LETO XXXVIII, 24. NOVEMBER 2006, CENA 298 SIT, 1.25 EUR ŠTEVILKA 47 SNOQ032 ANKA RAKUN Županja občine Ljubno Nujno potrebno je spoštovati protikandidata, njegov program in seveda, da ne podcenjuješ njegovih naporov in idej. Za vsake volitve posebej se je potrebno izredno potruditi in vsakič resno nagovoriti volivke in volivce, če v resnici želiš pridobiti njihovo podporo. Zmotno je razmišljati, da te ljudje poznajo in vidijo minulo delo. Nasprotno, ljudje pričakujejo tudi spremembe, zato se je potrebno pred vsakimi volitvami maksimalno angažirati. Akcija Savinjskih novic: KURILNO OLJE EL in EURODIESEL Informacije in naročila: MINI MARKETING, d.o.o. Stranice PE: Prečna 17, Oplotnica 02 845 01 26 www.creatim.si DELOVNI CAS: pon. - pet.: od 8.00 do 19.00, sob.: od 8.00 do 12.00 MESARSKI STROJI IN PRIBOR Električne mesoreznice, žage za kosti, noži, sekire, vakumirni stroji, vrečka za vakumiranje, čreva (naravna, umetna), mreže, začimbe in vezni material. Telefon: 710-23-30 KMETIJSKA ŠALEŠKA DOLINA I rt» svobode Ugodne cene kmetijske mehanizacije v naših prodajalnah - Kmetijska trgovina Šmartno bo Paki, tel: 896 52 52 ali 051 317 024 - Trgovsko prodajni center Šoštanj, tel: 898 49 88 ali 031 359 069 - NOVO - Kmetijska trgovina Velenje, tel: 897 28 30 ali 051 353 783 Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas Vipotnik Janez s.p., Gotovlje 111c, 3310 Žalec Zadruga mozirje Zgornjesa vnjska kmetijska zadruga Mozrje z. o. o. MIKLAVŽEV 10% GOTOVINSKI POPUST II gg Miklavž vas pričakuje v Blagovnici Ljubno (Tel: 584-10-20) in v Tekstilu Gornji Grad (Tel: 584-30-36) od 27. novembra do 6. decembra 2006 POPUST vam nudi na - VES TEKSTIL in OBUTEV iz zalose ter - IGRAČE, ki jih je za vas pripravil CREATONE NARAVNO "VODILNO" Uvoznik za Slovenijo: CREAtim d.o.ov Šlandrov trg 20o, 3310 ŽALEC Tel.: 03 710 35 90,03 710 09 50,031 625 427 Vrhunska opečna kritina s 50-letno garancijo aSREjlMJA------------------------------------------------------------------------- KNJIŽNICA Tretja stran BEMB---------------------------------------------------------------------------- Naše drage nepremičnine Od 1. decembra letos do konca aprila prihodnje leto bo v Sloveniji potekal popis nepremičnin, v sklopu katerega bodo popisovalci popisali več kot 1,6 milijona stavb in delov stavb, namen pa je zbrati manjkajoče in preveriti obstoječe podatke. Urejene evidence bodo koristile posameznikom, zasebnemu in javnemu sektorju ter državi in naj bi omogočile zavarovanje lastnine, ureditev medsebojnih razmerij, preglednejši trg nepremičnin, pravično obdavčitev, optimalno načrtovanje gradnje stanovanj, realno oceno premoženja v nepremičninah in boljše gospodarjenje z nepremičninami. Do popisa morajo biti vsa stanovanja in poslovni prostori v večstanovanjskih stavbah in stavbah, ki imajo več poslovnih prostorov, ob vhodnih vratih označeni z ustrezno nalepko. V večstanovanjskih stavbah, kjer imajo upravnika, mora za označitev poskrbeti upravnik, drugje se morajo lastniki dogovoriti za enotno in ustrezno označitev. Geodetska uprava je doslej izdala 144 tisoč nalepk in zagotavlja, da bodo zahtevane nalepke na voljo do popisa. Med podatki, ki jih morajo lastniki stavb pripraviti vnaprej, so najpomembnejši podatki o neto tlorisni površini (površina vseh prostorov v stavbi oziroma delu stavbe) in uporabni površini (površina uporabnih delov). Lastniki naj bi vnaprej pripravili tudi podatke o letu izgradnje stavbe, letu obnove strehe, fasade, oken in inštalacij, materialu nosilne konstrukcije, vrsti ogrevanja in priključkih (kanalizacijskih, plinovodnih...). V letih od 2003 do 2005 so cene hiš v Sloveniji najhitreje rasle na Goriškem (57%), na Obali (51%) in v Podravski regiji (49%), medtem ko sta po rasti cen stanovanj v tem času prednjačila Notranjska in Kras (54%) pred Obalo (50%) in Podravsko regijo (46%). Stanovanja v statistični Savinjski regiji so se v istem obdobju podražila »le« za 31 odstotkov in pol. Vsem tistim, ki jim v zvezi s popisom nepremičnin karkoli ne bo jasno, bo od 1. decembra naprej na voljo brezplačna telefonska številka 080 2166, vprašanja pa je že sedaj mogoče poslati po elektronski pošti na naslov: vprasanja@popis-nepremicnin.si. Pa mirno kri, lepo prosim. •p/LOS* c^J' IZ VSEBINE: Aktualno: Pripravlja se register nepremičnin.4 Komunala Mozirje: Pripravljeni na prvi sneg..........5 Zadruga Mozirje: Direktor Andrej Presečnik zavrača Rifljeve očitke................7 Intervju: Anka Rakun, županja občine Ljubno......8 RTC Golte: Zimsko ponudbo še popestrili...........9 Gorenje notranja oprema Prenovljen in povečan prodajni salon v Nazarjah..........13 Šmihel nad Mozirjem: Četrt stoletja duhovništva patra Bernarda.........14 KMN Nazarje Glin: Pomembna zmaga "graščakov".........24 Gornji Grad: Orožarna na domu posledica prenizkih kazni? KK Nazarje: Navijači ponesli Nazarčane do novega uspeha...............24 ISSN 0351-8140, leto XXXVIII, št. 47,24. november 2006. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 298 SIT, 1.25 EUR za naročnike: 268 SIT, 1.19 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v urednišlvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. 0 PRIPRAVLJA SE REGISTER NEPREMIČNIN Projekt, ki nas bo stal dve milijardi tolarjev, pred vrati primer izmere enostavnega primer izmere, če prostor ni pravokotnega prostora pravokotne oblike ( a X B = površina prostora) (al x b1 + a2 x b2 = površina prostora) Podrobnejša navodila bodo vsa slovenska gospodinjstva našla v informativnih brošurah, ki naj bi jih prejeli v teh dneh (vir: Geodetska uprava RS) Decembra se začne aktivno popisovanje nepremičnin na območju Slovenije, katerega cilj je evidenca dejanskega stanja nepremičnin pri nas. Kot zatrjujejo na Ministrstvu za okolje in prostor, bodo tako zbrani podatki prispevali k večji transparentnosti trga nepremičnin, poenostavili pa se bodo tudi nekateri postopki pri vpisu v zemljiško knjigo. Tako široko zastavljen projekt, ki bo davkoplačevalce stal kar dve milijardi tolarjev, pa v ljudeh zbuja občutek, da gre zgolj za zbiranje podatkov, ki bodo osnova za določanje davka na nepremičnine. KAJ DRŽAVA SPLOH ŽELI IZVEDETI OD NAS? V teh dneh naj bi vsa slovenska gospodinjstva prejela informativno brošuro, da se bodo podrobneje seznanila s popisom, ki bo, milo rečeno, zelo podroben. Brošura bo lastnike stanovanj opomnila, da popisovalca, ki ga lahko pričakujemo od letošnjega decembra pa vse do aprila prihodnje leto, ne smemo pričakati v brezdelju. Treba bo kar pošteno zavihati rokave in uporabiti dobršno mero matematičnega znanja ter izmeriti neto površine stanovanja, med katere spadajo tudi balkoni, kleti, shrambe in drugi deli stanovanjske površine. Posebej je treba določiti izmero uporabnih stanovanjskih površin, tudi takšnih, ki niso namenjena bivanju. Pred prihodom popisovalca predelajte zgodovino gradbenih ali obnovitvenih del na hiši. Kdaj ste nazadnje obnovili streho, ji nadeli nov omet, zamenjali okna. Popisovalce bo zanimalo, kako se ogrevate, če se hladite s klimatsko napra- vo, kje parkirate svoj jekleni konjiček, pogovarjali se boste o opremi stanovanja, prešteli število sob, pojasniti bo treba tudi, ali stanovanje Nasa anketa Popis nepremičnin Na Geodetski upravi Republike Slovenije bodo v decembru začeli s terenskim popisom nepremičnin, ki ga predpisuje Zakon o evidentiranju nepremičnin. Na osnovi zbranih podatkov bo vzpostavljen register, v katerem bo evidenca o njihovem dejanskem stanju. Z zbranimi podatki na Geodetski upravi želijo prispevali k ureditvi nepremičninskega trga tako, da se bomo lažje odločali pri prodaji ali nakupu stanovanj, hiš ali drugih objektov ter postopke prodaje ali nakupa izvedli hitro, varno in enostavno. Prav tako pa bodo ovrednotene nepremičnine v registru osnova za uvedbo Zakona o davka na nepremičnine, ki naj bi nadomestil Zakon o davku občanov in o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Nepremičnine bodo obdavčene po drugih kriterijih, predvsem pa bomo davek plačevali vsi lastniki nepremičnin. Kaj o vsem tem menijo Zgornjesavinjčani? Franc Grudnik, Okonina Mislim, da tega popisa sploh ne potrebujemo. Prepričan sem, daje vse naše imetje že popisano, razen seveda od tistih, ki so ga pridobili pred kratkim. Na davek na nepremičnine pa, kot kaže, ne bomo imeli vpliva, če se je država tako odločila. Sicer pa naj kar popišejo, sam nimam kaj skrivati. Ana Nuša Rebernik, Rečica ob Savinji Če se bo popisovalo vse, kako je stanovanje oziroma hiša obnovljena, kaj vseje v njem, je to korak nazaj v razvoju. Sedaj si namreč vsi prizadevamo, da bi imeli čim boljše urejene domove. Potem pa mnogi med nami ne bodo več skrbeli za ureditev. Zato bo tudi izgled kraja nazadoval, saj si ljudje ne bomo več prizadevali, da bi imeli urejeno dezelo, ker se bodo bali, da bodo preveč obdavčeni. To bo potegnilo za sabo tudi druga področja, potroš- nja se bo zmanjšala. Popis nepremičnin in uvedba davka ni nič dobrega, država ne bo s tem pridobila ničesar. Po eni strani bodo davki večji, po drugi strani pa bo tako manj zapravljanja. Pavel Pukart, Ljubno ob Savinji Že prej bi morali uvesti popis nepremičnin in ugotoviti dejansko stanje. Do sedaj so ta kaos na nepremičninskem področju mnogi znali dobro izkoristiti v svoj prid. Sedaj pa, kolikor boš imel nepremičninskega premoženja, toliko boš pač plačal davka na to. Tadeja Stenšak, Tirosek Popis nepremičnin nam bo prinesel veliko slabega, predvsem mladim družinam. Že sedaj si ne moremo ničesar ustvariti, država nam ni v nikakršno pomoč. Z uvedbo novega davka pa bomo zopet prizadeti tisti, ki že tako nimamo nič. Drago Zgojznik, Ljubno ob Savinji Če bo popis nepremičnin narejen objektivno, po dejanskem stanju, potem to ne bo problem. Tako bodo tisti, ki imajo veliko, plačali tudi večji davek kottisti, ki imajo malo ali nič. Če pa država rabi denar in želi vse obdavčiti, bi si morali po drugi strani omisliti tudi olajšave, predvsem na mala stanovanja ali na tista, v katerem živi več generacij skupaj. Razliko pa naj plačajo tisti, ki imajo luksuzna stanovanja in različne vikende. Valerija Petrič, Ljubija Popis je kar dobrodošel. Tisti, ki imajo več nepremičnin, naj tudi več plačajo. Tudi sami smo prav zato, ker ga ne potrebujemo več, prodali stanovanje in se preselili v hišo. Pripravila: Marija Sukalo, foto: Ciril M. Sem KOMUNALA MOZIRJE Pripravljeni na prvi sneg V mozirskem komunalnem podjetju so se za prihajajočo zimo dobro založili s posipnim materialom, za pluženje in posipanje pa imajo na voljo tri tovorna vozila. V skrajnem primeru je za to dejavnost primemo še univerzalno vozilo, na katerega lahko delavci ob obilici snežnih padavin prav tako namestijo plug. mogoče oddajate najemniku oziroma ali v njem opravljate kakšno dejavnost. GRE ZA VDOR V ZASEBNOST? Naj so lastniki takšnega mnenja ali ne, držati se bo treba zakona. Ta pa določa, da mora lastnik v skladu z zakonom prijaviti vse stavbe in dele stavb, kijih ima v lasti in podatke posredovati popisovalcu. Še več, določene podatke je potrebno pripraviti že vnaprej, saj jih bodo popisovalci skupaj z njimi le preverjali in dopolnjevali manjkajoče. Za neposredovanje podatkov o stavbi ali delu stavbe so predvidene precejšnje denarne kazni, goljufanje se ne splača. Sodelovanje pri popisu je torej obvezno. Ni pa obvezno spustiti popisovalca v stanovanje. Popis se lahko opravi tudi zunaj stanovanja ali stavbe, po želji lastnika. Popisovalcem zato priporočamo primerna zimska oblačila, saj se zna narediti, da bo kakšen ogorčen davkoplačevalec svojo jezo na radovedno državo znesel z negos- toljubjem do popisovalca. Če pa popisovalca sploh ne želite v svoji bližini, se lahko izpolnjevanja popisne pole lotite tudi sami. JE V OZADJU RES DAVEK NA NEPREMIČNINE? Tako je. Ministrstvo za okolje in prostor sicer ni podalo tako konkretne izjave, je pa potrdilo, daje davek na nepremičnine ena izmed indirektnih posledic in rezultatov popisa nepremičnine. Lepo zavita v »večjo transparentnost trga nepremičnin in poenostavljanje nekaterih postopkov pri vpisu v zemljiško knjigo«. Register nepremičnin bo zaživel v drugi polovici prihodnjega leta, evidenca bo odprta za javnost in bo vsebovala dejanske podatke o nepremičninah. Zbrani podatki naj bi pripomogli k ureditvi nepremičninskega trga, tako da se bomo laže odločali pri prodaji ali nakupu nepremičnin, postopke prodaje ali nakupa pa, po zagotovilih pristojnega ministrstva, izvedli hitro, varno in preprosto. Bo res tako? Tatiana Golob Območje zimskega vzdrževanja cest, ki ga pokriva Komunala Mozirje, je izredno veliko. Na območju Nazarij je samo lokalnih cest okoli 33 kilometrov, na območju Mozirja in Rečice ob Savinji skupaj pa okoli 70 kilometrov. V teh številkah ni zajetih javnih poti, kijih plužijo večinoma kooperanti, Komunala pa samo posipa. O izvajanju te dejavnosti so v veliki meri podpisane pogodbe za območje občin Ljubno ob Savinji in Luče. Ustni dogovor je sklenjen tudi že z županom nove občine Rečica ob Savinji Vinkom Jerajem. Obseg vzdrževalnih del naj bi bil podoben kot lani. Kaj oprijemljivejšega pa se v tej smeri ni mogoče dogovoriti pred formalnim začetkom delovanja občine, to je l.januarjem prihodnjega leta. Deponija posipnega materiala je dobro založena. Veliko materiala so delavci razvozili tudi na nekatere druge lokacije. Gre za kraje, ki so v slabših vremenskih razmerah težje dostopni, predvsem na območju Luč in Ljubnega. Glede na opisano stanje Vinko Zahojnik, ki s svojim znanjem in dolgoletnimi izkušnjami na mozirskem komunalnem podjetju pokriva področje vzdrževanja cest, zagotavlja, da večjih presenečenj letošnja zima ne bi smela prinesti. Benjamin Kanjir SPREJET ZAKON 0 MINIMALNI PLAČI Bi sistemski zakon preprečil prerekanja? KAKŠNA BO VIŠINA MINIMALNE PUČE? Novembra je bil sprejet Zakon o minimalni plači, ki določa minimalno plačo v višini 125.052 tolarja na mesec. Za uskladitev minimalne plače se upošteva 2-odstotna rast življenjskih stroškov, kar je pod predvideno rastjo teh stroškov in s tem pod inflacijo. Socialni partnerji so nezadovoljni, saj je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve merila sprejelo brez posvetovanja z njimi, prav tako jih je ignoriralo pri določitvi zneska minimalne plače. SPLETNA ANKETA NA www.savinja.com Ali ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve s svojim ravnanjem bolj zastopa delavce ali bolj delodajalce? Večina anketirancev meni, da je ministrstvo s svojim ravnanjem bolj naklonjeno delodajalcem. Delavce 75% Do aprila prihodnjega leta bo vse nas obiskal popisovalec nepremičnin. Ali ga boste spustili v stanovanje? je vprašanje, ki vam ga zastavljamo v tokratni anketi. Vaš odgovor nam lahko zaupate v anketi, ki jo objavljamo na spletni strani www.savinja.com. Glasovanje bo potekalo do vključno torka, 28. novembra 2006. Rezultate glasovanja bomo objavili v prihodnji številki Savinjskih novic. Zakon določa, da minimalna plača -to je najnižji znesek, ki ga delodajalec lahko izplača delavcu za delo v polnem delavnem času - od 1. avgusta letos znaša 125.052 tolarja, zajamčena pa 56.970 tolarjev. Višina minimalne plače in njena določitev naj bi po priporočilu Evropske komisije temeljila na soglasju socialnih partnerjev. Določena naj bi bila najmanj na podlagi usklajevanja z rastjo življenjskih stroškov in naj bi se približevala življenjskemu minimumu. Sveži zakon o minimalni plači je bil sprejet po hitrem postopku in kljub temu da je državni svet sprejel veto na ta zakon, poslanci pri glasovanju v drugo niso oklevali, zakon so sprejeli soglasno. Takšno sklepčnost in neupoštevanje socialnih partnerjev bi si lahko razlagali tudi z nezainteresiranostjo poslancev in vlade do gmotno najšibkejših slojev prebivalstva, a