Štev. 15. Poitnlna platana v gotovini ovenski Prerio - Cena Ur 0.4C V Tjjubljani, v tor e Je, 20. januarja 1042-XX teto VII. likllaCo« pooblaifrnk* n 5fUle*eB|e Italijanskega to tojege | Utodoiilio »n sprava kopitarjev« b, Ljubljana | Concessionarle e«clo*ive pet la pobbllrfti d) provenience It&liant Uvora; Union« PubbliaU Itaiiana S. A- Milana. i Redtnone Amminutratione Kopitarjeva 6. Lnbiana = ed ester«; Unione PubbliciU llaiiana S. A_ Milana Vojno poročilo st. 596: Letalski napadi na ogledniske oddelke v Afriki Uradno vojno poročilo št. 596 pravi: Letala so napadla in razpršila angleške ogledniške oddelke v zahodni C i r c n a j k i; letalstvo je poleg tega ponovilo živahne napade s strojnicami in bombami na angleške kolone, avtomobilska vozila in oskrbovalna oporišča. Kljub slabemu vremenu, ki traja, so skupine nemškega letalstva napadle naprave in letališča na Malti. Angleška letala so izvedla polet na_ A v g u -sto in Sirakuzo in pri tem povzročila nekaj požarov.* ki pa so bili hitro omejeni. Ni bilo nobene žrtve. Nova vojaška zveza med Italijo, Nemčijo in Japonsko Mussolinijev pozdrav japonskemu narodu — Anglija je zdaj v popolni vojaški krizi in brez zaveznikov, Nemčija pa zaradi notranje fronte lahko takoj izvede kakršen koli vojaški načrt — sodijo nemški listi Rim, 20. jan. s. Včeraj je bila ▼ Berlinu podpisana vojaška zveza med Nemčijo, Italijo in Japonsko. Zveza določa smernice za skupen boj proti skupnemu sovražniku. Za Nemčijo je podpisal pogodbo načelnik vrhovnega poveljstva oboroženih sil, za Italijo opolnomočenec italijanskega vrhovnega povelj* stva, za Japonsko pa opolnomočenca japonske vojske in mornarice. Rim, 20. jan. s. Ob podpisu vojaške zveze med Italijo, Nemčijo in JapAisko je Mussolini za japonski narod poslal načelniku japonske vojske in mornarice naslednjo poslanico: »Italija, sodelujoč z Japonsko in Nemčijo, se bo vojskovala proti skupnim sovražnikom Halfaja - nov dokaz ra nepresegljivi vo ni duh italijanskega vojaka Ne nasprotnikova ogromna premoč In orožje, temveč okoliščine so uklonile to junaško posadko Operacijsko področje, 20. jan. 6. Posebna dopisnik agencije Stefani poroča. Italijanski oddelek v Halfaji, ki se je dva meseca srdito upirad sovražniku, kateri je bil v vsakem pogledu močnejši in je 6 tal no napadal postojanko z morja, zraka in kopnega, je podal zopet nov dokaz o svojem vojnem duhu in neupogljivega poguma tei• moraJe. V dveh mesecih so italijanske čete z nemškirm vzdržale ne-številne trde spopade in boje, brez ozira na silno sovražnikovo premoč ter 60 zmerom na sovražnikove napade odgovarjale z zmagovitimi protinapadi. Brezmejna zavesit in zvestoba sta vtikdar navda-jaii vse bojevnike pod poveljstvom gen. Di Giorgi-6a, poveljnika divizije »Savona«, edinega Italijana, katerega je Hitler odlikoval z viteškem redom železnega križca. Italijanski in nemški častniki, ki jih je v najvišji meri prevevala zavest vojaške časti in zavest o velikih nalogah in sice. vsak sleherni trenutek trdih bojev, so dajali e svojim herojskim vedenjem najlepše zglede vsem bojujočim se vojakom. Vojaki obeh zavezniških narodov so se metah v boj s popolnim preziranjem sleherne žrtve in sleherne največje nevarnosti, polni najtrših 6amoodpovedd in se bojevali z neustrašenim pogumom in nezlomljivo voljo. Italijansko-nemške posadke v Halfaji ni prisililo k tlom nakopičeno sovražnikovo orožje in njegova nadmočn: sredstva, pač pa okoliščine, ki presegajo obsejr tu<3i najmočne''se volje, torej jih je k vdaji prisilil položaj, ki je silnejši. kakor pa vse vojaške vrline v najmočnejših izrazih. Zadnje dni posadka ni mogla dobiti niti več živeža, niti vode, niti zdravstvenih potrebščin. Primeri telesne oslabelosti zaradi pomanjkanja hrane 6o bili vedno pogostejši. Bolnikov im ranjencev ni bilo več mogoče primemo negovati zavoljo pomanjkanja zdravil. Pomanjkanje streliva pa je bilo krivo, da je moralo vedno molčati po več topov in strojnih pušk. Zato oddelki, ki 60 jih okoliščine tako trdo pritisnile in niso imeli več možnosti, da bi 6e držali, povrh pa tudi niso imeli več dosti orožja, niso mogli več nadaljevati odpora navzlic 6voii občudovanja vredni trdovratnosti in vztrajnosti, ki 60 jo dosiej kazali. Padec Halfaje, ki 60 z njo naši poveljniki že-vnaprej računali, je dogodek zgolj krajevnega značaja, ki pa ne bo imd prav nobenega vpli-a na nadaljnji ra/voj vojnih oneracij Halfajeke čete so dale ponoven dokaz za junaško vztrajnost in znova potrdile trdno odločenost italijanskih vojakov. s čvrsto odločnostjo in se ne bo umaknila pred nobeno žrtvijo do končne zmage.« Berlin, 20 jun. s. Nemški tisk razpravlja o splošnem položaju in ugotavlja, da je velika Anglija zdaj pred naslednjo, nerešljivo nalogo: organizirati vojno na treh bojiščih in to z nezadostnimi sredstvi, bodisi glede ljudi, bodisi glede potrebščin, ter izogniti se v sedanjem letu odločilnemu porazu vsaj na enem bojišču. Anglija ne more nič upata v uspešno pomoč iz Združenih držav, nič ne more 6toriti v njeno korist zaveznica boljševiška Rusija in še manj angleški zaveznik iz Čungkinga, Čang-kajšek, ki že začenja ostro obsojati angleško negibnost na Tihem morju. Anglija je po tem takem v popolni vojaški krizi, v krizi, ki je niti Churchill niti Roosevelt nista domnevala, ko sta pred petimi tedni začela v Washingtonu 6voj sloviti posvet. Nemčija pa, pravijo berlinski listi, je s podporo svoje notranje fronte v stanju s primernimi sredstvi pripraviti izvedbo kakršnega koli. vojaškega načrta, ki se pokaže potreben, poleg tega pa lahko računa na popolno politično, vojaško in strategično sodelovanje Italije in Japonske. ...... Nemško ljudstvo si je brz bilo na jasnem, da zahteva tretja vojn« zima novih znatnih naporov in da bodo zaradi ogromne razširitve voine Nemčija in njeni zavezniki morali iskati odločitve na več bojiščih. Odkar se je začela obrambna bitka na Vzhoda, katere začetek skoraj sovpada z izbruhom sovražnosti v vzhodni Aziii, se Nemčija pripravlja in izpopolnuje lastni vojni stroj z ozirom na bližnjo veliko ofenzivo. To delo opravlja, ne da bi jo ogražala možnost, kaj šele nevarnost kake Krize. To je velika razlika med vojaškim položajem Nemčije in njenih zaveznikov ter med vojaškim, položajem angloško-amerikansko-boljševiške zveze.. General Ambrosio — novi načelnik generalnega štaba v vojski Rim, 20. januarja, s. Uradni vojni list objavlja v prihodnji številki naslednjo spremembo: General Vittorio Ambrosio, poveljnik armade, zapušča poveljstvo II. armade in prevzema z današnjim dnem, 20. t. m., posle načelnika generalnega štaba v vojski. Z istim dnem zapušča general armadnega zbora Mario Roatta mesto načelnika generalnega štaba v vojski ter prevzema poveljstvo II. armade. Nadalfevanje laponskega pritiska proti Singapoorefu Tokio, 30. jam. s. Poveljstvo jaiponske mornarice sporoča, da je japonsko letalstvo na Filipinih uničilo nekaj brzojavnih postaj na južnem koncu otoka Mtadanao. Druga letala so z bombami zadela nekaj nasprotnikovih parnikov južno od otoka Cebuja. Razen tega je bila z dobrim uspehom napadena trdnjava Corregidor pred Manilto. Nekateri letalski oddelki so bombardirali letališča pri Rabaulu m Vumakokoriju na Novi Britaniji. Izkrcevalni oddelki Velika nemška zmaga na Krimu: Nemci so osvojili trdnjavo Feodozijo nazaj Hitlerjev glavni stan, 20. januarja: Nemško vrhovno poveljstvo nradno objavlja naslednje vojno porožilo: Nemške in romunske Me so pod poveljstvom pehotnega generala von Mansteina v sodelovanju z letalskimi skupinami generala Richarda von Vojaški posveti načein ka nemškega glavnega generalnega štaba v Budimpešti Budimpešta, 20. jan. s. Uradno poročajo, da bo