Edizione per 1'estero — Inozemska izdaja Leto LXXI	^ štev. 2 a
V Ljubljani, v nedeljo, 3. januarja I943-XXI	'Prezzo - Cena L 0.80
SLOVENEC
Naročnina mesečno 18 Lir, ta tnozem* stvo 20 Lir — nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, ca inozemstvo 50 Lir. Ček. rai. Ljubljana 10.650 ta naročnino In 10*349 za inserate. Podružnica! Novo mesta
Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega In tujega izvora: Unione Pubblicitš Italiana S. An Milana
Izhaja v tak dan z|otra) razen p onedelfka la dneva po praznika,
S Urednlltro Is ipritii Kopitar)«*« 6, L|obl|aoa. e | Redazione, Amministrazlonei Kopitar|eva 6, Lubiana. [ |	Teleloo 4001-4005.
Abbonamentb Met« 18 Llr«| Eatero, mate X) Lir«, tuiiiiun« domenlca. anno 34 Lir«, Eat«ro 50 Lir«. C. C. fj Lubiana 10 650 par tU abbo-umentli 10.349 p« la tniarzioni«
Filial«! Novo me« t a
Coneessionarla escluslva per la pnbbllciti d) provenienza Italiana ed estera: Unione Pubbllciti Italiana S. A_ Milana
Vojno poročilo št. 952 |
V Tjinisu so bile dosežene taktično važne postojanke
Živahno letalsko delovanje (9 nasprotnih letal sestreljenih Italijansko letalstvo je bombardiralo Malto
Glavni Stane Italijanskih Oboroženih sil objavlja:
Na sirtskem bojišču so naši lovski bombniki napadli prednje oddelke ter zbirališča angleških vozil. V dvobojih z nemškimi lovci so bili sestreljeni trije stroji.
V	T u 11 i s 11 so bile v nekem našem uspešnem krajevnem napadu dosežene taktično važne postojanke.
V	živahnih spopadih so nemški lovci uničili 8 nasprotnih strojev, eno pa je treščilo na tla, zadeto od protiletalske obrambe v SI n s u.
Nemške letalske skupine so ponovno delovale nad anglcško-ameriškim ladjevjem v alžirskih vodah; nekaj trgovskih ladij je bilo skupno z neko vojno edinico težko poškodovanih.
Oddelki italijanskega letalstva so bombardirali vojne napravo na otoku Malt i.
Zadnjo noč je sovražnik izvedel napad na Pa | er m o. Povzročena škoda ni huda. Doslej je bilo ugotovljenih G mrtvih in 4 ranjeni.
Hitlerjeva dnevna zapoved nemški vojski
Ta vojna se mora končati tako, da bodo sovražniki Nemčije bližnja stoletja zgubili voljo za še kateri napad
V tem boju ne bo nikdar poravnave
Hitlerjev glavni stan. 2. jan. AS. Hitler cj nemškim oboroženim silam dal naslednjo dnevno zapoved:
»Vojaki! Tedaj ko sem vam poslal zadnji novoletni oklic, je naše bojišče na vzhodu zujela zima, ki je v svoji strahoti bila enaka naravni katastrofi. Koliko sle morali trpeti vi, voiaki z vzhodnega bojišča, veste sami. Moje misli so v nočeh brez spanja bile pri vas. Da se je posrečilo preprečiti napoleonski polom, ki so nam ga hoteli zadati, je to zasluga vaše hrabrosti, vaše sposobnosti, vaše zvestobe in vaše trdnosti. Vi, o moji dragi bojevniki na vzhodu, ste v tej zimi rešili Nemčijo in vso Evropo, z vami pa naši zavezniški vojaki, ki ne z ramo ob rami bore z nami.
Medlem ko sle vi vztrajno in zagrizeno vzdržali v neskončnem boju zoper naravne .sile in zoper sovražnikovo zvijačnost na evropskem vzhodnem bojišču, smo doma na žive in mrtve delali za obnovitev boja spomladi.
V letu 1942 ste dosegli orjaške uspehe. Zaseden je bil Krim in očiščen sovražnika. Odstranjeni so bili nevarni sovražnikovi vrinki na številnih točkah bojišča. Med bilko okoli Harkova je bila odstranjena nevarnost na našem južnem boku in sovražnik docela raztepen Nova, pretirana ofenziva mu jo vzela še tisto, kar mu je ostalo od Ukrajine in od premogovnih ležišč v
i
in protinapadi na vzhodu
Ravih 63 tankov uničenih — Pri Rževu so Sovjeti zadnje tedne zgubiJi 6503 ujetnikov, 1910 tankov in 582 topov — Več angleških križark
zadetih, en rušilec potopljen
Nemško vrhov.
Htlerjev glavni stan, 2. j»n. no poveljstvo objavlja;
V	vzhod ne »i Kavkazu so močni sovražni pehotni1 in oklepni oddelki pokupili prodreti naše črte. Vsi napadi so bili z izgubami za sovražniku odbili in 29 okleP»ih vozil uničenih.
Tudi v ozemlju ob Donu so se novi sovražni napadi v težkih borbah ponesrečili. Uspešni Protinapadi nemških čet so vrgli sovražnika nn'aj. razbili neko sovražno oklepno brigado ln uničili pri tem 39 oklepnih vozil ter 14 topov.
Posadka oporišča v Velikih Lukih je v težkih bojih odbila neprestane ponovne sovražne napade.
V	prostoru pri Rževu je bilo v času od 25- novembra do 51. decembra 1942 zajetih 8.500 ujetnikov, uničenih, zaplenjenih ali za borb" onesposobljenih pa 1.910 oklepnih vozil in zajetih nli uničenih 582 topov.
Sovražni napadi južnovzhodno od II-menskega jezera so se v obrambnem ognju nemških čet zrušili. Sovjeti so pri tem izgubili 12 oklepnih vozil.
Na bojišču ob Ledenem morju so strmoglava in rušilna letala bombardirala naprave mur-manske železnice in zaklonišča sovražnih čet za-padno odKandalaškega zaliva.
Oddelki nemških hitrih letal so v Severni Afriki v presenetljivem napadu uničili več sovražnih motornih vozil. Spremljajoča lovska letala so brez lastne izgube sestrelila 3 sovražna letala.
V Tunisu uspešne krajevne operacije. Pred B o n o so nemška letala s težkimi bombami zadela eno sovražno križarko in dve trgovski ladji. Tudi v pristaniških napravah v Boni je bila povzročena velika škoda. Spremljajoča lovska letala so nad Tu ni so m ob eni lastni izgubi sestrelila 7 sovražnih letal. Protiletalsko topništvo je sestrelilo eno nadaljnje letalo.
Nemška bojna letala so podnevi napadla ciljc ob vzhodni angleški obali.
31. decembra jo oddelek nemško vojne mornarice pri Medvedjem otoku v Severnem Ledenem morju napadel iz križark in rušilcev sestoječo skupino angleških vojnih ladij, ki jo ščitila neko spremljavo. V večurni borbi so poškodovale nemške križarko s topniškim ognjem več sovražnih križark in rušilcev in trgovskih ladij. Opazovanje uspeha je bilo zaradi vremenskih prilik otežkočeno. Eden v borbi poškodovan sovražni rušilec je bil od nemškega rušilca potopljen. Nemško podmornice so torpediralo 4 parni-lio iz konvoja, toda zaradi boja ni bilo mogoče več opazovati njihove potopitve. En nemški rušilec se ni vrnil iz borbe.
Delovanje nemškega letalstva v Tunisu
Berlin, 2. jan. AS. Nemška uradna poroče- I niti. Druga nemška letala so napadala sovražne
t	....... ' I _ ___ ____X__ .1 _ - ___ i____• v i _____ 1 - „	____..« ^r, K , I i T U i	.. .... .1 I .. 1.-.
valska agencija poroča, da so na tuniškem bo jišču nemški strmoglavci kljub protiletalski obrambi bombardirali zbirališča angloameri-škili avtomobilov, jih mnogo uničili ter zadali sovražniku krvave izgube. Nekaj ur nato so nemški strmoglavci hudo napadli železniške naprave v Beji. Popoldne so se nato nad Tunisom razvili zagrizeni letalski dvoboji med »Messer-schmidti« in angleškimi stroji. Sovražnik je bil v premoči, toda nemški letalci so vendar brez lastnih izgub sestrelili tri »Bostone«. Sovražna letala so bila razpršena ter so se morala umak-
Finska trdno odločena za boj
Helsinki 2. jan. AS: Finski ministrski predsednik Rangell je v visokih besedah pohvalil finski narod in finsko armado, ki je zmagovito odbila vse sovražne napade. Obrambne črte finske armade so nedotaknjene in država je bolj kakor kdaj pripravljena za borbo. Predsednik vlade je pripomnil, da je notranji položaj odličen, izboljšal pa se je tudi gospodarski in finančni položaj. Predsednik vlade je jx>zival na popolno solidarnost med deželo in borci, ki mora biti osnovni temelj finske bodočnosti.
Švicarski tisk o podmorniški vojni
Bern, 2. januarja. AS. švicarski tisk, ki piše o podmorniški vojni, ugotavlja, da sega na vse celine in pomoč stalno narašča. Italijanske ter nemške podmorniške |)osadke, ki /e dolgo tesno sodelujejo v Severnem in južnem Atlantskem morju, so dobile pomoč še v Japoncih, ki so se septembra pojavili na tem območju. Vojna poročila govore o strašnih izgubah, ki jih povzročajo osne podmornice Anglosasom. Skupno z letalstvom in s površinskimi ladjami, švicarski listi menijo, da bo število osnih podmornic vedno večje.
Turški poslanik se vrne v Berlin
Ankara, 2. jan. AS. Turški poslanik v Berlinu, k! je končal pogovor s člani svoje vlade, se bo prihodnji leden zopet vrnil na 6voje me6(o v nemško i)iestolnico.
skupine in avtomobile. V Boni so napadla ladijsko skupino in ponovno zadela dva parnika z 12.000 tonami. Oba sta zgorela. Druge skupine nemških letal so neumorno in uspešno napadale sovražna letališča, železniške naprave, zaklonišča čet in avtomobilov v severnem Tunisu. Na letališču v Boni je bilo na tleh uničenih 6 letal, 12 letal pa je bilo poškodovanih. 1'azorana so bila vzletišča.
"tlonski kotlini. Na tem ogromnem prostoru, ki sega prav do Volge, stojite zdaj vi z bokom ob boku 7. zavezniškimi narodi. Naj so in naj bodo te bitke še tako hude in naj se včasih tudi morda utegne zdeti, da se tehtnica nagiba na sovražnikovo slran, konec koncev, in vi to veste bolje od vseh, da bo zmaga le naša.
Medlem ko vi. o moji vojaki z vzhodnega bojišča. prelivate največ krvi ter z vami vsi moški in ženske iz organizacij, ki vam pomagajo, moški in ženske, ki morajo pogoslo pograbili za puško, je pa nemški vojak tudi na drugih bojiščih docela izpolnil svojo dolžnost. Od norveškega severa do španske meje pričakujejo nemške divizije so vražnikovega napada. Toda, če bo ta napad prijel in kjer bo prišel, moramo domnevati le. da bo spodletel. Naj pride do napada kjer koli in kakor koli. vsi vemo. da bo odbit. Dieppe je v nekaj kratkih urah pokazal Angležem, da privede izkrcanje na evropski celini samo do bliskovitega uničenja.
Medtem ko so naši vojaki z našimi zavezniki zlasti v severni Afriki prestajali junaške boje, so francoski izdajalski admirali prekršili premirje, prelomili slovesne obljube in častno besedo tudi z ozirom na lastnega državnega poglavarja ter skušali izročili našim nasprotnikom francoski kolonialni iiii|)erij. ki smo ga mi. zmagovalci, Franciji pustili. V malo dneh je po sporazumu 7. Dtty cejeni zaseden še ostanek Francije, sredozemska obala Francije organizirana za skupno obrambo, francoska vojska in brodovje razoroženo, Tunis in Bizerta zasedena. Tako smo zasedli postojanko, ki je odločilnega |>omena za vodstvo vojne v severni Afriki.
Medlem ko vi, o mojj vojaki, trdno držite ta bojišča, ki so tako daleč od Nemčije, varujete 7. zavezniki vred ne samo Evropo, temveč svojo domovino. nemško državo. Kolikor stori naša mornarica, je edinstveno v zgodovini. Podmornice ter površinske edinice uničujejo tolike množino nasprotnikovega trgovtkega in vojnega brodovja, da ga nova izdelava niti približno ne more nadomestiti. Letalstvo izpolnjuje čudovite naloge, kakor slo sami priča. Vi vojaki iz vojske in SS, ki ste odvisni naravnost od mene, pa ste hrbtenicn v tem velikanskem boju, kakor ste bili prej. Vaša hrabrost, vaša zvestoba, vaš čut za dolžnost, vaša trdnost so temelj za končno zmago. Zlasti gre-nadirji in lovci iz pehotnih ter oklepnih divizij vojske in edinic SS niste samo imeli največjih izgub, temveč ste tudi dopolnili največja junaštva.
Ko v zatečku novega leta sprejemamo trden sklep, da se za nobeno ceno ne bomo umaknili pred sovražnikom, temveč da se bomo celo borili, dokler no 1k> odločilna zmaga naša, delamo to zlasti v čast in spomin naših tovarišev, ki so dozdaj žrtvovali življenje za to zmago. Delamo pa to tudi z očmi, uprtimi na nemški narod, na njegovo sedanjost in na njegovo bodočnost. V številnih listih in javnih govorih je bilo jioveda-110, kaj mislijo storili naši sovražniki z našim ljudstvom. Kaj bi sovražnik storil z nami, če hi zmagal na vzhodu, veste sami. Kaj smo pa mi
sklenili storiti z našimi sovražniki, bodo zvedeli sami in čutili na lastni koži.
Medtem ko se spominjamo vojakov, ki so padli na bojiščih, se spominjamo tudi hrabrosti domovine. Ta ni novredna svojih vojakov. Vsi nasprotnikovi poskusi, njegovi blnzni napadi na žene in otroke, na starinske spomenike in na mirne stanovanjske hiše niso omaiali nemškega naroda. Nasprotno, napolnili so ga s tistim sovraštvom. ki je potrebno, da se tak boj nadaljuje t upanjem na uspeh. Mi tega sovraštva nismo |>o-znall, slasti ne 7. ozirom na naše zahodne sovražnike Nismo zahtevali od 11 jih nič. kar bi jih bilo lahko zadelo ali žalilo. Nnsmo zahtevali nič tistega, kar je njihovo Naša ielia ie bila živeti v prijateljstvu 7. njimi. Ko sta nam Anglija in Francija napovedali voino. so se naši voiaki junaško borili, pa vendar se sovraštvo ni polastilo nemškega naroda Ruševine naših starih stolnic, naših številnih mrtvih in ranjenih, žena in otrok, načrtni napadi na naše bolnišnice itd. pa so spremenili čustvovanje nemškega naroda. O. Roose-velt in g. Churchill sta Nemčijo naučila sovražili.
Dane« nemško ljudstvo nn poljih in po mestih zagrizeno dela v enem sumem trdnem sklepu, namreč, da se mora tn vojna končati ttiko, da lx> bližnja »toletja to vzelo sovražnikom Nemčije voljo za še kateri napad. I11 nirodi. ki so zvezali svojo usodo z usodo Nemčije, tudi «toje pred istim vprašanjem o življenju in smrti. Joj Fvropi. če naj bi judovsko Itfigataška zaroto uspela! Evropa bi bila 7a zmeraj izgubljena! Toda njej je naša domovina, za katero se borite vi. o moji vojaki.
I.eto 194^ bo morda hudo. toda zntrdno ne bo hujše od preteklih let. A čo nam je Gospo«! dal moč, dn smo premagali 7imo let« 1041 in 1942. bomo mojli premagati tudi to zimo, ki se je začela, in druge prihodnjo mesece.
Fno pa je gotovo- v tem boju ne bo nikdar poravnave. Evropa in ostali cvet ne potrebujeta položaja, v katerem bi so judovsko bogataške hijene vsakih 20 ali 25 let mogle »nova razdivjati zoper novi, mirni in zlasti socialni svet, temveč potrebujeta dolge dobe miru 111 nemotenega razvoja. Zlasti za Nemčijo so potrebni pogoji, da se razvije narodno-socialistično ljudska skupnost, ki je zunanji svet ne bo več ogražal. Če bosta Nemči ja in ostala Evropa hkra. tu imeli na razpolago svoj življenjski prostor ter temelje za zanesljivo prehrano in iireskrbo s tistimi surovinami, brez katerih danes ni mogoče misliti na človeško omiko, tedaj vaše trpljenje, moji vojaki, ne bo zastonj, tedaj l>odo mladi rodovi romali na grobove naših padlih tovarišev, do se jim zahvalijo za j>restane žrtve.
Ker se borimo za te cilje, življenje in svobodo našega ljudstva, ne pa za zlato ali za trgovske posle, mislimo, da se lahko še enkrat obrnemo h Gospodu in gn prosimo, naj nam tudi v prihodnjem letu nakloni zmago, kakor jo je preteklih letih.
V glavnem stanu, I. januarja 1945.
Adolf Hitler.