na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve zatrjujejo, da seje s sprejetjem zakona že hudo 0 mudilo. Delodajalci in delojemalci so se namreč že dogovorili o povečanju plač z veljavnostjo od 1. avgusta dalje, medtem ko se zaradi pomanjkljivih zakonskih osnov o povečanju minimalne plače niso mogli. KAJ PRAVIJO STROKOVNJAKI? Proti sprejetemu zakonu so se izrekli tudi nekateri strokovnjaki, ki opozarjajo, da bi vlada nujno morala sprejeti sistemski zakon o minimalni plači, določiti definicijo minimalne plače in določiti delež minimalne plače v povprečju od povprečne plače po kolektivnih pogodbah industrijskih delavcev. Pri določanju minimalne plače bi morali poleg eksistenčnega minimuma upoštevati tudi ekonomski položaj in raven plač v državi. Ker vse to ni določeno, so po mnenju strokovnjakov vlada in socialni partnerji obsojeni na vsakoletno jalovo prerekanje o svoji vlogi pri določanju zneska minimalne plače. Tatiana Golob OBČINSKI SVET GORNJI GRAD Predstavitev novega župana Člani gornjegrajskega občinskega sveta z bivšim županom Tonijem Rifljem (v sredini) in novoizvoljenim županom Stankom Ogradijem (peti z desne) (foto: EMS) Na ustanovni seji sveta občine Gornji Grad 9. novembra so si novoizvoljeni svetniki potrdili mandate, ki jih je na podlagi poročila predsednice občinske volilne komisije Milene Cigale predložila komisija za potrditev mandatov, V komisijo za mandatna vprašanja volitve in imenovanja so bili imenovani Lilijana Bele (neodvisna) Rafko Žerovnik (SLS) in Ludvik Miklavc (SDS). Po izjavi o prevzemu funkcije in seznanitvi občinskega sveta, da bo funkcijo župana oprav-Ijal profesionalno, seje novoizvoljeni župan Stanko Ogradi zahvalil predhodniku Toniju Riflju za opravljeno delo. Ogradi je v predstavitvenem nagovoru izrecno poudaril, da želi nadaljevati zastavljeno delo, vendar samo projekte, s katerimi bo soglašala tudi večina občanov. Ogradi je tudi dodal, da so jim ljudje zaupali mandat, da bi reševali probleme, tudi tiste najmanjše, ki ponavadi ljudi najbolj pestijo. Pri tem računa tudi na dobro sodelovanje z občinskimi odbori in komisijami. Toni Rifelj je ob slovesu dejal, da bo napisal, kaj seje po njegovem mnenju v zadnjih letih dogajalo z družbo Engo. Dogodki povezani z Engom naj bi v predvolilnem obdobju dvignili precej prahu, zato Rifelj napoveduje, da bo ključne akterje obelodanil z imeni in priimki. Kljub vsemu želi Ograd- iju velika uspeha na vseh področjih, je zaključil Rifelj in napovedal, da se bo še naprej aktivno ukvarjal s politiko, kakor tudi, da bo še tri mesece prejemal župansko plačo, katera mu pripada po zakonu. Savinjčan OBČINSKI SVET SOLČAVA v _ Cos za skupno delo Svetniki občine Solčava z novoizvoljenim županom Alojzem Lipnikom (drugi z desne) (foto: EMS) 10. novembra so se na prvi konstitutivni seji zbrali člani občinskega sveta občine Solčava in na podlagi predloga mandatne komisije za potrditev mandatov potrdili z volitvami izraženo voljo volivcev. Sejo je vodil dosedanji župan Vojko Kle-menšek, ki pravi, da zapušča funkcijo župana z velikim ponosom. Po njegovem so aktivnosti občine naravnane tako, da bo njegov naslednik lahko uspešno nadaljeval zastavljeno delo. Novoizvoljeni župan Alojz Lipnik, ki bo, tako kot Klemenšek, funkcijo opravljal neprofesionalno, seje predhodniku zahvalil za opravljeno delo in obenem poudaril, da nihče ni nenadomestljiv, zato je potrebno ljudi povezati na osnovi realno uresničljive vsebine. Solčava je premajhna, da bi se razdvajali, je poudaril Lipnik, ki od dosedanjega župana pričakuje poročilo o stanju občine. Savinjčan CINDI SLOVENIJA Zdravje je najveija vrednota CINDI Slovenija je organizacija, kije razvila program preventive srčno-žilnih obolenj. Sem spadajo preventivni pregledi in CINDI delavnice, na katere napoti zdravnik ogroženega bolnika. Današnje delo in življenje vodi posameznika do nezdravega - rizičnega načina življenja. To je premalo gibanja, velikokrat si ga ne vzamemo zaradi pomanjkanja časa, pa seveda nezdravo prehranjevanje in razvade, kot so alkohol in kajenje. Vsi ti dejavniki zelo vplivajo na pojav kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so sladkorna bolezen, osteoporoza, zvišan krvni tlak itd. Namen tega programa je osveščati ljudi o pomembnosti zdravega načina življenja in stem zmanjšanja števila srčno-žilnih obolenj ter izboljšanje kvalitete življenja. Maja Gosar V okviru nacionalnega programa CINDI bodo začele v Zdravstvenem domu Nazarje potekati delavnice. 7. in 12. decembra pričnejo z uvodnimi delavnicami pod imenom »Življenjski slog in dejavniki tveganja«. Konec januarja pa nadaljujejo z delavnico »Zdravo hujšanje«, kjer je poleg predavanja na vsakem srečanju vključena tudi telovadba. Vsi, ki bi se radi udeležili delavnic, se prijavite na tel.: 839-24-45 najkasneje do 5. decembra. S OBČINA REČICA OB SAVINJI Potrjen prvi občinski svet in župan Prvi občinski svet nove občine Rečica ob Savinji z županom Vinkom Jerajem (peti z leve) (foto: Benjamin Kanjir) Pretekli četrtek so se na svoji prvi seji sestali izvoljeni svetniki in župan novo nastale občine Rečica ob Savinji. Predsednica volilne komisije Vida Petrin je prisotnim podala poročilo o izzidih lokalnih volitev, izvoljeni svetniki pa so nato potrdili najprej svoje, nato pa še mandat županu Vinku Jeraju. Občinski svet občine Rečica ob Savinji sestavlja devet svetnikov, ki so bili izvoljeni v šestih volilnih enotah. V svet so bili izvoljeni Anton Strnišnik, Janez Potočnik, Ana Nuša Rebernik, Štefan Farkaš, Ivan Prislan, Milan Cajner, Franjo Pukart, Aleš Krančič in Andrej Flere. Slednji je predlagal tudi listo svetnikov, ki naj bi sestavljali občinsko komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Okoli te komisije je prišlo do prvega zapleta v delovanju sveta, saj je svojo listo za omenjeno komisijo predlagal tudi Anton Strnišnik. Na tajnih volitvah je bila potrjena Fleretova lista, na kateri so Andrej Flere, Franjo Pukart in Anton Strnišnik. Slednji bodo torej sestavljali občinsko komisijo. Po potrditvi mandata županu Vinku Jeraju je slednji na kratko orisal načrte delovanja nove občine, katere prvenstvena naloga je sprejetje statuta in poslovnika delovanja občinskega sveta. Na predlog predsedujočega prvi občinski seji Milana Cajnerja je bil sprejet začasni poslovnik do sprejetja lastnega statuta občine, vendar največ tri mesece pa bodo uporabljali statut prej- šnje skupne občine Mozirje, Na županov predlog so se svetniki dogovorili, da bodo do nadaljnjega občinski prostori kar v prostorih sedanje krajevne skupnosti, torej v stari osnovni šoli. Benjamin Kanjir ZADRUGA MOZIRJE Direktor Andrej Presečnik zavrača Rifljeve očitke Očitki bivšega župana občine Gornji Grad Tonija Riflja, ki jih je izrekel na račun vodstva Smreke in njenih lastnikov, očitno ne ostajajo brez odmeva. Naj spomnimo na Rifljeve besede, po katerih Smreka nima dolgoročne vizije razvoja, največji problem pa so, po njegovem prepričanju, lastniki, ki naj bi Smreko izčrpavali. Na očitke se je odzval direktor Zadruge Mozirje Andrej Presečnik, ki ima v Smreki 36-odstotni lastniški delež, prepričan, da gre za popolnoma neutemeljene trditve, ki so plod užaljenosti zaradi izida demokratičnih volitev. Presečnik ne zanika dejstva, daje bila Zadruga v določenem obdobju največja lastnica Smreke in daje še vedno največja. »Zadruga je postala lastnica na podlagi programa prisilne poravnave iz leta 1999, saj je imela takrat v Smreki daleč največje terjatve. Zato trdim, da je Zadruga v obdobju 1990 do 1992, koje imela Smreka resnično velike težave, vseskozi gornjegrajskemu lesnemu podjetju močno stala ob strani. V resnici seje zgodilo, daje prisilna poravnava oslabila tudi samo Zadrugo. To je potrebno vedeti. Od takrat naprej Smreka izpolnjuje svoje obveznosti do vseh takratnih upnikov po določilih prisilne poravnave. Rok za izpolnitev obveznosti Smreke do Zadruge smo podaljšali za pet let, tako da tudi vtem smislu pomagamo. Vedno smo poudarjali, da Zadruga ni strateški partner, vendar tudi v Direktor Zadruge Andrej Presečnik pravi, da so Rifljeve trditve plod užaljenosti zaradi izgubljenih volitev (foto: EMS) zadnjih letih Smreki pomagamo in na nek način z njo sodelujemo. Očitek, da naše sodelovanje ni korektno,je definitivno prehud,« odločno poudarja Presečnik. Direktor Zadruge ob tem poudarja, da so po prisilni poravnavi vsi skupaj iskali nove strateške partnerje. Koroški holding, ki je vstopil v lastniško strukturo, je v Smreko pripeljal bivši župan Toni Rifelj. Presečnik razlaga, da so od Korošcev pričakovali, da bodo postali gonilna sila, zaradi tega so jim zaupali pomembno vlogo pri samem upravljanju Smreke. Kot je znano, se je zgodilo ravno obratno, saj je ta strateški partner postal pasiven in v zadnjih letih njegove aktivne vloge v Smreki ni več. Za Andreja Presečnika so pretirani tudi očitki glede vlog v nazorskem podjetju Glin Žagarstvo, kjerje bila Zadruga solastnica. »Zgodba Zadruge v nazorski lesni industriji je podobna kotv primeru Smreke. Del terjatev smo spremenili v lastnino in iz tega naslova smo poslovno sodelovali. To pomeni, da smo Glinu prodajali blago, daje sploh lahko delal. Sedaj poslušamo očitke, da siromašimo lesno industrijo v Nazarjah. Vsi ti očitki, ki letijo s strani bivšega župana, so po moji oceni neutemeljeni in so plod neke užaljenosti zaradi izida demokratičnih volitev, kar se mi zdi čudno,« je sklenil direktor Zadruge Mozirje. Glede Rifljevih očitkov o pomanjkanju dolgoročne vizije Smreke smo želeli pridobiti tudi mnenje direktorja Smreke Bruna Zagodeta, ki pa je bil zaradi službene odsotnosti nedosegljiv, zato bomo njegovo razmišljanje o perspektivi največje gornjegrajske firme poskušali pripraviti za naslednjo številko. Savinjčan Anka Rakun (foto: EMS) Anka Rakun je najpopularnejši obraz občine Ljubno. Že četrtič je bila gladko izvoljena v službo svojih občanov in celo tisti, ki se z njenim načinom vodenja občine in siceršnjim pogledom na svet ne strinjajo, ob njej ne ostajajo ravnodušni. Je ženska s presežkom, zato je bila uvrščena v ožji izbor za Slovenko leta. Ne skriva, da ji odločitev uredništva revije Jana laska, še posebej, ker so med kandidatkami ženske, ki so svoje življenje posvetile drugim ljudem. - Po dvanajstih letih županovanja vam očitno ne manjka energije še za četrti mandat? Energije mi res ne manjka, kajti imam veliko veselje do dela, ki ga opravljam. Tudi v četrtem mandatu ga nameravam opraviti pošteno in korektno, v dobro vseh ljudi. - Kaj razumete pod korektno in pošteno? Najbolj pomembno je, da znaš ločiti med osebnim in javnim sektorjem oziroma premoženjem. To je nadvse pomembno. Predvsem pa je poštenje vrednota, ki jo je vredno in potrebno imeti nenehno pred očmi. To velja za vsakega človeka, za ljudi, ki opravljamo zjavnimi financami, je to še bolj pomembno. Korektno je, da si pripravljen sodelovati z vsemi ljudmi, občinskimi svetniki in občinsko upravo. Pomembno je, da nikomur ne storiš nič takega, česar ne želiš, da kdo stori tebi. ANKA RAKUN, ŽUPANJA OBČINE LJUBNO - Pred volitvami ste delovali precej živčno. Mar to pomeni, da niste bili prepričani v zmago? Nujno potrebno je spoštovati protikandidata, njegov program in seveda, da ne podcenjuješ njegovih naporov in idej. Za vsake volitve posebej seje potrebno izredno potruditi in vsakič resno nagovoriti volivke in volivce, če v resnici želiš pridobiti njihovo podporo. Zmotno je razmišljati, da te ljudje poznajo in vidijo minulo delo. Nasprotno, ljudje pričakujejo tudi spremembe, zato seje potrebno pred vsakimi volitvami maksimalno angažirati. - Dejansko ste edina ženska, ki županuje že vse od uvedbe lokalne samouprave. 4.12.1994 sem dobila prvi mandat za županjo. Bila sem prva slovenska županja. Takratje kandidirala tudi Cveta Zalokar Oražem, vendar je dobila mandat štirinajst dni pozneje. Z žalostjo ugotavljam, da nas je bilo v preteklem mandatu samo enajst županj, kar je pet odstotkov županskih mest. Po zadnjih volitvah se je procent še zmanjšal, saj nas je, skupaj z izolsko županjo Bredo Pečan, samo še osem. Po drugi strani lahko ugotovim, da je bistveno več občinskih svetnic kot v preteklem mandatu. - Slednje je verjetno posledica uzakonjenih ženskih kvot. Na splošno pa velja, da se ženske še vedno ne odločajo rade za politično kariero. Zakaj? Ne vem. Zase mislim, da sem dala določen prispevek. Javnosti rada pošteno povem, da sem se vtem delu najbolj našla, če se lahko tako izrazim. Pred tem sem imela 22 let delovne dobe, vendar ugotavljam, da so županska leta najbolj plodovi- ta. O tem poskušam vedno širiti pozitivno klimo, tako da ne morem prevzeti odgovornosti, ker se ženske ne odločajo za politiko. Lahko povem, da se v družbi moških županov počutim izjemno dobro, da so kot sodelavci izjemno korektni. V bislvu se kar borijo, kdo mi bo pomagal sleči plašč. - Ta odgovor je bil nekoliko diplomatski, saj iz izkušenj vemo, da vsi župani do vas niso bili ravno gentlemani. Imam to srečo in ženska lastnost je, da znam kdaj kakšno neprijetnost tudi preskočiti. Da znam ločiti večino od posameznih primerkov. Tudi sicer v življenju ne gradim na posploševanju, am- pak znam iz večine izločiti posamezne primere. - Lahko v četrtem mandatu pokažete še kaj novega, so pred vami sploh še kakšni izzivi? Na to vprašanje odgovorim z največjim veseljem. Za največji izziv so poskrbeli volivci z izvolitvijo svetnic in svetnikov. Imamo izjemno miade svetnike, ki so v svojem življenju z delom in zgledom že dokazali, da so izredno sposobni. Verjamem, da bodo z svežimi idejami pomagali, da se bo lokalna skupnost ukvarjala z ustvarjalnimi izzivi. - Občina Ljubno je po ocenah bivšega ministra za razvoj dr. Jožeta P. Damjana gospodarsko precej uspešna, še posebej v primerjavi z ostalimi zgornjesavinjskimi občinami. Je ključ uspeha samo v tem, da ste podjetništvu široko odprli vrata? Zato vprašanje sem posebej hvaležna. Zato ker bom mogoče smela predstaviti in pohvaliti ter se obenem zahvaliti vodstvom in delavcem firm, ki se nahajajo v naši občini in so gonilna sila ter glavni gospodarski voz okolja, kjer se na enem mestu zagotavlja direktnih 450 delovnih mest. Študija dr. Damjana je presenetila tudi mene, saj nas uvršča na 15. mesto med manjšimi občinami. Na to sem ponosna, zato vse pohvale vodstvom in delavcem teh firm. Za vsakega župana je pomembno in vzpodbudno, če je gospodarstvo v občini v dobri kondiciji. Še več, firme v naši industrijski coni širijo svojo proizvodnjo in pravje vedeti, da so bile kartri med gazelami letošnjega leta. Verjamem, da bomo uspeli privabiti še druge investitorje, zato smo se tudi odločili za razširitev cone. Konkretno sve- tovanje in inženiring nam vodi Regionalna razvojna agencija (RRA) Celje. Pridobili smo osem hektarov novih površin, še letos bomo v podjetniško cono speljali novo cesto. Navsezadnje je zadeva za občino zanimiva tudi v finančnem smislu. - Ljubno je ena redkih, če ne kar edina tukajšnjih občin, ki z RRA sodeluje tudi na vsebinski ravni. RRAje naši občini ponudila vključitev v konzorcij poslovnih con, v katerem so tudi občine Prebold, Polzela, Laško in Celje. RRAje za razvoj con zagotovila republiške neposredne vzpodbude, Vedno poskušam širiti pozitivno klimo, tako da ne morem prevzeti odgovornosti, ker se ženske ne odločajo za politiko. Lahko povem, da se v družbi moških županov počutim izjemno dobro, da so kot sodelavci izjemno korektni. V bistvu se kar borijo, kdo mi bo pomagal sleči plašč. Izjemna ženska v moški družbi zato smo se skupaj z ostalimi odločili, da bomo projekt peljali na ta način. Občina kadrovsko in organizacijsko ni sposobna voditi tako velikega projekta. Prednost je vtem, da bo celotna infrastruktura na teh osmih hektarih v občinski lasti. - Na