danes prispel v madžarsko prestolni«) na uradni obisk načelnik vrhovnega generalnega štaba nemške vojske maršal Keitel. Na Madžarskem se bo ustavil več dni, da vrne lanski obisk vrhovnega poveljnika madžarske vojske generala Bartlia. Uradno sporočilo o obisku maršala Keitela je bilo sprejeto madžarskih vojaških krogih z globokim zadoščenjem. V njem vidijo nov dokaz orožnega bratstva med nemško in madžarsko vojsko im novo potrdilo za tesno sodelovanje v proliboljaeviškem boju. Iz vojaških pooblaščenih krogov je prišla izjava, da je Madžarska ne le duhovno, temveč tudi tvarno pripravljena izpolniti nalogo, ki jo čaka ob boku zmagovitih vojsk Italije in Nemčije. Drugo zaključno razdobje protiboljševišega boja bo dalo Madžarski možnosti, da napne vse svoje sile za dosego zmage in da tako še enkrat potrdi svojo tesno vojaško vzajemnost z vojskami Nemčije iarltalije. Maršal von Keitel bo ostal na Madžarskem nekaj dni ter ime! posvete s poglavarji madžarske vojske. Nemška obramba, trdna kakor skala, bo izbojevala končno zmago na vzhodni fronti Berlin, 20. jan. s. iLet »Vdlkischer Beobachter« je objavil vojni dopis o obrambnih bitkah na vzhodnem bojišču. Dopisnik popisuje ogromne žrtve, ki jih mora trpeti nemška vojska, in hudo trpljenje, ko mora vzdržati v ostrem ruskem mrazu, la velikanski boj proti prirodnim silam in proti besnim napadom že pobitih boljševikov je mejnik na potu odločitve. Sovjetske napadi je treba zadrzati in odbiti za vsako ceno. Nemški vojak se je nenadoma moral boriti s prezgodnjo zimo Motoriziram oddelki bijejo svoj posebni boj proti nevarnosti, da bi ostali zamrzli v ledu. Stotine vojakov inženirskih čet ta kmetje stalno čistijo cesto- Dnevi so kratki, noči dolge. Redka je noč, v kateri Sovjeti ne bi napadali. Boljševiiki stavijo vse na eno karto: vse človeške množice, ki jih pošiljajo vzhodne stepe. * ~ v -i-i-.-l -l i .*! i Tin skrftinptm mečejo v peč. Poleg stalnih divizij na skrajnem vzhodu, se bijejo tudi številna moštva, ki so manj izurjena in je njihova napadalna sala samo v številu. Oddeliti sibirskih smučarjev na motoriziranih saneh ta oddelki sovjetske konjenice nenehno napadajo ta imajo ogromne izgube. Na bojišču ga ni, ki bi podcenjeval silo ruskih trum, a nihče ne dvomi, da ne bi nemška obramba, trdna kakor skalna gmota, bil* ti«ta, ki bo iavojevala končno imago. Na bojišču je borba in molk. Nemiki voj »ki branijo vasi ta hiše, ee umika jo in e* »pet vranjo v protinapade. Vojaki dobro vedo, da je njihovu dolžnost, da se žrtvuje ja Tako se nemške čete borijo proti sovjetskim in proti mrazu, tako se spusčajo v borbo napadalna letala, ki pomagajo pri spopadih na tleh, čeprav zaradi megle vidijo komaj kakih sto metrov pred seboj. Obrambni boj na vzhodu je bitka za sleherno vas, za vsako ped zemlje, borba proti trumi in proti zasedam prirode. To je tiha borba, borba za oddaljeno domovino. ko morajo vojaki prenašati težave, ki Jih m možno prenašati, ko premagujejo neverjetne težave. Obrambna borba se nadaiiuje, zaključuje do-piemk, m nomSke sile si bodo iiztrgale zmaco kljub vsem te&avam, ki ji/m jiib stavljajo zemlja in ljudje. Selitev bivših evropskih vlad iz Londona v Ameriko Lizbona, 20. jan. s. 2e večkrat je bilo govora o tem, da kažejo Združene države trdno voljo prevzeti mesto zaveznice in prijateljice Anglije v političnem ter vojaškem vodstvu sedanje vojne. Ta trditev dobiva novo potrdilo v poročilu agencije United Press, ki pravi, da te bodo morale bivle evropike vlade, ki to «• zatekle v London, preseliti v Washington in sicer zaradi tega, da bi bilo olajšano pošiljanje vojnih potrebščin zavezniškim državam. Grcima po večdnevnih hudih bojih vrglo sovjetske čete, ki so se izkrcale na južni obali Krima, nazaj in zavzele mesto Feodozijo po odločnem napadu. Pri tem je bilo njetih nad 4600 sovjetskih vojakov, zaplenjenih pa 73 oklepnih bojnih voz, 77 topov in mnogo vojnih potrebščin. Na vsem bojišču ob Doncu jo sovražnik napadel z močnimi silami. Boji še potekajo. Na srednjem in severnem odseka je imel sovražnik pri nadaljevanju svojih napadov znova hude izgube. Ko so nemška pehota in tankovski oddelki dne 17. in 18. januarja izvedli protinapad, je bilo zajetih 35 topov, 23 metalcev granat, 45 strojnic in mnogo drugega gradiva. Sovražnik je imel 430 mrtvih in 150 ujetnikov. Letalstvo je pri Murmansku poškodovalo veliko trgovsko ladjo i bombo. Berlin, 20. jan. 6. Velik uspeh, ki 60 ga izvoje-vale nemške in romunske čete na Krimu — pravi uradna nemška agencija v 6Voji razlagi včerajšnjega vojnega poročila — je jsonovno dokazal, da Sovjeti kljub vprezanju vseh 6il, ki jih še imajo, ne morejo doseči niti dela uspehov, po katerih težijo. Jasno je bilo, da so se bolševiki hoteli ne samo znova polastiti Krima in tako pognati sile Osi od Črnega morja, marveč celo pritiskati v bok zavezniškim četam, ki se bijejo na južnem bojišču. Od preteklega decembra — pravi razlaga — so Sovjeti nenehno skušali prebiti obroč okrog Se-bastopola in hkrati z izkrcanjem 6vojih čet na jugu in zahodu priti do glavnih strateških postojank. Trenutni uspeh ruskih sil pri Kerču in Feodo-ziji je s ponovno zasedbo Feodozije po nemških četah izgubil svojo veljavo. Nemška uradna agencija zaključuje razlago s pripombo. Ta 6e kljub velikim izgubam, ki ja h je pretrpela in jih ima še 6edaj že izkrvavela sovjetska vojska, zdi, da bo Stalin hotel nadaljevati s svojo trdo zimsko borbo, čeprav se navzlic vsemu doslej še ni mogel polastiti niti enega strateško važnejšega središča. Mobilizacija državnih uradnikov in nameščencev v Romuniji Bukarešta, 20. jan. s. Romunska vlada je iiz-dala odlok, po katerem bodo vsi državni uradniki in nameščenci odslej veljali za mobilizirane v služb! naroda, ta sicer do konca sedanje vojne. Kdor bi zapustil svoje mesto brez potrebnega dovoljenja, bo kaznovan kakor vojaški ubežnik. Druga nastopna izjava češke vlade Praga, 20. jan. s. Nova eeškomoravska vlada je bila včeraj v drugič ustoličena. Med ustoličenjem je vlada dala izjavo, v kateri med drugim zatrjuje, da bo zedinila vse delovne sile v pokrajini za izpolnitev nalog, ki so ji bile zaupane. Dalje izjavlja vlada, da je usoda Ceike ta Mora veke neločljivo zve-*ana z usodo Nemčije. Vlada je pripravljena sodelovati za dosego zmage nad boljševizmom ta nad demokratekinii bogataškimi silami ter za nov evropski red. japonske mornarice so zasedli kraj Liikoepang na (severni konici otoka Celebesa. Bangkok, 20. jan s. Japonsko letalstvo je nadaljevalo s sistematičnimi napadi na holandski otok Sumatra ta s strojnicami obstreljevalo holandske čete, ki so imele velike izgube. Trinajst'japonskih bombnikov je napadlo mesto Medan ta otok Amboi-na. Bombardirana so bila tudi razna druga letališča na Sumatri. Tokio, 20. jan s. Japonski letalski napadi na Stagapoore se brez oddiha nadaljujejo. V zadnjjji tednih je bilo sestreljenih 54 angleških letal. Bombardirana ta zažgana so bila letališča in razne druge letalske naprave v trdnjavi. Tokio, 20. jan. s. Boji na Filipinih se bližajo zaključnemu razdobju, v kolikor Japonci prenašajo svoj pritisk vedno bližje postojankam, ki so še v rokah Amerikancev. Tokio, 20. jan. s. Po zadnjih novicah z malajskega bojišča so Japonci zasedli Pančag Besar in nadaljevali napade proti jugu. Posrečilo se jim je zasesti nekaj važnih točk južno ta vzhodno od Jo-hore Baruja. Drugim japonskim motoriziranim enotam se je posrečilo docela obkoliti angleške oddelke in jim odrezati umik proti Singapooreju. Začela se je huda uničevalna bitka. Prihod italijanskega političnega pooblaščenca v Pariz Pariz, 20. jan. s. Včeraj je v Pariz dopotoval italijanski politični pooblaščenec poslanik Gino