Dolžnostni izvod. 1 P* n. Licejska knjižnica. OtV v M« Ljubljana. Naročnina listu: Celo leto 60 din., pol leta 3d dla» četrt leta 16 din. izven Jugoslavije: Cdo leto 120 din. feiseraii ali oznanila se »aračmusjo po dogovoru; pri večkratnem IsuMsriranju primeren popust Upravništvo Kpnjeuui naročnino, inserate in reklamacije. Telefon inlerurbaa št 113. Heodnisea poiiflcsü list z o slovensko Ijodains Poštnina plačana v goMia STRAŽA Utaja v poodefjek, sredo In pete! Uredništvo te upravništvo je v Mariba* Koroška ceste št 5 Z uredništvom se mat govoriti vsaki da» samo od 11. do 12. «j. Rokopisi se ne vročajo. Nezaprte reklamacije so poštnine prosti Telefon teierarbast št 143. mam -4t. štev, ^asHassMaaasiaaaiggaBsasaBBS Maribor, dne lO. jannarja 1033. Letnik XV. Usoda Balkana Balkan je že od 'nekdaj torišče nernmöv in vojnih spletk. Na eni strani se balkanske države med seboj trgajo in pulijo za prvenstvo ter nadmoć ene nad drugo, na dnagi -strani se pa zapadne države v vseh svojih imperijaiističnih nakanah in zmešnjavah zatekajo na Balkan, da pridobi ena to, druga drugo balkansko državo na svojo stran in da se tako na samem Balkanu otvori krvavi vojni ples. Od vseh mirovnih pogodb je bi) naj slabše izdelan oni dei, ki se tiče Balkana, in zato se je tudi najprej razbil in raztrgal. Anglija je brezobzirno hujskala Grčijo proti Turčiji, češ: bilo kakor bilo, saj gre samo za Balkan in ko se je po turških zmagah sestala lo-zanska konferenca, tudi ni zapad pokazal prave volje za pravo in pošteno izčiščevanje vzhodne in balkanske situacije. Z največjo površnostjo so hoteli ustvariti nekako prehodno stanje. Angleži so si umili roke po svoji izgubljeni igri z grškim orožjem in razbito grško vojsko, Francozi so na skrivajo pokimali Turkom, italijanska fašisti so svetovali Beogradu, naj pozorno in i inapeto gleda proti Solunu in Egejskemu morju in tako si je cela antanta složna v tem, naj ostane vse pri starem, naj ostane Balkan — Balkan kot staro, vedno tleče ognjišče. Za balkansko žerjavico in ognjišče je imela nekdanja carska Rusija močen pihalnik ter se ga je tudi v istem pravcu kot danes antanta vedno posluževala, današnja Rusija je to orodje sicer odvrgla, obdržala si je pa temeljito znanje in razumevanje balkanskih razmer in odnošajev. Radi tega je velike važnosti spomenica, katero je izročil šef ruskega zastopništva čičerin lazanski konferenci. Ta spomenica je jako važen mednarodni politični dokument in se mora prej ali slej priznati kot prava pot do miru na Balkanu. V prvem delu spomin ja ruška vlada Romunijo na to, da so sovjeti s tem, da so anulirali leta 1917 rusko-angleško pogodbo glede Carigrada ,rešili faktično neodvisnost Rumunije in tudi ostalih balkanskih držav. Kar se tiče Turčije, morajo velesile enkrat za vselej opu sliti svojo metodo, da z muslimani ravnajo, kakor z njim podložnim elementom. Vprašanje morskih ožin se ne sme rešiti lako, da bi Daradanele tvorile oporišče Anglije v svrho. obvladanja vseh črnomorskih držav. Turčija mora biti politično in gospodarsko popolnoma neodvisna. Vsako koncesijo, ki jo bodo zavezniki iz Turčije izsilili, bo Rusija smatrala za neveljavno. — Manjšinsko vprašanje v Orientu bo rešeno še le, ko se tam vzpostavijo normalne razmere, to je, ko se Orient osvobodi nadzorstva velesil, ki to vprašanje le v svojo korist izrabljajo in tako povzročajo neprestane konflik-, te. Tudi Društvo narodov ne more tega vprašanja rešiti, ker je zgolj orodje imperijaiističnih ciljev zapadnih velesil. Manjšinsko vprašanje se mora rešili za vse narode brez izjeme. V svojem zadnjem odstavku se spomenica bavi z Balkanom in pravi, da flagrantna kršitev pravice sa-moopredeljenja narodov na Balkanu in v Podonavju obstoja dalje v isti smeri, kakor je to Julo določeno v onih mirovnih pogodbah, ki so se bile sklenile po balkanski vojni in pred svetovno vojno. Dokler pa to slanje traja, pravi spomenica, mir na Balkanu ni zagotovljen. Ruska sovjetska vlada za to ne priznava ne londonskega in bukareškega miru leta 1913, ne pogodb v Senžermenu, Trianonu in Neuillyju, ki so cele narode in dežele inkoporirale drugim državam, ne da bi dotične narode za to vprašale. Je samo eno sredstvo, da se pride do mirnega stanja na Balkanu: narodi teh ozemelj morajo med seboj skleniti federativno državno zvezo, tako, da ne bo noben narod podrejen drugemu v svojih narodnih, kulturnih in socijalnih avtonomnih pravicah. Rusija se je že večkrat izrazila glede Balkana in sicer vedno na splošno, posebno značilno je pa to, da ni .nikdar posebej omenjala Jugoslavije, oziroma njenega položaja. Ta spomenica ne omenja rapalske pogodbe, dasi nosi prav ta vse grehe,, ki jih očitajo Rusi drugim mirovnim pogodbam, ker je inkorporirala pol milijona Jugoslovanov Italiji, ne da bi jih bila za to vprašala. Rusija je rapalsko pogodbo v svoji spomeni ci namenoma izpustila in lahko nam bo tudi razumeti, zakaj. Prvič odklanja naša vlada vse diplomatične in druge stike z Rusijo, drugič so pa Rusi tako dobri diplomati, da ne spregledajo nobene poteze v evropskem političnem življenju, ter tako vedo, da je ravno naša vlada pripomogla v marsičem do take rapalske pogod- . be, kakršna je. Rusija predlaga za Balkan svoj zdravilni recept, drugo pa prepušča balkanskim narodom. In to je prav! Balkanski narodi morajo sami spoznati ter odstranili vso žerjavico in netivo, ki preustvarja domača tla v j pravi vulkan. Bolgarija je začela. Bolgarski narod je temeljito ! spoznal krvavo politiko medvojnega režima ter jo je ; tudi obsodil. In na to pot bi morali priti tudi mi. Ali ] smo ji blizu, ali pa še daleč, se sedaj še ne da z goto- ; vostjo povedali, lahko pa rečemo, da je na naši strani Save in Donave, ali kakor Srbi pravijo, med «prečan-skim« svetom od dneva do dneva bolj jasno in očito, kaj je vzrok in izvor današnjega težkega položaja na znotraj in zunaj. Narod Jugoslavije tlačita dva tabora. Prvi je konzervativen, ima še vedno najožje zveze s carsko Rusijo, poslužuje se metod ruske birokracije, meša vse to z orientalskimi navadami, ki so se na Balkanu udomačile, narodno varstvo vidi v pravoslavju in pri vsem tem sanja o misiji Velike Srbije in o razširjenju Dušanovega carstva po celem Balkanu. ia svet je auto-kratičen, vojno-imperijalističen in vse kar prevzame od zapadne demokracije, sprejema samo na videz, v življenju pa nikakor ne izvaja. Ta svet gradi državo politično na «partijah«, na zunaj bi jo rad pokazal kot moderno evropsko stavbo, znotraj pa hoče po vsej sili, da ostane — turški han. Ljudje tega tabora so bili v mladosti vse mogoče: pacifisti, revolucionarji, pristaši socijalnega preobrata itd., težnja za uspehi jih je pa pripeljala tako daleč, da že davno ne izbirajo več sredstev v dosego svojih sebičnih ciljev. Bivši republikanec, socijalist, internacijonalec, revolucijonar je postal monarhist, nacijonalni šovinist, intolerantni nazadnjak in metode so mu teroristične ter zabeljene z balkanskimi navadami, samo da se lahko javno za sebe dela na račun države. Poleg Pašiča je takih tipov že od nekdaj vse polno v srbskih političnih krogih in k njim so prihiteli še oni, katere je Avstrija podobno vzgojila. V Avstriji se je mnogo gledalo na formo. Javno in odkrito se ni dalo de lati za sebe pod državnim imenom, staro srbsko poenostavljenje je pa seveda avstrijskim korupeijonistom prav dobro došlo in so se v novih metodah prav hitro znašli. V drugem taboru so pa lahkožive i, demagogi in neozdravljivi optimisti, ki se oklenejo vsakega, ki vlada ter deli razne