Ljubnem ste se svoj čas precej ukvarjali s problemom pitne vode. Kako je s tem? Tudi za to vprašanje sem hvaležna, saj se mi zdi potrebno, da so ljudje dobro informirani o tako pomembnih zadevah, kot je pitna voda. V Okoni-ni zagotavljamo pitno vodo iz globin. Gre za primer, kjer zraven ni tako imenovanega klora. Pri vseh nahajališčih pitne vode nam nekoliko povzroča težave najmlajši ugasli vulkan Komen. Naša glavna naloga je, da iščemo nove vire pitne vode. Izdelati smo dali dve študiji o oskrbi s pitno vodo, naredili smo dve novi vrtini za dodatne vire pitne vode, ki sta kemijsko in biološko neoporečna, vendar ima voda vonj po žveplu. Ta problem je mogoče odpraviti na mehanski način. - Gospodarstvo v občini je stabilno, tudi demografska slika je relativno dobra. Na katerih področjih, če sploh kje, si v tem mandatu obetate največ težav? V resnici gre za vprašanje, o katerem nisem razmišljala, saj težav v resnici ne predvidevam. Na demografskem področju si prizadevamo ohranjati število prebivalcev, ki se giblje okoli 2.800. Mogoče bo največ težav na socialnem področju. Zelo izstopamo pri družinskih pomočnikih, podob- noje pri različnih socialnih podporah in pomoči na domu. Na drugih področjih resnih pretresov in problemov v resnici ne predvidevam. - Pred časom ste dejali, da na Ljubnem ni zanimanja za individualno gradnjo, kar je med ljudmi povzročilo kar nekaj razburjenja. Prav vesela sem, da ste to vprašali, saj imam dobro novico za tiste, ki si nameravajo v naši občini postaviti dom. Že prihodnje leto bomo poskusili komunalno opremiti novo cono Janezovo polje 2. Od vseh lastnikov zemljišč smo končno pridobili dovoljenja za prekop zemljišč za potrebno infrastrukturo, za kar sem jim posebej hvaležna. Tudi zato, ker nihče ni zahteval odškodnine. S tem odpiramo vrata individualnim gradnjam. - Ste kdaj razmišljali, da bi poskusili župansko funkcijo nadgraditi s poslansko funkcijo v državnem zboru? Moram reči, da poslanskih ambicij nisem imela in jih tudi sedaj nimam. Razlog je preprost. Počasi bo nastopil čas, da se posvetim svoji družini, vnučkom in hobijem. Tudi sicer mislim, da lahko kot županja storim več dobrega za ljudi. Domnevam, da med 90 poslanci nimaš velikih možnosti odločanja. - Znano je, da ste radi v središču pozornosti. To ni napačna ugotovitev. Zelo rada sem med ljudmi in o tem ni nobenega dvoma. Ko se izpostaviš v javnosti, si dolžan prevzeti tudi določene odgovornosti povezane z javnim de- lom. V svojem bistvu sem zelo skromen človek, izredno zadovoljna z malenkostmi. Zadovoljna sem, če srečam človeka, kije hvaležen za izkazano pozornost. Morda ne zgleda tako, vendar sem zelo nematerialen človek. Okoli sebe želim širiti pozitivno energijo. Prav je, daje človek med tistimi, ki širijo ljubezen in spoštovanje med ljudmi. Več kot nas bo, več bo na svetu sožitja in miru. - Je torej kandidatura za Slovenko leta odraz skromnosti? Tega ne upam presoditi. Zagotovo so tudi drugi opazili moje delo, napor in pozitiven rezultat, zato so me kandidirali za ta laskavi naslov. Osebno to sprejemam kot veliko čast, da smem biti v družbi žensk, ki uživajo v slovenskem prostoru velik ugled. Nenazadnje, to je tudi čast in ponos za občino Ljubno. - Pričakujete, da vas bodo ljudje podprli, da bodo glasovali za vas? Moram biti skromna, saj so med kandidatkami tudi takšne, ki so celo življenje posvetile razdajanju drugim, tako po strokovni kot povsem človeški plati. Ničesar ne pričakujem, bom pa vesela vsakega glasu, ki mi ga bodo ljudje namenili. - Navsezadnje je kandidatura promocija ne samo za Ljubno, ampak za celotno Zgornjo Savinjsko dolino. Tudi sama mislim tako. Pogovarjal seje Edi Mavrič - Savinjčan RTC GOLTE Zimsko ponudbo še popestrili Na Golteh hitijo še z zadnjimi deli pred začetkom zimske sezone. Tudi letos ponujajo kar nekaj novosti. »Zimsko ponudbo smo še popestrili,« pravi direktor Ernest Kovač. Z umetnim zasneževanjem bodo začeli takoj, ko bodo temperature dovolj nizke, računajo pa, da bi bile proge nared v začetku decembra. V avtomatizacijo umetnega zasneževanja so vložili okoli 250.000 evrov. Zdaj je ves sistem računalniško voden in za zasneževanje lahko porabijo vsako temperaturno ugodno uro tako podnevi kot ponoči. V ta namen so namestili dve vremenski postaji, na smučišču Ročka tudi dodatne hidrante, tako da se bo lahko zasneževalo vse do vznožja smučišča. Pozabili pa niso niti na najmlajše goste, saj so na smučišču Murava pri Alpskem vrtu namestili »baby lift« in uredili otroški poligon z »živalcami« in drugimi igrali. Za tiste otroke, ki se ne bodo smučali, bodo ponujali prevoze s snežnimi vozili in sanmi po Golteh. »Letos smo se osredotočili tudi na tako imenovano »a preš ski« ponudbo, to je možnost aktivnega preživljanja prostega časa tudi po smučanju. Zato smo hotel prepleskali, obnovili savno, prekrili teraso in s tem pridobili 120 dodatnih sedežev, dogradili pa smo tudi tri Direktor Ernest Kovač: »Letos smo se osredotočili tudi na aktivno preživljanje prostega časa po smučanju« (foto: Marija Lebar) nove sobe. Namestitev nam primanjkuje, saj smo si v strategiji zadali povečanje števila stacionarnih gostov v Zgornji Savinjski dolini. Ti gostje poleg smučišč potrebujejo še druge storitve in učinki bodo v korist vseh,« pravi Ko- vač. Povečali so tudi teraso pri brunarici Trije pioti, kjer nudijo gostinske storitve na smučišču. V sodelovanju s smučarsko šolo Beli zajec in Osnovno šolo Nazarje so pripravili akcijo z imenom Naučimo se smučati. To želijo razširiti na vse osnovne šole v Sa-Ša regiji. Namen akcije je, da bi se čim več otrok naučilo smučati že leto pred tem, ko imajo smučanje na programu v šoli v naravi. Direktor pravi: »Stroškov za otroke oziroma starše pri tej akciji ne bo nobenih. Tako prevoz do smučišča, kot uporaba vseh naših naprav bo zastonj. Za tiste otroke, ki nimajo opreme, bomo le-to zagotovili mi, saj smo in še bomo pridobili številne sponzorje in donatorje. Tako bomo omogočili smučanje vsem otrokom, ne glede na njihov materialni položaj« Tudi letos so smučarske karte na razpolago v predprodaji že od septembra, v novembru in vse do začetka smučanja so karte za 10 odstotkov cenejše. S prodajo so zelo zadovoljni, saj je od lanske višja za desetino. Predprodaja poteka tudi po nekaterih gostiščih in lokalih, kjer poleg karte dobite obrok ali pico gratis. Za to akcijo so zelo zainteresirani tudi gostinci, smučarji pa bodo enako kot lani imeli na Starih stanih 10 % popust, še dodaja Kovač. Marija Lebar Občina Luče na podlagi 7. člena Statuta Občine Luče (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin št. 2/99 in 1/03), Pravilnika o dodeljevanju posojil za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Luče (Uradno glasilo občin Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno in Luče št. 2/96) in Odloka o spremembi in dopolnitvi proračuna Občine Luče za leto 2006 (Uradni list RS, št. 94/06) objavlja RAZPIS za kreditiranje investicij za pospeševanje malega gospodarstva v Občini Luče 1. Za posojilo lahko zaprosijo: - obrtniki, samostojni podjetniki in gospodarske družbe v zasebni lasti, ki bodo na ta način pridobljena sredstva vložili v razvoj in razširitev poslovanja, - občani, ki so pri pristojnem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo obrtnega dovoljenja oz. proglasitev podjetnika oz. na pristojnem sodišču prijavo za vpis podjetja oz. gospodarske družbe v sodni register in priložili vse predpisane dokumente za ustanovitev. Sedež obratovalnice in kraj investicije mora biti na območju Občine Luče. 2. Posojila se dodeljujejo za naslednje namene: - nakup, graditev, adaptacija poslovnih prostorov, - nakup nove opreme, - odpiranje novih delovnih mest povezano z ustanavljanjem novih enot malega gospodarstva, 3. Pogoji pod katerimi se dodeljuje posojilo: - odplačilna doba od 1 do 5 let, 1. skupna kvota za kredite 10.000.000 SIT, obrestna mera za kredite: 0,00% letno, fiksno; 2. skupna kvota za kredite 15.000.000 SIT, obrestna mera za kredite: 0,66% letno, fiksna; 3. skupna kvota za kredite 20.000.000 SIT, obrestna mera za kredite: 1,75% letno, fiksna; Glede na povpraševanje po kreditih bo pristojna komisija zbrala eno od ponudb. - višina kredita praviloma ne presega 70% predračunske vrednosti investicijskega projekta - rok koriščenja posojila je praviloma najkasneje v treh mesecih po sklenitvi posojilne pogodbe - trimesečno odplačilo glavnice, obračun in plačilo obresti mesečno 4. Sredstva so namenska in se prednostno dodelijo prosilcem, ki poleg ostalih pogojev izpolnjujejo še naslednje kriterije: - opravljajo ali bodo opravljali dejavnosti, ki v občini niso razvite, - razširjajo obseg poslovanja in odpirajo nova delovna mesta v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, - ustanavljajo nove proizvodne in storitvene zmogljivosti in ustvarjajo možnost nove zaposlitve, - da je naložba usmerjena v doseganje višje kvalitete proizvodov in storitev ter zagotavljanje ekološko neoporečnega procesa, - zagotavljajo boljšo oskrbo občanov. 5. Vloga posojila mora vsebovati: - kratko predstavitev prosilca, - poslovni načrt oz. oris razvoja programa s pričakovanimi učinki, - dokazilo o registraciji samostojnega podjetnika oziroma družbe, - dokazilo o začetem postopku pridobivanja dovoljenja za opravljanje dejavnosti oz. registracije na sodišču, - samostojni podjetniki predložijo izkaz uspeha, premoženjsko bilanco in davčno napoved za preteklo leto, polletno poročilo o poslovanju ter potrdilo o plačanih prispevkih in davkih, - gospodarske družbe predložijo izkaz uspeha, premoženjsko bilanco in pojasnila k bilanci za preteklo leto ter polletno poročilo o poslovanju, - gradbeno dovoljenje ali lokacijsko informacijo, če gre za gradnjo ali adaptacijo poslovnih prostorov, - kupoprodajno pogodbo, predračun ali račun, če gre za nakup poslovnih prostorov ali opreme, - zemljiškoknjižni izpisek o lastništvu premoženja za potrebe zavarovanja posojila, - druge podatke, ki jih zahteva banka. 6. V posojilni pogodbi sklenjeni med banko in posojilojemalcem se določi obveznost, da posojilojemalec v primeru, če ne izpolni katerekoli obveznosti iz posojilne pogodbe oz„ da je bila sklenjena na podlagi lažnih podatkov, takoj vrne indeksirano posojilo ali neodplačani del indeksiranega posojila z zakonsko obrestno mero. Prav tako posojilna pogodba vsebuje določbo, da se prosilcu, v kolikor v treh mesecih po delitvi kredita le-tega ne koristi, možnost koriščenja odvzame. 7. Banka ima pravico odkloniti kreditojemalca, če ugotovi, da je v preteklosti že imel kredit, ki ga ni vračal ali če oceni, da kredita ne bo sposoben vračati. Za zavarovanje kredita se upoštevajo določila banke. Stroške odobritve zaračunava banka v skladu s tarifo banke. 8. Rok za oddajo prijave je do 7.12.2006 na Občino Luče, Luče 106, Luče. 9. Pristojna komisija bo po končanem razpisu sprejela sklep o dodelitvi posojil in ga posredovala vsem prosilcem najkasneje v osmih dneh. 10. Dodatne informacije v zvezi s prijavo na razpis lahko predlagatelj dobi vsak delavnik pri Davidu Špehu, tel. 03/839 35 50, e-pošta: tajnik@luce.si, gsm: 051/346-537 Občina Luče župan Ciril Rose l.r. LJUBIJA Cesta čez klanec do maja 2007 Delavci podjetja CM Celje so te dni pričeli z gradbenimi deli rekonstrukcije ceste med vasjo Gorenje in Mozirjem v Ljubiji. Po sanaciji plazu pod vrhom klanca zdaj potekajo dela ob robovih ceste, kjer bodo uredili odvodnjavanje, drenažo in kanalete, ob ugodnem vremenu čez zimo pa bodo dela na 1,5 km dolgem cestišču končana s preplastitvijo asfalta v aprilu, najkasneje v maju leta 2007. Investitor Direkcija Republike Slovenije za ceste bo za ta dela plačala izvajalcu CM Celje 106 milijonov tolarjev. Vzdrževalna dela v javno korist na tej prometni in gospodarsko pomembni cestni povezavi so bila nujna, saj je obstajala zaradi dotrajanega vozišča tudi nevarnost za prometne nezgode. V prihodnjem letu se bo cestna povezava med občinami Saša regije tako vendarle izboljšala, vozniki pa bodo zagotovo veliko bolj zadovoljni kot zadnjih nekaj let, od kar »lomijo« svoja vozila na poškodovani cesti. Jože Miklavc CELJE Podeljena ECDL spričevala Prejšnji četrtek se je v Planetu Tuš v Celju zaključilo večmesečno izobraževanje v okviru projekta PHARE 2003 - izboljšanje računalniške pismenosti brezposelnih oseb z nazivom »Z računalnikom do novih priložnosti«. Ob osrednjem organizatorju in koordinatorju projekta, UPI Žalec, so sodelovali tudi partnerji - izvajalci Ljudska univerza Velenje, Šolski center Celje in nekatere druge ljudske univerze s celjskega območja (projekt je potekal tudi v nazorskem Centru za samostojno učenje in šoli). Izobraževali so kar 646 brezposelnih oseb, za katere so izvedli uvodne in vmesne motivacijske delavnice, uvrstitveno testiranje in računalniško usposabljanje. Ob tem je 245 oseb opravilojavno veljavni izpit računalniška pismenost za odrasle, 133 udeležencevje pridobilo začetno ECDL spričevalo, 48 udeležencev pa končno ECDL spričevalo. Projekt se bo končal v celoti koncem novembra, zato organizatorji pričakujejo, da bo končni uspeh še večji. V Planetu Tuš so predstavniki Ministrstva za šolstvo in športter organizatorji podelili spričevala in potrdila ter vključenim brezposelnim osebam ob uspehu čestitali. Jože Miklavc ( GORNJI GRAD Orožarna na domu posledica prenizkih kazni? Poročali smo že, da so policisti Policijske postaje Mozirje po skrbnem zbiranju podatkov in na podlagi pisne odredbe za hišni preiskavi na dveh lokacijah pretekli teden pri 58-letnemu občanu iz okolice Gornjega Gradu zasegli več kosov orožja in streliva, ki ga je moški nezakonito pridobil z območja nekdanje Jugoslavije. Zasegli so mu puško sfeyr YR IVI 95, dve pištoli neznane znamke z nabojnikom, pištolo exercitiu luger kalibra devet milimetrov z napolnjenim nabojnikom ter 752 nabojev različnih znamk in kalibrov. Razumljivoje, da »orožarja« čaka kazenska ovadba. Primer, ki verjetno ni osamljen, kaže, daje bila dobra volja in pripravljenost države, kije določila 20. julij 2005 kot zadnji rok za legalizacijo orožja, strel v prazno. To pomeni, da so se lahko lastniki orožja izognili policijski postaji in Policisti Policijske postaje Mozirje so 58-letnemu občanu iz okolice Gornjega Gradu zasegli več kosov orožja in streliva Jernej Plankl razlaga, da je po preteku roka za legalizacijo orožja prepovedano posedovati orožje brez orožne listine (foto: EMS) marsikakšnemu neprijetnemu vprašanju o namembnosti ali potrebi po orožju, lahko pa bi ga oddali tudi tam. Umikanje orožja s črnega trgaje imelo po besedah višjega referenta na mozirski upravni enoti Jerneja Plankla nekaj klasičnih omejitev. Orožje ni smelo izvirati iz kaznivega dejanja in prosilec je moral izpolnjevati nekaj osnovnih standardov. Lastniki prepovedanega orožja so ga lahko - do konca legalizacije - izročili policiji brez kazenskega pregona. Plankl razlaga, daje po tistem prepovedano posedovati orožje brez orožne listine. Nekoliko skrbi vzbuja dejstvo, da so denarne kazni za prepovedano posedovanje orožja razmeroma nizke. Zakon o orožju predvideva od 50 do 300 tisoč tolarjev kazni za nezakonito posest orožja, v primerih pravnih osebje kazen sicer višja, od najmanj 200tisoč do dveh milijonov tolarjev, kar je ob možnih posledicah strel v prazno. Savinjčan GORNJESAVINJSKI SMUČARSKI KLUB MOZIRJE Šolska ulica 22, 3330 Mozirje organizira SEJEM NOVE IN RABLJENE SMUČARSKE OPREME, ki bo v soboto, 2.12.2006, od 9. do 19. ure in v nedeljo, 3.12.2006, od 9. do 17. ure v Športni dvorani v Mozirju. Sodelujejo: SKI SERVIS KUNEJ, ELAN, ALPINA, PINK PANTER, BLIZZARD, HEU, SMUČARSKA ŠOLA GOLTE. Vabljeni! GORNJI GRAD Nesebično darovanje življenju V nedeljo je celjski škof ordinarij dr. Anton Stres v