Butti. Pri prihodu so ga pozdravili: nemški opol-nomočeni minister Schleier kot zastopnik nemškega političnega pooblaščenca Abetza, nemški vojaški poveljnik v Franciji general von Stiilpnagel z načelnikom svojega štaba knezom Ratiborom kot zastopnikom vojaškega poveljnika v Parizu generala von Schulenburga. Navzoči so bili tudi visoki uradniki nemškega poslaništva, zastopnik admirala Darlana, zastopstvo francoske vlade v Parizu, italijanski generalni konzul v Parizu, tajnik iašistovske stranke v Parizu ter visoki uradniki poslaništva in konzulata. Vesti 20. januarja Iz Washingtona poročajo, da je neka podmornica potopila že drugo ladjo ob ameriški obali v bližini Long Islanda. Uradno poročilo ne navaja imena ladje, temveč pravi samo, da so bili mornarji rešeni. V Kanado jo dopotoval iz Združenih držav bivši načelnik generalnega štaba angleških impe-rialnh čet. Tam bo imel razgovore s kanadskim ministrskim predsednikom Mackenziem Kingom in z načelniki kanadskega generalnega štaba. Maršal Brauchitsch, bivši vrhovni poveljnik nemške vojske, je bil operiran in je na poti okrevanja. Kakor poročajo iz. Budimpešte, se bo moral precej dolgo zdraviti. Hitler je maršalu poslal voščilo, da bi čim prej ozdravel. Vsem turskim vojakom, ki so zdaj pod orožjem, je s posebnim zakonom- vojna služba podaljšala za tri leta. Prvi oddelek ameriških ujetnikov je dopotoval na Japonsko. Sestavlja ga 1200 mož, od tega kakih 700 civilistov. Angleški ministrski predsednik Churchill je v sedanjih časih spet uvedel morsko razboj-ništvo in zaplotništvo, ki tako bistveno ustreza angleškemu duhu. Toda na morju ni več mesta za pirate in Churchill bo to izkusil na lastne stroške in na stroške Anglije. Policija v Soliji je odkrila komunistično zaroto. Vseh 50 udeležencev je bilo v poštni službi. Sojeni bodo pred vojaškim sodiščem ▼ Solljl če* )4 Oni Na smrt sta bila v južni Bolgariji obsojen«, dvn mohamedanska kmeta, ker sla vohunila v korist neke sosedne tuje države, od katere o'.a dobivala denar. 0 pomenu meščanske sole za ribniško dolino Ribnica 19. januarja 1942. Ribničani, Sod ražami in mnoge družine v Lo» kem potoku *o pošiljali že pred preteklo svetovno vojno svoje 6inove v tedaj najbolj slovito meščansko šolo v Kriko, deloma tudi v prvi slovenski zavod te vrste, ki se je pred svetovno vojno ustanovil v Postojni. Po ukinitvi strokovne lesne šole v Kočevju^ ki »o jo morali zaradi majhnega števila učencev zapreti, so pričeli ribniški domači gospodarski krogi misliti na ustanovitev meščanske šole v središču Ribniške doline — v Ribnici. Ti krogi so namreč uvideli potrebo, da mora imeti najvažnejša gospodarska panoga Ribniške doline, to je .šolo v Ribnici Da pa bi imela mladina za vstop v lesno obrtno šolo tudi primerno izobrazbo, zato naj bi poskrbela meščanska šola. Meščanska šola v Ribnici je bila ustanovljena 12. septembra 1919. Ob ustanovitvi je imela k en razred • 55 učenci. Drugo leto je število učencev tako naraslo, da je bila prvemu razfedu dovoljena vzporednica. Pomanjkanje pravih prostorov pa je že tedaj povzročalo mnogo težav in ovir za ne-ntoten razvoj šole. 2e drugo leto je morala šola iskati zasilne 6trehe 2a dva razreda pri zasebnikih v trgu. Prvi a ražred je bil v številki 94 pri zasebniku F. Peterlinu, prvi b, pa pri A. Lovšinu, medtem ko je ostal drugi razred na deški ljudski šoli. četrto leto višji šolski svet ni več dovolil odpreti četrtega razreda. Premožnejši učenci 6o šli v Ljubljano, ostale učence pa je tedanje učiteljstvo z vso ljubeznijo poučevalo brezplačno po domovih. V petem letu svojega obstoja je dobila meščanska Šola iti tako je šola poslala popolna. Poprečno število učencev s« je v vseh letih gibalo med 133.in 146, kar je omogočalo popolno šolo 6 štirimi razredi. Obstoj meščanske šole je bil zagotovljen šele 6 sklepom in obveznostjo Ribniške posojilnice, da postavi zavodu lastno poslopje, kar se je tudi leta 1025. uresničilo, ko smo dobili v Ribnici lepo in veliko šolsko stavbo. K temu 6klepu je vodilne kroge v veliki meri vodila misel na ustanovitev strokovne le6no-obrtne šole. Zal, da so to vprašanje reševali pri nas po naših načinih, če ravno je nespornost vprašanja, če ali ne spada h kraju s tako razvito lesno domačo obrtjo potrebna obrtna šola. Kljub temu, da se je šola borila z mnogimi težavami, je izšlo iz tega zavoda mnogo narodnih delavcev, naj omenimo samo da je šolo obiskoval priznani slovenski 6llkar prof. Mihelič. Naj omenimo, da je meščanska šola v Ribnici izpolnila važno nalogo tudi v tem, da je sistematično zbirala gradivo in V6e podatke o razvoju in obsegu vseh panog domače lesme obrti. Posebno požrtvovalen je bil zato sedanji ravnatelj g. Trošt Janko. Komu ni znan lepi lutkovni oder gospoda Trošta? Bil je prvi podeželski oder te vrste, znan po lepih Igrah, ki so prinašale šoli poleg denarnih sredstev tudi obilo razvedrilai nenotrebnega vpliva za učenje maternega jezika. Skrbno vodstvo Šole je poskrbelo za revne učence s šolsko kuhinjo, v kateri dobivajo v zimskih mesecih toplo hrano učenci iz ribniške okolice. Na Šoli sta tudi lepa učiteljska in dijaška knjižnica. Letos obiskuje zavod 13S učencev, od teh 65 dečkov in 73 deklic. Ko poročamo o pomenu meščanske šole za Ribniško dolino, moramo ponovno poudariti pomen te šole, to je tisti pomen, radi 1. _________h:t :x : „^_i *»• *» v < i. Kislo zelje podaljšuje življenje Priporočljivo je tudi kot zdravilo proti revmatizmu . ^ # i ^ f - - - | ■ I ---------- v — |/VII l* " \%e potrebne prostore v deski šoli. Ko &o sc tudi | katerega 60 Ribničani postavili me&čaneko šolo, da odlociltti krOffi zedinili iti napravili sklep z obvezo, J bi v njej ribniška mladina dobivala temeljne osnove dko umetnino in gledamo s oofhilovanjem nazaj V tem naj bi nihče ne zaslutil obsodbe novih struj v glasbeni umetnosti, marveč obsodbo vsega bahavega pretiravanja in poj>olnegn prezira bogatega duha naših prednikov. Od tod toliko bolestnih izrodkov v glasbeni umetnosti, od tod toliko plehkega »tingeltangla« v raznih radijskih prenosih itd. Nekaj o sporedu: Od ogromnega. Se zdaleč ne povsem izkopanega grudiva je prof. Tomc odbral deset značilnih skladb, ki v lepo vezanem loku preprezajo dvoje stoletij: 1500 do 1700. V kratkem je to pot od primitivizma do prvega vrhunca glasbene arhitekture — od slamnate koče do katedrale. Kako neznanski je bil ves vzpon, nam pride šele prav v zavest, če pomislimo, da so se v 15. stoletju šele komaj otresli nejasnega nevmizma in začeli tipati za ustaljenim notnim nučinom, v 17. stoletju pa so /e ustvarjali nev žlico zeljnice, ki pa jo lahko razredčimo z vodo. Isto zdravilo pa ozdravi tudi ie tako hudega »mačka« in je zato zelo priporočljivo sredstvo za »modre j»onedeljke«. Tuni ljudje, ki so težko bolni na želodcu, smejo uživati na drobno zrezano kislo zelje. Na tešče izpit kozarec zeljnice učinkuje na želodec in čreva kot dobro in milo odvajalno Kovice iz Države Galilejeve proslave v Rlmu.