Bivši poljski diplomat proti Sovjetom
Rim, 2. januarja AS Vplivni ameriški katoliški list »America« ki se tiska v Združenih državah, se bavi v nekem svojem uvodniku s položajem vzhodne Evrope po vojni in zahteva takojšnje tozadevno jasno stališče severnoameriške vlade. Baltskim državam in vzhodni Evropi je treba zagotoviti zaščito proti Sovjetski Zvezi. Pisec članka je Anton Tarnowsky, ki je bil poljski poslanik v Ameriki do nastopa vlade Sikorskega. Tarnowsky svetuje, naj se nujno osnuje močan branik evropskega vzhoda proti Sovjetski Zvezi. Izjavlja, da bo z zavezniško ofenzivo nastal v vzhodni Evropi nevaren položaj, ki ga bo jx> vojni težko popraviti, ker nameravajo Angloamerikanci napasti Nemčijo

Zanimivo angleško priznanje vojaške slabosti
Rim, 2. jan. s. Tedenska revija »News Stales-man and NatioiK se v svoji številki z dne 29. decembra bavi z vtisom, ki ga .je bila vzbudila pred kratkim Churchillova izjava o »dotoku narodov«, ter si zastavlja vprašanje, kakšni viri tega >do-toka narodov« igrajo iiomembno vlogo v tej vojni. Člankar se sprašuje: Ali res samo delno izkoriščamo te vire? Odgovor je naslednji:
Cepitev sil, ki je neizogibna v vojni za zveze 7. zunanjim svetom, se zelo občutno kaže v pomanjkanju človeških moči. Nikjer se to tako očitno ne kaže, kakor vprav na morju. Izgube so velike, izguba posadk pa je še bolj nenadomestljiva kakor izguba ladij. Niso več tisti časi, ko je Krištof Kolumb odkril Ameriko s posadkami španskih ladjic in ko je Nelson plul po morju s posadkami kmetov, ki so jih s silo pobrali s podeželskih gostiln. Ljudje, ki zdaj služijo pri mornarici, imajo velike skušnje in v številnih primerih imajo za seboj tudi dolgo dobo šolanja. Treba je upoštevali, da je izostal pomemben vir. iz katerega se rekrutirajo mornarji, kajti Japonska nadzoruje kitajske obale, izvaja zaporo nad Kantonom in nad južnimi pokrajinami. Frncoski sobojevniki, mornarji s holand-skili ladij, belgijski ribiči, norveški in grški pomorščaki, ki se jim je posrečilo pobegniti z zasedenega ozemlja, so našli svojo zaposlitev pri nas. Njihovo število pa se ne more zviševati. Mi se moremo zanašati le v omejenem obsegu na naše sile in na sile imperija in se moramo zato v prvi vrsti obračati na Združene ameriške države, naj nas one oskrbe s posadkami za ladje, ki bodo zgrajene na podlagi njihovih načrtov. Kitajska, ki ima v svo-
jih mejah četrtino vsega prebivalstva na zemlji, naj bi postala največja dobaviteljica človeških moči za združene narode. Če pa ne odpremo spel birmanske ceste in če ne bomo oskrbovali Kitajske, bomo mogli izkoristiti svojo veliko silo na Daljnem vzhodu samo na pol. Ameriška mobilizacija se je šele komaj začela in Združene ameriške države morajo prebroditi še mnogo težav. Združene države nam lahko dajo izredno pomoč, kakor na primer s sodelovanjem na pomorskih postojankah in 7, graditvijo ceste čez Aljasko, vendar pa njihova zmogljivost v izdelovanju vojnega blaga v večjih množinah ne ustreza resnični proizvodnji, in Združene države so danes v prav takšnih težavah, s kakršnimi smo se mi morali borili leta 1940. Druge onstranmorske zaveznike razen Kanade je treba v prvi vrsti smatrati kot dobavitelje surovin. Nočemo več govoriti o potrati človeških sil, ki jo je imela za posledico naša politika v Indiji. Indijska vojska se še vedno počasneje izjio-polnjuje, kakor pa bi se morala, in tega je v neki meri kriva tudi nevarnost pred vstajami. Spričo tega je Indijo treba smatrali le kot delno sotrud-nico združenih narodov. Tudi v drugih delih imperija se opažajo močne cepitve sil. V .lužni Afriki so nacionalistom prijazni ljudje zelo močni in zelo delavni. Mnogi Južnoafrikanci bi celo rajši imeli za gospodarje Japonce, kakor pa da bi dovolili enake pravice rlomnčinoni
Iz vsega tega sledi, da angleški imperij s svojimi mrtvimi točkami, kakor z Irsko in Indijo, verjetno ni tako močno povezan, kakor je bil v prejšnji svetovni vojni,
iz Severne Afrike ter iz angleških otokov, dočim je vzhodno bojišče prihranjeno Sovjetom. Angleško-ameriške čete bi doživele navdušen sprejem (?), dočim bi bila fjopolnotna drugačna rcakcija v primeru, če bi Sovjeti zopet zasedli baltske države. Tarnowsky oporeka Sovjetski Rusiji, da je napadla baltske države. Finsko in Poljsko pod pretvezo vojaške varnosti. Obtožuje Sovjetsko Zvezo, da je uničila in izropala baltske države in mnogo prebivalstva zaprla ter deportirala Izjavlja, da baltske države. Finska, Poljska in Litva ne žele zasuž-njenja Rusom.
Seja ministrskega odbora za preskrbo in cene
Rim. 2. jan. AS. Včeraj popoldne se je pod predsedstvom Duceja sestal medministrski odbor za vzporeditev preskrbe razdeljevanja in cen. Seja je bila ob 19 prekinjena in 6e bo nadaljevala danes ob 17.
Angleški rušilec potopljen
Lisbona, 2. jan. AS. Angleška admiraliteta sjx>roča, da je bil piotopljen angleški rušilec *Be-lanx«. Bil je ena najmodernejših angleških vojnih ladij.
Zmeda v francoski Afriki
Tanger, 2. jan. AS. V Alžiru je bilo na povelje generala Girauda aretiranih 12 oseb. Imena aretironcev iz »političnih razlogov« niso bila objavljena. Na vprašanje časnikarjev je general izjavil, da so bile aretacije |iotrebne za preprečitev novih umorov, med njimi tudi umora Hoosevcltovega od|>oslanca Murphvja in Girauda samega. Druga poročila pravijo, da so med aretiranci tudi Severnoafriikanei, kar je do, kaz za velik odpor muslimanov zasrdenili krajev proti angleško-ameriški zasedbi. V Alžiru so bili ustreljeni tudi štirje železničarji, ki so bili obtoženi sabotaže.
Roosevelt preklinja
Buenos Aires, 2. jan Predsednik Roosevelt je izjavil škofu mons. De Andrea. da ima sedanja vojna edini namen. ki jo opravičuje vzpostavitev kraljestva Kristusovega na svetu«. — Roosevelt je dosegel višek nesramnosti. On. ki najbolj podpira Jude. prave sovražnike Boga, se drzne govoriti v imenu božjega sina! (»Piccoio«).
t
j&LOVENBCc, nedeljo, S. JaimarJa 10O-XX1.
Bter. %
Natečaj za povečanje kmetijske proizvodnje
Vodja fašizma, predsednik vlade, na podlagi kraljevega ukaza z dne 18. septembra lt)42-XX kraljevega ukaza z dne 25. avgusta 1942-XX, št, 1031, 61. 14 črka h) kraljevega ukaza z dne 20. maja 1941-X1X št. 489 po zaslišanju II. sekcije višjega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo odloča:
Čl. 1. Napoveduje se državni natečaj med italijanskimi državljani arijske rase, vpisanimi v PNF, obdelovalci kmetijskih posestev v Kraljevini, Libiji in na italijanskih otokih Egejskega morja za povečanje kmetijske proizvodnje v gospodarskem letu 1942-43-XX-XXI.
Glavni predmet tekmovanji tvorijo sledeče rastline: žita, krompir, stročnice za zrnje, sladkorna pesa, krmske rastline pa tudi živinoreja s posebnim ozirom na proizvodnjo mleka.
Natečaj obstoji iz pokrajinskih tekmovanj (eno za vsako pokrajino Kraljevine in Libije in eno za italijansko otoke Egejskega morja) in iz državnega tekmovanja, ki se ga bodo mogli udeležiti samo oni tekmovalci, ki bodo dosegli prvo nagrado ustrezne skupine v pokrajinskem tekmovanju.
Posestva tekmovalcev bodo razdeljena v sledeče tri skupine:
Velika posestva, če znaša skupna površina njiv z vštetimi večletnimi umetnimi travniki uad 80 ha v pokrajinah Piemonta, Ligurije, Lombardi-je, Venecije, Ljubljane, Dalmacije in Emilije; nad 80 ha v pokrajinah Toskane, Marke, Umbrije, Lacija in Kampanje, nad 150 ha v pokrajinah Abrucov, Pulije, Lukanije, Kalabrije, Sicilije, Sardinije, Libije in na otokih Egejskega morja.
Srednja posestva, če znaša skupna površina njiv z vštetimi večletnimi umetnimi travniki 15—80 ha v pokrajinah Piemonta, Ligurije, Loin-bardijo, Venecije, Ljubljane, Dalmacije in Emilije; 20—120 ha v jiokrajinali Toskane, Marke, Umbrije, Lacija in Kampanje, 30—150 ha v pokrajinah Abrucov, Pulije, Lukanije, Kalabrije, Sicilije, Sardinije, Libije iu na italijanskih otokih Egejskega morja.
Mala posestva, če znaša skupna površina njiv z vštetimi večletnimi umetnimi travniki do 15 ha v pokrajinah Piemonta, Ligurije, Lomhardijo, Venecije, Ljubljane, Dalmacije in Emilije; do 20 ha v pokrajinah Toskane, Marke, Umbrije, Laoija in Kampanje; do 30 ha v pokrajinah Abrucov, Pulije, Lukanije, Kalabrije, Sicilije, Sardinije, Libije in italijanskih otokov Egejskega morja.
Pri državnem tekmovanju bodo nagrade za tri zgoraj naznačeno skupine posestev posebej priznane, in sicer po priloženi tabeli D.
Pri vsakem pokrajinskem tekmovanju bodo nagrade priznane ločeno za vsako izmed treh posestnih skupin, ki se nahajajo v pokrajini.
Čl. 2. Prošnje za uvrstitev v tekmovanje, kol-kovane z R L. je treba vložiti do 31. januarja 1943-XXI pri Pokrajinskem kmetijskem inšpektoratu pokrajine, v kateri se nahaja posestvo tek-movalca.
Tekmovalci se udeležijo tekmovanja s celotnim gospodarstvom iu organizacijo kmetije, ki se z njo
prijavijo.
Isti tekmovalec moro vložiti ločene prošnje in se prijaviti za tekmovanje z različnimi posestvi in sicer tolikokrat, kolikor posestev obdeluje, ne da hi pa mogel doseči več kakor eno nagrado v vsakem pokrajinskem ali v državnem tekmovanju.
Tekmovanja se ne morejo udeležiti kmetovalci, ki prijavijo posestvo, čigar skupna površina je manjša kakor 3 ha.
V natečaj se ne sprejmejo ustanove, ki za njih vzdrževanje prispeva država, ali ki imajo kmetijsko posestvo, za katerega upravljanje prejemajo redne prispevke od države.
Čl. 3. Nagrade se priznavajo na osnovi naslednjih temeljnih činiteljev:
a)	skupna proizvodnja posestva — vštevši tudi ona drevesnih kultur (izvzemši čisti, gozdni okrasek), če te kulturo ne presegajo 50% posestva samega — ki se je dosegla bodisi s povečanjem že obdelane zemlje, ali z uvedbo postranskih kultur v največji možni meri, ali z umnim obdelovanjem, s katerim se je kar najbolj povečala proizvodnja sama in so bilo premagane, kolikor je le možno, krajevne in iz vojnega stanja izvirajoče težkoče;
b)	razpoložljive količine poljskih pridelkov, ki so določene za prodaj;
c)	količina in kakovost živinorejskih proizvodov, posebno proizvodnja mleka v onih okoliših in na onih posestvih, kjer je ta proizvodnja zelo pomembna.
Nagrad ne bodo mogli dobiti oni tekmovalci, ki ne bodo upoštevali predpisov načrta o kmetijski proizvodnji v smislu kraljevega odloka — zakona od 25. avgusta 1942-XX št. 1031.
Čl. 4. Pokrajinski kmetijski odbori bodo v smislu čl. R kraljevega odloka-zakona z dne 25. avgusta 1942-XX št. 1031 razpolagali za nagrade, ki pridejo v poštev pri pokrajinskem tekmovanju, z vsoto, označeno v tabeli A.
Ta vsota bo razdeljena v nagrade različnih vrst za posestne skupine v smislu čl. 1.
Nagrade se morajo objaviti kmetovalcem najkasneje do 30. novembra 1942-XXl z razglasom, v katerem bo zgoraj imenovani orlbor objavil tozadevni odlok, spopolnjen z navedbo vrste posameznih nagrad za pokrajinsko tekmovanje in pa
smernic tehničnega značaja, ki jih bo odbor Bam
določil po krajevnih razmerah
Ako bi bilo vrednih tekmovalcev v kaki Skupini premalo, more odbor na sedežu tekmovalnega razsodišča dodeliti odvečne premije te skupine drugiinf posestnih skupinam.
Čl. 5. Vsako pokrajinsko tekmovanje bo vodila komisija, ki jo bo imenoval pokrajinski 'kmetijski' odbor.
Komisija sama se bo mogla deliti v podkomisije za različno okoliše pokrajine in pooblastiti tudi posamezne člane za poizvedbe manjše važnosti, toda vse skupno s tehničnim osebjem pokrajinskega kmetijskega inšpektorata.
Ko bo komisija s posebnimi ogledi na mestu samem zbrala in ugotovila stvarne podatke na | 'kmetiji vsakega tekmovalca, vpisanega v tekmovanje, bo začela presojati udeležence tekmovanja po vidikih v smislu čl. 3. in smernicah tehničnega značnja, določenih v smislu čl. 4. po pokrajinskem kmetijskem odboru ter razdelila kmetovalce v dve skupini: v one, ki niso vredni nagrade in one, ki zaslužijo nagrado. Za zadnje bo sestavila lestvico.
Končno veljavno bo razsodil in dodelil nagrade pokrajinski kmetijski odbor, ki mora dokončati svojo nalogo najkasneje do dne 30. novembra 1943-XXII.
V	tem roku bo vsak pokrajinski kmetijski odbor dostavil ministrstvu za kmetijstvo in gozdove: a) besedilo seje, na kateri je bilo sklenjeno dodeliti nagrade, lestvico tekmovalcev za vsako posestno skupino, ki so zaslužili nagrade in označbo dodeljenih nagrad; b) izvirne prijave tekmovalcev, sprejetih k tekmovanju v državnem tekmovanju.
Čl. 0. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdove more vsak čas zahtevati pojasnila, ki jih bo smatralo za potrebne.
Čl. 7. Razsodiščna komisija državnega tekmovanja bo imenovana z odlokom Ministrstva za kmetijstvo in gozdove do 31. marca 1943-XXI.
Čl. 8. če se je nagrajeni tekmovalec kakor koli poslužil za vodstvo pri obdelovanju posestva pomoči tehničnega ravnatelja (upravitelja) je dolžan izplačati le-temu četrti del dosežene nagrade.
V	primeru solasništva, delnega kolonstva ali BOuživanja je nagrajeni tekmovalec dolžan kolonom ali souživalcem ustrezajoči del nagrade, znižane za vsoto, ki pripada po določilih prednjega odstavka tehničnemu upravitelju — Če je nastavljen — izplačati v istem razmerju, kakor so razdeljeni pridelki posestva na osnovi pogodbe o kolonstvu ali soužlvanju.
Čl. 9. Za Izvedbo natečaja v Libiji in na italijanskih otokih Egejskega morja bodo naloge, zaupane pokrajinskim vodečim komisjiam, pokrajinskim kmetijskim odborom in pokrajinskim kmetijskim inšpektoratom izvrševali kraljevi kmetijski pokrajinski uradi Libije oz. generalne direkcije kmetijstva in gozdov vlade italijanskih otokov.
Čl. 10. Izdatek za nagrade tega tekmovanja v skupni višini 5,000.000 L bo obremenjeval proračun izdatkov Ministrstva za kmetijstvo in gozdove za proračunsko leto 1943-1944/XXI-XXII na part, ki odgovarja partiji št 78 proračunskega leta 1942-1943/XX-XXI.
Pričujoči odlok bo sporočen najviijemu računskemu uradu, da ga zabeleži.
Nagrado za tekmovanje.
Skupina: velika posestva — 15 nagrad, vsaka po L 100.000; skupina: srednja posestva — 15 nagrad, vsaka po L 50,000; skupina: mala posestva — 20 nagrad, vsaka po L 20.000.
Pokrajinsko tekmovanje.
Pokrajinski kmetijski odbor v Ljubljani je na osnovi pooblastila, ki mu ga daje zgoraj navedena uredba Voditelja fašizma in Predsednika vlade, odredil sledečo razdelitev nagrad za skupni znesek L 50.000, ki je dodeljen pokrajini. Kategorija — velika posestva, ki imajo skupno površino njiv z vštetimi večletnimi umetnimi travniki nad 80 ha: 1. nagrada 5000 lir, 2. 4000 lir; 3. 3000 Ur; 4. 2000 lir; 5. 1000 lir.
Skupina: srednja posestva, ki imajo skupno površino njiv z vštetimi večletnimi travniki 15 do 80 ha: 1. nagrada 4000 lir; 2. 2500 lir; 3. 1500 lir; 4. 1000 lir; 5. 800 lir; 6. 800 lir; 7. 700 lir; 8. 700 lir; 9. 500 lir; 10. 500 lir.
Skupina: mala posestva, ki imajo skupno površino njiv z vštetimi večletnimi umetnimi travniki 3—15 ha: 1. nagrada 3000 lir, 2. 2500 lir, 3. 2200 lir, 4. 2000 lir, 5. 1700 lir, 6. 1400 lir, 7. 1200 lir, 8. 1000 lir, 9. 900 lir, 10. 800 lir, 11. 700 lir, 12. 600 lir, 13. 500 lir, 14. 500 lir, 15. 400 lir, 16. 400 lir, 17. 4«) lir, 18. 300 lir, 19. 300 lir, 20. 300 lir, 21. 250 lir, 22. 250 lir, 23. 200 lir, 24. 200 lir.