dobrote. Ta svet ne vidi siromaštva, ne sile, ječ in krivic, zanj ni lakote, brezposelnosti, so cijalnih krivic, korupcije, temveč vse bo dobro — živela bogata in narodno edinstvena Jugoslavija! Tem ljudem so vsi na vladi in okrog triade «državotvorci«, vse dru go pa skrajno «protidržavno« in če kdo kaže na temne in slabe strani, katerih oni nočejo opazili, da si ne hi grenili lepega in dobrega življenja, potem je treba še posebej udariti po njem kot po skrajno nevarnemu elementu. Družba teh dveh taborov govori sicer o pravicah in celo o samoodločbi naroda, v praksi je pa delavec in kmet in posebej še pripadnik kake protirežimske stranke, skoro brezpraven. Ta družba daje narodu malo «pa-nem et cireenses,« zahteva pa od njega, da se žrtvuje za «državotvorne«, ki so sedeli in bi še sedeli na Krfu, v Nizzi ali v Parizu, — dočim hi raja krvavela na Do-brudži ali v Bizerti. Naravno, da je ta družba pri tako dobro zavarovanem življenju silno hrabra, da zahteva v vojski osebno junaštvo, moderno tehniko pa zame-luje. Teh dveh taborov se mora narod Jugoslavije otresti, če hoče mirno in složno živeti na Balkanu. Kako aa leč smo še do poti miru in reda na Balkanu, bodemo videli tudi pri volitvah dne 18. marca, zajedavci, demagogi in slepci se bodo merili z zavednim narodom, ok-cident se bo meril z orientom — narod, pravica in kul -tura ima veliko moč, samo spoznanja in odločnosti je treba! Politični položaj. Da bi se strmoglavila radikalna vlada. Glasilo Stojana Proliča «Radikal« priobčuje pod naslovom «Ba lugdžič in demokrati« to le vesi: «V Beogradu se mudi naš poslanik v Atenah Živojin Balugdžič. Njegov prihod se spravl ja v zvezo z vprašanjem svobodnega našega pristanišča v Solunu in s potrebnimi garancijami, Tako se glase službena poročila o prihodu g. Balugdžiea v Beogradu. V krogih, ki so blizu gg. Pribičevi-čev, pa se hvalijo, da je Piibieevič s šifrirano depešo «Ullsteinove Agenzie« pozval Balugdžiea v Beograd. Pribičevič hoče izkoristiti vpliv g. Balugdžiea kot kraljevega sorodnika proti vladi g. Pašiča, da bi ta vlada padla še pred volitvami. Balugdžič je znal, kakor trde Pribičevičevi hlapci, najti izgovor in je clal svojemu prihodu čisto diplomatski značaj, dočim je pravi cilj njegovega prihoda namen, da strmoglavi radikalno vlado in spravi zopet na krmilo demokrate«. Koliko je na tem resnice, je «Radikalova« stvar, značilno pa je, kako se igra-s krono eden vladni tabor, kakor drugi . Izza ministrske mize. Ministrstvo poljedelstva je prevzel dr. Šupilo, nova muslimanska ministra dr. Omerovič, trgovinski minister in minister brez port -felja Mehmed Šerič sta prisegla. Volilna korupcija. Rok za vlaganje reklamacij glede vpisov v volilne imenike je potekel in po celi državi se je vložilo veliko število reklamacij, kar gotovo ni v čast upravnim oblastem, ki so nalašč ali pa vsled svoje nerodnosti izpustile, oziroma napačno vpisale tolik o voiileev. Po Srbiji in Vojvodini so se vršile od strani upravnih organov ludi velike zlorabe in goljufije. Tudi vlada je povzročila veliko zmedo pri sestavljanju vt -lilnih imenikov, ker je izdajala nasprotujoče si naredbe zlasti glede vpisovanja Nemcev in Madžarov. Pri neredu, povzročenem od vlade so pa še strankarsl i uradniki nastopili s svojo korupcijo. Po Vojvodini soj od Nemcev in Madžarov vpisali v nekaterih krajih .vso, v drugih samo nekatere, v nekaterih pa nobenega z ozirom na to, za katero stranko so se izjavili in kateri stranki je pripadal uradnik, ki mu je bila poverjena sestava volilnega imenika. Uspeh vsega tega je, da je v volilnih imenikih zelo malo Nemcev in Madžare.', vsled česar ni niti verjetno, da bodo nastopili s svojimi lastnimi kandidatnimi listami. Kako so se sestavljaIi volilni imeniki, dokazuje dosti jasno vest, da so uradniki v nekaterih krajih Sandžaka in Macedonije sestavili popolnoma nove imenike, v katere so sprejeli samo gotove pristaše svojih strank. Zavožena zunanja politika. Na seji ministrskega sveta je poročal zunanji minister dr. Ninčič o zunanjem političnem položaju zlasti z ozirom na lozansko konferenco. Njegovo poročilo je jasno pokazalo, cia smo osamljeni v krogu antante. .Ninčič je namreč tako sre. -no priklepal in premikal svoj diplomatski voziček zd j angleški, zdaj francoski politiki, da ga ni nikjer priklenil ter ne ve sedaj ne kod nc kam. Najprej je beograjska bojaželjnost gnala ministra slepo za Angleži, ko se je pa cela antanta začela mirno ukvarjati z or jentskim vprašanjem, pa tudi ni našel boljšega dela in prijateljstva kot z grško rabeljsko vlado, ki je po o -lem svetu osovražena ter je od same antante dobi ; migljaj, na j se hitro umakne. Diplomacija, ki ima m. -1 seboj znanega Spalajkoviča, itak ne more biti na d. -brem glasu in tudi vsaka njena veljava je izključen o če se nc zna za nobeno stran odločiti. Francozi so tukaj časa čakali, potem so se pa oklenili Italije in tako se naši odnošaji z Italijo ne premaknejo z mrtve loči. , ampak so celo slabši, kot poprej, ker je Francija pridobila Italijo za svoje stališče z obljubo, da jo bo podpirala v vseh vprašanjih in tako tudi v nakanah prt i nam. Ta neuspeh je nastal v zelo neugodnem čas ;, ker se bo te dni reševalo reško vprašanje ter ratifikacija rapalskega in st. margheritskega sporazuma. Isto je z vzliodnim vprašanjem. Kakor izgleda, bo Turkom uspelo priti nazaj v Evropo. Po referatu dr. N in čiča se. je sklenilo, da se s kraljevo naredbo osnuje takoj svet državne obrambe, v katerem bi bili ministrski predsednik, vojni minister, zunanji minister, prometni minister in šef generalnega štaba. Temu svetu bi biti stalno prideljeni strokovnjaki, inženirji, vojaški eksperti itd. Naloga tega sveta bi bila izdelati v najkrajšem času podroben načrt o vseh vprašanjih, ki nastopijo v voj nem stanju, tako na primer o preskrbovanju vojske, prehrani prebivalstva, dobrem funkcioniranju prometa itd. Minister za promet dr. Velizar Jankovič je ponovno poročal na seji o prometnih razmerah. Sklenjeno je, da se takoj pospeši sanacija prometa. Iver so za 'izvedbo lega vprašanja potrebni veliki krediti, ki bi jih mor.d odobriti finančni odbor, je ministrski svet'razpravljal o ukrepih, ki naj bi sc podvzeli, ako bi finančni odbor ne odobril kreditov, vendar pa ni prišlo do končne:. ', sklepa. Minister Ninčič je pri vseh svojih neuspehi«, o katerili je moral poročati, začel zopet z legendo o «balkanski zvezi« proti Turkom ter je v to zvezo vpi la! tudi Bolgarijo ne glede na to, da se on s celo vlado prizadeva, vedno in povsod, kazati Bolgariji sovražno lice. V marsičem bode pa tudi vse to služilo v prosp< h in opravičilo lajne diplomacije ter samovoljnosti radikalne vlade proti ogromni večini naroda. Delavska stranka v Srbiji. Odkar je razpuščen i komunistična stranka, kar ima svoj primer samo v m k danjem Bismarckovem in sedanjem Horihy-jevem režami, je delavstvo po Srbiji brez svoje politične in s o večini tudi brez svoje strokovne organizacije. Sočiju i-patri joti — to so generali brez armade so s pomočjo policije v protiuslugo svoje centralistične propagande pograbili premoženje razpuščenih organizacij, delavstva pa niso mogli pridobiti in sedaj pred volitvami se je začela po Srbi ji snovati delavska stranka. Njen'proglas so podpisali tudi bivši komunistični poslanci, k -likor jih je še na svobodi in med njimi uidi odvetnik Triša Kaclcrovič, ki je bil sam zaprt, obtožen, na razpravi pa oproščen. Vlada je la proglas zaplenila. Ka o bo z delavsko stranko, se sedaj še ne ve, ali bo lab' o nastopila