Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1 Din.
Št. 57. — Lete XX. — Kranj, 12. septembra 1936.
Uredništva in uprava je v Kranju, Strossmajerjer trt št. 1. Telefon Kt. 73 .Gorenjec" izhaja vsako soboto. Dopite sprejema uredništvo do srede zvečer. Rokopisi o ne vračajo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. — Naročnina za »Gorenjca", celoletne 40 Din, polletno 20 Din, četrtletna 10 Din, posamezna številka t Din.
List za gospodarstvo, socialno politiko in prosvelo
»»'ni PMiwPBB«WM»m iiiiiiiimiaasB——im»imwiiumnimi' —— iiiimmmmmmí1mmmmm
(Nadaljevanje)
Zelo značilen pojav pa danes opazujemo med onimi, ki so povzročali in podpirali to krivico. Oni sedaj zahtevajo od nas. da bi mi na vse to pozabili in tla bi o vsem iem nič ne pisali. Če kdo kaj o teh krivicah piše in govori, mu zelo zamerijo. Seveda, slaba vest jih peče. zaboli jih vsaka beseda, ki jih spominja na to, da so delali krivico in da so dolžni isto popraviti!
Ob času največjega nasilja je neki državni uradnik tako-le modroval: „Si-cer ne odobravam tega nasilja, ki se sedaj godi. toda jaz s tem držim. Če so ..klerikalci" na vladi, se mi ni nikdar treba bati, da bi se mi kaj zgodilo! Ti morajo pač vse odpustiti radi krščanske ljubezni. JNSarje-v pa se moram bati, ker pridem lahko ob službo, če se jim upiram."
Danes neredko slišimo opazke: ..Kaj vse to obešajo na veliki zvon. Naj bo vse pozabljeno, kar je bilo. Krščanska ljubezen mora vse pozabiti in vse odpustiti. To ni krščanska ljubezen, če sedaj pogrevajo in spravljajo na dan grehe političnih nasprotnikov in razkrivajo krivice, ki so se godile."
Še več moramo neredko slišati. Če je kje sedaj prestavljen kak državni uradnik, ki je v času nasilja teptal vse zakone in zlorabljal svoj položaj, že zavijajo oči prav po hinavsko: ..Kakšna krivica! Kakšno preganjanje! Kje pa je krščanska ljubezen?"
Na vse te podobne govorice moramo pribiti eno: Krščanska ljubezen ne sme biti nikdar zločincem potiiha, da bi v zaupanju na krščansko ljubezen delali narodu aH posameznikom krivico. Kristjan mora pač ljubiti tudi svojega največjega sovražnika. S tem pa še ni rečeno, da morajo biti kristjani tnalo, na katerim bi zločinci cepili drva.
Če bi krščanska ljubezen ukazovala, da je treba vse krivice, ki jih store narodu in državi, odpustiti brez vsake kazni, potem bi bila pač jasna posledica tega, da bi vedno vladali v parlamentarnih državah le zločinci. Kakor oni uradnik, ki je držal in glasoval z nasilnim režimom iz strahu pred maščevanjem in v zaupanju, da bo vse „po-zabila krščanska ljubezen", tako bi potem delali vsi. Kdor bi držal s poštenimi ljudmi, ta bi bil vedno tepen in na cesti, ob službo, v zaporu itd.
Pravica zahteva za zločine kazen in krščanska ljubezen ne sme nikdar o-virati pravice in ne vzgajati zločincev.
Lepo in prav je, če posameznik popolnoma odpusti storjeno krivico. Ce-1 j ar v Šenčurju lahko popolnoma odpusti lažnjivim denuncijantom, ki so ga spravili krivično v pol letno ječo. Ima pravico, da zahteva povračilo, more pa tudi vsem vse odpustiti. Umnik lahko odpusti onemu, ki ga je z napačnim pričanjem spravil v ječo, da ne zahteva ne odškodnine in ne kazni; ni pa tega dolžan storiti. Ima pravico, da zahteva zadoščenje in povračilo. Posameznik lahko vse odpusti. To je junaško delo ljubezni, če se odpove vsakemu povračilu storjene krivice. Ni pa tega dolžan storiti.
Ne sme pa odpustiti storjene krivice pravna oblast, ker bi g tem podpirala zločince, ki bi se zanašali na krščansko ljubezen in pozabi jen je ter nemoteni vršili krivico. Nikdar pa na javno storjene krivice ne sme pozabiti resna politična stranka. Kdo bo pa še potem šel za tako stranko, če bi vedel, da se ista ne bo potegnila za pravico svojih pristašev? Vsi državni uradniki bodo po receptu prej omenjenega uradnika pač vedno držali z ono stranko, ki bo grozila, da jih bo ob prvi priliki, ko pride na površje vrgla na cesto.
Pravna država, pa tudi vsaka resna stranka, mora v svojem delovanju siliti na to, da se kaznujejo oni, ki so delali narodu ali posameznim krivico v javnem življenju.
Ne sme biti nobenega dvoma nad tem: Vsi, ki so v pretekli dob; trpeli preganjanje in krivico, morajo dobiti zadoščenje. Posebno vsem državnim u-radnikom ki so trpeli škodo radi svojega politič. prepričanja, se morajo krivice popolnoma popraviti. Če se JRZ za to ne bo borila, potem ni vredna, da obstoji. Na drugi strani pa mora terjati stranka JP»Z. da se kaznujejo vsi, ki so kdaj zlorabljali svoj položaj v nasilje in krivico narodu. Naš narod mora dobiti zaupanje v pravico. Pravica mora zmagati za to, cía si bo v bodoče vsik dobro premislil še kdaj delati nasilje in z lažnjivim i ovadbami škodovati svojim kolegom uradnikom ali bližnjemu sosedu in sorojaku. Privatniki naj le pozabijo na storjeno krivico in naj jo odpusti. Lepo je to. Politična organizacija pa je dolžna skrbeti, da zmaga pravica in da ne bo krščanska ljubezen za poiuho zločincem.
Svetlikanje
Po temni mučni noči je prvo svetlikanje kakor odrešenje, ki prinaša človeku zopet svetlobo in mu vlije novega poguma ter mu odpre pot novemu udejstvovanju.
Po dolgih letih tem«; in sterilnosti se zdi, da prihajata V našo javno upravo luč in u-stvarjajoči duh, ki bosta dvignila iz oinrtviče-nosti vse žive sile nurodu in jih privedbi k plodonosnenni delu.
Tako svetlikanje se pojavlja tudi v kranjski občinski upravi,
Občinski odbor je dne 9. septembra 10^6 A zel na znanje odstop predsednika občine g. Tajnika. S tem je sedanji občinski odbor dovršil svoj tek ter prepušča upravo občine resničnim zastopnikom nuroda.
Ako se spomnimo, da je razrešeni g. župan Pire. ob izvolitvi sedanjega občinskega odbora izjavil napram narodnemu poslancu dr. Šem-rovu: .Vidiš Francelj, ne bo še konec žluhte", poleni ni čudno, du nas je zadnji sklep tega občinskega odbora naruvnost presenetil.
Če je občinski odbor po svoji ogromni večini drugače sklenil, ko* je to želela ..žlahta", potem se morda ne motimo, du je nastopilo pri večini članov sedanjega občinskega odbora zoro obetajočo svetlikanje. Nas to le veseli.
Naš narod, kakor smo ponovno že povdar-jo 1 i nikdar ne bo pozabil onega gorja, krivic in nasilja, ki ga je moral pretrpeti pod prejšnjim režimom. Senčurskim dogodkom so sledila  nezaslišana preganjanja   ljudskih zastop-
nikov, kmetov, delavcev in inteligentov. Celo pri naši duhovščini se teror ni ustavil. Vršilo so se denunciucije kar na debelo. Koliko je bilo nedolžno zaprtih, kaznovanih in drugače preganjanih ne bo nobena statistika mogla točno ugotoviti. V narodu samem pa je ostal neizbrisen spomin na ono težke dni in velika hvaležnost do onih, ki so zanj po nedolžnem trpel i.
Nuš Gorjanc Je moral v družbi tatov v zaporu mestne občine Kranj in v zaporu sodišča v Kranju tri dni premišljevati, kako je to mogoče, da v eni in isti državi slovenski sodnik, kvalificira njegovo dejanje po čl. 1 zakona o zaščiti države, ki odreja obligaten zapor, dočim ga je kvalificiralo sodišče za zaščito države v prestolici. kjer niso tvorili slovenski sodniki večine, po čl. 3, ki zapora v preiskavi ne zahteva.
Profesorji in drugi uradniki so postali čez noč nezanesljivi in sovražniki države. Metali so jih na cesto brez vsuke odpravnine nli pa so jih poslali v pokoj z malenkostno pokojnino. Ge pa je kdo našel še milost v očeh vla-stodr/eev, je bil premeščen najmanj v Liko. Premestitev iz Kranja v Ljubljano je ostala pridržana le plemenittiikom njihove sorte. Taka premestitev je bila le povišanje in priznanje za   njihovo patriotično delovanje.