Posestva, ki se udeleže pokraj. tekmovanja v okviru držav, natečaja za povečanje kmetijske proizvodnje, bodo po določilih čl. 3. Ducejevega odloka pregledana in presojena v svoji celoti, vpošte-vajoč pri tem krajevne pogoje okolice, v podrobnostih pa se bodo pritegnile v presojo sledeče činjenice: 1. način gospodarske uprave, 2. zbolj-šave in ureditve zemljišč vsega posestva, kakor tudi posameznih parcel, 3. zmanjšanje neplodnih površin, 4. shranjevanje in uporaba hlevskega gnoja in gnojnice, 5. shranjevanje in uporaba krmil
Visoki komisar na obisku v vojaški bolnišnici
Razdelitev daril ranjencem
Ljubljana, 31. decembra.
Včeraj popoldne je Visoki komisar v spremstvu soproge obiskal vojuško bolnišnico, kjer so ga sprejeli ravnatelj in zdravniki.
Eksc. Grazioli je obiskal ranjence, med temi tudi člane prostovoljne protikomunistične milice, se zanimal za vojaške nastope, katerih so se udeležili, za njihovo zdravstveno stanje in za njihove družine.
Potem se ie pogovarjal z drugimi številnimi bolniki, želeč jim vse najboljše.
Ranjencem in bolnikom so bila razdeljena darila in nagrade.
Visokega komisarja so sprejeli z izrazi za- | bvale in vere v Duceja.
Preden je zapustil bolnišnico, je Visoki komisar izrazil svojo zahvalo in pohvalo ravnatelju in zdravnikom.
Podaljšava predpisov o oddajanju nepremičnin v najsm
Člen !. Rok iz člena 1. naredbe z dne 9. okt. 1941-XIX št. 121 se podaljšuje do konca sedanjega vojnega zapleta.
Člen 2. Ta naredba 6topi v veljavo od dne objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Odprava davka na luksus za blago
Člen 1. Odpravlja 6e davek na luksu6, uveden z uredbo z dne. 14. avgusta 1932 za blago, navedeno v spisku, priloženem omenjeni uredbi in v pozneje izdanih zakonodajnih odredbah.
Ta davek se odpravlja tako za blago, proizvedeno v Ljubljanski pokrajini kakor za blago kakršnega koli izvca, ki se vanjo uvozi.
Člen 2. Za uvoz iz inozemstva in z ozemlja Italijan6ko-alban6ke carinske zveze ni zavezano davku na luksus blago, ki se deklarira in overovi pred dnem uveljavitve te naredbe, če je na ta dan še v carinarniških prostorih in se zadevne davščine še niso plačale.
Člen 3. Ta naredba, s katero se razveljavljajo vse druge, njej nasprotujoče ali z njo nezdružljive določbe, stopi v veljavo dne 1. januarja 1943-XXI.
»SLUŽBENI LIST« za Ljubljansko pokrajino objavlja v svoji številki z dne 30. decembra še »Uredbo o posebni uvozni pristojbini za blago, za čigar uvoz v pokrajino so odrejene omejitve« in »Začasne spremembe davka za poslovni promet«. — Obe uredbi bomo objavili naknadno.
■J f|cl|ft Kupujemo večje
JmIUIIU število rabljenih radio aparatov. Ponudbe z navedbo znamke, letnice, števila žarnic, ceno in številko pod katero je aparat spravljen pod šifro .RADIO" na oglasni oddelek .Slovenca" 7330.
Razglasi davčne uprave
Važno opozorilo za hlfine posestnlkct Vsi oni lutntki biS, ki' imajo iz katerega koli vzroka prazna stanovanja ali lokale na dan 1. januarja 1943-XXI bo opozarjajo, da prijavijo v smislu čl. 40 zak. o nep. davkih prazno »tanje najkasneje do 14. januarja 1943-XXI. Kdor ne vloži prijave v tem roku. bo izvršen odpis igradarine zaradi praznega stanja Selo od dno, ko ho davčna uprava prejela prijavo. Prijavo, kolko-vano a 4 lirnml, je oddati pri davčni upravi.
Zapadlost nekaterih taks. Davčna uprava za meato Ljubljana razglaša; V času 0(1 1—15. januarja zapadejo v plačilo naslednjo takse: 1. letna taksa za stalno reklame (tar. post. 8 taks. znk.). Prijaviti in plačati je tudi tukso za koledarje (stenske, družhone, lopne) in sicer preden so dajo v promet; 2. taksa za tekočo račune (tar. post. 37 taks. zak.). Vložiti se morajo tudi negativne prijave, sicer je kazen 190 lir; S. letna taksa za biljarde (tar. post. 98 tnks. zak.) v času od 1.—31. januarja; 4. dopolnilna prenosna taksa (tar. post. 12 prip. 12 taks. znk.); 5. točilna taksa za I. polletje 1943 (tar. post. 62 taks. zak.) v času od 1. januarja do 15. februarja; 6. letna taksa za troiSarinska skladišča za vino in žganje (tar. poBt. 215 a taks. zak.).
■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■»■■■■M
»Citaj in širi »Slovenca!«
in postranskih pridelkov gospodarstva, 6. uvedba kisanja krme.
Kmetovalci Ljubljanske pokrajino!
Pokrajinski kmetijski odbor se obrača na Vas z živim in toplim vabilom, da se udeležite pokrajinskega tekmovanja za zvišanje kmetijske proizvodnje, da bi se pomerili v svojih sposobnostih in v svojem navdušenju na važnem poprišču s tovariši starih pokrajin Kraljevine.
Gotovi smo vašega pristanka in ne dvomimo, da si boste znali priboriti čast v odlični tekmi med seboj in s tovariši drugih pokrajin ter tako, čeprav s skromnim prispevkom pomagali izvršiti težko nalogo, ki čaka kmetovalce, da zagotovijo narodu prehrano.
Načelnik kmetijskega inšpektorata, predsednik pokrajinskega kmetijskega odbora: dr. Giacomo Rigoni.
»Obisk« — zaključna števillca III. letnika
Z debelo, 48 strani obsegajoče dvojno številko, ki je izšla za Novo leto, je »Obisk«, edina sloven-sk« ilustrirana družinska re.vija, zaključil svoj tretji letnik. List je pod spretnim uredništvom Mirka Javornika in Ludvika Klakočerja dosegel v zanimivosti, raznolikosti ter vsebinski tehtnosti prav to leto višek.
V zvezi 8 to ugotovitvijo zasluži predvsem pohvalo podjetje, ki nam »Obisk« izdaja, saj ni ohranilo v življenju samo te revije, temveč vse vse publikacije. Enasta in dvanajsta štev. letošnjega »Obiska« prinaša to pot na naslovni 6trani ovitka v bakrotisku posnetek iz najmočnejšega slovenskega novejšega dramatskega dela, iz Gregori-novega »Očenaša« kot sodoben božični motiv. Na nadaljnjih treh straneh bakrotiska dobimo še vreto lepih fotogratskih motivov in posnetkov.
Vsebinski del te zelo obširne in zanimive številke objavlja na prvi strani ponatis najstarejše slovenske božične pesmi z nekaj risbami slikarja F. Smerduja. Ksaver Meško je v 6vojem zrelem 6logu napisal idilično sliko »Starkina ura«. Iz Gregori-novega dramatskega cikla »Oče naš« je zdaj prvič priobčen v tisku odlomek, in sicer četrta, času primerna slika »Daj nam danes naš vsakdanji kruh« z ilustracijami iz ljubljanske uprizoritve tega močnega dela Jože Krivec priobčuje sodobno, občuteno božično »Pismo« daljnim staršem. Tone Gla-van je prispeval duhovito in originalno literarno-zgodovinsko sliko »Ponočnjaki«, dobre karikature Trubarja, Pohlina, Prešerna, Aškerca, Stritarja, Levstika. Jurčiča ter slovenskih pisateljev do S. Ša-lija, M. Javornika in T. Glavana je k sestavku narisal vedno bolj uveljavljajoči se mladi ilustrator Rom. A. Pezzi piše o zanimivi zamisli »Zvona padlih v Roveretu«, ki poje v spomin prav vsem žrtvam iz prve svetovne vojne, vsak dan eni narodnosti. Članek ie ilustriran z zanimivimi slikami. Iz najnovejšega Dickensa v slovenskem prevodu M. Javornitca, iz »Dorritove najmlajše«, je priobčen ganljiv odlomek »Pravljica o zakladu s senco«. Drago Gornik obnavlja »Pripovedko o Zlatorogu« ob lepih fotografijah iz Zlatorogovega bajnega kraljestva Triglava in raznih slikarskih molivih iz Triglava in raznih 6likarekih motivih iz bajke o Zlatorogu. Zorko Simčič je za to številko dal humoresko »Napeti trenutki...;« Iz romunskega narodopisja je vzeta pravljica »Stan Bolovan«. Nekaj strani zanimivih fotografij iz Avstralije nas seznanja 6 skrivnostmi in posebnostmi te celine, ki je danes v ospredju političnega in vojnega dogajanja. Miklavž Kuret se oglaša 6 črtico Mitnicar Janez Frfila dela jaslice«. Snov je zajeta iz stare Ljubljane in jo ponazarja venec posnetkov po Fr-filovin originalnih jaslicah, za katerih podobe je iemal tipe iz tedanjega ljubljanskega življenja. Resnična »legenda iz današnjih dni« in za današnje dni je »Hudič na cesti«. Dr. St. Mikuž je napisal v tej številki izredno zanimiv prikaz »Ponarejena umetnost«, s katero nas uvaja v napol kriminalni svet špekulacije z umetninami. Marjan Juvan priobčuje zajemljivo pi6ani in ilustrirani sestavek »Ljubezen rož je sladka«. Ciril Soukai je prispeval jxstro športno reportažo »Bajke in resnica o maratonskem teku«, v besedi in sliki Štiri strani mode, dve strani ugank in šaha zaključujejo ta zanimivi zvezek »Obiska«. — (»Ob:6k« velja letno 40 lir ter se, naroča pri upravi, Ljubljana, Kopitarjeva ul. 2 — Ničman. Uprava prosi, naj naročniki izvolijo čim prej poravnati naročnino, da listu olajšajo redno izhajanje.
Prof. Anton Oven — umorjen
Pred meseci smo poročali, da so partizani v Beli krajini odpeljali v gozd tudi prot. A. Ovna, za katerim je pozneje sled izginila. Zdaj pa je prišlo sporočilo od vaške straže v Semiču, da so našli njegovo truplo na Brezovi rebri. Z doma so ga odvedli partizani 15. maja, ubili pa 19. maja. Šele zdaj, pred božičnimi prazniki, so našli njegovo truplo in ga pokopali v Semiču. Na truplu so odkrili znake strahovitega mučenja in zdravniška komisija jo ugotovila sledeče: obe nogi in obe roki je imel zlomljeni, desno roko celo dvakrat, dalje je imel zlomljeno hrbtenico ter razbito levo stran lobanje. Del leve noge je bil zgrizen od lisic, ker je bilo truplo površno zagrebeno.
Prof. Oven je bil agilen, idealen slovenski kulturni delavec. Nikdar in nikjer ni iskal sebičnih ciljev, temveč le koristi naroda in ljudstva. Bil je živahne, vedre narave, do vsakogar dobrodušen in prijazen, a v delu nesebičen in žilav. Sovraštva ni poznal; nasprotno, njegovo toplo srce je bilo za vsakogar, kdor je bil pošten in narodu zvest. Svojim dijakom pa je bil ljubezniv svetovalec in pravi tovariš. Ti ga bodo močno pogrešali.
In tega človeka so partizani ubilil Vprašamo: čemu? Kaj jim je storil? Kaj bj vprašali, čemu, saj so ravno pošteni, idealni ljudje komunistom napoti, prav take hočejo iztrebiti iz našega naroda. A jih ne bodo, kajti vprav njegova muče-niška smrt daje ljudem nove pobude za še večin vztrajnosti v borbi. — V6e zdravo 6e bo še ohranilo — tam pa je strup in sovraštvo. — Kdo bo močne]ši? Ti. za katermt stoji strnjeno slovensko ljudstvo, ali oni, ki jih vodi ž'oov6ka in-ternac'onaIa?
_WW\jfIJFJFJF_2
CESARICA S TRPEČIM SRCEM
—————— yii:!!Hi!lin!li!;ini!iiiiiiiii!iill!iHiiiii
Čudno je pa tudi to, da se je zelo .rada mešala med navadno množico iz predmestij, ter se med njimi čutila moralno prav tako svobodna kakor na morju in v gorah. Zato se je prav rada kar slučajno sprehajala po najbolj umazanih ulicah londonskega pristanišča, pristanišča v Liverpoolu, po delavskih ulicah Manchestra, Ant-werpena, Genove, Barcelone, Zuricha, Neaplja, Smirne, Kaira in Alžirja. Na te sprehode se je vedno odločila nenadoma in krajevne policije so biie obupane, ker niso vedele, kako jo naj zaščitijo. Med množico pn je čutila, da se je osvobodila vseh socialnih bremen: »Vsekakor mi nI tako tesno, kakor na naših dvornih plesih...«
Po svojih potovanjih je Elizabeta od časa do časa prišla tudi na Ažurno obalo v južni Franciji. Prišla je v Menton in Cap Martin. Tam je vsako zimo živela cesarica Evgcnija (žena Napoleona III.). Bivala je v vili, ki ji je v spomin na Korziko dala ime »Cyrnos«. Obe cesarici sta kmalu sklenili veliko in prisrčno prijateljstvo. Obe sta bili enako nesrečni, oho enako plemeniti, obe imeli iste pojme o vladarskem sijaju. Od časa do časa je prihajal tja Franc Jožef — na skrivaj. Vsi trije, ki jim je bilo srce tako polno trpljenja, so se nato predajali zaupnim besedam prijateljstva.
Elizabeta je bila z bivanjem pri cesarici Evgeniji vedno zelo zadovoljna. Včasih si je zažeiela, da bi tam umrla. »Kadar bom mrtva, želim, da moje truplo polože na oder tik ob teh morskih valovih...«
Med tem ko je Elizabeta romala p« vsem svetu, si je cesar pomagal, kakor si je pač mogel. Vsak dan zjutraj ob šestih je po-
trkal na vrata vile pri Schrattovi. Včasih se je celo prekršil nad dvornimi predpisi in se je z njo sprehajal po drevoredu Schon-brunna.
Katarina Schratt pa je še naprej igrala v dvornem gledališču. Dunajčani so jo radi gledali in ji ploskali, dasi je postajala bolj debela in se je hitro bližala Štiridesetemu letu starosti.
Iz ozirov dostojnosti s© je jjoročila s skromnim madžarskim uradnikom. Njen mož pl. Kiss je takoj doumel vse dolžnosti ženinega igralskega življenja.
Kadar se je Elizabeta prikazala na dvoru, je takoj j>oklicala k sebi Schratt-Kissovo. Večkrat se je z njo podala na dolg sprehod po drevoredu SchOnbrunna. Katarina Schratt je morala večkrat priti tudi na kosilo na dvor.
Nekega dne pa se je Elizabeta pogovarjala s svojo hčerko Marijo Valerijo. Ni se mogla več zadržati in je izbruhnila v nezadržno izpoved: »Zakaj sem se rodila?... Moje življenje ni koristno... Sedaj sem samo š'e ovira cesarju... Pred njim se čutim včasih tako osmešeno.. .«
Nekega dne pa je zopet rekla: »Zakaj je zakonska zveza tako čudno urejena... Ko sem bila petnajst let stara, so me prodali. Prisilili so me, da sem dala prisego, ki je nisem rnzumela in katere se ne morem več otresti.. .<
Petnajsto poglavje.
Na pomlad lete 1896 se je Elizabeta za kratek čas otresla mftre, ki jo je tlačila. Po žatoigri v Mayerlingu se je popolnoma umaknila iz dvornega življenja in se pri uradnih prireditvah sploh ni več prikazovala. Toda madžarsko odposlanstvo je prišlo s prošnjo, da naj se udeleži slovesnoll, ki jih bo madžarsko ljudstvo priredilo v proslavo tisočletnice narodnega državnega obstoja. Pristala je. Njeni zvesti Madžari so jo pozdravljali s takim navdušenjem in veseljem, da je bila ginjena do solz.
Takoj nato pa se je zopet predala beganju po svetu. Nekaj stalno skrivnostnega jo je podilo po svetu. Neusmijlena usoda Wittels-bachovcev in Habsburžanov jo je vedla v nove nesreče.
Dne 6. maja 1897 je doživela nov strašen udarec. Njena 6estra vojvodinja alensonska, ki je živela v Parizu, je živa zgorela v ogromnem požaru, ki je zajel jioslopje, kjer so ravno priredili veliko dobrodelno prireditev.
Ta udarec je strašno vplival na že zrahljano Elizabetino zdravje. Začela je tožiti o silnih bolečinah, noči brez spanja so se vračale, vedno jo je prijemala omedlevica. Živčno je bila pač popolnoma na koncu. Odšla je na zdravljenje v Nauheim, nato v Kissin-gen, pa ni nič pomagalo.
Nazadnje je nad zdravniki obupala, ker je spoznala, da nje človeška sredstva ne morejo ozdraviti. Predala se je za vedno trpljenju, vendar pa je slutila, da to trpljenje ne bo več dolgo trajalo.
Vsak hip ji je šinila skozi glavo misel na smrt. Vse dogodke si je tako razlagala, kakor da ji napovedujejo smrt.
Nekega dne jo je hotela njena dvorna dama grofica Sztaray opogumiti in ji je rekla: »Možje se ne bi smeli bati smrti. Smrt je večen počitek; mogoče je smrt celo sreča...« Cesarica pa ji je trdo odgovorila: »Kaj v| vesle. Noben potnik se od tam ni vrnil...« In njene oči je zalilo občutje strašne groze.
Včasih je ponoči videla »strahove«. Videla je drveti mimo sebe belo prikazen, ki jo je zrla tako dolgo, dokler ni omedlela. Razhu-, rila se je še bolj zaradi tega, ker je vedela za izročilo med Ilabs-buržani, katere je na smrt ali kakšen hud dogodek vedno opo-; zarjala takšna bela prikazen. To nočno prikazen so na habsburškem : dvoru imenovali »belo gospo«. Vsi člani habsburške družine so bili
■	dobro obveščeni, da sc jc ta »bela gospa« prikazala v dvorana).