pri volitvah ali ne, ali bo smela agitirati kakor vsaka druga itd. V petek se je pa v napolnjeni dvorani hotela «Slavija« vršil njen shod, na katerem je govoril Triša Kaclerovič, vodja nove stranke, ki je n padal režim in povdarjal, da je vlada prepovedo A strankin razglas, kar sili ljudstvo k uporu. Izjavil se \ za federativno ureditev balkanskih držav. Vlada te a shoda ni prepovedala in tudi po zaplenitvi progla : se ni hotela izraziti, kaj sploh misli početi proti nori stranki, oziroma volilni skupini. Oh neki priliki se je izrazil novi radikalni policajminister Vujičič, da se nova delavska stranka ne pripozna v smislu zakona n države'in da naj se delavci, ce> že hočejo bi! organizirani, organizirajo pri soeijalisiili.'To je ravno' lolikv, kot da bi rekel slovenskim k’nčlorn: med avtonomist? ne smete, lahko pa greste med samostojne/. \ \ kolikor se bo izvajalo nazadnjaštvo te ministrske izjave, je sedaj še vprašanje, gotovo je pa to, da bi striktnemu izvajanju sledilo to, kar je govornik Kaefr-rovič napovedal na beograjskem shodu. Republikanski shod. Srbski republikam ! že izvajajo svojo namero o shodih po večjih mestih cele dr-žav.. \ nedeljo so bili v Zagrebu in v dvorani Balkan-Kina so imeli lep shod. Kakor na demokratski, lako je 11:1 shod veliko radovednežev samo s m nizrdio, da so bili napram demokratom popolnoma pasivu . .točim so sedaj izvajanja republikancev često živo odobravali. Prvi je govoril profesor Bogdanovič, ki je povdarjal najprej vezi in stike med srbskimi ter br-vatskimi republikanci, potem pa začel razvijati idejo jugoslovanske reublikanske federacije. Lepo gesto je napravil s tem, da je s posebnim naglasom med Jugoslovane. prišteval tudi Bolgare, čeravno ima iz vojne še dve bolgarski k roglji v svojem telesu. Joža Prodanovič. duševni vodja srbskih republikancev, se je bavil s svojo priljubljeno temo: razloček med monarhijo in republiko. lrdil je, da je najslabša republika še vedno boljša kot najboljša monarhija. Anglije ne jemlje v obzir, ker je nekaj posebnega in ker je njena ustava neprenosljiva na druge države. Govoril je tudi on o ideji federativne države. Na koncu je govoril Mica Trifunovič, seljak iz Topole, ki je izročil pozdrave republikanske Sumadije hrvatskim republikancem s pozivom na složno delo za ustvaritev federativne republike Jugoslavije. •.... ----------------------- rep1 otik zve; Ki ; :hk. Predsedova a, r Po svetu. Po atentatu na češkega finančnega ministra. Atentatorja šaupala so hoteli nekateri listi po vsej sili napraviti za komunista. Šaupal pa izjavlja, da je lani sicer bil vpisan v tej stranki, da je pa takoj izstopil in da je hotel ministra samo radi tega ubiti, ker vidi v njem predstavnika češke plutokracije. Baje je nameraval atentat tudi na ravnatelja Živnoštenskc banke dr. Preise. —Zveza čehoslovaških legijonarjev je imela sejo, na kateri se je med burnim pritrjevanjem odobrilo dosedanje postopanje izvrševalnega odbora proti finančnemu ministru dv. Rašinu. Sklenilo se je, da iz-;lajo legijonarji proglas na češki narod in da izreče vladi posebno spomenico. Monarhistična pogodba. Češki listi poročajo, da obstoji med Madžarsko in Bavarsko pogodba s popolnoma monarhističnimi nameni, ki sta jo v imenu Bavarske sklenila Luđendorff in Seekt. Pogodba je naperjena pro !i čehoslovaški in Jugoslaviji ter določa v danem slučaju Avstrijo, in sicer štajersko obmejno ozemlje za operacijsko polje. Odkritje tega dogovara je predvsem povzročilo, da se pospešijo diplomatski koraki male antante proti Madžarski. — Lahko je Čehom! Oni nimajo monarhistov, ne domačih, ne tujih, treba si je pa ogledati celo malo antanto, v koliko bo ona sposobna nasprotovati monarhistični zaroti. Ruski monarhisti so dobili iz vseh držav, pa celo iz češke, državno podporo za udeležbo monarhističnih kongresov, v Romuniji imajo monarhisti vse, kar hočejo, pod beograjsko vlado še posebej so Wranglovci prava država v državi, poljska plemiška monarhistična struja mori svoje nasprotnike, celo novega predsednika republike, in tako lahko rečemo, da bi se morale najprej same države male antante zavedati, kaj pomeni internacionalna monarhistična zveza. Pred okupacijo Porenja. Francija se resno pripravlja na zasedbo ruhrskega ozemlja. Vojaško središče naj bi bil Essen, zasedba Bachurina naj bi se pa pozneje izvršila. Francijo podpira Italija in Belgija, ki hoče pri zasedbi tudi sodelovati. Francozi sicer trdijo, da se re-; aräcijska komisija z njihovimi ukrepi popolnoma strinja,, Nemci pa takole izražajo svoje stališče v vprašanju sankcij: Dokler velja versailleska pogodba, Nemčija nima opraviti s posameznimi velesilami, ampak z reparacijsko komisijo. Najprej mora reparacijska komisija plačilni odlog odklonila. Ako Nemčija 15. jan. apadlega obroka ne plača, bo treba najprej ugotoviti. iia se je Nemčija hotoma pregrešila; nato se mora med zavezniki doseči edinost o odredbah, ki naj se ukrenejo. Se le potem so sankcije po pogodili dopustne. Tako-menovane sankcije, ki bi se odredile brez odločitve reparacijske komisije ali bi jih odredila posamezna veresija. bi bile v nasprotju s pogodbo in v mednarodnem smislu sovražne. Ako torej Francija izvede na-: ad na Nemčijo na lastno pest, potem potepta s tem \ ersaillesko pogodbo kot kos papirja ter velja kot kršitelji« pogodbe tudi nasproti svojim zaveznikom, ki ;im pripade dolžnost, da Nemčijo v pravni sferi, katero ji pušča pogodba, branijo. Nasilna Poincare-jeva politika triumfira. Devet divizij z velikim artilerijskim parkom je že pripravljenih, da vmarširajo v nemško ozemlje kolikor mogoče hitro, tla ne dospe poprej kaka intervencija od ameri-' noske ali od katere druge strani. V Düsseldorf so dospeli Francozi že v pondeljek popoldne. Mesto je izglodalo, kakor ob mobilizaciji leta 1914. Vse polno avtomobilov in traina in za celo tropo francoskih oficirjev -o se z največjo brezobzirnostjo rekvirirala stanovanja. La vojaška poveljstva so rekvirirali javna poslopja in razne šole, in občudovanja vredna je potrpežljivost ter mir nemškega prebivalstva napram naduti in tudi na-ilni francoski soldateski. Ruske zvezne države. Koncem minulega meseca se je sklical v Moskvi prvi kongres štirih zveznih ruskih je najslarejši član izvrševalnega i tisisiii cvjdov, Iveegresu sc jo prce ožiia pogodba med štirimi sovjetskimi republikami, ira vse cant zveže kot popolnoma enakopravne iil daje vsaki zvezni republiki pravico po lastnem sklepu in v poljubi:cjn momentu iz zveze izstopiti. Pogodba gre torej 'g:e>\ svobode vsakega zveznega člana ne® primerno delj nego angleški dominioni in sploh vsaka dozdaj obstoječa državozvezna oblika. O zvezni pogodbi je poročal tajnik osrednjega oo-bora komunistične stranke. Stalin. Pogodba je bila sprejeta. Nato. sg je sklenila ustanovitev zveznega kongresa, na katerega odpošlje po 25.00” prebivalcev' v Vsaki /Vezni republiki po enega člana, izvolil se je na to iz 371 članov obstoječi osrednji izvrše valni odbor in sicer po proporčnem razmerju Števila prebivalstva v vsaki posamezni republiki, ki bo imel letno tri redna zasedanja in po potrebi izredna. V izvrševalnem odboru je 270 zastopnikov ruske sovjetske republike, 68 zastopnikov Ukrajine, 26 zastopnikov zveze kavkaskih republik in 7 zastopnikov Belorusije. Upravna eksekutiva je svet ljudskih komisarjev, kateri velja odslej kol Zvezni svet ljudskih komisarjev vseh ruskih republik. •' - iiffln-MMwinfiiwr—mTMrnmniii rnjRifiii iraaimrniT rmi**™***»*****»* Deca — čujte in ubogajte! Kakor smo poročali, so se