Niso pa preganjali samo onih, ki so jih 0-značevali za prevratne elemente temveč so izpodrivali in preganjali tudi take, ki so bili na   potu  njihovim »sebnim ambicijam. Zakaj
je bil naš notar ponižan in postavljen za notarja v Murenbergu, je znano vsej javnosti.
Medtem pa je občinska uprava okostenela in ni pokazala prav nobenega ustvarjajočega dela. „V Kranj' pa vse po starem'*! To je bila politična in gospodarska modrost te klike.
Javnost prav dobro ve. kdo nosi odgovornost za vse te politične zločine in nasilja, pa tudi za gospodarsko omrtvičenost občinske uprave.
Če se ne motimo, spoznavajo povzročitelje vsega zla tudi oni, ki so bodisi pod pritiskom ali v dobri veri sledili tej kliki.
To spoznanje more roditi le koristi za bodočnost našega mesta.
Ako ponovno povdarimo, da z onimi, ki so odgovorni za vsa politična preganjanja in za vso gospodarsko zaostalost v občinski upravi, ne moremo sodelovati, je s tem še bolj podkrepljeno in povdarjeno naše stališče, da iskreno želimo sodelovanja vseh poštenih elementov iz tega ali onega tabora. Ako se bo znašlo nu tej bazi vse pošteno občanstvo. bodo samoposebi za vedno iztisnjeni iz javne u-prave vsi korupcionisti in vsi škodljivci pametnega in uspešnega občinskega gospodarstva.
Zanimiva in poučna pravda
Pred kratkim se je vršila pred okrožnim sodiščem v Ljubljani javna razprava v zadevi II No 82/35, v kateri toži tvrdka ..Triglav", prometna d. d., branja Sirca, tovarnarja in trgovca v Kranju na plačilo zneska 739.509.5-4 Din. Ker je ta pravda odkrila mnoge pojave, ki so bili mogoči le pod prejšnjim režimom, bomo o njenem  poteku  nekoliko poročali.
Delniška družba Triglav, ki je bila preje last Mnjdičcvih dedičev iz Kranja, je vzela v začetku leta 1934 v najem neko tekstilno tovarno v Kočevju. Upravni svet te družbe se je torej premenil in je obstojal le iz treh o-seb, ki niso imele v svoji lasti prav nobene delnice in izmed katerih treh oseb je postal toženi Franjo Sire predsednik. Tožba povdar-ju, da se je Franjo Sire sam ponudil za to mesto, rekoč, da ima v nacionalnih krogih velike stike, da bo brezplačno reprezentiral družbo kot predsednik. Ponovno je dejal, da za svoje delo ne bo zahteval nobene nagrade, pač pa bo delal za to, da mu pri cenah za mezdno delo družba nekoliko popusti. Sklenil se jo izrecni dogovor, da nima toženi od družbe ničesar drugega zahtevati kot plačilo efektivnih stroškov in povračilo morebitnega davka, katerega bi moral plačevati v svojstvu predsednika družbe. Ker je smatrala družba takrat, (bilo je začetkom 1. 1934!) za potrebno, da ima za predsednika človeka, ki ima v nacionalnih krogih velike stike in je tozadevnim zagotovilom verjela, je sprejela ponudbo Franja Sirca, ki je nato postal predsednik družbe Triglav, ne da bi s tem pridobil v last niti eno samo delnico. Tako je postal Franjo Sire začetkom 1. 1934 predsednik družbe Triglav in je po izvolitvi prišel parkrat v Kočevje radi tvorniških tekočih zadev, za kar je dobil povrnjene v korist družbe napravljene izdatke. V smislu statutov pa bi moral prejeti za svoj trud tudi še honorar, katerega višino ima določiti občni zbor. Kmalu pa j« toženec uvidel, da potnine in efektivni izdatki ne znašajo mnogo, ter je prišel na idejo, da daje v tovarni Triglav svoje blago v tiskanje. Franjo Sire je imel v Kranju tedaj tkalnico, kjer je do tedaj izdeloval izključno surovo nebeljeno blago, za katero je dosegal zelo skromne cene. Dohodek njegove tekstilne industrije v Kranju je bil cenjen vsa zadnja leta od Din 50.000.— in nižje, zadnje leto pa samo še Din 30.000.—, oziroma Din 35.000.— Ko se je temeljito poučil o rentabilnosti tiska, ki ga je izvrševala tov. Triglav, se je 28. marca 1934 dogovoril, da bo tov. Triglav v mezdnem delu izvrševala zanj iz njegovega blaga tiske in sicer po ceni Din 1.75 zal m, medtem, ko so plačevali ostaK odjemalci tedaj za tisto delo od Din 1.90 do 2.10 in to pod pogoji, ki so bili tudi sicer veliko ugodnejši. Na Sircev predlog se je tedaj izrecno dogovorilo, da se odškoduje za delo, ki bi ga napravil on v korist tvrdke, za izdatke in njegov trud s cenejšo produkcijo. Franjo Sire se je dogovora držal vse do avgusta 1935, ko je pozabil kaj se je dogovoril 28. marca 1934. Franjo Sire je zaslužil na nižjih cenah in popustih v letu 1934 in v letu 1935, katere je prejel od družbe Triglav kot nagrado za njegovo predsedniško delovanje celih 430.000 Din in to samo v dobrih 20 mesecih, kot navaja tožba, ki povdar-ja, da je ta vsota zanj ogromen zaslužek v očigled dohodkom njegove tekstilne tovarno v Stražišču, ki so znašali v teh dveh letih komaj 30.000 Din letno. Poleg tega jo družba Triglav v Ljubljani V nebotičniku plačevala stanovanj«', o katerem trdi tožba izrecno, da je bil v resnici urejeno za Sirčevo stanovanje. Zanimivo je, da Sire še danes vzdržuje v nebotičniku to stanovanje (lasi stanuje in neprestano  biva  v Kranju.
Vkljub ogromnemu zaslužku, ki ga je Sire prejemal na opisani način za svojo predsedniško  mesto, ni  nikoli družbi  Triglav redno
odplačeval svojega dolga za mezde tiskanja blaga, ki ga je družba izvrševala zanj. Blago je uvažal v svoje skladišče v Kranju, ki je bilo oproščeno vsake trošarine. Pripominjamo, da se je o tem trošarine prostem skladišču v našem listu že veliko pisalo, kar je vzbujalo veliko pozornost radi tega, ker je bil Franjo Sire edini v Kranju, ki je imel tak privilegij in ker je ta privilegij bil deloma tudi razlo za razrešitev kranjskega župana. Sircev dc j« pri družbi Triglav vedno naraščal ter je znašal saldo 30. 6. 1935 - 759.509.54 Din, ki se vtožuje.
Tem tožbenim navedbam je toženi Franjo Sire najpreje formalno ugovarjal, da družba Triglav njega sploh ni upravičena tožiti, češ da nima legalnega zastopnika in da je družbin občni zbor, ki se je vršil 10. 8. 1935 in ki je njega razrešil dolžnosti in časti • družbinega predsednika, naravnost potvorjen, ker ga ni on sklical in ker se je vršil brez njegove vednosti. Pozneje pa je navedel tudi stvarne ugovore in sicer da je račun za ca 140.000 Din previsok, ves ostali dolg pa da je Lplačan s protiterjatvami, ki jih ima napram družbi Triglav v znesku 1,469.271.96 Din. Te njegove protiterjatve pa so nastale takole: Zahteva odškodnino 264.000 Din iz razloga, da mu družba ni pravočasno dobavila robe in da je drugim strankam ceneje zaračunavala, kakor njemu. Nadalje zahteva 100.000 Din za razne izdatke, potovanja in honorar za posle upravnega svetnika Leona Geschwinda, ki mu jih je sam priznal in mu je to terjatev Leon Geschwind cediral. Za enake posle zahteva Franjo Sire zase za razne posle v korist družbe, kakor potovanja v Kočevje in drugam, intervencije pri sreskem načelstvu, banski upravi, borzi dela, pri zbornici za TIO, zvezi industrijalcev, delavski zbornici, pri zastopnikih delavskih strokovnih organizacij, pri odvetnikih dr. Oto Fettichu in Milanu Komnu 174.666.50 Din in sicer velja ta njegov zahtevek samo za leto 1934. Toženi navaja, da je radi teh svojih obilnih poslov utrpel občutno škodo, ker se ni mogel zadostno brigati za svojo tekstilno tovarno v Kranju.
Franjo Sire izrecno navaja, da se je ta honorar, kakor tudi honorar Leona Geschwinda določil na seji upravnega odbora 8. 5 1935 (katere sta se udeležila le Franjo Sire in Leon Geschwind, ker je tretji upravni svetnik že pol leta preje odstopil.) V tej seji se je tudi sklenilo in določilo, da pristoji upravnim svetnikom za potnine v interesu družbe, tako za preteklo kot za bodoče I. razred brzovlaka ali ekspresa, spalni voz, dnevnice v. tuzemstvu po 500 Din, v inozemstvu po 1000 Din, poleg tega pa še za zamudo časa dnevno 1000 Din. Na podlagi tega sklepa si toženi zaračunava za leto 1935, kolikor časa je še bil predsednik družbe, 73.375 Din.