^V nedeljo so se začelo v Rimu ua Kapitolu uvodno svečanosti za projlavo obletnice smrti slavnega italijanskega zvezdoslovca Galllea Galilei. Pri proslavi je bil navzočen tudi_ Kralj in Cesar, dalje prosvetni minister, tajnik Stranke, predsednik Akademije znanosti in umetnosti, rimski guverner in drugi odličniki. Slavnostni govor je imel senator Berio, za njim pa so govorili o Galileu predstavniki številnih italijanskih vseučilišč. Celoten prerez Galileljeve osebnosti pa je poaal akademik Severi, čigar izvajanja so vsi navzoči sprejeli Z^vclikim odobravanjem. Proračun pred fašistično in korporacijsko zbornico. Konec tega meseca se bo sestala na zasedanje fašistična in korporacijska zbornica, da bo začela obravnavati proračunski predlog za novo proračunsko leto. Sedaj ruzpravlja o predlogu zbornična proračunska komisija. Poročila o proračunskem predlogu pravijo, da se bo novi proračun v glavnih jjotezah držal lanskega', ki se je tudi za sedanje vojno čase Izkazal kot primeren in prožen. Za pol milijarde novih industrijskih pod-jeiij. Vrhovni avtarkični gospodarski odbor jo pod predsedstvom Duceja nedavno obravnaval vprašanja, ki se tičejo jsovzdige In povečanja naprav, ki avtarkičnemu gospodarstvu najboljše služilo. Med ostalim so obravnavali tudi prošnjo industrijskih zvez In podjetij, da bi smela zgraditi nove tovarniške naprave iz vseh panog. Tako gre za zgraditev novih kemičmh tovarn, tovarn za pridobivanje sintetičnih goriv, za ladjarske naprave, za električne predmete in podobno. Večinoma bo ta nova industrija služila tudi vojnim ciljem. Razen tega se potegujejo premnogi tndustrijci tudi za razširitev dosedanjih svojih obratov. Ume-tne tkanine iz morskih alg ter celuloze iz trsja in ločevja. Na Danskem so začeli s poskusi za pridobivanje umetnih vlaken iz posebne vrste morske alge ter celuloze iz trsja in ločevja. Poskusi z morskimi algami so dobro uspeli, ker so povrh želenih vlaken pridobili tudi neko novo snov,ki se da uporabiti koristno mesto želatine. Vsako leto bodo mogli iz 5 milijonov kilogramov alg pridobiti tudi okrog 750.000 kilogramov celuloze. Požar v dclavnici radijskih aparatov. Hiša, v kateri je imela prostore radijska delavnica Valle v Milanu, se je iz neznanega vzroka vnela. Velik ogenj je takoj zajel poslopje od vseh strani in najbolj prizadel skladišče materiala za radijska aparate, kjer je bilo škode zn najmanj 200.000 lir. Prav enako škodo pa je naredila voda iz gasilskih brizgalen, k.i je j>rodrla celo v podzemeljsko skladišče, kjer je imel Valle spravljenih več kot 300 radijskih aparatov. V celoti ie utrpel Valle nad 400.000 lir »kode, ki je pa krita z zavarovalnino. Dve smrtni obsodbi pred vojaškim sodiščem. Vojaško sodišče v I' iinno je sodilo pred dnevi neki Danici Jelavici, njenemu očetu Andreju. njenemu bratu Robertu, nekemu Justu Karliju in Daničinemu zaročencu Antoniju Cittina. Karli je bil obtožen, da je skupaj z drugimi rušilnimi elementi, ki se skrivajo v gozdovih, sodeloval pri napadih, zavoljo katerih so bile štiri osebe ubite, med njimi tudi vojaški duhovnik. Po dolgi razpravi je voiaško sodišče izreklo sodbo, po kateri sta bila na smrt obsojena Karli in Cittina. Andrej Jela-vica je dobil še6t let zapora, njegov sin Robert 06em let, hčerka Danica pa je bila oproščena. sredstvo obenem pa očisti zasluzen želodec in čreva. Tudi slabokrvnim je priporočati kislo zelje, ker obnavlja in tisti kri. Tudi proti revmatizmu, skrni in revmatičnim bolečinam se kislo zelje kot zdravilo dobro obnese. Z uživanjem kislega zelja pa si ne ozdravimo samo raznih bolezni in »mačka«, ampak se tudi pomladimo. Tudi na dolgo-t našega življenja Izredno vpliva. S kuhanjem uničimo zelju baktorije, ki žive v mlečni kislini in zmanjšamo množino vitaminov, Temu pa vsaj delno odpomorenio, če že kuhanemu zelju dolijemo surove zeljnice. Ruski filozof Mečnikov pripoveduje, da je poznal 107 leta starega moža. ki je do svoje smrti opravljal najtežja drvarska dela. Ta mož se je hranil preko zime večinoma samo s kislim zeljem Tudi Pasteur, slavni francoski zdravnik in znanstvenik, je silno rad užival kislo zelje, in sicer surovo. Vedno jr poudarjal, dn je kislo z^Ije najbolj zdrava iu koristna jed. Ameriški zdravnik dr. Brokaw pravi v svoji razprav; dobesedno takole: »Ako imenujemo špinačo kot metlo za čreva In Želodec, je kislo zelje najboljši sesalec za prah.« V 18. stol. so odkrili njegovo vrednost kot protiškorbutično sredstvo. Cook. znani pomorščak, Je na svoje jadrnice vzel vedno zadostno množino kislega zelja, ki je obvarovalo njegove pomorščake pred strašnim Skorbutom. Kislo zelje pa je tudi staro zdravilo za gnojne rane. posebno pa zn opekline. Devljejo ga tudi na glavo pri glavobplu. Zeljnica pa pomaga pri piku žuželk. S Hrvaškega Na povelje voditelja telesne vzgoje na Hrvaškem je bil planinski dom na Glavici odrejen za to, da bodo v njem imele posebne tečaje ustaške »dužnostnice«. Vso opremo tečaja in vse potrebno bo preskrbela ustaška organizacija. N« posebno Poglavnlkovo odredbo bodo odzdaj v hrvaški državi uradovali od 8 zjutraj j)a do pol treh popoldne. Tako jo določen za vse hrvaške uradnike 6 in polurni delavnik. V sobotah pa bodo uradovali samo do 14. ure. Ob praznikih in nedeljah ne bo uradnih ur razen dežurne službe. Hrvaška ministrstvo za narodno varnost je izdalo poseben zakon, po katerem bodo lahko prisilno očistili podstrešja hiš, Če jih lastniki sami no bi hoteli kakor predvideva zakon. Čiščenje bo Slo na stroške lastnika samega. V Zagrebu je še vedno precejšen mraz. Tako jo bilo na Savi le pred dvema dnevoma —17 stop. Za zagrebški mesni trg eo bile določene nove cene za razne vrste mesa. Pred dnevi jo bila s Hrvaškega odposlana druga zbirka darov za hrvaške vojake, ki se bore na vzhodnem bojišču. V tej pošiljki jo bilo 50 zabojev. V 19 zabojih je bila topla zimska obleka in perilo, 3000 komadov toplih nogavic, 160 kg marmelade, mnogo keksov, alkoholnih pijač, sladkorja, suhega mesa in drugih malenkosti. 16. t. m. je hrvaško kulturno društvo at. Jeronima praznovalo 75 letnico, odkar Je bilo ustanovljeno. Društvo je pred'75 leti sklenilo, da Ko izdajalo knjige in izbralo za svojega zaščitnika velikega cerkvenega učenika in književnika iz Ltaimacije. Bolgarsko carsko poslaništvo v Zagrebu je tudi darovalo 3000 kun za hrvaško »Pomoč*. 5000 kun pa jo daroval tudi madžarski poslanik Ma-roay. Na Hrvaškem so začeli z novim pridelovanjem slrovin za tekstilno industrijo. V ta namon že dalj časa dela poskusna postaja za oplcmenitov lana in konopljo. Ta postaja je zdaj v Siraču pri Daru-varju. V kratkem bo ustanovljena hrvaška gospodarska zadruga velike župe Zagorje. V tej zadrugi l»odo organizirani vsi hrvaški kmetjo iz teh krajev. Velik odziv jo našel poziv med hrvaškim narodom za zbiranje knjig o judih. Knjige in vse podatke bo rabil poseben urad, ki je bil ustanovljen in katerega naloga bo ugotoviti, kakšno vloge je imelo židovstvo na ozemlju sedanje hrvaške države. » Za zdravstveno zaščito hrvaških učencev bo danih na razpolago skoraj 10 milij. kun. Za padobranske lovce Je hrvaška vlada razpisala poseben natečaj. V tečaj bo sprejetih samo 120 novincev. Italijanski poslanik v Zagrebu Casertiuii In vodja Italijanske vojaške misije sta darovala 70 tisoč kun ob priliki fašistične Befane. Denar bo namenjen kot nagrada dobrim učencem ob koncu prvega trimesečja. Del denarja bo porabljen tudi kot nagrada tistim kadetom hrvaške vojne akademije, ki se najboljše uče Italijanskega jezika. Plemeniti dar je ponoven dokaz italijansko hrvaškega prijateljstva. a m Ch.n je pritrdil. ,Človek v vodnj.ku ,W .