Francozi in Angleži v zadevi plačil vojne odškodnine od strani Nemčije skregali in razšli. Sedaj poročajo, da : se je Belgija priključila Francozom in bo sodelovala pri nameravani zasedbi nemških industrijalnih krajev Essen in Bochum. Francoski ministrski predsednik pa ; je o «nastalem položaju« brzojavno in uradno obvestil tudi vlade Poljske, Romunije in Jugoslavije, ali z drugimi besedami: pozval jih je na sodelovanje s Francozi, ali z drugimi besedami: politični gospodar je pozval svoje poslušne in od njega odvisne sluge, naj bodo pripravljeni, da mu pomagajo. Srečna naša vojska. Vsi polkovniki in šefi takozvane «Bele roke« so povišani v generale'. Radikalna vlada nas je osrečila le dni z imenovanjem 16 novih generalov, ki so seve samo čistokrvni Srbijanci,., in med temi srečnimi jc postal general poveljnik naše celokupne žandarmerije Dragoljub Užun Mirkovič. Cela štiri leta se je borilo teh 16 polkovnikov, da se povspnejo do generalske časti, a so se protivili temu imenovanju demokrati, ki so pretili z izstopom iz vlade, ako bi se imenovali ti polkovniki-belorokci generalom. Sedaj pa, ko je na krmilu samo radikalna vlada, ni bilo tem oficirjem nobeno poleno na potu in postali So — generali, katere bodo plačevali tudi — pretani. O razkosani Julijski Benečiji govorijo vsi naši «Jutrovci«, «Taboriti« in «Narodovci«, toda o razkosani Sloveniji nočejo in ne upajo nič pisati in govoriti. To početje je prav popolnoma podobno onemu, ki je sam kradel, pri tem pa kričal: «Primite tatu!« Mi obsojamo nasilje in gospodarsko izkoriščanje Slovencev po beograjskem centralizmu ravnotako, kakor odločno in ostro obsojamo nasilja politična, gospodarska in kulturna v našem slovenskem Primorju. Toda takšne dvoličnosti, kakor naši liberalci, ne poznamo in ne priznavamo. Kaj se bo moralno zgražal tisti, ki vrši sam rabeljski posel nad našim narodom. Kako je bilo v Pribičevičevem ministrstvu prosvete. Izvedeli smo sledečo zgodbico: minister Pribičevič je poklical v Beograd kot referenta z naslovom inšpektorja nekega slovenskega ravnatelja. Ta se je sicer dolgo kujal in- branil, pa so mu ustavili takoj plačo in tako je moral iti. Ko je prišel v Beograd, je hotel prevzeti svoj urad in svoje posle. Pa ni bilo zanj v ministrstvu ■ ne sobe, ne mize, ne peresa, ne papirja in tudi ne plače. Tri dni je begal od ministra prosvete do ministra financ, gospoda valutnega umetnika Kumanudija in četrti dan srečno izsilil svojo plačo. Pa so mu razni gg. rekli, da je šlo to še vse preveč hitro. Stanovanje je skušal dobiti v Beogradu, pa bi moral za stenic polno luknjo z oknom na dvorišče plačali 1200 dinarjev, /lato jo je raje odkuril na hrvatsko stran v Zemun. — Sčasoma je dobil tudi mizo in koi v ministrstvu in je začel uradovati. Po njegovem mnenju obleži tam vsak akt rešen ali nerešen čisto mirno po eno leto ali še več. Ce ga slučajno ne zavržejo in izgubijo v smeti, ga pošljejo na prosilcev naslov. Inšpektorjev je imenoval g. Pribičevič okroglo 160. živel centralizem! Živel beograjski red! Živelo koritarstvo in živeli —- osli, ki še centralizem podpirajo in zagovarjajo! Dnevne novice. V Slovenski Bistrici je bilo v torek, 9. januarja, zborovanje zaupnikov Slov. ljudske stranke iz celega o-kraja. Zborovanje je bilo prav dobro obiskano. Poročal je narodni poslanec dr. Hohnjec. Število naših pristašev raste tudi v tem okraju. Naši zaupniki delujejo vztrajno in požrtvovalno. Organizacija se izpopolnuje po vseh krajih. Pri bodočih volitvah se bo pokazal učinek tega dela. Dr. Kukovec ni radodaren samo s koncentracijo naprednih sil, ampak tudi s «Taborom«. Celi zamoti «Tabora« romajo sedaj za časa volilnih priprav na deželo — osobito v'Slov. gorice. Ljudje zunaj se smejijo dr. Kukovčevi darežljivosti in pravijo da bi bilo bolje, ako bi g. mili doktor razpošiljal kar prazen papir, bi se dal bolje uporabiti, ker tiskanega rabijo ljudje samo za zavitke in so vsi prepričani: presneto slabo mora biti tiskana demokratska politika, da jo vsiljujejo v i času največje draginje kar zastonj. Dr. Kukovec hiti! Ni še sicer pomlad, da bi se oglasila kukavica s svojim ljubkim «ku ku, ku ku«, pač pa so razpisane volitve in zalo se je oglasil dr. Kukovec s svojo protiklerikalno 'pesmijo in «naprednimi kmetsko-obrtnimi« in «gospodarskimi« sloji, in sicer se je oglasi' prvi s svojo Rebeko, ali prav za prav Robčkom. Naj- je pozabil, na svetopisemski izrek: prvi bodo zadnji. No, 18. marca bo videl, da mu mi prerokujemo pravilno. Ce ne gre gora k Mohamedu, gre Mohamed k gori, si je mislil dr. Kukovec, ko na svojih obupnih klicih, sestankih in «shodih« zastonj pričakuje kope ljudstva. Zalo pošilja on trume in kope svoje prazne slame in vodene modrosti v «Taboru, med l judstvu. Pa ne bo doktor Vekoslav! Ljudstvo hi tako bedasto, RaKor si misli ta poosebljena napredna koncentracija. . DeLctO kožo ima dr. Kukovec. Pred par dnevi smo beležili, kako je samostojni Drofenig potegnil dr. Kukovca m kako so se samostojni odrekli pristopu k dr. Kukovčevim nekoncentriranim silam. Vsakdo bi mislil, sedaj ima dr. Kukovec dovolj in bo šel svojo lastno pot, četudi v zavesti, da bo pri volitvah propadel popolnoma. Ne, dr. Kukovec in njegov stari sluga celjski ključavničar Rebek zopet iz Celja pozivata Samostojno in narodno-socijali,stično slčanko k skupnemu nastopu pri volitvah. Strah pred obsodbo pri volivah se je dr. Kukovcu tako zajedel v ude, da bi na vsak način rad prisilil kakega Drofenika ali Deržiča, da ga tolažita in mu asistirata pri političnem propadu. v Dr. Novačan jo je polomil in prelomil z Radičem. Na shod zaupnikov slov. republikancev dne 7. t. m. v Celju je povabil dr. Novačan tudi Radiča, ki se pa ni odzval povabilu, da si je g. Novačan tako milo pozdravljal njegov prihod na slovenska tla v zadnjem «Republikancu«. Novačan je hotel svoj sestanek zaupnikov pretvoriti v javen shod, na kar mu jc oblast prepovedala oboje. Popoldne istega dne so se sestali Novačano- vi zaupniki v Spod. Hudinji pri Celin. Ta sestanek sta poselila tudi oba Radičeva odposlanca, ki sta zahtevala, da naj bo Radič nosilec liste v mariborskem okrožju, v Ljubl jani pa kak drug radičevec iz Hrvatske. Tej zahtevi se je uprl Novačan s svojimi zaupniki in nosilcem. republikanske lisic v obeh slov. volilnih okrožjih je bil proglašen dr. Novačan. V celjskem volilnem srezu bo kandidiral neki Novačanov prijatelj — Mähen iz Trnovelj. Silvestrov večer g. slabostojnega poslanca Drofenika. Iz Št. Jurja ob juž. žel nam poročajo: Kot povsod po večjih trgih smo slavili tudi mi Šeritjurčani svoj Silvestrov večer. Slavnostnega govora se je lotil nebodigatreba kričavi g. Drofenig. ki je slavil dobrote centralističnega ujedinjenja. Ko se je prekričal, reva, do največjega navdušenja, mu je zaklical nekdo izmed vzne-voljenih poslušalcev: Dol s centralisti! Samo ta klic je Silvestrovega poveličevalca beograjskega centralizma tako zmedel, da mu je zmešal štrenje napiljenega govora, nekaj je še hlastal in klonsal z jezikom, a glasu ni bilo čuti, ker so mu bile zmedene misli in gosp. poslanec Jože Drofenig je sramotno blamiran zginil z odra. Poslušalci-domačini so se mu krohotali in bili mnenja: Povsod se sili ta kričač v ospredje kot kaka predrzna muha in sam sebe osramoti na sam Silvestrov večer pred javnostjo. G. Drofenig bi se moral že vendar enkrat zavedati, da ga v Št. Jurju ne marajo kot duševno zaplankanega niti napredni elementi, kaj še le čisti, pošteni in trezno misleci tržani in okoličani. Nik-do ni prerok v svoji domovini, resnico tega svetopisemskega reka je okusil za celo življenje izdajalec slov. samostojnosti — Drofenig dne 18. marca t. 1. Demokratski Pribičevič protestira, ker so radikali za pravoslavni božič vrgli iz uradov nekaj tucatov demokratov, Prav smešen je ta gospod s svojimi protesti, kajti dobro vemo, da je dal nasvet in navodilo za Slovenijo, naj se cela vrsta srednješolskih in Ijudskošol-skih učiteljev odpusti, ker ni dovolj velik proračun za Slovence. Sicer pa je bilo in bo pri nas v Jugoslaviji tako, kar imamo balkanski centralizem z demokratsko korupci jo. Kdor hoče izmed javnih nameščencev v takšno korupcijo in negotovost, na j le podpira dr. Kukovca in druge politične trabante g. Pribičeviča! «Srbe na vrbe.