Nadalje zahteva toženi 240.000 Din s sledečo trditvijo: .Prvotno je toženec osebno sklenil s tvrdko .Kočevje" tekstilno industrijsko družbo z o. z. pismeno zakupno pogodbo z dne 4. t. 1934, s katero je vzel v zakup ves obrat tvrdke .Kočevje" in tovarno. Z ustmeno pogodilo z dne 9. 1. 1934 pa je toženec odstopil pravice iz navedene zakupne pogodbe tožeči stranki, ki je ta odstop sprejela in potrdila v seji upravnega sveta z dne 14. 1. 1934. V tej seji se za ta odstop prezrlo določiti pogoje v korist toženca. To sc je naknadno zgodilo pri seji upravnega sveta dne 8. 5. 1935, v kateri je tožeča stranka tožencu priznala in odobrila za odstop zakupne pogodbe 25"/o doseženega dobička, najmanj pa 10.000 Din mesečno. Ker je bila zakupna pogodba z dne 4. t. 1934, ki jo je toženec odstopil tožeči stranki, sklenjena za dobo od 4, 1. 1934 do 5. t. 1936 in je tožeča stranka zakupno pogodbo vso to dobo izvrševala, gre iz tega naslova tožencu
STRAN 2 t+**i*i**i>+?**!*^-*zTi**^^
»GORENJEC«
za 24 mesecev najmanj po 10.000 Din mesečno skupaj 240.000 Din, kateri znesek najmanj zahteva toženec iz tega naslova, vendar si pa pridržuje po ugotovitvi čistega dobička tožeče stranke v letih 1934 in 1935 istega še primerno zvišati.
Slednjič zahteva Franjo Sire še na tantije-mah za čas, ko je bil on predsednik družbe, to je od začetka januarja 1934 po do 10. 8. 1935 400.000 Din, v kateri svoti je zapopadena tudi tantijema drugega člana upravnega sveta Leona Geschwinda, ki jo je njemu cediral. Na ugovor toženca navaja družba Triglav, da hoče toženec samo zavleči plačilo svojega dolga, kakor je tudi sam trdil, češ da dela z družbinim denarjem in dobro služi, dočim se mora ista zadovoljiti le s 6"/o obrestmi, medtem ko je denar danes ponovno, kakor nekdaj vreden 20°/o. T^di, da je Sire Franjo prvotno svoj dolg priznaval, pozneje pa je začel pri-hajaH s protizahtevki, ki so se tako čudovito stopnjevali. Uprava družbe je sklepčna le tedaj, če so navzoči trije upravni svetniki. Seje uprave, ki se je baje vršila 8. 5. in 3. 7. 1935 in ki so sklenile tako ogromne honorarje in pri katerih sta bila navzoča samo Franjo Sire in Leon Geschwind, so neveljavne, ker je tretji član uprave že koncem 1. 1934 izstopil in nista hotela toženec in Geschwind koopti-rati tretjega upravnega svetnika iz enostavnega razloga, da sta si lahko nekontrolirano obljubljala bajne zneske. Pa ne glede na to ne morejo stroški za pota, intervencije, dnevnice in za zamudo časa Franja Sirca in Leona Geschwinda znašati toliko, kolikor zahtevata V očigled dejstvu, da donaša Sirčeva tovarna komaj eno četrtino obračunane zamude za 1. 1934 in 1935. Drugi upravni svetnik Leon Geschwind pa je že več let brezposeln in živi od podpore svojega očeta. Ti pretirani zahtevki ne gredo za ničemur drugim, kakor da se izprazni družbina blagajna.
Velika razprodaja!
O teh navedbah obeh strank, ki smo jih podali v izvlečku, vendar večinoma doslovno, se je vršila dne 5. t. m. javna razprava, ki je trajala skoro cel dan in pri kateri je bile najvažnejše in najobširneje zaslišanje priče lica Josipa, poslovodje družbe „Triglav", ki je po veliki večini potrdil vse navedbe tožeče stranke. Povdarjal je med. drugim, da Franjo Sire do oktobra 1935 ni nikoli niti z besedico omenil svojih velikih zaslužkov in zahtevkov, ki jih sedaj uveljavlja. Priča je pri razpravi šele prvič zvedela za vsebino sej upravnega sveta od 8. 5. in 3. 7. 1935, v katerih so se določili Franju Sircu tako visoki zaslužki in šele prvikrat je slišal, da je pri teh sejah nastopala tudi Sirčeva žena. Glede izbire Franjo'Sirca za upravnega svetnika ozir. predsednika družbe ..Triglav" je ta priča povedala takole: H. B. je bil lastnik industrijskih objektov v Kočevju, katere je dal v izkoriščanje družbi z o. z. Kočevje. Ker je ta družba prišla v
denarne težkoče, ji jc H. B. prostore odpovedal in skušal vršili v njih industrijski obrat pod imenom kake nove firme. Ker pa je H. B. inozemec je potreboval za kritje domačina, katerega je našel v osebi Franja Sirca. Ker v istem času še ni bilo d. d. Triglav, takrat last Majdičevih dedičev, na razpolago in ker je bilo nujno, da se industrijski obrat vodi in nadaljuje^ se je H. B. sporazumel s Sircem, da je začesno prevzel on pod lastnim imenom v zakup njegovo tovarno pod pogojem, da jo bo takoj prevzela d. d. Triglav, čim bo mogel II. B. z njo razpolagati. Zato je bila sklenjena formalno zakupna pogodba dne 4. 1. s Sircem, nakar je le nekaj dni potem Sire sporazumno s H. B. oddal v podzakup isti zakupni predmet d. d. Triglav. Za to svoje sodelovanje je Franjo Sire prejel izplačanih 40.000 Din in za plašč Triglava pa 60.000 Din. Franjo Sire je postal upravni svetnik in predsednik družbe Triglav, pa je ne-
kako aprila 1934 izjavil H. B., tla je tako malo od družbe plačan, da se mu ne izplača, du bi še dalje dajal svoje ime. To bi bil pripravljen le, če bi družba Triglav predelovala blago za njega ceneje, nego drugim strankam in bi bila to njegova nagrada, na kar se je dogovoril, da bo družba Triglav tiskala za njega blago pod istimi pogoji kot za dve drugi tvrdki, njemu pa za izjemno ceno. ki bo nižja za 15 do 20 para pri metru od cene, ki sta jo plačevali drugi dve tvrdki.
Razprava je bila preložena. O nadaljnem potekli te pravde bomo poročali.
JUR' S PL.ŠO!
Dva čevljarja — poštenjaka se srečata ter tožita o hudi konkurenci.
A: „Rcs ne razumem kako moreš prodajati čevlje tako' poceni? Jaz ne morem tebi konkurirati, čeprav krudem usnje!"
B: ..Bodi no vendar pameten! Jaz kradeni rajši že izdelane čevlje!"
Naprej zastava slave
Tričetrt stoletja je stara naša himna ..Naprej". Morda bo koga zanimalo, kako je nastala. Besedilo je zložil Simon Jenko, pesnik Sorskega polja, naš Davorin pa je skušal napraviti napev, a ni hotelo priti pravo navdah-njenje. Nekoč bere Davorin pri zajtrku nemški časopis in nuleti na članek, ki se norčuje iz Slovencev. To smešenje, mladega umetnika, ki je bil navdušen narodnjak, zelo zaboli in razburi. Odvrže časnik in odhiti na iz-prehod. Na izprehodu mu pride na misel besedilo „Naprej zastava slava" in obenem se mu v navdušenju porodi tudi napev, da ga kar začne peti. Da ne bi pozabil melodije, ki se mu je tako srečno spočela, krene v bližnjo gostilno in tam jo na košček papirja „dene na note".
Tako je nastala naša himna ..Naprej". Razširila se je hitro ne samo med Slovenci, ki jih je budila in nas vžiga še danes, tudi tuje vojaške godbe, ruska in celo pruska so jo po nekaj letih igrale in z njo dajale korajže svojim regimentom.
manufakturnega in modnega blaga po lastnih cenah
bodo peli pod vodstvom skladatelja dr. Fr. Kiniovca združeni zbori tudi dve cerkveni skladbi Davorina Jenka in sicer Kerubinsko pesem za moški in sedmeroglasni mešani zbor, nato pa Blagoslovljen za mešani zbor. Obe skladbi sta iz znamenitega Davorinovega cerkvenega dela Liturgija sv. Janeza Zlatouste-ga. Ob 14. uri so pete litanije v farni cerkvi z ljudskim petjem, takoj po slovesnih litani-jah se na koncu vasi zberejo vsi udeleženci v sprevod, ki krene potem po vasi do trga pred kaplanijo, kjer je postavljeno poprsje Davorina Jenka. Poprsje je 70 cm visoko in 60 cm široko, delo akudemskega kiparja Lojzetu Dolinarja in predstavlja Davorina Jenka v njegovih 60. letih. Podstavek pa je napravljen iz umetnega kamna po načrtu univ. prof. arh. Vurnika, Odkritje je točno ob 15. uri, zbori zapojo najprvo Jenkovo Molitev, nato govori v imenu domačinov dr. Bohinjec, o Davorinu Jenku pa stolni dekan in kanonik dr. Frančišek Kimovec kot predsednik odbora za postavitev spomenika, ki spomenik tudi odkrije. Nato bo blagoslovitev spomenika, in Kranjsko okrožje Pevske zveze zapoje dva Jenkova zbora Lipa in Hej rojaki. K sklepu zaigra godba našo nacionalno koračnico Naprej zastava slave. Od spomenika krene sprevod proti Dvorjum, Jenkovi rojstni vasi. Na mestu, kjer je stala Davorinova rojstna hiša    je postavila sedanja lastnica Jenkovega
DAVORIN JENKO.