■	Schonbrunna v kritičnih dneh leta 1621, 1740, 1809 in 1866; nekaj dni pred Rudolfovim samomorom se je »bela gospa« zopet prikazala in sicer v januarju 1889.
»
Ste*. 2.
»SLOVENEC«, nedelj«, 3. Januarja 1{M3-XXL
Stran 3
»Trije kralji« romajo po mestu
Nešteto je priložnosti, ko si znanci in prijatelji voščijo vse dobro. To so godovi, rojstni dnevi, prazniki, potovanja, važnejši opravki, pa vse do vsakdanjega pozdravljanja, ki je dejansko le voščilo, ko si ljudje stiskajo roke in voščijo dobro jutro, dober dan ali lahko noč. Pomembnejša voščila zalijejo prijatelji s čašo vina, otroci pa dobijo ob takih priložnostih kaj drobiža ali Kaj za pod zob.
Posebno zgodnji so bili letos »trije kralji« v mestu, ki so se pojavili na ulicah že na Štefanovo. Bilo jih je več kakor prejšnja leta, po zunanjosti in opremi pa ste se lahko na prvi mah prepričali, da jim je poglavitna stvar puščica, v katero so pobirali desetice, dvajsetice in petdesetice. Tu pa tam je padla tudi kakšna lira, te pa so bile že bolj redke. Lepa in prikupna navada nekdanjih koled-nikov, ki so obiskovali pred novim letom hiše in prepevali stare ljudske pesmi, se je spremenila v zasebne nabiralne akcije, Fantički, ki so si izrezali papirnate krone in ki niso bili preveč izbirčni glede oblačil in si tudi niso dali preveč truda glede petja, niso mogli prikriti videza, da gre dejansko le za prenašanje nabiralne puščice.
Kljub temu pa so jim dobri Ljubljančani rade volje odpirali vrata in jih nagradili z drobižem. V množici »kraljevskih« skupin pa je bilo tudi nekaj takih, ki so bile na višini. Potrudili so se, da so si nekje izposodili lepa oblačila, pozlatili so si krone in tudi na svojo značilno zvezdo niso pozabili. Če so imeli še kolikor toliko ubrane glasove, tedaj so bili vsekakor zadovoljni zvečer, ko so se oddahnili od trudapolnega dela in preštevali drobiž, ki so jim ga podarili dobri ljudje.
Vmes je bilo seveda precej nepridipravskih trojk, katerim je šlo za navadno pobiranje. Taki so komaj vedeli, da mora predstavljati prvi Gašperja, drugi Miho in tretji Boltežarja. Poglavit-
no se jim je zdelo, da je eden namazan s sajami in da je puščica tako zaprta, da so goljufije nemogoče. Ljudje, ki imajo dober nos za tantičke, so jih seveda kaj kmalu pogruntali. V neki gostilni so zahtevali, naj zapojo še eno pesem, kralji pa so jo hitro pobrisali skozi vrata, zakaj zategla »Mi smo sveti Trije kralji...» je bilo vse. kar so znali. Nekje pa se je zgodilo, da so hoteli še peti, glasovi pa so bili vse prej kot ubrani. Tam so jim hudomušni ljudje zagrozili, da bodo zahtevali denar nazaj, če ne bodo takoj odšli. Posebno smolo so imeli trije fantički, ki so v vsem predmestju znani, da iz nagajivosti pritiskajo na hišne zvonce, ko gredo domov in za katere ljudje niso pozabili, da so jim napravili na vrtu še poleti, ko so zorele slive, hruške in jablane, občutno škodo. Gospodar jih je v neki družini spoznal in jim pošteno navil ušesa, čeprav s sajami namazana.
Letošnji koledniki so se lahko prepričali, da je veliko konkurence in da ne gre brez »kvalitetnega« nastopanja. Fantički, ki so se naučili lepih voščil, so dobro odrezali in so jih tu ta pam ljudje tudi radi obdarili z malenkostjo za pod zob, nad lenuhi pa so se jezili in jih odpravili z izgovorom, da so bili že drugi pred njimi. Tisti, ki so bili takih in podobnih obiskov povsod veseli, so bili drobni otročički v družinah. Marsikje so se jih bali — saj je bil sajasti kraljiček pogosto podoben navadnemu parklju — so jih pa le radi poslušali in si ogledovali srečne fantičke, ki smejo svobodno hoditi od hiše do hiše. Cisto razumljivo, da si je potem tudi drobiž v družinah oskrbel zasilno opremo in presenetil starše s koleaniškim vo-ščilom. Teh so bili kajpada najbolj veseli. Vse kaže, da koledniška navada ne bo izumrla kakor grozi marsikateri drugi lepi ljudski šegi, fantičkom pa, ki bodo še te dni obiskovali hiše, priporočamo malo več truda pri »režiji nastopanja« in pri izbiri pevskega programa.
Iz župnijski kronik ljubljanskih fara
Stolna župnija
V letu 1942 je, bilo v 6tolni župniji 56 oklicev. Po oklicih 6e ni nobena zaroka razdrla.
Porok je bilo 29, in sicer 24 iz domače župnije, 5 parov je bilo iz drugih ljubljanskih župnij tu poročenih. Iz stolne župnije 60 šli 4 pari dru- j zjat0 7našo g. kanonik Alojzij' Stroj, katerega je gam k poroki. V stolni župniji se je torej vsega ' SVi Oče malo prej imenoval za prelata. — Letos 6kupaj jx>ročilo 28 domačih parov. Najstarejši že-	->■,	vnoliano rkns^hne mladinske
pTevzvi^enega gosp. dr. Gregorija Rožmana. Razveseljiv obisk so verniki pokazali pri šmar-nični pobožnosti; vse govore so imeli 00. iz Družbe Jezusove. — V juliju se je stolnica dvakrat posebno praznično oblekla: 12. julija je bila nova maša g. Maksa Ocepka, 26. julija je pa zapel svojo
nin je bil 51 let star, nevesta najstarejša pa 44 let. Tri neveste 60 bile mladoletne, majmlajša je imela 16 let. Ženini 60 bili vsi polnoletni.
Rojenih je bilo 22 otrok in sicer 18 v bolnišnici, 1 v Leonišču, 3 na domu. OJrastel je bil eden krščen.
Umrlo je 30 župljanov, doma 16, v bolnišnici 14. Med temi je bilo 9 moških in 21 žensk. Najstarejši moški je imel 87 let, najstarejša ženska pa 86. let. Med vzroki 6tnrti je vpisana posebno možganska kap, rak, ostarelost, v dveji slučajih tuberkuloza. Otrok je umrl 6amo eden. — Meti pokojnimi 60 vpisani apo6t. protonotar kanonik Ivan Sušnik, pesnik kanonik Dr. Alojzij Merhar, Novo-meščan Anton Jakac, Marija Trnkoczy, Josipina Strnad, Josipina Perko. Frančiška Jaklič, Marija Gerkman in mati bivšega ljubljanskega župana Marijana Perič.
Med izrednimi pobožnostmi je bila na prvem mestu narodna zado6tilna pobožno6t prvih petkov; skupnih obhajil se je udeležilo okrog 7.500 vernikov. Močno obiskane so bile postne pridige ^^■■■■■■■■■■■■■aBBBBHBDBBBBiaBBBB
Poraz komunistov na Blokah
23. decembra ob devetih zvečer so partizani napadli na Runarskem pri Blokah maloštevilno posadko vaške straže ter jo hoteli poklati. Pri napadu so sodelovale zelo številno partizanske tolpe, ki so jih komunisti v ta namen zbrali od blizu in od daleč. Po nekaterih začetnih uspehih so komunisti res zasedli vas ter začeli po njej pleniti. Fantje so se umaknili v svoje utrjene postojanke, predvsem v cerkveni stolp, s katerega so zlasti uspešno kljubovali komunistom. Komunisti so napadali celo noč, toda odpor fantov je bil nezlomljiv in njihova obramba nadvse uspešna. Cele skupino komunistov so padale pod njihovimi kroglami. Toda kljub velikanskim žrtvam komunisti niso mogli nikakor prodreti. Fantje sami so imeli eno samo žrtev, in sicer junaškega Marinčka Stanka. Drugi fant, Ponikvar Jože, pa se je sam poškodoval pri metanju bomb in podlegel poškodbam. Ob pol desetih zjutraj so se partizani začeli umikati. Naložili so 6 vozov polnih mrličev. Dva voza mrličev so odpeljali skozi Bcnete, štiri skozi Ravne, 6 mrličev so nesli kar tako proti Kotlju, 6 mrličev pa je obležalo na kraju napada, mod njimi bataljonski poveljnik in pa krvnik. .Vseh partizanskih žrtev je nad sto.
Tako so preprosti kmečki fantje zopet dokazali, da je ljubezen do lastnega doma in pa čut poštenosti vendarle močnejša od sovraštva komunistov. Izgube, ki jih zdaj tn, zdaj tam dobivajo komunistične tolpe, gotovo ne bodo ostale brez posledic tako na številčno moč kakor na razpoloženje komunističnih obnpancev. Ne bo jim preostalo dragega kakor ali predaja ali gotovo smrt.
so bile za počitnice vpeljane posebne mladinske maše. V stolnici je bila vsako nedeljo in praznik ob 8. Mladinski zbor je lepo peval in s tem povzdigoval mladinsko službo božjo. — Duhovščina stolne župnije je v tem letu izvršila v velikem delu 6tolne župnije hišne družinske obiske; verniki so bili prihoda duhovnika vc6eli. Več družin 6e je, posvetilo presv. Srcu.
Župnija sv. Družine
Naša župnija je še mlada, saj šteje šele pet let svojega obstoja. Prebivalcev ima približno 6.500.
Lete« je bilo razveseljivo to dejstvo, da so pridno delovale verske organizacije, zlasti je bilo opaziti mnogo navdušenja pri mladinskih kongre-gacijah. Pridno 6ta delovali tudi obe karitativni organizaciji, zlasti Vincencijeva konferenca, ki je samo za Božič obdarovala nad 100 družin, a tudi med letom nudila mnogim družinam pomoč v njihovi stiski. Pohvalo zaslužijo naši, na splošno revni župljar.i, zlasti v tem, ker 6e prošnji za prispevek najbednejšim na splošno res radi odzovejo.
Poročenih je bilo 46 parov. Najstarejši ženin je imel 62 let, najmlajši pa 21 let. Najstarejša nevesta 55 let, najmlajša pa 17 let. Povprečna 6tarost pri ženinih znaša 32, pri nevestah 27 let.
V6eh faranov je bilo rojenih 103. Od teh je bilo doma rojenih in krščenih 11, v bolnišnici rojenih in doma krščenih 3, v bolnišnici rojenih in tam krščenih 88, mrtvorojen 1; zakonskih 94, nezakonskih 9, moških 57, ženskih 46.
Umrlo jih je v župniji 73, moških je 44. ženskih pa 29. Najstarejši je umrl v starosti 87 let. Največ jih je umrlo za rakom, enako število za jetiko in kapjo. Povprečna umrljivost pri moških 53, pri ženskah 47.
Vsah reden ..Sloventev" naročnin fe zavarovan t
3.800 Lir
socialne podpore v primeriti smrtne nesreCe
Pravilnik
Cl. I. Smrtne nesreie, za hatere izplaCule honsorcl! ..Slovenca" podpore, so:
1.	Nesreče pri izvršenim ju poklicnega dela v poljedelstvu, pri živinoreji in v gozdu, v obrtill in industrijskih obratih in podjetjih.
2.	Nesreče na vozilih in železniške nesreče.
3.	Nesreče vsled strele, ognja in povodnji.
4.	Nesreče vsled strupenega pika.
Vri katastrofalnih nesrečah, ki zahtevajo več človeških življenj, se da podpora največ 19.000 lir, ki se o enukih delih razdeli med prizadete upravičence.
Podporo se n« Izplatule za le-le smrtne slufnje:
Umori. — Kap. — Smrtni slučaji, ki so posledica bolezni, telesnih hib, telesnih poškodb, ali nastanejo vsled trajnega prenapora telesnih sil. — Nesreče vsled pijanosti. — Nesreče v primeru vojne, vstaj, revolucij, demonstracij; pri pretepih, če se pretepa udeleži ponesrečenec ali dedič. — Nesreče na lovu. — Nesreče pri tekmah, pri vožnji z motornimi vozili brez izpita. — Nesreče pri letalih in podmornicah. — Nesreče pri izdelovanju in izven poklicnem uporabljanju razstrelil in eksplozivnih snovi.
Cl. II. Poiloll, pod haienml se podpzra lrplata, so:
1.	da je bil ponesrečenec redni naročnik „Slovenca
('/.a rednega naročnika tSlovencat se smatra tista fizična oseba, ki na nje naslov list prihaja. Ako sta rta naslovu zapisani dve ali več oseb, se v primeru smrtne nesreče enega teh vzajemnih naročnikov prisodi pripadajoči del podpore.)
2.	da je ponesrečenec za tisti mesec, v katerem se je smrtno ponesrečil, imel naročnino že plačano;
3.	da smrtne nesreče ponesrečenec ni zakrivil in se tudi ni ponesrečil o dušni zmedenosti;
4.	da je smrt nastopila takoj ali najkasneje osmi dan po dnevu nesreče; v vsakem primeru pa kot nedvomna posledica ene izmed nesreč, naštetih o čl. 1. tega Pravilnika.
€l. 111. Pri zahtevali podpore te Ireba nvaževafl tole:
1.	Zahtevati podporo so upravičeni: ponesrečenčeva rodbina ali pravni dediči. Ti morajo v prošnji za podporo izjaviti, da v celoti sprejmejo pogoje tega Pravilnika.
2.	Prošnjo za podporo vloži upravičenec pri konzorciju tSlovencat.
3.	Prošnja naj razjasni, kakšna je bia smrtna nesreča in ali so pogoji v čl. II. tega Pravilnika izpolnjeni. Prošnji je treba tudi priložiti potrdilo župnika onega kraja, kjer je ponesrečenec bival, in spričevalo zdravnika, ki je ugotovil vzrok smrti
4.	Ali je ponesrečenec umrl na posledici katere izmed nesreč naštetih n čl. 1. tega Pravilnika, in ali so izpolnjeni pogoji o čl. II. Pravilnika, ugotovi konzorcij.
5.	Nesporazumi jen ja rešuje posebna komisija treh članov, v katero imenujejo dediči enega člana, konzorcij enega, tretji pn je n f.jubljani.
6.	Podpora se izplača v celoti (3.S00 lir) brez kakih odbitkov takoj, ko sc upravičenost ugotovi.
a. nr. Unravlčencst do podpore po danili pogojih se pridobi do prehilca aSi spremembe Pratllnlha.
Mislite na svojce in postanite naročnik „Slovenca"!
Križanka št. 68
Vodoravno: 1. ruski general. Napoleonov nasprotnik; 8. del azijske Turčije; 17. obsavski hrib; 20. svetopisemska oseba izza Davida; 21. hrvatski književnik; 22. trojanski knez; 23. italijanski satirični pesnik (1492-1556); 24. fužinski graščak izza protestantizma; 25. svetopisemska oseba; 26. grška boginja; 27. hrvatski pisatelj (Tito Dorčič); 28. znanstvena ustanova; 31. rusko jezero; 35. naslovna oseba iz Balzacovega romana; 37. naborek, krmilo (tujka); 39. božiča astronomije; 42. slovenski skladatelj; 46. kmečki svetnik; 4S. vrvenje vode; 51. strogrška boginja vesti; 53. ropot z nogami; 54. pokrajina v Španiji; 55. majhen meč;
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12	13	14	15	16	17	18	19
20				21				22				23						
24					25				26					27				
28	29			30					31		32	33	34		35		36	
37		38			39			40		41		42		43		44		45
46			47			48	49		50			51			52			
53					54									55				
56			57		1 1					58					59			
56. mesto v severni Italiji; 57. žrtvovanje; 58. krib pri Belgadu; 59. gora kralja Matjaža.
Navpično: 1. plaina ptica; 2. švicarski kanton; 3. iglasto drevo, evropska reka; 4. grabežljiva ptica; 5. zelišče, rastlina; 6. glavni števnik; 7. srednjeveška obrambna viteška priprava; 8. starogrška pokrajina; 9. rek« v Rusiji; 1(1. zgodovinski zapiski (tujka); lt. bližnja sorodnicu; 12. sprednji del vo/a; 13. industrijska rastlina; 14. irska uporniška organizacija; 15. vseučiliško mesto v Nemčiji; 16. vrsta koralnega otočja; 17. tropski Ptič; finski književnik (1834—1872); IS. reka na Hrvatskem; 19. živilo; 29. domača žival; 30. matematični izraz; 32. dajalnik (tujka); 33. del posteljnine; 34. prebivalec zahodnih Karpatov; 36. plašljiva žival; 38. listnato drevo; 39. rokodelec; 40. del telesa; 41. 6velopisem<=ki prerok; 43. prestolnica Peruja; 44. revček, ničvrednež; 45. kraj na Dolenjskem; 47. stan oce; 48. tekočina; 49. oblika cvetenja; 50. kovanje; 52. ruska gospodarska ustanova.
Rešitev križanke št. 67
Vodoravno: t. Prunk, 6. Goloma, 12. zobobol, 19. riba. 20. Mazcpa, 21. molim, 22. Irig, 24. I Ione, 25. pete, 26. torero, 27. boka, 28. hoja, 29. Ta jo, 30. renegat, 3t. Ilmn, 32. okus, 36. pramnti, 40. roža, 44. Šali, 47. vnda, 48. reneta. 49. jama, 50. razum, 51. Aral, 52. Apače, 53. namera, 54. Lote, 55. premama, 56. raketa, 57. David.
Navpično: 1. Prihova. 2. Rilo, 3. uboj, 4. Na-na, 5. kmet, 6. capa, 7. Ozej, 8. leto, 9. operater, 10. Mate, 11. amonijok, 12. Zore, 13. Oleg, 14. bira, 15. omot, 16. Bibi, 17. oreh, 18. Lika, 23. Gnnimed, 33. karp, 34. udar, 35. Sale, 36. prnm, 37. repa, 38. Anam, 39. meča. 40. rame, 41. omet, 42. žara, I 43. Arad, 44. šala, 45. Azov, 46. Luti, 58. Tana.