«o4i1 olifpzif* in tifl širnlcrt oHnir«li kakor Dl flVOlo domovino VI- .iiichbovvi Hillu, kjer je stala njegova hiša. Dvanajsto poglavje. PREBRISANA GLAVA. Noč se je nagibala k svojemu koncu in sivkasta jutranja I8gia je ležala nad AVaikikljem. Potepuh Smith se je nemirno k n ko r * d a** b i' ho* e?1 pot egnU Ii Sdejo^čez" svoj^ilomanjkljivo oble- i ie p^ ta Cii na 'lastne noge, je bil' konec koncev v njegovem do- (no domovino je b”° }>***, če no telo. Potem se jo obrnil, zamrmral'neka j v polsnu, potenj seglu. pa spet mirno s.pal naprej. Sivkasta megla je počasi postajala rdečkasta. Nad zagod i vzpodbudo, da bo’mogel spet delati in nekaj postati.’Zapustil bo obrežje in na široko odpirali o£i, kakor bi svojo domovino vi-) to zaspano skorjico matere zemlje, kjer ni nikdar rad bival, in deli prvikrat. Slišal je tudi navdušene krike, s katerimi so so , bo spet postni pravi mož. In denar, ki naj bi mu omogočil, da bi metali v priljubljeno valovje. To fanatično navdušenje za last- | »Prav imaš, Frank, je v znak soglasja pritrdil Smith, pa j Vedno višje se je dvigalo toplo sonce. Smith se je potapljal takoj nato prešel na gmotno vprašanje. »Imaš kaj dennrja,« je - in plaval In se ob vsakem gibu čutil vedno bolj sposobnega in vprašal. . nimfhMbiM Jebnenadom7dcl neba”začel'zfaTi^in z neba so se željnega novih dejanj. Končno je zapustil vodo in previdno šel, Mladenič je nagrbančil ?elo Kaj je bilo posebnega na de- meL i č ni oblaki. Smith je odprl oči in se počasi zavedel oko- čez korale do obrežja. Tam se je vsedel v. »toji taborišč*,-«* «afju, za katerega so vsi »Ilaoli« kazal; tako veliko ljubezen? i/r.ie/iuii mi« v. I 111^_ J- 1 nn,U„; 1 »n.iS^nn Urlp v lcntorn varutvil nrohil i\ iemU Mladenič je nagrbančil čelo. Kaj je bilo posebnega na de-ju, za katerega so V6i »Ilaoli« kazal; tako veliko ljubezen? Ilee ki tra V obdajala. Ni mu’bilo veliko zato, da je spal na naslonil na tru.p zapuščene barke, v katere varstvu je prebil Njemu pa je bilo tako strašno vseeno in bi mu vseeno tudt * • * * < .. v ..lili. kL: X« 1_________la.l.A«! M m« Ia r\/~\n Ju eo ntialil 7n/lnvnl ton o fcpl>OT 111 S 5VPfflTTl. SUSlil SOnČtl. OStalO. nemarno pritrdil. »Dolar je v mojem se zabllščale. »Posodi mi gal Še danes z»e-celo vse, kar si mi doslej posodi). Koliko -^i^_taW5rs£ibij.s.„„ v, „ . sočivja, loua cvciji. jv uv.u , it,: «... »S0 mi nič ne »anja,« J« odgovoril Frank in brundal naprej. »^vl? MkraHn spoznal že iz dejstva, da v zaključni pripombi pod tabelo niti z besedico niso omenjene cene v maju in juniju (ko bi vendar te cene, če bi bile mišljene v lirah, naravnost izzivale, da jih primerjamo s cenami v ostalih mesecih!). Pač pa so tu omenjene za primer le cene v novembru in decembru, z opozorilom na zahtevo pridelovalcev zelenjaai, da 1)1 morale biti te cene v boljšem medsebojnem skladu. Vse drugo, kar je potem napisano v dnovnem Časopisju, je le nepotrebno razpihovanje za prazno povest. — Urednik »Sa-djarja in vrtnarja« C. J. Ocene knjige o Plečnikovih delih ki so jih doslej objavili vsi ljubljanski dnevniki, so izredno pohvalne. Posebno pozornost je pa zbudilo resno poročilo kritika Božidarja Borka. Knjiga mu je odprla zAladnico Plečnikovih del tako široko, dri mu je blesk dragocenosti skoraj jemal vid. Zato se mu ie zdelo, da so v knjigi izbrana vsa Izvršena dela in nerealizirani načrti velikega mojstra, saj je v resnici toliko del reproduciranih, kolikor jih v vsem življenju ustvaril le redko kateri umetnik. Talto je bilo torej mogoče, da je to bogastvo zmotilo recenzenta, čeprav je v knjigi v resnici objavljen samo majhen del vscea ogromnega mojstrovega življenjskega dela. Ljubl jana je sicer v kn jigi bogato < zakopana, vendar pa poglejmo samo na severni del Ljubljane in spoznali bomo, da ne najdemo v knjigi niti Plečnikove cerkve sv. Frančiška v šiški, niti njegove šole v Zg šiški, niti prijazne regulacije in ureditve stare cerkve sv Jerneja, niti stadiona, niti Baragovega, torej samih velikih del, ki na severni strani že krose naše mesto. Prav tako po no najdemo rtačrta za veličastni Hram slave, ki naj bi bil naše zaslužne može poveličeval na pokopališču sv. Krištofa, kjer sedaj stoji Baragova In tudi Plečnikova cerkev sv Cirila in Metoda. Kar se pa v iplo?nem Ljubljane tiče pa v knjigi ni nit' Plečnikovih krasnih regulacijskih načrtov za večje in manjše dele me*to, nikjer pa tudi ne opazimo njegovih krasotnih načrtov za Grad. ker *o načrti zanj Izšli že pred leti v posebni knjigi. Toda navzlic temu je Ljubljana v knjigi tako bogato zastopana predvsem z neuresni; čenimi projekti, ki so bili doslej naši javnosti neznani, da je prav zato to resnično monumentalno delo o viških slovenske arhitekture tako zanimivo in se tako naglo razpečava, da morajo interesenti pohiteti z naročilom v mestnem kulturnem odseku v Turjaški palači na Napoleonovem trgu. V treh vrstah... VčoraJ dopoldne ob 11 so je doma precej hudo poparil fantiček Marjan Vašcl. stanujoč nn Livadi št. 3. Reševalci so ga pripeljali v bolnišnico, kjer so mu zdravniki nudili prvo pomoč. Narodnosocialistični oddelek gospodinj in svetovalk bo priredil po Gorenjskem številna predavanja in tečaje za gorenjske gospodinje. Prvi tak tečaj jo bil pred kratkim za žene In gospodinje iz OKOiico Lesc in Radovljice. V tečajih se gospodinje sezhanjajo kako Je mogočo z odmerje-nlmi količinami živil napravljati okusna jedila. Uče so različnih uporab krompirja, kuhati enotne jedi, kako štedlti z mastjo in podobno. Jutri se bo prijel na kranjski realni gimnaziji, ali kakor ji pravijo Nemci, višji šoli za mladeniče, spet pouk. Pouk bo ves dan. Učenci in učenko so dobile od ravnateljstva pismeno dovo-ljenej za obisk pouka. 12. t. m. so v Domžalah odprli nov otroški vrtec. Otvoritev jo bila združena z majhno slovesnostjo, kaor je to že v navadi. Mariborska tiskarna je pravkar dotiskala spodnještajerski koledar. Koledar Je seveda v nemščini in ima v besedi in sliki številne štajersko kraje. V nofl od 17. na 18. januar so na ozemlju rajha stopilo v veljavo nove omejitve v osebnem prometu. Železniške direkcije priporočajo potnikom, naj se odsedaj pred potovanfem informirajo ali bodo sploh mogli potovali v smeri, kamor žele. Omejitve so bile izdane zaradi sila povečanega železniškega omrežja. Brezposelni Martin Rameršak je v božični noči zavratno umoril Friderika Jurešiča. Oblast ga jo tri dni po zločinu že prijela. Zdaj Je bil za svoje grdo dejanje obsojen na smrt in bo ustreljen. Zavoljo parkljevko in slinavke izdani varnostni ukrepi so zdaj stopili iz veljave. Tako je objavila mariborska policija. 22 mladih učiteljev in 21 učiteljic je prišlo 5. t. m. v Celje, kjer bodo nastopili nova službena mesta na poedlnih šolah celjskega okrožja. Sprejel jih je tudi komisar in šolski poverjenik. Med postajama Ponikve in Poljčane so našli ob progi nezavestnega in premrlega od mraza 50 letnega Josipa Česnika. Kaj se Je z njim do-goBog z vami, mlada letal« Red četrtek. Opera. Torek 20 jan.: zaprto. Sreda. 21. |an ob 17: »Ples v Operi«, Red Sreda. Četrtek, 22. jan. ob 17: »Madame Butterfly«. Red A. KOMEDIJA GLEDALIŠČE MLADIH LJUBLJANA in Jaz* VESELI BERAČI FRANČIŠKANSKA DVORANA SOBOTA 17. t. m. ob 18.30 - NEDELJA IR t. m. ob 14.30 — PONEDELJEK 19. t. m. ob 18.M »ALPA« čaj je krepilna pijača Mrakovo gledališče Frančiškanska dvorana Torek, 20. t* m. »Elektra.