« «Jutrov« poročevalec ali urednik laže, da je na naših shodih ljudstvo tako vzklikalo. Naši ljudje so preresni in bodo znali svojo voljo brez takšnih bedastih vzklikov uveljaviti. Pač pa spadajo čisto gotovo na vrbe ljudje, ki širijo laži in zastrupljajo javnost z obrekovanjem in lažjo. — L Vesenjak. Preveč uradnikov! Predsednik našega višjege deželnega sodišča je postal ljutomerski rojak dr. Babnik in njegov naslednik je dvorni svetnik dr. Škerlj kot načelnik ljubljanskega oddelka ministrstva pravde. Ta oddelek je brez potrebe, kakor vsi oddelki ministrstev izven Beograda. Ob nastopu velikih županov v svoje službe naj bi se preustrojilo tudi to, kar je.do-sedaj bilo samo nabiralnik spisov za Beograd in od tam — tako počasno — nazaj prihajajočih. Vobče se naj poenostavi poslovanje, uradov, število uradnikov zmanjša, ostali primerno plačajo, odpravijo pa tudi porotna sodišča in več sodnikov naj sodi v zborih samo v izrednih slučajih. Spečih prisednikov naj se ne plačuje. Duhovniška tretjeredna skupščina ima v petek, dne 19. t. m. ob 5. uri zvečer mesečni shod. Sestanek voditeljev III. reda mariborskega in svetoirojiškega o-krožja meseca januarja letos izostane zaradi draginje. Pač pa bodo sestanki na velikonočni in binkošlni torek in na dan začetka duhovnih vaj. Ptujsko orlovsko okrožje vabi vse svoje podrejene srenje, da gotovo odpošljejo svoje zastopnike na okrožni svet, ki se vrši dne 21. januarja 1923 ob po! 11. uri pri Sv. Marjeti. — Predsednik. v . Prva smrtna obsodba se je izvršila, kakor poročajo tisti, te dni na čehoslovaškem. Delikvent je bil neki Novak, katerega je porotno sodišče v Taboru radi umo- STRAŽA ra obsodilo na smrt. To je prva justiiikacija v čehoslo-vaški republiki. Pri nas smo pa še nedavno čitali, da je potrjena cela vrsta smrtnih obsodb izpred sodišč južnih krajev, naznanjalo se je, da pridejo tudi smrtne -obsodbe iz drugih krajev v kratkem do potrditve in izvršitve in vrhu tega najdemo še v vsaki drugi številki našega na Dunaju tiskanega «Ilustrovanega Lista« kako sliko justiiikacij iz južnih krajev, kjer postavljajo •obsojence v .izkopan grob pred naperjene puške. Take slike razlagajo napisi v štirih jezikih, — pa so za naše razmere le slaba reklama. Sprejem v orožniško službo. Naprošeni smo, da omenimo nekaj pogojev za sprejem v orožništvo: Žan-darmerijsko poveljstvo namerava izpopolniti orožniške čete^ in je izdalo odlok, s katerim poziva k vstopu v orožniško službo vse one, ki bi se želeli posvetiti temu poklicu, interesenti naj se javijo pri najbližji orožniški postaji, kjer dobe natančnejša navodila. Pripominja se, da se zahteva za vstop odslužena vojaška doba in samski stan prosilca. Prva plača znaša 1200 din. na leto z đraginjskimi dokladami, ki se ravnajo po pokrajinah. ¥ Sloveniji znašajo 7200 din. letno. Orožniki morejo na predovati v službi za kaplara, podnarednika, narednika II. razreda, narednika I. razreda, oziroma še višje. Po treh letih se orožnik sme oženili, po desetih letih ima pravico do upokojitve, do polne pokojnine pa po ; •30 letni službi ali po dovršenem 55. letu starosti. — če ne bo kulturnih ljudi, ki bi se javili v orožništvo, se bodo mesta pač izpolnila s takimi, o katerih čujemo iz vseh južnih krajev in celo že iz Hrvatske. Najprej je ; potrebno, da dobimo pošteno in kulturno vlado, če ne bo tudi javna varnost in varstvena služba vedno slabša. Žandarsko nasilje s pozivom na «Srbijo.« Sarajevska «Pravda« prinaša ta-le.slučaj: Na Kobilji Glavi v : Bosni živi ugleden in pošten seljak Hakija čustovič, ki je koncem pretečenega meseca oženil svojega sina Ha-šima. Na svatbo so bili povabljeni rojaki in prijatelji ; in ker se pri takih prilikah razvije precej glasno ve- j selje, se je gospodar hiše čutil obveznega, da o tem ) tudi žandarsko postajo obvesti, naj ve, zakaj se gre, j da se ne bi mislilo na kake nočne razgrajače. Svati so ; bili najboljše volje, ko pride na Kobiljo Glavo žandar- I ski narednik Svetozar Nikolič z enim žandarjem. Žan- j darja se za svate nista dosti brigala, podala sta se v i sosedno hišo neke vdove, kjer sta zahtevala pijače ter j se končno tako razvnela, tla sta dala poklicati muzi- j kanta-goslača. Ko so se svati iz čustovičeve hiše že j razhajali, evo ti iz sosedne hiše spredaj goslač, za njim | pa dva zaudarja z nasajenimi bajoneti. Ta čudna pa- j trulja gre naravnost proti čustovičevi hiši. Predno se je j pa napotila, je oblekel narednik Nikolič goslarjevo ob- j teko, goslar je moral pa obleči njegovo uniformo ter | nositi tudi puško. Stari čustovič hiti «patrulji« naproti, ' preoblečeni narednik ga začne pa grdo zmerjati ter kon- . eno ukaže spremljevalcema, naj ga zvežeta. Stari seljak se umika, pijani narednik pa zapoveduje, naj ga žandarja naskočita z bajoneti. V tem priteče Čustovi-čev pastorek Avdič, žandarji pa tudi v njega. Nastalo , je vpitje in pretep. Žandarji so starega kmeta ranili z bajonetom, potem zvezali, kakor tudi njegovega pastorka .nekaj svatov, ki se niso pravočasno umaknili, pa pretepli s puškinimi kopiti. Narednik Nikolič je klel pretepenim ljudem vse mogoče in vmes je tudi kričal: «To ni Turčija, to ni Avstrija, to je — Srbija!« Nabil je tudi ženo starega čustoviča, ki je ob kriku in viku : prihitela iz hiše. Ko je tako obvladal polje kot zmago- • valeč, je začel vpiti, naj mu pripeljejo mlado ženo, da še z njo «svrši« — to je, da jo posili. Mladi mož se je pa k sreči že poprej z njo skril ter se zaril v seno, ki je 'bilo naloženo v staji zadaj za hišo. Ko sta pijana žan- ; darja z goslačem, ki je bil prisiljen vse storili, stikala za ženo, rohnela in razbijala, je prišla patrulja od druge orožniške postaje, katero so utekli svati pozvali na pomoč. Ta patrulja je imela mnogo dela, predno je zvezane in prebatinane ljudi osvobodila ter pijano trojico odvedla s seboj. Član razbojniške družbe Jove Čaruge ubit. S pro-dulim slavonskim razbojnikom Čarugo smo se že večkrat bavili v našem listu. Te dni sva pričakovala dva . razbojnika kmeta iz sela Dedjina Rijeka, županija Po- i žega, ko je ta šel na postajo Labinovac. Razbojnika sta bila oborožena z vojaškima puškama in sta navalila na seljaka, da ga oropata denarja. Pri napadu pa potegne seljak nož in ga zasadi enemu tolovaju s tako silo v trebuh, da ga ni mogel takoj izvleči iz rane. Razbojnik je padel na tla, a njegov tovariš ni znal, da seljak nima ; noža, ampak je ta v trebuhu na smrt zabodenega tolovaja, je pobegnil. Sodna komisija je pozneje dognala, da je zaklani razbojnik član roparske družbe Jove čaruge. Postaja Labinovac je sosedna vas od Gradišta, kjer je pred nekaj tedni Čaruga sam s svojimi pomagači oropal seljaka Mihajloviča. Volčja opasnost v okolici Skopi ja. Radi visokega snega in ostre zime, ki razsaja po južnosrbskih krajih, so se pojavili