TRST, torek 14. oktobra 1958 Leto XIV. . Št. 244 (4089) m Cena 30 lir........ Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 . Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini Tel št UU MONTECCHI St. C, II. nad. — TELEFON 93-101 IN 94-631 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St 20 — OGLASOV ~ Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37.338 I—CENE Za vsak mm višine v Širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, teloletoa 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 Ur — JJ: v tednu 10 dia, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno‘780, polletno 390, četrtletno 195 din — Poštni tekoči račun: Založništvo Podaljšano za 14 dni zatišje okoli Formoze fejave kitajskega obrambnega ministra - McElroy na Formozi t'ho ur — Danes je na področju Formoze vse da sp te agencija «Nova Kitajska* sporočila, ^initev^0 ,nalo§11 kitajskega obrambnega ministra pre-V nnt.i Stre'jevanja Kvemoja podaljša za dva tedna. i n P?sl?niCl kitajski vojski kitakurCX:tu. Fu'kjena ukazuje naj _ minister za obrambo, Rvem - ‘?ei° obstreljevanje aa ,j0Ja ae za druga dva ted-vii’ ,,La se vidi, 'naj bo napra-Joči protP>k, in da se orno- voiaknC^atriotom na Kvem°iu. ln civilistom, da si V*tev2J»- ■ zadostde zaloge, B]0 . l,z'Y>la in vojaško opre-ičžaii i da hodo njihovi po- nadaiju°te^eT>Ueni,>- ..Poslanica Vojni j ,* se zvi)aee so v ni " “voljene. toda ta sklep je ®na zvijača. Naperjena '*stno ^meričanom Dre za narodno stvar in po-med ir- zadrtati jasno črto ,rebno Sl5l Kitajci in Američani. ne S 1 smo ga sprejeli, nam tem rltlasa nobene škode, med-10 koristi drugim, to je m "bonom Kitajcev na For-na i-na Peskadorskih otokih, tniiij m°ju in Macuju, 650 liuaitnom Pripadnikov našega ton, #va' Škodi samo Američa- iePd!dStavmk Foreign Offl cea ska v?es izjavil, da je angle-stv01v, ? sprejela z zadovolj-t>ejai . s*dep pekinške vlade. na J?, da gre za nov korak V ]« ’ ker to ni le Vprašajih oriVstrijsko - jugoslovan-r-Usjji^riosov, temveč preiz-5*rije Kamen realizma Av- K anda v Beogradu ,^0cnnaaega dopisnika) 13. - Predsed-6Zuao^.e,?ablike Indonezije ®el ri Knrtavidžaja, ki je P9«, So anes dopoldne v Beo-d-,zdraviun? 'železniški postaji j^}*Ee Vj Edvard Kardelj in a- bos*: ' °ke jugoslovanske o- t * * Dž bi briv anc*a izjav^* tti>nov^ v Jugoslavijo, da *la,6' ki )0 jn , ta3ajb med Jugo- C^iilil eZi^° itl da b' lov ^skik z mnenjem jugo-v- voditeljev o sve-ton'10 zbraSanj‘h, ki nepo-bot *jo ln'aj° ves svet. Ju-ek>ej. Indonezijo pa še ^l^diij ePRrajčani so gostu O^eišltB ^een sprejem od hhr°ldn„ Postaje do Dedinj. ka» le Kardelj priredil Videih .Svečarc kosilo, na Kara , s* izmenjala zdra-Cje. oa .|j je izrazil prepri-V^i t? obisk predsedni- ra/.‘Jske vlade prispe-ie a abe ' “Jenju sodelovanja ^i ie aa državama. Dejal 'bn, Sim v*~ V.S° s 1 a v i j a z veliki-0 inrtd iarai spremljala V>SVQhn'rtnfziislfega ljudstva « z *a«t . in da zaradi Nt-^ižku' 'bljenostjo gleda Ša “Hi. se vmešavanja « ljuje in da medtem delegati poročajo svojim \ ladam. Svet se bo ponovno sestal v sredo. Nadškof Makarios pa je danes izjavil, da ni preveč optimist glede možnosti da se bo ciprsko vprašanje rešilo v NATO, posebno še po izjavah britanskega ministrskega predsednika in ministra za kolo-aije. Izjavil je, da je pripravljen udeležiti se vsake konference, če bo prepričan, da bo privedla db rešitve spora. Poudaril je, da se hoče Mac Millanov načrt izvajati proti volji večine prebivalstva, ki predstavlja 82 odsta celotnega prebivalstva otoka. Ko je odgovarjal na druga vprašanja, je nadškof izjavil, da se bodo ciprski Grki z vsemi sredstvi upirali izvajanju i Mac Millanovega načrta, in je j dodal, da načrt ki so ga za- j čeli izvajati 1. oktobra, ni prispeval k pomirjenju na o-toku, pač pa se dogaja prav nasprotno. Na vprašanje, kakšne bi bile posledice, če pogajanja v NATO ne bi imela uspeha, je Makarios izjavil, da bi grška vlada predložila zadevo Združenim narodom. V tem času pa se bodo vezi zaveznikov v NATO vsekakor zrahljale in ne bo skladnosti v medsebojnih odnosih. Na vprašanje, ali je pripravljen pozvati na prenehanje napadov na Cipru, je Makarios izjavil; ((Pripravljen bi bil to storiti, toda britanska politika mi ne pomaga pri teh naporih.« Grški zunanji minister A-verof je danes na tiskovni konferenci govoril o napetosti med Grčijo in Turčijo zaradi ciprskega spora in je dodal, da se je sedanji položaj u-stvaril umetno. »Pred desetimi leti,« je dodal minister, «ni imela Turčija niti najmanjšega zanimanja za Ciper. Naši odnosi s Turčijo so na žalost zelo slabi. Težko bi lahko postali slabši, kajti slabše bi lahko bila samo vojna.« Averof je nadaljeval: ((Prišli smo do skrajnosti koncesij, medtem ko jih na drugi strani ni bilo. Zavedamo se, da trajanje takega položaja ni brez nevarnosti. Na Cipiju se boji nadaljujejo. Mnogi mislijo, da bo EOKA poražena, njeni voditelji aretirani in vse bo s tem urejeno. Nisem tega mnenja. Ne morete poraziti celotnega prebivalstva, ki se bori za svobodo.« Averofa so vprašali ali bi se Grčija umaknila iz NATO, če sedanja posredovanja ne bi u-spela. Odgovoril je da so grški državniki prepričani, da je pravilna politika ostati v NATO, toda zadevni sklep «je odvisen od reakcije ljudstva«. V zvezi s turškimi ugovori proti načrtu za neodvisnost Cipra je Averof izjavil, da je Grčija predlagala mednarodni organizem, ki bi ga skupno imenovali; ta organizem naj bi določil vojaški položaj otoka, tako da turška varnost ne bi bila ogrožena. Kar se tiče turške skupnosti na Cipru, je Grčija predlagala, naj komisija nevtralnih, , držav določi statut te manjšine. Na otoku pa naj stalno ostane komisar OZN, ki naj nadzoruje izvajanje tega statuta. VOLILNI IZIDI V TRSTU 1. ivOli!L \ I.SIlUNA PARI 1.1 A 441 ^04 4 14-1 pr*2# 2. KRŠČANSKA DEMOKRACIJA . f 3. SOCIALDEMOKRATI , . Ui t*.3i6 f) 4. REPUBLIKANCI 5. NEODVISNA SOC. ZVEZA . . Y 4.S83 *"(l) . 6. LIBERALCI H IfOT J TTI » TOmT 1 6 824 q) 7. MSI (FAfelSTI) . , . -9 . • # • 27.564 ( 9) 8. FRONTA ZA NEODVISNOST 4.29L %V B. SLOV. LISTA « . n. • • • 2.833 "(i)*1 10. RADIKALCI • « * 1.441‘frfe-^ 11. MONARHISTI « • • 2.394 (— 12. TRŽAŠKA UNIJA . . * , f • • :.387r-a)t 13. SOCIALISTI „ «. • • • 6.145,. ((2)» 14. PNL (disidenti MSI) . , . • • • 540 SKUPAJ. . 186.490 (60) (Med oklepaji število sedežev) Pomirljiv Tito Vitt napade proti FLRJ . ■ ---------------------------- Odgovoril je zlasti na napade voditeljev Kitajske in obsodil bolgarski in albanski iredentizem ter teritorialne zahteve do Jugoslavije (Od naseg? dopisnika) BEOGRAD, 13. — Inozemski diplomatski in novinarski krogi v Beogradu posvečajo posebno pozornost pomirljivemu tonu, zbranim besedam, s katerimi je predsednik republike odgovoril na nekulturne napade odgovornih voditeljev in tiska vzhodnoevropskih držav, po- sebno kitajskega, in obsodil bolgarski ,-Jn albanski iredentizem in teritorialne zahteve do Jugoslavije. Ti k^ogi sploh niso pričakovali, da bo predsednik republike govoril v aaiaaaaaaaaaaaaaiaaaaaaaiaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa rodne napetosti. «Mi verujemo v osvoboditev kolonialnih narodov kot prvi pogoj za trajni mir in socialni napredek. Mi verujemo v mir ne le kot v načelo, temveč kot v potrebo za mednarodno sodelovanje. in razumevanje med narodi. Mi ne verujemo samo v formalno enakost, temveč stremimo po enakosti, ki temelji na materialnih pogojih.« «»---- B. B. Jedrske eksplozije v ZDA in SZ TOKIO, 13. — Osrednji meteorološki zavod v Tokiu poroča, da so japonske opazovalne postaje registrirale včeraj zjutraj jedrsko eksplozijo na področju Severnega tečajnika. O tem poskusu so že poročali včeraj v Washingtonu. Danes pa so napravili poskus z jedrskim orožjem tudi v Nevadi v ZDA. Jutri bo nov poskus .............................................................. Pred Fanfanijevimi z Dullesomin v Novi demokristjanski poizkusi oviranja parlamentarne prei-skave o aferi «Anoninia» .............. Razprava o jedrski razorožitvi v OZN Tudi Švedska in Indija zahtevata daljšo prekinitev vseh poskusov Izjava sovjetske in ameriške delegacije o ženevskih razgovorih NEW VORK. 13. — Araer:-ška in sovjetska delegacija 'ta danes obrazložili svoje sta.ii šče do napovedane konference v Ženevi o prekinitvi jedrskih poizkusov. Obe sta se izrekli za izvajanje priporečii strokovnjakov s tem v zvezi. Izjava sovjetske delegacije omenja, da je sovjetska vlada sporočila, da se strinja z vsemi zaključki in priporočili strokovnjakov glede nadzorstvenega' sistema nad splošnim prenehanjem poizkusov. Sovjetska delegacija očita vladam ZDA, Velike Britanije in Francije, da niso sporočile sprejema teh priporočil. Izjava zavrača zatem obtožbe ameriškega tiska, češ da Sovjetska zveza odklanja u-vedbo mednarodnega nadzorstva, in nadaljuje: »Objava teh trditev v ameriškem tisku je očitno potrebna za zagovornike atomske oboroževalne tekme, zato da varajo javno mnenje in zakrinkajo dejstvo, da vlada ZDA noče sprejeti takojšnjega, brezpogojnega in trajnega prenehanja jedrskih poizkusov.« V zvezi s to izjavo je predstavnik ameriške delegacije izjavil, da so ZDA odločene omogočiti uspeh ženevski konferenci, ter da je izvajanje priporočil strokovnjakov najboljši način, da se doseže ta smoter. V političnem odboru OZN je med razpravo o razorožitvi češkoslovaški zunanji minister David danes izjavil, da bi morali izvajati bistveno tezo načrta Rapackega, s tem da v Srednji Evropi ter na Srednjem in. Daljnem vzhodu u-stvarijo področja, na katerih ne bi bilo atomskega orožja. To naj bi veljalo tudi za vse druge sektorje, kjer se zdi, da je nevarnost vojne. Podprl je sovjetski načrt resolucij o ustavitvi jedrskih poizkusov. Mehiški zunanji minister Padilla Nervo je predlagal predstavnikom štirih velesil. razgovorov lahko udeležita tudi predsednik političnega od bora in tajnik OZN. Padilla Nervo je predlagal tudi, naj bi rezultate napove-dane ženevske konference sporočili stalnemu razorozitvene-mu odboru OZN (ki bj ga obnovili) in ta odbor naj bi V primeru neuspehe--fror še. dalje iskal rešitev Ameriški dtlegfit Cabot I-o-dge pa je predložil svojo resolucijo o razorožitvi, ki jo je pri y ra vil skuppo z Veiikp Britanijo iri z.drugimi 15 država-’mi.' . ; , Izjavil je, da ta resolucija »vsebuje številpe konkretne in pozitivne elemčnte« ter da bi nvoraia skupščit^ sogjgspp odobriti načela, k: jo navdifitije-jo. Omenil je. da resolucija poziva vlade, ki - bodo sodelovale na ženevski .konferenci/ naj med pogajanji ne delajo; drugjh poskusov. ZDA »so pripravljene razširiti na'nedoločen čas to prekinitev poskp-šov, če bodo lejo za, letom videle, da učinkovito deluje mednarodni sistem nadzorstvi ir> da se bo občutno napredovalo glede drugih plati razorožitve«. Švedski zunanji-minister lUn-den je izjavil, da je čas enega leta od 31. oktobra dalje, kakor predlagajo ZDA in Velika Britanija, prekratek, tudi če je obnovljiv. Pozval.je obe vladi, naj že sedaj podaljšata trajanje prekinitve poskusov. Zavzel se je tud: za toi da bi pod nadzorstvom omejili izdelovanje atomskega orožja. Končno je ugotovil, da bi njegova država v nekaj letih lahko izdelovala taktično atomsko orožje, toda naklonjena je splošni ukinitvi po.?Kusov. Tudi indijski predstavnik je izjavil, da je rok enega leta za prekinitev poskusov ,z jedrskim orožjem prekralek. Spremenil je resolucijo,I predloženo O^N ln ’ ianteval brezpogojno prepoved nadaljnjih P°- vse. tendence, lahko tekmovale v enakih pogojili, da si pridobijo glasove volivcev. Prilagodili se boste navodilom, ki jih vsebuje to pismo«. Pismo je bilo poslano 9. oktobra in je bilp objavljeno nocoj. Navodila predvidevajo med drugim, da inorajo vsi nce- -kandidati imeti možnost, voditi volilno kampanjo, naj bo njihov program kakrš£p koli, vžjtt§ K 4aC/lahkp ; o Rrfflodnjenv pohJz.kju a naj začne ja seda|hvf Ne«, Jfrusov. a _ m 'M Yorku zasebne razgovore. dapf**a P#> Mt|B'n§lCT Pejr ie sobi obnovili pogajanja o raz- vjetski delegat Zorin kritizi-orožitvi v okviru O&N. Poj ral zahodi) J1S0§1CUC. #»1° njegovem mnenju bi; se tel* ozipčnpza|»ojPec> Ja pjjh^t*|ja pogajanja v Ženevi«. Pozval je skupščino, naj- se zavzame za thkojšnjo .-ukinitev poskusov, in je predložil resolucijo v tem smislu. O zahodni (resoluciji je izjavil, da ta priporoča prekinitev in ne dokončno ukinitev poskusov. Kritiz:'-ral je zahodno težnjo, da se glede vseh razorožitvenih vprašanj razpravlja o tehnični plati nadzorstva, tako da se odlaga sleherni sklep o takojšnji in brezpogojni prekinitvi poskusov, ,,-k . ... ,. Ponovil je na koncu sovjetske predloge za zmanjšanje vojaških proračunov ZDA, Velike Britanije, SZ in Francije za 10 do . 15 odst. in za uporabo dela prihrankov za pomoč nezadostno razvitim državam Predložil je tudi V tem smislu resolucijo. Seja se bo nadaljevala Jutri. • • .»Mtoi,;—«»__ . c u: De Gaullovo pismo generalu Salami PAK1Z, 13. ~r General De Gaulle je poslal danes generalu Salanu v Alžif pismo, k) vsebuje številna navodila za splošne volitve, ki bodo 23. novembra. Pismo ukazuje, naj vsi francoski vojaki v Alžiriji opustijo od danes dalje vsako politično delovanje ter naj se umaknejo iz vseh političnih organizacij, v, katm-dj so do sedaj bfliJ TPdegi jtjjg. prepoveduje vsem «civilnim funk-cionarjoBV . in članojn vojske, ki aktifcho i »hčttj« »v fAlžiriji ah ki so tam služili manj kakor prec( enim letom, dp bi nastopili kot kandidati« prt prihodnjih volitvah. «Hočem svobodne in lojalne volitve v AHiriji, pravi pismo; viSji interesi države zahtevajo, naj bodo te volitve v pogojih popolne svobode in iskrenosti, in da bodo liste, ki predstavljajo vse tendence, ponavljam, (Od našega dopisnika) RIM, 13. — Po treh dneh uradno določenega žalovanja za pokojnim poglavarjem katoliške cerkve, se je danes ponovno začela politična aktivnost. Za prihodnji petek je Fanfani sklical sejo vlade, popoldne pa so se sestali poslanci in ll '"'ie vmešavanja v lle0t,c,vir 'jdeve Indonezije in ^ttt- utrditve njene m« 0 ti. Ja ln Indonezija SL b ‘!nO politiko, k. !N. t.: ^'roljubni koeksi * 1 In napredka. Pa je v odgovoru .'•ti..'?!!.!/ Ugotovil da vodi- Op lr ' je dalje, da je l»£ tte;Kodovina pokazala, ŠOsj nakost in politična glavni vir medna- senatorji. Na seji vlade bodo razpravljali končno o ureditvi tržišč V tej zvezi se je govorilo in pisalo, da je na predzadnji seji razpravljanje o tem vprašanju izostalo, ker je baje predsednik republike izjavil, da se ne strinja z zadevnimi predlogi vlade. Za prihodnje dni pa so napovedani Fanfanijevi razgovori s tajnikom državnega departmaja ZDA Dullesom, za-hodnonemškim zunanjim ministrom von Brentanom in drugim, tujimi državniki, ki bodo prišli v Rim, da bi se udeležili pogrebrih svečano(u za pokojnim Pijem XII. Trdi se, da bodo mea temi razgovori obravnavali tudi francoski predlog za tako imenovani direktorij v okviru zahodnega zavezništva, na kar itfc-lijanski uradni krogi ne. gledajo z dobrim očesom. Poslanci so na današnji seji na Montecitoriu razpravljali1 o proračunu ministrstva za industrijo. Govoril je minister Bo, ki je med drugim dejal, da je imela ameriška recesija manjši učinek,v. Italiji kot v, drugih evropskih državah. U-gotovil je pri tem, da se je produkcija potrošnih predme^ tov od meseca maja pa doslej ponovno nekaj dvignila, medtem ko je železarska industrija morala znižati produkcijo, kar velja tudi za tpkstilno industrijo, in sicef od 4 do 12 odst. Minister je sporočil, da bo predložil zakorislci predlog za postopno zmanjšanje monopola ENI in indirektno povedal, da bo vlada načela vprašanje električnih tarif na zahtevo velikih družb. Pri tem. pr je poudaril, da se bo o tem obširno razpravljalo v parlamentu. Glede jedrske energije je minister dejal, da ie vlada poskušala dati na razpolago potrebna sredstva za izvajanje pravilne jedrske politike. Končno je omenil razliko med cenami :ia drobno in na debelo, za kar naj bi bil razlog dejstvo, da razdeljevalni sistem ne deluje pravilno ter da ga bo treba zaradi tega revidirati. Na Montecitoriu je še ved no Malagodijev predlog za j. j ministrstva za javno solstvo. menovanje preiskovalne par-l A. P. lamentarne komisije o aferi »Anonima Banchieri«. Trdi se, da hoče vlada zakasnitev del parlamenta zaradi papeževe smrti sedaj izkoristiti, da - bi to vprašanje1 spravila s sezha-ma najvažnejših tekočih zadev, ki jih mora rešiti. yseka-kor bo v tam pdgledu zanimivo stališče vladne stranke med jutrišnjo razpravo o o-menjenem predlogu v komisi-; za ustavne zadeve. Jutri bodo namreč razpravljali o spre-runjevalnih predlogih Malago-(kjevega zakonskega osnutka, ki jih je predlagal socialistični poslanec Targetti. Gre v prvi vrsti za to, da se omogoči komisiji zaslišanje vseh javnih funkcionarjev, tako da se ne bodo mogli izgovarjati, da morajo čuvati državno tai-rost. Socialisti, komunisti, liberalci, republikanci in fašisti so že izjavili, da pristajajo na Targettijev spreminje-valni predlog. Zanj bodo verjetno glasovali tudi monarhisti. Le demokristjani so gle-dt tega vprašanja razdvojeni. Ponovno se je začelo dvomiti, da bo Malagodijev predlog v kratkem času odobren, ker mora po postopku v poslanski zbornici doživeti isti I ostopok tudi v senatu. Senatorji pa so "a današnji seji razpravljali o proračunu liti Odgo- vorne oblasti bodo morale od-reani pbščoBč ViKlhfit, da Ta- piiski "odnosi. _^ato zastopnik i i- i >.j- druge verzije na podlagi govora predsednika Tita sklepajo, da je Hruščev dal jugoslovanskemu veleposlaniku zagotovila, da se bo protijugoslovanska gonja ublažila in vipila na čisto ideološk,i teren Sodeč po poročilu, ki je bilo objavljeno v Sofiji po končanih razgovorih državnih in partijskih delegacij Vzhodne Nemčije in Bolgarske, zhstopnik: druge verziie ne bi imeli prav, kaiti glavni del skupnega poročila se nanaša na Jugoslavijo in na nenačelne napade na Jugoslavijo. V omenjenem sporočilu vsa «teoretična o brnmba čistoče marksizma in leninizma in načelnih vprašanj« temelji na izmišljenih trditvah, da Zveza komunistov Jugoslavije zanika «vodilno vlogo marksistično-leninistične partije«, da gleda na «soeia- jamčno. da bodo,vsi kandida tiK feživitli te prh vice. Noben omejitveni ukrep v zvezi s tem se ne sme sprejeti brez poprejšnjega pooblastila nadzorstvene volilne komisije. Izključeni bodo samo tisti, ki so udeleženci pri terorističnih akcijah. Prepovedana bo zaplemba francoskih ali krajevnih listov razen v primeru, da vsebujejo »take članke, ki opravičujejo kazepski postopek«. ((Pripisujem zelo veliko važnost dejstv.u, da pride do pravega tekmovanja med temi volitvami, .t j. da obstaja mož-njst tekmovalnih list. Najhujša ovira bi bila ustanovite, ene same liste, ki bi jo podpirali funkcionarji. Cilj, ki ga moramo doseči, je, da se alžirski politični eliti nudi možnost, da pride svobodno do izj-aza. S tem se bo izpolnila politična praznina, ki je od-pjla pot voditeljem upora.« Po mnenju opazovalcev upa De Gaulle, da bo s temi navodili odcepil alžirsko prebivalstvo od narodnoosvobodilne fronte in njenih voditeljev. Drugi namen pa naj bi bil tudi,; da razbije sedanjo koalicijo elementov skrajne desnice in častnikov vojske. ■Vendar pa se mnogi sprašujejo, ali ni to pismo le propaganda, kajti francoska vojska v Alžiriji skupno s skrajno desničarskimi koloni ima v rokah ves upravni aparat in je do sedaj že poskrbela, da bodo volitve take, kakršne si jih. želi. Sicer pa alžirsko ljudstvo ne bo imelo možnosti,'da pove svoje/oziroma je že povedalo, kaj hoče t. j. neodvisnost. Položaj v Libanonu BEJRUT, 13. — V današnjih prvih jutranjih urah je v vzhodnem delu Bejruta prišlo do streljanja, pri čemer je bilo ubitih 5 ljudi, več pa ranjenih. Ranjen je bil tudi bratranec bivšega predsednika vlade Solha in je pozneje umrl v bolnišnici. Vahida Solha je sodišče bivših upornikov obsodilo na smrt, ker je podpiral Samuna med libanonsko Vstajo. V poučenih krogih izjavljajo, da bo morda v kratkem dosežen špprazum o razširitvi Zenici. Ko.^se je v, zadnjem trenutku slišalo, da se bo proslave udeležil tudi prpdsedpik republike maršal Tito, je v teh krogih prevladalo mr.p-nje, da bo Tito ostro odgoVd-ril na napade držav sovjetske skupinef ki postajaj* zadnje čase vedno bolj nesramni. 'Ta pričakovanja se niso popolnoma izpolnila. V govoru predsednica republike sa nfft z besedo he o-menja Sovjetska zveza. Pomirljiv ,’t.on politične analize navaja na prva ugibanja “in predpostavke. Po nekaterih verzijah' jtr maršal Tito v svojem pomirljivem odgovoiu osmešil napadalce, ki s‘svojim zaostrovanjem odnosov istočasno poudirjajo, da so oni edini zastopniki miru in dobrih meddržavnih odnosov. Istočasno je marša! Tito no (bj vpfzlJT daT' ha" lep način ' vedeti napadalcem, 4* je nji-'] hova gonja tako brezuspešna Tn revna ter Je najbolje ne jemati je resno. Drugi spravljajo ton in ‘ besede -n ki se nsinašaio na odnose s socialističnimi državami v zvezo z nedavnim razgovorom iueoslovanskega poslanike M;cunoViča. ki odhaja. iz Sovjetske zveze, s predsednikom sovjetske vlade Hruščevom v okrevališču Soči na Krimu. Ta razgovor po poročilu ageucije Tass ni bil atek. Ni treb* h iti #osebno litičnp zgrajen za sklepamo,, a so j da bo poskus imel uspeh, je označevalo raketo kot »prvi predmet, ki ga je zgradil človek, ki je prodrl izven območja zemeljske privlačnosti«. To sporočilo so izročili časnikarjem v Cape Canaveralu v soboto 90 minut po izstrelitvi. General Yates je dodal: »Poročilo ni bilo tehnično pravilno, kajti nikoli se ni mislilo, da bi se »Pioneer« lahko v celoti odtegnil območju Zemljine privlačnosti«. Yates je izjavil dalje, da so nekateri funkcionarji opazili netočnost ter da so mislili to pojasniti na tiskovni konferenci dve uri pozneje; toda v zmedi ni nihče zahteval pojasnil o tem. General Yates je dalje izjavil, da raketa, ki po. tuje na Luno, se ne more v celoti odtegniti, zemeljskemu območju, ker je tudi Luna sama je vedno v območju Zem-lje. Na vprašanje, ali je, »Pioneer« začel »prosto letenje«, je Yates odgovoril: »Odvisno je od tega. kaj se misli š tem izrazom « Dodal je, da je »Pio. neer« prišel izven zemeljske atmosfere, kar se ni zgodilo z nobenim od sedmih umetnih satelitov (sovjetskih in a-meriških). Toda, kar je zmanjšalo hitrost »Pioneerju« (in to se je že prej predvidevalo, tako da so računali, da bo raketa uporabila dva dni in 16 ur do Lune), je bila prav privlačnost Zemlje. 2e včeraj je predsednik laboratorijev za vesoljsko tehnologijo v Kaliforniji dr. Dunn izjavil na tiskovni konferenci, da je bil kot izstrelitve rakete nekoliko prevelik. Zaradi tega ni mogla raketa , doseči predvidene hitrosti. Ni mogla namreč izkoriščati v celoti pogonske sile, ki izhaja iz kroženja Zemlje, kar bi se zgodilo, če bi bil kot izstrelitve' točen. Povedal je tudi. da so dvakrat poizkušali sprožiti končno raketo satelita, da bi popravili njegovo smer. Končna raketa, ki je bila nameščena v sprednjem delu satelita, se ni vžgala, ker s postaj na Zemlji niso mogli doseči baterij v satelitu. Tudi majhen televizijski aparat v satelitu ni deloval. Nepravilna smer v poletu je učinkovala tudi na temperaturo v no tranjosti rakete, kar je vplivalo na baterije, ki bi morale sprožiti končno raketo. Prvotno je bilo določeno, da bodo omenjeno končno raketo sprožili, ko se bo satelit približal Luni. Toda ko so znanstveniki videli, da ni raketa letela v predvideni smeri, so skušali že v soboto in tudi včeraj s pomočjo omenjene končne rakete popraviti položaj satelita. Njihovi poizkusi pa niso uspeli. Prav tako niso uspeli poizkusi, da bi zavirali padec rakete, ko je začela z veliko hitrostjo padati proti Zemlji. Uradno poročilo pravi, da so te poizkuse na- pravili tudi zadnji dve uri padanja rakete z namenom, da bi satelit usmerili na tir okoli Zemlje. Niti veliki radijski teleskop Jodrell Ban ni uspel opaziti rakete med njenim padanjem. Kljub temu so še danes zjutraj nadaljevali opazovanja, ki so jih prekinili šele ob 11,30. Prej so namreč še vedno u-pali. da bo satelil začel krožiti okoli Zemlje. , Funkcionarji ameriškega državnega departmaja so izrekli mnenje, da je satelit morda padel v Južni Pacifik, ne da bi se bil vnel. Toda znanstveniki tega ne potrjujejo. Neki ameriški znanstvenik, dodeljen observatoriju Jodrell Bank. je izjavil, da je ves čas potovanja po vesoljstvu bila v notranosti »Pionirja« temperatura na višini, ki bi jo človek z lahkoto prenesel. Hitrost rakete se je v prvih dvanajstih urah poleta zmanjšala od okoli 40.000, km na uro na 5000 km na uro. V zvezi s tem je ravnatelj kalifornijskega cehtra za spremljanje umetnih satelitov Marion včeraj izrazil mnenje, da bo »Pionir« morda začel nihati med Zemljo in Luno «kakor igračka jo-jo«. Izrazil je mnenje, da bi utegnil »Pionir« večno nihati med Zemljo in Luno. Ker raketa ni dosegla Luninega območja in se je začela vračati proti območju Zemlje, je Marion bil mnenja, da se bo pri padcu hitrost spet povečžla na 40.000 km na uro in centrifugalna sila naj bi raketo ponovno ponesla proti Luni. Toda niti to napovedovanje se ni uresničilo. Načelnik sekcije za balistične izstrelke ameriškega le-talst.va genevsl Sphriever je včeraj izjavil, da bodo v kratkem napravili nov poizkus izstrelitve rakete na Luno. O pazovalci v ameriški prestolnici menijo, da bodo ta poizkus napravili v prihodnjih tednih. vč*raj: Najviija tempe-ratura 21, najnižja 16,4, zračni tiak 1011,9 stanoviten, veter ». hodnik 9 km na uro, vlaga 84 odst., nebo 7 desetin pooblačeno, padavine 18,8 mm, morje razburkano, temperatura morja 20.8. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 14. oktobra Kališ*. Borut Sonce vzide ob 6.19 in “tone 17.22 Dolžina dneva 11.03 L™* vzide ob 8.09 in zatone ob i»-*‘-Jutri, SREDA, 15. oktobra Terezija, Gorazd Izidi občinskih volitev v nedeljo in ponedeljek za tržaški občinski svet Leviea v glavnem ohranila svoje pozicije Iz leta 1956 Iz primerjalne tablice, ki jo objavljamo, so razvidni rezultati ttaeh dosedanjih volitev v Trstu od leta 1949 do letos. Predvsem kaže skupno Število glasov oddanih za stranke levice, med katere štejemo KP, PSI, jVSZ tn FN, da je levica svoje pozicije v glavnem obdržala. Krščanska demokracija se je okrepita, čeprav je v primerjavi z letom 1956 izgubila čez 2.000 glasov. Okrepili sta se neznatno tudi PSDI in PLI, medtem ko je četrta sredinska stranka PRI izgubila. Vendar pa je tazdelitev bodočih sedežev taka, da bo vladna stranka KD lahko sestavila z ostalimi tremi sredinskimi strankami občinski odbor, v kolikor bodo seveda na to pristali socialni demokrati. Fašistična MSI je obdržala glasove v primerjavi z letom 1956, medtem ko je v primerjavi s političnimi volitvami v maju izgubila skoraj 6.000 glasov. Tudi indipendentistični skupini sta izgubili skoro 2.000 glasov. Skoraj polovico glasov so zgubili monarhisti. Agnelet-tovsko - klerikalna «Slovenska listas je izgubila okrog 1000 glasov. Precej glasov (okrog 3.500 glasov) so izgubili socialisti, okrog 1000 glasov pa tudi Neodvisna socialistična zveza. Oboje je pripisati dejstvu, da so na prejšnjih občin, skih volitvah leta 1956 mnogi indipendentisti glasovali tudi za PSI in NSZ, ki bo imela odslej samo enega namesto dveh občinskih svetovalcev. Brez dvoma pa gre okrepitev KD pripisati dejstvu, da se je v zadnjih letih izselilo 15.000 Tržačanov, medtem ko se je kljub temu število volivcev — brez dvoma priseljenih — povečalo za 12.234, kar je rezultat protitržaške politike vladne stranke. IZIDI DOSEDANJIH VOLITEV V 1 RSTU OKTOBER 1958 MAJ 1958 LETO 19 5 6 LETO 19 5 2 LETO 1949 STRANKA (občinske) (politične) glasovi % glasovi glasovi % glasovi % glasovi % KPI w.m 21.61 42.751 21.37 41.016 22.3 30.978 17.3 35.569 21.1 KD 65.272 35.00 67.610 33.80 57.023 31.3 59.133 33.1 65.944 39.1 PSDI 13.385 7.18 13.131 6.56 12.586 6.9 10.445 5.8 10.761 6.4 PRI 5.521 2.96 6.937 3.47 6.379 3.5 8.407 4.7 9.107 5.4 NSZ 4.583 2.45 — 5.569 3.0 4.924 2.7 3.971 2.4 PLI 6.824 3.65 7.111 3.55 4.542 2.5 5.768 3.2 3.109 1.8 MSI 27.564 14.78 33.363 16.68 26.934 14.8 20.570 11.5 10.222 6.1 FI 4.291 2.30 6.076 3.04 — 26.807 15.0 16.340 9.7 SL 2.833 1.52 — 3.791 2.1 3.559 2.0 3.017 1.8 PR 1.447 0.77 — 1.752 0.9 T - — — MU 2.394 1.28 5.399 2.70 5.832 3.2 2.915 1.6 — UT 5.387 2.88 6.161 3.08 ■ r' — I — — PSI 6.145 3.29 11.503 5.75 9.633 5.3 2.609 1.5 — PNL 540 0.33 — tv| —-» - J ^ — — Ostali -— — 7.874 4.2 2.769 1.6 10.571 6.2 Skupno 186.490 200.042 I 182.731 || 178.984 168.610 Izide z ostalih volišč bomo objavili v četrtek Gornje kratke pomenijo: KPI — Komunistična partija Italije, KD — Krščanska demokracija, PSDI — Italijanska socialdemokratska stranka, PRI — Italijanska republikanska stranka, NSZ — Neodvisna socialistična zve- za, PLI — Italijanska liberalna stranka, MSI — misini (fašisti), FI — Fronta za neodvisnost, SL — Slovenska lista (agnellettovci in klerikalci), PR — Radikalna stranka, MU — Združeni monarhisti, UT — Tržaška u.ii- ja, PSI — Italijanska socialistična stranka, PNL — Nacionalna stranka dela (fašistični disidenti), Ost. — Ostale liste. V razpredelnici upoštevajte, da so bile volitve maja 1968 politične in da se po- datki nanašajo na 348 volišč tržaške občine. Ostale štiri volitve so bile občinske. Pri primerjavi je treba tudi upoštevati, da se političnih volitev niso udeležile Neodvisna socialistična zveza, Slovenska lista in Nacio- nalna stranka dela; republikanci pa so bili na političnih volitvah združeni z radikalci. Prav tako so na zadnjih političnih volitvah nastopali monarhisti ločeno z dvema listama, sedaj pa so nastopali združeno. Na volitvah 1952 in 1949 sta nastopili dve indipendentistični skupini, katerih skupno vsoto glasov smo v zgornji razpredelnici združili pod kratico FI (Fronta za neodvisnost). lllllllHHlIlIltltllllllllllllllllltHtllllllllMIIIIIIIHHIIIUIIIIIinilllllltllMNIIIIIIIIIIIHIIIMIIIIIIlIltMlllllllllllllllllllllllltlllllllilliitiiliiitiitiiiiiiHiiiiitHItllllinilinilMIIIIIIIIMtnilltlllllllinilinillllM« Izidi po posameznih voliščih Kriz VOLIŠČE ST. 288 (Sv. Križ) KPI 332; KD lil; PSDI 18; PRI 5; NSZ 97; PLI 1; MSI 5; F.I. 11; SL 48; P.R. — M.U. —; U.T. 31; PSI 12; PNL —. VOLIŠČE ST. 289 (Sv. Križ) KPI 189- KD 239; PSDI 58; PRI 6; NŠZ 48; PLI —; MSI 43; F.l. 7; 3L 33. P.R. 2; M.U. 2; U.T. 8; PSI 11; PNL —. ProBfk-Kontovel VOLIŠČE ST. 286 (Prosek) KPI 238, KD 283, PSDI IS, PRI 4, NSZ 140, PLI 4, MSI 13, FI 5, SI, 24, PR —, MU 3. UT 10, PSI 15, PNL —. VOLIŠČE ST. 287 (Prosek) KPI 287, KD 150, PSDI 25, PRI 4, NSZ 87, PLI 8, MSI 20, FI 19, SL 27, PR —, MU 3 UT 25, PSI 15, PNL —. VOLIŠČE ST. 320 (Prosek) KPI 89, KD 109, PSDI 13, PRI ?2, NSZ 38, PLI 3, MSI 25, FI 3, SL 21, PR 1, MU 2, UT 20, PSI 14, PNI- —. Barkovlje VOLIŠČE ST. 279 (Ul. Bovedo 32) KPI 1&3, KD 198, PSDI 38, PRI 18, NSZ 73, PLI 18, MSI 74, FI 18, SL 18, PR 1, MU 4, UT 28, PSI 20, PNL —. VOLIŠČE ST. 281 (Ul, Ceretto 19) KPI 271, KD 101, PSDI 21, PRI 13, NSZ 85, PLI 2, MSI 51, FI 19, SL 37, PRI 1, MU 4, Ut 30, PSI 23, PNL 1. VOLIŠČE ST. 282 (Miramarski dr 131) KPI 243, KD 146, PSDI 27, PRI 13, NSZ 45, PLI 21, MSI 88, FI 30, SL 37, PR 2, MU —, UT 24, PSI 16, PNL —t Opi cine VOLIŠČE ST. 283 (Opčine) KPI 161, KD 144, PSDI 37, PRI 8, NSZ 62, PLI 5, MSI 38, F. I. 14, SlL 42, P. R. 1, M. U. 7, U. T. 27, PSI 18 PNL 4. VOLIŠČE ST. 284 (Opčine) Kpl 108, KD 176, PSDI 34. PRI 11, NSZ 98, PLI 15, MSI 52. F. I. 11, SL 50, P. R. 9, M. U. 7, U. T. 23, PSI 14, PNL 1. VOLIŠČE ST. 285 (Opčine) KPI 78, KD 141, PSDI 23, PRI 8, NSZ 48, PLI 9, MSI 58, F. I. 20, SL 44, P. R. 17, M. U. — U. T. 3, PSI 13, PNL — VOLIŠČE ST. 298 (Opčine) KPI 146, KD 111, PSDI 19, PRI 4, NSZ 67, PLI 8 MSI 12, F. I. 3, SL 49, P. R. —, M. U. 3, U. T. 29, PSI 13 PNL ». VOLIŠČE ST. 31« (Opčine) KPI 84 KD 318, PSDI 33, PRI 6. NSZ 32, PLI 17, MSI 94, F. I. 7, SL 14, P. R. 1, M. U. J, U. T. 23, PSI 12, PNL 1. Trebče VOLIŠČE ST. 291 (Trebče) KPI 314 KD 25, PSDI 6, PRI 8, NSZ 42, PLI 4, MSI 10, F. I. 10, SL 46, P. R- —. U. —, U. T. 12, PSI 5, PNL —. Fadrlče-Gropade VOLIŠČE ST. 292 (Gropada) KPI 216, KD 46, PSDI 8, PRI L NSZ 107, PLI 3, MSI I, FI 3, SL 35, PR —, MU 1, UT Ifl, PSI 9. PNL Bazovica VOLIŠČE ST. 293 (Bazovica) KPI 184, KD 70, PSDI 20, PRI —, NSZ 145, PLI 1, MST 17, FI 1, SL 111, PR 1, MU 2, UT 12, PSI 8, PNL —. Lonjer VOLIŠČE ST. 214 (Marchesetti 16) KPI 314, KD 82, PSDI 14, PRI 1, NSZ 137, PLI —, MSI 23, FI 5, SL 24, pR 1, MU 1. UT 26, PSI 16, PNL 1. Sv. Ivan-Vrdela VOLIŠČE ST. 239 (Vrdelska cesta 9) KPI 262, KD 181, PSDI 57, PRI 10, NSZ 11, PLI 8, MS! 68, FI 15, SL 15, PR 4, MU 8, UT 18, PSI 23, PNL 1. VOLIŠČE ST. 240 (Vrdelska cesta 9) KPI 339, KD 00, PSDI 26, PRI 5, NSZ 45, PLI 3. MSI 17, FI », SL 22, PR 2, MU 1, UT 23. PSI 13, PNL —. VOLIŠČE ST. 241 (Vrdelska 0) KPI 187, KD 134, PSDI 46, PRI 6, NSZ 29, PLI 7, MST 42, FI 12, SL 42, PR —, MU 2, UT 21, PSI 34, PNL —. VOLIŠČE ST. 242 (Vrdelska cesta 9) ttPI 134, ltD 100, PSDI 61, PRI 21, NSZ 14, PLI 11, MSI 109, FI 8. SL 9, PR 4, MU 5, UT 18, PSI 19, PNL 2. VOLIŠČE ST. 243 (Vrdelska 9) KPI 119 KD 202, PSDI 31, PRI 12, NSZ 23, PLI 25 MSI 87, F. 1. 17, SL 17, P. R. -, M. U. 4, U T 24, PSI 23, PNL 1. VOLIŠČE ST. 244 (P. Gioberti 4) KPI 121, KD 161, PSDI 44, FRI 10, NSZ 28, PLI 11, MSI 60 FI —, SL 13, PR 2, MU 4 UT 20, PSI 19, PNL 3. VOLIŠČE ST. 245 (P. Gioberti 4) KPI 15«, KD 148, PSDI 53, PRI 7, NSZ 20, PLI 16, MSI 52, FI 15, SL 19, PR 7, MU 5, UT 10. PSI 16, PNL 3. VOLIŠČE ST. 246 (P. Gioberti 4) KPI 131, KD 135, PSDI 33, PRI 14, NSZ 32, PLI 7, MSI 51, FI 10, SL 24, PR —, ML 2, UT 17, PSI 21, PNL 1. VOLIŠČE ST 248 (P. Gioberti 3) KPI 153, KD 166, PSDI 45, PRI 11, NSZ 9, PLI 15, MSI 79, FI 15, SL 2, PR 2, MU 3, UT 26, PSI 17, PNL 2. VOLIŠČE ST. 247 (P. Gioberti 4) KPI 130 KD 208 PSDI 38, PRI 25, NSZ 13, PLI 25, MSI 101, F. I. H, SL 11, P- R. 6; M. U. 20, U. T. 27, PSI 34, PNL ,11. VOLIŠČE ST. 231 (P. Gioberti 3) KPI 135 KD 162, PSDI 40, PRI 21, NSZ 9, PU 13, MSI 64, F. I. 17, SL 18, P. R. 5, M. U. 6, U. T. 20, PSI 13, PNL 2. VOLIŠČE ST. 313 (P. Gioberti 3) KPI 116, KD 186, PSDI 61, PRI 11, NSZ 8, PLI 14, MSI 83, FI 5, SL 9, PP. 5, MU G, UT 9, PSI 20, PNL —. VOLIŠČE ST. 336 (P. Gioberti 3) KPI 160, KD 114, PSDI 36, PRI 9, NSZ 8, PLI 2, MSI 88, FI 10, SL 4, PR 3, MU 4, UT 20, PSI 23, PNL —. Rojan VOLIŠČE ST. 31 (Ul. Montorsino 8) KPI 100, KD 246, PSDI 48, FRI 18, NSZ 20, PLI 18, MSI 103, FI IS, SL 8, PR 1, MU 7. UT 16, PSI 34, PNL 4. VOLIŠČE ŠT. 30 (Ul. Ginestre 1) KPI 76, KD 199, PSDI 43, PRI 28, NSZ 9, PLI 27, MSI 166, FI 15, SL 8, PR 3, MU 5, U 20, PSI 30, PNL 2. VOLIŠČE ŠT. 270 (Ul. Ginestre 1) KPI 124, KD 194, PSDI 42, PRI 13, NSZ 31, PLI 23. MSI 90, FI 13 SL 11, PR 2, MU 9. UT 25, PSI 21, PNL 1. VOLIŠČE ŠT. 273 (Ul. Giacinti) KPI 97, KD 200, PSDI 44, PRI 11, NSZ 16, PLI 17. MSI 73, FI 8, SL 7, PR 3, MU 11, UT 25, PSI 21, PNL 1. VOLIŠČE ST. 274 (Ul. Giacinti) KPI 144 DC 153, PSDI 66, PRI 15, NSZ 22, PLI 17, MSI 86, F. I. 28, SL 2, P. R. 1, M. U. 3, U. T. 28, PSI 23, PNL 2. VOLIŠČE ST. 271 (Ul. Commerciale 162) KPI 183 KD 176. PSDI 46, FftI 15, fcfSZ 43, PLI 8, MSI 67. F. I. 28, SL 32 P. R. 4, M. U. 2, U. T. 46, PSI 19, PNL VOLIŠČE ST. 272 (Giacinti' 7) KPI 1W, KD 135, PSDI 52, PRI 5, NSZ 38, PLI 5, MSI 48, FI 26, SL 27, PR 4, MU 7, UT 41, PSI 26, PNL 1. V Skedenj VOLIŠČE ST. 100 (Sal, Marchi 8) KPI 134, KD 246, PSDI 80, PRI 18, NSZ 5, PLI 5, MSI 92, FI 15, SL 2, PR 5, MU 4. UT 19, PSI 24, PNL —. VOLIŠČE ST. 101 (Giardini 16) kpi aaa, kd 149, psdi 35, PRI 15, NSZ 50, PLI 10, MSI 42, FI 12, SL 16, PR 2, MU 4. UT 18, PSI 22, PNL —. VOLIŠČE ST. 192 (Giardini 18) KPI 248, KD 164, PSDI 3«, PRI 13, NSZ 30, PLI 5, MSI 38, FI 11, SL 27, PR 6, MU 2. UT 26, PSI 15, PNL —. VOLIŠČE ST. 193 (Sked. ul. 127) KPI 280, KD 106, PSDI 25, PRI 8, Nfez 37, PLI 3, MSI 27, FI 15, SL 31, PR 1. MU 7, UT 31, PSI 13, PNL 2. VOLIŠČE ST. 194 (Giardini 16) KPI 222, KD 140, PSDI 39, PRI 21, NSZ 40, PLI 8, MSI 47, Fl 13, SL 16. PR 4, MU n, UT 26, PSI 13, PNL —. VOLIŠČE ST. 195 (Sked. ul. 127) KPI 246, KD 152, PSDI 38, PRI 9, NSZ 28, PI-I 9, MSI 24, FI 12, SL 22, PR —, MU 1, UT 32, PSI 18, PNL —. VOLIŠČE ST. 196 (Sked. ul. 127) KPI 227, KD 117, PSDI 34, PRI 12, N Sz 33, PLI 11, MSI 27, FI 19, SL 17, PR —. MU 2, UT 20. PSI 14, PNL 3. VOLIŠČE ST. 197 (Sal. Marchi 8) KPI 222, KD 151, PSDI 25, PRI 6, NSZ 18, PLI 11, MSI 61, FI 10, SL 11, PR —, MU 6, UT 21, PSI 28, PNL 14. VOLIŠČE ST. 198 (Istrska 143) KPI 202, KD 144, PSDI 48. PRI 16, NSZ 19, PLI 10, MSI 60, FI 12, SL 2, PR 3, MU 2, UT 33, PSI 15, PNL —. Sv. M. Magd. Spodnja VOLIŠČE ST 205 (Sv. M. M. Sp. 765) KPI 287 KD 112, PSDI 23, PRI 5, NSZ 26, PLI 5, MSI 66, FI 3, SL 6, PR —, MU 2, UT 33, PSI 10, PNL 3. VOLIŠČE ST. 206 (Istrska 243) KPI 227, KD 156, PSDI 5«, PRI 11, NSZ 17, PLI 8, MSI 44, FI 10, SL 10, PR 2, MU 7, UT 24, PSI 9, PNL 6. VOLIŠČE ST, 207 (St. istrska c. 280) KPI 194; KD 133; PSDI 103; PRI 6; NSZ 10; PLI 4; MSI 51; F.I. 11; SL 8; P.R. —; M.U. 6; U.T. 10; PSI 21; PNL —. VOLIŠČE ST. 208 (St. istrska c. 280) KPI 214; KD 139; PSDI 125; PRI 16 NSZ 7; PLI 5; MSI 61; F.I. 10- SL —; P.R. l; M.U. 10; U.T. 18; PSI 14; PNL —. VOLIŠČE ST. 209 (St. istrrfka c. 280) KPI 155; KD 233; PSDI 49; PRI 12; NSZ 18; PLI 8; MSI 72- F.I. 19; SL 7; P.R. 1; M.U. 8;'U.T. 15; PSI 21; PNL 1. VOLIŠČE 8T. 210 (St. istrska c. 280) KPI 199, KD 183, PSDI 55, PRI 1«, NSZ 6, PLI 10, MSI 72, FI 9, SL 2, PR —, MU 8. UT 17, PSI 12, PNL 6. VOLIŠČE ST. 211 (St. istrska c, 280) KPI 242, KD 184, PSDI 24, PRI 8, NSZ 28, PLI 6, MSI 30, FI 3, SL 4, PR 4, MU 7, UT 22, PSI 21 PNL —. VOLIŠČE ST. 212 (Sv. M. M. Sp. 705) KPI 341, KD 113, PSDI 22, PRI 8, NSZ 26, PLI 3, MSI 21. FI 3, SL 17, PR —, MU S, UT 21, PSI 14, PNL —. VOLIŠČE ST. 213 (Reška c. 99) KPI 360, KD 77, PSDI 22. PRI 7, NSZ 42, PLI 5, MSI 16, FI 17, SL 8. PR —, MU 1, UT 26, PSI 9, PNL 1. VOLIŠČE ST. 221 (Ul. Gavardo 2) KPI 256, KD 193, PSDI 33. PRI 7, NSZ 19, PLI 11. MSI 62, FI 23, SL 6 PR 2, MU 1, UT 11, PSI 17, PNL 1. VOLIŠČE ST. 222 (Ul. Gavardo 2) KPI 325, KD 117, PSDI 36, PRI 4, NSZ 36, PLI 1, MSt 33, FI 13, SL 16, PR 1, MU 2, UT 16, PSI 14, PNL —. VOLIŠČE ST. 296 (SV. M. M. Sp. 1347) KPI 253, KD 122, PSDI 76, PRI 20, NSZ 10, PLI 10, MSI 81, FI 11, SI- 4, PR 2, MU 8, UT 10, PSI 24. PNL 1. VOLIŠČE ST. 297 (SV, M. M. Sp. 1347) KPI 290, KD 98, PSDI 21, PRI 5, NSZ 23, PLI —, MSI 17, FI 11, SL 8, PR —, MU 2, UT 33, PSI 10, PNL t-. VOLIŠČE ST 300 (Sv. M. M. Sip. 134T) KPI 328, KD 138, PSDI 43, PRI 13, NSZ 6, PLI 3, MSI 76, FI 7, SL 4, PR —, MU 10, UT 21, PSI 17, PNL 4. VOLIŠČE ŠT. 312 (St. istrska c. 280) KPI 102, KD 224, PSDI 117, FRI 34, NSZ 6, PLI 26, MSI 101, FI 8, SL 4. PR 4, MU 7, UT 8, PSI 40, PNL 3. VOLIŠČE ST. 333 (Sv. M. M. Sp. 1347) KPI 279, KD 93, PSDI 42, PRI 3, NSZ 18, PLI 2. MSI 32, FI 9, SL 8, PR —, MU 8, UT 16, PSI 19, PNL —. Sv. M. Magd. Zgornja VOLIŠČE ST. 199 (Istrska c. 170) KPI 276; KD 97; PSDI 30; PRI 4; NtSz 32; PLI 5; MSI 13; F.I. 19; SL 18; P.R. 1; M.U. 4; U. T. 19; PSI 15; PNL 1. VOLIŠČE ST. 200 (Utria 45) KPI 240, KD 141, PSDI 37, PRI 3, NSZ 25, PLI 7, MSI 33, FI 19, SL 15, PR 2, MU 3, UT 24, PSI 22, PNL 1. VOLIŠČE ST. 201 (Istnia 4č) KPJ 227, KD 120, PSDI 28. PRI 8, NSZ 8, PLI 4, MSI 26, FI 32, SL 6, PR 1, MU —, UT 20, psi 10, PNL 2. VOLIŠČE ST. 202 (Ul. Gavardo 2) KPI 263, KD 127, PSDI 29, PRl 5, NSZ 12, PLI 10, MSI 15, FI 21, SL 10, PR —, MU 5, UT 13, PSI 14, PNL 1. VOLIŠČE ST. 203 (Reška cesta 59) KPI 265; KD 96- PSDI 35; PRI 6; NlSZ 20; PLI 8; MSI 17; F.I. 31; SL 24; P.R. —; M.U. 2; U.T. 23; PSI 17; PNL 2. VOLIŠČE ST. 204 (Reška 65) KPI 299, KD 136, PSDI 24, PRI 10, NSZ 8 PLI 5, MSI 31, F. I. 15, SL 8, P. R. 1, M. U. 2, U. T. 31, PSI 11, PNL L VOLIŠČE ST. 334 (Reška c. 59) KIPI 173, KD 133, PSDI 37. PRI 15, NSZ 7, PLI 9, MSI 81, FI 16, SL 1, PR 1, MU 6, UT 7, PSI 17, PNL1. nr Skorklja VOLIŠČE ST. 258 (Ul. Commerciale 162) KPI 260; KD 117- PSDI 30; PRI 4; NSZ 28; PLI 10; MSI 40; F.I. 16- SL 12; P.R. 1; M.U. 1; U.T. 20; PSI 19; PNL 2. VOLIŠČE ST. 259 (Montegrappa 5) KPI 97, KD 301, PSDI 56, PRI 15, NSZ 20, PLI 38, MSI 73, Fl 11, SL 4, PR 8, MU U, UT 10 PSI 17, PNL 6. VOLIŠČE ST. 261 (Ul. Commerciale 24) KPI 29; KD 236; PSDI 44; PRI 23; NSZ 18; PLI 63: MSI 114- F.I. 16; SL 20; P.R. 15; M.U. 8; U.T. 17; PSI 23; PNL 2. VOLIŠČE ST. 264 (U), Solitro 10) KPI 106; KD 199- PSDI 44; PRI 16; NSZ 11; PLI 24; MSI 99; F.I. 16- SL 10; P.R. 1; M.U. 9; U.T. 23; PSI 29; PNL 1. VOLIŠČE ST. 262 (Commerciale 24) »Pl 40, KD 206, PSDI 25. PRI 12, NSZ 11, PLI 41, MSI 106, Fl II, SL 12, PR 16, MU 8, UT 10, PSI 25, PNL 2. VOLIŠČE ST. 265 (S. Anastasio 15) KPI 140, KD 154, PSDI 43, PRI 13, NSZ 23, PLI 29. MSI 59, FI 20, SL 10, PR —, MU 3, UT 30, PSI 19, PNL 1. VOLIŠČE ST. 266 (Ul. Cordaroli 30) KPI 124 KD 190, PSDI 53. PRI 8, NSZ 33, PLI 19, MSI 78, F. I. 18 Sl- 14, P. R. 6, M. U. 7, U. T. 33, PSI 27, PNL 5. VOLIŠČE ST. 267 (Solitro 10) KPI 66, KD 206, PSDI 37, PRI 25, NSZ 10, PLI 15, MSI 90. Fl 11, SL 2, PR 6, MU 1, UT 10, PSI 31, PNL 1. VOLIŠČE ŠT. 268 (Ul. Montorsino 8) KPI 143, KD 193, PSDI 55, PRI 15, NSZ 15, PLI 12, MSI 97. FI 22, SL 11, PR 3, MU 6, UT 31, PSI 29, PNL 2. Školjet VOLIŠČE ST. 250 (P. Školjet 22) KPI 317- KD 106; PSDI 44; PRI 8; NSZ 26; PLI 5; MSI 47; F.I. 15; SL 11- P.R. —; M.U. 2; U.T. 23; PSI 20; PNL VOLIŠČE ST. 252 (Trg Školjet 22) KPI 213, KD 101, PSDI 55, PRI 14, NSZ 22, PLI 6, MSI 50, FI 16, SL 4, PR —, MU 2, UT 19, PSI 17, PNL 1. VOLIŠČE ST. 254 (P. Školjet 20) KPI 42' KD 242; PSDI 56; PRI 15; NSZ 6; PLI 55; MSI 122; F.I. 13: SL 5- P.R. 10; M.U. 13; U.T. 13; PSI 16; PNL 3. V ottulm »notnega vsedržavnega protestnega gibanja Včeraj se je pričela stavka delavcev v kamnolomih Stavkali so vsi delavci in j« delo ustavljeno - Danes se stavka nadaljnje in ae ponovi prihodnji teden, če gospodarji ne popuste Včeraj se je pričela splošna stavka vseh delavcev in uslužbencev kamnolomov po Italiji, ki je zajela tudi v«e kamnolome na našem področju. Pri nas so bili vsi kamnolomi zaprti in so delavci stavkali stoodstotno. Stavka ae bo nudil-ljevela le danes in nato, če delodajalci ne bodo popustili, se bo ponovila prihodnji teden v ponedeljek in bo trajala tri dni ter se bo kasneje le zaostrila, dokler ne bodo delavci dosegli uresničenja svojih upravičenih zahtev. Stavka je v državnem okviru in se nanaša predvsem na povišanje prejemkov, saj so delavci v kamnolomih izredno slabo plačani ter prejemajo že vrsto lat enake prejemke, kljub temu, da so se življenjski stroški občut.io povečali. Zato zahtevajo delavci, da se njih mezde povišajo za 15 odstotkov. Ta zahteva je toliko bolj upravičena, v kolikor kamnolomi ne preživljajo kriza in se je proizvodnja prav v zadnjih letih občutno povečala. Jutri stavka v bolnišnicah Jutri se prične stavka uslužbencev bolnišnic, zaradi stališča FIARO, Vi je odbila razgovore o izboljšanju delovnih pogojev. Gre za stavko v državnem okviru in bodo stavka, li uslužbenci v vseh bolnišnicah po Italiji, v Trltu pa u-službene! splošne bolnišnice in nekaterih manjših zdravstvenih zavodov. Stavka se bo pričela v sredo ob 6. uri zjutraj in bo trajala 24 ur, tako da se bo končala v četrtek ob 6. uri zjutraj. V soglasju s sindikalnimi or. ganizacijami so zagotovili nujno potrebno oskrbo za bolnike. hitro pomoč in bo omogočen normalen obisk sorodnikov. — ..«»-- SESTANEK »SLOVENSKEGA FOTOKLUBA* V sredo 15. t. m. ob 20. uri bo v Ulici Roma 15-11. nad. redni sestanek članov. Clanl naj prinesejo s seboj fotogra- V lovskem revirju pod Bani Lovski čuvaj iz Trebč se je obstrelil s šibrami Pomagal je lovcu in nosil dve puški na rami V lovskem revirju pod Bani, kamor hodijo lovit člani italijanske lovske zveze, se je včeraj kmalu po opoldnevu pripetila nezgoda, in se je obstrelil lovski čuvaj 31-letni Angel Kralj iz Trebč št. 11 ter moral v bolnišnico. Kralj je spremljal nekega lovca in da bi mu olajšal breme, mu je vzel puško in jo dal na ramo skupno s svojo, s cevjo obrnjeno proti tlom. Iznenada pa je iz ene puške padel strel in 12-kalibrski naboj, napolnjen s šibrami, je zadel Kralja v prst in gleženj leve noge. Kralj se je takoj po nezgodi zatekel z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili tudi verjetne mišične poškodbe, zaradi česar so ga sprejeli na II. kirurškem oddelku, kjer »e bo moral verjetno zdraviti 20 dni. Smrtna nesreča v Miramarskem drevoredu V nedeljo okoli pol sedmih zvečer so karabi, jerji našli na cestnem tlaku Miramarskega drevoreda poleg prevrnjenega skuterja 18-letnega Franca E-lio in njegovega dve leti mlajšega brata Elia. Oba sta bila nezavestna in sta imela več ran po telesu, vendar je bilo stanje Elia tako resno da so zdravniki obupali nad njegovim življenjem. Sicer so si tudi za prvega pridržali prognozo. Kako je prišlo do nezgode, ni bilo mogoče ugotoviti, ker ni bilo očividcev. Včeraj zvečer okoli 20,15 je Elio Elia na prvem zdravniškem oddelku, kamor so ga sprejeli na zdravljenje, podlegel poškodbam. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 12. in 13. okto-bra se je rodilo v Trstu 7 otrok, umrlo je 8 oseb, porok je bilo 7. POROČILI SO SE: industrijski izvedenec Dino Michelazzi in prodajalka Rosa Ferrara, podjetnik Salvatore Ugo in gospodinja Andreina Žafran, železničar Vito Cassano in prodajalka Pierina Šinigoj, težak Viktor Černigoj in gospodinja Giuditta Peressln, mehanik Giusto Stori in gospodinja Miranda Blasom zobotehnik Giuseppe Palotta in učiteljica Gra-z eila Canciani, uradnik Giuseppe Cuffari in uradnica Carmen Ross-man. UMRLI SO: 85-letni Giovanni Poggi, 74-letni Antonio Bolle, 41-letna Olivia Giorgi por. Zanetli, 74-letni Massimiliano Caris, 74-lctna Elena Fabec, 56-letna Maria Santiini vd. Del Nero, 74-letna Antonia Grisancich vd. Predonzani. NOČNA SLUŽBA LEKARN v oktobru Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Godina Enea, Ul. Ginnastica 6; Alla Maddalena, Istrska ulica 43; Piz-zul-Cignola, Korzo 14; Croce Az-zurra, Ul. Commerciale 26. Hara-baglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju opravljata vedno nočno službo. Valute Miian Rim Zlati luut 5.900.— 6.150 — Marengo 4.500.— 4.700,— Dolar . , . 624,— 626,— Frank franc. 134.— 138.— Frank Švicar. 144.50 146.50 Sterling 1.720 — 1.760,— Dinar ; 73.- 75.— Šiling , 23.60 24,— Zlato ... 707,— 710.— Zah. n. marka 148.— 149.50 SNG v TRSTU_____ V soboto 18. oktobra ob 20.30 uri v dvorani Zadružne gostilne KONTOVELU uprizori. dežurna SLUŽBA Sp”™ V nedeljo 19. ob 15.30 uri v ki»0 dvorani v KRI2U dežurna SLUŽBA Jerzy Lutowski ( OtEDAtlS^i. I I m I i --- TEATRO NUOVO Pri blagajni Teatro Nu^a. v Ul. Giustiniano in Pr re. gajni v Pasaži Protti ,ecjal'‘ jemajo abonmaji “ * se ško sezono 1958-59. Sez j61-prične 20. oktobra s * , lovo igro «Questa sera cita a soggetto«. ( R A P 1 O J TOREK, 14. oktobra 195« RADIO THST A 7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez-obvezno, drobiž od vsepovsod in... «Potovanje po Italiji«, turistični razgledi Maria Adriana Berno-ni.ia; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Orkester Guido Cergoli; 13.30 Glasba po željah; 17.30 Plešite z nami; 18.00 Z začarane police: Janez Bitenc: ((Srečali smo polžka«; 16.10 Beethoven: Tretja simfonija v B-duru cp. 55 imenovana «E-roica«, igra Tržaški filharmonični orkester pod vodstvom Efrema Kurtza; 19.00 Utrinki iz znanosti in tehnik.; 19.20 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Glasbena fantazija: 21.00 Obletnica tedna: «V,’ilhelm Olbers proučevalec planetov«; 21.20 Orkester Andre Ko-sielanetz; 21.45 Umetnost in življenje: «Trije jesenski dnevi na Dunaju«; 22.00 Aleksander Boro-din ((Knez Igor«, opera v štirih dejanjih; tretje in četrto dejanje; nastopajo solisti, zbor in orkester beograjske državne Opere pod vodstvom Oskarja Danona; nato kvintet Art Van Damme; 23.30 Polnočna glasba KADIO THST 12.10 Orkester C. Esposito;' 14.30 Tretja stran; 16.30 Pesmi in proza v tržaškem narečju; 16.45 F. Russo pri klavirju; 17.30 Nastop ansambla Parohiori; 21.00 Glasbe, ni variete; 23.00 Poje P Como. II. PROGRAM 9.30 Orkester P. Rizza; 14.30 Pregled raznih prireditev; 16.00 Tretja stran; 17.00 Najlepše popevke na svetu; 18.30 Plešite z nami. RADIO KOPEH Poročila y slov.: 7.00, 7.30 15,30, 1300. Poročila v ital.: 6.30. 12.30 »7. IS. 19 15 22 30 5.00-6.15 in 7.00-7.15 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 12.00 Glasba po željah; 13.40 Kmetijski nasveti; 13.45 Odlomki iz oper; 14.20 Sola in življenje: »Pri pionirjih v portoroški gluhonemni-ci«1 14.40 Lahka glasba; 15.20 Z narodno pesmijo in plesom po domovini; 15.40-17.00 Prenos RL; '7 00 Dunajske melodije- 17.30 Od melodije do melodije; 18.30-22.15 Pienos RL; 22.15 Igra kvintet G. Shearing, SLfVSNllA 327.1 m. 202,1 m, ZI2.4 m Poročila: 5.00, 6.00, 7.00 8,00 10.00, 13.00, 15,00. 17,00, 19,30 22 00. 22.55. 8.05 Poje Ljubljanski vokalni oktet; 8.25 Igra zabavni orkester Radia Beograd; 8.40 Potopisi in spomini — Ernst Schnabel: Intervju z našo zemljo — III.; 9.00 Odlomki iz slovanskih oper; 9.45 Segava klaviatura; 10.10 Zvonimir Ciglič: Prva simfonija; 10,45 Za dom in Žene; 11,00 Nekaj dalmatinskih pesmi; 11.15 Petnajst minut z orkestrom Peter Yorke; 1)30 Oddaja za otroke: 12.00 Emil Adamič: 3 turkestanske lju-bavne pesmi; 12.15 Kmetijski nasveti; 12.25 Francoske popevke poje Line Rena-ud z orkestrom Rejmiond Legrand; 12.40 Lahka glasba; 13.30 Kranjski drvarji v radijskem studiu; 13.50 Dvospevi iz oper G. Puccinija; 14.15 Žani-mlvostl Iz znanosti in tehnike; 14 30 Naši poslušalci Čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Humoreska te. ga tedna - - Mark Tvvain: Vzpon na Rigl; 16.00 Za glasbene ljubi-telje; 17.10 Igra trio Zlatka Dvor. ft-ka; 17.25 Pojeta Ines Taddio iu Marcel Fabris s plesnim orkestrom Radia Ljubljana; 17.45 Zna-ne. melodije igra orkester Morton CrOUld; 18.00 Družinski pogovori; 18.10 »Narodni ep« (ciklus oddaj Ogrskih rapsodij Fr. Liszta v iz-vidti pianistke Edith Farnadi) — II.; 18 33 Ernst Dohnanyi: Ro-manza in Scherzo iz Serenade za goJala; 18,45 Domače aktualnosti; 20 00 Koncert komornega zbora Radia Beograd p. v. B Simiča; 20.30 Radijska igra — M at) i as Braun: Hiša pod žgočim soncem; 21.18 Edwar<) Mac Dowell- Gozdne sl-ike op. 51; 21.35 Zabavni in-termezzo z orkestrom Mantovani; 22.15 Zabavni inlermezzo; 22 20 cZapojm.) še enkrat«; 22.50 Uspavanka z orkestrom Jackie Glea-son; 23.00-24.00 Simfonični koncert. TELEVIZIJA 1700 Spored za otroke; 18.30 Poročila; 18.45 Umetnost in zna-rost; 19.00 Simfonični koncert; 19.50 Ustroj človeškega organizma; 20.30 Poročila: 2100 Jevans: «Orožje zločina«; 22.40 Prenos s športne tekme. Prihodnjo soboto mo‘imeli v gostehh P ski zbor p. d. «Sv0^rnm-. iz Kopra. Odličen k°P ski moški pevski nam bo v Avditoriju P sredoval nekaj ta slovenskih pesmi. - koncert opozarjamo danes! K I Excelsior. 15.00. »Komisar & gret«, Jean Gabin, An rardot. w ho!«11 Penice. 15.00: ((Ključ«, w- " m Sophia Loren. ■fiSP- Nazionale. 15.00, l8-30 ' v 6“" ((Nesrečniki«. Iz roma na • pe. goja. Jean Gabin Dari ( ju lorme, B. Blier, S. R«*ir-Bourvil. Vstopnina 300 J. Arcobaleno. 16.00: «R<*Se pr6- Levvis, P. Lorre. Izkaznic povedane. ,0 iJ.jJ« Supercinema. 13.30. V- 22.00: «Most na reki Kp-.^dsc. ness, < 15.00: . enjasc: Hoiden, A. Guinne_sS^ cin Filocratamatico. 15.00: .j yj. knez«, O. W Fischer. riete. v p»ri* Grattacielo 16.00: «ToM> ’ m zu», Toto, Silva Koso Memmo Caratenuto, m*Y Cristallo. 16.00: »Moja stmva, 1,1 policaj«, T. Pica, M- n Tognazzi. - v ^5 Capitol. 16.00: »Ljubezen ^ rizu«, Romy Schneider, Buchholz, M, Lane. . Pf Astra Roiano. 16.00: «Jez pepSi& cifiku«, S. Mangano, A- (lih Alabarda. 16.00: ((Kadilk« ,^1)1 veški torpedi«. Film o japonske mornarice. Aldebaran, 16.00: «StTje: » fjjllJ ki usirahovalci«, S. Jwc in P, Castle. c** Ariston. 16.00: «Sissi, rica«, Romy schneider. dan. Aerora. 16.30, 19.00, 22.uu r, toplo poletje«, J. VVood*1* Nevvman. «„»1*2*”' Garibaldi. 16.00: ((Izziv A"* Hardy Kruger. Ideale. 14.30, 18.00, 21 0Ou f°n' in mir«, A. Hepburn, da, Ferrer. Zadnji da Impero. 16.30: »Družin*. R Lenerlk m H. Ho --jtlJ* ' Italia. 15.30: «Caj m *‘Kerr-hn Deborah Kerr in Jddh joh Moderno. 16.00; ((Timbuc^grazZ'- Wayne, Sophia Loren, Zadnji dan. „^ratek L, S. Marco. 16.00: «povr? paKfs Dakote«, S Mahoney(A*. airra” Savom-. 16.00: »Simon - P. Finch in K. Ke/Lhni»,ca Viale. 16.00: »Daljni boo VlUorio' Veneto, znorel«, Frank Sinatr* Gav-rvor. Zadnji ^iLnočoj3* Belvedere. 15.30: »Ho G. Peck. „„ „30: *v iJ, Marconi. 14.30, '8-00'Hrfk)ur"-J. na in mir«. A. M7a• K. Jurado. Novo cine. 16.00: « toneta, M. t ene. -m- -Massimo. 16.00: «Sporot‘ sajllV» likih vodnjakih«, "• r, K. Jurado. „(/ifl» J-ovo cine. 16.00: «R,f ' vais in M. Noel. , n* O neon 16,00: n« nero«, Gianni in * e ne Radio. 16.00: »N.hče usiavil«, S. Hii.vden- KINO v MtLJAB F u ropa: «Ko tuli 'pek*'*' Verdi: «Hellgate: veliki r [ MAM oaf^SSe- —— , ,i p. ?!22t0i0 iL’ECONOMICA», m (pri Slovenskem združenju), vam pres n, r**,« poceni vse dokumente vit"«, uradih, za potne 1 a noV«n jn itd., upravlja niše nepr em i čn i ne » °° SSSSa motoagftjg !tJlVCANB,0C3f°VO^ 37 903. OD MALIH pRRLo TURISTIČNIH. RAZNA jf 1» DELAVNICA ZA H“ rfjVSRBOHRVAT^ sko srbohrvatskega Jezik z> ..(vd zlasti konverzacija). taJOjoš do 25. oktobra_t. g, te>* ovltk1 združenja, Ul. F 37808. trffi* 14.16-UETNEGA deli .jestvin Josip Krum štev. 2. vit Za vam nud* TRŽAŠKA KNJIGARNA Tr*t -n UL Sv. Frančič* »mo že v naši nedeljski številki javili, bo moški pevski zbor »Svoboden iz Ko-tr* >mei prihodnjo soboto v Avditoriju koncert izbranih slovenskih pesmi. Tu ga predajamo na sliki. Naslednji podatek pa nam bo služil za to, da bi mogli oceniti tudi 1‘tovo kakovostno vrednos.. 29. junija letos so imeli v Kranju nekakšno revijo pevskih rov> kjer Je nastopilo 25 zborov, od katerih 11 moških. Čeprav komisija pri ocenjeva BJu ni točkovala po vseh pravilih, je prvo mesto prisodila Koprčanom PRVE SKRBI MLADE AFRIŠKE REPUBLIKE Nova neodvisna država Gvineja Šteje dva in pol milijona prebivalcev muslimanske vere - Glavno mesto Konakri je odlično pristanišče - 662 km železniške proge veže Konakri s Kankanom Izvoz ameriških lešnikov, banan, riža in palmovega olja pokriva komaj deseti del dosedanjega uvoza strojev in potrošnega blaga Na De Gaullov referendum o novi ustavi je prebivalstvo Gvineje odgovorilo v ogromni večini odklonilno (636.281 ne. 18.012 da). Posledica tega je bila, da je predsednik gvinejske skupščine, Seku Ture, vo ditelj gvinejske demokratične stranke proglasil preteklega 2. oktobra, s pristankom francoske vlade, neodvisnost dežele. Oglejmo si na kratko zgodovino te dežele in nekatere podatke o njenem političnem in gospodarskem življenju. Gvineja meri 275.100 kvadratnih km in ima 2.505-000 prebivalcev, od katerih je 6 tisoč 900 Evropejcev. Glavna plemena so Fullah (866.400), Malinke (492.800) in Susu (234.900). Glavno mesto je Konakri (38.900 prebivalcev). O-menimo naj še mesta Kankan (24.600), ki je edino s 662 km dolgo železniško progo povezano z glavnim mestom Ko nakrijem, Kindio (13.000), Si-guiri (11.400', Labe (11.800), Boke (5400). Večina prebivalstva je muslimanske vere. Obstajajo tudi manjšine krščanske in poganske vere. Občevalni jezik je francoščina. ""»mililHMi,,............................................ III.Milnimi SPRF.HOD MF.n 30.000 ZVRSTMI ZANIMIVEGA PRIRODNEGA POJAVA Kam naj pravzaprav gobo štejemo ned rastlinstvo ? Ne gre le za njene značilne organske sestavine, ki so drugačne od rastlinskih ip0jna|S učbenikih smo se ’. 8 kakimi desetimi, teljj ®i vrstami gob. Učiti; jeSo..nas učili, katera goni „UziVn® >n katera strupe- Pozneje !č manj kot 30.000 'it, gob ki m onih drobnih gli- k jjjj "m pravimo plesni in najdemo prav povsod. k> Bam pravi, da je ta V, “v'h bitij izšla iz pr-(l oceanov v daljni pre- v okameninah igl^.^jniiijonov let jih tudi 1(čimo ’• da J Zemiji Nekateri celo meje glavno Živo bitje j . goba oziroma ple* °He d **a ,V!*u ostalemu le “Puščajo življenje, celo *** vrl1’-,V katerega so se sa-#l|b za1*6 in ge ne k>°tanilca, <1» ja oravnižka veda pravi, it, Srečamo tudi v čreves-”t s *s je. da ta zvrst «gob» a med gobe, o katerih s« Učili V rt Htij, ^30.000 zvrsti živih v mladih letih, r P® spada med veli- J5? 'nienom gobe. To- »o V" Sobe 'tih jih botaniki oprede- srecamo prav po-v večnem snegu vršacev in globoko V-Cel° jOtl ---ntcv in S1UUI1HU "felt do koder sončni p mk°!i ne seže. ted ip n^kaj leti so london-S oblasti hotele za-***bi,0v nekaj starih lesenih k. L./8 mostovih čez Tem- *ti ' ~ sl^jati "e ,tebre so hoteli za-a*H, dS kovins,cimi, ker so >' ® so leseni že odslu- JU ' Pa so začeli z de- • ka Nlj, iih je voda raz- /:*», s 0 Pa so začeli z de-i. Sa ot, Ugot°vili, da jih je «ll.stljiviJ,ari)va'a Prec* nepoln. Parazitom — ples- k»rtt50tovmk:Hnih 8tebnh uPa iti Hotn’ 8 S° 86 < in v r-Giornale Alleato» isti telegram v nekoliko spremenjeni oziroma bolje, udomačeni izdaji, ki pa je, poleg prejšnjih, vseboval še nove netočnosti. Kljub temu pa si je Santin drznil trditi, da pri tej brzojavki m šlo za akt politične dejavnosti, ampak le za «is-raz neke določene človeške zaskrbljenosti»/ ZDRAVNIŠKI KOTIČEK Nekaj več o angini St! G3t ir *•’- 1 Ob prehodu ustne dupline golt vidimo ne vsaki stra ni v nebnih oblakih po eno mandeljnu podobno bezgavko, ki ji preuimo nebnica, drgal ka, mandelj ali učeno tonzr ia. Se danes ne vemo, kaki nega pomena sta ti dve bez-govki za naše telo; mislimo, da služita mandeljna kot nekakšno cedilo za tiste bole zenske klice, ki prihajajo v telo bodisi z dihanjem, bodisi skozi ustno duptino. Zgodi se pa tudi, da ti bolezenske kali utro svojo pot prav po mandeljnih v kri in druge organe, kar velja zlasti za ikr-latinko in davico. Kadar povzročajo vnetje ob-nebnte posebne vrste klic, tako imenovani gnojni koki, go-torimo o angini. Omeniti pa HOROSKOP ZA DANES-- ima angino, spoznamo že sko-ro po glasu. Bolečine se pojavijo že takoj v začetku obolenja, ie celo preden mandelj, ni zatečejo. Vsak požirek, vsak grižljaj povzroča bolečine, ki pogosto izžarevajo v u-ho. Te bolezenske znake spremlja povišana telesna temperatura, ki se v kratkem ia$u dvigne do občutne višine. Nekateri bolniki tožijo nad neprestanim slinjenjem, drugi se pritožujejo, da jim je grlo presuho. Neprijeten zadah iz ust je stalen spremljevalec angine. Običajno angina ni nevarno obolenje in se ozdravi v nekaj dneh brez neljubih posledic. Toda vedeti moramo, da se lahko vsaka ie tako nedolžna angina vsak čas zaradi nenadnega bolezen-moramo, da povzroča vnetje ckega preokreta spremeni in bezgavk poleg kužnih kali tu- utegne ogrožat i življenje, po- di vdihavanje dražečih plinov tn podobno. Angina je predvsem bolezen mlajiih ljudi, v poznejših letih postaja vedno redkejša, najbrž zaradi nastale imunitete. Mnogo ljudi oboli za angino zelo pogosto, tako da lahko govorimo o posebni dovzetnosti nekaterih za to bolezen. Angina je kaj pogosta prikazen spomladi tn jeseni ter nastopa posebno rada kot posledica prehlada. Utrjeni ljudje jo le redko staknejo. Včasih se javlja tudi v oblile- lahkih epidemij, zlasti tam, kjer prebiva mnogo ljudi v istem prostoru. Angina povzroča bolniku značilne težave pri govorjenju in požiranju. Bolnika, ki KRežihov vtr- . deržavnim prebivavcem je pripušeno v vsim po svoji k,. in vesti živeti, vsacimu je tudi osebna ali peršon-na svo-n°»t zagotovljena. ^'“stljivi Cesar Ferdinand so dovolili, de prihodnjič se bojo ta** v*ake bukvice ali časopisi v natis dati. brez da bi jo Kos i! kakor dosihmal tiskarni sodnici pokazati in od nje * bo dovolenje natisa dobiti. «N» ®’eiw«is. urednik »Novic« in tovarš prve korapamje lb»*fP danes pričeli graditi. Jutri pričetek večernega tečaja V sredo 15. oktobra se bo pričel v osnovni šoli v Doberdobu večerni tečaj po-iol-ske vzgoje. Pouk bo vsak dan Od 18. ure do 20.30 razen ob sobotah, ko je prost dan. V Doberdobu bo tečaj za tiste Odrasle osebe, ki nimajo -šolskega spričevala višje osnovne šole, in pa za tiste, ki to spričevalo imajo Da bi si radi razširili svoje znanje. «»------- Tudi v Gorici vidljiv program RTV Ljubljana Tudi v Gorici je vladalo veliko zanimanje za prvo oddajo ljubljanske radiotelevizije. Nekateri lastniki televizorjev so v soboto z velikim prizadevanjem skušali sprejemati oddajo RTV Ljubljana, vendar se je to doslej, kolikor nam je uspelo izvedeti, posrečilo samo enemu lastniku televizorja, ki je horizontalno anteno primerno obrnil proti Nanosu. Ce bi tudi drugi lastniki televizorjev poskušali obračati anteno, bi morda tudi njim u-spelo sprejemati program ljubljanske RTV. Precej mrtev potek občinskih volitev Tol! 1 na udeležba znaša 909H3 odst* Had 10.000 volivcev ni glasovalo Od skupno 209.479 vpisanih volivcev je glasovalo le 189.868, med njimi 84.461 moških in 105.407 žensk - Volilna udeležba na letošnjih državnozborskih volitvah je znašalo 96,22 odst., ob zadnjih občinskih volitvah pa 91.37 odst., to je za 0,74 odst. več kot sedaj - • mrpli dveJB* zdrav, saj je se ^tina letoma plesal za sv. in pravi, da bo zadnji zaplesal spet za s^* Zaključek tedna ki je bil posvečen knjižnicam V nedeljo se je s konferenco dr. Stelia Crisoma zaključil v Gorici teden, ki je bil posvečen knjižnicam. Predavanja dr. Crisoma so se udeležili vsi najvišji predstavniki javnega in kulturnega življenja naše pokrajine na čelu s prefektom, kvestorjem, šolskim proveditorjem in drugimi. Uvodno besedo je’ spregovoril dr. Guido Manzini, di- 4 : ^riški\i»Ac\ lektor v>adi*e in megt*entni1V ‘ličeč M a 4zT srda žeh r.ice, ki je predavatelju podaril izvod del goriškega književnika Carla Michelsteadter-J»- r. W mm iiiiii hi iiiiiiiiiiiiitiiiiiiii u iii iiitiiiiiiiuiiiiiitii m tiiiiuiiatiiiiii umni tiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiitti mi «Dežurna služba> v Prosvetni dvorani PričeteK nove gledališke sezone Gledališče si je ustvarilo že lep krog rednih obiskovalcev Korn preveč smrdi Z današnjim 'dnem bo županstvo pričelo kopati jarke za kanalizacijo v UT. Ciconi •m(MIIHIIHIItM*IMMMIIIIIIIIHIIIIIIHII*IIIIMIIIIIIIMIMIHHI*MIII»HIWH*IMIH#WMHIIMIIIIMIMIWM Prihodnji četrtek V Verdijevem gledališču četrti simfonični koncert V četrtek bo na sporedu v goriškem Verdijevem gledališču četrti simfonični koncert tržaškega filharmoničnega orkestra, ki ga bo tokrat dirigiral Santi Di Stefano ob sodelovanju pianista Juerga von Vintschgerja. Na sporedu so tokrat glasbeni odlomki Bellinija, Eu-iambia, Straussa, Mozarta, piz-zettija in Nussija. Od slednjega bodo predvajali «Kotorske plese*, glasbeno delo, ki ga je mladi švicarski komponist u-glasbil leta 1955 ob priliki nekega svojega potovanja po Jugoslaviji. Delo je prepreženo s folklornimi motivi. Vstopnice za četrtkov koncert so v prodaji pri blagajni gledališča vsalk dan od 11.30 do 13. ure in od 18. ure dalje. Vstopnice so po 350 in po 200 lir. Predavanje Mikule Letiča Na povabilo Zveze slovenskih prosvetnih društev bo tržaški humorist Mikula Letič v nedeljo 19. oktobra ob 16.30 v prosvetni dvorani predaval viz svoje torbe*. Ker je Mikula Letič goriškemu občinstvu znan gost, saj ga je pred časom med nekim predavanjem o svojih doživetjih zelo zabaval, smo prepričani, da bo imel tudi tokrat veliko poslušalcev. Vstop je prost. trenutek, da se otroci zaščitijo pred to boleznijo. Nova bencinska nakazila Trgovinska zbornica je sporočila, da je prenehala izdajati sledeča bencinska nakazila proste cone: nakazilo za 5 litrov je zelene barve, za 10 litrov pa sive barve. Ta nakazila so veljaVna do konca tekočega meseca. S 1. oktobrom ie pričela izdajati nova nakazila, in sicer za 5 litrov nakazila rjave barve, za 10 i.trov vijoličaste barve. «»------- Cesti zaprti za promet Z nedeljskim gostovanjem Slovenskega narodnega gledališča iz Trsta, ki je uprizorilo dramo »Dežurna služba« poljskega pisatelja Jerzyja Lutov-skega, se pričenja gledališka sezona na Goriškem, v kateri se bomo v krutkih presledkih zopet srečavali z našimi starimi znanci pri SNG, ki jih poznamo iz prejšnjih nastopov na goriškem, pa tudi okoliških odrih. Prepričani smo, evenci ta mo, saj smo se na gostovanja SNG tako navadili, da bi nam brez njih nekaj gnanjkalg. « V nedeljo sta bili v Prosvetli dt orani v Gonci dve predstavi TDežu^jie"4lflAeir, )fi %ta tud še dokaj dobro obiskani, če vzamemo v poštev okoliščine, v katerih sta bili uprizorjeni: trgatev v Brdih in naliv, ki je trajal do pričetka večerne predstave. Kljub nesrečnemu dnevu pa je predstava vendarle dokazala, da si je SNG ustvarilo v Gorici zvest krog obiskovalcev, kar je vsekakor razveseljivo dejstvo. »»------- Zaslužena zmaga Juventine proti Cormonese Juventina je imela v nedeljo v gosteh močno enajstori-co Cormonese, ki je bila prejšnjo nedeljo na lestvici precej pred Juventino. Kljub dvema izgubljenima tekmama Juventina ni pokazala niti najmanjšega obupa. Napadala je vse od začetka in zabila kar štiri gole, prejela pa samo enega. Njena premoč se je kazala tudi v številu kotov: 3:1. Smrtna nesreča v nedeljo v Ažli V Ažli je prišlo Po poluradnih podatkih, ki jih Je objavila prefektura, je v tržaški občini glasovalo ob letošnjih občinskih volitvah 189.868 volivcev od skupno 209.479 vpisanih volivcev, kar pomeni 90,63 odst. Med volivci je bilo 84.461 moških in 105.407 žensk, kar pomeni, da je glasovalo več žensk kot moških. V primerjavi z zadnjimi občinskimi volitvami je volilna udeležba letos nekoliko nižja, saj so leta 1956 zabeležili 91,37 odst. udeležbo vseh volivcev. Ce pa primerjamo sedanjo volilno udeležbo s političnimi volitvami 25. maja letos, je odstotek ob sedanjih občinskih volitvah zelo nizek, saj so ob političnih volitvah zabeležili v tržaški občini 96,22-odstotno volilno udeležbo. Nezanimanje in mrtvilo, ki -je karakteriziralo volilno kam- panjo za nove občinske volitve, je prišlo do izraza tudi ob volitvah samih. Nikoli še nismo namreč zabeležili manjšega odstotka volivcev kot ob sedanjih volitvah, ko je eno uro pred zaključkom volitev glasovalo pa neuradnih podatkih le 87 odstotkov vseh vpisanih volivcev, medtem ko je ob državnozborskih volitvah ob i-stem času znašal odstotek 95 odst. vseh vpisanih volivcev. Se slabši položaj pa je bil tri ure pred zaključkom volitev, in sicer ob 11. uri, ko je od skupno 209.479 vpisanih volivcev glasovalo le 173.882 Tržačanov, kar pomeni 83 odst. in 10 odst. manj kot ob državnozborskih volitvah 25. maja letos. Volitve so tako v mestu kot na podeželju mirno potekale. Volišča so se v nedeljo odprla v glavnem ok.oli 7. ure, toda do 11. ure je glasoval le malenkostni odstotek volivcev, kar je bil sicer običajen pbjav zaletel Robert Juša iz Pontja-ka. Oba motociklista sta zaradi trčenja izavozila s ceste; na njej je ostal samo Silvan Koren, ki je tako močno udaril z glavo ob asfalt, da je izgubil zavest. Z avtomobilom so ga takoj odpeljali v čedadsko bolnišnico, vendar je umrl že med potjo. «»------- «»------ DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Villa San Giu-sto, Korzo Italia 106, tel. 31-51. «»------ TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 22 stopinj ob 12. uri, i ajnižjo pa 14,6 stopinje ob 4.15. * , 99-letni Martin Stoka s Kontavela na volišču na Proseku, iiiiiiiiiiiMliiiiiiiiiiilil»imninHo-stopno izseljevanje, ki na zunaj ni tako vidno, praktični rezultati pa niso nič drugačni. Razumljivo je, da priseljevanje in izseljevanje povzroča tudi globoke posledice na strukturo prebivalstva, da i* ma določene bistvene posledice na politično orientacijo prebivalcev, na stopnjo izobraženosti, kvalifikacij itd. Niso neupravičene ugotovit. sprememb strukture prebival-1 ve, da se iz Trsta izseljuje stva, saj se zgornji podatki o predvsem mladina in med njo izseljencih in priseljencih na-1 visoko kvalificirani delavci, ce na celotni tržaški organi zem. Točnih podatkov o teh pojavih ni na razpolago, ker jih je mogoče statistično točno u-gotoviti samo s popisom prebivalstva, ki Pa je bilo novembra 1951. leta in so takrat m podatki, že prestari, da bi odražali te najnovejše pojave. Določeno sliko pa nudijo podatki statistične ankete, k jo je priredil 21. aprila 1956 statistični urad komisariata in kjer lahko ugotovimo da je bilo med brezposelnimi 9234 oseb z osnovnošolsko ali nobeno izobrazbo ob vseh dosedanjih volitvah. Toda tudi po 11. uri ko je bil prihod na volišča nekoliko večji, niso dosegli onih odstotkov, ki so bili za opoldansko uro sicer običajni. Na nekaterih voliščih so namreč zabeležili ob 12. uri komaj 20 odstotkov oddanih glasov in le v nekaterih primerih je ta odstotek znašal 4Q odstotkov. Nekoliko boljši je bil položaj na podeželju, predvsem v Križu in na Proseku, medtem ko so nizke odstotke oddanih glasov zabeležili na Opčinah, v Bazovici itd. V prvih popoldanskih urah so na voliščih v glavnem počivali, kajti udeležba volivcev je bila minimalna. Sele o-koli 17. ure je začelo na volišča prihajati nekaj več ljudi, največ pa okoli 19. ure. Kljub temu je odstotek oddanih glasov ostal nizek, saj so na primer na volišču 293 v Bazovici zabeležili ob 19. uri komaj 55 odstotkov oddanih glasov. Ob 22. uri je bilo na vseh voliščih oddanih 76,76 odst. glasov. Tako nizkega odstotka oddanih glasov ob prvem dnevu volitev nismo še nikoli zabeležili. Položaj se je začel boljšati v ponedeljek dopoldne, ko je bilo po vseh voliščih med 10. in II. pro mnogo volivcev, ki so čakali celo v vrsti, da o-pravijo svojo dolžnost. Po uradnih podatkih vladnega generalnega komisarja je ob 11. uri, to je tri ure pred zaključkom volitev/ glasovalo le 83 odst. vseh vpisanih volivcev. Tako je v Rojanu na volišču 170 glasovalo od 680 vpisanih le 570 volivcev, na voliščih 264 in 266 v Skorklji 1157 od skupno 1395 vpisanih volivcev, na voliščih 278 in 277 na Greti so manjkali glasovi 200 volivcev, na volišču 279 v Barkovljah je od 741 vpisanih volivcev glasovalo 635, v lice ju Dante, kjer so bila volišča 24. 25, 27, 28, 43 in 44, je od skupno 3785 vpisanih volivcev glasovalo le 3148 itd. Nekoliko boljši je bil položaj v zgornji tržaški okolici, kjer je odstotek skoraj v vseh primerih presegel število 90. Tako je na primer v Bazovici na volišču 293 glasovalo ob 11. uri 575 volivcev od skupno 623 vpisanih, kar pomeni približno 92 odst., v Križu je odstotek prav tako presegel 90 in na 4 voliščih na Opčinah tudi. Kronika ni zabeležila poseb. nih dogodkov na voliščih. O-menimo pa lahko potek volitev v bolnišnicah in podpornih ustanovah, kjer so delovala leteča volišča. Bolnike, ki se ne morejo premakniti s postelje, je obiskala leteča volilna komisija in tako so tudi ti na postelji lahko oddali svoj glas. Potem lahko tudi o-menimo, da je na volišču 305 v nedeljo glasovalo 13 slepih volivcev, ki so jih seveda spremljale pooblaščene osebe. Pred volišči so se večkrat u-stavili tudi avtomobili Rdečega križa, ki so prevažali invalide in hudo bolne osebe. Rdeči križ je dal namreč na razpolago 6 rešilnih avtomobilov, s katerimi so v nedeljo prepeljali kakih 100 volivcev, in sicer okoli 70 iz zasebnih stanovanj, 30 pa iz bolnišnice oziroma sanatorijev. Volivci, predvsem stari in bolni, pa so se lahko poslužili tudi zasebnih avtomobilov, ki so jih da- iiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHiiiliiiitiiii Odpadla seja pokrajinskega sveta Sinoči ni bilo napovedane seje tržaškega pokrajinskega sveta, katere sklicanje je predvideval pravilnik, ker ni bilo prisotno potrebno število pokrajinskih svetovalcev, da bi bili sklepčni. Seja je odpadla, ker je večina svetovalcev za- le na razpolago razne stranke. Omenimo naj še dogodek s Proseka, kjer je kmalu po 11. uri prišel na volišče 99 let SSŠIiilllllli Bolnik voli na volišču kar na postelji ICO stari Martin Stok5 s Kontove- | a drugo leto, kp pTi- la, najstarejši slovenski voli- l*>t Seveda smo izkop* si„i vec. Predsedniku volišča se je predstavil s starim dokumentom še iz časa ranjke Avstrije in seveda vzbudil splošno pozornost vseh, ki so bili takrat na volišču. Martin Stoka je upokojen železničar in že 60 let uživa pokojnino, saj je bil upokojen še pod Avstrijo. Kljub izredno visoki starosti pa je še vedno čil in let. Seveda smo p11"**"" Jivi, liko in ga vPras,aIl'„:,.0ko st*" da je učakal tako V rost. Ni nam poveagi ^ posebnega recepta. « jn stvo je. da še danes car)0>, sicer cigarete jn r*d pije vino. a le d0™3.0 zavije tu pa tam se l , da®1 gostilno. No, želim0 h* ■ jn ga srečali spet na.v0'0 bodo sicer čez štiri Jeta,.^ ii«"" nove občinske volitve. .............................................................................1 m««1 IMIlimlllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIMIUIIIHIMIIIimil | PISMA UREDNIŠTVO Natečaj prefekture ,, Prefektura je razpisala,1 natečaj za izpite za izdajo potrdil za vzdrževanje dvigal, kot to predvideva člen 5 zakona od 24. oktobra 1942 št. 1415. Interesenti, ki hočejo na- posiena z občinskimi volltva-praviti teoretični in praktični izpit, morajo predložiti do 15 novembra prošnjo na kolko-vanem papirju, kateri morajo bifi priložena: potrdilo o rojstvu, kazenski list, eventualno potrdilo specializiranega podjetja in fotografija s podpisom, overovljenim po županu ali notarju. Razpis natečaja bo razobe-šen 30 dni na oglasnih deskah občin ozemlja. mi. sr StVdna ali Skedenj ? Slovenski izraz za nemško besedo d as Schonen je varovanje; ščednja, tako čitamo v Wolfovem slovensko-nemškem slovarju; za glagol schonen, va. rovati, pri miru pustiti, gledati na kaj, da se ne poškoduje, pa dobimo tam staroslovanski (altsl.) izraz ščedili. WoI-fov 'slovar je bil tiskan leta 1S60, sestavljali so ga torej pred sto leti in ie takrat je. bila beseda ščednja zastarela, kar je označeno s križcem, nič čudnega torej, da nekdanji naši pisatelji i« časnikarji niso razumeli pomenu besede ozira. ma imena Sčedna, kakor imenujejo domačini svojo vas in kakor jo imenuje tudi ves Breg in istrska Benečija. Jožef Godina-Vrdelski, na primer, jo v suoji, leta 1H70 izdani knjigi sOpis in zgodovina Trsta in njegove okolice* imenuje Skedna. Od Skedne do Skednja pa je en sam korak. In res rabi Matija Sila v svoji leta 1HK2 izdani zgodovini Trsta in okolice, ki se je istega leta priobčevala kot podlistek v #Edinosti», zraven Sčedne tudi Skedenj. Godina-Vrdelski je gotovo domneval, da se je v narečju šk pred e omehčal v šč in je Sčedno «popra«il» v Skedno ali, kakor priča slovar, ni tega omehčanja izvršilo naše narečje, marveč smo ga podedo. vali od naših starodavnih pr a. dedov, ki niso v tem primeru omehčali sk ampak št v šč, kar nam bo jasno, ako primerjamo staroslovenski ščedi. ti z novoslovenskim ščititi in hrvatskim štititi. Isti pomen in isto omehčanje najdemo tudi pri znanem poljskem ob morskem mestu Sčečin, ki ga Nemci imenujejo Stettin in izgovarjajo Stetin, podoben pri. mer je tudi Studenec — Sče-denc, k raj v Sčedni, torej št omehčan v šč, kar dokazuje, da so Nemci svoj Stettin posneli od starih Slovanov, to velja tudi za italijansko ime Servo'a, ki je prevod staroslo. venske Sčedne. O tej zadevi je v prejšnjem mesecu pisal Rodolfa Desillia v italijanskem dnevniku (sil Piccolo*, 11. 9. 1958). Tam čitamo, da je bil ščedenski grič v starih časih pokrit z gostim gozdom in da obo^!?. I je bil scon tutta P^jie d1' nn »tucus* sacro a Q Siji«"' vinila chiamato nnene jjt lae, da cui p er corruz - -0ias jetno kraj posvečen žanstvom in im eno u® jjzio«* lae itd.). sAnche Ijh.^ d> slovena (Skedenj) a potie'1' i i„ (Tudis[.„it Prizor z volišča V Barov*« S’:etna (boscol*. (Tudi sko nazvanje Skedenj od Sčetne — 90Z na zvrst gozda, in SjtPpoSi,e‘ to je zavarovan g°~ 'tarod<>' " „ ri®1! ali četi bogovom, seveda vanskim bogovom in , r0Va I- • - *-»• *• • MtCfl U - -.tl skim. Rimljani niso svojim bogovom v 0 jim ih, ali 1 ampak so jim žr patit60!' templjih, na primer ,gked-v Rimu. Gaj v Sčedni^ zdaj. njn) je bil gotovo "j* . c«k griča, tam, kjer je si"' kev in kjer je bila ne rodovna kapelica. Se v jj« našega stoletja sta «' dna velika oreha tn pa. »Zraven Lipice je _„Mi X Gaja, ki po imenu p, j moral biti nekdaj 9J’'s S« zavarovan gozdi). stran 24). d jetrne Sčedna ni '' razen oddaljenega o s«im majo tudi goriška f g 's , ki se imenuje Sčedna ^ ,e verjanski občini. Zak srftC torej tudi mi Sčedenci li ponašati s staros g slavnega češkega in>e"'.. ja Safari'a, da )e * 5I01' najstarejša zgodovi nov». __ nnV^ DRAGO GOE -«»------ delu Nesreča na — te koviP iis Sredi čiščenja * G\d» strehe skladišča v Čozz’„ai je 60-letni Edoard . zjut 1 Ul. Koštalunga vceral ptie izgubil ravnotezje...ne na ^t. irnh metrov višine ^ ri »i ie zl° A ■ makedonskega naroda odtj v rod It« je minilo 17 let 'Ktobrskega dne, 5pomKif^epu 1&rvi* počila sR^PUŠka makedon-sistov V wSt0v in antifa-lev j2r,rJx>J.u za osvobodi-«alij^h ntšmrMro- %n«iHk ,111 bolgarsko-&judesetletnem raz-?k Dr. e Je narodni doho-v , 6al za 82,1 odstot-razdobju so v ,.^Voi investirali za If^Podarstva 220 mimiko arjev- Zgradili so V tem1 objektov tirn°mstlazd(>bju naglega e bovo Ba Preroda se je a s?k°j, k tudi v kmetij- ^etu^ubju, ki smo ga ° inriSo Povečali povr-s! v«č u^Usirljvicih kultur Kot 54.0.00 hektarov. li. Wam*oiau 4-400 ha n0-jj^ili južnih vinogradov. bektai 1 ^ ohria,dniih nekaj le-■ izdelali 4.400 ha no- namakalne na-, Katerimi namaka- irov površi- ^. Pft^^bjih desetih le- fi°tacSp izdelali take ti-Uo u.J“ke naprave, da namakali 105 Ti«0 h*w0V' osuševali pa h, »i„.*{taro\ novršifte. tnit1 Mvi'^',arov površine. 5r jV>aE prerodom se je Makedonija prerajala tudi kulturno. Takoj po osvoboditvi se je začela bitka na vseh frontah — izdali so prvi abecednik in ustanovili prvo jnd-kedonsko univerzo, naučili so pisati mnogo prebivalcev, hkrati pa osnovali balet in filharmonijo, začeli so tiskati prve letake v makedonskem jeziku pa tudi pisati sodobne romane, v materinem jeziku so posneli prve Umetniške filme in izdali prvi makedonski slovar. Pred vojno je imela Makedonija 843 osnovnih šol, lani pa že več kot 1.500 s 5,500 makedonskimi učitelji. V šolskem letu 1938-39 je imela 22 nižjih strokovnih šol z 2180 učenci, v šolskem letu 1956-57 pa 39 takih šol s 6765 učenci. Pred vojno je imela 3 srednje trakovne šole s 484 učenci, danes jih ima 16 z okrog 5000 učenci. Skopljanska univerza ima več kot 6.000 slušateljev, .diplomiralo pa jih je že več kot 1.500. To je samo nekaj podatkov, ki kažejo, kaj vse so že naredili v Makedoniji v tem naglem tempu gospodarskega in kulturnega razvoja in kaj morajo še storiti. Vidimo, da so poglavitne težave že premagali, da se je Makedonija že izvlekla iz stoletne zaostalosti in da naglo koraka novim zmagam naproti, da ni več daleč dan, ko se bo uvrstila med močno razvita področja, gledano v evropskem merilu. Kaj pa naj rečemo v teh prazničnih dneh o obljubah voditeljev bolgarske komunistične partije, da nameravajo kmalu osvoboditi makedonski narod «iz revščine in slepe ulice, kamor so ga zavlekli sedanji jugoslovanski voditelji*? Lahko rečemo, da je tokrat bolj glasno kakor kdajkoli poprej spregovorila v teh bolgarskih «mar-ksistih* abdulhamidovska, f erdinandovsko - borisovska, sanštefanska minulost, da so spregovorili velikobolgar-sld šovinisti. To, kar pišejo zdaj v bolgarskih caso-piših in kar govore nekateri odgovorni bolgarski voditelji, lahko najdemo v predvojnem reakcionarnem bolgarskem tisku, lahko najdemo v fašističnih časopisih izza časa vojne in v govorih najrazličnejših bolgarskih šovinistov. ' Verjetno pravega lica bolgarskih «intemacionali-stov», pa celo same sedanje protijugoslovanske in protisocialistične gonje nič tako javno ne odkriva kakor ti izpadi, ko zanikujejo obstoj makedonskega naroda in makedonskega jezika. V bistvu pomeni to revanšo, obujanje ozemeljskih zahtev nasproti Makedoniji; to je poziv, naj bi se povrnili v temno minulost, iz katere se je rešil makedonski narod v hudem boju in se otresel vseh takih «osrečevalcev». Toda ne posebno daljna minulost priča, da je takšna politika revanše, kakršno izvajajo bolgarski voditelji, prinesla že nekajkrat hude posledice tudi samemu bolgarskemu narodu in poslabšala razmere v tem delu sveta. Makedonski narod bo skupaj z drugimi jugoslovanskimi narodi mimo hodil svojo pot socialistične vraditve in se še naprej trudil za gospodarski in kulturni napredek. Saj se kolo zgodovine ne more zavrteti nazaj, pa četudi se tisti, ki' bi to radi storili, odevajo v ^marksistično* ogrinjalo. TOSO POPOVSKI O,- Titov govor v Zenici (Nadaljevanje t 1. strani) zlasti po-imajo pri h ovc in podob- Cedalje bolj prihaja do izraza to, da mir zdaj vendarle ni odvisen od peSoice odgovornih ljudi, marveč da je odvisen od javnega mnenja vsega sveta, od vseh miroljubnih narodov. Od njih j* to odvisno, ne pa od kakega politika, ki misli, da labko doseže svoje cilje, če ima zdaj premoč v oborožitvi. Moti se vsak, kdor misli, da bi lahko zdaj z vojno uresničil svoje oilje. Zato menim, da je nevarnost vojne eelo majhna prav zato, ker človeštvo zelo budno spremlja vse, kar se dogaja. Seveda ne moremo kratko malo reči, da vojne ne bo, marveč si moramo vsi prizadevati, da ne pride do nje. Naša dežela dela za to in se zavzema za to na mednarodnem torišču, zavzema se v Združenih narodih, bori se proti vojni in dokazuje, da je aktivna koeksistenca edini izhod iz sedanjega položaja. Naša dežela se zavzema za ureditev posameznih problemov in prispeva posamezne predloge. O njih včasih slišimo, včasih pa ne slišimo. Jugoslavija je majhna dežela, i-ma pa svoj glas v svetu. Ta glas je močan zato, ker ne predstavlja samo tega, kar mislimo mi voditelji, marveč tisto, kar misli vse naše ljud- stvo. Zelo dobro je znano, da naše ljudstvo noče vojne, marveč da hoče mir, da hoče sodelovanje x vsemi narodi sveta, ne glede na njihove sisteme, da se hoče v miru razvijati. Tovariši in tovarišice! Videli ste, da je bil nedavno položaj na Bližnjem in Srednjem vzhodu zelo napet. Zdaj je napet' na Daljnem vzhodu. In vendar se je to nekako u-redilo. Na Bližnjem vzhodu se je uredilo ugodno: ni se še vse docela pomirilo, toda to nam je dokajšen kažipot, da ljudje vendarle mislijo na to^ da se vojna ne splača, da bi ta stvar presegla meje krajevnega spopada in da bi se lahko spremenila v svetovni požar. Tam seveda še ni vse urejeno; še vedno vidimo razna presnavljanja, še zmerom razne spremembe. Vse to je v bujnem poletu; mnogi kolonialni narodi se hočejo o-tiesti kolonialnega jarma, hočejo biti svoji gospodarji na svojih tleh, hočejo si sami u-pravljati; tiste kolonialne sile, ki gospodarijo ondi že desetletja, nekatere pa tudi stoletja, pa se težko odpovedo svojim kolonialnim posestim. Zato grozi nevarnost, da pride do vojnega spopada. Kolonialno vprašanje je zdaj zelo kočljivo, hkrati pa je tu močan eleihent vojne nevarnosti V to «škatlo» so spravili aparate za registriranje in prenašanje iz rakete, ki je bila izstreljena proti Luni. Škatla je bila vdelana v zgornji konec rakete. llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHHMUHlIUHIIMUlllllllllllllUIIIUUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIliailllllHIIIIIIIIIIIUIIIIinilttHIIIIIIIfllllllltlllllll Še reč hot deset dni do iziroUti?e noi/et»a poglavarja Po včerajšnjem pogrebu papeža Pija XII. ostanejo le sejpriprave M Rimu se zbirajo kardinali, ki bodo volili novega papeža, te dni pa se bodo zbrali tudi nekateri zunanji ministri in drngi politiki RIM, 13. — V baziliki sv. Petra so danes pokopali papeža Pija XII. Pokopu so prisostvovali le kardinali, ki so do tedaj prišli v Rim, odličniki papeževe kurije, dip somatski predstavniki ter predstavniki rimskega patriciata in sorodniki. Že ob 11,45 so z zvočniki obvestili množico, da se bo cerkev zaprla. Tisti ki so bili v cerkvi, so še lahko šli mimo papeževega katafalka, drugim so se pa zaprla vrata in tako jih je kakih 50.000 ostalo, ne da bi mogli zadnjič pozdraviti svojega verskega poglavarja. Pogreb v cerkvi je prenašala televizija in vatikanska radijska postaja, ki je bila priključena na RAI. Pokojnika so prenesli najprej na manjši mrtvaški oder blizu nekega oltarja, kjer *o bili pripravljeni prostori za odličnike, tki so smeli prisostvovati pogrebnim obredom. Y vrsti je sedelo tudi 19 na vzočih kardinalov, posebej pa še trije s funkcijami: Tisse-rant, Aloiši Masella in Tede-schini. Pogrebne svečanosti ie opravljal nadškof Van Lierde, ki je imel pri pokojnem papežu važno funkcijo. Poleg obredriih molitev je bil v latinščini prečitan tudi govor o pokojniku, kjer se ponavljajo poleg naštevanja drugih vrlin, pokojnika tudi nekatere trditve o velikanskih pokojnikovih zaslugah za mir, ki smo jih v zadnjih dneh dostikrat slišali z nekaterih strani. V takem smislu je tudi sestavljen eden od napisov na krsti. Ko so papeža vsi kardinali pokropili, so ceremoniarji zaprli vse tri krste, v katerih je položeno truplo papeža Pacel-lija. Se prej pa so v krsto položili tudi vrečico, z novci, ki1-’ so bili kovani v 19 letih papeževega vladanja. Pa tudi pergament z govorom, ki so ga malo prej brali, je v posebni šatulji vložen v krsto. Truplo počiva v krsti iz ci-presovine. Ta krsta je vlože- ............... Razprava proti Simoni Deschamps Obtoženka labko konča na giljotini Ker je eden obtožencev v zaporu umrl, bo delo na razpravi še bolj zapleteno 1)1%, > Srbijo v Make-tjJJ6 tg trudijo, da 'ih^jtrai« a gospodarsko C11 Ja ® razvijala, pred-t^ho industrije. In? o ^hstruirano «teo-^fnem značaju %i ^229 so povsem in na jih Jard dinarjev, VtU Wm?ltiral1 v raz' tč>6ii6t>u 57> je odpadlo it j? ebivalstva, ki se ^Kmetijstvom, se '■i K.Mgj. la vse prebival-0ri5(°n*je zmanjšalo Kr*1-v V v lefcu to« nn 3iVuy. letu 1956. 9 ite’ da bo v raz-1961 tempo |T(j j razvoja še ^•bilii estlrali bodo še N»V dinarjev, od rNti0(l 87’5 n'Ul' Nii ®lj i?eb predvidenih •c 8(j i* dobila Make-^^Ujardftdov tederacl- * Bospodarskifn vee o (Nadaljevanje s 3. strani) vsako odvečno govorjenje in petje mu razdraži vrat. Taki ljudje niso le stalno podvrženi vnetju mandeljnov, ampak so v stalni nevarnosti, da se iz tega vnetja izcimi kaka resna komplikacija. Angino zdravimo predvsem k potenjem, lipovim čajem ter aspirinom, Bolnika spravimo v posteljo ter skrbno pazimo, da se ne prehladi. Vrat ovijamo s toplimi aii mrzlimi obkladki ter izpiramo usta » kamiličnim ali slezovim čajem ati pa z raztopino vodikovega prekisa. Tudi sulfa-midni preparati ter penicilinski bonboni so zelo priporoč’ Ijivi, seveda jih pa ne smemo jemati brez zdravnikovega naročila i rt fconttole. Pri kroničnem vnetju pride v pošte« kirurSko odstranjenje obneb-nic, kqr se izvrši brez večjih nevarnosti in bolečin. Razume se pa, da je treba odloči’ le v za operacijo prepustiti zdravniku Dr. S. B. PARIZ, 13. — Pred enim pa. riških porotnih sodišč «e je danes začela razprava proti gol spe Simone Deschamps, ki je 21. maja lani zvečer skupno z doktorjem Evenoujem, s katerim je imela ljubavne odno-se, zabodla njegovo ženo. Zlo. čin, ki je že tedaj vzbudil splošno ogorčenje, bo ponovno postal predmet zanimanja, ker bo sodišče moralo pojasniti vr. sto temnih točk v zvezi z njim. Zadeva se je zapletla tedaj, ko je preteklega februarja u-mrl v zaporu drugi krivec, ljubimec obtoženke A Obtoženka Deschamps se je v zaporu povsem spreobrnila in postala baje globoko verna ter pravi, da bi raje ostala v zaporu do smrti, kot prišla pred sodnike. Za to je sedaj prepozno, ven- dar se bo sodišče težko znašlo v zapleteni zadevi, ker je prvotno obtoženka prevzela, v prvi izjavi vso odgovornost nase, češ da ni ona le izvršilen umora, pač pa da je prva dala pobudo zanj. Ko pa je prišla pred preiskovalnega sodnika, je svojo prvo izjavo umak. niia, češ da je bil dr. Evenou tisti, ki je dal pobudo za umor. Bistvo vse zadeve pa je vprav V tem m ker je eden izmed krivcev tega zločina že v grobu, bo težko priti do resnice, ker obtoženka v sedanjem stanju .prav gotovo ne bo mogla nuditi vseh elementov, ki so k zločinu privedli. Kolikor ji ne bo uspelo dokazati, da je pobuda prišla od njenega pokojnega ljubimca, bi se moglo zgoditi, da konča svoje življenje pod giljotino. na v svinčeno, 4 mm debelo krsto, ki sama tehta nad štiri stote. In tretja, zunanja krsta, pa je iz bresta. Ko so krste zaprli, so jih tudi zapečatili. S posebnim vožičkom so potem prepeljali krsto k mestu, kjer je bila postavljena posebna priprava, da so jo ’ah-ko spustili v kripto. Ko so jo namestili, so jo tudi takoj zazidali s pregrajo opeke. Vendar pa to mesto ni dokončno, temveč bodo pozneje ostanke Pija XII. preložili. Pogreb, ki se je pričel ob 16. uri, se je končal po 18. Medtem ko je bilo že 22 kardinalov zbranih ob papeževem po-grebu, pa so nekateri že danes prispeli, ki se sicer niso vej utegnili udeležiti pogreba, pač pa so prišli zaradi konkiava. Konklave se bo pričel šele 25. t.m. in nekateri kardinali bodo res prišli nekoliko pozneje, večina jih pa le hoče biti v Rimu čimprej. Preden se bodo kardinali zaprli pred zunanjim svetom, si hočejo biti vendar glede marsičesa na jasnem. Nekaterim potovanje' zaradi oddaljenosti in starosti ni tako lahko, drugim je pa malenkost. Tako je na pr. palermski nadškof, kardinal Ruffini, od papeževe smrti sedaj že drugič z letalom v Rimu, medtem ko bo pa belgijski primas Van Roey v petek prvič potoval z letalom. Neki kardinal iz Cila bo potoval z letalom do Buenos Airesa, nato bo en dan počival, nadaljeval polet do Madrida, spet en dan počival in nato letel naprej do Rima. Francoz Grente, za katerega se je mislilo, da zaradi zdravja ne bo mogel priti, bo baje tudi 20. t.m. odpotoval v Rim. V sredo ali petek bo prispel poljski kardinal Wyszynsky. Prihodnjo nedeljo se bodo zaključile pogrebne svečanosti za papežem (ki trajajo vsega skupaj devet dni). Ob tej priložnosti se bodo zbrali v Rimu tudi razni ministri, ki bodo mogoče priložnost izrabili še za kaj drugega kot zgolj za protokolarno funkcijo. 2e pred časom je bil napovedan prihod Fosterja Dullesa, sedaj je pa sporočeno, da bodo na svečanost prispeli tudi Couve de Murvjlle, francoski zunanji minister, nadalje von Brentano, zahodnonemški zunanji minister ter predstavniki drugih vlad. Pred sodiščem dve zveri iz Sachsenliausena BONN, 13. — Danes se je V Bonnu pričel proces proti dvema človekoma, ki sta bila sedem let vodji koncentracijskega taborišča v Sachsenhause-nu. Obtožena sta, da sta «li-kvidirala« 11.000 oseb. To sta Gustav Sorge in Wilhelm Schubert, ki bo ju imenovali »Gustav Železni« in »Schubert Pištola«. L. 1947 ju je neko sovjetsko vojaško sodišče obsodilo na dosmrtno prisilno delo. poslana sta bila v Vor-kuto v Sibiriji. Januarja 1956 pa sta bila po sovjetsko-nem-škem sporazumu posiana v Nemčijo kot neamnestirana kriminalca. Sedaj je vso stvar vzelo v roke še nemško sodišče. Predsednik sodišča je ugotovil, da sta obtoženca v mnogih primerih ravnala premišljeno in brez nobenega’ usmiljenja. Zaslišanih bo 180 prič, kar bo trajalo najbrž do božiča. Ženskam ni doviljeno prisostvovati procesu. Zato je politika naše vlade in naših narodov takSna, da zagovarja pravico kolonialnih narodov, da si strni upravljajo. Mi smo proti kolonializmu. Mi imamo dobre stike z velesilami, tudi s takšnimi, ki i-rnajo svoje kolonije, vendar pa ne moremo svojih načel o-pustiti zaradi tega prijateljstva. Mi moramo svoja načela u-veljaviti zn biti pri tem dosledni. Pri tem imamo včasih Škodo, važno pa je, da ljudje razumejo, da takšnega svojega gledanja nikoli ne moremo opustiti. Tudi mi smo bili nekoč v takšnem položaju in tudi naši narodi so se nekoč tako boriK. Kako bi mogli sedaj mi, sinovi narodov, ki so toliko trpeli pod tujim jarmom, izdati težnje svojih prednikov in ne zanimati se Za druge narode, ki so v enakem položaju, v kakršnem smo bili nekoč tudi mi? Ne, mi tega ne moremo! Mi bomo tudi v prihodnje uveljavljali svojo politiko pravice slehernega naroda, da si sam upravlja, politiko koeksistence in sodelovanja med narodi. To nekaterim ni po volji, toda mi tako mislimo in tako bomo ravnali tudi v prihodnje. Tovariši in tovarišice! Da nes si seveda ne moremo kaj, da ne bi povedal nekaj tudi o naših stikih z nekaterimi sosednimi deželami, z deželami ljudske demokracije, s Sovjetsko zvezo itd. Tudi sami veste, kakšen je položaj. Na ša dežela je zdaj najbolj na padana dežela na svetu. Zal je spet prišlo do tega, da so določene ideološke razlike v mnenjih prenesli na državno linijo, čeprav govore, da tega ne žele prenest« na teren nedržavnih odnošajev. C« pa kdo po ideološki liniji psuje in nas imenuje izdajalce, plačance itd., tedaj to prehaja na teren državnih odnosov, ker vodimo državo. Ce smo v najtežavnejših trenutkih sveje novejše zgodovine, ko nam je grozila lakota, prosili in dobili določeno pomoč, tedaj nimajo pravice, da nas imenujejo plačance in izdajalce, ker nismo nikoli žrtvovali svojih načel. Mi smo zmerom govorili; Mi smo komunisti, mi smo socialisti, md u-resničujemo socialistično izgradnjo in nihče nima pravice, vmešavati se v naše notranje zadeve. Mi smo zmerom poudarjali, da se ne moremo izneveriti našim načelom zato, kep dobivamo pomoč. Obsojati je torej treba, da nam vzhodne dežele to očitajo in da nas zmerjajo z izrazi, kš so res sramotni. Reči moram, da so se zlasti zadnje čase pripetili čudni primeri. Dva naša soseda — sta že prešla na teren iredentizma, t. j. nastopila sta s teritorialnimi pretenzijami na eni nasproti Makedoniji, na drugi pa nasproti Kosovu in Metohiji. V kakšni zvezi, je to z ideološkimi trenji? To je najbolj groba vrsta iredentizma korburškega in zogujevske-ga značaja, tu ni nobene razlike. To ni v nobeni zvezi socialističnimi odnosi in z mo. ralo ljudi, ki zdaj te dežele upravljajo. Ali sploh pomislilo, kaj to pomeni, kakšen je odmev tega po svetu, v delav. skem razredu, kako to odmeva v naši deželi, med našimi r.arodi, če nastopajo s taks nimi stvarmi? Neki odgovorni bolgarski Voditelj je na primer odkrito zanikal pravico Makedom cev, da se imemyejo Makedonce, ker so baje Bolgari Makedonci pa pravijo: Mi smo Makedonci, ne pa Bolgari. Natn je želo zal, da je pil- J'- ‘,V1U ““‘i J*- i šlo tako daleč, da je to padlo I lami. m tako globoko. Poglejmo na primer naše sfike š Kitajsko. Nikoli ji nismo storili nič žalega. Po vojni smo se nenehoma zavzemali za to, da bi bila Kitajska zastopana v Združenih narodih. Nasproti Kitajski smo gojili najbolj prijateljska čustva, nikoli nismo Ugovorih o njej nobene slabe beaed*. In vendar so nas kitajski voditelji in tisk tako brezobzirno napadli in vendar nas nenehoma napadajo, ne vem zakaj. »Najbolj -žalostno pa je, da se je z r.ajvečjo deželo povezala najmanjša in da nas ti dve deželi skupaj napadata. To pa jima seveda ne bo mnogo pomagalo. Mi tega slovarja ne moremo uporabljati. Toda te besede jim bodo škodovale —i in škodujejo jim že zdaj. Hotel sem reči, da je pri r.as prišlo do prepričanja, da ie čas da bi to prenehalo. Vse poletje, skoraj pet mesecev smo molčali na takšne psovke, na takšne napade, ker smo mislili, da bo malo pihalo, potlej pa bo prenehalo. Ker pa vidimo, da niso prenehali, marveč še več, da so menili, da je to naša slabost, da mi ne smemo odgovoriti, in da so celo govorih. «Ne smejo odgovoriti, ker se boje svojega ljudstva, ker bi ljudstvo potem vedelo, kako mislimo o Jugoslaviji* — smo sklenili odgovoriti. Sklenili smo odgovoriti, tovariši in tovarišice. Toda ne s takšnimi besedami; vendar pa je človeku težko, kaj takega napisati, ker je to sramotna stvar. Mi imamo svoj slovar, mi pravimo. «Vi nimate prav v tem in tem; to je resnica, to pa ni resnica.« Mi ne psujemo, ker psovka ni lastnost kulturnih ljudi, to je lastno nekulturnim ljudem. Zdaj pa jim ni prav, da odgovarjamo. Zdaj pravijo: »Zdaj ste vi začeli stvar o-striti.« Kdo je začel ostriti? Vi ste v šestih mesecih napisali 670 člankov, ki bi zadostovali za več debelih knjig, da o radiu sploh ne govorimo. Mi smo na to molčali. Samo enkrat sem govoril o tem, v Labinu, in tedaj sem rekel, da to ni prav. Vendar pa moram reči, tovariši in tovarišice, da nas takšen položaj boli in da se čudimo, zakaj je tako. Mi namreč vemo, da narodi teh dežel niso sovražniki naše dežele. Mar ne bi mogli imeti boljših stikov? Mi želimo, da bi imeli boljše stike, mi bomo storili vse, da jim ne bomo dali povoda, da nas napadajo, in počakali bomo, da opuste te napade, ne bomo pa dovolili, da bi se našel pri nas kdo in o njih napi. sal, kar mu šine v glavo. Ljudje namreč včasih pišejo na široko, brez naše volje in vednosti ter nam kvarijo stvari. Tega ne bomo dopustih, ker naše ljudstvo ne želi spora; mi smo majhna dežela, živimo v soseščini in vemo, da to ne sme in ne more dolgo trajati. Nekega dne bodo od-nošaji boljši in to naj bi se zgodilo čimprej. Toda . našim r.ačelom se ne bomo izneve-lili. Ne bomo se izneverili stališču, da nihče nima pravice vmešavati se v naše zadeve, in da lahko sami upravljamo svojo deželo. Zelo radi bemo sprejeli od njih določene pozitivne stvari, ki so koristne za razvoj naše skupnosti, in zmerom bomo dovolili vsakomur, da pride pogledat, kako živimo; ne bomo se bahali, da smo boljši, ker želimo tudi njim čimvečji razvoj, ker bomo tudi mi imeli od tega korist. To, tovariši in tovarišice, je v kratkem vprašanje naših stikov s socialističnimi deže- KAIRO, 13. — Svet Arabske lige je danes nadaljeval svoje zasedanje, toda delegat ZAR ni bil navzoč. Na današnji tajni seji je svet soglasno sprejel resolucijo, v kateri obsoja ravnanje tunizijske delegacije. Svet je soglasno obsodil in zavrnil trditve tunizijskega delegata proti ZAR ali proti vsaki drugi arabski državi. Svet je tudi sklenil zbrisati izjave tunizijskega delegata iz zapisnikov seje ter je pozval predstavnika ZAR, naj znova zavzame mesto na seji. Preden je odložil nadaljeva- nje dela na jutri, Je svet zavrnil protest tunizijskega predstavnika, ki se je pritoževai, da ni mogel govoriti. Že v začetku seje so delegati Maroka, Iraka, Jemena, Libije, Libanona, Saudove A-rabije, Jordanije in Sudana obsodili ravnanje tunizijske delegacije. Tunizijsl^i delegat, y. .arabski ligi se je danes vrnil z letalom iz Kaira v Tunis še pred začetkom današnje seje sveta Arabske lige. Po mnenju opazovalcev je njegov odhod znak, da niso uspeli napori za reši- iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiniiifiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiifinii* Mednarodni sodnikov v kongres Rimu Delegacija vlade Je počastila mrtvega Pija XII. Od leve na desno so ministri: Colombo, Andreotti, predsednik Fanlani, Segni in Togni. RI>M, 13. — V kongresnih prostorih EUR v Rimu se nadaljujejo dela v zvezi s prvim mednarodnim kongresom sodnikov. V začetku so govorili o mednarodnih sodiščih in o nad. državnih sodiščih, o njihovem značaju in njihovem 'namenu, kot to izhaja iz raznih mednarodnih pogodb in konvencij in v zvezi z njihovo funkcionalnostjo ter morebitnim razvojem v bodoče. Prvi je govo. ril Avstrijec Fasching, ki je prikazal zgodovinski’ razvoj in bistvo mednarodnega sodstva in predlagal nekako stransko komisijo sestavljeno iz predstavnikov vseh držav, ki naj bi predstavljala vrhovno med. narodno sodišče. Nadalje je govoril o nujnosti poenostavitve osnovnih pravnih norm za re- ševanje mednarodnih sporov, tako da bi mednarodna sodna zaščita postala učinkovita. Go. voril je tudi predstavnik Brazilije Tenorio, ki je govoril o univerzalnosti .sodstva. Besedo so nato prevzeli še francoaki, zahodnonemški in italijanski predstavnik ter predstavnik Luksemburga. Belgijski predstavnik Trous. se je razpravljal o tem, da ne. ke določene meje med medna, rodnim sodstvom in naddržav nim sodstvom ni., Nato je še govoril o juridičnem statusu mednarodnih sodnikov, o njihovi začasnosti in o pomanjkanju juridične organizacije in zaradi tega pomanjkanju izva. janja sklepov, oziroma izvrševanja sodnih odločb teh sodišč. Kongres se nadaljuje. Celotna Arabska liga obsodila gesto Tunizije Egiptovski tisk obtožuje Burgibo, da je orodje mednarodnega imperializma Zaradi sramotenja Žida odpuščen < Kar se tiče «lepih» It-raizov, se Nemcem res ni treba pred. drugimi skrivati. Toda zgodilo se je, da je dr. Hans von ) Saucken, ataše generalnega konzulata Zahodne Nemčije v New Yo.rku, nekega ameriškega časnikarja avstrijskega porekla naslovil Z »židovsko svinjo«. Časnikar se je pritožil naravnost predsedniku Heussu. Dir. H. von Saucken je sicer zanikal, da bi bil rabil taka «lepe» besede, toda preiskava zunanjega ministrstva je ugotovila, da jfe gospod te besede zares izrekel in zato je bil takoj odpuščen AFP noče biti kriva prenagljenih vesti Včeraj, je Agence France Presse sporočila bt Pariza, da 8. oktobra dopoldne ni objavila ve«ti o papeževi smrti, Ce se je kak tak glas’ v Rimu razširil, je brez vsaka podlage, poudarja agencija. Seveda je neprijetno biti soudeležen pri znanem časnikarskem škandalu, ko so Skoraj 24 ur pred papeževo smrtjo izdali nekateri listi posebna Izdaje s vestjo, da je papež u-mrl. In kdor se pri stvari čuti nedolžen, hiti to poudarjati, Elizabeta Ve!insky se ni plasirala Za zMiss sveta« so izbrali Penelopo Ano Coe-len predstavnico Južnt Afrike. Lepotica ima 18 let, je plavolasa, kostanjevih oči, visoka 1,71 in tehta 55 kg. (In š« druge njene mere: 90 — 57, 92,5). Na druga mesta so se plasirale po vrsti; Claudine Oger, miss Francija, Venme Ingemanu, miss Danska, Margajetha Wagstrom, miss Švedska, Lucienne Struve, mišs Holandska ter Eileep Sheridan, miss Velika Britanija. Razen naslova je zmagovalka dobila avto, 500 šterlin-gov ter bivanje v Parizu za en teden. Med tistimi, ki se niso plasirale, je poleg miss Nemčije, Brazilije in Norveške tudi miss Italija, F.-lizabeta Velinsky iz Tista. tev spora med Tunizijo in ZAR. V arabskih krogih pa javljajo, da se s posredovanjem iraške in libijske vlade nadaljujejo prizadevanja za spravo. Agencija za Srednji vzhod je danes v zvezi g sobotnimi izjavami tunizijskega delegata objavila izjavo, v kateri pra-_vi, da ustava. ZAR ne dopušča izgona političnih beguncev. Kakor je znano, je glavni! vzrok spora med Tunizijo in ZAR dejstvo, da je ZAR dovolila politično »atočišče ‘ voditeljev tunizijske opozicije Ben Jusafu. Izjava agencije za Srednji vzhod dodaja, da «uziva Ben Jusef iste pravice političnega zatočišča kakršne so bile istočasno dovoljene njemu in Burgibi. Spor med tuniškim predsednikom in Ben Juaefom je tuniška notranja zadeva, ki ne zanima kanske Vlade »pravi izjava in dodaja, da je kairska vlada zaradi spoštovanja do predsea-' nika Burgibe prepovedala Ben Jusefu sleherno politično delovanje med svojim bivanjem v ZAR. «Kalrska vlada, ugotavlja izjava, je prva priznala Burgibo ter mu je dobavljala orožje, ko so se njegovi zahodni prijatelji obotavljal-» Egiptovski tisk pa obtožuje danes Burgibo, da je orodje mednarodnega imperializma. »Al Ahbar« piše, da bo tuniško ljudstvo nekega dne zvedelo resnico o predsedniku Burgibi, ki bo doživel tedaj enako usodo kakor Nuri El Said. »Al Ahbar« obtožuje Burgibo tudi nehvaležnosti in ugotavlja, da je ZAR dobavila Tuniziji velike količine orožja. Baje ima 189 let Neki perzijski list piše, da so odkrili najstarejšega človeka na svetu. Kot piše list, se ta človek, neki perzijski kmet, nahaja nekje blizu Ispahana. Rodil se je za princa Karima iz Siraza, ki je bil sodobnik Ludvika XV. Seveda starec nima pri sebi rojstnega lista, toda kot poroča obveščevalec lista, se možakar spomni raznih zgodovinskih dogodkov, ki potrjujejo, da je toliko star. In že zopet prihaja sneg Na nekaterih vrhovih Apeninov se je že pojavil sneg. Na Cusni in Cavalbiancu ga je bilo 8 cm, drugod pa je beto pregrinjalo tanjše. Temperatura pa še ni tzka, da bi kneg lahko oztal; giblje se med 8 in 12 1 * Uradno berač sicer pa posestnik Francesco Ilario Brac-ci ima 55 let in na nje-govi legitimaciji je bil naveden njegov poklic: berač. Ko pa so ga nekateri agentje javne varnosti nekoliko natančneje pregledali, so našli pri njem vrečko z nad 175.000 lir v samih kovancih po 5 in 10 lir. Nadalje so odkrili potrdilo, da je vložil V banko pred nedavnim 157. tisoč. In končno bo ugotovili, da ima Bracci v svojem domačem kraju hiše in zemljišča. PRIMORSKI DNEVNIK — 6 — 14. oktobri 1$ A LIGA Rezultati Padova-* Alessandria 3-1 *Bari-Tal. Torino 4-1 •Bologna-Roma l 0 •Inter-Spal 1-0 •Juvenius-Napoli 2 0 Genoa-*Lanerossi 2-1 •Lazio-Udinese 1-1 •Sampdoria-Milan 0-0 Fiorentina-*Triestina J-l Lestvica Juventus 4 3 1 0 9 1 7 Milan ,.t 4 3 1 0 7 2 7 Fiorentina 4 3 1 0 11 4 7 lnter 4 3 0 1 16 5 6 Bologna 4 2 2 0 4 2 6 Roma 4 2 1 1 7 5 3 Genoa 4 2 1 1 10 1 3 Lazio 4 1 2 1 3 3 4 Spal 4 1 2 1 2 9 4 Sampdoria 4 1 1 2 5 4 J Tal. Torino 4 1 1 2 1 9 3 Bari 4 1 1 2 7 8 3 Napoli 4 t 1 2 6 8 3 Lanerossi 4 1 1 2 4 6 3 Padova 4 1 1 2 7 11 3 Udinese 4 e 2 2 3 8 2 Alessandria 4 0 1 3 4 14 1 Triestina 4 0 0 4 1 7 0 TEKME 19.10.31 Fiorentina-Inter. Genra- 4. kolo italijanskega nogometnega prvenstva Triumviri na vrhu lestvice: Juventus, Fiorentina, Milan Četrti zaporedni in drugi domači poraz Triestine • Angelillo - strelec 5 golov proti Spalu Bari, Milan-Alessandria. Na-poli-Lanerossi. Padova-Bo-logna. Roma-Juventus, Sp?!-Lazio, Talmone Torino-Trie-stina, Udinese-Sampdoria. B LIGA Rezultati •Atalanta-Taranto 1-* •Catania- Z. Modena 3-0 CagIiari-*Como 3) •Lecco-Brescia 2-1 Palermo-*Marzotto 1-0 •Messina-Sambened. 1-1 •Novara-Verona 2-0 S. Monza-*Prato 1-0 •Venezia-Parma 1-1 Reggiana-*Vigevano 2-1 Lestvica Monza 4 3 1 0 7 2 7 Cagliari 4 3 1 0 6 2 ? Atalanta 4 2 2 • 4 1 6 Novara 4 3 0 1 17 7 6 Taranto 4 2 1 1 4 2 3 Palermo 4 2 1 1 6 7 3 Catania 4 1 2 1 7 3 4 Venezia 4 1 2 1 3 3 4 Verona 4 1 2 1 3 3 4 Lecco 4 2 0 2 1 1 4 Reggiana 4 2 • 2 7 1 4 Modena 4 1 2 1 2 4 4 Sambened. 4 0 3 1 2 3 3 Messina 4 1 1 2 4 7 3 Vigevamr’ 4 1 1 2 3 S 3 Parma 4 0 3 1 2 5 3 Marzotto 4 1 1 2 3 7 3 Brescia 4 1 0 3 3 4 7 Prato 4 1 0 3 4 3 2 Como 4 0 1 3 1 6 1 TEKME 10.10.30 Atalanta-Palermo. Brescia-Marzotto. Catania-Vigevano; Messina-Zenit Modena. Par. ma-Cagliari, Reggiana-Como. Sambenedettese-Novara, Sim-menthal Monza-Lecco, Ta-ranto-Prato, Verona-Vene zia. V Športne stave TOTOCALCIO Alessandria-Padova 2 Bari-Talmone Torino I Bologna-Roma 1 Inter-Spal • Juventus-Napoli 1 Lanerossi-Genoa 2 Lazio-Udinese Sampdoria-Milan X Triestina-Fiorentina 2 Catania-Zenit Modena 1 Marzotto-Palermo 2 Forli-Legnano 2 Cosenza-Catanzaro X Lecco-Brescia 1 Kvote: 13 točk 5.525.000 lir, 12 točk 178.000 lir. TOTIP XXX11X12122X Kvote: 12 točk 531.0«9 lir 11 točk 19.311 lir, 10 točk 2296 lir. Od 4. kola nogometnega prvenstva A lige smo pričakovali kaj več. Predvsem smo računali, da se bo položaj na vrhu vsaj delno razjasnil in da bo' tudi na dnu prišlo do kakšne spremembž. Toda u-eresniciio se ni ne eno ne drugo. Na vrhu se je spet zago itilo, na dnu pa je ostalo pri starem. Logičen ručun je dopuščal namreč možnost, da se Juventus sam prebije k vrhu glede na to/ da so njegovi najresnejši konkurenti bili zaposleni na tujih igriščih. Toda če smo pri tem računali na Ju-ventusovo moč, smo vsekakor preveč dvomili v moč njrgo• t* ih glavnih konkurentov, ki so ravno na tujih igriščih pokazali, da bo treba z njimi vsekakor računati v kombina-cijah za nujvišja mesta, vključno s prvim Juventus je na svojem igrišču premagal Napolija z 2:0 in rezultat bi lahko bil še večji, če ne bi č' apolitanci imeli med drogovi odličnega Bugattija. Državni prvak je igral vseh 90’ u-činkovito, p-edvsem pa lepo, skoraj klasično. Istočasno ko je Juventus dajal v Turinu svojim, vse prej kot povprečnim gostom, lekcijo o lepem in modernem nogometu, je Fiorentina, natrpana z rezervami v Trstu mikastila revno tržaško enaj-storico (toda o tem posebej}, Milan pa je potil svoj krvavi pot v Genovi proti Sampdo-rii. Genovska enajstorica sicer ni bila v kakšni izredni premoči, imela pa je kljub temu več od igre. Predvsem je mnogo več napadala in če vsaj eden od številnih strelov Milena ni zadel v polno, je spet glavna krivda na vratarju, tokrat na Buffonu, ki je brunil v izrednem slogu. Spontan aplavz je požel milanski vratar posebno 5* pred koncem, ko je s parado preko vse dolžine vrat prestregel v sikraj-nem gornjem kotu precizen M Harije v udarec z glavo, ki fo gu mnogi že videli v mre- V celoti pa ta tekma vendarle m nudila kvalitetne i-gre in niti Altafini, ki je prejšnjo nedeljo briljiral, ni mogel dangs nakazati nič posebnega. Se slabša pa je bita igra, v kateri je četrti član gornjega tabora — Roma — izgubil v Bologni s tesnim rezultatom 1:0. Dvoboj je potekal v silnem neurju, ki ni ponehalo niti za hip. Igralci so se sicer požrtvovalno borili, toda razmočen teren je že v kali onemogočil vsako lepo in smotrno igro Pri Bologni sta se največ trudila Randon in Vukas s povezovanjem igre, edini gol dneva pa je dosegel proti koncu prvega polčasa Pivatelli. K ne razpoloženju na igrišču je mnogo prispeval tudi sodnik Joni s svojimi napakami. Namesto Rome pa se z avtoriteto prebija k vrhu Inter, ki je tokrat tudi poskrbel za rekordni rezultat na škodo Spala, kateremu je nasul v mrežo nič manj kot 8 golov. Rezultat predstavlja pravzp- lom, ki ga je dosegla 3* pred koncem igre, za drugo pa je poskrbela Padova, ki je zmagala v Alessandrii s 3:1. Da Alessandria ni več tista kot lani, je bilo jasno že po prvih dveh kolih, toda tudi Padova je doslej pokazala mnogo več slabosti kot vrlin in bi ji tako izdatne zmage na tujem igrišču nihče ne prisodil. Tretje presenečenje predstavlja lahka zmaga Barija rad Torinom, ki jo najbolje odraža visoki rezultat 4:1. Bari je zaigral lepo kot že dolgo ne, odi kovala pa sta se predvsem Bredesen in Erba. Za četrto presenečenje pa 'je poskrbela Udinese, ki je sredi Rima odščipnila točko I aziu pri rezultatu 1:1. Oba gola sta bila dosežena v prvem pdčasu in zanimivo je, au je prvega zabil Pentrelli. Videmska enajstorica je igrala v glavnem defenzivno, Lažjo pa je mnogo napadal, to-J elo neurejeno. da prav veliko presenečenje, iti mordu tolik o zaradi plodovi* tosti Interie.vega napada kot zaradi krhkosti Spalove o-brambe, ki je po prvih treh kolih veljala za eno najbolj solidnih v A ligi. kar je*, pot trdila tudi v spoji tviagoiitr igri v Trstu proti Triestini. Junak na Sun Siru pa ji. bil noriundon Angelillo, ki je sam dosegel 5 golov in s fi golt prevzel vodstvo na lestvici strelcev A lige. Tekma se je praktično odvijala pred enimi san.imi **rati in pod konstantnim bombardii unjen nesrečnega Maiettija. Poleg Ange-lilla z virtuozno južnoameriško igro. se je s severnjaško treznostjo odlikoval Lindskog, ki je dosegel 2 gola, mnogim drugim pa je botroval. Toda do največjih presenečenj 4. kola šele prihajamo. Za eno od teh je poskrbela Genoa, ki je v Vicenzi odnesla obe točki Lanerossiju z go- Triestina-Fiorentina 1:3 <0:0) STRELCI: v drugem polča s H v 2’ Montuori (F.) v 3' Greatti (F.), v 21' Massei (T.) v 44' Hum rin (F.) TRIESTINA: Bandini; Brach Brunazzi; Petagna, Bernardin Rimhaldo; