Zjedinjene države polastiti samo Lužo na, drage filipinske otoke pa puste* Špancem pod pogojem, da dajo poroštvo, da bodo ondi živeči Amerikanci uživali vso svobodo. Luzon z glavnim mestom Manilo ima blizo 4,000.000 ljudij ter obeega nad 100.000 klmJ. Da bodo mogli ameriški zastopniki pri pogajanjih v Parizu tem energ čnejše nastopati, so se lotili Amerikanci nemudoma rekonstrukcije brodovja admirala Sampsona. Tudi nekaj novih bojnih ladij so naročili. Dnevne vestu V Ljubljani, 25. avgusta — (Katoliške laži) „Slovenecr ne more preboleti uničujočega poraza, katerega so na vse. dijaškem shodu nčakali farovški štipendisti, tako-imenovani katoliški dijaki. Maščeval se je s tem, da je na komers napodil nekaj krščanskc-socijalnih delavcev, kateri so potem uganjali v družbi s ka> toliškimi dijaki razne škandale, in da je na njemu lastni podli način napadel gospo dr. Tavčarjevo. V št. 189. je pisal „Slovenec": „Nič manj značilna za to gosp; cio (narodno dijaštvo) pa je tudi nesramna opazka, ki so jo slišali iz nst gospe dr. Tavčarjeve, ki jo celo v pristni nemščini liberalna dijake tolažila: ist am heatem, wenn man din Arbeiter in Ruhe Iftsst wie vviithende Hunde", čemur je nek liberalen dijak pritrdil rekoč: „$ie sind noch iirger wie \vu hende Hunde." — Gospadr. Tavčarjeva nas je pooblastila izjaviti, da je ta „Slovence v a" trditev popolnoma neresnična in od konca dokraja izmišljena Izjavila bi bila to že prej, a bila je odsotna iz Ljubljane in je šele danes izvedela za „Slovenčevu napad. Vieokošolci so takoj naslednji dan po tem napadu poslali dep^acijo k „Slovencu* in zahtevali, naj uredništvo pove, katere liberalne dijake je gospa dr. Tavčarjeva to'ažila z očitanimi ji besedami, in kdo je tisti liberalni dijak, ki ji je pritrdil. Prvi dan jim dr. Žitnik ni hotel dati pojasnila, češ, da ve imena kanonik Kalan. Visoko-šo!ci so prišli drugi dan zopet in sedaj je dr. Žitnik po dolgem cincanju poveda", da je detični dijak, proti kateremu je gospa dr. Tavčarjeva izrekla na« ve Jene besede, stud iur. Konrad Vodušek. Ta je že v včerajšnji številki izjavil in 8 častno bese lo potrdil, da on gospej dr Tavčarjevi očitanih besed ni slišal, kakor jih ni slišal nihče tistih, ki so z gospo dr. Tavčarjevo sedeli pri isti mizi, in proglasil za n sramno laž, da bi bil on izgovoril v „Slo-vercu" podlaknjene mu besede. Vzlic temu je lahko mogoče, da bosta Kalan in dr. Žitnik, — ta dva prava fiča, ki brez dvoma vodita napade na gospo dr. Tavčarjevo — dobila kacega pridnega učenca ki bo, če treba tudi s „častno" besedo, potrdil „Slovenčeve" laži, saj je bilo dovoljeno nekim „Slo-venčevim" somišljenikom, da si pridobili priče, bi so celo po krivem prisegle, da dokažejo nedolžnost svojih „gospodovM. A to je postranskega pomena. G*avno je, kar so slišale tiste dame in tisti gospodje, v katerih družbi je sedela gospa dr. Tavčarjeva. Ti bi bli morali ftlišiti gospej dr. Tavčarjevi podtaknjene besede, ako bi jih bila izrekla, a nobeden iz te družbe jih ni slišal. A tudi ko bi ta družba ne mogla pričati, bi nibče, kdor pozna gospo dr. Tavčarjevo, ne verjel, da je izgovorila rečene b^fiede, ker je znano, da gospa dr. Tavčarjeva v narodni družbi nikdar nemški ne govori. „Slovenec14 je s tem napadom zopet pomnožil število grdih lažij, katere že ima na svoji vesti, a kar je pri celi stvari najžalostnejše, kar kaže silno podivjanost in surovost naših katoličanov, je to, da so zdaj začeli napadati in sramotiti ženske. Na komersa se je katoliška zelenjad posebno odlikovala po svoji surovosti. „Daničarjiu, na čelu jim Janko v i 6 in Brejc, so se vsedli za gospo dr. Tavčarjevo in jo skušali izzivati in žaliti. Kričali so „pereat Tavčar" in „živio SchwegelK, a posebno grdo je zabavljal neki Daničar, tisti, ki je šest let dobival podporo iz hiše dra. Tavčarja. Očividen je bil namen katoliških neotesancev, žaliti gospo dr. Tavčarjevo, a gospa je to počenjanje prezirala in še mirila dijake, ko so hoteli katoliško tolpo z vrta vreči ter a svojim prigovarjanjem preprečila, da ni prišlo do Tabaka. Katoliška stranka je lahko ponosna na tisto kopico dijakov, katere ima na svoji strani. Kavalirji so, ker znajo že zdaj ženske in sni t i rat i in obrekovati. Če;titamo tem katoliškim mladeničem t Krenili so na pravo pot in postanejo vredni nasledniki Kalana in Žitnika, katera znata vsako stvar spretno sukati in katera se pri vsaki priliki — tndi zdaj — sklicujeta drug na drugega tako dolgo, dokler na zadnje ne obvelja Žitnikova častna beseda! — (Vse lijaški shod in okrajni glavar Gstettenhofer) Udeležniki vsedijaškega shoda so napravili izlet v Kranj. Izlet je bil sijajen in rodoljubno kranjsko meščanstvo je izletnike sijajno spre* jelo, vso pa se je čudilo, izvedši, da je okr. glavar Gstettenhofer prepovedal dijakom slovesni sprevod z razvito zastavo. Gospod glavar je svoj ukaz utemeljil s tem, da se mu je izlet prepozno naznanil, in tudi pritožba na višje mesto ni ničesar pomagala. Nam je ta glavarjeva prepoved neumljiva, ker je Kranj čisto in izključno slovensko mesto, kjer se ni prav ničesar bati. Gstettenhoferj«>vo postopanje v tem slučaju pa ni jedino, kar nam je neumljivo, tudi še drugih rečij no urnejemo in zato hi bilo dobro, da 8e o njih izpregovori v deželnem zboru. — (Zdravstveno stanje v Ljubljani.) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanskH od 14 do 20 avgusta kaže, daje bilo novorojencev IG (=23-70 Voo) umrlih 21 (as81*18 mej njimi je umrl za tifuzom 1, za jetiko 7, za vnetjem sopilrnh organov 1, vsled samomora 1, za različnimi boleznimi 11. Mej njimi je bilo tujcv 5 (=23 8 % U »z zavodov 8 (ob88°/o)< Za infekcijoz-nimi boleznimi je obolela, in sicer za t fuzom 1 oseba. — (Čitalnica Vič in Glince) ima svoj iz redni občni zbor v nedeljo, dne 28. avgusta t. 1., ob polu 2 uri popoldne. — (Umrl) je v Kamnigorici v visoki starosti 78 let velefržec v Tisfu in posestnik, gospod ces. svetnik Anton Toman. Pokojnik je bil jako dohro delnih rok in si je pridob 1 zlasti za svoj rojstni velikih zaslug. Toman je bil sin siromašnih kmetskih statisev, a si je s svoo marljivostjo in delavnostjo pridobil veliko premoženje. Bodi mu zemljica lahka ! — Idrijski visokošoloi) prirede dne 3. sept. koncert, s plesom v korist podporn h društev za slovenske visokošotco na Dunaju in v Gradcu. Obljubili ste prijazno sodelovanje tudi gospici Anica Lapujne in Ant. Janochoa. Natančnejši vzpored se objavi pozneje. Prijatelji visokošolcev, sosebno gg. visokošoloi sami vabijo se uljudno k obilni udeležbi. — (Podružnica sv. Cirila in Metoda za Kropo Kamnogorico Dobravo) pr.redi veselico v nedeljo, dne 28. avgusta t. 1., v Podnartu. Vspored: 1. Pozdrav. 2. Prečkanje. 3. Prosta zubava. Mej posameznimi točkami poje kro;iarski moški zbor pod vodstvom J. Zupana. Začetek ob polu 4. uri popoludne. Vstopnina 10 kr. Ker se veselica vrši v prid prokoristne družbe sv. Orila in Metoda, se preplačila hvaležno vsprejemajo. Odbor vabi k obilni ndeleibi, — (Talijo za rešitev življenja) v znesku 2G gld. 26 kr. je deželna vlada priznala Antonu Braniselu v Cerknici, kateri je dne 27. junija t. 1. z nevarnostjo za lastno življenje rešil iz vodo Ma-rijeto Lovko iz Cerknice. — (Štajerska odvetniška zbornica > Na shodu slovenskih odvetnikov in notarjev je naznanil dr. Srnec, da se slovenski odvetniki na Sp. Š'ajer-skem vložili prošnjo na vlado, naj ustanovi za celjsko in mariborsko okrožje posebno odvetniško zbornico. Nemški odvetniki na Sp Štajerskem, katere še vedno redi slovenski kmet, dasi so njegovi najsrditejši sovražniki, so seveda hitro skovali pro tipeticijo. Pravosodno ministerstvo je obe peticiji odstopilo štajerski odvetniški zbornici, da izreče o njih svoje mnenje. To se zgodi na izrednem občnem zboru, kateri je sklican na nedeljo dno 28. t. m. O tem ni dvoma, da se izrečo zbornica proti peticiji slovenskih odvetnikov in isto tako ni dvoma, da bodo morali slovenski odvetniki na Štajerskem vzlic temu tudi v prihodnje delovati z vsemi silami in s podvojeno eneržijo na zmago svoje pravične zahteve. Oglasili so se o pravem času, odnehati pa ne smejo za nobeno ceno. — (Občinske volitve v Gradca.) Piše se nam iz Gradca: Tekom prihodnjega meseca se bodo vršile volitve v občinski svet. Nemški nacijonalci delajo že sedaj na vse kriplje in že sedaj je brez dvoma, da bo ta prusofilska stranka sijajno zmagala. Ustanovila .-e je sicer ta nekaka avstrijska stranka, začela se je tudi nekoliko gibati, a to gibanje je hitro ponehalo. Faktični gospodarji v mestu so nemški nacijonalci in njih zmaga je toliko si-gurnejša, ker so pridobili na svojo stran Feichtin-gerjevo krščansko-socijalno skupino in socijalne demokrate. Občinske volitve pokažejo, da je avstrijska ideja v Gradca popolnoma izgubila za- slombo v prebivalstva, a kriv je tega v prvi vrati vladni sistem, ki se praktikaje na Štajerskem. — (Po Čehovinovi slavnosti.) Primorski listi se bavijo jako obširno s slavnostjo odkritja Ćebo vinovega spomenika, kateri so razni oficijozni krogi s pomočjo načelnika gorižkh veteranov, Jakobija nadeli popolnoma nemško lice. Tudi mi smo dobili prav zanimive podatke o tej slavnosti, podatke, kateri pričajo, da so aranžerji nalašč odrivali od slavno iti slovenski živelj. fc'adaj pa so listi spravili v javnost še druge btvari. Tako p »ročajo, da na slavnost ni bil vabljen g. Janko Leban, čigar nemška knjižica o Cohovina je tega slovenskega ju naka otela pozabi in čigar slovenska knjižica je mej slovenskimi rojaki oživila spomm na Čehovina. Da ni g. Jauko Leban spisal teh knjižic, za katere je z velikim trudom nabral gr.idivo, bi gosp Jakobi nikdar ne bd prišel na misel, zavzeti se za stvar. Gos^i. Jakobi pa je hotel vso zaslugo imeti zase in za o je od slavnosti odrival vse tiste, ki imajo za Cehovioa tudi kaj za dug Najlepše pa je, da so • rožniki na slavnosti zaplenili vse izvode Lebanove knjižice, pisane v avatnj^ko-patrijotičnefu duhu in tudi nalašč za to slavnost narejene, jako elegantne razglednice. To najbolje svedoči. kako sovražno so postopali gospodje, ki so se polasMi vodstva slavnosti, proti vsemu kar je slovenskega. — (Pomanjkanje vode v Trstu) Vsled dolgotrajne vročine je zavladala v Trstu in v njega okolici silna suš.*, tako da je mestu začelo priman j • kovati pitne vode. Zlasti hudo čutijo to v starem mestu, a tudi v tistih hišah, kj^r je vpeljan vodovod, motajo v viAjih nadstropjih žejo trpeti Uradni lint tržaški naznanja, da bo magistrat — po toči zvonil. Ko bi bil tržaški magistrat kaj vreden in bi mu ne bi v mislih vedno samo irredentiz^m, bi bil Trst že davno preskrbljeu z dobro pi'no vodo. — (rSlovansky prehled' bo naslov listu, kateri začne izhajati v Pragi s 1. oktobrom. List bode izhajal vsik mesec jedenkrat in bo poročal o sodobnem politiškem, narodnem, literarnem, umetniškem in znanstvenem gibanju mej slovanskimi narodi. Uradnik listu bo ugledni češki pisatelj g. Adolf Č e r n j>. — (Razpisane službe ) Mesto nadučitelja na dvorazrednici v Litiji z normalnimi dohodki in pros ira stanovanjem. Prošn e do dne 10. sept. okr. šol sv*tu v Litiji —Na ljudski šoli v F a r i- V a h i, ki se razširi na dvor^zreinico mesto uč tel|a in \odittlja z l^tno pla'e 500 gld. in funkc. pri-klado letnih 30 gid. Prošnje do dne 20. septembra okr. šol. svetu v Kočevju. — Pri okr. sodišču v Senožečah m-sto sodnega sluge z letno plačo 3o0 gld., 25°/0 aktiv.te'no priklado in uradno obleko ter pravioo do ivisanja V plačo 300 g d Prošnje do dne 22. septembra prdsedstvu dež sodišča v Ljubljani. * (Gledališki ravnatelj pobegnil) Tudi Slovencem znani igralec Stoj ković je prišel s svojo družbo v SUtino ter naznanil K-po število predstav. Ko se je nabralo nekaj abonnementa, je Stojkovič jiobegn 1 br> z sledu z vje?m denarjem, pustivši svoje kolego v največji zadregi. * (Povožen medved) 21. t. m. nale'el je mešani vlak, ki vozi mej Moravico in Zagrebom, m^j postajama Gomirje in O^uhn, blizu predora Tičevo na velikega medveda, ki se ni hotel umik-niti. Vlak ga je zato povozil ter ga strašno raz-mesaril. Žival je tehtala 218 kg * (Dramatičen samomor.) V Oes-Budvarn, v znani elegantni beznioi v Budimpešti, kjer je vse na prodaj, je stopila pred tremi doevi lTietna ka sirka Irena Hargas nt estrad >, kjer j-* ravno igrala honvedska godba, ter se vpričo mnogoštevilnega občinstva ustrelila v prsa. * (Zločinski hipnotizer) V Karlsruhe se je pripetil nenavaden, zločinski škandal. Zaprli so hipnotizerja Ernsta, imenovan ga Blajevski, ker ga dolže, da je hipnotiziral več gospej in gospic v zločinske svrhe. Veliko število prič oh-h spolov je bilo Že zaslišanih, toda sodišče še ni na jaHnem, ali ni bil Krnst, znan slepar, le sredstvo raznih dam in gospodov, ki