« Premiera. Začetek ob 18; konec ob 20. — Nesmrtna Sofoklejeva umetnina v Hofmannsthalovi priredbi bo drevi pr-vi6 uprizorjena na slovenskem odru. Brez dvoma bo to največji gledališki praznik letošnje sezone. Glavno vlogo bo podala znana odrska umetnica Tuši Rajnerjeva. Ivan Mrak i(fra kraljico Klitem-nestro, Oresta in Egista. — Blagajna posluje od 15 dalje. Občinstvo prosimo, da zasede prostore točno ob 18. •v športni drobiž Gledališča mladih s »Veseli berači« Ljubljana, 'M. jan. V sobolo, 17. t. m., se Je v Frančiškanski dvorani predstavilo »Gledališče mladih« s Svojim prvim programom »Veseli beračic. Prireditev nas je močno presenetila — žal, da neugodno. Zelo verjetno, da so bili »berači* do konca veseli, medtem ko je občinstvo odhajalo razočarano in nejevoljno. Res je, da je danes občinstvo zelo dov*etno in željno humorja, vendar ne bi priporočal nikomur, da bi to lepo lastnost izrabljal. Kot Je bilo na prireditvi opaziti, si prireditelji pod pojmi humor, duhovitost, salira predstavljajo naj-brže nekaj povsem drugega kot Občinstvo. Občinstvo zaenkrat precej dobro loči duhovitost od banalnosti in zato svetujemo, da naj prireditelji to kar najbolj upoštevajo. ■ Danes, _ ko imamo v Ljubljani že šaljivske Skupine, ki dajejo svoje predstave na neki višini, moramo Odkloniti vse poskuse banaliziranja In poplitvovanja humorja. Tudi humor zahteva dovršenosti, kvalitete tn precejšnjo mero okusa, če se pomanjkanju > slednjega pridruži Se uboštvo idej in neresna priprava — potem so se zarotili bogovi in* ni pomoči! Če hoče Imeti vesel večer uspeh, morajo biti izvajalci telesno in duševno gibčni, mladi, ves spored mora imeti svoj tempo in polet, ki naj bi ga režiser uravnaval. V nasprotju s tem je bil sobotni Bpored odigran z zaspanostjo in monotonostjo, ki jo je povečavala plehka jazz-muzika in povsem nemogoč tercet. Prireditve takega kova, kot je bila sobotna, izgube svoj raison d’etre: za smeh so prežalost-ne, za tragedijo preplitke. Švedski hitrostni drsalci so lelos v izvrstni formi in dosegajo lepe uspohe. Tako je svetovni rekorder Ake Seyffarth v Stockholmu predrsal progo 3000 m v casu 5:02,4. V tej tekmi je'pre-magal svojega rojaka HarryjalIanaona, ki jo bil le za 7 sekund slabši od zmagovalca. Na progi 5000 m pa je le zmagaj H. Ilansson v času 44.0 sek. pred Seyffarthom. Znani ameriški boksar in svetovni prvak v tej panogi športa Joe Louis je stopil to dni v vojsko in 1)0 oblekel vojaško suknjo. 21. t. m. se bodo r Baslu pomerili med seboj amaterski boksarji Italije in Švice. Obe Imenovani državi se bosta potom sestali v prijateljskem srečanju. To srečanje bo 24. t. m. v Bernu. Nemško teniško prvenstvo bodo letos odigrali v Wuppertalu. Kakor poročajo hrvaški Športni listi, bo Ru-nolistov dom na Slemenu od sedaj na razpolago za ranjence in bolnike ustaške vojske In pa domobrance. Nemški in slovaški Igralci namiznenn tenisa so* se dogovorili za mednarodni nastop. Tekma bo 28, februarja v Lipskem. Nekdanji znani francoski teniški mojster Co-chet, ki jr zdaj v amaterskem razredu.'je pred nedavnim izgubil v Nici igro proti Belgijcu Po-tenu z 1:6, 6:3 in 4:6. Tudi v igri v dvoje, ko je igral z igralcem Petro, je izgubil proti soro-jakoma Pelizza-Lesuour. Argentinci so v Montevideu komaj premagali državno reprezentanco iz Paragvaja. Rezultat je bil 4:3. Šlo je za prvenstvo Južne Amerike. VAJENCA za pečarsko obrt, pridnega — takoj »prejme Kušar Ludvik, peč. mojster, Ježica. ZDRAVILNA ZELIŠČA VSEH VRST kupuje In najboljše plača Grom Jože, Ljubljana, Tržaška cesta 11. Igor Zagrenjen: 113 Zavetje v pečevju »Da nam ne boste plašili otroki« so de)6e dobili kakšen dan mrliča v ka-terc m eo po obleki spoznali znanca ali ‘"“Stan pa je bil pokopan tudi zadnji In fclelo se je kot bi se bil ves domači svet globoko oddahnil. V torek ni bilo mislit' na prekopa- Že ponoči je začel dež in potem kar ni hotelo nehati do petka popoldne. Takrat pa je sonce spet veselo posijalo z umitega, jasnega neba. Kolikokrat je bil Tone tačas, kar je bil spet doma, skrivaj stopil k enemu in drugemu grobu! . , • x„ Zdaj stoji zadnjič, da oče nn Liza počivata na .Vreskovini! Do večera 60 Francozi opravili delo, Drugo za drugo so očedili truge ter jih položili na dva voza, ki 60 jih okrasili s smrečjem in cvetjem. Zjutraj pa so krenili že s prvim svitom. 1 akoj po maši »o izkopali na pokopališču štiri jame eno zraven druge. Zdaj boste spali tesno skupaj do tistega dne, ko se bo raztegnila nebeška tromba im vas spet obudila — vsi: mati, Oče, Liza, ti, mali France, Peter in Burgal Bil je jasen dan, brez vetra. Niti plameni sveč se niso zamajali, naravnosl gor k nebu 6e je dvigal dim kadila. Ko je župnik molil, se je marsikateremu pogrebcu posilila solza, Tone pa je stal ob jamah s suhimi očmi. Kje je že ura, ko je bil Izjokal bolečino sam! Sele, ko je prvi za župnikom metal prst na eno trugo za drugo, ao mu zatrepetale ustnice. Zajokal pa le ni. Konfno ]e bila na gomile vržena tudi zadnja lopata. Po pogrebu je župnik, majhen, rdečeličen, hudo zgovoren možiček povabil Toneta v farovž Pohar pa je odšel 6 Francozi nazaj gor na Vreskovino. Med iužino j* pogovo*- nanesel tudi na to kako si misli naprej pomagati. »Vreskovlna ne more ostati brez gospodinje!« je dejal župnik. »Upam, da si rajnico, Bog ji daj dobro prav gotovo je v nebesih, saj je bila taka zlata duša — v temle času že prebolel! Novo ženo si boš moral izbrati, Tone!« »Saj sem si jo že!« »Katera pa je? No, ni dsn z besedo, da bom videl, kako si kaj prebral!« »Vodnikova Barbka iz Starega laza!« »Kaj, Vodnikova? Tistega bogatega, bogaboječega moža v Starem lazu? To ti je bila pa že od nekdaj poštena, krščanska družinaI Mislim, da Barbka ni nič drugačna kakor je njen oče! Če m, potlej 6e pa že kar zdaj lepo zahvali Bogu, da te je na tako dobro vižo rešil vdovskega stanu! Kdaj borno pa imeli poroko In svatovščino?« »Za 6vete Tri kralje smo 6e zmenili, pa brez zamere, gospod župnik — v Starem lazu bo, ne v Globokem! Kozman naju bo poročil, njen oče, Vodnik, je hotel tako imeti!« »2e prav, že prav!« je pohitel župnik, čeprav mu po vsem videzu ni bilo tako čisto všeč. saj je bil on zvezal Toneta z Lizo, zdaj bi ga pa še z Barbko, seveda. Dolgo sta se še zamudila v pogovoru in obujala spomine, tako da je Tone prišel nazaj na Vreskovino šele 6redi trde noči. Zdaj se je pa na Vreskovini začelo trdo delo. < Od zore do mraka so pele Žage, treskale sekire in votlo donela kladiva j Kjer za isto delo prime toliko pridnih . rok — tam se kmalu tudi kaj pozna. I Že konec avgusta 6e je približno vi- delo, kakšen bo novi Vreskov dom, dom gospodarja Toneta. . Zmerom višje so prihajale stene, neki dan pa 60 tudi začeli zbijati ogrodje za 6treho. Z macesnovimi skodlami so jo nato prekrili, pozneje kdaj bodo napravili škopnike, kaj se ve, nemara da že leto osorej — in jo bodo nato lepo pokrili 6 slamo, da bo vse tako, kakor je bilo nekdaj. _ , Ko je bilo večje delo opravljeno, je Pohar vzel tri Francoze in enega triana, da bi bil za stražo. Tone mu je pokazal kraj, enkrat rta leto so ondi kosili, vselej i približno ob temile poznem času, nič prej | ni hotela dozoreti trava, tako visoko je 1 že bila samotna senožet. Lepo vreme so imeli, dobro se jim je sušilo. Vse so srečno spravili domov. Potem pa so orali in sejali za pomlad. Tako jim je mineval čas, zdelo »e je, kakor bi ga delo podilo. Kaj je res že oktobef? Hlev je bil napravljen, šupa in p6d tudi zdaj so postavljali še kozolec. Zgoraj pod streho sta Sari In Klod uredila Tonetu tako lepo kaščo, da sl je moral večkrat reči: »Le škoda, da niso ata še živil To bi bili veseli!« Zdaj, ko je bilo zunaj vse končano, so se mudili v hiSi. Tam |e zdaj pela žaga. hlest&l in rigal oblič. Posteljo je j bilo treba napraviti, mizo in klopi, pa se 1 toliko drugega. Peč v kuhinji in dimnik so bili že prve dni, komaj eo dobro začeli z delom, pozidali sami, toliko so se že t poznali. Ko pa 90 ee odpravljali, da bi postavili ono v izbi. 60 noklicali na pomoč starega Brezarja iz Globokega, ta 6e je spoznal na te vrste opravke kakor nobeden drugi v dolini. Brezar je dobro vedel, kaj bodo ljudje rabili, zato je že kar skraja začel pobirati, kar je od peči ostalo po takih hi-SaJi, h katerim m hotelo biti nikogar nazaj. Z njegovo pomočjo je bila končno pozidana tudi velika peč v Vreskovi izbi. » Zmerom bolj mrzlo je postajalo, kadar 60 bile noči jasne. Dnevi so &e le težko še ogreli. Včasih se je napravilo k dežju in potlej kar ni hotelo nehati po ves teden. Ko pa se je spet zjasnilo, so bile čedalje bolj pogosto gore tanko pokrite s 6negom. Še je skopnel, drugič, ob podobni priliki, je pa spet zapadel. Bolj in bolj je kazalo r.» zimo. Zjutraj je včasih že kat pomrzovalo. »Hvala Bogu!