v okolici Skoplja volkovi v celih gručah. Zverjad napada po vaseh živino in povzroča veliko »kode. Bogat je bil — a so ga oropali. V selu Poločec blizu čuprije v Srbiji živi manjši gostilničar Štefan Rašič. Na zunaj se je kazal Rašič skromnega in glede premoženja bolj srednje vrste, a drugi in osobito tolovaji so .presodili njegovo premoženje cisto drugače. Te dni je .obiskalo Rašica v noči devet maskiranih razbojnikov, ki so mit pobrali iz biše ves denar in vrednostne reči. ‘Ker je pa Štefan kričal in pretil razbojnikom, so ga ti enostavno privezali k postelji in mu nato odnesli kovčeg, v katerem je bilo shranjenih 100.000 dinarjev v zlatu, 800.000 dinarjev v kovinastih novcih, 40.000 dinarjev v papirju, 15.000 dinarjev inozemskega denarja, več uruge zlatnine ter raznega nakita. Po izvršenem ro-1' u so razbojnik; pobegnili bogzna kam. TiaiBnriiirnriffi niurnniHi¥m«r trmuririwfnatiii tntnn t am Iz ffenhnrst. NOVA AFERA NA MAGISTRATU. Ni še zakrita in izravnana afera Kohlbesen na magistratu, v kateri je igral glede izplačila provizije čudno ulogo g. župan Grčar, že se je zaznalo za drugo. Socialisti so se hoteli pod vodstvom gg. Bahun-Grčar pokazati, da skrbijo za dobrobit prebivalstva, za občino in za odpravo draginje. Rdeči generali so obljubljali poceni kruh, poceni meso in stanovanj kolikor hočeš. Sklenili so, da ustanovijo v avgustu 1922 obč. mesnico. V tej mesnici so hoteli poemi prodajati meso. Dne 18. avgusta 1922 so prvokrat pod socialističnim vodstvom začeli sekati na Rotovškem trgu meso na račun mestne občinske blagajne. Reklo se je, da bodo konkurirali z mesarji in da bomo Mariborčani dobili boljše in cenejše meso. Kupili so stojnico, a nato je za okroglo 100.000 K dala mestna občina adaptirati na Rotovškem trgu v mestni hiši lokal za mesnico. Najeli so mesarja in mu obećali mesečne fiksne plače 8000 K. Res je, da je bila prvotno občinska stojnica in pozneje mesnica oblegana od radovednega občinstva. Meso se 'je res prodajalo nekaj časa za par kron cenejše, a bila je to tudi roba, kakoršno dobiš pri klobasarjih. Kljub so-cialistični reklami je občinska mesnica hirala dan za dnem. Še celo rdeči župan g. Grčar ni maral kupovati mesa v občinski mesnici, dasiravno je socialdemokra-ška stranka razvila veliko reklamo za to socialistično podjetje v «Volksstimme«, v «Enakosti« in na svojih shodih. Celo na shodu pri Götzu sta Bahun in Grčar slavila uspeh občinske mesnice. Javna tajnost je bila, da se v občinski mesnici seka meso najslabše živine, meso je imelo opetovanokrat nek čuden duh in okus. Šlo je navzdol rakovo pot. Dne 2. januarja 1923 po Kristusu je od socialistov ustanovljena in slavljena občinska mesnica končala svoje življenje. In kak sijajen uspeh izkazuje to socialistično občinsko podjetje! Zaklali so od 18. avgusta 1922 do 2. januarja 1923 96 kosov goved« in okoli 20 telet. Človek bi mislil, da bo vočigled viku in kriku, ki so ga zagnali socialisti ob ustanovitvi občinske mesnice, obračun na koncu leta izkazoval najmanj par sto-tisoč dobička v korist cenejše aprovizacije ubožnih ma riborskih slojev. Uspeh? Kaj še! Celotna izguba pri tem socialističnem podjetju znaša, milo računano, nad 200.000 kron (čitaj: dvestotisoč kron)! Da ne bomo delali krivice gospodom socialistom, povemo podrobneje, da je ta zguba taka-le: Nad 100.000 K zgraditev stojnice, mesnice in oprave, a okoli 100.000 K znaša faktična izguba v gotovini. Poleg tega pa še dolgujejo mesarskemu pomočniku Mihaelu Kari nad 16.000 K plače. Da pa se Mariborčanom ne bodo cedile več sline po mesu, katerega je prodajala socialistična občinska mesnica, pa povemo še to: Kupovalo se je povečini same buše. In ko nazadnje tudi z bušami ni šlo več, se je za socialistično mesnico kupovalo pri g. Vlahoviču meso, namenjeno za klobasarje. Za danes samo ti podatki. Postregli bomo še z drugimi, ako treba. Seveda bodo sedanji voditelji nove magistralne večine zavpili v «Volksstimme« in «Taboru«: «Klerikalci ščitijo mesarje!« Ne, nočemo jih ščititi, a takega socialističnega gospodarstva na magistratu nikdar ne bomo trpeli. Mestni svet mariborski je bil sklican za dne 8. t. m. zvečer, a ni bil sklepčen. Novi, s socialističnimi glasovi izvoljeni demokratski mestni svetnik g. Kejžar je zaman čaka! na pričetek seje. Tudi novi podžupan g. Druzovič je sabotiral sejG. V mestnem svetu so; g. župan, g. podžupan, g. magstratni ravnatelj ter dva zastopnika SLS. Demokrati pod vodstvom dr. Serneca in Kejžarja so se takoj lepo upeljali na magistratu, čim so vstopili v magistralno večino. Kumovali so propadu občinske mesnice. Slab začetek! Volilnih reklamacij je bilo v-Mariboru vloženih o-koli 400. Največ jih je vložila naša SLS. Kakor doznamo, so bile reklamacije naše stranke tudi najbolj utemeljene. Saj je bilo nad 150 naših somišljenikov izpuščenih iz volilnega imenika za parlament. Skupno bo znašalo število volilcev v Mariboru sedaj okoli 7000. Kolonijalnega ministra dr. Zupaniča so pozdravljali v.Mariboru razni znani gospodje, ki bi v javnosti radi igrali nekako vlogo, samo da ne vedo, kako. Tudi o tem, kaj naj povedo novopečenemu ministru, so dolgo in težko premišljevali. Da bi omenili svoje pripaa ništvo k naprednjaštvu, katero si je lastila doslej poli cajdemokracija, ne kaže, ker je gospodin Niko ravno po prevrnjenih ministrskih stolčkih policaj demokratov — splezal do svojega mesta, o radikalni «partiji« še ne vedo kaj povedati, ker niso velesrbsko pismeni — in tako so ostale samo dobro dresirane sključene hrbtenice — celo tam, kjer jih je že narava po naključju ali nesreči dovolj upognila — in nekateri so se še pravočasno spomnili, da ministru Niku povedo, kako so z njim skupaj drgnili šolske klopi, ko je bil še Miklavž ali Nikolaj ter se še ni zavedal, da bo kot pravoslavni «Niko« in z vejico mesto strešice nad —c— igral keda j ulogo slovenskega kolonijalnega ministra. Gospodin Niko pravoslavni Zupanič je izjavil, da ni minister za Slovenijo, temveč tak minister, ki kroni referira o položaju ter razmerah v Sloveniji in sedaj, če noče lagati, — pričakujemo od njega, da bo povedal, koliko sključenih in kako sključenih hrbtov je videl v Mariboru in kdo vse ga je spomnil na nekdanje sošolstvo, ker dru- : gega res nima kaj povedati izza svojega mariborskega j izleta. Pa naj da svoje «poročilo« tudi v «Služben., j Novine«, da pride vsaj do uveljavljenja svojega pod-i piša. j Td° pride v Mariboru pod streho — ali kako «re-kurirajo« advokati? \ št. 121 lanskega letnika našega lista smo opisali kričeč slučaj stanovanjske bede, kako stanujejo tri sestre, ki izvršujejo svojo obrt v Vetrinj ski ulici št. 17, že skozi leta v pravi podrtini, brez luči in brez zraka, med opeko, prahom in malto, skratka: ; slabše kot v vagonu ter brezuspešno prosijo za stano , vanje. Tej stranki je končno prejšnji stanovanjski u-rad le nakazal dvoje sob v Vetrinjski ulici, ki so po i prej odpotujočemu g. dr. Kumbatoviču služile za or-! d i naciju. Od teh dveh prostorov bi lahko vsaj eden : siužil za stanovanje, ker skozi drugega hodijo vse j stranke na hodnik itd., pa bolje je nekaj, kot nič, oziroma dosedanja temna duplina. Nakazilo stanövanjs-i kega urada se je glasilo na «takoj«, ko pa pride stranka k lastnici stanovanja ravno pred Božičem, da se še pred prazniki spravi pod pravo, dolgo zaželjeno štreno, sli— ■ ši od nje, da se je za te prostore tudi potegoval advokat clr. Janc, ki je bil z dr. Irgoličem v kompaniji, in da je vložil v Ljubljani rekurz, zakaj se njemu, ki hoče svojo samostojno