gornjegrajski katedrali podelil zakrament krsta Mateju, devetemu otroku iz Potočnikove družine. Med mašo, ki stajo darovala tudi domači župnik Jože Belak in stric krščenca Janez Potočnik, je škof v pridigi poudaril, da družine z več otroki pričujejo o neminljivosti življenja v Bogu in o nesebičnem pojmovanju ljubezni in sprejemanju otrok kot božjega daru. Po besedah škofa Stresa se v takšnih družinah otroci rodijo z Mateju, ki je trenutno najmlajši član gornjegrajskega farnega občutkom varnosti in sprejetosti. občestva, je zakrament krsta podelil celjski škof dr. Anton Stres Matej seje v družini Petra in Zofije Potočnik pridružil Andreji, Janezu, Francki, Mariji, Petru, Pavli, Simonu in Tončku. Mama Zofija pravi, da imeti tako veliko družino ni prenaporno, saj starejši otroci že veliko pomagajo in znajo poskrbeti za mlajše. Po njenem je prednost velike družine, da so bolj medsebojno povezani, se razumejo, se drug od drugega učijo, znajo med seboj deliti in tudi pogovor je v tako veliki družini drugačen. Savinjčan Piše: Aleksander Videčnik Polili SO po nooem ... Vemo, da seje skozi čas volilo zelo različno. Danes nas zanima, kako so pri nas volili prve župane. V času pred letom 1848, torej pred marčno revolucijo, je bila volilna pravica dokaj omejena. Avstrija je bila glede državljanskih pravic skopa. Francozi so v času, ko so zasedali avstrijska ozemlja, prinesli veliko svoboščin, ukinili so fevdalizem in s tem seveda bistveno vplivali na svobodo narodov. Tako so seveda številni narodi v avstrijskem cesarstvu narodnostno zadihali. Ko so se Francozi umaknili, je za njimi ostalo vzdušje, ki ni kazalo dobro za okostenelo avstrijsko oblast. Volilna pravica v stari državi je bila vezana na premoženje in stan. Če je nekdo plačal davka vsaj goldinarje imel volilno pravico. Častniki in visoki uradniki sojo imeli po stanu. Seveda pa je bila namenjena le moškim. Zanimive so bile "četrtinke", tako so namreč imenovali pravico tistih, ki niso spadali med davkoplačevalce ali niso bili visokega stanu, da so izvolili iz svoje srede odposlanca, ki pa ni imel pravice glasovanja. Avstrija je bila prisiljena uvesti občine, namesto mestnih in trških magistratov, kjer so bili še vedno sodniki tisti, ki so takšen magistrat vodili. Že leta 1849je izšel prvi zakon o občinah in županih, ki pa je bil zelo pomanjkljiv. Kmalu je doživel spremembe in tako so leta 1850 volili po Avstriji prve župane, torej tudi pri nas. Občine so torej od tega leta. Toda volilni predpisi še vedno niso prinesli splošne volilne pravice, šele novela k zakonu iz leta 1909 je uzakonila to pravico, toda le za moške. Tako je ostalo do leta 1941. V naši dolini so imeli županske volitve, ki sojih imenovali "občinske", leta 1850. Tako so takratne občine Mozirje, Gornji Grad, Rečica, Ljubno, Bočna, Luče in Solčava dobile župana in občinski svet s številnimi odbori. Tudi občinski sveti so doživljali spremembe, saj so bili prvi zelo obsežni, torej s preštevilnimi odbori. Pripomniti pa velja, da so bile občine tedaj dvotirne po nalogah. Imele so samoupravne in dodeljene, državne naloge. Tako so od države dobile tudi sredstva za nemoteno delovanje. freska Janeza tlepomuka d Radmirju Kapelica ob "Franceljnovem mostu" prek Savinje (Juvanje) je gotovo posebne vrste kulturna zanimivost. V letih prejšnjega stoletja je hitro propadala poslikava v njej, zato so v okviru krajevne skupnosti in župnišča pokrenili, da seje Zavod za varstvo kulturne dediščine v Celju odločil za restavracijska dela. Izvajali so jih strokovnjaki iz Ljubljane. Ker so ugotovili, da je v kapelici več poslikav eno na drugo, so se odločili, da vrhnjo posnamejo, kar je posebno zahtevno strokovno delo in jo hranijo v cerkvi sv. Mihaela v Radmirju. Seveda seje takoj pojavilo vprašanje, kdo je fresko v kapelici naslikal. Slika, kije sedaj vidna, prikazuje trpečega Jezusa Kristusa. Po mnenju restavratorjev naj bi bila iz prelomnice 18. stoletja. Podpisa slikarja ni nikjer, vendar strokovnjaki menijo, da gre za iz- vajalca, ki kaže določene strokovne sposobnosti. Tudi radmirski rojak, akademski slikar Alojz Zavo-lovšek meni, da to ni slika kakega vaškega slikarja. Avgust Stegenšek, pisec znanega dela Dekanija Gornjegrajska, navaja, daje v Radmirju deloval kot pomožni duhovnik Nikolaj Pogačnik, bil je odličen slikar. Leta 1719 je opravljal svoje duhovniško poslanstvo v Radmirju, pozneje pa je bil kaplan v Mozirju inje leta 1755 v Kranju umrl. Kot omenja Stegenšek, je poslikal v okolici Radmirja številne kapelice, lahko bi torej tudi kapelico ob radmirskem mostu. Vsekakor je restavrirana freska v kapelici plod nekega davnega obdobja in bi si zaslužila več pozornosti v turističnih obvestilih o znamenitostih naše doline. Grad Rloosburg V zgodovini Zgornje Savinjske doline so marsikatere navedbe napačne. Tako smo že opozorili na zgrešeno tolmačenje izraza za predel Tiroseka v gornjegrajskem urbarju iz leta 1426. Nekateri nemški zgodovinarji so toimačilitam napisan izraz Tirollseck, kotdokazza nemško poselitevtega kraja. Seveda vemo, da v teh krajih nikoli ni bilo nemškega prebivalstva, razen v času okupacije, ko so požigali Novo Štifto in Zadretje. Pisec potopisnih zapisov Fran Mušič je v svoji knjigi o naši dolini zapisal, daje nad Mozirjem, na Štru-cljevem stal mogoče grad imenovan Moosburg. Navaja celo, da domačini, ko se podajajo na gradišče višje kmetije Štrucelj, govorijo o tem, da gredo na Mošpurg. Po preverjanju te trditve, je bilo jasno, da ljudje v okolici Mozirja sploh ne poznajo izraza Mošpurg. V starem leksikonu nemškega izvora, denimo, je zapisano, daje v Vrbovcu živel slovanski knez Pribina in tudi Vrbovec imenujejo Moosburg. Seve- da tudi to ne drži. Knez Pribina je res živel v gradu s tem imenom, toda ta grad je v močvirju (Moos = močvirje) v okolici Blatnega jezera. Povsem dokazano je bilo, da na Štrucljevem nikoli ni bil grad, najmanj z navedenim imenom, pač pa so izkopavanja v petdesetih letih prejšnjega stoletja pokazala in dokazala, da tam nikoli ni stal kakšen grad. Celjski pokrajinski muzej, kije opravil izkopavanja, je tedaj vodil profesor Bolta, ki je potem napisal zgodovinske izsledke tega zahtevnega dela. V poročilu je jasno zapisano, da so sicer bili najdeni kamniti temelji, vendar to ni bil grad, pač pa z lesenimi bruni utrjeno naselje davnih prednikov. Bolta govori o Štrucljevem gradišču in ne o kakšni večji zgradbi. Take zablode piscevje treba pojasniti, saj v našo dolino prihajajo vse bolj zahtevni obiskovalci, tem pa je potrebno postreči z utemeljenimi podatki o naši preteklosti. 3ščemo state fotografije Člani Fantovskega odseka v Gornjem Gradu med telovadbo pred »farovškim marofom«. Slika je bila posneta v času med 1935-1936. Izvirnik hrani Muzejska zbirka v Gornjem Gradu Gospodarstvo, Čestitke, Oglasi GORENJE NOTRANJA OPREMA Prenovljen in povečan prodajni salon v Nazarjah V zadnji številki Savinjskih novic smo poročali o uspešnem nastopu podjetja Gorenje Notranja oprema na Ljubljanskem pohištvenem sejmu, v sklopu katerega se je predstavil tudi nazorski program Pohištvo. Po besedah direktorja programa Janeza Špeglja je odziv obiskovalcev sejma potrdil njihovo usmeritev vsodobno zasnovane pohištvene programe, kar jih navdihuje z optimističnimi pričakovanji za prihodnje leto. V prenovljenem pohištvenem salonu strankam svetujejo s pomočjo računalniške animacije (foto: Franci Kotnik) Nazorski pohištveniki so se pred sejmom v Ljubljani udeležili sejma MOW v Nemčiji, kjer so predstavili dva nova programa, sredi letošnjega leta pa je dokončno dozorela tudi njihova odločitev, da se osredotočijo na proizvodnjo končnih pohištvenih izdelkov, medtem ko bodo razni dodelavni posli odslej predstavljali le še slabo četrtino celotne realizacije. Približno polovico proizvedenega pohištva nameravajo tako kot doslej plasirati na trg Evropske unije, četrtino na slovenski trg, preostalo četrtino pa na trge Jugovzhodne Evrope. Domači trg je torej za Pohištvo velikega pomena in prav to je bil tudi razlog, da so pred nedavnim bistveno povečali in prenovili tovarniški prodajni salon v Nazarjah. Le-ta se sedaj razprostira na 300 kvadratnih metrih, njegov namen pa je tudi seznanjanje poslovnih partnerjev z novostmi v proizvodnem programu. Strankam svetujejo s pomočjo računalniškega programa in na ta način skupaj z njimi najdejo najbolj optimalno rešitev za opremo posameznih prostorov. V prenovljenem salonu si je mogoče med številnimi drugimi eksponati ogledati tudi nova pohištvena programa Xenon in Contrast, ki sta požela veliko zanimanja zlasti pri tujih kupcih, program Italo, ki se ponaša z novimi barvnimi kombinacijami, in program Matrix, ki dokazuje svojo univerzalno uporabnost v dnevnih sobah, spalnicah in poslovnih prostorih. Še vedno zelo popularen je tudi program Maša fBodi pridna in vesela, da te bo mamica rada imela, da bo rekel očka tvoj, ti si srček moj! Ati, mami, Jaka Otroška soba iz programa Apart (foto: Gorenje NO) Apart, ki ga odlikujeta sestavljivost in univerzalnost. Kot je povedal direktor Pohištva Janez Špegelj, so plani za leto 2007 precej ambiciozni, kar pomeni 10,5 milijona evrov realizacije oziroma enajst odstotkov več od letošnjega plana. Glavni poudarek bo še naprej na kakovosti in kratkih dobavnih rok- ih, resen problem pa predstavlja visok dvig cen vhodnih surovin, še posebej ivernih plošč. Večjih investicij v Pohištvu prihodnje leto ne načrtujejo, raven tehnološke opremljenosti je zelo dobra, s privlačnimi in modernimi programi pa uspeh na trgu skoraj ne more izostati. i Franci Kotnik Kovinska industrija KLS d.d., Loke 36, 3333 Ljubno ob Savinji Tel.: 839-32-00 V naslednjih mesecih bomo bistveno povečali obseg proizvodnje zato iščemo nove sodelavce za naslednja prosta delovna mesta: - Delovodja • V. ali VI. stopnja izobrazbe strojne smeri - Nadzornik kakovosti - V. ali VI. stopnja izobrazbe strojne smeri - Voznik viličarja - izpit za voznika viličarja Delo je večizmensko. Prednost imajo kandidati z ustreznimi delovnimi izkušnjami. Vabimo vas, da se oglasite pri nas ali pošljete pisno prošnjo za zaposlitev na zgornji naslov. ŠMIHEL NAD MOZIRJE w Četrt stoletja duhovništva patra Bernarda Domačini so patru Bernardu v spomin na srebrno mašo podarili kip nadangela Mihaela (foto: Benjamin Kanjir) V rojstni župniji v Šmihelu nad Mozirjem je Jože Goličnik, bolj znan kot pater Bernard, to nedeljo obhajal srebrno mašo. Pri njej se je zbralo veliko domačinov, med njimi tudi tisti, ki se še dobro spominjajo nove maše, ki je pred 25 leti združila mlado in staro. Frančiškan pater Bernard je pričel s šolanjem za duhovnika v Ljubljani, zaključil pa v Avstraliji. Za daritev nove maše se je vrnil v domovino med svoje Šmihelčane 12. julija 1981. Slednji se z veseljem spominjajo dneva slovesnosti. Pravijo, da v Šmihelu ni bilo nikoli toliko ljudi, kotjih je bilo tisti dan. Po tej slovesnosti je pater Bernard nastopil službo dušnega pastirja v Mariboru, bil nato nekaj let v Avstraliji, nato v Ljubljani, Novem mestu in v Nazarjah. Na njegovo delovanje v Nazarjah ga vežejo lepi spomini, z veseljem v srcu pa se ga spominjajo tudi Nazarčani. Zadnja leta službuje na Sveti gori nad Novo Gorico. Ob darovanju srebrne maše so se mu pridružili še domači župnik Sandi Koren, častni kanonik Alojz Žagar, kije pred 25 leti poskrbel za pripravo Bernardove nove maše, in stolni kanonik mariborske nadškofije in metropolije Jože Goličnik. Slednji, ki je letos praznoval štiri desetletja duhovništva, je v pridigi izpostavil redovniške svete, ki po poti redovništva in duhovništva vodijo patra Bernarda. Spoštovanje do srebrnomašnika so izkazali tudi domačini, ki so se udeležili daritve, po njej pa se ob pripravljenih dobrotah v Bernardovi družbi zadržali še dolgo v sončen nedeljski dan. Benjamin Kanjir TINA ŽERDIN IN PRIMOŽ KRANJC V GLASBENI ŠOLI NAZARJE Zvočna barvitost harfe in akordenona Tina in Primož sta navdušila poslušalce v dvorani Glasbene šole Nazarje (foto: Marija Šukalo) V Glasbeni šoli Nazarje so 7. novembra organizirali koncert Tine Žerdin in Primoža Kranjca. Glasbenika sta s harfo in akordeonom ljubiteljem klasične glasbe predstavila zanimiv program, kije bil razdeljen v dva dela. V prvem sta instrumentalista v duetu zaigrala dela Puerto Haapanena, Gregorja Pompeta in Davida Watkinsa. V drugem pa so obiskovalci prisluhnili harfistki in njenem izvajanju del Carlosa Salze-da, Paula Hidemitha in Marcela Tourniera. Harfistka Tina Žerdin in harmonikar Primož Kranjc sta začela sodelovati že v času izobraževanja na srednji šoli, kjer sta na različnih skupnih koncertih sodelovala kot solista. Zvočna barvitost njunih inštrumentov pa ju je prepričala, da sta pred štirimi leti združila moči in na poletnem taboru Glasbeni julij na obali v Kopru predstavila skladbo Gregorja Pompeta. Zaradi študija v različnih delih Evrope, Žerdinova se namreč izobražuje na Dunaju, kjer je na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost lani diplomirala, zdaj pa nadaljuje s študijem na magistrski stopnji; Primož Kranjc pa je ravnokar končal študij v Ko-penhagnu, je bilo njuno skupno igranje le priložnostno. Letos sta se mlada glasbenika ponovno odločila za sodelovanje na poletnem tečaju v Kopru, in sicer kot duo, ter za aktivnejše udejstvovanje na slovenski sceni klasične glasbe. V sklopu različnih koncertov sta nastopala doma in v tujini, med drugim tudi na Dunaju. Marija Šukalo àmie* 24.11 in 29.11. praznujeta Urška in Gabrijela rojstni dan. Mnoso zdravja, sreče in veselja v vajinem življenju želijo vsi, ki vaju imajo radi. 6nOcf Dvojčicama Ani in Tjaši Pečovnik iz Vranskesa za 3, rojstni dan iskrene čestitke želi sestra Maruša _________________________________________________________________________________Organizacije, Oglasi ŽUPNIJSKA KARITAS MOZIRJE Letošnji dobrodelni koncert, ki je potekal v nedeljo, 19. novembra, v Mozirju, je bil že tretji zapovrstjo. Pred polno dvorano, kamor so morali namestiti še dodatne sedeže, so se v dve uri in pol trajajočem dogajanju zvrstila mnoga znana imena iz sveta glasbe. Slavnostni govornik je bil celjski škof ordinarij dr. Anton Stres. Nastop Tanje Žagar je dvignil občinstvo na noge (foto: Marija Lebar) Letošnji koncert je potekal pod naslovom Ali me imaš kaj rad? To je bilo Jezusovo vprašanje apostolu Petru, kot sta povedala voditelja, in se je kot rdeča nit vleklo skozi ves večer. Na sporedu je bilo 19 imen, dvajseti izvajalec Peter Janoš pa je bil presenečenje večera. Posebne pozornosti je bil deležen tudi oktet sester uršulink. Sicer pa so nekateri izvajalci predstavili kar po dve pesmi. Vsakdo izmed nastopajočih, ki so se odrekli honorarju, je dobil v zahvalo prisrčen šopek suhega in papirnatega cvetja, ki sojih izdelale članice mozirske karitas. Zo nastopajoče so po koncertu pripravili pogostitev, za katero je karitas pridobila sponzorje in donatorje. Dr. Anton Stres je v svojem sicer kratkem, a poglobljenem govoru povedal, daje vloga župnijskih kari- Posebne pozornosti je bil deležen tudi oktet sester uršulink (foto: Marija Lebar) tas v sodobnem svetu nenadomestljiva. Poudaril je, kako pomembno je, da ima vsak človek občutek pripadnosti in da se zaveda, da ga ima nekdo rad, četudi je trenutno v stiski, četudi nima ne družine ne bližnjih. Občinstvo je njegovim mislim pritrdilo z burnim aplavzom. Kako sproščeno in polno domačnosti in topline je bilo ozračje v dvorani, pove tudi to, da so se nekat- eri izvajalci, kot na primer Marjan Zgonc, podali kar med poslušalce v dvorani in tam izvedli svoje točke. Majda Petan pa je povedala, da v svoji pesmi Vrni se na tisti kraj prepeva o Mozirskem gaju, kjer sta s soprogom pričela svojo skupno pot. Prireditev sta tudi letos povezovala Janja Irman Kolar in Sebastjan