Za moža, ki je uglasbil ognjevito slovensko budnico v dobi hudega pritiska, se spodobi več kakor spominska plošča je napisal dr. Man-tuani. Za proslavo 100 letnice skladateljevega rojstva je odbor izdal malo. brošuro ..Davorin Jenko", kjer so navedena vsa njegova dela in 20. septembra mu odkrijemo v Cerkljah lep spomenik.
Privoščite si lep izlet v septemberskem soncu preko ajdinih polj in pohitite v Cerklje počastit Davorinov spomin!
Spored proslave je naslednji:
Dopoldne ob 10. uri bo v cerkljanski farni cerkvi slovesna služba božja, pri kateri
»Bajželjnu'
doma ga. Helena Jenko spominsko piramido, ki bo tudi ob tej priliki odkrita. Pri rojstni hiši zaigra najprvo Cerkljanska godba Jenkovo Strunam v instrumentiiciji kapelnika dr. Čerina, nato govori v imenu domačinov g. Ciril Hudobivnik in zbor cerkljanske šole zapoje dve Jenkovi pesmi. K sklepu zaigra godba našo državno in kraljevsko himno Bože prav-
de, katere avtor je tudi Davorin Jenko. Pri rojstni hiši bo nato koncert Jenkovih skladb, izvujata ga pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske, in zbor Kranjskega okrožja Pevske zveze, povabljeni so pa tudi drugi zbori k sodelovanju. Po koncertu bo na vrtu prosta zabava s sodelovanjem godb. Pripravljalni odbor vabi vsa društva in tudi posameznike, da se v največjem številu udeleže pomembnega slavja. Nedelja 20. septembra v Cerkljah pri Kranju naj pokaže, kako slavi in časti naša vas svoje umstvene velikane.
Dijaki!
Slike za legitimacije najcenej še in najlepše pri fotografu
JUG-KRANJ
(Sedaj nasproti trg. Savnik).
Posebna šola se začenja!
Posebno v sedanji dobi, ko vse hiti na gimnazije in tako množi število brezposelne inteligence, premalo upoštevamo praktične zahteve življenja. Mnogo staršev ne ve, kam z otroki, ker po dovršeni nižji gimnaziji ali meščanski šoli še niso zreli za življenje. Naš narod bi potreboval bolj v praktičnost usmerjenih šol, kakršne že obstojajo v inozemstvu. Zato z veseljem pozdravljamo zamisel uršu-link v Škofji Loki, ki s 1. oktobrom otvarjajo tako šolo. Bo gospodinjsko-trgovskega tipa. Razen najpotrebnejšega teoretskega znanja se bodo dekleta vadila domačih del, kot: kuhanja, likanja, prikrojevanja, šivanja, a učile tudi strojepisja, stenografije, knjigovodstva, korespondence in nemščine. Mogoče bo marsikaterim prizadetim staršem prav, da opozarjamo na to šolo, kjer se dekleta ne bodo samo izobraževala, temveč krepila tudi telesno na zdravem gorenjskem zraku. Vse potrebne informacije daje radevolje vodstvo uršul. samostana v Šk. Loki. Toliko moramo iz zanesljivega vira vsem zainteresiranim povedati.
Iz kluba obč. odb. JNS
JNS klub odbornikov kranjske občinske večine je imel v sredo ob pol 12. uri svojo sejo na magistratu. Med drugim so se seje udeležili gg. Dolar, Tajnik, Košnik, Fngelmun, Sire in Bcrjak. Ker je bila to prav gotovo zadnja seja kluba ki se je vršila na občini, bomo o potekli seje prihodnjič podrobneje poročali. Danes naj omenimo samo še to, da je člane kluba s svojim obiskom počastil tudi g. Pire, kot predzadnji kranjski župan za časa ..obnovitve" in prerorenja JNS v Kranju.
Na Roženvenskem klancu v Kranju
Skerbec Matija
Šenčurski dogodki
(Dalje)
Ječa profesorju Dragoljubu Jovanoviču in tovarišem, pa tudi njegovi gospe ni bila nič kaj tujega in strašnega kakor nam, ki smo bili pravi rekruti v arestantovskem poklicu. Jovanovic je bil namreč že star znanec belgrajskih ječ in je znal mnogo zanimivega pripovedovati iz svojega življenja po zaporih.
Med srbskimi politiki jc prvi dvignil svoj glas proti šestojanuarskem režimu že 31. marca 1929. Radi tega je bil zapri in je prišel septembra 1929 pred državno sodišče za zaščito države. Po tridnevni razpravi je bil takrat oproščen. Oktobra meseca 1930. je bil ponovno zaprt radi nekega govora, ki ga je imel na zborovanju Saveza srb. zemljoradniških zadrug. Takrat je ostro nastopil proti korupciji, posebno je ožigosal dobave žila za erar iz inozemstva, ko je doma gnilo žito in ga ni bilo mogoče vnovčiti. Nastopil je tudi radikalno zoper zapostavljanje kmeta. Jovanovic je sijajen govornik, pravi ljudski tribun in mislim, da mu ne bom delal krivice, če trdim, da je v njem tudi precejšen demagog, ki zna govoriti množicam in jih pritegniti za seboj. Govori v primerah, ki so vzete iz ljudskega življenja, da ga kmetje in delavci zelo redi poslušajo. Ko ga poslušaš, se ti zdi, da ima mnogo tega, kar sta imela dr. Krek in dr.
I.ampe v našem gibanju. Na dotičnem zborovanju je izrekel med drugim tudi tale stavek: „Me-ne je sram, ko vsukega prvega denem v žep vagon koruze". Njegova mesečna plača je bila namreč takrat tako velika, kolikor je dobil srbski kmet za en vagon koruze. Kmet je moral garati celo leto, pa ni toliko zaslužil, kakor univerzitetni profesor v enem mesecu. Tak način govora, ki je seveda precej demagoški, je užgal in raz-palil srbske kmete, Jovanoviča pa spravil v zapor. Dvajset dni je ležal na golih tleh v preiskovalnem zaporu, bil ob samem kruhu in vodi, nato pa je bil izpuščen na svobodo, ker sodišče ni našlo podlage za preganjanje.
L. 1932. je začel živahno politično akcijo s svojimi prijatelji. Nezakonito je pričel izdajati list »Zemljoradni.ške novine", ki so izhajale tedensko. Izdal je več brošur, kjer je zagovarjal novo ureditev države in je s tem prišel navzkriž z zakonom. 2. maja 1932. je imel s svojimi pristaši nedovoljen sestanek v Kragujevcu, na to pa je bil aretiran in z njim okrog 60 njegovih pristašev obojega spola. Drugi so bili kmalu izpuščeni na svobodo, Jovanovic pa je ostal z osmimi tovariši pet mesecev v preiskovalnem zaporu, nato je prišel pred državno sodišče za zaščito države. Proces je trajal 12 dni in je vzbudil doma in na tujem mnogo pozornosti. Jovanovic je bil na procesu obsojen na leto strogega zapora in izgubo državne službe, Pera Fopovič, trgovec, na 6 mesecev zapora, kapetan Miodrag Miletič in Jnša Davič na 5 mesecev zapora. Z Jovanovičem smo
prišli kasneje zopet skupaj v Sremski Mitrovici, o čemur kasneje.
Pravzaprav bi mi rekli, da je Dragoljub Jovanovic s tovariši naravnost silil v zapor. Izdajali so letake in brošure s tako vsebino, ki je bila po zakonu o zaščiti države kazniva. Oni so naravnost želeli, da pridejo v zapor. Morda se bo komu to zdelo nerazumljivo, pa je res tako. Družba, ki je razmnoževala in razširjala letake, je naprej vedela, da pridejo vsi v zapor, kakor hitro jih zaloti oblast. Namenoma so hoteli priti pred sodišče, da bi tam na javnem procesu zagovarjali svoje politične nazore in tako vzbudili pozornost vse javnosti, kar se jim je sijajno posrečilo. Značilno za razpoloženje Jovanoviča in njegovih sodelavcev in za ves njegov proces jc tole: oblast vseh sodelavcev ni zaprla, ampak le nekatere izmed krivcev. Oni, ki niso bili aretirani, so bili radi tega zelo žalostni. Tako se je n. pr. Milan Pribičevič, ki ima nekje na Kosovem polju svoje posestvo, prišel sam javit na sodišče, da je tudi sodeloval pri tej nelegalni akciji. Ko ga niso hoteli aretirati, se je — jokal. Ta politična borbenost in požrvovalnost nam je imponi-rala. Pred njimi nas je bilo skoro sram. Seveda, res je pa tudi to, da bi bili mi, če bi bili le del tega pisali in delali, kar so oni, gobovo zaprti vsak po 10 let. Ko smo Jovanoviču in tovarišem pravili, kakšne grehe imamo nad seboj, so se smejali, da je mogoče v Sloveniji priti radi takih malenkosti v ječo.