pisarno otvorili, ni nakazalo teh prostorov .Stranka je seveda odšla in je še danes v svoji stari podrtini, dr. Janc se je pa vselil in je razglasil že po vseh listih, tla je otvoril svojo pisarno v Vetrinjski ulici. Po Novem letu gre stranka na novi stanovanjski urad, da sliši, kaj je z njenim stanovanjskim nakazi-lom in kako se je rešil rekurz. Uradnik ji reče: Mi o rešitvi rekurza še nič ne vemo in basta, drugih stanovanj pa nimamo. — Stanovanjski urad nič ne ve, advokat ’ sedi, kjer je hotel sedeti in to naj bi bilo — basta?! — Vprašamo: Kje je pa tista oblast, ki je dolžna, da iz ozira higijene, socijalne pravice in zaščite javnemu pridu služečih slojev skrbi za to, da pridejo največji reveži stanovanjske bede pod streho? Slavnostni koncert za proslavo rojstnega dne kraljice Marijole so priredili v Götzovi dvorani oficirji tukajšnje garnizije. Gotovo jc takšna prireditev boljša, dostojnejša in primernejša, kakor je bil Hribarjev — «elitni« ples za ujedinjenje v decembru. Brivec Novak na Aleksandrovi cesti, predsednik «nepristranskega« obrtnega društva, je vstopil v društvo Kukovčevih agitator jev. Mi smo vedno trdili, da Novak in njegovo društvo ni nič drugega nego agitatorič-na priprava za Kukovec-Voglarjevo stranko. Po volitvah bomo s tem novim demokratskim petelinom malo drugače govorili. Mariborski brivec Novak, predsednik Obrtnega j društva v Mariboru, ki tako rad povdarja, da je Obrt-j no društvo nadstrankarsko, a on sam pa kot organizi-; ran narodni socijalist vedno lazi za dr. Kukovcem in j piha v njegov napredno koncentracijski rog. No, g. Novak bo dobil z dr. Kukovcem vred pri vseh nekon-centriranih naprednih izmečkih po nosu pri volitvah, a potem si bomo g. Novaka kot nadstrankarskega predsednika pogledali malo drugače. Grehi višje inteligence pred kazenskim sodiščem. V soboto, dne 30. novembra se je pred kazenskim sodiščem v Mariboru pričela iz socijalnega in moralnega stališča velezanimiva razprava, katere civilno pravno •udje sega že 14 let nazaj. Razprava bo razkrila žalostno sliko pomanjkanja varstva pravic nezakonskih otrok na Štajerskem iz konkretnega slučaja, o katerem smo svojčas že poročali. Razprava se je pričela z ovadim novinarja Pirca proti odvetniku dr. Semecu, za-siupniku očeta nezakonskega otroka. Razprava se je preložila v svrho zaslišanja prič med drugimi tudi sod. svetnika dr. Tomabaha in odvetnika dr. Haasa: prvi je dozdaj razpravljal o zadevi kot civilni sodnik, (k ugi je dozdaj zastopal pravice nezakonskega otroka. L deva pride tudi pred odvetniško zbornico in višje 6' želno sodišče. V razsodišče za določanje najemnin v Mariboru je bi; med drugimi brez privoljenja vpisan tudi ravnatelj clr. Anton Jerovšek, ki pa je službo razsodnika odklonil. Mariborski obrtniki v Jugoslovanski obrtni zvezi so imeli v pondeljek zvečer svoj redni sestanek. Navzoči :h je bilo izredno veliko in razgovarjali so se o novem v o ihrem zakonu, o volitvah, o davkih, in o prireditvi obrtnega zabavnega večera in venčka, ki ga priredijo cine 10. februarja v Gambrinovi dvorani in stranskih prostorih. Pri posvetovanju sta bila tudi poslanec Že-, bo: in prof. Vesenjak. Zveza dobro napreduje in se lepo razvija. Obrtna zveza za mesto Maribor, ki šteje že več sto čkurov, je zborovala dne 8. t. m. zvečer v svojih društ-M! ih lokalih. Govorila sta poslanec žebot in prof. Vesenjak. Predpustno veselico pripravlja naša Obrtna zveza za drugo polovico januarja v Gambrinovi dvorani. Osrednje društvo poštnih in brzojavnih uslužbencev za Slovenijo, podružnica Maribor bo imelo svoj red uj letni občni zbor v nedeljo, dne 14. januarja 1923, ob M. uri v pismonoški dvorani glavne pošte s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsedstva. 2. Poročilo blagajničarja. 3. Poročilo tajnika. 4. Nadomestna volitev -odbora. 5. Slučajnosti. a a naslov mestnega in okoliškega stanovanjskega urada v Mariboru, že pred 1 in pol leta je vložil železih« k; delavec Koroškega kolodvora Rih. Neiman prošli jo za podelitev stanovanja na naslov mestnega in okoli.;’.epa stanovanjskega urada, a še do danes ni prejel resi!ve. Ta dva urada mislita, ako prenaša pošten delay;« potrpežljivo sitnosti zgoraj omenjenih uradov, volem mu ni treba niti odgovoriti na njegovo prošnjo. Delavec si je, ker je z družino vred skoro dve leti brez stanovanja, nakopal bolezen in še enkrat javno apeli- ra na rešila oba stanovanjska urada, da že poštenega delavca iz nevzdržnega bil vendar enkrat 0~ položaja. Izjava. V Mariborskem koledarju za leto 1923 sem pomotoma označen kol praktični zdravnik in špe- a G, WELLS: Zgodba o nevidnem flmmšMj. .. # , . ----- --.-—....JV iji V., «ajajist. Marsikdo bi tedaj mogel sumiti, da sem prak lični zdravnik, ki se štuli specijalista in narobe. Ker m ie °Seoža v eksistenci izjavljam, da sem ^goij specijalist. Navedbo številke ministerijalnega de- Dr. Toplak. taka označba ^reta aii pa klinike smatram za odveč. MARIBORSKI STANOVANJSKI URAD RAZGLAŠA: _Kei je s prvim januarjem 1923 dobil obvezno moč novi stanovanjski pravilnik z dne 29. nov. 1922 razglasen v uradnem listu pokrajinske uprave za Slovenijo pod št. 420, opozarjajo se stranke zlasti na nastopne odredbe istega: 1 1. V smislu čl. 7 novega stanovanjskega pravilnika imajo one stranke, katere posedujejo novo zgradbo v Mariboru, oproščeno vseh omejitev, ali dobe tako novo zgradbo, stanujejo pa kot najemniki v tujih hišah, v ;oku m dni predložiti stanovanjskemu oblstvu prijavo o svojem dosedanjem stanovanju. , 2. \ smislu čl. 13 mora hišni posestnik, če se stanovanje izprazni, najkasneje v 15 dueli odkar mu je znano, da se najemnik izseli o tem -pismeno obvestiti stanovanjsko oblastvo v Mariboru, a po či. 14 pa če last-niK ne učim prijave v smislu čl. 13 in odda tozadevno stanovanje komu, ali če učini tozadevno prijavo še le ho je oddal stanovanje, ali če se brez dovolila stanovanjskega oblastva kdo vseli v tozadevno stanovanje, aoaeli stanovanjsko oblastvo to stanovanje komu druge mu, vseljena oseba ali lastnik pa se mora izseliti. 3. V smislu čl, 23 pa mora vsaka stranka, katera se obrača na stanovanjsko oblast za intervencijo vnaprej plačati V gotovini 20 odstot. pristojbino od enomesečne dosedanje najemnine, ter so od te pristojbine -oproščene samo one stranke ki imajo potrdilo pristop “ne oblasti o siromašnem^ stanju. Vsied tega se pozivajo tudi one stranke, katere so tuuradno že predale prošnje za dodelitev družinskega stanovanja, ter še reflektirajo na tako, da tuuradno naknadno plačajo gori imenovano 20 odstot. pristoj-'bino, ker se sicer njihove prošnje ne bi mogle upoštevati. Pii tem se naglasa, da v smislu čl. 14 stanovanjske ga pravilnika stanovanjsko oblastvo od^ 1. jan. 1923 ima pravico dodeljevati samo izpraznjena stanovanja. Nadalje se pripomni, da imajo v smislu čl. 14 prvenstveno pravico do stanovanj vobče aktivni državni in samoupravni uradniki in uslužbenci, ki so službeno vezani na dotični kraj in osebe, ki se morajo izseliti, ker se njih stanovanja podirajo, če so bile take osebe člani (domovinci) dotičnega kraja pred dnem 25. julija 1914, potem osebe, ki se bavijo s posli širšega javnega interesa. 