hočejo svojo krivdo zvrniti na h pno tizerja, dasi jim je bil samo pomagač * (Roman o Ani Simon) bode napisal angleški pisatelj Lem po. V to svrho ga je poslal njegov založnik na Bolgirsko, da nabere ni licu mesta podatkov za svoj roman. Posetiti hoče vse kraje, koder je hodila pevka Simon s kapetanom Bojče-vim, ogledati si hoče tudi most, odkoder jo je vrcjel v vodo ter kaznilnic m» dvorišče, kjer so obesili Boj-čeva, knezovega adjutanta. * (Nagrada za največjo „zakonsko Bredo".) V nekem malem mestu bl-zu Londona je zapustil neki samec veliko ustanovo, katere obresti se dajo vsako peto leto „najsrečnejsima zakoncema". Letos se je oglasilo izmej 800 kar 45 zakonskih parov, a komisija je že prvi dan črtala 25 parov, ki so se pretepali in prepirali. Končno sta ostala le dva para. Po dolgdi preiskavah pa je komisija dognala, da je bila v jed nem zakonu žena parkrat ljubosumna, in ostal je le še jeden zakonski par. Temu so prisodili ustanovo. Ko so z veliko slovesnostjo izročili ženi ustanovo, je globoko vzdihnila: „ Vendar — vendar jedenkrat pravična nagrada za 20letno tiho trpljenjeltt Moža jo ta izdajalski vzdih tako raz-besnel, da je hotd ženo takoj udariti, kar so pa še zabranili. Davila i Uredništva našega lista so poslali? Za dražbo sv. Cirila in Metoda: Gosp. Davorin Les jak, učitelj v Rušah 19 kron 40 vinarjev, in sicer iz nabiralnika pii g. Mulet.i (2 5 gld.) ostalo (7 5 gld ) — tako piše g. L — pa je nabral g. pošiljatelj pri primiciji č. g. Romana Škrbsa na Smolniku dne 18/8. — Na Vrhniki zbrani slovenski rodoljubi in in dijaki v spomin na rajnega rodoljuba g. Fr. Kotnika po abiturijenta g. Jaku 11 kron. — G. Ferdo Š pi 1 a r v Št. Petru na Notranjskem 8 kron 48 vin. iz nabiralnika gostilne g. Ivana Špilarja. — G. Evgenija Vavken v Cerkl|ah 7 kron, kot prebitek prodanih razglednic na novi maši č. g. Iv. Petriča. — G J C. Demšar v Železnikih 5 kron 2 2 v» nabrane na cesarjev rojstveni dan v gostilni g. župana v Železnikih. — Skupaj 5 1 kron 10 vi i., — Živeli rodjljubni darovalci in darovalke in njih nasledniki! Za Prešernov spomenik v Ljubljani: Gosp. J. C. Demšar v Železnikih 5 kron 2 2 vin., nabrane na cesarjev rojstveni dan v gostilni gin poda žnpana v Žsl^znikih. — Ž Ogeraka zlata renta 4°/0....... 120 , 66 Ogerska kronska renta 4°/0 ..... 98 t 55 Avstro-ogerske bančne delnice .... 910 , Kreditne deluice......... 3H0 , 25 London vista......... 120 „ 05 NemSki drž. bankovci za 100 m.vrk ... 58 „ 82' BO mark............ 11 „ 75 60 frankov........... 9 „ 53 Italijanski bankovci.....: . . 44 „ 30 C. kr. cekini........... 5 . «4 Zahvala. Vsem sorodnikom, prijateljem iti znancem, ki so pnSli od blizu in daleč k pogrebu naSega pre ljubega brata, oziroma strijca, gospoda Mateja Skerbinec-a postajenačelnika v p. izražamo svojo iskreno zahvalo. Najtoplejšo zahvalo izrekamo tudi za častno spremstvo na pokopališče pri Devici Mariji v Polji: Prećast.iti dn. bovSčini In ti£. pevcem pod vodstvom gospoda nadučitelja Frana Kavčiča za girljivo nagrobno petje. V i', nj a gora, dne 24. avgusta 1898. (1666) Žalujoča rodbina Skerbinec. Priden deček ki vstopi letos v II. razred realke, se vzprejme V dobri družini v stanovanje in hrano. — Kj* ? pove OptavniilvO .Slov. Naroda". (1669—1) Odda se s 1- ©lct©t>roxw. t. 1. gostilna v najem alt na radan v Meng-ia z vso g-ostllalsko Opravo. Gostilna je dobra obiskana m na lepem prostoru, ima vrtni salon in kegljlftce. Pogoii so iako ugodni. Več se izve pri lastniku ilo/eln Vun' eli-ii v Mengšu. (1251—3) Ces. kr avstrijske gftg državne žsle-nice, Izvod iz voznega reda veljaven od dno 1. Junija 1898 leta. Odhod !■ IJablJikiie ju/, kol Procn Trt»lt Ob 12. ari 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzenfeste, Ljubno; čez Selzthal v Ansse, Solnograd; Cea Klein-Rcifling v Steyr, Line, na Ounaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontahel, Reljak, Celovec, Franzenateste, Ljubno. Dunaj; čez Selzthal v Solutgrad ; čez Klein-Reifling v Line, Budejevice, PUenj, Marijine vare, Heb. Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko. čez Amstettet na Dunaj. — Ob 11. uri 60 m. dopoludne osobni vlak » Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Sebthal, Dnnaj — Ob 4. uri 2 m. popoludne osohni vlak v Trbii Del jak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Bolno grad, Leu< • Oastein Zeli ob jezeru, Inotnost, Bregenc, Curih, Oenevc Pariz ; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lif sko, Dnnaj via Amstetten. — Ob 7. uri 15 min. zvečer osebni vlak v Lesce Bled. Pol g toga vsako nedeljo in praznik ob 5. uri 39 m. po poludne v Lesce-Bled. — Hrena v Novo m«**»« It * Hd-MeJOa Mešani vlati: Ob 6. uri 15 m. zjutraj, ob 12. uri ^5 m. popoludne, ob ti. uri 30 a. zvečer — I*rt!■«»<■ v l.|nl>lJano j. k. Hregt Ia Trblitt. Ob 5. url 4t> m •sjutraj osobni vlak z Dunaji via Amstetten, iz Lipskega, Prage, Fratieovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnofffftda, Linca, Steyra, Ausseea, Ljnbna,Celovca, Beliaka. Fran'.ensfeat.e. — Ob 7. uri 55 min zjutraj osebni vlak iz Lesec-Bleda. — Ob 11. ari 17 m dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov Plznja, Ba iejovic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Geneve Curi ha, Bregeuca, Inomosta. Zella ob jezeru, Lend-Gasteina Ljubna, Celovca, Linca. Pon-tabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja Ljubna, Selzthala, Beljaka. Celovca, Franzensfeste, Pou tabla. — Ob 9. uri H m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipska, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, H bi, Marijinih varov Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca Pontabla. Poleg tega vsako redeljo in pravnik ob 9. uri 5-t m. vlak iz Lesc-Bleda. — l'roua is NoveirM ai**>Mtt« in i« Ko/>ev)n Mešani vlaki: Ob 8. uri 19 m. zjutraj, ob 2. ari 86 m, popoludne m ob 8. uri 35 m. zvečer. — Odtio«! iz I.|ul»< IJnne d. k. v KmiuuIIc. Ot i. ari 23 m. zjutraj, ob 2. ari 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m in ob 10, uri "Jr> min, zvečer, pcslednji vlak samo ob nedeljah in praioikih. — l*rtbud v l.jiii»ijiiui» d. k. I« ttMiiiulkik. OL uri 56 m. zju traj, ob 11 uri 8 m. dopoladne, ob ♦». tu" 10 m. ia ob 9. ari 66 min. zvečer., poslednji vlak samo ob nedeljah in praznikih (1044-42) Izurjen t pisarniškem posla, z lepo in hitro pisavo, želim takoj pri odvetniku ali notarju v Ljubljani V službo stopiti. Spričevala ugodna. Ponudbe naj se pošiljajo na upravništvo »Slov. Naroda". (1666—1) Trgovski vrsr v manufakturni in Špecerijski trgovini, vzprojme sa takoj. — Ponudbo na konsumno društvo v Radečah pri Zidanem mostu. (1283—2> IŠČ9 3© za tukajšnjo trgovino z deželnimi pridelki v vseli pisarnićniii delih izurjen komptoirist 8 takojšnjim vstopom. Znanje slnvenakega, nem • dknga m italijanskega jezika neobhodno potnhno. Ponudbe pod „A. 100" na upravništvo „8lov. Naroda". (1270—3) lužbe imm 32 let star, neoženjen, zanesljiv plemoncča, zna žeu sloveunkega in nemškega jezika. Služboval j-i že veo let pri poštnih ur ali h. Dobra spričevala ima na razpolago. — Ponudbe prosi pod naslovom: .Pismonoša na Rakeku". (1877—6) Išče se Ba 55 osebi mirno staeovaeje Obstoječe iz 2 SOb (vsaka s svojim vbodom) in potrebnih pritiklin, Cisto in — najraje — separirano. Ponudbe vzprejema iz prijaznosti upravništvo „Slov. Naroda". (1291—1} Išče se za nadškofijsko kuhinjo v Zagrebu fi«89-i) kuhar *L? kuharica dobro izurjena v finem kuhanji. Potrebno jfl tudi znanje hrvat-k^ga alt aaj slovenskega jezika. — Natan'neja pojasnila glede te službe daje: „Upravi teljstvo nadbiskupskog dvora v Zagrebu*. Razglas. \a dan pred Jlalo £<>*|»<>jiii<'» »li Malo ma^o in v soboto j»reil l>clo »edeljo bo vsako leto v Za« gracu bhzu Žužemberka semenj za živino, kramarsko blago itd. To sta stara semnja, ki se bosta obnovila. Ker leži Zagradec ob cesti in blizu železniške postaje Zatičina, pričakuje se mnogo živine, krainarskega blu^a, a tudi mnogo kupcev. Prvi semenj bo tor* j letos prihodnji mesec in to "7. d lic septembra. Županstvo o"b£ira.e Zagradec dne 23. avgusta 1898. (1291—1) Župan. Jože 1'apei.. Naznanilo. Dajem si čast, uljudno naznanjati, da s^m OtTrcril svojo notarsko pisarno v Ljubljani, Križevniške ulice št. 8,1. nadstr. (bivša pisarna rajn. notarja dra Jerneja Suppanz a). Z oclIiCnim spobtovanjein Victcr Sch6nwetter (MM-li c. irr. notar. Št. 27.898. (1275- 2) Stanovanje v najem! V novozgrajenem poslopju meščanske bolnice, špitalske ulice v Ljubljani, je jedno, v II. nadstropju lež-oe, iz 5 sob in postranskimi prostori obstoječe stanovanje o«l 1. novembra letos oddati. Pojasnila o tem daje podpisani magistrat o uradnih urah. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 16. avgusta 1898. Razglas. Pri županstvu mestne občine ()rHonel| oddati je e 1. oktobrom t« I. služba občinskega tajnika z letno plačo HM> gl«l. Znhteva se znanje slovenščine in nemščine v govoru in pisavi, ter izvežbano8t v občinskem uradovanju. Prošnje s spričevali o dosedanjem službovanji in nravnosti vložiti je đo lO. septembra t. 1. pri podpisanem županstvu. Prosilci s kavcijo imajo predstvo. (1261— 2) Županstvo mestne občine Črnomelj dne 12. avgusta 18D8. (fr ^^^^^6^^6^4^6^6^^^^fr6^^^|^^E^fr Med. univ. dr. (,m-2) IVAN GEIGER okrožni zdravnik v Krškem uljudno naznanja, da ordinuje vsak dan, izvzemal nedeljo ln praznike popoludne, od 9.—11. ure dopoludne lu od 2.— 4. ure popoludne. Izdajatolj 10 DdfldVtHBBi urednik; JostL- Ni U i- Ms Lastnina in tisk .Narodne Tiskarno*. 55