■»GORENJEC«
STRAN 3
Tedenske novice
KRANJ
Na svidenje! Tako je zuklicul v slovo predzadnjemu kranjskemu županu zadnji kranjski župan ob njegovi razrešitvi radi nečastnih dejanj. Kako veliko preroško moč je imel ta klic. se jc izkazalo v sredo zvečer pri občinski seji. Sklicana je bila namreč izredna seja občinskega odbora z eno samo točko dnevnega reda: odstop župana.
Namestnik g. Berjnk je prebral dopis okrajnega načelstva v katerem se pravi da je podal župan Tajnik Josip 7. IX. 1936 ..iz rodbinskih in zdravstvenih razlogov" ostavko na župansko mesto. Kot razlog navaja tudi zasebno službo, ki mu ne dopušča posvečati občinskim poslom toliko časa, kot sam želi. Odbor je to v/el no znanje ter s tem zaključil tudi svoje delovanje.
Na ta način pa se je izpolnilo tudi prerokovanje, ter se bodo naši vrli jeenesarji kmalu znašli v zasluženem pokoju, ki ga bodo lahko vživuli na  parceliranem posestvu Prevola.
Težka nesreča. V četrtek se je dogodila pri gradnji jeza v Lajhtt težka nesreča, ki bi lahko imela še več žrtev. Stavbna družba iz Ljubljane popravlja jez tovarne Standart ter so delavci izpolnjevali prostor pod jezom s skalami, ki so jih dobili z razstrel jevanjem velike stene, ležeče na levem bregu Kokre pod jezom. Nekako preti 16. uro so odstrelili z mino večjo skalo, ki so jo delavci potem začeli valiti proti jezu. Pol ure po razstreli-tvi pa se je naenkrat odtrgala precej velika stena, katere vezi so najbrže vsled potresa mine popustile, in zagrinelu proti delavcem, ki so se nahajali pod steno. Delavci so skušali uiti nesreči, vendar ni bilo več časa. Skala je pokopala pod seboj 27 letnega Alojza Rejca iz Struhinja, njegovega tovariša Gregorca Janeza iz Klanca pa je k sreči samo odrinila. Grozen krik je prestrašil druge delavce, ki so takoj prihiteli na pomoč. Pogled je bil grozen. Nesrečnemu Rejcu je skala stisnila desno nogo pod kolkom in mu isto skoro o-drezala, a obenem mu prizadela tudi notranje poškodbe. Z vijaki so takoj vzdignili skalo in nesrečneža izvlekli izpod nje. Rešilni avto je Rejca takoj odpeljal v bolnico drugi delavec pn je sam šel iskat zdravniške pomoči.
Oblasti preiskujejo, če zadene koga krivda za to nesrečo.
Krajevni odbor U. V. I. v Kranju opozarja vse svoje člane in članice, da 30. septembra poteče rok za vlaganje prošenj za ponovno sodbo in podporo.
Istočasno obvešča vse člane, da je bil potek prireditve na Lalx>rah zelo zadovoljiv in znaša čisti prebitek same prireditve 2000 Din.
Odbor.
Nove ulice v Kranju. V noči od srede na četrtek so neznani hudomiišneži poskušali sneti z zidu ulično tablico. Ni jim bila namreč všeč tabla, ki nosi lepo ime ..Zatišje". Ko jih je pri delu slučajno zalotil pozni sprehajalec, so mu na njegovo vprašanje, kaj jih moti u-lični napis, odgovorili, da ta napis po njihovem mnenju sploh ne spada tja, temveč bi se tako morala imenovati ..zagata" v bližini živinskega trga med Felnarjem in hišo predzadnjega kranjskega župana. Sprehajalec, ki je bil tujec in še ni vedel za dogodke iz najnovejše JNSarske dobe našega mesta, zato ni takoj razumel zakaj gre.
Po njegovem v bližini živinskega trga ne bi moglo biti ..zatišja". Sele počasi je razumel te politične muhe. ki so se v dobi JNSarske vsemogočnosti vsedale po zidovju kranjskih ulic kakor nadležni konjski komarji. Te muhe danes gotovo razmišljajo v vsakovrstnih „zatiš-jih", ki pa bodo ostala večna.
Tujec je novodobne „ikonoklaste" posvaril pred posledicami njihovega nedopustnega početja, se zahvalil za pojasnila ter se zamislil v minljivost vsega posvetnega in ponočnimi pre-obrazovalci mesta vred odšel proti novemu „Zatišju", da si ogleda še tega ob luninem mrku.
Večja skupina Koroških Slovencev je v ponedeljek obiskala naše mesto. V mestu so zapeli par slovenskih pesmi, kar nam je bilo dokaz, da slovenska pesem še živi na Koroškem.
Fantovsko okrožje za srez Kranj vabi vse fante, ki so včlanjeni v prosvetnih društvih kranjskega okraja, da se v nedeljo dne 13. t. m . udeleže v čimvečjem številu občnega zbora. Občni zbor se bo vršil v dvorani Ljudskega doma v Kranju ob pol 10. uri dopoldan. Bog živi!
Prosvetno društvo v Preddvoru je v času najhujšega nasilja gradilo svoj dom. Z eno roko so gradili, z drugo pa se je bilo treba boriti. Trpeli so in čakali dan vstujenja. V nedeljo 13. t. m. se jim bo izpolnila želja. Blagoslovili bodo dom, ki so ga tako ljubosumno čuvali pred oskrunjevalci slovenske prosvete. Naša dolžnost je, da se blagoslovitve bratskega nam društva v čim večjem številu udeležimo. Začetek je ob 3. uri popoldan.
Na povratku v Sofijo se je en dan mudil na gradu Brdo bolgarski kralj Boris. Tako je tekom letošnjega poletja obiskalo naš kraj lepo število suverenov.
Proslava rojstnega dne Nj. V. kralja Petra II. Nuše prosvetno društvo jc proslavilo rojstni dan kralja Petra II. skromno, zato pa tembolj prisrčno. Na slavnostni seji je bila poslana
brzojavka, ki so jo vsi navzoči sprejeli z velikim navdušenjem. Članstvo se je s prosvetno in fantovsko zastavo udeležilo slovesne sv. maše v farni cerkvi.
Napredovanje. Dne 6. septembra je napredoval za kapetana 2. razreda žandnrm. poročnik g. Fortuna Vinko, vodnik žadarm. voda v Ptuju. Čestitamo!
Društvo „SIoga" je v nedeljo ob 9, uri dopoldan imelo komemoracijo bazoviških žrtev. Te komemorucije se je udeležilo večje število zastopnikov raznih kranjskih društev. Sv. mašo je daroval g. prof. Slapar in je imel nu navzoče krasen govor. Po sv. maši je bil ob spomeniku govor, društvo „Sloga" pa je zapelo par žalostink. Svečanost je motil silni naliv z viharjem.
Poštna vožnja. Prevažanje pošte na progi Kranj postu — Kranj žel. postaja se oddaja v zakup za dobo enega leta počenši od 1. januarja 1937. Zato razpisuje direkcija pošte javno ustno pogajanje z draženjem nav/dol dne 15. septembra 1936 v pisarni sreskega načelstva v Kranju. Izklicna cena je 18.000.— Din na leto. Vsa potrebna pojasnila se dobijo pri sreskem načelstvu, v občinski pisarni ali na pošti.
Aj solventinja praškega konservatorija in pedagoške šole, gdč. Ravnikova, poučuje igranje na klavir, vijolino in citre. Zupnišče II. nadstropje.
Ljudski oder v Kranju ima svoj redni letni občni zbor v ponedeljek, dne H. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani Ljudskega doma. Vabimo vse člane in članice, da se tega občnega zbora pohioštevilno udeleže. Posebna vabila se ne bodo pošiljala. Ob tej priliki iskreno vabimo tudi vse one, ki dosedaj še niso sodelovali kot igrulci oziroma igralke, pa imajo veselje do igranja, da se nam pridružijo in pomnože naše vrste. Dalje so vabljeni tudi vsi prijatelji našega odra. ki se zanimajo za njegovo delo in morebiti žele, da bi jim oder v bodočnosti nudil še več užitka. Pa tudi tisti, ki so poklicani za delo, pa so dosedaj iz kakršnih koli vzrokov stali ob strani naj pridejo, da nas bo v bodoči sezoni več. Vsi, ki so dobre volje in jim je na srcu napredek nr.šega odra naj se pridružijo onim. ki žrtvujejo ves svoj prosti čas in številne pozne ure delu in napredku našega ljudskega gledališča na Gorenjskem. Čim več nas bo, tem več bomo lahko naredili in to z manjšimi žrtvami kot dosedaj. Zato vabimo: igralci, igralke, prijatelji, vsi, ki se zanimate za naše delo in želite na kakršenkoli način sodelovati, vsi na občni zbor. Na svidenje!