« je dejal neki dan Ione. »Zdaj je pa vse opravljeno! Vresko-vina spet stoji' Prav taka je, kakor sem bil obljubil očetu, da bo!« • Dva dni pred Vsemi svetimi se je To-■'« poslovil od Poharja. Andrejckov 3 o ž e mn Žalost m veselje Risal Jote Beranek srsr Besedilo priredil Mirko Javornik Roman v slikah tlllllllll % F »... Mornarji niso izgubili poguma. Kapitan jih je vzpodbujal, da so veslali dalje. Drugi dan se je morje spet umirilo. Tretji dan smo v daljavi zagledali ladjo. Kapitan je velet še hitreje veslati, da bi čimprej pririnili do ladje.« >... Po nekaj urah smo bili že v varnem zavetju. Ladja je bila francoska in kapitan, že postaren mož, nas je prijazno sprejel in obljubil, da nas bo izkrcal v Alžiru. Jadrali smo mirno naprej in kmalu zapluli v Sredozemsko morje. Upali smo, da bomo kmalu na suhem.« 336. »... Nekega večera je opazovalec z jambora naznanil tujo, sumljivo ladjo. »Najbrž bomo imeli opravka z morskimi roparji,« je dejal mimo kapitan. Dal je pripraviti puške in ladijski top, potem )e vzel v eno roko govorilo, v drugo sabljo. Poklical je dvakrat, trikrat, a s tuje ladje ni bilo odgovora ...« Sumatra - ogromno, skoraj še nenačsto skladišča ] Meri precej več kot evropska Italija, ima pa le nekaj nad šest milijonov ljudi, od tega le 5000 Evropejcev Tudi Sumatra, ki j« največji otok v vsej Nizozemski Indiji, stopa počasi na vojno pozornico, ki &e z Malajskega polotoka in Bornea razširja na vse to bogato otočje. O njej piše v zadnji Številki »La Domenica del Corriere« neki Arnaldo Frasca-rolli, ki je prepotoval že mnogo 6veta, med drugim naslednje: Sumatra je morda med vsemi otoki v tem delu tveta najčudovitejši in tudi najmanj izkoriščen, kar sem jih na svojem potovanju po širnem 6vetu obi- skal. Nekoč sem imel priliko biti gost medanskega sultana. (Medan je glavno mesto Sumatre in sedež pokrajj inske vlade.) Vprašal sem ga, zakaj tako malo izkoriščajo velika zemeljska bogastva na tem otoku. Sultan pa mi je z mirnim orientalskim fatalizmom odgovoril »Kaj pa hočete, Sumatra ni otok, pač pa cel svet.* «Ze res«, sem mu odgovoril, «toda tudi svet se da izkoriščati«. 100.000 kv. km večja kot Italija juf-' In res je Sumatra ogromen otok. Njeno ozemlje **eri nad 100.000 kvadratnih metrov več kot pa evropska Italija, torej približno 420.000 kvadratnih kilometrov. Ima pa le nekaj nad šest milijonov prebivalcev, kajti velika večina tega otoka je še poraščena s tropskimi pragozdi, z najbolj divjo, naj- viharnejšo in najčudovitejšo džunglo na svetu. Priznati je treba, da 90 na Sumarti že poskušali to džunglo iztrebiti in so jo precej tudi že iztrebili, toda treba bo še ogromnih naporov in dela, preden bodo temu čudovitemu pragozdu pogledali do dna. Dalj časa 6em bival na nekem nasadu v notranjosti Sumatre, ob robu gozda, ki 60 ga naskakovali tisoči in tisoči delavcev, da bi ga skrčili in pridobili čirnveč zemlje za obdelovanje. Bil je to veličasten prizor. Na tisoče in tisoče ljudi z vsega otoka je mrgolelo v tem tropskem podnebju in podiralo stoletna drevesa, ki so 6e trdovratno upirala človeškim rokam. Treba je bilo premagati in streti še zadnjo zagrizenost struj in milijonov zva skrivališča divjih zverin. Treba je bilo sekati, požigati, trebiti. Dosti je pri tem napora, toda plačilo, ki >ga pozneje da ta rodovitna zemlja, je tudi obilno. Otok Sumatra spada med najbogatejše otoke na svetu 2e zdaj proizvaja v velikih množinah najrazno-vnstnejše stvari Ze dosedanji njeni proizvodi so zelo pomembni, toda tega, kar bi Sumatra v resnici še lahko dajala človeku, ni mogoče preračunati, ali vsaj oceniti. Tam, kjer so se še pred nedavnim razprostirali ogromni divje zaraščeni gozdovi, so zdaj čudovita polja in nasadi. Ko sem pred nekaj leti potoval po teh deželah, je bilo na Sumatri 6 tobakom zasajenega površja 20.000 hektarov, 30.000 ha s kavovcem, 32.000 ha 6 čajem, nasadi kavčukovega drevja pa so tako obširni, da dajo petino vse svetovne proizvodnje kavčuka. Širna so potem na Sumatri riževa polja in nasadi sladkorne pese. Posebno pa Sumatra slovi po pridelku popra in kasije (teh stvari Sumatra pridela med vsemu deželami na evetu največ), ter po raznih drugih sadežih, iz katerih pridobivajo olje. Zelo močno je dalje razvita na Sumatri tudi raznovrstna industrija, zlasti lesna. Znani 60 čudovito lepi izdelki iz 6umatranskega lesa, ki krase bogataška, naj razkošne j e opremljena stanovanja. Sumatra ima tudi zelo velike zaloge petroleja Največji so pri Padangu ob jugozahodni obali tega otoka, in v Palembangu na vzhodnem koncu. Petrolejski vrelci, kjer so bile dozdaj zgrajene že tudi frpalne naprave, so še v Betoengu in Tom-bingu s petrolejskimi čistilnicami v Palembangu irf 6 petrolejskim vodom, ki drži tja do Pladjona, rečnega pristanišča v Palembeneu. Eno leto pred izbru-liom vojne 60 tod proizvedli deset milijonov hektolitrov petroleja. Zemlja na Sumatri je zelo bogata na rudninah. Precejšnje množine zlata in 6rebra nakopljejo pri Benkulenu, ki velja za glavno mesto na južnem koncu Sumatre. Cinkovo rudo kopljejo na otokih, ki leže v neposredni bližini Sumatre, in sicer na otokih Banka, Bilton in Singkef. Zunanje lice otoka je dokaj raznoliko. Ob obalah leže večja mesta, v katere se je naselil tuji vpliv omikanega 6veta, bolj proti notranjosti dežele pa so posejane primitivne vasi tja do roba džungle. Prav do gozdov so'speljane tudi lepe ceste. Krasna asfaltna cesta se vije ob robu pragozda od severnega do južnega konca otoka. V notranjosti Sumatre žive številna domača plemena, ki 60 se še do pred kratkim hudo bila med seboj za nadoblast. Dokaj čudne so tudi navade teh domačinov. Na Erimer tale: Kadar človek postara, mu ni treba ikati, kdaj bo ponj prišla 6mrt, pač pa mu sorodniki pomagajo, da pride prej na drugi 6vet. Potisnejo ga na drevo, sorodniki pa pod njim za-žgo grmado iz dišavskega lesa, potem pa nesrečno žrtev na drevesu spodmaknejo, da pade na ager.j. Toda ne puste je. da bi čisto zgorela, pač pa jo lepo popečejo in natto pojedo, »da ji izkažejo čast«, pravijo... V upravnem oziru j<* otok Sumatra razdeljen na pasove..V njihovih mestih so 6edeži guvernerjev. To 60 slikovita mesteca, kakor na primer Fort de Kock, Padang, Ben- koelen, Telog, Beton g. Kota, Raia in druga. To so mesta, v katerih 60 hiše in vile potaknjene med palmove gozdiče in med cvetoče vence rož. Na vsem otoku, ki ni majhen, Evropejcev ni več ko 5.000. Po veliki večini so to Nizozemci. Nekaj čudnega pa je, da tu nisem našel prav nobenega Italijana — piše na koncu 6vojega poročila omenjeni pisec, čeprav 6em jih sreča', še v dosti bolj oddaljenih in neznanih deželah. Domačina 60 se že precej ukrotili in človek je danes dosti varen celo v tistih predelih Sumatre, ki jih smatrajo za še popolnoma divje. To je torej Sumatra, nadvse pomemben otok, ki ga zaradi neprecenljivih naravnih zalog lahko smatramo za ogromno oskrbovalno skladišče. Po drugem letu »Obiska« »Obisk« je v popolni meri izpolnil svojo nalogt Z majhno zamudo, ki je nastala iz tehničnih ter izvenuredniških razlogov, bo le izšla v sredo 11.—12. številka, s katero je »Obisk« končal svoj II. lctniik. Morda je na zanimivosti in pisanosti še pridobil ter s tem vsakogar, ki ga pozna, navdušil za list, ki ga ne more zlasti danes pogrešati nobena slovenska družina. 