Kamenik, ki je bil deležen posebnega aplavza, saj se je pred kratkim poročil. Marija Lebar Izberite vašega občana leta 2006! Spoštovane bralke in bralci, občanke in občani občin Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Gornji Grad, Ljubno, Luče in Solčava! Tudi letos boste lahko vsak v svoji občini izbirali osebo, kije v tekočem koledarskem letu s svojim delom na kateremkoli področju še posebej doprinesla k boljšemu življenju in skupni blaginji v lokalni skupnosti. Kandidate lahko predlagate sami. Šteli bodo le glasovi na glasovnicah iz Savinjskih novic, ki jih bomo objavili v petih zaporednih številkah (vključno z današnjo), v zadnji letošnji številki 29. decembra pa bomo razglasili zmagovalce. Glasove, ki morajo vsebovati kratko obrazložitev, bomo šteli sproti, zato bodo glasovnice za vsak krog glasovanja oštevilčene. Starejših glasovnic ne bomo upoštevali. NATURÒ, aparthotel C. iU Aparthotel Natura Lačja vas 31 3331 Nazarje Vsak teden bomo izžrebali enega pošiljatelja glasovnice, ki bo prejel dve vstopnici za celodnevno kopanje v termah Snovik v Tuhinjski dolini. Vse poslane glasovnice pa bodo sodelovale pri žrebanju glavne VrP nagrade ob zaključku akcije. Srečni dobitnik bo prejel nagradni bon za svečano večerjo za dve osebi s kopanjem in uporabo savne v aparthotelu Natura v Lačji vasi. Zdaj pa na delo! Izpolnite glasovnico, jo nalepite na dopisnico in jo najkasneje do torka, 28. novembra 2006 (takrat se zaključi prvi krog glasovanja), pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Izpolnjen kuponček nalepite na dopisnico in ga pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje Leto se res hitro obrne in, kot vidite, je pred vami znova priloga, ki se posveča najbolj veselemu in hkrati najbolj stresnemu mesecu v letu. Decembrski možje z darili že trkajo na naše denarnice in čeprav bi se marsikdo najraje naredil gluhega in slepega za njihove zahteve, si otrok gotovo nihče ne želi razočarati. Kar pomeni, da praznični nakupi tudi letos ne odpadejo. Seveda pa se jih lahko lotimo še ob pravem času in predvsem s trezno glavo. Naj bodo vaši nakupi v naprej načrtovani, v naši prilogi pa smo vam pripravili nekaj napotkov, kako poskrbeti za vaše poslovne partnerje, na kaj paziti pri nakupih za bližnje in prijatelje ter kako izbirati darila za vaše najmlajše. KO OBDARUJEMO POSLOVNE PARTNERJE, JE DOBRO VEDETI... Predvsem v zahodnem svetu se največ obdarujemo v času božično-novoletnih praznikov, zatoje ta čas tudi najbolj primeren za obdarovanje naših poslovnih partnerjev. Poslovna darila potrjujejo dobro sodelovanje s partnerji v preteklosti in utrjujejo naše poslovne stike z njimi v prihod- nosti. Pomembno je, da svoje poslovne partnerje v prednovoletnem času obdarujemo pravočasno in, če je ie mogoče, darilo predamo osebno. KAKŠNO JE PRIMERNO POSLOVNO DARILO? Če dejavnost našega podjetja to omogoča, naj bo darilo lasten proiz- vod, ovit v zanimivo embalažo, sicer pa poslovnim partnerjem praviloma podarjamo darila manjše denarne vrednosti. V Sloveniji je ponudba poslovnih daril na precej visokem nivoju. Med ponudniki poslovnih daril so najbolj iskani tisti, ki se pri svoji ponudbi opirajo na bogato kulturno dediščino. Tako darilo izpolni tako pričakovanja kupcev 'moje naia, mmmja, Pustite se zapeljati odličnim vinom iz kleti Stayer: Sivi pinot letnik 2004, suho; Viteško vino dišeči traminec letnik 2004, polsladko; Kraljevo vino, laški rizling - zmagovalec viteškega turnirja, jagodni izbor itd. Brezplačna dostava na vaš naslov. Pokličite nas, da se dogovorimo o podrobnostih! Tel. 041 670 589 ali 041 768 026. Stayerfeva klet Mozirje, Na trgu 21 Ljubija 5, 3330 MOZIRJE Tel./fax: 03 583 1122, 03 839 01 23 031/619-634 e-mail: korosec.rebercnik@siol.net www.turizemkorosec.com P.E. Gornji Grad 041 519 538 APARTMAJI, SAVNE, JACUZZI, SOLARIJI NOVO: masaža z vizualno terapijo« kot prejemnikov daril. Dobro izbrano poslovno darilo je uporabno, kakovostno in vsekakor izvirno. OBDAROVANJE TUJIH IN DOMAČIH POSLOVNIH PARTNERJEV SE RAZLIKUJE Predvsem pri obdarovanju tujih poslovnih partnerjev poznavalci priporočajo slovenska darila s posebnim poudarkom na razlagi izvora, bodisi s spremljevalno brošuro, knjigo, priloženim certifikatom ali pa z demonstracijo uporabe in izdelave. Izbira je velika. Poslužimo se lahko izdelkov vrhunskega sodobnega slovenskega oblikovanja, brezčasnih umetnin, spretnosti slovenskih rokodelcev, vrhunskih slovenskih vin... NATURA ajjartfotef DOBRODOŠLI! TfflmsM vrednoštrbori ^ bon za bazen + savna do treh ur bon za bazen + večerja do treh ur bon za savno + večerja do treh ur bon za najem apartmaja ali pa kartico za klub savnaijev. Za informacije smo vam na voljo na telefonski št 03 837 04 00. ^Vrtnarstvo in cvetličarstvo óKORNSfX Cernimateiideie. kako iickogarohdar.iti. so vam iia\v.olioTt»dirdarilni,boni. Itlribemikova 10, 2330 Mozirje, UH.: 03/609-46-60 feb: 03/809-46^1 Pl VSAKEGA SE i|CA NAJDE! Pri obdarovanju domačih poslovnih partnerjev pa gredo trendi ravno v nasprotno smer. Tukaj se veliko več posega po sodobnem evropskem oblikovanju in tujih oblikovnih znamkah, ki so v Sloveniji še redka in zato zanimivejša. Sicer pa slovenski partnerji ob obdarovanju prilagajajo darila podjetju oziroma njegovim proizvodom. DAVČNA PRAVILA PRI POSLOVNEM OBDAROVANJU (vir: članek Dobri odnosi med poslovnimi partnerji se gradijo z drobnimi in s prijaznimi pozornostmi, avtor: Polona Bahun) Darilo v skupni vrednosti pet tisoč tolarjev lahko podarimo poslovnemu partnerju, ne da bi s tem kršili kateri koli zakon. Darilo nad to vrednostjo pa zahteva nakazilo akontacije dohodnine obdarovancu v višini 25 odstotkov od vrednosti darila. Prav tako nam ni treba plačati akontacije dohodnine, če skupna vrednost vseh daril, prejetih v davčnem letu od istega darovalca, ne presega desettisoč tolarjev. Na tem mestu pa naj opozorimo na to, da mora podjetje ne glede na to, ali je vrednost darila manjša ali večja od mejnega zneska za obdavčitev, o podarjenemu darilu obvestiti davčno upravo, prejemnik darila pa mora to navesti v svoji dohodninski napovedi. Pravno določeno je, da poslovno darilo za najvišjo raven v podjetju znaša deset odstotkov vrednosti bruto plače, kar je približno sto evrov. Glede na hierarhijo pa pada tudi vrednost daril. (£UropHONE Ob Trnavi 1, Mozirje Tel.: 031 387 180, 03 839 08 20 e-mail: mozirjefa europhone.si itak Akatri ELLE*. 9.900 SIT/41.311 Hrn(J Siemens E4I\ 9.960 SIT / 41 JI C Surmune SCH-X660*. ».900 SIT/41 JI f Nokia 31401». 16.900 SIT / 70 J2 f Sony Kricoson K6IM**. 16.900 SIT/70.52f Siemens SL75*. 29.960 SIT / 124.77 f Nokia N70*\ 39.900 SIT / 166 JO f Motorola V3»**. 39.900 SIT / 166 JO f Samsung SGH-Z5I0**. 39.900 SIT / 16*JO f Nokia 5500*. 44.900 SIT / 1H7 J6 C Pogovori Tarifa Itak paket Klici na številke Mobitelovih naročnikov in Mobiuporabnikov redna pon.: 07.00 - 24.00 in od tor. do čet.: 05.00 - 24.00 in pet : 05.00 do 18.00 21.00 SIT/ 0.09 € nočna od tor. do pet.: 00.00 - 05.00 5.00 SIT / 0.02 € vikend od pet. od 18.00 do pon. do 07.00 2.3964 srr / praznik: 00.00 - 24.00 0.01 € Ker Mobitel pri nakupu večine mobilnikov zagotavlja kratko, le 12 mesečno vezavo, se lahko uporabniki vsako leto znova opremijo s sodobnim, trendovskim mobilnikom GSM. Aparati v Mobitelovi ponudbi so »odklenjeni« in tako niso vezani na operaterja, poleg tega pa Mobitel kot edini na trgu svojim naročnikom brezplačno zavaruje mobilnike. Triumph K$$k ^k Miklavž izbere darila, tudi pižame zanjo in zanj v Butiku GRAZIA! Triumph. Za vaše telo. Za vašo dušo. Butik spodnjega perila Nakupovalni center Velenje PRISRČNO VABLJENI! DARILNI BONI ATLANTIS 1. PAKET DOŽIVETIJ 2.400,00 SIT - 4 urna otroška vstopnica za Svet doživetij /vikend/ (10,02 EUR) - Banana ATLANTIS (primeren za otroke ali študente za Novoletno obdaritev, rojstni dan, ...) 3. PAKET SPROSTITVE 5.090,00 SIT - 4 urna vstopnica za Deželo savn (vikend) (21,24 EUR) - Solatni krožnik Atlantis (primeren tako za zaposlene, kot tudi za poslovne partnerje) 4. ČOKOLADNI PAKET 1 oseba 8.640,00 SIT (36,05 EUR) 2 osebi 17.280,00 SIT (72,10 EUR) - Dnevna vstopnica za Deželo savn /vikend - 15 minutna tajska masaža - čokoladna savna - čokoladni funde (primeren za vse, ki uživajo ob vonju in okusu čokolade) 5. PAKET PRESENEČENJA 16.000,00 SIT - Dnevna vstopnica za Deželo savn (vikend) (66,77 EUR) - 50 minutna tajska masaža z aromatičnimi olji - Vroča ponudba (rogljiček, sok in kava) - Kosilo iz dnevne ponudbe - Kozarec penine (primeren za vse, ki znajo uživati in to privoščijo tudi drugim z nakupom darilnega bona) 2. PAKET ZDRAVI SENIOR 2.500,00 - 4 urna vstopnica za Termalni tempelj /vikend/ (10,43 - Vroča ponudba (rogljiček, sok, kava) (primeren za starše ali starejše za vse priložnosti) SIT EUR) OBDAROVANJE NAŠIH BLIŽNJIH - NI VSE LE ZABAVA Danes primernega darila za pravo ceno res ni več težko najti, zato bi bili nasveti, katera darila kupovati, res odveč. Rajši bomo napisali nekaj besed o tem, na kaj moramo biti pozorni, ko kupujemo darila za naše bližnje. Kaj narediti, če smo kupili nekaj, kar obdarovanec že ima? In kaj, če smo šele doma opazili, da ima darilo napako? LAHKO TRGOVCU VRNEM BREZHIBNO DARILO? Zgodi se, da smo se pri nakupu ušteli, razlogi so lahko različni, in bi želeli kupljeno darilo vrniti trgovcu. Saj bi ga zamenjali za kaj drugega, pa v trgovini nismo našli nič primernega, Kaj sedaj? Žal Zakon o varstvu potrošnikov določa pravice potrošnika samo v primeru, če ima izdelek napako. Zato je v takšnem primeru vse odvisno od dobre volje prodajalca. Dandanes marsikateri trgovec sicerže ponuja možnost vračila denarja, pozorni pa moramo biti na rok vračila, kije redko daljši od osmih dni po nakupu. Zato vedno shranite račune in se že pred nakupom pozanimajte, ali lahko kupljeno vrnete. KAJ PA IZDELKI, KUPUENI NA DALJAVO? Pri nakupu na daljavo (preko kataloga po telefonu, po internetu...) sklenemo pogodbo na daljavo, kar pomeni, da gre za posebno vrsto nakupa, ki nam omogoča več možnost vračila. Ker izdelka pred nakupom nismo mogli preizkusiti, imamo potrošniki pravico v določenem roku izdelek vrniti, ne da bi za to navedli razlog. Od pogodbe lahko odstopimo v roku 15 dni od prevzema izdelka. Če pa v pogodbi, ki ste jo dobili od prodajalca, ni navedena ta pravica se rok za odstop podaljša na tri mesece. Prodajalca o svojem odstopu od pogodbe obvestite pisno, kar bo vaša garancija pri možnih kasnejših komplikacijah. NAŠE DARILO IMA NAPAKO! Izdelek, ki ima napako, lahko reklamirate pri prodajalcu v dveh mesecih po odkritju napake, ta pravica propade po dveh letih od nakupa izdelka. Vseeno pa reklamacijo vložite čim prej, ta je lahko pisna ali osebna. Pri osebni reklamaciji vam mora prodajalec izdati potrdilo o prejeti reklamaciji. Pri reklamaciji lahko izbirate med naslednjimi zahtevki: vračilo kupnine, zamenjava VELIKA JESENSKA AKCIJA od 2.10 do 30.11.2006 TRGOVINA Z RAČUNALNIŠKO OPREMO FIO Savinjska c. 24 Mozirje Slušalke Labtec z mikrofonom 1 .790 SIT 7.47 EUR izdelka z brezhibnim, odprava napake ali sorazmerno znižanje kupnine. Pred nami je čas prazničnih pričakovanj in v Vrtnarškeni centru, naših cvetličarnah v,Velenju, Gornjem Gradu in,v zgradbi občinske uprave v Mozirju. SC bomo za v as potrudili, vam vrhunsko aranžirali darila, ponudili prelep dekorativni ma terial la božica© zvezde lästn© pridela ve. Priporočani« se za vaš obisk! NAJMLAJŠE RAZVESELJUJEMO Z IGRAČAM!. IZBIRAJMO JIH PAZUIVO! Sploh za igrače lahko rečemo, daje njihova izbira res velika, kar pa pomeni, da moramo biti pri njihovem nakupu še posebej previdni, Žal je trg nasičen z igračami, ki sploh ne ustrezajo minimalnim varnostnim standardom, nasprotno, otrokom so lahko celo življenjsko nevarne. Kako torej izbrati primerno igračo? Otrokvčasu razvoja potrebuje različne igrače in pri ugotavljanju njihove primernosti si lahko pomagamo z oznakami za starostno omejitev. Najbolj poznanje znak »ni primerno za otroke, mlajše od treh let«, ki pove, za katero starostno obdobje igrača ni primerna. Pogost znak, ki ga zasledimo na igrači, je znak CE, ki naj bi sporočal, da igrača dosega raven varnosti, ki je zahtevana v Evropski uniji. A previdno. Tudi ta znak ni zagotovilo, daje igrača res varna, saj se kršitve še vedno pojavljajo. Znak »dobra igrača« je slovenski znak, ki ga podeljuje posebna komisija strokovnjakov in po dosedanjih izkušnjah v veliki večini zagotavlja varnost igrače. Predvsem pa se pri nakupu igrač izogibajmo takšnim, ki so skorajda brez vseh pisnih informacij o naravi in izvoru igrače. Proizvajalci, ki poskrbijo za dobre informacije o igrači, ponavadi poskrbijo tudi za primeren nivo varnosti pri njeni uporabi. Dostava na dom! Montaža! Ugodni mini krediti! gfj mateiJaJij, ■ mateflalž#z kopalniške* keramičnih ploščic me ‘TJŽ©tD'ž7DII]® :f * Lv7® [g RA D BENO ' NJ.l il iMzljah; Gradbeni material, vijaki tveno železo, barve, laki, bela tehnika PODJETJE S TRGOVINO, INSTALACIJE IN STORITVE Cizej, d.o.o., Braslovče Parižlje 1, 3314 Braslovče Tel. 03/70-33-130, Fax: 03/70-33-136 MEDOBMOČNA RAZSTAVA LIKOVNIH DEL V GALERIJI MOZIRJE Likovni izzivi - krajine srca O medobmočni likovni delavnici, ki je oktobra potekala na Rečici ob Savinji, smo v našem časopisu že poročali. Sredi novembra pa je likovna delavnica dobila epilog z razstavo likovnih del vseh udeležencev delavnice v Galeriji Mozirje. Organizacijo razstave je skupaj z Osrednjo knjižnico Mozirje prevzel Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - Območna izpostava Mozirje. Likovniki so se akademski slikarki Tereziji Bastelj (druga z desne) prisrčno zahvalili (foto: Tatiana Golob) Z razstavo kolažev, katerih material je variiral od papirja vrvi, kovine pa do peska in semen, se je predstavilo vseh dvanajst udeležencev oktobrske delavnice, ki je potekala pod mentorstvom akademske slikarke Terezije Bastelj. Kot je na otvoritvi razstave zadovoljno povedala, je bila delavnica zelo uspešna, nastala so številna raznolika in zanimiva dela. Vse udeležence razstave in gosteje pozdravila Ivana Žvipelj, direktorica prej omenjenega sklada, ki se je za pomoč pri uresničitvi zastavljenega projekta zahvalila predsednici KD Gal Nadi Zager, Ani Lamut in Vladimiri Pla- novšek iz Knjižnice Mozirje ter seveda mentorici likovnikov Tereziji Bastelj. K besedi je povabila Vido Hustič, udeleženko delavnice, ki je oktobrsko dogajanje opisala navdušeno in z željo po ponovnemu snidenju prihodnje leto. Razstavo je otvorila Andreja Koblar Perko, samostojna svetovalka za likovno dejavnost pri Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti, prijeten kulturni program, kije bil poln recitacij, klavirske glasbe in melodičnih tonov harmonike, pa so pripravili razstavljajoči likovniki sami. Tatiana Golob BREZPLAČNO PRANJE Dobro poglejte, mogoče je to res vaše vozilo. Če prepoznate registracijo svojega avtomobila, se do petka, 1. decembra, osebno oglasite s prometnim dovoljenjem in izvodom Savinjskih novic v AVTOPRALNICI AM MIKLAVC v Nizki, kjer vam bodo brezplačno oprali vaš avtomobil. MA. MI K LAV C TEHNIČNI PREGLEDI D.0.0. E-naslov: a.rn.miklavc@email.si Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji Telefon: 03/838 80 90, Telefaks: 03/838 80 91, 041 643 538 KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Milan Kundera: Nevednost Nevednost je zgodba o dveh čeških emigrantih, Ireni in Jožefu, ki se po naključju srečata, ko se po dvajsetih letih življenja v tujini vračata v domovino. Ugotavljata, da vrnitev ne more preprosto izbrisati preteklosti in vsega, kar seje zgodilo. Kot v mitu o antičnem junaku Odiseju, s katerim Kundera nenehno prepleta zgodbi svojega romana, se Irena in Jožef soočata s tujostjo svoje nekdanje domovine, s hladom in nerazumevanjem svojih družin