Knjižni trg v 1.1941-42
Slovarji in Jezikovni pripomočki Posebno značilni so bili razni učbeniki italijanskega jezika. — Praktična knjiga je nihalo k izdaji slovnic in slovarjev, ki jih je v prvih mesecih lanskega leta izšlo izredno mnogo. Naj tu navedemo samo naslove, v kolikor jih imamo v evidenci:
Bajec-Kalan: Italijansko-slovenski slovar, Strnad-Bebeljak A.: Dizionario it,-sloveno — Ital.-slovenski slovar. — A. Grad: Slovensko-italijanski slovarček, A. Grad: Italijanski tečaj za Slovence, Tav-zes: Slovensko-italijanski slovar, Tavzes: Italijansko-slovenski slovar, Tavzes: Italijanski in slovenski poslovni slovar s pismi, Kotnik J.: Italijanski pravilni in nepravilni glagoli, Leben: Italijanska vadnica (nova izdaja), Compara: Italijanska jezikovna vadnica, Gregorič: Italijanska slovnica, Nemi: Italijanska slovnica za Slovence (Gorizia), Giacomuzzi-Duci: Lingua it. per stranieri (slovenska izdaja, Trieste), Gregorič: Grammatica della lingua slovena, Kleinmayer F.: Žepni slovar ital. slov. in slov. ital., Klcin-mayer F.: Priročnik slov. ital. jezika, Turkov ital. slov. slovarček. Tu bi lahko imenovali tudi nov natis A. Piskernikove: Nemško-slovensko in slovensko-nemškega slovarčka ter Bradačevega Slovarja tujk (druga izdaja).
Te in take knjige so predvsem karakteristične za dobo zadnjega leta, v kate-
rem so Slovenci pokazali vso pripravljenost za učenje italijanskegat jezika.
Prav tako značilne so tudi šol. knjige. Deloma prevedene iz italijanščine, deloma pa prirejene po starejših izdajah. Med temi in takimi knjigami moramo imenovati na prvem mestu učbenik za italijanski jezik, ki ga je oskrbela Trdina Silva: Libro italiano (I. in II. del). Potem pa slovenske izdaje novih atlantov, ki so posebno omembe vredni, tako Visintinijev Zemljepisni atlas za osnovne šole in izdaja za gimnazije (izšel že v 2. izd.) ter Baratta - Fraccaro - Visintin : Zgodovinski atlas. Potem: Pietro Silva: Zgodovina najnovejše dobe, Assunto Mori: Zemljepis Italije. Kratka zgodovina in zemljepis kraljevine Italije (izd. Ministrstva za narodno vzgojo).
Med na novo napisanimi učbeniki pa imenujmo na prvem mestu nove verouke, od katerih sta izšla dva dela (I. in VI.) in so jih napisali ljubljanski gimnazijski katehetje ter prinaša nove metode v poduk najvažnejšega predmeta, ki naj ne bo samo šolski predmet, temveč naj postane najholj življenjska vsebina celega človeka. V 2. izd. je izšla Jaklič-Vrečar: Liturgika. Na novo so izdani tudi učbeniki slovenskega jezika in književnosti, tako za osnovne šole: Lepa naša domovina, kakor za nižje gimnazije: Slovenska čitanka ter lepo izbrana antologija iz zgodovine slovenskega slovstva Slovstvena
čitanka. Novi učbeniki so še: Adlešič: Fizika za nižje razrede, Fakin A.: Pri-rodopis živalstva in rastlinstva (II. del), Praktično gospodarsko znanje, Kramolc-Tomc: Pesmarica ter posebej še litogra-firani teoretični del.
Posebno mesto pa zavzema prof. dr. B. Svetelja Slovenska stenografija, ki je nova učna knjiga za poslovno pismo.
Leposlovje:
Pesništvo: Prva je zbirka A. Vodnika Skozi vrtove. Pozneje pa 60 izdali naslednji pesniki svoje zbirke: izmed starejših Silvin Sardenko, ki je izdal v drugi izdaji svojo pomnoženo Komo iz 1. 1900 s predgovorom prof. Urbanija in epilogom — spomini na Rim iz časa njegovega bivanja v »večnem mestu*, ter zadnjo predsmrtno zbirko Marija Tolažnica. Izmed mlajših je Vida Tauferjeva napisala lepe verze k Bergantovemu Križevemu potu iz Stične (Krizev pot), ki jih je med tem uglasbil v oratorij M. Tome; Ivan Čampa: Šotor v zatišju, z bakrorezi R. Debenjaka in Jože Dular: Zveste menjave. Zbirka A. Cebularja: Maj za literarno pomembnost ne pride v poštev. — Izredno pomembna pa sta dva pesniška prevoda starih klasikov: tako Sovretov prevod izbora iz Ilomerjeve lliade ter Župančičev prevod Shakespearjeve zadnje drame Vihar. Libreto opere Boheme je prevel Štritof.
Tem pa se je za božič pridružila tudi bfbllofilsko izdan Hribar - Debeljakov prevod Puškinove pesnitve Bakčišaraj-
ski vodomet z izvirnimi linorezi Bare Remčeve.
1. Izvirno
Pripovedništvo: Miniaturna izdaja Jurčičevih noveiic Sosedov sin in Med dvema stoloma (z lesorezi Fr. Kralja) je prva knjiga, ki je izšla v novih razmerah. Izmed starejših pisateljev je F. S. Finž-gar izdal v novi izdaji 2 zvezka Zranih spisov (Dekle Ančka, Srečala sta se), na novo pa izdal X. zv. (Deteljica in XI. zv. (razne novele) ter opis Gospod Hudournik. Narte Velikonja: Zrilana leča, Pod drobnogledom; Janez Jalen: Trop brez zvoncev, Ovčar Marko in Bobri I. del (Sam): tri knjige, ki so imele največji odziv v tem lotu. Malešič M.: V zelenem polju roža; Miran Jarc: Jalov dom; Ivan Bučer: Koča na robu; R. Kresal: Nikodemova žena; J. Likovič: Svetinje nad Barjem; E. Frelih: Materi; M. Pu-cova: Tiha voda in St. Kociper: Goriča-nec, roman iz Slovenskih goric, ki je odkril novega nadarjenega pisatelja najmlajšega rodu. — Zbirka S. Cajnkarja: Razgovori so že na meji mod leposlovjem in esejom. Pri Mohorjevi družbi je napisal Večernice Jan Plestenjak (Mlinar Bogataj), pri Vodnikovi pa Kač (Dom
na novini). Za novo leto so izšle tudi izvirne novele Jožeta Krivca Dom med goricami, s katerimi se je predstavil nov pisatelj Haloz. Posebno mesto zavzema Slovensko berilo Mohorjeve družbe, ki je izbrana antologija slovenskega pripovedništva in pesništva.
Izvirno mladinske knjige: Koblarjev izbor Stritarjevih mladinskih spisov ter Logarjev komentiran ponatis Erjavčevega Hudega brezna. Izmed novih izvirnih del so najboljše: Fatur Loe: Pravljice in pripovedke, dalje: J. Lovrečič: Tonoa iz lonca; Deržaj Edo: Hej Matjaži Konči Ahačič: Reli zamorček (risanica) ter izbor mladinskih narodnih pesmi: Primožič L: Mladina poje. Za Miklavža so izšle Kunčičeve mladinske črtice Nebeška le-stva, nova ilustrirana prireditev Gulli-verja med pritlikavci in • velikani ter pesmi R. Rudana: Mlada vesna. Sem štejemo tudi Zbirko voščil, ki jo je zbral C. Golar. Isti je izdal za božič lopo zbirko mladinskih pesmi Veseli svatje z ilustracijami B. Jakca. Tone Gaspari pa zbirko črtic Komedije z izvirnimi lesorezi arh. O. Gasparija. Pri Slovenčevi knjižnici pa je izšel izvirni Vovkov opis življenja vaškega poredneža pod naslovom Buček,	(Dalje.)
Kupujte svoje potrebščine pri naših inserentih!
Današnji številki »Slovenca« so priložene položnice. Vljudno prosimo naročnike, da se jih blagovolijo čimpreje poslužiti!
Kjer še niste prejeli Slov. koledarja, nam to sporočite. Tudi če bi se število prejetega koledarja ne ujemalo s številom naročenih koledarjev, nam sporočite!
Takoj nam pošljite tudi naročila na »Slovenčevo knjižnico«!
Koledar
Nedelja, 3, januarja: Nedelja po novem letu; Ime Jezusovo; Anter, papež in mučenec.
Ponedeljek, 4. januarja: Angela Fol., vdova; Rigobert, škof; Izabela, kraljica.
Torek, 5. januarja: Telesfor, papež in mučenec; Emilijana, devica; Tebajski, mučenec.
Novi grobovi
f Josip Budin
Dne 14. decembra je umrl v samostanu 00. Trapistov v Banjaluki gospod Josip Budin župnik v pokoju. Pokojni je bil rojen v Zaloščah pri Dorn-bergu dne 7. nov. 1868. Deloval je po raznih službah v škofiji Trieste, med vojno je bil vojaški kurat. Po vojni je stopil v pokoj in se nastanil v Peumi pri Goriziji, kjer je zidal novo ccrkev. Povsod, kjer je bil v službi ga ie ljudstvo rado imelo, ker je bil vedno pripravljen pomagati ljudem v stiskah in nadlogah. Tik pred sedanjo vojno se je preselil v Slatino pri Banjaluki, kjer je velika naselbina Slovencev. Do zadnjega je v cerkvi v Slatini opravljal službo božjo za to slovensko občino. Za cerkev in župnišče v Slatini je zbral sam vso potrebno vsoto in tudi sam napravil načrt in nadzoroval delo. Obilo je prispeval tudi iz svojega.
Župniku Budinu bomo ohranili časten spomin!
+ Maks Baje. V Ljubljani jo umrl na Novega leta dan g. Maks Baje, učitelj v pokoju. Pokopali ga bodo v nedeljo 3 januarja ob pol štirih popoldne iz kapelo sv. Petra na Žalah. Maša zadnšniea bo v ponedeljek ob sedmih v tupnl cerkvi sv. Petra. Naj počiva v miru, vsem njegovim dragim naše sožaljel
Gse&ne novice
— Na hožifnl večer sta se poročila pri sv. Pctrn
v Ljubljani g. inž. Lowicki Friderik, gradbeni Inženir, in gdč. Mosettig Vida, privatna uradnica. Priči sta bili: za ženina g. inž. Ruch Frane, nnčelnik tehničnega oddelka Visokega komisariata. za nevesto pa g. Furlan Josip, višji inšpektor drž. žel. v p.
NOVA MLADINSKA SLIKANICA
V ponedeljek bomo začeli priobčevati novo mladinsko povest v slikah
»POVEST PILOTA ŠTEFANA«
Risal Zvone Žitnik.
Povest je iz sodobnega mladinskega življenja, vodi nas v navdušenje za zrakoplovstvo, šport, gozdništvo ter bo gotovo zanimala sodobnega dečka, ki si želi ekspedicijskih dogodivščin in zmag nad zrakom, pragozdom in skrivnostmi.
NAROČAJTE »SLOVENCA«!
—	Tudi po pošti odslej lahko naročite »Družinsko pratiko v krajih, kjer je ni mogoče dobiti pri razprodajalcih. Naročilu priložite zuamko za lir 2.50. Naslovite na upravo »Družinske pratiko v Ljubljani.
—	Pritisnil je lahen mraz. Na Silvestrovo se je dnevna temperatura dvignila nad ničlo ter je bil dosežen temperaturni maksimum plus 0.4. Bilo je v četrtek popoldne prav toplo. Na novo leto zjutraj jo bilo precej hladno in je znašal jutranji temperaturni minimum —3.5. V soboto 2. januarja pa je že pritisnil hujši mraz, ko jo bilo celo —7.2. Na novo leto pa je bil dosežen maksimum —1.6. Barometer je v soboto padel zelo nizko in je bilo stanje 75).G mm.
Pijte
mim vsmsisiitu
ki Vam najbolje nadomešča ruski čaj
ftomce
iSČju&šfana
I Krakovski Urški za sedemdesetletnico. Na
starega leta dan je ob 10 ponoči pred 70 leti zagledala luč življenja Urška Sventner, vdovela Si-mončič, v Bistrici pri St. Rupertu na Dolenjskem. Kdo jo ne pozna? Poznajo to gospodinje iz Kra-kovega in vsega mesta, ki prihajajo k njej naku-povat zelenjavo. Jubilantka Urška rada postreže vsakemu z dobro mero in še vedno nekaj doda, račun je pa tak, da odide od nje vsak zadovoljen. Urška je tudi dobra krščanska žena in nc zamudi dneva, da ne bi pohitela v cerkev in opravila svojih cerkvenih dolžnosti Je tudi zvesta čitateljica »Slovenca«. Ko obhaja naša jubilantka Urška svoje 70 leto še vedno čila in zdrava, se pridružujemo tudi mi in ji želimo iz vsega srca, da bi dočakala še mnogo veselih in srečnih let.
1 Krlžanska moška Marijina družba ima danes v nedeljo zvečer ob petih redni mesečni shod. Po govoru ho darovanje za namene družbo. Pred shodom ob tričetrt na 5 rožni veneo.
1 Kongregaclja gospodlčon In kongregaclja učiteljic pri sv. Jožefu imata svoj redni shod v ponedeljek 4. januarja ob pol 7 zvočer. Pridite vsel
1 Zadnji dan razstave v Jakopičevem paviljonu jo danes, 3. januarja. Ob 11 bo vodil in tolmačil sliko na razstavi slikar prof. Stane Krcgar
1 Super čaj tipa koloniale ni navadna mešanica že znanih zelišč, temveč je rezultat dolgega znanstvenega raziskovanja ter podobnega j>ostop-ka, kot se ga uporablja pri drugih kolonialnih čajih. V.sled tega je Super čaj edini te vrste, ki popolnoma dosega eksotične čaje (ruskega itd.) ter jih z ozirom na hranilno vrednost (vitamini) celo prekaša. Super čaj dobite pri Vašem trgovcu.
1 Korepetitorlj, Mestni trg 17 I, javlja staršem otrok, ki obiskujejo gimnazijo, strokovne, meščanske in druge šole, da pripravlja odslej vse dijake po 3 ure dnevno za isti honorar, ker se bliža semester. Starši, katerih otroci so bili imenovani, pn tudi tisti, ki hočejo, dn se njih otroci učo pod nadzorstvom profesorjev dnevno po tri uro v toplih prostorih (razlaga, po-prava nalog, izpraševanje itd.) naj jih vpišejo. Honorar je zmeren Revni popust. Prijavljanje dnevno od 8 do 12 in 0.1 14 do 10. Korepetitorlj, Mestni trg 17/1., priprava tudi za privatne izpitel
1 Sobotni živilski trg. Na živilskem trgu se jo prvi tržni dan po novein lotu razvijalo normalno tržno valovanje. Izredno mnogo je na trgu gorizijsko cve-tače. ki je po maksimalni ceni 5 lir kg. Zelo malo je na trgu endivije, ko je na drugi strani v veliki izbiri očiščeni motovileč. Ta je po 10 lir kg. Nekn ženska jo pripeljala na trg velik lonec konserviranoga stročjega fi>.ola. ki ga je prodajala po G lir kg. Slročji fižol je bil konservirnn v slani vodi. Ženska jo du.iala navodila, kako je treba ta fižol pripraviti. Najprej ga je treba lepo omili v mrzli vodi. nato so ga dene v lonec in ksuha. Ko prva voda zavre, je treba fižol odliti in ga dati v drugo vodo. ki mora tudi zavreti. Nato so fižol odstavi in pripravi kot solata ali pa kot prikuha.
1 Dijaki ln dijakinje raznih šol. zlasti pa oni, ki letos ne obiskujejo državnih šol, se lahko prijavijo v nove tečaje knjigovodstva, stenografije, strojepisja, jezikov itd., ki prično 7. januarja. Izbira predmetov po želii. rčnina znierns. Vpisovanje dnevno. Prospck-et daje: Trgovsko učlllšče »Chrlstofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15.
bira prodmetov po želji. Učnina zmerna. Vpisovanje duevuo. Zahtevajte prospekti Trgovska učlllsče »Chrlstofov učni zavod«. l.Juhljana, Domobranska 15.
1 V mislih boste poroiuall tudi v ltetlehein, ko
boslo videli božično legendo »Trije kralji«, ki jo bo uprizoril Rokodelski oder v božičnem času — v dnevih, ko je človeško srce najbolj sprejemljivo, najbolj pripravljeno. Miselno predstavlja igra boj zlega in do-brega v človeku, zmago miline in dobrote nad surovostjo. Opozarjamo na prodprodajo. Predstava bo jutri ob poi 5 popoldne.
I »Trije kralji«, Grega, Jurca ln Tlnač bodo ko-ledovall. To so: propali lovec, pastir ln berač. Za dobro delo pa, ki ga store na sveti večer s tem, da z nabrano miloščino obdarijo sv. Družino, prejmejo bogato plačilo: zmago nud njihovo črno vestjo. Očiščeni morejo oditi na drugi svet. Rokodelski oder bo uprizoril »Tri kralje« danes, v nedeljo 3. januarja, ob pol 5 popoldne. Preskrbite si vstopnice v predprodajl,
I Odličen jezikovni pouk. V treh msccili so nn-učlto italijanščine, nemščine, francoščine ln angleščine tako, da lahko stopite v dopolnilni tečaj. Novi tečaji iz vseh štirih jezikov se začno 11. januarja. Isti dan se prične (udi nndaljevalni tečaj iz italijanščine. Učijo perfektnl profesorji po temeljito preizkušeni metodi. Uspeh zajamčen. Pripravljanje dnevno od 8 do 12 in od 14 do 10. Korepetitorlj. Mestni trg 17'I.
1 Komorni koncert Ljubljanskega komornega dua, ki bo v pelek 8. t. m. v veliki fllharmonični dvorani, bo imel naslednji spored: 1. Veraelni-Respighi: Šesta sonata v e-molu: 2 Beethoven: Sonata op. 30 št. 2 v c-molu; 3. Bortkievicz: Sonata op. 20. Izvajala bosta ta spored pianist prof. Anton Trost in violinist Jan šlais. Začetek bo točno ob 18. Vstopnice so že v predprodajl v knjigarni Glasbene matice.
1 Vombergarjevo božično Igro »Vrnitev« bo frančiškanska prosveta ponovila še na praznik sv. Treh kraljev in v nedeljo 10. januarja, obakrat oh 4 pop. Igra je doživeta pri prvih dveh predstavah zelo lep uspeh, velika frančiškanska dvorana jo bilo obakrat razprodana do zadnjegn kotička in jo moralo t veliko ljudi oditi, ker niso dobili vstopnic. Tgralei so igro dobro našludlrali in lo tudi brezhibno podali Prav lep vtis pa je na občinstvo napravila nalašč za to igro napravljena nova seenerija. Vabimo vse, ki šo niso Imeli prilike, dn se udeleže predstave, naj pridejo na praznik sv. Treh kraljev ali pa v nedeljo 10. januarja in se udeleže to lepe božične igre, dela našega domačega avtorja Vstopnice si preskrbite v predpro-daji v trgovini Sfillgoj, Frnnčišknnska ulica 1.
1 Jezikovni tečaji — Italijanski, nemški, francoski Itd. — v središču mesta pri Tnrovvskem učnem zavodu. Kongrensl trg 2 — prično dne 7. januarja. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer (po želji) v začetnem, na-daijevalnem aH konverzaeljskem oddelku. Nnjusnešnei-fia učna metoda Tefa.lt so uradno dovoljeni, Vplsova-njo in informacije dnevno do 19. ure.
1 Ponovitev p. Krlzostomovlh Igric »Mali .Tezus je prišel' in »Začarana kraljevska otroka« ter Boonove dekliške zborovske igre »sv. Cecilija« bo danes ob 4 oopoldne v frančiškanski dvorani. Ta božični nastop je pripravila ljubljanska Frančiškovn mladina. Ker so bile pri prvi predslavi vse vstopnice razprodane in je moralo premnogo ljudi oditi, opozarjamo, da si vstopnice nabavito pri dnevni blagajni v frančiškanskem prehodu od 1(1—15 ln od 14—10.
1 Nedeljsko Zffravnlško dežurno slnžho bo opravljala od soboto od 20 do nonedelika do 8 mestna zdravnica dr. Žitko Jožica. Pleteršnikova ulica 13.
Naznanila
ROKODELSKI ODER. Nedelja S. Jan. oh pol 5:
»Trije kralji«. — Sreda 6. januarja ob 3: »Trijo kralji«. RADIO. Nedelja, 3. jan.: 8 Nap. čnsa: poročila v
italijanščini. — 8.15 Koncert organista Goffreda Giarda. 11 Prenos pete mašo iz Bazilike Presv. Oznanjenja v Fi-renzi. — 12 Razlaga evangelija v Italijanščini (O O. H. Marino). — 12.15 Razaga evangelija v slovenščini (O. K. Sekovanič). — 12.30 Poročila v slovenščini. — 12.45 Poročila ln napevi. — 13 Napoved časa; poročila v italijanščini. — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva oboroženih Sil v slovenščini. — 13.20 Operna glasha. — 13.50 Pisana glasba. — M Poročila v italijanščini. — 14.15 Koncert radijskega orkestra in komornega zbora vodi dirigent D. M. Sijanec. — Slovenska glasba. — 15 Poročila v slovenščini. — 17.15 Inž. Jeglič Ciril: Kaj delajo vrtnarji pozimi — prodnvanjo v slovenščini. — 17.35 Lahka glasba. — 17.45 Orkester pesmi vodi dirigent Angelini. — IS.30 Poročila v slovenšuini. — 00.45 Komorna
I Deško vzgajallšfe na Seln priredi v nedeljo S. januarja ob 3 popoldne za svoje prijatelje novoletno proslavo z igro »Ljubezen vse odpusti«.
1 Na nakaznice za kurivo dobite premog in drva pri tvrdki »Gorivo«, Karlovška 8, tel. 3457. (Lastnik A. Jerančič ml.)
1 Uprava kina Uniona poziva osebo, ki je na novega leta tekom predstave med pol 6. in pol 9. odnesla temnorjav muf, da ga tekom dveh dni vrne, če noče imeti posledic kazenskega postopka.
1 Učite se strojepisje! Novi eno-, dvo- ln trimesečni tečaji prično 7. januarja. Desetprstna učna metoda. Učninn zmerna. Vpisovanje dnevno. Specialna strojepisna šola: Največja moderna strojopisnicn, raznovrstni' stroji. Novi prospekt.1 s Bilkami na razpolago: Trgovsko učlliščc »Chrlstofov učni zavod«, Ljubljana. Domobranska 15.
1 Sindikat liišno-gospodlnjsklh poslov priredi na praznik sv. Treh kraljev dne 6. januarja 1543 oh pol 5 popoldne v dvorani Pokrnjinsko delavske zveze na Miklošičevi cesti 22, »Božično prireditev za služkinje«. Vabite se vse služkinje in drugi hišni posli, da so te prireditve gotovo udeležite. Odbor Sindakata,
1 Malt gospodar — Zcgoza objavljata: Krmila delimo po novem letu na 14 dni v dveh skupinah in po žc določenem abecednem redu vsak ponedeljek, torek, sredo in četrtek od 2—5 popoldne. — Prvi teden prejme krmila prva skupina, ki ima v mesnih knjižicah datume od 7,—12. decembra 1042. — Drugi teden prejme krmila druga skupina, ki ima v mesnih knjižicah datume od 14.—19. deeemhrn. V to skupino spadajo tudi zamudniki s poznejšimi datumi. Krmil ne prejmejo oni člani, ki niso popisali Svojih živali in oddali re.iskih razvidnic. Članarina za društvo v letu 1043 znaša 25 lir.in io ie treba poravnati v mcsOcu januarju.
1 Važno za današnle dnt je znanje knjigovodstva, koresponrlenee, stenografije, strojepisja, jezikov Itd. Za vsako službo sedaj in v bodočnosti je to znanje potrebno. Novi strokovni tečaji prično 7. januarja. Iz-
glasba. 30 Napoved časa; poročila v italijanščini. — 30.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.15 Filmsko glasim izvaja orkester, vodi dirigent Segurini. — 21.15 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanec, sodeluje sopranistka Ksenija Vidali. — Operna glasba. — 21.45 Koncert vodi dirigont Morelli, sodeluje pianist Dante Alderigbi. V odmoiu predavanje v slovenščini. — 22.45 Poročila v Italijanščini.
Ponedeljek, I, januarja: 7.30 I.ahka glasba. — 8 Napoved časa: poročila v italijanščini. — 12.20 Plošče. 12.30 Poročila v slovenščini. — 12.45 Pesmi in napevi. —
13	Napoved časa; poročila v italijanščini. — 13.15 Poročilo Vrhovncea Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20 Glasba in pesmi — orkester vodi dirigent Segurini.
14	Poročila v italijanščini. — 14.15 Koncert railijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanec. — Simfonična glasba. — 15 Poročila v slovenščini. — 17 Napoved časa; poročila v italijanščini. — 17.10 Prenos iz rimskega gledališča jEllseo*: Koncert organizira Rimska Kr. Fil-liarmonična akademija. Koncert Milanskega godalnega kvarteta. — l!i »Govorimo italijasko« — poučuje prof. dr. Stanko I.eben. — 19.30 Poročila v slovenščini. — 10.45 Valčki. — 20 Napoved čnsa; poročila v italijanšči-
V deseto leto
Rakovniško Knjižite vrše že devot let zelo važen apostola!:
dajejo odgovore na pereča vprašanju, ki mučijo in motijo današnjega Človeka v njegovem verskem in nravnetn življenju;
poučujejo najbolj potrebne in najbolj važne resnic e, ki so edino trdni temelj boljšega in pravičnejšega reda, katerega vsi pričakujemo, a ga ne ho, če ne ho zgrajen na tistih večno veljavnih temeljih, ki jih je Bog postavil;
kažejo zglede resničnega življenja in s tem stavijo žive vzore pred oči, da jim ogreti od njihove lepote in sreče sledimo.
Zaradi tega zaslužijo Knjižice, da se čim bolj razširijo med našim narodom, da postanejo vsaki družini reden gost, prijeten in koristen. Iz vsega srca želim, da bi našle Knjižice prav v vsakem kraju vnetih razSirjevalcev. Zlasti verske organizacije, za vse, kar služi božji'časti in zveličaniu duš navdušeno, naj bi v svoj tiskovni apostolat sprejelo tudi Kniižice. Vsak dušni pastir bo prav tako z vnemo širil ta drobni tisk, saj mu njegovo besedo na prižnici postoteri in jo nese v vsako hišo, prav posebno bi bilo potrebno nesti jo med tiste, ki božje besedo sicer ne poslušajo.
V desetem letu želim Knjižicam, da bi našle pot k vsem slovenskim dušam in da bi v teh izrednih časih v največji meri mogle vršiti svojo važno nalogo: učiti, tolažiti, voditi
Naj dobri Bosr da svoj poseben blagoslov izdajateljem, pisateljem, razširjevalcein in čitatcljcm Knjižic!
Ljubljana, v decembru 1942.
t Gregorij Rozman, škof.
Za poroznost zatiostilnih prviti sol$©I v (asi Marl-fiuemu brezmadežnemu Srcu.
NOVOST
Romi venec bi. Device Marije
Napisat Dr. Ivan Vrečar Cena L 2 —
Krasna knjižica s kratkimi jedrnatimi premišljevanji skrivnosti vseh treh delov Rožnega venca. Posebno primerno za pobožnost zadostilnih prvih sobot v čast Marijinemu brezmadežnemu Srcu in za skupne pobož-nosti v družini.
Založba LJUDSKE KNJIGARNE, Ljubljana Pred škofijo 5 — Miklošičeva cesta 5
nI. — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščii. — 20.45 Simfonično-vokalni koncert vodi dirigent A. Pao-lottl. — 21.50 Simfonični koncert vodi dirigent La Rosa Parodi. — 22.40 Poročilu v italijanščini.
LEKARNK. Nočno službo Imajo lekarne: v nedeljo: dr. Plccoll, Bleivveisova cesta (i; mr. Hočevar, Celovška cesta 62: inr Gurtus, Moste, Zaloška cesta 47; v ponedeljek: dr. Kmet, Illeivvoisova cesta 43; mr. Trn-koczy ded.. Mestni trg 4, in mr. Ustar, Šelenburgova 7.
POIZVEDOVANJA. Izgubila sem rjav rožni venec od Liehtcnturna do sv. Petra. Poštenega najditelja prosim, da mi ga vrno na naslov: Sv. Petra e. 91-1.
Zgubil sem desno moško rokavico od nunske cerkve do stolnico. Najditelj nuj jo odda v upravi Slo-vonca.
Gledališče
OPERA: Nedelja, 3. januarja ob 11: »Angel z avtom«. Mladinska opereta. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. — Ob 17: »La Dolieme«. Izven. Cene od 24 lir
navzdol. — Ponedeljok, 4. januarja: Zaprto. — Torek, 5. janunrja ob 17: »Sestra Angellka« — »7. simfonija«. Izven. Cene od 24 lir navzdol. — Sreda, 8. januarja ob 17: »Slepa miš«. Izven. Cone od 24 lir navzdol.
O. Pucclnl: »La Doliema«. Opera v 4 slikah. Osebe: Rudolf — Lipušček, Marcel — Janko, Scliaunard — Dolničnr, Collin — lietetto, Mirni — Vidalljova, Musetta — Polajnarjev,!, Benoit — Zupan, Alcindor — An/lo-var, Parpignol — Kristančič. Dirigent: Žebre; režija in scena: Debevec; zborovodja: Simoniti.
DRAMA: Nedelja, 3 januarja nli 15: »Gradbenik Solnes«. Izven. Ceno od 18 lir navzdol. Ponedeljek. 4. januarja: Zaprto. — Torek. 5. januarja ob 17.30: »Oče«. Red A. — Sreda. fi. januarja ob 14: »Pctrčkovc poslednje sanje«. Mladinska predstava. Izven. Znižane ceno od 12 lir navzdol. — Ob 17.30: »Primer dr. Illrna«. Izven. Znižano ccne od 15 lir navzdol.
Iz Kočevja
Cenjene naročnike naših listov v Kočevju vljudno opozarjamo, da lahko poravnujo naročnino za vse naso listo, t. j. za »Slovencn«, »Slov. dom«, »Domoljuba« in »Bogoljuba« kakor tudi naročnino za »Slovenčevo knjižnico« v naši podružnici, ki se nahaja v pisarni Ljudske posojilnice v Kočevju, kjer se sprejemajo tudi novi naročniki za omenjene liste. Istotam se dobe vse ostalo informacije.
Zopet izvirno delo pri „S/ovenčevi knjižnici"I
Za novo leto je izšlo domače delo
Burni med. ftiJOtraiiti
zbirka novel in črtic mladega pisatelja JOŽETA KRIVCA Iz vseh izvrstno napisanih novel in črtic veje domači dih haloških goric, njihovih lepot, klo-potcev, pesmi in zvonov. Najlepše so novele: Viničarjeva selitev, Drobna svetinjica, Pot navzdol, Večerno zvonjonje .. ki so jim dodane lepe ilustracije akad. slikarja Fr. M i h e I i č a. Kupujte in berite lepo domačo knjigo! Dobite jo v vseh knjigarnah in trafikah/
TOMAŽ POKLUKAR: pffl!p!®..ipnip! •»v. !'.: ČČ!' 8888 f.lli" iliii 11 • ■■ 1 "i >'!i" "I
iniiirttinHimmimi jMlIBiFl''	-n?THn'.n!-;=;17
S1 • ' 1 i .'... ii" C"!" i1""' 1 ! ii'jj|j[
IBCILE
\H:itj::t;::2ijij{H|tn. •i:::::;::::::::::::::::«.
■Jjj||!i !!i j|i
H| r
ilj.l „ iž. 11 tt	u1
"I,, ,,ltl '' 11" ' ' V
liiPiiilHIii
'tiiiiiuiiiiiiliiiiuiti-iiiiiltti1
Zemlja vabi.
Prišli so dnevi, ko se ie Matevžu zdelo, da se je prezgodaj odločil. Tako je čutil, kadar se je srečal s starejšimi tovariši, ki so navdušeno pripovedovali o pravdah, zaslužku ali pa o delu v pisarnah.
Dobra pravda, ki jo opraviš v nekaj dneh, ti prinese včasih več kot potenje na zemlji, ki traja od zore do mraka, od prvega v mesecu do zadnjega in še dalje.
Ne, za denar se ni Matevž nikoli potegoval. OČnice v skalovju je bil prav tako vesel kakor požtarjevega obiska po prvem, ko je prinesel stotak več, kot je potreboval za življenje. Ni čutil strasti do tisočakov, ki tako čudno zasužnijo marsikoga, da pozna eno samo zadovoljstvo: velik kup v blagajni ali visoko številko v hranilni knjižici. Taki ljudje so navadno skopuhi in strast jih prevzame, "la ?o veseli samo, kadar grabijo, zlagajo, štejejo. Boli jih, ko jemljejo s skupa za svoje otroke, sovraštvo čutijo do ubogih, ki trkajo na vrata, in roka se jim trese, kadar sežejo v žep po denar, da ga požre puščica x cerkvi.
«i|j|jr IS. .IPlIlIj^ lili
,!' , ' 11, ffi •• ■'i,:, fil. .f !
l8yimdUillUiill..lUiiiUi:iiiiiiii8>1	hmiUIIHUMrnalimU
Takim je navadno prikrita lepota sveta. S težavo se odločijo za izlet na morje ali v gore, račun v hotelu ali v planinski koči, pa jim spet vse zagreni.
Ne, Matevževa sreča ni bila v zvezi z denarnico. Kadar je bila natlačena s papirji, za katere lahko kupiš vse, kar so da kupiti za stotake, ni bil nič bolj vesel kakor 20. v mesecu, ko ni imel za čašo piva. To, kar lahko kupiš, ti nudi sicer udobnost za želodček ali za »brata osla«, ki ga oblačiš kakor šemo in ki mu postiljaš kakor princezi, mnogo več pa ti denar ne nudi.
Marsikdaj je premišljeval, v Sem je razlika med gospodom, ki dela v pisarni in med kmetom, ki hodi za plugotn. Je razlika v obleki, v prehrani, v udobnostih, v ugledu. Vsakdo nosi obleko, kakršno potrebuje in kakršna je stanu primerna. Razumnik je eleganten, ker se pri knjigah ne umnže in si ne strga obleke. Kmet se oblači, kakor je pač primerno za delo pri zemlji. Dimnikar je sajast, pek je bel, kmet diši po zemlji in živini, uradnik po pisarni, čevljar j>o ' smoli, krčmar po vinu, kavarnar po tobaku. Dejansko pi nikdo zaradi obleko
ugledne,jši — čeprav zunanji videz vča-l sih vara — marsikdo pa je smešen, če [ strada, da bi lahko razkazoval brata osla ' v svili in žametu.
Kmet se naužije mesa o kolinah in o praznikih, drugače pa je zadovoljen z ocvirki: z duhtečimi rumenimi ocvirki na žgancih, krompirju, zelju ali fižolu. Uradnik dobi v menzi kos govedine ali pečenke, pa nekaj kompota ali močnato jed. »No dam ocvirkov za kos govedine in tudi no dišečega jabolka za pljunek bledega kompota k
Takole je sodil Matevž še o razliki v dolu: Odvetnik odpira pisma neznanih ljudi in zaslišuje tujce, ki se pravdajo. trgovec jim hvali robo, krojač jim po-mer.ja obleko. Kmet skrbi le za svojo ljudi, krmi svojo živino in obdeluje lastno zemljo. Sosedu niti ne pogleda v skledo, Če ga ne vpraša za svet ali prosi za pomoč,
rristno korenine čuti v zemlji. Češnja mti cvete ob oknu, ves grunt je otrokom igrišče, slavca posluša v noči; veseli se redi, ki se polegajo za koso, z očmi boža rumeno pšenico, ki se klanja pod težo klasja. Ko pride zahvalna nedelja, imn pridelke že v shrambi, ko pada prvi snesx, se oddahne.