4. V smislu čl. 19 ne veljajo razen odredb čl. 20 za podnajemnike omejitve po novem zakonu o stanovanjih in po stanovanjskem pravilniku. Vsied tega stanovanjsko oblastvo ne razpolaga s sobami, katere se oddajajo v podnajem, ter tudi ne z višino najemnine teh sob. V smislu Čl. 20 pravilnika pa ima lastnik pravico, da je deležen od dne 1. jan. 1923 podnajemnine, ki jo dobiva najemnik z oddajanjem posameznih stanovanj-skhi delov, in sicer: a) za prostore z opremo 15 odstot.; b) za prazne prostore 30 odstot.; 5. V smislu čl. 16 pridrže najemniki stanovanj in lokalov — poslovnih prostorov — ta stanovanja in te prostore od dne 1. jan. 1923 do dne 1. jan. 1925 za dosedanje ali sporazumno določeno najemnino ali pa m cene, ki jih odredi razsodišče, če se najemnik in naje-modajalcc ne moreta sporazumeli. Spore 0 višini najemnine rešuje razsodišče, sestavljeno pri stanovanjskem öBiastvu 1. stopnje v.Mariboru, v smislu predpisov čl. 16 in 17 novega stanovanjskega pravilnika. 6. Po predpisu čl. 37 stanovanjskega pravilnika se vlagajo prošnje za stanovanja pismeno ali pa se jemljejo na zapisnik po ustno izraženi želji. V prošnji mora stranka navesti svoje ime, zvanje in svoj poklic, število starost in zvanje članov svoje rodbine, stanovanje, v katerem sedaj stanuje, iz koliko in kakšnih prostor o\ sestoji stanovanje in zakaj ga zapušča in iz koliko prostorov želi drugo stanovanje. Tozadevne tiskovine dobi jo se pri tuk. stan. uradu. 7. V smislu čl. 56 se ne morejo okonstjü s precipisi novega stanovanjskega pravilnika ne lastniki ne najem niki, ki niso plačali dolžnega državnega davka za predzadnje trimesečje. ... . 8. Vsi prestopki odredb zakona o stanovanjih m novega stanovanjskega pravilnika se kaznujejo z denarno kaznijo v znesku do 15.000 din. 9 Naposled se stranke opozarjajo, da stanovanjsko oblastvo (v smislu čl. 25 in 26 stanovanjskega pravilnika). katero obstoji iz predsednika m dveh prisednikov rešuje posle, ki jim nalagata zakon o stanovanjih m stanovanjski pravilnik, po tozadevnih predpisih. Uradna dneva sta kakor dosedaj v sredo m sobom od 9. do 12. ure, druge dneve se stranke sprejemajo le v zalo nujnih in neodložljivih slučajih. Vloge v stanovanjskih zadevah morajo biti kole- kovane nastopno: 1. Za vsako prošnjo ali vlogo 3 din. 2. Za prošnje, v katerih se zahteva pismena odločba (odgovor) 13 din. 3. Za pritožbo 13 din. 4. Za vsako prilogo 1 din. V privatnih stanovanjih predsednika, njegovega namestnika, kakor tudi članov stanovanjskega oblastva razsodišča, se stranke ne sprejemajo pod nobenim — Predsednik stanovanjskega urada. i p , . . , n , ocasi m okorno je stopil par stopnic navzdol, obstal, pogledal krog sebe, se ustavil. »Poglejte!« je dejal in vseh oči so sledile njegovemu kazalcu in zagledale steklenico, ki jo je Hall pustil pri kletnih vratih. J J ne l1T\,cUbrnii se ie' šel nazaj in zaloputnil vrata. Nihče ni zinil besede. Strmeli so drug v drugega, dokler rii zadnji odmev zaloputnenih vrat zamrl po prostorih. »No — če to ni podobno vsem mogočim rečem —f« je dejal Woagers in pustil, da si je vsak mislil svoje —. »Jaz bi šel m bi ga vprašal —!« je kimal kovač Hallu. »Zahteval bi pojasnil —?« 1 rajalo J® nekaj časa, da se je pogumni gostilničar ojunačil za ta korak. Končno je potrkal, odprl vrata in vstopil. »Oprostite —.« »Pojdite k vragu!« je zakričal som. »In zaprite vrata za seboj!« Tako se je končal ta kratki obisk. tujec s strašnim gla- . VII. Neznanec razkrinkan tujec se je pokazal na hodniku m v SODO . .. . se vrnil krog polpetih zjutraj. Ostal je v sobi blizu do poldneva. Otcna je imel zastrta, vrata zaklenjena in nihče več si ni upal blizu, odkar je tako robato pognal Halla. Ves ta čas menda ni jedel ničesar. Trikrat je pozvoni’ tretjikrat divje in hrupno, pa nihče se mu ni oglasil. »Pojdi k vragu, ii in tvoje steklenice —- zares!« je godr-njai Hall z njegovimi lastnimi besedami. 1 edaj so dospeie prve vesti o vlomu pri majorjevih. v_ gostilni »Pr; poštnem vozu« so začeli sklepati o različnih možnostih —> Hall in Wadgers sta se odpravila, da poiščeta gospoda Shuckieforth, policijskega komisarja, in ga vprašata za svet. Nihče se ni upal po stopnicah. Kaj je tujec počenjal ves predpoldan, se ne ve. Včasi so ga čuli trdo stopati gorindoii, dvakrat je grdo zaklel, včasi je trgal papir ali pa jezno zagnal steklenico v kot. Radovedneži so se zbirali. Gospa Huster je prišla z možem, par vaških mladinov v najboljši prazniški obleki — saj je bil binkoštni pondeljek — se je pridružilo z zvedavimi in zmedenimi vprašanji in ljudje so se ustavljali pred «Poštnim vozom« ter povećavali radovedno gručo, pa tudi zmedo in praznovernost. Prostor sredi vasi pa se je odel v svečano obleko binkoštne ljudske veselice. Postavljali so veselične prostore, na koncu vasi so pripravljali streljišče, na trati pri kovaču so stali trije pomarančno rumeni vozovi in »umetniki« v pisanih nošah so stavili cirkus. Gori v polutemi svoje sobe pa je sedel, lačen, to si moremo misliti, in strahotno zavit v neprijetno, vročo obleko čudni tujec, predmet najdivjejših domnevanj, strmel skozi velika očala v debele knjige, žvenketal z umazanimi steklenicami in preklinjal radovedne vaške paglavce, ki so se vzpenjali po zidu, plezali na vrtno pre-grajo in hoteli na vsak način ujeti kak pogled v zastrto sobo. V kotu pri peči je ležalo kakih šest razbitih steklenic. in bodeč duh po letorinu je prešinial zatohli zrak. Krog poldneva ie nenadoma odprl vrata ,stopil na hodnik in strmel na tri, štiri goste, ki so sedeli v veži pri mizi. »Gospa Hall!« je zaklical. Iščemo za naš odpremiški posel takoj kvalificiranega carinskega posredovalca. Gospodje, ki so v taki stroki popolnoma izvežbani in delavoljni, naj izvoliji svojo obširno ponudbo poslati v Novi Sad, poštni predali 19. 1-3 16 Oimsko lolo CirilMeto- dova niča 18, vrata 4. 22 mmmm = itisifpstfg = kisle kumarce nudi vsako množino po najugodnejši cini K. 34’— za 1 kg cd-pite in v sodčkih po K 25 — kg. Hma ak&Cos la Ibor Slomškov trg. 2 3*10 Širite naše liste! MMHIMCM mmmm bden pivcev je boječe vstal in poklical gostilničarko, Seie čez_ nekaj časa je prišla. Nekoliko naglo je sopla, sicer pa je izgledala zelo pogumno. Hall se še ni vrnil od obiska pri policiji. Pripravila se je dobro in v roki je nosila krožnik z neporavnanim računom. »Svoj račun zahtevate, kajne?« je dejala. »Zakaj mi niste prinesli zajutrka? Zakaj mi niste pripravili obeda? Zakaj se niste oglasili, ko sem zvonil? Ali mislite, da živim od zraka?« - niste plačali računa?« ga je zavrnila gostilni- čarka. »To bi rada vedela!« . (j 0Ver iz kamna. Groza jih je spreletavala. »O moj Bog!« je nekdo zastokal v smrtni tišini. In tedaj so se zgenili. (Dalje prihodnjič.) Dr. IGO JANC odvetnik v Mariboru (dosedaj v družbi z dr. Irgoličem) naznanja, v da je otvoril lastno pisarno Vetrinjski ulici Štev. 8. Žsgif! mojster in rirkularko se išče. in pogojem Na vprašanja odgovarja upravništvo samo, ako so priložene znamke za odgovor. za polno-jarmenik Vpraša se pri S. Forstnerič in siuovi, prvo jugoslov. msinostavbsko podjetje Maribor-Melje. Istotam se proda ali odda v najem več mlinskih kompleksov. 50 6 komad, rabljenih strojev za izdelovanje betonskih zidakov s pri-slušnimi deli 3 komade rabljenih strojev za izdelovanje betonskih strešnikov s pripadajočimi deli.Ponudbe na l—s 18 .Hitrozldliribor SPODNJEŠTAJERSKA AJVDSKA jPO&OJIIiiVICM F MARIBORU, STOLNA ULICA štev. 6, reg, z. zn. zav. obrestuje od L novembra 1922 naprej navadne vloge po Oi O Vloge na trimesečno odpoved po 5 Va Vo- Stahle) Še in večje vloge pa od 6 do 6 V § °/o. se vedno le najboljše in najcenejše za domačo potrebo vsakovrstno manufakturno, kakor tudi tekstilno blago pri stari in zelo znam tvrdki kakor tudi tekstilno RUSI WÖRSCHE, Maribor, Gosposka u!. 10 Pe*»je sc» ! Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak. Izdaja konzorcij «Straže«.