in prijateljev ter z nasprotujočimi si čustvi, tako močnimi, da se sprašujeta, alije pot vredna bolečine, kijima jo povzroča. Roman Nevednost je dokaz, da Milan Kundera še vedno osuplja bralce z mojstrsko zmožnostjo razumeti in povedati neizgovorljivo. Prvič v zgodovini tekmovanja Second Chance, ki ga organizirajo evropski in svetovni klubi oboževalcev Eurosonga, je zmaga pripadla Sloveniji. Zlato je osvojila Saša Lendero s svojimi Mandolinami. Mandoline so v Sašini izvedbi očarale prav vse udeležene države, saj ni bilo niti ene, ki pesmi ne bi namenila vsaj nekaj točk. Vzporedno s tem dogodkom pa je na prodajne police prišel tudi težko pričakovani novi album Ne grem na kolena. Na njem je tudi njen zadnji videospot naslovne pesmi, ki je po mnenju marsikoga absolutno njen najboljši. Zagotovo pa se na njem skriva še nekaj prihodnjih uspešnic slovenske zabavne pop glasbe. Celjski glasbeniki, skupina Nude, je ravnokar končala promocijo svojega singla Yoompin, ki je celo poletje polnil ušesa ljubiteljev dobre glasbe, sedaj pa se vračajo na koncertne odre, kjer še vedno predstavljajo zadnjo ploščo Mal narobe. Plošča je doživela izjemen uspeh, na njej so skladbe Tako lepo si zlomila mi srce, Nočem domov, Mal narobe, Yoompin, Kere hude bejbe, sedaj pa se kot presenečenje v etru radijskih postaj pojavljata kar dva singla hkrati, in sicer: Zadnji rok za ljubitelje dobre, moderne kitarske glasbe in Spomin na . Morda bo plošča Mal narobe doživela enak uspeh kot plošča Supermarket, nosilka kar devetih vseslovenskih superhitov. Alenka Kaj povzroča sladkorno bolezen? MARIJA JURAK TROGAR svetovalka za prehrano Kdo povzroča sladkorno bolezen? bi se vprašanje pravilneje glasilo. Človek! bi bil preprost odgovor. Vsak sam s svojim načinom življenja ali pa njegovi predniki prav tako z njihovim načinom življenja. Dednost? Presnovne motnje? Seveda, a vse je pogojeno z načinom življenja generacij posameznikov, ki so družbena bitja. Število obolelih za sladkorno boleznijo se drastično veča v moderni potrošniški družbi. Zakaj? Verjetno ste že slišali za tri bele smrti: sladkor, moka in sol. OGLJIKOVI HIDRATI so po sestavi enostavni in sestavljeni sladkorji. Enostavni so monosa-haridi ali enojni sladkorji in disahari-di ali dvojni sladkorji. Najvažnejša enostavna sladkorja sta glukoza in fruktoza. Oba se v prosti obliki nahajata v sadju, zaradi visoke vsebnosti v grozdju fruktozo imenujemo tudi grozdni sladkor. Glukoza ali krvni sladkor ima svoje drugo ime zaradi vsebnosti v telesu, kjer nastopa kot končni proizvod razgradnje vseh ogljikovih hidratov, ki jih zaužijemo s hrano. Monosaharid je tudi galaktoza, ki skupaj z glukozo tvori disaharid laktozo ali mlečni sladkor. Naravna laktoza se nahaja le v mleku, kot dodatek pa nastopa v raznih proizvodih prehrambene in farmacevtske industrije. Glavni sovražnik zdravja - beli sladkorje invertni sladkor, disaharid sestavljen iz povezanih glukoz in fruktoz. POLISAHARIDI Zelo pomembni za človekovo prehrano so sestavljeni sladkorji ali polisaharidi: škrob, celuloza, hemiceluloza, pektin, lignin, inulin, ki jih zaužijemo zgolj z živili rastlinskega izvora. Pri rastlinah tvorijo oporna tkiva v steblih, listih, lupinah plodov ali pa so sestavine plodov. Največ škroba je v žitih in krompirju, sestavljajo ga verige glukoz. Če jemo živila iz bele moke, je pot presnove škroba do glukoze krat- ka in nivo sladkorja v krvi hitro naraste. Če pa jemo kruh iz polnovredne moke (moka z otrobi), otrobi upočasnijo prebavo škroba in presnovo do glukoze, zato nivo krvnega sladkorja narašča počasneje. Pravimo, da ima kruh iz polnovredne moke nižji glikemični indeks. Otrobi vsebujejo veliko preostalih polisaharidov, zlasti celuloze. Celuloza, hemiceluloza, pektin, lignin, inulin so prehranske vlaknine, ki so postale slavne zlasti v zadnjem desetletju, kajti znanstveniki so ugotovili, da ščitijo človeka pred številnimi boleznimi. Nase vežejo veliko vode, v črevesju nabreknejo, zato povečajo gibanje in pospešijo praznjenje črevesja. Imenujejo jih tudi črevesna metla, ker vežejo in pospešijo odstranjevanje strupenih snovi iz črevesja. Hrana z veliko vlakninami je zato pomemben preventivni dejavnik pred diabetesom in rakom črevesja, posredno pa seveda tudi pred debelostjo, kije rizični faktor za številna druga obolenja. Omembe vreden polisaharidje še glikogen, ki se nahaja zgolj v živilih živalskega izvora in v človeškem GLUKOZA je za človeka neposreden vir energije. Pri presnovi glukoze nastaneta še voda in ogljikov dioksid. Velik dei s hrano vnešene energije človek porabi za samo prebavo in presnovo hranilnih snovi do glukoze, največ za presnovo živalskih beljakovin in maščob. Priporočeno razmerje uživanja hrane rastlinskega in živalskega izvora je 70:30. Povečan nivo glukoze v krvi nad 6,5 mmola/g krvi na tešče nam pove, da ima človek diabetes. Glukoza ni le produkt presnove ogljikovih hidratov, pač pa posredno tudi drugih hranilnih snovi - beljakovin in maščob. Zaradi zapletenih presnovnih procesov v jetrih, lahko tudi ob večji količini ogljikovih hidratovv hrani pride do ciroze jeter, ki jo sicer povzročajo še mastna hrana, alkohol in zdravila. organizmu, zlasti v jetrih, ob povečani aktivnosti pa tudi v mišicah. Tudi zaradi tega rezervnega ali jetrnega škroba, kot ga nekateri imenujejo, ima meso divjačine in konj poseben okus. STANKO ŠTIFTAR, revirni gozdar Zavoda za gozdove Slovenije Mufloni na Solčavskem Muflon je podvrsta divje ovce. Njegova domovina sta sredozemska otoka Sardinija in Korzika, kjer živi še danes. Iz teh dveh otokov so ga naselili na evropsko celino. Prva naselitev te divjadi v Sloveniji je bila izvršena leta 1953 v dolini Kokre. Na Solčavskem je bil muflon prvič opažen v zimi leta 1957/58 v predelu Podolševe. Opažena je bila ovca s kozličem. V naše kraje sta preko Olševe prišla iz lovišča grofa Thurna. Postopoma se je številčnost muflonov večala in v ietu 1966 je čreda narasla na 14 muflonov, od tega je bilo 6 ovnov in 8 ovac. Ker so se mufloni parili v okviru tropa, je prihajalo do vedno večjega krvnega sorodstva, karje povzročalo slabšanje vitalnosti populacije. Za izboljšanje dednih zasnov je Lovska družina Solčava s pomočjo Lovske zveze Celje iz Italije pridobila 3 muflone (2 ovci in ovna) in jih de- cembra leta 1966 pripeljala v ta namen zgrajeno oboro pri kmetiji Ravnčer. Od tam so bili po privajanju na nove razmere spuščeni v naravo. MUFLONI NISO DOMAČA VRSTA Klub temu da mufloni niso domača (avtohtona) vrsta, se je kolonija dobro prilagodila na novo življenjsko okolje in se razširila na precejšen del Solčavskega, zlasti na prisojna pobočja Olševe. Razširila se je tudi preko grebena v lovišče Lovske družine Koprivna na Koroškem. Trenutno številčnost pop- MERJENJE OSTEOPOROZE V četrtek, 30. 11. 2006, od 8. do 13. ure bo potekalo merjenje kostne gostote na petnici v Domu kulture v Nazarjah. Cena merjenja je 1.000 sit. Društvo bolnikov z osteoporozo Celje - Nazarje, Brodarjeva 4, Celje Vabljeni! Mufloni so se naselili v življenjski prostor srnjadi, jelenjadi in gamsov (foto: Jožef Debets) ulacije ocenjujemo na od 100 do 120 živali. Na porast populacije ugodno vpliva tudi zaraščanje kmetijskih površin z gozdom. Trop se deli v manjše skupine in prehaja vse do grebena Olševe. Mufloni živijo v tropih, izjema so le stari ovni, ki se zadržujejo posamezno. Zimo prežive v večjih, t.i. zimskih tropih, ki jih sestavljajo predvsem ovce z jagnjeti in mladi ter srednje stari ovni. Vodi jih starejša, izkušena ovca. Zlasti v hudih zimah je potrebno dodatno krmljenje, ki pa ne sme presegati polovice dnevnega obroka. Brez krmljenja bi muflonu v visokem snegu trda predla. V ta namen so v zimoval-iščih (to so območja, kjer se v zimskem času zadržuje glavnina divjadi) postavljena štiri krmišča, ki so ob visoki snežni odeji pogosto obiskovana. Glede prehrane je muflon skromna vrsta, ki se lahko preživlja tudi s pašo tistih rastlinskih vrst, kijih divjad drugih vrst ne je prav rada. V času prvih kopnic si bo poiskal svežo hrano. Zlasti mu prija paša prve trave, ob tej ga ne moti niti prisotnost ljudi. Za nemoten potek presnove potrebuje tudi določen del olesenele hrane in zato objeda tudi mlade poganjke, vendar večjih poškodb v gozdovih še nismo opazili. MUFLONI LAHKO OGROZIJO SVOJE OKOLJE Mufloni so se naselili v življenjski prostor srnjadi, jelenjadi in gamsov. Zato predstavlja muflon pri hrani in prostoru vsem trem vrstam konkurenco. Presoja vplivov na okolje, zlasti na zgoraj omenjene vrste, za solčavsko kolonijo muflonov še ni bila opravljena. Ocenjujemo pa, da vplivi zagotovo niso pozitivni. Zaradi verjetnega negativnega vpliva na okolje, zlasti na avtohtone vrste divjadi, je cilj gospodarjenja z mufloni postopno zniževanje njihove številčnosti in preprečitev širjenja v nove predele. To se odraža tudi z načrtovanim večanjem odstrela, ki ga predpiše Zavod za gozdove Slovenije in izvajajo upravljavci lovišč. Občina Luče na podlagi 7. člena Statuta Občine Luče (Uradno glasilo ZgornjesavinjsKih občin št. 2/99 in 1/03) in Odloka o spremembi in dopolnitvi proračuna Občine Luče za leto 2006 (Uradni list RS, št. 94/06) objavlja RAZPIS za sofinanciranje novih zaposlitev v Občini Luče Občina Luče je v proračunu za leto 2006 namenila 1.500.000 SIT za sofinanciranje novih zaposlitev. Sofinancirale se bodo nove zaposlitve v letu 2006 pod pogojem, da je zaposlitev za nedoločen čas oz. vsaj za tri leta. Sredstva bodo razdeljena med prijavljene prosilce, ki bodo izpolnjevali razpisne pogoje. Maksimalna vsota subvencije bo znašala 300.000 SIT na novo zaposlenega. Novo zaposleni delavci morajo biti občani občine Luče zaposleni v občini Luče. Prijava mora vsebovati: - ime podjetja oz. samostojnega podjetnika in dokazilo o registraciji, - pogodbo o zaposlitvi in kopijo prijave za pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje (obrazec M-l ) oz. kadrovski načrt za nove zaposlitve. Rok za oddajo prijave je do 7.12.2006 na Občino Luče, Luče 106, Luče. Dodatne informacije v zvezi s prijavo na razpis lahko predlagatelj dobi vsak delavnik pri Davidu Špehu, tel. 03/839 35 50, e-pošta: tajnik@luce.si, gsm. 051 346 537 Občina Luče župan Ciril Rose l.r. REŠITEV ZA MANJ SPRETNE VOZNICE IN VOZNIKE Parkirna avtomatika za manj prask in odrgnin Parkiranje povzroča voznikom težave že v avtošolah, pa tudi kasneje v življenju. V mestu večkrat opazim prestrašene poglede kiranje. Posebej priljubljeni so pri ženskah, v praksi pa jih naročijo seveda moški, da bi zavarovali svojega konjička pred nepotrebnimi zmanjšamo hitrost vozila na 30 km/h. Počasi se peljemo po ulici, kjer želimo parkirati, in čim avtomatika zazna dovolj prostora, ki znaša 140 skega mehanizma prevzame avtomatika in nekaj trenutkov za tem je vozilo že parkirano. Sistem v praksi deluje, sodeč po prvih testih, novopečenih voznikov na majhne oziroma premajhne parkirne prostore, kamor bi bilo treba »stlačiti« jeklenega konjička, še posebej če gre za bočno parkiranje. Dejstvo je, da je jeklene pločevine na kolesih vse več in več, zato prostori med avtomobili postajajo čedalje manjši, sodobni avtomobili pa nimajo zaščitnih letev, ki bi jih varovale pred manjšimi praskami. Tako ni čudno, da so na seznamu dodatne opreme prodajalcev avtomobilov na zelo visokem mestu parkirni senzorji, ki olajšajo par- poškodbami. No, pri Volkswagnu so šli še korak dlje in za 650 evrov ponujajo parkirno avtomatiko, ki omogoča avtomatsko bočno parkiranje vozila. Za začetek bo zadeva na voljo le v VW touranu, kasneje pa tudi v preostalih modelih iz njihove tovarne. Avtomatika deluje preprosto. Vozilo je poleg sprednjih in zadnjih senzorjev opremljeno tudi z bočnimi senzorji, ki izmerijo velikost prostora, kamor nameravamo parkirati. Ko se odločimo za parkiranje, vklopimo parkirno avtomatiko in cm več od dolžine avtomobila, nas na to opozori s piskom. Avtomobil ustavimo, pritisnemo tipko »parkiraj«, spustimo volanski obroč in samo s plinom in zavoro uravnavamo hitrost parkiranja. Vrtenje volan- več kot odlično in če upoštevamo, da je treba pri VW touranu z opremo highline za parkirno avtomatiko doplačati ie 350 evrov, je o nakupu res vredno razmisliti. Igor Pečnik nnUiEE IZKORISTITE 3 predpraznične številke Savinjskih novic ’f: za voščilo svojim prijateljem, poslovnim partnerjem... Naročnina na Savinjske novice je lahko tudi lepo darilo. POKLIČITE na 839-07-90 ali 041-793-063 2. SLOVENSKA FUTSAL LIGA - VZHOD - 6. KROG Pomembna zmaga »graščakov« v Murski Soboti Po presenetljivem domačem porazu v prejšnjem krogu so se Nazarčani na dolgo pot v prekmursko prestolnico podali s precej mešanimi občutki. Ti so k sreči trajali le do začetka srečanja, ko so z odločno igro takoj prevzeli pobudo in dvakrat matirali domačega vratarja. Da so imeli res popolno premoč, pove podatek, da si domačini praktično do 19. minute niso uspeli pripraviti niti ene same priložnosti. So pa zato svojo prvo, po hudi napaki nazorske obrambe, izkoristili in odšli na odmor Življenje je kot bonboniera, nikoli ne veš kaj dobiš. _______________Forrest Gump J z minimalnim zaostankom. Drugi polčas seje začel vznamen-ju domačinov, ki so že v uvodni minuti rezultat presenetljivo poravnali, le malo kasneje pa celo povedli, kar je na tribunah povzročilo pravo evforijo. Ta ni trajala dolgo, saj je zadevo ponovno vzel v roke kapetan nazorske ekipe in daleč najučinkovitejši strelec prvenstva Blaž Metulj. S klasičnim hat-trikom je postavil stvari spet na svoje mesto in spravil v žalost približno sto domačih navijačev. Naj še povemo, da je bila tekma izredno ter, brez kartonov in le s po dvema prekrškoma na vsaki strani. S to zmago so se »graščaki« utrdili na drugem mestu, že naslednja domača tekma (1. decembra) z vodilnim Tomažem, pa lahko poskrbi tudi za zamenjavo njihovih mest povsem na vrhu. Franjo Pukart KMN Martinišče Codex : KMN Nazarje Glin 3:5 (1:2) Murska Sobota. Športna dvorana. Gledalcev 100. Sodnika: Boris Toplak in Niko Vivod. Delegat: Boris Zagoršek. Strelci: 0:1 Mujkič (9), 0:2 K. Šemenc (16), 1:2 Škedelj (19), 2:2 Škedelj (21), 3:2 Roškar (26), 3:3 Metulj (29), 3:4 Metulj (31), 3:5 Metulj (38). KMN Martinišče-Codex: Sarka, Šinko, Hajdič, Jambrovič, Škerlak, Zemljič, Gomboc, Škedelj, Šarčevič, Bačič, Rošter, Kuhar. KMN Nazarje Glin: Mat. Novak, Vreš, D. Uršnik, Mujkič, K. Šemenc, Ipavec, Metulj, Brinjovc, J. Šemenc, Tratnik, trener: Viki Uršnik. Igralec tekme: Blaž Metulj (Nazarje Glin). Rezultati 6. kroga: Martinišče : Nazarje Glin 3:5, Benedikt : Cerkvenjak 4:2, Bioterme : Tomaž 2:8, Miklavž : Marinci 8:11, prosta ekipa: Slovenske Gorice, Lestvica po 6. krogih: 1. Tomaž 16,2. Nazarje Glin 15,3. Bioterme 9,4. Sl. Gorice 7,5. Martinišče 7,6. Marinci 7,7, Benedikt 4,8. Cerkvenjak 2,9. Miklavž 1. Strelci - skupni seštevek: 1. Blaž Metulj (Nazarje Glin) 22,2. Ervin Mori (Miklavž) 13,3. Jure Šemenc (Nazarje Glin) 11,4. Matej Sovič (Bioterme) 11,5. David Goričan (Tomaž) 11... KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Navija« ponesli Nazarčane do novega uspeha Živčnost, borbenost in navijanje, kot ga še ni bilo, so le nekatere besede, ki bi lahko opisale sobotno srečanje v Športni dvorani Nazarje, Domači so na krilih publike premagali Geoplin Slovan s selektorjem mlade reprezentance Slovenije do 21 let, Mirom Al-ilovičem na čelu. Srečanje je bilo že od samega začetka zelo napeto, tako da sta imela oba sodnika kar precej dela. Prva četrtina se je končala z minimalno prednostjo dveh točk za goste, pri domačih pa se je neko- liko poznala odsotnost Iztoka Zakrajška. Toda že v drugih desetih minutah so Nazarčani pokazali, da so v svoji dvorani praktično nepremagljivi. Vodončnik in Valenčak sta zrežirala preobrat in domači so kar naenkrat povedli za lOtočk. Nazorski košarkarji so nato le še nadaljevali v istem ritmu in prvi polčas dobili za 12 točk. Po odmoru so se gostje iz Kodeljevega prebudili in znižali razliko na vsega pet točk, a kaj več od tega niso zmogli. V drugem polčasu je namreč »eksplodirala« dvorana v Nazarjah, saj so navijači pripravili peklensko vzdušje, kar je poneslo domačine in jim dalo še tisto energijo, ki sojo potrebovali za zadnjih deset minut srečanja. Zadnja četrtina je bila vseskozi povsem izenačena, tekmo pa je slabo minuto pred koncem odločil Skočič, ki je najprej zadel trojko, nato pa bil še dvakrat uspešen izza črte prostih metov. Nazorski košarkarji sedaj odhajajo na zahtevni gostovanji v Ježico in GENERALNI SPONZOR^ B/S/H/ BSH Hišni aparati d.o.o. Savinjska cesta 30, v 3331 Nazarje______. Podčetrtek, 9. decembra pa doma gostijo zadnjo ekipo na lestvici -Prebold. Rok Tkavc SMUČARSKI SKOKI Piki v lovu za nove točke Ta vikend se bo v Kuusamu začela nova sezona svetovnega pokala vsmučarskih skokih. Nafinsko bodo od Slovencev odpotovali: Jernej Damjan, Robert Kranjec, Primož Peterka, Primož Piki, Rok Urbanc in Rok Benkovič. Dobro delo v pripravljalnem obdobju in odlični uspehi v poletnem ciklusu tekmovanj so tako na začetku prve periode zimskega dela sve- tovnega pokala dali še eno veliko priložnost najuspešnejšemu zgor-njesavinjskemu »orlu« »Pikotu«, ki naj bi jo, ob trenutno zelo solidni formi, znal izkoristiti. Torej vso srečo, Primož, v lovu na nove točke svetovnega pokala, ki bodo bržkonetudi pogoj za nastop na novoletni turneji in svetovnem prvenstvu, meseca februarja na Japonskem. Franjo Pukart KK Nazarje : KK Geoplin Slovan ml. 91:87 (21:23, 27:13, 18:25, 25:26) Nazarje: Športna dvorana. Gledalcev: 80. Sodnika: David Maguša (Lenart) in Tine Inkret (Maribor). Tehnični komisar: Dušan Dundek (Murska Sobota). KK Nazarje: Ilič, Skočič 11 (4-8), M. Janko, Gračner, Zadravec 7 (1-1), Vodončnik 23, Gelb 2, Jevič 2, Plaskan, Grebenšek 16 (4-6), Valenčak 22 (4-4), M. Zakrajšek 8 (2-2). KK Geoplin Slovan ml.: Zadnik 11 (6-8), Petrovič, Hren 3, D. Ma-jstorovič 6 (4-4), Škrlec 4, Z. Dragič 12 (4-6), Zahirovič 11 (1-2), Bilič, Tratar 7, Virk 22 (6-7), Nikolič - Smrdelj 11 (4-4). Rezultati 6. kroga: Tinex Medvode : Ruše 96:85, Terme Olimia : KD Ježica 65:98, Prebold : Lastovka - Vistra 55:104, Ilirija : Rogaška 69:88. Lestvica po 6. krogu: 1. Rogaška 11,2. Tinex Medvode 11,3. Terme Olimia 10,4. Ilirija 9,5. KD Ježica 9,6. Lastovka - Vistra 9,7. Nazarje 9,8. Ruše 8,9. Geoplin Slovan ml. 8,10. Prebold 6. ROKOMETNI KLUB NAZARJE Velik napredek vseh selekcij Ekipa kadetinj RK Nazarje s trenerjem Bojanom Voglarjem je z nedeljsko zmago nad Velenjem dosegla enega največjih uspehov doslej (foto: Rok Tkavc) Za rokometašicami RK Nazarje je naporen, vendar uspešen prvi del sezone 2006/07. V skupini 3. lige vzhod so kadetinje, mlajše deklice A in mlajše deklice B dokazale, da sodijo v sam vrh ter s tem potrdile odlično strokovno delo v klubu, ki ga izvajata trenerja Bojan Voglar in Jaka Mikek. To še posebej velja za mlajše deklice B, ki so v prvi polovici sezone premagale prav vse nasprotnice in tako napovedale, da se za prihodnost ženskega rokometa v Nazarjah ni treba bati. Mlajše deklice B tako s tremi zmagami trenutno zasedajo prvo mesto v svoji skupini in upamo lahko, da bodo imele takšen izkupiček tudi na koncu. Med igralkami najbolj izstopajo Ocvirkova, Kra-jnerjeva in Repenškova, ki imajo, tako kot še nekatere druge, zelo velik potencial. Mlajše deklice A so sicer po rezul- tatih in trenutni uvrstitvi na lestvici (4. mesto) najslabše izmed treh starostnih kategorij v nazorskem rokometnem klubu, a že kar nekaj igralk trka na vrata kadetske ekipe, torej je napredek očiten tudi pri teh igralkah. Seveda so največje pozornosti deležne kadetinje. Na njihovih domačih tekmah se zbira že kar veliko število gledalcev, kar je samo še dodatna.spodbuda za dobro delo tudi v nadaljnje. Kadetinje so v svoji skupini letos zmagale štirikrat, trenutno pa zasedajo 2. mesto. Z malo sreče lahko to zelo želeno drugo mesto na koncu tudi obdržijo, saj jim v odločilnih bojih sezone prinaša organizacijo tekem v domači dvorani in s tem tudi lažje nasprotnike. Letosje ekipa kadetinj okrepljena z igralkami iz Žalca, ki dokazujejo svojo kvaliteto in veliko pripomorejo k dobrim rezultatom. Izpostaviti velja predvsem Debelakovo, Fužirjevo in Melavčevo, toda tudi ostale igralke si zaslužijo vse pohvale za dosedanje igre. Če bodo v nazorskem rokometnem klubu še naprej delali tako dobro kot do sedaj, potem se lahko v prihodnosti nadejamo še boljših rezultatov v vseh starostnih kategorijah. Rok Tkavc Rezultati v jesenskem delu prvenstva Kadetinje: Nazarje : Mercator Tenzor Ptuj 32:17, Velenje : Nazarje 27:21, Nazarje : Celje Celjske mesnine 26:27, Branik : Nazarje 24:28, Mercator Tenzor Ptuj 32:17 : Nazarje 22:24, Nazarje : Velenje 23:22. Mlajše deklice B: Nazarje : Celje Celjske mesnine 19:15, Branik : Nazarje 11:16, Nazarje : Mercator Tenzor Ptuj 23:7. Mlajše deklice A: Millennium : Nazarje 8:16, Nazarje : Celje Celjske mesnine 8:22, Rače : Nazarje 16:14, Nazarje : Mercator Tenzor Ptuj 20:11. Zahvala volivkam in volivcem občine Nazarje Vsem volivkam in volivcem občine Nazarje, ki ste glasovali zame, vsem, ki ste verjeli in še verjamete vame se iskreno zahvaljujem. Iskrena hvala tudi vsem Vam, ki ste mi tako ali drugače pomagali, mi stali ob strani in mi dajali podporo v času volilne kampanje. Z Vašo pomočjo sem lažje premagala težave in žaljivke, ki so prihajale predvsem s strani oseb, katerih položaj in ugled nista primerna za tako nizka in podla podtikanja. Kljub vsemu sem vesela in ponos- na, da sem se soočila z volilno vročico. Kaj podobnega verjetno ne bom doživela nikoli več. Stopila sem stopničko više. V vsaki igri morata biti zmagovalec in poraženec. Tako je moralo biti in morda je že prav, daje tako. Staro-novemu županu želim vse dobro, da dokonča vse tisto kar je imel začrtano pred volitvami in da bi mu uspelo izpolniti kar največ, kar je obljubljal. Še enkrat hvala vsem. Irena Praznik Dobletina 10, Nazarje ČRNA KRONIKA • UKRADEL DENARNICO IN DOKUMENTE Ljubno ob Savinji: Občanka z Ljubnega je 13. novembra parkirala svoje osebno vozilo pred gostinskim lokalom. Ko se je vrnila, je ugotovila, da ji je neznani storilec iz odklenjenega vozila ukradel denarnico z dokumenti. • ZAGORELO V KURILNICI Gornji Grad: 13. novembra je zagorelo v kurilnici stanovanjske hiše v Florjanu. Policisti so ugotovili, da seje najprej vnel papir, ki seje dotikal vroče cevi ob peči. Nato so zagorela še drva, nastala materialna škoda pa je ocenjena na okoli 100.000 tolarjev. • KDO UPORABLJA NJEGOV TELEFON? Rečica ob Savinji: Občan z Rečice je junija ob Savinji izgubil svoj mobilni telefonski aparat. Sedajje ugotovil, da ga nekdo neupravičeno uporablja. V tem primeru gre za nezakonito zatajitev tuje stvari. • UMIRILO GA JE ŠELE PRIDRŽANJE Bočna: 18. novembra so bili policisti obveščeni o nasilju v družini v okolici Bočne. Posredovali so dvakratzapovrstjo. Kršiteljjavnega reda in miru, kije izvajal nasilje nad družinskimi člani, seje umiril šele ob pridržanju v prostorih velenjske policijske postaje. • JUTRANJI RAZGRAJAČI Radmiije: 19. novembra v zgodnjih jutranjih urah je občan obvestil policiste, da neznanci v lokalu v Radmirju kršijo javni red in mir. Bili so zelo glasni, do prihoda policistov pa so kraj kršitve že zapustili. • TUDI PROMETNE ZNAKE KRADEJO Rečica ob Savinji: 19. novembra je neznani storilec na Rečici ukradel obcestni znak. Slednji je bil last občana, ki gaje postavil na lastne stroške. Za kaj bo neznani storilec znak potreboval, zaenkrat še ni znano. Sporočilo bralcem Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na koterije možno preveriti avtentičnost avtorja. Teksti za rubriko Pisma bralcev naj ne bodo daljši od 60 tipkanih vrstic. Vse daljše prispevke bomo avtomatično zavrnili ali skrajšali. Volitve v občini Gornji Grad 3 Domneve bivšega gornjegrajskega župana Riflja v svojem primitivnem bistvu niso vredne odgovora, vendar se je potrebno nanje odzvati zaradi njegovega skrb zbujajočega pogleda na novinarsko in publicistično delo. Rifelj se zaveda, da je napad najboljša obramba, zato se poslužuje malovrednih podtikanj in očitanj meni osebno in posledično Savinjskim novicam, da seje o njem pisalo nepošteno. Pri tem celo očita, da sem pisal proti občini Gornji Grad, kar je, milo rečeno, sveta preproščina. Razen, če ni živel v prepričanju, da je on sam občina Gornji Grad. Sodeč po reakciji po razglasitvi volilnih rezultatov, je odgovor pritrdilen. Za nekdanjega župana je takšno pojmovanje novinarske avtonomije več kot porazno, saj je jasno, da se dvanajst let ni odzival na moje pisanje iz preprostega razloga. Ni imel argumentov. In ko brklja po gostilniških klevetah, za katere sem zvedel iz njegovega pisanja, zamolči, daje za izgubljene volitve krivil celo ljubensko županjo Anko Rakun, katera naj bi, povezana s Presečnikovim klanom in ostalimi pajdaši, pripomogla k njegovi zrušitvi. In ko udriha po SLS bi bilo pošteno dodati, koliko je v teh letih naredil za gornjegrajsko infrastrukturo Jakob Presečnik iz SLS, katera naj bi bila poleg mene glavni krivec za njegov poraz. Žaljivko klan sem si sposodil iz njegovega besednjaka, da ne bo pomote. Človek s kančkom dostojanstva bi se v njegovem primeru zazrl vase in ponudil pomoč novemu občinskemu vodstvu, kar bi verjetno pozitivno vplivalo na povolilno razpoloženje. Vendar je Riflje-va užaljenost prevelika, tako da bo imel nazadnje zaveznike samo še v nekakšnih kvazi Gornjegra-jcih iz Domžal, ki v tem kraju vidijo samo svoje interese. Naj Rifelj pokaže en članek, v katerem nisem korektno navedel tudi njegova pojasnila. Kot publicist si pridržujem svobodo, da imam o neki zadevi lastno mnenje, temelječe na soočenju različnih pojasnil. In če bom zaradi tega žrtvovan na oltar višjih (beri poslovnih) interesov, bom to znal jasno in glasno povedati. Tukaj ali kje drugje. Toliko na načelni ravni. Povsem konkretno pa od Riflja pričakujem dokazilo o zapisani trditvi v 45. številki Savinjskih novic, da sem ga prijavil Kosovi protikorupcijski komisiji. Verjetno misli, na državno Komisijo za preprečevanje korupcije, katero vodi Drago Kos. Predsednik Kos pojasnjuje: »Pri zaslišanju g. Rifelj Antona je bilo pojasnjeno, da Komisija preverja identičnost dejanskih podatkov z navedenimi v obrazcu o premoženjskem stanju na podlagi anonimne prijave, ki jo je prejela po pošti v mesecu septembru 2006.« Nadalje pravi: »Vse podatke, pridobljene pri nadzoru nad premoženjskim stanjem funkcionarjev in druge podatke, Komisija za preprečevanje korupcije obravnava kot zaupne.« Ker ga nisem prijavil, takšna namigovanja odločno zavračam, od Riflja pa pričakujem, da bo imel »jajca« in razkril ime avtorja, in tudi na podlagi česa je to ime odkril, saj je jasno, da člani imenovane komisije podatkov ne smejo razkriti nepooblaščenim osebam, med katere sodi tudi bivši gornjegrajski župan. Glede mojih referenc za opravljanje dela publicista naj Riflja ne skrbi preveč. Človek njegovih »sposobnosti« bi namreč lahko hitro ugotovil, daje odločba Ministrstva za kulturo št. 619-1140/99 s podpisom takratnega ministra Jožefa Školča izdana na moje ime. Je pa presenetljivo, da užaljeni bivši župan poliva gnojnico po nedvoumnih stvareh, tembolj kerje še pred nekaj meseci mislil in pisal popolnoma drugače. Dokaz je Ri-fljev citat iz knjige Gornji Grad - Ljudje ob bregovih Drete, izdane ob letošnjem prazniku občine Gornji Grad, ki se glasi: »V Gornjem Gradu že vse od formiranja sedanje občine skrbimo za izdajo novega knjižnega gradiva. Ugotavljam, da ne brez uspeha, saj smo v obdobju desetih let predstavili domači in širši javnosti kar nekaj različnih publikacij. Gornjegrajsko in njegov čas, Anton Jamnik - gornjegrajski Leonardo, Franc Kocbek - Aljaž Savinjskih Alp, so samo nekatere izmed njih, v katerih je zbrana pomembna zgodovina Gornjegrajskega in širšega zgornjesavinjske-ga območja. Nedvomno je za vse te zbirke zaslužen avtor Edi Mavrič - Savinjčan, ki je s svojim delom dokazal, da ni samo kritičen in pronicljiv novinar, ampak vsega spoštovanja vreden publicist.« Veseli me, daje Rifelj natančen pri pojasnjevanju stroškov in mojega honorarja, vendar zamolči, daje zadeve sam spodbujal in za to dobil mandat vsakokratnega občinskega sveta. Za primerjavo bi bilo zanimivo vedeti, koliko je v tem obdobju zaslužila odvetniška pisarna Marčič, ob predpostavki, da niti tistim, ki občinski toplovodni firmi Engo niso plačevali porabljene toplotne energije, ni znala, zmogla ali hotela stopiti na prste. Za konec naj Riflja in vse, ki širijo neutemeljene govorice, potolažim, da me občinska služba in z njo povezana oblast ne zanima. Novega župan bom presojal po istih kriterijih kot vse ostale, ki opravljajo javno funkcijo. Glede na to, daje veliko govora in pisanja o anonimkah, Riflja naprošam, če mogoče lahko pomaga razvozlati, kdo ali katera je avtor(ica) anonimnega pisma z neobstoječim imenom in priimkom, ki naj bi bilo objavljeno v Savinjskih novicah. Vsebina je v celoti naperjena proti meni in delno proti Janezu Mavriču, zato domnevam, da pisec ne pripada krogu mojih »pajdašev«. Ker gre za rokopis, bodo pisavo proučili za to usposobljeni strokovnjaki. Pripis: Riflja opominjam, daje vprašanje moje fotografije, ki si jo kot županski kandidat brez vprašanja in dogovora odtujil s spletnih strani občine Gornji Grad v predvolilne namene, še vedno odprto. Saj ve, da krasti se ne sme. Edi Mavrič - Savinjčan publicist Franc KOS (6.4.1948-9.11.2006) Ob izgubi dragega očeta, moža in dedija Franca Kosa se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala tudi g. župniku, pogrebcem, govorniku, pogrebni službi Morana ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žena Mara in hčerka Tanja z družino I MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 / Zahvale, Oglasi ) Trud in trpljenje, tvoje je Mo življenje, zdaj k počitku leglo je telo, a tvoje delo in trpljenje, nikdar pozabljeno ne bo! ZAHVALA V častitljivi starosti nas je zapustila naša draga Ivanka ČEPLAK (3.6.1912 - 15.11.2006) Zg. Jamnikova mama iz Florjana pri Gornjem Gradu Iskreno se zahvaljujemo sosedom za pomoč v trenutkih slovesa, hvala vsem za tolažilne stiske rok, za darovane sveče, cvetje in svete maše. Hvala gospe Viki Venišnik za ganljive poslovilne besede, pevcem iz Bočne ter Pogrebni službi Anubis. Posebej se zahvaljujemo za lepo opravljen pogrebni obred gospodu dekanu Pušenjaku, gospodu monsignorju Vratanarju, gospodu Luknar-ju, g. župniku iz Bočne ter g. župniku Puclju iz Nemčije. Hvala tudi celotnemu osebju Doma starejših Šentjur za sedemletno oskrbo. Vsi njeni Nek jesenski dannisi se niti poslovil. Odšel si, kot da se boš vrnil. A Božja volja -nam vsem nerazumljiva mnogo solz inprazen dom nam je pustila. Namesto tebe-k nam se je žalost naselila, ki nikdar nebo minila. ZAHVALA Ob nenadni smrti našega Franca BEVCA (21.8.1932 - 15.11.2006) iz Gornjega Grada se domači zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste sočustvovaU z nami, prinašaU cvetje in sveče, darovali za svete maše. Posebna zahvala župnikoma g. Jožetu Belaku in g. Frančku Časlu, pevcem, govorniku g. Jožetu Remšaku za poslovilne besede, praporščakom in vsem, ki ste pokojnega pospremili na zadnji poti. Žalujoči: žena Ivanka in otroci z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame in babice Zalke RAKUN roj. Stropnik Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, tolažilne besede, darovano cvetje, sveče in maše. Posebna zahvala njenim veziljam. Hvala govornicama, gasilcem, pevkam, in g. župniku za lep poslovilni obred. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in vsem, ki ste prišli od blizu in daleč izkazat spoštovanje in jo pospremit k zadnjemu počitku. Mož Franci, sin Marko z Mileno, Matijem in Manco, hči Maja z Markom injakcem ?oaREBME STOWr% Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 ROPOTAR Ivan s.p. _____________ŠEMPETER, Starovaška ul. 12 Morda za zlatim soncem zdaj prebivaš, se marza mesecem srebrnim skrivaš? Morda po zvezdah se sprehajaš, za vedno pa v naših srcih ostajaš! V SPOMIN 21.11.2006 mineva 1 leto, odkar si nas zapustil Valentin DVORNIK Hvala vsem, ki se ga spominjate. Tvoji - žena Ana, hčerki Irena in Suzana z družinama ter vnuki in pravnuki Potopis nepremičnin Dobroveljčanka in Bočanka zvesta za popis nepremičnin. Prvo zanima: "Ali boš ti spustila popisovalca nepremičnin v stanovanje?" Znanka drzno pove: "Noter že, samo ven ga potem ne bom!" "Kako boš pa odgovorila na vprašanje - Ali stanovanje uporabljate v počitniške namene?" "Nič ne bom tajila. Napisala bom tako, kot je." "Kako?" "Da ga mož uporablja v počitniške namene že celo življenje." Po domače Tinček in Nejček bežita pred pretepaškim sošolcem. "Ali naju še dohaja?" "Ne, za nama je že več kot 20 metrov." "Kaj me pitaš s strokovnimi podatki?! Povej tako, da bom razumel!" "Je na razdalji dveh enajstmetrovk." Je kri, pa niso koline Mesar išče hišo, kamor so ga poklicali na koline. Ustavi se pri Janezku, ki se igra pred hišo, ki bi bila lahko tista, ki jo išče. "Ali imate danes pri vas koline?" ga vpraša. "Kaj je to?" "Koline so takrat, ko mesar zakolje prašička za klobase." "A ne, to stokanje, ki ga slišite, povzroča moj oče, ker je stopil na žebelj." Nezgoda po nesreči Denis je hudo poškodovan po prometni nesreči obležal v bolniški postelji. Jani se mu ne more načuditi: "Videl sem avto pri mehaniku. Saj sploh ni hudo poškodovan. Le kako si se lahko tako zelo ponesrečil?" Denis skozi povoje pove: "Poškodbe niso od nesreče, pač pa od srečanja z lastnikom avtomobila, ki sem ga en dan prej ukradel." Tugo Mernik Kakor za koga Kmet se je odločil, da bo sinčku za rojstni dan podaril konja. Upal je, da mu bo s tem darilom zbudil zanimanje za kmetijo. Konja pripelje pred sinčka in mu reče: "Tako, zdaj je ves tvoj." Sin pa na očetovo presenečenje plane v jok. Ko se za silo pomiri, ga ta vpraša: "Kako, da se nisi razveselil konja?" "Mislil sem, da si mene podaril njemu." Neljubša ura pouka Teta Meta je na obisku pri Mihčevih. Od malega Mihca bi rada izvedela vse o šoli: "Kateri predmet ti je najbolj pri srcu?" "Telovadba! In to čedalje bolj!" zatrdi Mihec. "Ubožček, gotovo jo pogrešaš, zdaj, ko imaš nogo v mavcu." "Ne, saj za to pa mi je zadnje čase telovadba vse bolj všeč." Cvetke ki k&prtvi) 0 REGIJAH Ivan Žagar, minister za lokalno samoupravo: »Zmolimo zdaj, bratje in sestre, eno po tihem, da bi leta 2008 resnično dobili Sa-Ša regijo...« Ivan Purnat, župan občine Nazarje (v sredini): »Minister, ne morem verjet, pa kaj vi res mislite, daje regionalizacija države v božjih rokah?« Jakob Presečnik, poslanec SLS v državnem zboru (desno); »Pusti ga, Podobnik mu še ni povedal, da o vsem odloča Janša...« (ZNA SE KO JE GAZDA U KUĆI PRESS) 0 JAVNIH FINANCAH Stanko Ogradi, župan občine Gornji Grad (desno): »Dragi županski kolega, imaš kaj izkušenj s pregledovanjem občinskih financ? Mene to čaka v prihodnjih tednih...« Ciril Rose, župan občine Luče: »Odkar v Lučah nimamo več poplav inje Mirko Zamernik v Ljubljani, se s tovrstnim športom ne ukvarjamo več...« (Ml MAMO POŠLIHTANO, KAJ PA VI PRESS) NOVEMBRSKO PUSTNO RAJANJE Stane Krajnc, član sadjarskega drušlva Franca Praprotnika Mozirje: »Urška, suči se, suči, suči!« Urška Čokan, šefica mozirskega turističnega biroja: »Stane, lepo te prosim, nehaj, saj nisi Prešernov povodni mož...« (VSAKA PODOBNOST JE NAKLJUČNA PRESS) SESTAVIL PEPS KDOR DOLOČI, ZAČRTA TRASO ZAHTEVA PO RAZVELJAVIT. PRI KARTANJU JUNAŠKA PRIPOVED- NA PESNITEV AMERIŠKA ETNOLOGINJA- MARGARET DEL JAHALNE OPREME NADALJE- VANJE GESLA PREČNI DROG V KOZOLCU MESTO NA NIZOZEMSKEM VODNA ŽIVAL S KLEŠĆI ANTON AŠKERC KOS CELOTE ŽILA DOVODNICA (ANAT.) SPOLNO NAGNJENJE DO OTROK SRBSKO MOŠKO IME DRŽAVNA BLAGAJNA DOMNEVNE SLEDI VTISOV, OSNOVA SPOMINA NEMŠKI POUTIK- FRITZ VARUŠKA V RUSKEM OKOLJU JUŽNI SADEŽ PRITRDIL- NICA SORTA MAKEDONSKEGA FIŽOLA VRV, KONOPEC, OŽA (NAR.) VBRIZGAVANJE SORTA BELEGA KROMPIRJA TRGOVSKO IME ZA SALICILOVO KISLINO ARNE NAESS ELI FINCI ROMAN CHATEAU- BRIANDA FRANCOSKI FOTOGRAF- FELIX TOURNACHON (1820-1910) «/*<> PRIMOR. OBLIKA IMENA MARINO SLOVENSKA PISATELJICA-LELA B. DEL KOPNEGA OBDAN Z VODO JEMENSKI POLITIK-HAJDAR ABU DEL STATEV, RAVNAČI- CA RAZLAGALEC ISLAMSKEGA PRAVA ATOM., BIOLO., KEMIČNO OROŽJE TOMAŽ TOMŠIČ MEDN. ZVEZA LETALSKIH DRUŽB RIMSKI PESNIK- AMORES POVRŠINS. MERA KULTURNO DRUŠTVO PRIJAVA OBLASTEM SLADKOVOD- NA RIBA PRVI UČITELJ METODIČN GOVORNIŠTVA (5.ST.P.N.Š. POBIRALEC DAVŠČIN V STARI AVSTRIJI Portal Savinjska dolino mm MINI SLOVARČEK: MEAD- ameriška etnologinja- Margaret KORAKS- prvi učitelj metodičnega govorništva ATALA- roman Chateaubrianda GMELIN- Nemški pisatelj zgodovinskih romanov- Otto SALOL- trgovsko im za salicilovo kislino Knapič d.o.o. Proizvodnja industrijskih nožev Grušovlje 24 3332 Rečica ob Savinji KUPON za brezplačni mali oglas do IO besed v 48. številki SN Zaposlimo strojnega tehnika ime in priimek NAROČ. ŠT. naslov za vodenje proizvodnje (izdelujemo nože za kmetijstvo, lesarstvo in plastiko). Pogoji: - končana srednja tehnična šola, - znanje za delo z računalnikom in poznavanje osnov programiranja CNC-strojev. Zainteresirani kandidati naj vlogo pošljejo do 1.12.2006 na naslov: Knapič d.o.o., Grušovlje 24, 3332 Rečica ob Savinji. Napovednik • Petek (24. novembra), ob 18.00. Osnovna šola Šmartno ob Dreti Koncert harmonikarjev Darka Atelška___________________ • Petek (24. november), ob 19.00. Slomškova dvorana v Mozirju Predavanje dr. Vinka Potočnika: Stiske sodobnega časa • Sobota (25. november), ob 9.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma • Nazarje : Prebold (kadeti)________ • Sobota (25. november), ob 20.15. Dvorana ŠRC Ježica, Ljubljana Košarkarska tekma ■ KD Ježica : Nazarje (člani)_______ • Nedelja (26. november), ob 15.00. Športna dvorana Zreče Košarkarska tekma - Rogla Zreče : Nazarje (mladinci) • Torek (28. november), ob 18.00. Knjižnica Mozirje Pravljična ura za otroke: Zverjašček__________________ ŽIVALI - PRODAM Prodam sivorjavo telico, brejo 8 mesecev; gsm 041/791-849. Prodam 2 burska kozliča, stara 8 mesecev; gsm 031/237-656. Prodam telička, čb, starega 1 teden; gsm 041/466-720. Prodam kravociko, brejo 5 mesecev; gsm 041/528-097. Prašiče za zakol ali nadaljnjo rejo prodam, možna dostava; gsm 031 /393-474. Prodam prašiča, težkega cca 200 kg; tel. 03/583-52-89. Prodam prašiča za zakol, težkega cca 180 kg; tel. 583-52-73. Prodam mlade peteline, kupim pa torno vinkovič s priključki; gsm 041 /216-481. Prodam teličko belgijsko plavo, težko cca 130 kg; gsm 041/944-159. ŽIVALI-KUPIM Kupim teden dni stare bikce, mesnate pasme, po 1.000 sit/kg ter 200 - 400 kg. bika; gsm 031 /676-833. Kupim kravo za zakol in bikce za nadaljnjo rejo; gsm 031/533-745. Kupim prašiča do 200 kg in prodam 2 pravice za krave dojilje; gsm 051 /207-273. ŽIVALI-ODDAM Oddam mlado, prijazno, igrivo muco, vajeno čistoče, izredno ljubka; gsm 041 / 474-908. VOZILA-PRODAM Prodam opel astro 1,6 gls, 1.95, reg. do 6/ 07, srebrn, ohr., 380.000 sit; gsm 031 / 458-941. Prodam suzuki baleno 1,6 4 wd, letnik 99, kovinsko zelen; gsm 041 /324-377. DRUGO-PRODAM Prodam Ocvirkovo mast; gsm 041/256-059. Prodam novo diaton. harmoniko, dobra kvaliteta, možno na obroke; gsm 041 / 596-584. Prodam rotac. kosilnico, šir. 185, na 2 bobna, rabljeno 1 sezono; gsm 041 /466-720. Prodam novo 5 kg. stoječo rostfrei poln-ilko za klobase in salame; gsm 040/548-820. Prodam zamrzovalno skrinjo 130 litrov, cena 18.000 sit; gsm 041 /364-124. Prodam prevozni hladilni bazen 470 litrov, star 6 let; gsm 031 /407-442. Prodam 450-literski prevozni bazen za mleko; gsm 041 /538-126. Prodam deske za streho, debeline 20 mm (suhe); gsm 041/942-169. Prodam snežne verige za traktor; dimenz. 12/4, 11/28; gsm 041/593-996. Prodam pajek sip-dva vretena; gsm 041 / 616-463. Prodam posteljo 160 x 200, skrinjo, otroško opr., ter iščem kakršnokoli delo; gsm 031/874-327. DRUGO-KUPIM Kupim snežne verige za traktor ursus, dimenz. 12/4, ll/28;tel. 584-18-51,gsm 051/324-178. Po zmerni ceni kupim lesen otroški stol trip-trap; gsm 051/341-733. DELO Zastonj vam pridem seštihat gredo; dekle vajeno dela; gsm 041 /394-645. NEPREMIČNINE Oddamo brunarico v termah Aqvaluna, kamp Natura v Podčetrtku, za 6 - 8 oseb, skozi vso leto; gsm 031 /358-780. Hišo v Velenju oddam v najem; tel. 586-37-17. Prodamo 1-sobno stan., 27 m2, v okolici Nazorja, ogr. na olje, prenov., cena 5.200.000,00 sit; gsm 041/741-143. MORDA STE ISKALI PRAV TO KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avfoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožiče, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121. BENGLAS, d.o.o., Loke 33, 3330 Mozirje. POSEK IN SPRAVILO LESA Opravljamo posek in spravilo lesa do kamionske ceste po ugodni ceni. Gsm 051/427-350, tel. 03/838-51-15. Jani Trans, d.o.o., Spodnje Kraše 11,3341 Šmartno ob Dreti. GRATING - GRADNJA PO VAŠI ŽELJI Gradite ali obnavljate, objekt, kopalnico ali fasado? Grating izpolni vašo željo. Gsm 041/573-971, faks: 03/838-12-46. Grating Muhič Fahrudin s.p., Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji. POTREBUJETE PESEK, GRAMOZ ALI MORDA ZEMLJO? Nudimo vam pesek za zidavo, omet in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste, zemljo za ureditev okolice; gsm 041 / 651-196. Terezija Burja s.p., Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji. RAČUNOVODSKI SERVIS Naj bo vaše poslovanje urejeno pravočasno in strokovno. Nudimo računovodske storitve; tel. 839-42-18. SONTAN d.o.o., Aškerčeva 36, 3330 Mozirje. ODKUPUJEMO HLODOVINO smreke, jelke, bora; informacije na gsm 041/631-515. IRLES, Lesno predelovalno in trgovsko podjetje, d.o.o., Poljane 38,3332 Rečica ob Savinji. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Nudimo prodajo in servis plinskih naprav, gasilnih aparatov, šivalnih strojev ter prodajo delovne obutve. Tel. in fax 03/839-48-01. Trgovina Zagožen, Slemenšek Lidija, s.p., Ljubija 121, 3330 Mozirje. STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Uokvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, tesnjenje in predelava starih okenskih kril, fuzija taljenja stekla. Gsm 031/305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila ... Gsm 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6,3332 Rečica ob Savinji. SERVIS TERGLAV MILAN Hladilniki in zamrzovalniki vseh vrst, pralni in sušilni stroji, toplotne črpalke Tel. 03/572-04-06, gsm 041/530-398. Terglav Milan, servis hladilnih naprav s.p., Polzela 137 a, 3313 Polzela. ODKUPUJEMO HLODOVINO smreka I., II. in lil. kvaliteta. Informacije na tel. 03/584-12-70 ali 041/741-713. Tesarstvo Rihter Srečko s.p., Šentjanž 47, 3332 Rečica ob Savinji. MORDA STE ISKALI PRAV TO Zelena prihodnost topline Uvoznik kotlov Fröling Kotli na lesno biomaso Oprema za daljinsko ogrevanje Servis in montaža Izdelava in prodaja lesnih sekancev }/°masa. si BIOMASA - TOPLOTA IZ LESA Danes ljudje od sodobnih ogrevalnih sistemov zahtevajo udobje, varčnost, popolnoma samodejno delovanje, ekološko neoporečnost, dolgo življenjsko dobo in še marsikaj. Sodobni kotli na lesno biomaso so v vseh teh pogledih primerljivi s kotli na fosilna goriva V podjetju BIOMASA Rok Suhodolnik vam ponujamo kotle na sekance, katerih delovanje je popolnoma samodejno. Lesne sekance pripravljamo s sekalnikom. Na ta način dobimo koščke lesa velikosti do 5 cm, ki je že primerna za transport lesa preko dozirnega polža. Transport sekancev do kotla poteka iz skladišča, kjer je odjemalno-podajalna naprava. Ta naprava skrbi za enakomerno praznjenje skladišča in nemoteno oskrbo kotla s sekanci. Število polnjenj skladišča pa je odvisno od njegove velikosti in porabe energije objekta. Kotel na sekance se torej nalaga samostojno na gibljivo rešetko, kjer poteka postopek gorenja. Gibanje rešetke je pomembno zaradi stresanja pepela in prerazporejanja goriva. Rešetka je tako stalno čista (samodejno čiščenje pepela), gorivo pa razporejeno na večjo gorilno površino, kar je pogoj za dober pretok zraka in optimalni izkoristek. Celotno kurišče je obloženo s šamotom in tako zagotavlja enakomerno temperaturo v izgorevalnih prostorih pri različnih vlažnostih lesa. Šamotna obloga skrbi tudi za ohranjanje temperature v kurišču, koje kotel v stanju mirovanja. Ponovni zagon preko grelca je posledično hitrejši in varčnejši. Optimalno izgorevanje zagotavlja inteligentna regulacija primarnega in sekundarnega zraka s posebnim ventilatorjem v povezavi z Lambda sondo. Tako dosežemo zelo visok izkoristek ter čist izpuh, posledično pa manjšo porabo sekancev in majhne količine pepela. Nastala toplota potuje preko samodejno čiščenih toplotnih izmenjevalcev, ki skrbijo za najboljši prenos toplote. S takšnim postopkom gorenja dobimo največ toplote iz lesa. Kotli Fröling odlično delujejo v povezavi z akumulatorji toplote, ki skrbijo za racionalno porabo energije v različnih ogrevalnih obdobjih. Za podrobnejše informacije vam lahko pošljemo dodatno gradivo, dogovorimo pa se lahko tudi za svetovanje na domu. Jernej Prodnik fratina L, OTA lZ 1 «A ** BIOMASA1 ROK SUHODOINIK Biomasa d. o. o. Krnica 52,3334 Luče ob Savinji tel.: 03 838 40 86 fax.: 03 838 40 87 gsm: 041383 383 JURČEK Odprto: b»«» pon. - pet. od 8. do 12. ] in od 14. do 19. ure sob: od 8. do 12. ure TRGOVINA Z OBUTVIJO ZA VSE GENERACIJE v prodajnem centru IZOLES Nazarje, tel. št. 839 02 50 in prodajalna JURČEK^. v Parižljah, tel. 705 09 33 40 zimskih modelov v naših prodajalnah* VABLJENI! [VABLJENI v PICERIJO IZOLES od pon. do sob. malice In pice že od 9. ure dalje 031 892 685 « RENAULT RAZPRODAJA TESTNIH VOZIL IN RABLJENIH VOZIL Z O km POSLUŠAJTE NAS - IZVEDELI BOSTE VEČ RADIO GOLD)' Scn/in/ski vai WWW 106.2 Mhz NOVA FREKVENCA - ST« PRIJATELJI V kabelskih sistemih po Zgornji Savinjski dolini na 90,3 MHz •MEGANE SEDAN prihranek -1.800.000 SIT • LAGUNA GT -1.700.000 SIT • CLIO II, CLIO III, KANGOO,... R.L.S. Levec, d.o.o., Levec 56/c, Petrovče Tel. 03/425-45-00 LEVEC www.rsl.si ■ V ALI VAM OKNA NE TESNIJO? S predelavo starih vezanih oken v termoizolacijsko izvedbo boste PRIVARČEVALI! Nastavimo tudi okna, ki so povešena ali se ne zapirajo kot bi se morala! Ostala ponudba: - izdelava termopan stekla - vrtanje - brušenje - fazatiranje - izdelava namiznih plošč - uokvirjanje slik - montaža na domu -itd. Celje - skladišče D-Per 7/2006 5000018337,47 konkurenčne cene, čisti barvni odtenki, majhna poraba, izredna prekrivnost, dolga obstojnost in enostavna uporaba. TRGOVINA jr\|, BARVE LAKI KcIA d.o.o. Levec 56, Petrovče. 03/ 547 17 18 SIGMA COATINGS COBISS s Steklarstvo Benda BENGLAS d.o.o. Loke 33, 3330 Mozirje Tel.: 03/839-45-10, 031/302-121 IZDELAVA IN MONTAŽA PVC OKEN. UGODNE CENE IN PLAČILNI POGOJI! 5iIW okna in vrata PVC, ALU-PVC in ALU okna, vhodna, notranja in protivlomna vrata, zimski vrtovi, senčila, fasade Simer d.o.o., Ipavčeva 22, Celje tel.: 03/42 55 800; info@simer.si P.E. Ljubljana, Brnčičeva 7, Ljubljana tel.: 01/563 34 38; simer.lj@simer.si P. E. Koper, Ferrarska 17, Koper tel.: 05/630 10 23; simer.kp@simer.si OPTIKA MATEJA LIKEB TERNIK s.p., Na trgu 5, Mozirje orni® ©iqiMjkbì P!®?Ü3! P©»®®!! W ©POTKO [MW0y@ [LOKIH! TfüSSMlK mm ME»® UÀ Sl S POMOČJO RAČUNALNIKA BREZPLAČNO PREVERITE VfDi MiMKOMBKZfl® GM 7®®® S W (MŠlgOI&M Telefon: 03/839-49-53 Delovni čas: od 8h - 19h Sobota: od 8h - 12h OSREDNJO KNJ. CELJE