11. in 12. številka tega odličnega, ilustriranega družinskega mesečnika, prekaša vse dosedanje po zunanji obliki in po razgibani vsebini. Izšla je v povečanem obsegu in prinaša na 48 straneh pravo, vsestransko razkošje. Osem strani v krasnem bakrotisku prinaša na naslovni strani posnetek starinskega božičnega angela s Sladke gore. Zadnja stran ovitka nam razodeva drugo podrobnost iz zaklada slovenske baročne umetnosti: oltarno sliko iz cerkve na Muljavi. Cela stran je posvečena domačim javnim dogodkom v zadnjem času; pri nadaljnjem listanju po bakrotisku naletimo še na čudovite posnetke iz domačega in tujega sveta: trgatev na Vipavskem, pogled z letala (če bi bilo) na Rim v starem veku, snežne — pardon! peščene puščave v južni Kaliforniji, fotografski prikaz iz otroškega sveta »Mali kadilec«. Poleg bakrotisku je med vsebino razvrščenih kakih 80 izvirnih fotografij brez risb in mode. Prva stran v knjižnem delu prinaša starinsko »Božično koledo« z napevom, po zapisu našega strokovnjaka F. Marolta. Jože Dular je prispeval novelo »Tatovi«, h kateri je mladi, nadarjeni slikar Lojze Perko prispeval osem mojstrskih risb. Končuje se roman »Amarylis, sladki cvet«. E. Raven je napisal izredno zanimiv in temeljit ter aktualen prikaz s slikami »O Nostradamusu, prerokih in prerokbah«. R. Bednafik priobčuje pisano, s fotografijami posejano sliko »Trtica rodila je«. Inž. Nefima je napisal dober, ilustriran članek o »Spremembah živil pri shranjevanju«. D. Ulaga opozarja v besedi in sliki »SinnNtjI’ pravite se za zimo! Moda je to pot po obsegu in praktičnosti naravnost razkošna — na štirih straneh. Iz del slovitega francoskega dramatika H. Ghčona je prevedena božična novela »Lica«. Marjan Juvan zanimivo piše o »Rastlinskih strupih in njihovih temnih skrivnostih«. Mladi humorist Zorko Simčič je prispeval črtico »Čuden dogodek«. Po izvirnih fotografijah preseneča slikovni prikaz »Sveti kraji v novem času«: Jeruzalem, Palestina, judovske vzorne naselbine, Sirija, Aleppo, petrolejski vod čez puščavo. Damask, Evfrat, Mezopotamija ... Niko Kuret je prispeval slikovit prikaz »Naše stare hišne jaslice«; dr. St. Mikuž pa prelepo »Slovensko podružnico«. Šah, uganke, kriminalna uganka so zanimive kakor vedno. Kakor posnemamo iz naznanila na koncu lista, bo »Obiske pod dosedanjim uredništvom in v sedanji obliki izhajal odslej vsak mesec, in sicer 15. Prva številka novega letnika bo izšla ta-kaj za pričujočo, potem pa redno ob terminu. Naročnina za vse leto znaša satno 40 lir. Pohitite in naročite »Obisk« pri upravi: Ljubljana, Kopitarjeva 8. »Obisk« mora letos obiskovati vsako slovensko rodbino 1 ■en Maročajte Slovenski dom! Ko so stopili iz čolna, se je Marija zbudila in zdelo se je, da oba mislita nanjo. Ko sta bila v postelji, je Franco ugasnil luč. »Stvar se tiče stare matere«, je rekel z drhtečim in ubitim glasom. Luiza je zašepetala: »Dragi« in ga nežno prijela za roko. »Nikdar nisem govoril o t-m,« je začel Franco, »da ne bi obtoževal stare matere, in potem tndi...« Nastal je molk. Franco je spremljal svoje besede z znamenji največji nežnosti, a mu jih žena ni več vračala. »Bal sem se,« je govoril, »kako bi učinkovalo to nate, kaj boš občutila pri tem, kaj si mislila...« Kolikor bolj so bik njegove besede negotove, toliko nežnejši je bil njegov glas. Lniza ji čutila, da se bliža, ne prepir, pač pa trdo in hudo nasprotstvo. Najrajši bi bila videla zdaj, da bi mož ne govoril. Mož, ki je začutil njeno hladnost, ni nadaljeval. Položila mu je čelo na ramo in reki« tiho, boreč se sama s seboj: »Pripoveduj.« Tedaj je ponovil Franco, govoreč ji v lase, tisto, kar mu je bil povedal profesor v poročni noči. Ko je ponovil na pamet pismo in oporoko svojega deda, je malo omilil stavk-, ki so sramotili njegovega očeta in staro mater. Lniza, ki ni pričakovala takega odkritja, je med pripovedovanjem dvignila glavo z rame svojega moža. Ta je pripovedovanje ustavil. »Naprej,« je rekla. Ko je končal, ga je vprašala, ali lahko dokaže, da je bila dedova oporoka zatajena. Franco je takoj odgovoril »Ne«. »Toda«, je rekla, »zakaj si potem govoril o tem, kaj si bom mislila?« Takoj ji je prišla misel, da je stara mati skoraj gotovo storila zlofia in da je tožba možna. Toda, če tožba ne bi bila mogoča? Franco ni odgovoril. Ko je malo pomislila, je vzkliknila: »O, prepis oporoke? Ali se lahko uporabi? Ali je ta oporoka veljavna?« »Da.« »In ti je nisi hotel izkoristiti?« »Ne.« »Zakaj, Franco?« »Vidiš!« je vzkliknil Franco in se razvnri. »Vidiš? Saj sem vedel! Nočem je izkoristiti ne, ne, nikakor ne.« »Iz kakšnih vzrokov?« »Moj Bog, vzroki! Vzroke je treba občutiti, moraš jih čutiti, ne da bi ti jih povedal!« »Ne čutim jih. Nc misij, da mi je do denarja. Ni mi do denarja. Daj ga, komur hočeš. Toda občutim pravičnost To je želja tvojega starega oč ta, ki jo je treba spoštovati. Kar je storila tvoja stara mati, je zločin. Ti si veren, moraš spoznati, da je ta papir spravila na dan božja pravičnost. Ali se hočeš postaviti med božjo pravičnost in to žensko?« »Pusti božjo pravičnost pri miru!« je odgovoril Franco jezno. »Kaj vemo mi o potih božje previdnosti? Poleg božje pravičnosti je tudi božje usmiljenje! Stvar se tiče mater- mojega očeta,1 veš! Ali nisem vedno omalovaževal tega prekletega denarja? Kaj (sem storil tedaj, ko mi je stara mati zagrozila, da me razdedini, če se poročim s teboj?« Ljubezen in jeza, sta mu stisnila grlo. Ni mogel govoriti, prijel je Luizo za glavo in si jo pritisnil na prsi. »Omalovaževal sem denar, da sem dobil tebe«, je rekel z strtim glasom. »Kako moreš zahtevati, da bi si ga zdaj skušal pridobiti s pravdami?« »Toda ne!« ga je prekinila Luiza jn dvignila glavo. »D~nar daj, komur hočeš. O pravici govorim! Ali1 nimaš čuta za pravico?« iMoj Bog!« je globoko vzdihnil. »Bolje bi bilo, da bi tudi nocoj ne bi govoril s teboj o tem.« »Mogoče res. Če nikakor nočeš spremeniti svojih sklepov, potem bi bilo res bolje.« Luizin glas je razodeval pri tem žalost, ne jeze. »Sreča pa jc,« j? pristavil Franco. »Tiste listine ni več.« Luiza je vztrepetala. »Ni več?« je rekla tiho in v strahu. »Ne. Profesor jo je na mojo zapoved uničil.« Nastal je dolg molk. Luiza je počasi položila glavo na svojo blazino. Franco je rekel nato glasno: »Pravda! S temi listinami! S tem sramotenjem! Proti materi mojega očeta! Zaradi denarja!« »Ne ponavljaj tega!« je užaljeno vzkliknila žena. »Zakaj vedno ponavljaš to? Saj veš, da ni res!« Razdraženo sta govorila drug z drugim. Videlo se je, da sta med. prejšnjim molkom v mislih stvar nadaljevala. Ujezil ga je očitek, in brez premisleka je odgovoril: »Ničesar ne vem.« • »O Franco!« je bolestno vzkliknila Luiza. Bilo mu je ž"' žal, da ji je storil krivico. Prosil jo je odpuščanja, obtoževal je svojo naravo, ki ga je zapeljala, da je izrekel nepremišljene reči. Prosil jo je za prijazno besedo. Luiza je vzdhovaje odgovorila: »Da, da.« A ni bil zadovoljen, hotel je, da bi rekla »Odpuščam ti«, da bi ga obj-la. Dotik dragih ustnic ga ni poživil kakor sicer. Minilo je nekaj minut in prisluškoval je, ali je žena zaspala. Slišal je veter, rahlo Marijino dihanje, bobnenje valov, žvenketanjc stekel in ničesar drugega. Zašepetal je: »Ali si mi res odpustila? in slišal je sladki odgovor: »Da, dragi.« In sedaj j-? ona prisluškovala. Slišala je veter, valove, butanje oknic, mirno enakomerno dihanje otrokovo, mirno, enakomerno dihanje moževo. Globoko, obupno je vzdihnila. Moj Bog. kako je mogoče, da je Franco tak! Najgloblje jo je zadelo v srce da je tako malo občutil žalitve, ki sta jih pretrpela uboga mati in stric. Toda ni se hotela ustaviti pri tej misli, vsaj toliko časa ne, dokler n.'1 bi preudarila njegovega pravičnega postopanja z druge strani, z ozirom na pravičnost. Za I.Jort»k«t tiskamo * LJnMJanli Joie Kramarič -—Izdajatelj In* *odja — Urednik? Mirko Javornik - Rnk»pt*o% ne vračamo - »Slo»en«kt (ton’« whaj» delavni* ob 13 Mesečna narnfnina Je t lir, ta Inozemstvo II lir — Urcdoittvo: K.o»itafJ<-»e olira klil - Upn<*i Kopitarjeva ulica fc, Ljubljana — Ialalon itev. «0-01 d» MM — Podtalnicai Nov« mesto,