NAKLO
Izlet na Koroško. Veliko je bilo truda in dela, preden je bil izlet organiziran. Toda precej bi ga bilo prihranjenega, ko ne bi bilo tistih, ki so bili vsake pol ure drugačnega mnenja in ki so končno ostali doma. Za te naj velja pravilo: ..Trikrat premisli, enkrat stori!"
Ze ob štirih zjutraj v nedeljo 6 t. m. nas je odpeljal Goričanov avtobus po lepi Gorenjski proti Koroškem. Dobro razpoloženi smo si ogledali ..skrite bisere Koroške zemlje." Ustavili smo se v Beljaku, Celovcu, pri Vrb-skem jezeru in Gospej Sveti, kjer smo opravili svoje verske dolžnosti, tamojšnji župnik in kanonik pa nam je razkazal cerkev z grobom sv. Modesta in nam razložil njene znamenitosti. G. kanoniku se še enkrat ajlepše zahvaljujemo   za vso prijaznost.
Pot nas je peljala dalje po lepi Koroški. Ogledali smo si Velikovec in Dobrlo vas, kjer smo se ustavili dalje časa in obiskali našega prejšnjega gospoda kaplana Spendala, ki sedaj pastiruje v Dobrli vasi. Tu nas je zanimala vsaka malenkost, kajti g. prost, katerega jc sama ljubeznivost, nam je radevolje vse razkazal, tako staro, deloma gotsko cerkev, benediktinski samostan itd. Le težka je bila ločitev od g. kaplana, ki je še sedaj tako priljubljen pri nas.
Ves izlet je minil v najboljšem razpoloženju in splošnem zadovoljstvu, saj se je vrstilo venomer petje, muzika, pa tudi humorja ni manjkalo. Zato je dolžnost vseh, ki smo se izleta udeležili, da se zahvalimo obema organizatorjema g. Vidicn in ge. Ferjančičevi. Najlepša hvala za vso požrtvovalnost!
Volitve se I ližjo. Tudi pri nas se je začelo volilno gibanje. Nasprotniki vseh strank od najskrajnejših levičarjev pa do JNS se zbirajo v skupnem taboru, v „Ljudski fronti". Sila pa ■res vse nesporazume poravna! Nekateri se ne morejo sprijazniti z dejstvom, da bo treba v pokoj. Še naprej bi rudi paševali. Toda ljudska volja se s tem ne strinja, prejeli bodo „težko zasluženi pokoj."
PREDOSLJE
Blagoslovitev, vogelnega kamna pri novem gasilskem domu je bila v nedeljo v Predosljuh. Slovesnost se je vršila pod visokim pokroviteljstvom Nj. Vis. Kraljeviča lomislava v navzočnosti njegovega zastopnika g. pukovnikn I-vana Markulja. Obred blagoslovitve je izvršil preč. g. župnik Zupane Ignac, ki je proseč božjega blagoslova predaškim gasilcem želel še veliko uspeha. Predsednik čete S. Likoznr pa je prebral listino, ki se je vzidala v nov gasilski dom. Po mimohodu se je vršila gasil-
ska veselica v Domu prosvetnega društva.
S prosvetnim delom začnemo v kratkem. Na občni zbor, ki bo pravočasno razglašen, pridite vsi, ker prihaja nov čas in prinaša nove potrebe.
STRA2IŠCE
Ze v zadnji številki smo poročali o koraku, ki ga je podvzel naš — danes lahko že rečemo — bivši župan g. Križnar. Po gostilnah govorijo, da so mu generali jeenesarjev svetovali naj s prostovoljnim odstopom prepreči svojo razrešitev, vsled katere bi potem izgubil pravico kandidature pri občinskih volitvah. Toda to se mu ni posrečilo. Upravno sodišče v Celju je zavrnilo pritožbo Križnarja in članu uprave Alešu Franca, ter je s tem postal razrešilveni odlok banske uprave pravomočen. križnar mora takoj oddati županske posle novemu županu Rozmanu Pavlu.
Verujemo, da jc Križnarjtt zelo hudo, saj je tako vzljubil županski stolček. Saj je še vedno vodil vse županske posle, čeprav je že podal ostavko na mesto župana a pri tem obdržal mesto odbornika. Sedaj pa se bo moral v resnici ločiti od županskega stolčka in zapustiti občinski odbor ne samo s pismeno ostavko, ampak tudi dejansko ne bo smel vršiti posle župana niti odbornika. Mi občani bomo pa že poskrbeli, da se mu ne bo dala niti prilika, da bi še kedaj paševal v naši občini. Čeprav smo občani že težko pričakovali rešitve, jo ta vendar prišla! Tako se podirajo sirom Slovenije jeenesarske trdnjave, ki so za temelje imele vse drugo, samo ljudske volje ne!
Pri Sv. Joštu bo kvaterno nedeljo 20. t. m. romarski shod. Božja služba bo ob 6. in 9. uri, popoldan ob 2. pridiga in procesija bratovščine Zal. M. B.
Cerkev je znotraj lepo prenovljena. Delo sta izvršila Al. Frontar, ki je prebarval vso notranjščino in podobar Aleks. Gotzl iz Ljub Ijane, ki je prenovil oltarje, prižnice in kri-žev pot, du izgledajo kakor novi.
VINO
pristno, po konkurenčni ceni, dobite pri Centralni vinarni v Ljubljani Fran-kopanska ul. 11.
KOVOR
Blagoslovitev novega Prosvetnega doma se
je izvršila z vso slovesnostjo. Po popoldanski službi božji se je skozi vas razvil mogočen sprevod. Otvorili so ga jezdeci v narodnih nošah, sledile so zastave, dekleta in žene v narodnih nošah, nato tržiška godba in dolga vrsta uniformirane mladine, za temi moštvo in ženstvo. Prvi je pozdravil predsednik Prosvetnega društva g. Fr. Zupan, kot govornik pa je nastopil naš rojak g. dr. Jože Pogačnik. Domači župnik g. Anton Hostnik je izvršil cerkvene obrede. Nastopile so strumne čete mladine s prostimi in  simboličnimi vajami.
Prva največja urarska in zlatarska trgovina na Gorenjskem Vam nudi stro-kovno_ preiskušene ure, zlatnino, srebr-nino, jedilni pribor, očalo in ostalo optiko po najnižjih cenah. Za vsako kupljeno uro garantiram 5 let. Popravila urarska in zlatarska se edino tn strokovno popravijo pod garancijo.
Oglejte si krasno izložbo!
Kupujem staro zlato in srebro.
Ivan Levičnik, - urar
KRANJ
JESENICE
\ rsta krepkih tržiških fantov je nustopila tudi z vajami na drogu in krogih. Po tolikem času zatiranju je ljudstvo z največjim zanimanjem sledilo tem vajam. Nato se je razvila prosta zabava, ki se je v redu zaključila ob 7. uri zvečer. Nusprotniki so ves čas gledali na temne oblake, kdaj nas bo razpodil dež, pa se jim želja ni izpolnila. Prireditev je bila tako veličastna, da se je po pravici trdilo: Kovor še ni videl kaj takega. Zahvaljujemo se vsem sosednim društvom iz Tržiča, Križev, Podbrezij, Smartna in drugim, ki so nam s svojim nastopom in veliko udeležbo pomagali do uspeha.
ŠENČUR
Proslava kraljevskega rojstnega dne. V proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. se je v soboto vršila šolska sv. maša, katere so se udeležili zastopniki vseh uradov, društev in korporacij. Sv. mašo je daroval g. župnik Franc Vavpetič. Zvečer po Ave Mariji pa so oknu stanovanj zažarela v neštetih lučkah. Sredi vasi je zagorel kres, ob katerem je med pokanjem petard in topičev igrala gasilska godba. Šolski upravitelj g. Vladimir Rape je imel med odmorom lep in globoko pomenljiv govor o kraljevskem mladeniču.
javna dela pri nas. Graditve novih mostov in drugih javnih del lepo napreduje pod modro režijo sedanje občinske uprave. Vemo, da so bila vsa javna dela v prejšnjih časih pri nas nepoznana stvar. Šenčur je veliko in važno križišče cest z velikim prometom, je s svojim okolišem močan gospodarski in tudi davčni faktor. Prav nujna bi Liia ureditev ceste Šenčur — Srednja vas — Luže, ki je v obupnem stanju. Prebivalstvo teh prometno zapuščenih vasi čaka in vprašuje, kedaj se bo z delom pričelo. Potem pride na vrsto regulacija potoka, kar spada nedvomno v program javnih del, ki so vredna uvaževanja. Stvar vaščanov je, da temu vprašanju posvetijo vso pozornost, ki jo stvarno zasluži.