Okrog hiše se razprostira svet, ki je njegov; zemljo obrača z ljubeznijo, čeprav v potu svojega obraza. Prisluškuje snovanju naravo od prvega brstenja vso do sadu in še naprej preko mesecev, ki so določeni zemlji, živini in drevju za oddih.	-
V zakonih narave čuti dih božji. Odprtega srca mu prisluškuje, kadar budi sonce življenje v rebri, s hvaležnostjo zre na pohleven dež, ki mu ga je pripravilo dobro nebo. Čuti pa tudi šibo božjo: v suši, ki požiga senožeti in zatira rast na njivah; v toči, ki klesti grozdje in tepta žilo; v povodnji, ki duši polje in ruši kolovoze. Takrat 6e pritožuje naravnost Bogu in se vrača potrt k zemlji, ki mu je obrnila hrbet.
Matevž si ni mogel odgovoriti na vprašanje: kdo je srečnejši — ali mož, ki hodi za plugom ali gospod, ki živi v mestu in hodi z aktovko v pisarno. Oba sta potrebna in oba sta lahko po svoje zadovoljna.
Zadovoljen je tisti, ki ne čuti v sebi omahljivca ali šleve, ki ima zavest moža, ki ni trot, pač pa delavec. Kdor dela z veseljem, je zadovoljen. In kaj še spada k življenjski sreči in popolnosti? Da znaš gledati svet, ki je lep, da si znaš ustvariti ognjišče, ki je toplo.
Življenje na kmetih ti nudi vsega tega na pretek.
Matevž sedi pri knjigah po osem. po deset tir na dan. Cesto se mora potruditi, da je v mislih pri poglavju, ki ga študira. Komaj spusti svojo domišljijo z vajeti, že sliši kosce, ki klepljejo po .jeklu, vidi pisane trate, ki valovijo v vetru vonja gozd, ki diši po ciklaniah in vlagi.
Majda ga rada posluša, ko jI govori o nedeljah pri Sv. Lovrencu.
»Tam se ne valjajo ljudje po ležiščih in ne hodijo ob pol dvanajstih k maši. Ko se dani, se zaziblje pri fari veliki zvon, ki kliče na noge. Potem se oglasijo petelini, ščinkavci, kosi in slavci. V kuhinji že diši po mleku in smetani, ti pa se oblačiš v nedeljsko obleko, Ti niti no veš, kako prija človeku praznična obleka, če je Šest dni delal. Človek je kar vesel samega sebe.«
»Ko greš v dolino in se izogiblješ rose, uživaš dober zrak, ki ti Siri pljuča in ti napaja nos po vonju trave, cvetja in gozda. Ko se meščani šele budijo, si svojo nedeljsko dolžnost že opravil. Potem je ves dan tvoj. Hodiš po polju in motriš, kako sta se združila blagoslov oož.ji in delo tvojih rok ali pa ležeš v travo in čitaš knjigo. Od daleč čuješ harmoniko. Če te veseli, greš v vas, če ne, ostaneš' doma ali zadeneš puško na ramo ter stikaš za divjačino.«
»Lepo mora biti takšno življenje; le to se mi zdi, da pogrešajo izobraženci na deželi gledališče, koncerte in podobno, kar spada med duševne potrebe.«
»Boš ti videla naše gledališče I Vodo, kadar bo drvela o povodnji, ličke, ki se bodo ženili v zraku, nebo, kadar bo grozilo. kravo, ko ji bodo odpeljali teleta; pa ljudi okrog zvonika Sv. Lovrenca, ki igrajo vsak svojo viogo. Kakor morejo ln znajo in kakor jim je Bog določil. Vos , svei je gledališče, samo redki so. ki jim j je dano gledati ga z dobrimi očmi in i iskrenimi.«
»Neverjetna« novica iz Združenih držav
Država, ki proizvaja do 160 milijonov ton petroleja, je vendar zdaj v velikih škripcih zanj
Angleška agencija Reuter je te dni prinesla iz Washingtona naslednjo novico: »Z odlokom vlade
je od 6obote opoldne dalje prepovedano prodajati bencin v V6eh vzhodnih državicah severno ameriške Zveze, tudi v New Yorku in Washingtonu.«
Temu je agencija »United Press« dodala še tele podrobnosti: »Prepoved prodaje in kupovanja bencina je 6plošna. Posebna dovoljenja bodo dana zdravnikom, voditeljem tistih tovarn, ki delajo za vojno, poleg teh pa bodo smeli prodajati bencin še za tiste avtomobile, ki morajo opraviti gotove pievoze.«
Ukrep je zadel pet milijonov avtomobili6tov. Roosevelt je spričo nezadovoljstva, ki ga je ta ukrep povzročil med prebivalstvom, izjavil tole: »Upam, da bo ukrep samo začasen in da bo v kratkem možno povsem rešiti tudi to vprašanje. Prepoved prodaje in kupovanja bencina je tudi posledica našega nastopa v Severni Afriki, kjer naša letala in naši oklepni oddelki temeljito nastopajo.«
Newyorški časopis označuje novico o prepovedi prodaje in kupovanja bencina v deželi, kjer
je letna proizvodnja bencina 160 milijonov ton, kot nekaj »neverjetnega.. Da bi 6e zdela le nekoliko »verjetnejša«, pa je treba samo malo pogledati na zemljevid, na katerem so označeni petrolcjski vrelci na severnoameriških tleh.
Vse vzhodne državice USA dobivajo petrolej iz mehikanskih petrolej6kih vodov, ki drže do najbližjih pristanišč v Mehiškem zalivu, od koder potem prevažajo petrolej po tisoče kilometrov dolgi pomorski poti v Združene države na kraj uporabe.
Glede petrolejskih vodov vojna doslej še ni prinesla nobenih sprememb ali težav in ti vodi delujejo še prav tako, kakor so prej. Težave pa so i nečem drugim. Primanjkuje namreč po teh mehikanskih pristaniščih petrolejskih ladij, s katerimi bi mehiški petrolej prepeljali v Združene države in drugam, kjer bi ga nujno potrebovali. In ker takšnih ladij ni dovolj na razpolago, tudi še tako bogat« zaloge petroleja v Združenih državah ne morejo ničesar koristiti avtomobilistom velikega New Yorka, ki so zelo ponižani in razočarani. (La Stampa).
Srečni vzhodnjaki, ki ste tako mirne krvi!
Lahko bi nam jo nekoliko posodili, vsaj v novem letu
Evropejec po navadi kaj hitro izgubi svojo mirno kri, čim pride kam v vzhodne dežele. »Kakšna dežela je vendar tol«, 6e čudi. »In ti ljudje! Nekaj nemogočega!«
Po navadi si kaj kmalu nakoplje mnogo sovražnikov, zlasti še, ker misli, da takšnega njegovega zabavljanja nihče ne razume. A v vzhodnih deželah ljudje razumejo vse jezike ali vsaj slutijo, kaj kdo hoče povedati Tujec potem morda misli, da človek ne more imeti v sebi nobenega ponosa, če ni tako oblečen, kakor je na zahodu navada. In to je druga velika zmota! Vzhodnjak, ki vidi, da ga kdo hoče gledati bolj zviška, začuti v dno duše sovraštvo do tega tujca, čeprav je morda še tako plemenite krvi.
Nam najbližji vzhodnjaki so muslimani. Potrpežljivi 60, prebrisani in tihi, dokler jih kdo le preveč ne razjezi in ga ne začne obsipavati 6 klet-vinami. Arabec je pravi modrijan. Pa ga presodite po teh-le izrekih:
»Za materine oči je opica prav takšna kot gazela.«
»Kameleon ne zapusti drevesa, če v bli|ini ne vidi kje kakšnega drugega.«
»Priložnosti gredo mimo, kakor gredo mimo oblaki.«
»Noga te nese, kamor te žene tvoje hrepenenje.« .
»Ce sta na krovu dva kapitana, se ladja hitro potopi.«
»Miš, ki 6e zanaša na eno 6amo luknjo, se kmalu vjante.«
»Samo čas zabijaš, če kuješ mrzlo železo.« *
Vzhodnjak je silno previden, in če ga kaj vprašate, mu nobena reč ni bolj zoprna, kakor če mora odgovoriti nikalno.
Nekoč 6e je zgodilo, da so štiri ljudi nekje povabili na kosilo. Povabilo 60 sprejeli i velikim navdušenjem in veseljem, na kosilo pa ni bilo nikogar. Ko je pozneje gospodar, ki jih je povabil, enega teh »upornih gostov« srečal in ga vljudno vprašal, zakaj ni prišel na kosilo, mu je ta čisto odkritosrčno povedal, da so bili on in njegovi trije tovariši za ti6ti dan že povabljeni nekam drugam in da so njegovo povabilo sprejeli samo lato, da ga ne bi užalili.
•
Na svojem svetlem jopiču sem nekje staknil madež in sem vprašal strežnika v hotelu za svet, kako bi tisti madež odstranil. »Kje bi človek dobil kakšno sredstvo za odstranjevanje madežev na obleki?«, sem ga vprašal. Dejal je, da pozna neko zelo uspešne sredstvo in mi je zagotovil, da se bo v osmin dneh moja želja izpolnila.
Čez osem dni 6e je, možakar vrnil z mojim jopičem, na katerem pa 6e je tisti madež poznal
še prav tako kakor prej. »Kaj mi nisi obljubi, da boš jopič očistil?«, sem se začudil. »Da, jopič že«, je odvrnil mirno, a madeža na noben način nisem mogel odstraniti.
•
V restavraciji. »Poslušajte, strežnik, jc tale narezek jagnjetine kaj prida?« je vprašal gost in pri tem pokazal na jedilni list. j »Odličen, gospod; naravnost izboren«
»Potem mi ga pa prinesite.«
»Zalibog, gospod, ga ni več.«
•
Nek evropski zdravnik je zdravil sina neke kmetice. Čez nekaj dni mu je kmetica prišla povedat, da se otrok že dobro počuti in da zdravniku zato ni treba več hoditi k njemu. Spet ie poteklo nekaj časa in zdravnik jc čisto slučajno spet prišel k tisti kmetici. Začudil se je, kako to, da ne vidi nikjer njenega sina. »Umrl je, gospod doktor,« mu je odvrnila žena. »že takoj po tistem, ko ste bili zadnjikrat pri njem.«
»Zakaj pa mi tega niste povedali?«
»Da bi vas ne spravila v slabo voljo.«
O čisto enakem primeru so mi pripovedovali na Kitajskem.
•
Bilo je leta 1914, ko je Turčija šla r vojno na strani zaveznikov. Pred Aleksandreto se je tedaj nenadno pojavila francoska križarka in začela silovito obstreljevati sedež nemškega konzulata, ki ga je lahko dobro razločila, ker je na njem vihrala nemška zastava. Ko se je konzul, ki se je bil s svojo ženo mudil nekje zunaj na potovanju, vrnil v mesto, je srečal turškega drago-mana in ga vprašal, če je kaj novega.
»Pa res ni prav nič posebnega,« jc mirno odvrnil Turek. »Le vaš konzulat so med tem malo znižali.«
•
Ko smo že pri konzulatih, naj povem še tole zanimivo zgodbo:
Na nek tuj konzulat so prišli policisti ter hoteli prijeti in odvesti konzulovo kuharico, ker ni plačala globe, na katero je bila obsojena zaradi nekega prestopka. Dokaj je bilo vika in krika, in kuharica je vpila na policiste, da ne bo prav nič plačala, ker da ni nikdor zagrešila kakšnega prestopka. Zahtevala je od njih, naj ji pokažejo črno na belem, če res iščejo prav njo. In tedaj se je izkazalo, da so policisti prišli na napačni naslov. Slo ni za kuharico, ki je služila na tistem konzulatu, pač pa za kuharico pri nekem drugem konzulu, ki je imel svoj sedež v nekaj ur oddaljenem mestu.
»Saj imate res prav,« ji je' odvrnil eden tistih policistov, »pa vseeno. Bodite vi ali ona druga,


ieU vse**
svoV*m
leni«
nttn
0d\ettv*
\cetn
p ft
rečno
Novo
leto
kuharici sta obe, in konzula se bosta med seboj pač lahko sama pomenila.«
Nekdo iz iste dežele na vzhodu je nesel k čevljarju svoje raztrgane čevlje, da bi mu jih poddelal. Sam mu je tudi dal templance. Ker pa so bili izredno močni, se je mož bal, da mu jih čevljar ne bi zamenjal. Zato se je nanje podpisal. Ko mu je čevljar prinesel popravljene čevlje nazaj, tistega podpisa na podplatih ni bilo nikjer.
»Seveda je bil na njih vaš podpis,« se je zagovarjal čevljar. »Ker pa sem mislil, da bi bila za gospoda, kakršen ste vi, slaba šala, če bi nosil svoj podpis na podplatih, sem ga izbrisal.«
Moj prijatelj jc nesel najboljšemu krojaču v tistem kraju blago, da bi mu naredil obleko. Ko
je bila obleka narejena in je mož hlače pomeril, je videl, da mu segajo skorai do podpazduhe. »Za božjo voljo, mar mislite, da bom v takšnih hlačah hodil okrog!« ga ie nahrulil A krojač ie mirno odgovoril: »Preveč blaga ste kupili, ko ste vendar tako majhne postave. Škoda pa se mi jc zdelo, da bi tako krasno blago preveč rezal.«
V nekem podeželskem mestu se je mladi tujec, ki so ga bili ob njegovem prihodu zastopniki krajevnih oblasti zelo lepo sprejeli, že čez dober mesec šel pritoževat k županu, zakaj mu ljudje vedno bolj dajejo razumeti, da ne smejo več zahajati k njemu.
»Saj ste mi bili vendar dejali, da bom lahko čisto svobodno govoril s komur koli.« mu je tožil.
»To še zdaj rečem,« je odgovoril župan. »Od i ljudstva je odvisno, če se drže prepovedi, govoriti z vami, ali ne.«
Berite
"Slovenca
in oglašujte v njem f
Od 1. Januarja dalje predstave: Ob nedeljah 10.30, 14.30. It 30 In 18.30; ob delavnikih 14.30. «.30. 18.30.
Z dobro voljo v Novo leto' Najboljša bnrkasezone Ferrneclo Tagltavtnt prepeva popevke In arije
Ženska le vara nas...
Carlo Campanlnl. Floretta Dolfl v glavni vlogi KINO MATICA - TEL 22-41
Ljubka, svojevrstna komedija
„0 sedmih vdovah"
Nastopa spde m zvezd nafie kinematografije med nilmi Laura Nncci. Amelia ChelUni. Laura Šolan, Silvana Jaehlno itd. ter humorist
Antonio Oandnslo Predstave jutri: ob 10.30. 14.30. lfi 30 In 18.30 v soboto nd 14 30 nre rinile
_KINO SlOGfl - TEl 27-30_
Odličen film po Fogazzarovem romana
Palača ob jezeru
V glavni vlogi: Isa Mirandain Andrea Checcbi
Zaradi izredne dolžine filma predstave v=nk dan ob 15. in 17.30 url: oh nedeljah in praznikih matineja ob K. nri
KINO UNION - TEL 22-21
Izvrsten zabaven film, v katerem se boste nasmejali do solz
Sedem let nesreče
Olly Olzinnn — Hans Moser — Tlieo Llngen
Globoka ljubeaenokn drama — napete bikoborbe — španski plesi in popevke v filmu
Toreadorjeva ljubezen
Consnelo Franco — Carlos Lopez Predstave: nedelja ob 14,30 in 17, delavnik ob 17,30
KINO KODELJEVO - TEL. 41-64
FRIGOREFERI ELETTROAUTOMATECI
Gruppi comoressori ,,FEBBETTI" Anonima fcLTA Torino.
Applicazioni eomplete per hnnehi bar, Kelaterie, celle, armadi per maceilerie, pollerie, snlumerie. Attrezzuture hre-vettate per motopeselierecci. Officina Genova per riparazionl, revisioni.
AlGOR - BOREAL
frigoriferi famiglin. T'ltiini inodelli, funzionnmento perfetto. — CapacitA 160/200 litri. Motorc 1/5 UP. Dimostra-zionl, prospetti.
V.a San Icica. n. 2 - O E N
Električni automatičnl hladilniki
Združba za izdelovanje kompresor-iev „Ferreetl" s fctta d. d.; Torino
Kompletne naprave 7.a tofllne mize, bare. sladoledarne vinske kleti : hladilne omare za mesarije, trgovine s perutnino in delikatese. Patentirane naprave za rihiSke motornp čolnp. Dplavnice za popravila in pregled v Genovi.
Algor — Boreal
družinski hladilniki. Na.1nove.iSi modeli,
Sopolno delovanje, zmogljivost lfi0.'200l. lotor 1/5 KS. Razkazovanja, prospekti!
O V A — Telefone n. 94619
PO VAŠI ŽELJI VAM IZDELA
mmiimu
LJUDSKE TISKARNE
V LJUBLJANI
KOPITARJEVA 6/II
v svoji črtalnici razne poslovne knjige, ako niso že v zalogi. Istotako izvrši tudi
vsa draga knjigo-veška dela posebno razne vezave v raznih velikostih od preprostih do razkošnih oblik v vseh barvah. Posebni oddelek za izdelovanje damskih torbic, šolskih torbic in slionih, pasov, denarnic, kovčkov in dragega nsnjenega galanterij, blaga
Vam nndi te predmete vedno v lepih, oknsnih in modernih oblikah vsaki čas.
CENE SO SKRAJNO NIZKE! P0SLUŽITE SE JIH!