Med rajnimi ... V Hrastju je odšla k Gospodu po večno plačilo Neža Perčič. Pogreb je bil v sredo ob 8. uri iz hiše žalosti na farno pokopališče. Naj počiva v miru!
V. Ü.
Olympija 1936. — Vtisi Gorenjca Î
(Popotne slike.)
Nürnberg.
Preko Ingoldstadta, kjer smo prevozili Donavo, je šla naša pot do Niirnberga, ki hrani svetovnoznani „trohter" za vlivanje pameti.
S te poti naj omenim le Ingolstadt, ki je že po svojih tipično nemških-srednjeveških stavbah vzbudil našo pozornost, lu je tudi zanimiva bivša jezuitska cerkev sv. Marije-Zmago-valke. Ze radi svojih fresko slik, ki so na ravnem stropu res umetniško podane, kakor da bi gledalec mislil, da ima nad seboj diven obok. Ta slika predstavlja vse kontinente, ki se klanjajo pred križem, še bolj važna pa jc ta cerkev, ker ima eno največjih moustranc. na svetu. Ta monštranca je iz srebra in pozlačena. Tehta 36 funtov in je visoka lm 50 cm. Je to velikanska umetnina, ki predstavlja fino izdelano bitko kristjanov pri Lepantu proti Turkom, katere so premagali po priprošnji Marijini, kot trdi zgodovina. Monštranca izvira iz leta 1736. Pri vhodu ima cerkev tudi zgodovinski bizantinski križ, ki je bil svojčas last ruskega dvora.
Naše hrepenenje pa je bilo ta dan rziroma večer čimpreje priti do vrelca pameti., zuto smo se kaj hitro odpravili naprej.
V Nürnberg, ki šteje 410.000 prebivalcev, smo prišli zvečer. Pa se je pred hotelom zopet nabralo nekaj firbca in nekdo, ki nas ni razumel — najbrše ni bil Niirnberžan -- je zelo pametno pogruntal in trdil, da smo Ki-nezi (Kitajci). Bogve kako smo ,.ven videli", da nas je tako obsodil.
Naša radovednost nas ni pustila k počitku, temveč peljala nas je ogledovat vecern'j oziroma ponočno življenje, katerega pn ni bilo videti. Se vidi. da Niirnberžani nc vlivajo pameti brez uspeha! Tujcu se zdi to mesto zlasti ponoči kot neka pradavna pravljica, ki govori o zakletih kraljičinah v čudovito lepih gradovih. Tako dihajo skrivnostne hiše tnm daleč iz davnine ki so pa zelo skrbno ohranjene. No vem kakšna uprava popravlja nasipe in hišo v takozvnnem starem mestu, ki je silno nasprotje z novim delom, mesta.
Zjutraj smo po lepi kranjski navadi iskali katoliške cerkve. Pa se je marsikomu zgodilo, da je vstopil proti vstopnini v luteransko in čudno se mu je zdelo notri: Vse mrtvo in pusto. Nürnberg ima zelo lepe gotske cerkve, ki so bile pred Lutrovo reformacijo katoliške, saj vse okrasje in spomeniki zunaj in znotraj kar kričijo po tem. Prelepa je Sebaldusova cerkev blizu Hitlerjevega trga. Izvira iz 12. stol. Ima pa tudi pametne in nespametne device na severnem portalu. Za te device so se nekateri od družbe posebno zanimali. Izredno zanimiva je tudi Sv. Lovrenca cerkev, ki ima prečudno lepo „rozeto" nad glavnim vhodom in zakra-mentno hišico v notranjosti, kar glasno govori, da so svojčas tu imeli katoličani svojo službo božjo.
Vendar smo dobili tudi katoliško cerkev, ki je obenem tudi stolnica. To je „Frauenkirche" na Hitlerjevem trgu. Silno temna je ta cerkev. Izvira iz 14. stol. Na prekrasnem gotskem portalu je tudi ura z igro. Opoldne se prikažejo mejni grofi ali mestni očetje, ki se globoko priklanjajo pred božjo podobo eden za drugim stopajoč in v rokah držeč znak oblasti: ključ, žezlo, meč itd. V tej cerkvi smo opazili lepo navado, da verniki vsi vstanejo, ko gre duhovnik k oltarju in ko od oltarja odhaja.
Hitler si je ruvno Nürnberg izbral za svoja največja strankarska zborovanja. Stoinsto tisoči uniformiranih in do potankosti discipliniranih pristašev se v določenih časih tu zlie-re. Na trgu, ki nosi ime po diktatorju, je na-vadno parada. Letos bo zopet ravno tu tak shod. Nevem, zakaj si je Hitler ravno Nürnberg izbral za svoje avanture, morda radi romantičnosti mesta, morda pa zato, da bi on namesto „trohtarja" vlival svojim svojo pamet. V spomin na lake shode so tudi na »troh-terjih" napisi: Stadt der Parteitage (mesto strankinih zborovanj.
(Se nadalujje)
STRAN 4
»GORENJEC«
NOVOST! Za m a i denar trpežno! Brez truda kromiraš vse kovinaste predmete z novim KROM - PREPARATOM. Dobi se edino pri nas!1 Nova zaloga patent Haro nalivnih peres (za kopiranje) z vsemi nadomestnimi deli!
B« Rangiis
zlatar in sodni cenilec V
Poročne prstane, krasna dnrilu, ure, zlatnino, jedilno orodje, kristal, očala, barometre, toplomere in ostalo optiko dobite najceneje v prvi Gorenjski zlatarski delavnici.
Popravila pod garancijo ! Kupujem sturo zlato in starinske predmete !
\
Vsled velike odprodaje vsega jesenskega  in  zimskega blaga
hiti vse samo
v manufakturno trgovino
Logar §
VI
II R
— lililí l' —
DEKLETA, KAM PA V JESENI?
Kmetijsko gosp. šola v Kranju, katero vodijo čč. šol. sestre i/. Maribora, sprejemu dekleta, ki so dovršile vsaj 16 leto in se žele izobraziti teoretično in praktično v \ seli strokah gospodinjstva. Pouk se prične 1"'. oktobra i» traja do I", aprila. Razen običajnih predmetov se dekleta vadijo tudi domačih del kot: Lobanja, likanja, prikrojevanja, šivanja, ger-viranja, živinoreje, mlekarstva, vrtnarstva itd. Poleg svetlih in zračnih sob je letos šoli na razpolago krasna, novozgrajena moderna kuhinja. Ako hočeš liti sprejeta v to šolo, piši še danes ali pa se osebno oglesi na ..Vodstvo kmetijsko gosp. šole v Kranju', Murijanišče. Kobl ul. 2, kjer dobiš vsa potrebna pojasnila.
Ustanovni občni zbor kmečke zveze v Šenčurju
V nedeljo 6. t. m. se je vršil v Šenčurju v dvorani Ljudskega doma ustanovni občni zbor Kmečke zveze. Zborovanje je otvoril ob navzočnosti 100 udeležencev predsednik občine g. Umnik Anton, ki je predstavil glav-nega govornika dr. Voršič-a iz Ljubljane. G. dr. Voršič se je v uvodnih besedah zahvalil za vabilo in za ovacije ter nato podal sliko našega gospodarskega položaja. Podčrtal je stno-treno in uspešno delo Kmečke zveze za utrditev našega gospodarstva ter slikovito prikazal, kako Kmečka zveza vpliva na razvoj gospodarskih prilik in kako včasih odločilno posega v gospodarske probleme. Kar se je nekdaj razumelo pod normalnimi gospodarskimi razmerami, to spada že skoraj v pozabljeno preteklost. Ker življenja ni mogoče ustaviti — za kmeta ni nikakor drugega izgleda, kot da se položaj kmečkega ljudstva izboljša, da kmečki ljudje no bodo več tako tiščali v mesta in v tovarne. Govornik je nadalje povdar-jal, naj bi kmetje bolj poevezali svoje moči in svojih zmožnosti. Zato naj bi vsi brez izjeme pristopili k svoji zvezi in t-ko solidarno nastopili ako hočejo rešiti prevažno kmečko vprašanje. Porazno nizke cene kmetijskih pridelkov vodi v razsul ogromno večino kmečkega prebivalstva, ki vsled sile razmer strada in trpi pod domačo preperelo streho.
Govor dr. Voršiča je bil sprejet z velikim odobravanjem. Kmetje so bili zadovoljni in navdušeni za skupno delo nujnih in perečih kmečkih vprašanj, ki jih bo treba čimprej tešiti. Sprejeta je bila soglasno predlagana lista. Po občnem zboru je prisrčno pozdravljen spregovoril tudi ravnatelj Okrajne zadruge g-Lesjak. Naglašal je potrebo Okrajne zadrug" ter priporoča) pristop k Okrajni zadrugi. Prehajajoč na aktualna gospodarska vprašanja je govornik najprej apeliral na prisotne, da u-smerijo vse svoje moči za nupredek gospodarskega življenja na katerem sloni vsu produktivnost kmetijskega stanu v naši državi. Naše kmečko gospodarstvo, ki ječi v težavah pri današnjih neverjetno sramotnih cenah poljskih pridelkov, je najglasnejši dokaz za vso težo sedanje dobe. ki nas vse sili, da se opri-memo Okrajne zadruge, da se tako v prvi vrsti poveča eksport fižola, krompirja in drugih kmečkih pridelkov.