II miglior lassatlvo najboljSe odvajalno sredstvo

V boljše življenje ie.odšel na novo leto, poživljcn s svetimi zakramenti, naš ljubljeni mož, skrbni oče in dedek, gospod
BAJC MAKS
učitelj v pokoju
Blnccfia pokojnika bomo spremili k večnemu počitku v nedeljo, dne 3. januarja 1943, ob pol štirih popoldne z Zal iz kapele sv. Petra k Sv. Križu. Priporočamo ga v molitev. - Sv. maša zadušnica bo darovana v ponedeljek, dne 4. januarja 1943 ob 7 zjutraj v župni cerkvi sv. Petra. V Ljubljani, dne 1. januarja 1043.
Globoko žalujoči: J osi vina, žena: dr. Franc. Pavel. Maks. Marjan, sinovi: Ela roj. Mavec, sinaha: Marija. Anica, Janezek, vnukinji in vnuk - in ostalo sorodstvo.
A. Fogazzaro:
75
Palača ob jezeru
Vstal je in pogledal na uro. Njegov voz ga je že čakal na deželni cesti v bližini Palače.
»Razume se, da gospod pater ne bo o tem govoril nikjer...« je dejal odvetnik.
»Prvič slišim ta nasvet«, je dejal redovnik, a ga ne sprejmem. Lahko noč.«
»Kdo ga bo plačal?« je odvetnik zašepetal Nepu, ko jo redovnik odšel.
»Kaj si je vendar mislil zdravnik, da je svetoval tega gohezdača?« je dejal Nepo in se skušal izogniti odgovoru. »Ce 1)1 bil poleg tega vedel. da bo prišel šolo dan [>oznoje, bi bil poklical našega zdravnika iz Benetk. Zdaj se boš slabo počutila, mama.«
»Pa še jako slabo,« jo zastokala grofica.
»Zares na pol nor jo in še neotesan povrhu. Brez dvoma si potrebna miru,« jo dejal Nopo z nenavadno skrbnostjo. »Pojdimo in pustimo je samo. Odkrito vam povem, da tudi jaz ne zdržim več in da moram iti vsaj nekoliko na zrak. Gospod,« je dejal, obrnivši se k odvetniku, »veliko uslugo mi storite, če greste nekliko pogledat k stricu, .laz grem medtem |>o klobuk ln pojdem preko dvorišča. Z lože mi boste lahko povedali, kako je. Upam, da dobro.«
Po deseti uri zvečer so bili grofica Foska, Nepo, Vezza, odvetnik in Sila zbrani v salonu okrog mize. Poslušali so zdravnika, ki jim |e poročal o bolnikovem stanju, preden se odpravi domov. Svetilka z velikim in temnim senčnikom,
ki jo stala sredi mize, jo le na pol osvetljevala liudi in sobo. Po zdravnikovem mnenju je bolnikovo stanje bilo še precej zadovoljivo. Desna roka in noga sta zopet dobili nekaj življenja. Kar se zavesti in govora tiče, je napredek precej manj viden, upati pa je bilo, da so bo polagoma gro-fovo stanje precej zbetljšalo. Tudi če ne bo pt>j>ol-noma okreval, vsaj...
Zdravnik jo prišel do to točke svojega pripovedovanja, ko je nenadoma utihnil, dvignil glavo in pogledal preko kroga svojih poslušalcev. Cez hip je spoštljivo pozdravil. Vsi so so oklenili. Bila je Marina.
Gruča se je tedaj zganila in razpršila.
Grofica Foska in Nepo sta se približala Marini, ostali so se nekoliko umaknili. Vse to se je zgodilo brez bosed. Nepo je gledal zaročenko z izbuljenimi očmi,
»DoIkt večer,« je zašepetala Marina.
Ker je zdravnik molčal, mu je dejala z nekoliko močnejši mglasoin:
»Prosim.«
Bila je oblečena v črno ali temnomodro, kar v polmraku ni bilo mogoče jasno razločiti. Komaj je bilo mogoče videli njeno elegantno postavo, velike oči in bledi obraz. Za hip se jo ozrla nazaj, kakor da bi iskala stol. Nepo je hotel po vsej sili, da bi sedla na divan, a ona je izbrala raje naslanjač prav nasproti zdravniku.
»Vsaj,« je nadaljeval ta nekoliko negotovo, zbegan od dekletovih oči, ki so se nepremično upirale vanj, »vsaj roke in nogo bo morda lahko uporabljal; če ne popolnoma, vsaj deloma. Morda se bo tudi zavest zopet vrnila, a to je mnogo
manj verjetno.«
Zdelo so je, da jo popolnoma pod vplivom
Marininih oči.
Tudi Vezza je proučeval te oči, a so je pri tem trudil, da 1>1 grofica in Nepo tega ne opazila. Dekletove oči so se mrzlično lesketale in v njih je odsevala silna radovednost, nekaj povsem novega.
Nekdo je vstopil. Bil je župnik, ki je tudi želel poizvedeti o bolnikovem stanju. Ubogi don Inocencij je bil silno v zadregi in ni vedel, koga naj pozdravi. Zdravnik se je poslovil. Zde'o se je, kakor da bi skozi sobo zavel leden veter. Nihče ni spregovoril na glas. Nepo se je sklanjal preko Marininega naslanjača in jo tiho spraševal, kako se počuti. Dejal ji je, da mu je bilo zelo žal, da je zadnja dva dni ni videl. Grofica Foska je stala na drugi strani in vedela, kaj naj slori. Najprej so je sklonila in zašepetala par besed, nato se je umaknila, da ne bi ovirala sina, potem pa jo je zopet premagala skušnjava. Župnik se ie v drugem kotu pogovarjal z odvetnikom in Vez-zom. Silla se ni ganil. Marina ga je ob vstopu pogledala in zdelo se mu je, kakor da bi ga bila priklenila na mesto, kjer ie stal.
Končno se je Marina dvignila.
»Rada bi govorila nekaj besed z gospodom Silloin,« je dejala.
Silla se je priklonil. Ril je smrtnobled.
Grofica, Nepo in Vezza so vsi presenečeni gledali Marino in pričakovali izbruh, podoben onemu, ki ga je Vezza doživel lansko leto. Odvetnik je pretrgal razgovor z župnikom. Ta ni razumel, kaj se godi in je vpraševal:
»Kaj torej?«
»No tukaj,« je medtem dejala Marina.
Odvetnik in Vezza sta se hotela umakniti, grofica in Nepo pa se nista ganila.
»Ostanite,« je pristavila Marina. »Iti moram nekoliko na zrak. Greste z menoj na vrt, gospod Silla?«
Mladenič se je znova priklonil.
»Na vrt?« je vzkliknila grofica z vidnim nezadovoljstvom.
»Tako hladno je zdaj zunaj,« je pristavil. »Ne zdi se mi...«	w
»Tudi vlažno je,« je izjavil Nepo. »Bolje bi bilo v loži.«
»Lahko noč,« je dejala Marina. »Sprehodim se nekoliko po vrtu, nato se vrnem v svo.ie sobe.«
Nepo je hotel še nekaj ugovarjati, a zmedel se je in zajecljal par nerazumljivih besed. Marina je naredila nekaj korakov proti vratom in pogledala Silla, ki je takoj stopil k vratom in jih odprl.
»Lahko noč!« je še dejala, ko je odhajala.
Nihče ni odgovoril.
Marina je šla tiho kakor vila po mračnih stopnicah. Silla je hodil za njo ves prevzet nedopovedljivih čustev in skoraj slep. Še trenutek in sam bo z njo v temni noči.
Vrata, ki so vodila iz veže na vrt, so bila odprta. Svetilka, ki je visela v veži, je osvetljevala deloma rožnato prod ob vhodu, kjer je na stolu bil Marinin beli šal. Podala ga je Sillu in obstala, da bi ga ji ogrnil. Njune roke so sc dotaknile; bile so ledeno-mrzle.
FELIKS URBANC
MANUFAKTURA
LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 1
Wm	mm
SREČNO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO želi cenjenim odiemalcem in se še v nadalje priporoča za ccnjena naročila
ARMIC SLAVKO, splošno ščetarslvo Ljubljana, Tržaška 47
Srečno in zdravo novo leto
želi cen', odjemalcem in se priptroča
A. SUŠNIK
železnina
Ljubljana, Zaloika cesta
Srečno in veselo novo leto
želi cenj. odiemalcem in se priporoča za nadaljnjo naklonjenost
LJUBLJANA Kongresni trg 7
ELIGIJ EBER, krznar
Telefon 33-95
LEGAT
specenja delikatesa zajtrkovalnica Ljubljana, Miklošičeva cesta 28
tThe $ex Go.
LJUBLJANA - Telefon 2268
GOSPODARSKA ZVEZA
zadruga z omejenim jamstvom
V LJUBLJANI
želi
vsem svojim zadrugam, članicam in odjemalcem, kakor tudi vsem zadružnikom
blagoslovljeno leto 1943
SREČNO IN VESELO NOVO LETO vsem svojim ceajenim naročnikom želi
FRANC REBERNIK
pleskarstvo in ličarstvo
Ljubljana, Petrarcova 22 — tel. 31-77 --
SREČNO NOVO LETO ŽELI
FRANC 5LdniČ
tvornica konzerv in mesarskih izdelkov
LJUBLJANA
V€S€l_e PRAZNIKE IN SR6ČNO
NOVO LCTO Ž£LI CCNJCNIM OPJCMALCCtt
R. RAZNOŽNIK
UVOZ STROJGV LJUBLJANA, PRAŽAKOVA UL. B'\
Veletrgovina žganja
EMERIK ZELINKA
Ljubljana VII — telefon 23-18 želi vsem cenjenim odjemalcem SREČNO IN VESELO NOVO LETO 19431
Obilo sreče in blagoslova v novem letu šeli vsem svojim odjeiralcem ter se priporoča še za nadaljnjo naklonjenost VINKO CUNDER - LJUBLJANA, Igriška 3 torbarstvo, sedlarstvo In iermenarstvo
SREČNO NOVO LETO
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
FRAN LONČAR
strojno ključavničarstvo, avtomatična delavnica, avtomatično brušenje žag
LJUBLJANA, Ariele Rea cesta 43
mssm
Srečno in uspehov polno novo leto želi in se priporoča
pooblaščeni graditelj in tesarski mojster
LJUBLJANA
Zibertova ulica 11	Telefon 20-50
SREČNO NOVO LETO 1943 želi svojim cenj. odjemalcem, prijateljem in znancem
parna pekarna in slaščičarna Poljanska cesta 19 in Pred škofijo 11
Srečno in veselo novo leto želi tvrdka
<£. JVC. Scker sinova
kleparstvo, vodovodne instalacije ter sanitarne opreme
LJUBLJANA
Slomškova ulica št. 4
Srečno ia zadovoljno novo leto 1943 želi cenjenim odjemalcem in se priporoča za nadaljnjo naklonjenost
KARL PRELOG
LJUBLJANA trgovina volne, bombaža in galanterije
NA DEBELOj Gosposka ulica št. 3 NA DROBNO:
Stari trg 12, Židovska ulica 4 in Bleiweisova c. 22
ižjs
§m
8 e;«« i
B
m
aH
■ &•,<a
m
m m
I
niw i
gSiŠ lfc
1 $
M
m
n?
m
0
I
(fl/lH*
M
gVk
M
m
Un
m
«<5
m
m
'4
Edgar WallaceS
39
Skrivnost skrivljene sme
Roman
»Charing Cross,« je smeje se odgovorila dekle.
T. Ks. je gledal za avtom, ki se je oddaljeval. Nenadoma se je ustavil in skozi okno se je nagnila ona in mu dajala na vso naglico znamenja. Tekel je k njej.
»In ako bi vas jaz potrebovala?« je vprašala
gospodična.
»Priobčite oglas,« je brž odgovoril, »pod značko ,Dragi Tommy'.«
»Ne, T. X. napišem,« je užaljeno odgovorila.
»Potem se ne bom zmenil za vaše obvestilo,« ji je odgovoril, stoječ sredi ceste s klobukom v roki v veliko nejevoljo vozača nekega taksija, ki bi ga bil kmalu podrl, a si ga je le glasno privoščil, ko je bil T. Ks. tako daleč, da ga ni mogel slišati.
XVII.
Tomaž Ksaver Meredith je bil zelo pretkan. Veliki kriminalog Pavel Coseili je menil o njem, da ima izreden dar domiselnosti, da bo razrešil skrivnost skrivljene sveče, preden bi kdo drugi mogel priti do kake zmedene misli, kako bi bila rešitev mogoča.
Hiša na Cadogan Squaru je bila še vedno v rokah policije. Vsako toliko se je T. Ks. zaprl vanjo, ali bolje rečeno v Karovo spalnico, in skušal, kolikor mu jo bilo mogoče, obnoviti vse okol-
nosli tistega večera, ko se je izvršil umor. Dal je prav tako neznosno zakuriti in zaprl vrata ter spustil zapah, da je padel v obroč, medtem pa gledal točno na uro. ter ugibal in igral nekatere prizore, o čemer ni črhnil nikomur.
Z Mansusom je šel trikrat v to hišo in trikrat v spalnico, kjer je enkrat ostal sam več ko uro in pol, medtem ko ga je potrpežljivi Mansus čakal zunaj. Trikrat je odhajal, vsakokrat z resnejšim obrazom, a po tretjem obisku se je posvetoval z Johnom Lexmanom.
John Lexman je odložil potovanje v Združene države in je bil odšel za nekoliko časa na deželo.
»Ta zadeva me spravlja vedno bol j v zadrego, John,« jo rekel T. Ks., ki mu jo prenaporno delo jemalo že pogum. »Hvala Bogu, da se mučijo s tem tudi drugi. Mainan je oni dan prišel iz Francije in mi pripeljal vse svoje najboljše vohune, medlem ko je 0'Crady i/, centralnega urada v Newyorku kar čez noč prišel k nam v obisk, da bi neposredno sodeloval. Nihče mi ni mogel dati kakih pravih navodil za rešitev, čeprav so vsi zelo iznajdljivi. Gathercole jo izginil in verjetno se zdaj sprehaja v kaki nedostopni pokrajini, a naši niso našli doslej nili postrežnika.«
»In to bi bilo za vas najlažje,« je rekel John Lexman, ko je nekoliko pomislil.
>Nc morem razumeti, zakaj jo Gatherrole odpotoval,« je nadaljeval T. Ks. »Po zgodbi, ki mi jo je povedal Fisher, je nazadnje govoril s Karom o nekem čeku, ki ga je čakal ali pa ga že dobil. Pa ni bil izdan ne vnovčen nikak ček in, kakor se zdi, je Gathercole odšel, no da bi čakal kako
I plačilo. Iz Karovih registrov ni videti drugega na Gathercolov račun ko 600 šterlingov, katere ' mu je že spočetka plačal vnaprej. A zdaj poglejte to, ki prevrže vse moje domneve!«
Iz listnice je vzel izrezek iz časopisa in ga vrgel na mizo, zakaj bila sta pri obedu v Carltonu. John Lexman jc vzel listek in ga bral. Očividno je bil iz kakega newyorškega dnevnika.
»S parnika ,Cyprus' antarktične trgovske družbe so prispele nadaljnje vesti, tičoče se potopitve ladje ,City of the Argentine". Domneva se, da je ta nesrečna ladja, ki se je ustavljala v pristaniščih Južne Amerike, izgubila vijak ter se zato napačno usmerila proti jugu izven običajne po-t morske proge. Po vsej verjetnosti je zadela 23. de-cembra na ledeno goro ter se potopila z vsemi, ki so bili na krovu, razen nekaj mož, ki se jim je posrečilo spustiti v morje čolne in se z njimi rešiti, dokler jih ni pobrala ladja ,Cyprus'. Seznam potnikov je tale.«
John Lexman je preletel seznam, dokler ni prišel do imena, ki ga je podčrtal pač T. Ks. To ime je bilo:. George Gathercole in v oklepajih (raziskovalec).
»Če bi bilo to res, potem bi Gathercole ne "bil mogel priti v London.«
»Morda se je pa odpeljal s kako drugo ladjo,« je rekel T. Ks., »in poslal Steamship Company kablogram, ne da bi se mu kaj posebnega pripetilo. Gathercole je baje čudak in se boji biti v preveliki družbi. Navadno si je za vsak slučaj rezerviral kako mesto na kateri koli ladji, ki bi
utegnila odpluti. Družba mi je mogla samo to povedati, da se je prijavil, a ne ve, če je odpotoval s ,City of the Argentine'.«
»Glede Gathercola bi vam mogel z vso gotovostjo reči samo to,« je pripomnil počasi in premišljeno John, »da bi ne mogel ubiti niti muhe. Svojih načel se je tako trdovratno držal, da je bil celo vegetarijanec.«
»Če bi radi s kom sočustvovali,« je rekel zamišljeno T. Ks., »sočustvujte z menoj!« —
Drugi dan je poklical notranji minister Ta. Ksa. k sebi. Odšel je k njemu, pripravljen na hudo burjo. Vendar ga jo notranji minister, močen in dostojanstven gospod, sprejel z izredno prijaznostjo.
»Gospod Meredith,« je rekel, »dal sem vas poklicati v zadevi nesrečnega Grka. Dal sem pregledati in prevesti vsa njegova zasebna pisma, v nekaterih primerih sem si dal raztolmačiti tudi ključ, zakaj, mogoče že veste, dnevnik in večina pisem je bilo pisanih po nekem ključu, ki je vzbudil pozornost strokovnjakov.«
T. Ks. se ni dosti zmenil za privatne Karove listine in je po navodilu vse oddal pristojni oblasti.
»Seveda pričakujemo, gospod Meredith,« je nadaljeval minister z drugega konca mize, »da boste nadaljevali s poizvedbami o umoru, a priznam vam, da bo imel storilec, ko ga zgrabite, pred sodiščem kaj lahko stališče.«
»Tudi jaz tako mislim, gospod,« jc odgovoril T. Ks.
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože KramariS
t
Izdajatelj: inž. Jože Sodia
Urednik: Viktor Cenlit