Ob koncu izredno uspelega ustanovnega občnega zbora Kmečke zveze je'g. predsednik Umnik z zahvalo gg. govornikom in vsem udeležencem ter s pozivom na nadaljno složno delo zaključil zborovanje.
Samo nekaj časa I
Vsak, ki se v mojem ateljeju fotografira in naroči 6 razglednic dobi 1 ogledal-ce s svojo sliko in kabinetno sliko brezplačno.
Fotograf JUG - Kranj
(sedaj nasproti trgovine Savnik) 4 legitimacije samo Din 2?.., amaterske kopije komad Din 1.-.
KMETIJSTVO
Oziminam dušika in fosfome kisline
..Kakšna setev, takšna žetev"! Ta narodni pregovor ima svoj globji strokovni pomen tudi v pogledu pravilnega gnojenja ozimin. Višina pridelka ozimin je odvisna v precejšnji meti od tega. če je mlademu žilu žc \ prvi mladosti na razpolago dovolj pravilne hrane. Ta hrana je dušik in fosforna kislina. Dušik vpliva na bujno rast in močno obrusit-njo pšenice. Brez dušika se ozimine, posebno pšenica slabo obrasle. Listi se slabo razvijejo iti izgledajo znkržljnno, kar ima za posledico slabo in na škrobu ubogo zrnje. Zametek klasja in zrnja se rodi že v jeleni, ko je zimska strn stara nekaj tednov. Ce ima mlado žilo na razpolago dovolj dušične hrane, potem postane zametek klasju in zrnja krepak, močan, z dolgim klasom in velikim številom klnsičcv, iz kuterih se potem razvije zrnje. Če pa zimska strn gladuje dušika, potem je zametek klasja in zrnju slab in maloštevilen. Odpornost proti mrazu je slaba. Če gnojimo ozi-mini, ki v jeseni ni imela dovolj dušika na razpolago, spomladi z dušikom, bo sicer žito bujno v rasti, slama visoka, toda klasi ostanejo vseeno kratki in število zrnja manjše. Vzrok leži v slabem jesenskem zametku zimske strni.
Za dušikom pride fosforna kislina, kot važna hrana ozimin v prvi mladosti. Fosforna kislina utrjuje mlado žito, da prenese zimo in mokroto zemlje, utrjuje stebla proti polegu-nju in pospešuje zorenje ter kakovost zrna. Zato moramo oziminam že pri setvi staviti na razpolago dovoljno fosforne hrane. Če gnojimo oziminam pred setvijo, potem moramo sejati bolj, redko in s tem prihranimo na semenu, preprečimo pa tudi poleganje, ki nastane radi pregoste setve.
Hlevski gnoj deluje prepočasi, da bi lahko ozimna žita dobila v prvi mladosti tekom jesenske rasti dovolj ne količine dušične in fosforne hrane. Tudi postane nevarnost radi po-zebe večja, če gnojimo s hlevskim gnojem, ker s tem postane zemlja bolj prhka in razrahljana, kar ne vpliva dobro na razvoj korenin. Zato uporabljajmo hlevski gnoj za gnojenje okopa vin. katere lahko hlevski gnoj mnogo boljše izkoristijo, kot ga izkoristijo žitarice.
Za gnojenje ozimin pride kot dušično gnojilo, apneni dušik v poštev. Apneni dušik je izrazito dušično gnojilo, s katerim se lahko gnoji v jesni in pri tem ne obstoja nevarnost izpiranja. Apneni dušik se nuj raztrosi na surovo brazdo, pred setvijo z brano dobro zmeša z zemljo, na kar se lahko čez por dni seje brez škode glede klijavosti semena. Apneni dušik vsebuje l6"/o dušika in 65"/o apna in vpliva tudi na razkisavanje zemlje. Ne sme pa se prezreti razktiževalna sposobnost optičnega dušika. Zimske spore rastlinskih bolezni, zalego rastlinskih škodljivcev, kot so ogerci itd. uničuje apneni dušik in s tem tudi na tem polju mnogo koristi.
Kot fosforno gnojilo za ozimine pride v poštev superfosfat. Radi enostavnejšega dela pa je za gnojenje ozimin. na težki zemlji, naj-pripravnejše gnojilo Nitrofos, ki vsebuje 4°/o dušika in 12Vo fosforne kisline. Na lažji zemlji pa je za ozimine Nitrofosknl-Riiše, ki vsebuje 4% dušika, 8°/o fosforne kisline, so/0
lija in 33%> apna, najboljše gnojilo vsled lega, ker v lahki zemlji nt dovolj kalija, ki je ipotrebeki za razvoj močne slame in je-drega zrna.
Nu 1 k. jutro je potrebno l"(l - joo kg mešanega gnojila. Naj ne ostane letošnjo jesen nobena njiva, zasajena z nziminami. ne-pognojena. V Dravski banovini potrebujemo žila mnogo več, kot ga pridelamo. Cena za naše žito je v toliko večja, kolikor znašajo prevozni stroški iz Vojvodine k nam. Ta večja cena jamči našemu kmetvalcu večjo ceno za žito, kot jo dosežejo kmetovalci v Vojvodini. Zato je pridelovanje žita v Dravski banovini, ki mora uvažati letno okrog 5000 vagonov pšenice, najbolj sigurna kmetijska panoga, Z obilnim gnojenjem bi luhko postala tudi dobro unosna! 1—37
Veliki popusti, največja izbira, najboljše blago!
¡5".
Sadno drevje moramo gnojiti v jeseni v  kolobar.  Korenine  sadnega drevja rastejo po zimi in se okrepijo samo, te je v   zemlji na  razpolago dovoljno brane. Za sadno drevje je nitrofosknl-l zelo učinkovito gno,,ilo. Za eno sadno drevo se potrebuje 3—5 kg gnojila.
m H L i O G L H S 1
Za vsako besedo v malih oglasih se plača 0 50 D. Najmanjši rnesek je 6 Din
Otomane, divane, modroce in vsa v to stroko spadajoča dela vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tojejc tapetni k, v hiši g. Kocbeka.
Hranilne knjižice Ljudske hranilnice in posojilnice v Kranju in druge vloge v večjih in manjših zneskih do Din 348.000.— kupim in izplačam takoj v gotovini. Trg. ag. bančnih in kreditnih poslov, Ljubljana Beethovnova ul. 14./I.
Važno! Modroce! Otomane, spalne divane itd. izvršuje solidno in po nizki ceni Bernard Maks, tapetnik, poleg Stare pošte, Kranj.
Deklico staro 3 leta oddam dobrim krščanskim staršem za svojo. Kdor bi hotel sprejeti malo sirotico naj se zglasi v upravi našega lista, da dobi nadaljne informacije. Dekletce je zdravo in razumno.
Samostojna kuharica išče mesta pri resni družini v Kranj ti. Imuni več letno prakso. Naslov
v upravi,
Pripravite se
za deževne dni! Hubertus  plašči za deco in odrasle po zmernih cenah.
Priporoča:
ALBIN JAZBEC
KRANJ
Išče se funt od 16 do 18 letu za k goveji živini. Naslov v upravi.
Stanovanje z dvema sobama na Hujah v novi
hiši se odda. Naslov v upravi. Prodam  mlin /a sadje mleti, stiskalnico (plešo), \agu za 300 kg z uteži ter dva sodu. Zamenjam tudi za seno ali žito. Urška Hučigaj Primskovo Cesta na Šenčur.
Pisarniško moč se sprejme za trgovino in pisarno. Samo pismene ponudbe na upravo lista „SoHdna in vestna".
Gramofon velik v obliki omare, primeren za gostilne in 2t komadov velikih plošč se proda za Din 1.500,—, Več v drogeriji B. Šinkovec, Kranj,
Služkinjo mlajšo moč sprejme drogerija, Bogomir Šinkovec, Kranj.
Dobro ohranjen otroški voziček kupim. Naslov v upravi.
Hranilne knjižice ljudske hranilnice in posojilnice v Kranju kupim. Naslov v upravi.
Oddam stanovanje s tremi sobami in stanovanje z. dvema gobama, Isto tam se proda o-prava za tri kompletne spalnice, Bleivveis-sovu cesta 29 Kranj.
2E	a V a	
		smo nasiavili vsemu blagu ■ irfa/lflA ti t 7 k P C&tlO
		lZicUIlU lll£iYv tcilc zato se potrudite tudi Vi k
P.	Majdič	»MERKUR"- Kranj
		lastniki P. Majdiča dediči.
Z« uredništvo in izdajatelja odgovarja Kari Eržen v Kranju.
Tiska Tiskarna Tiskovnega društva v Kranju, predstavnik France Ukernik.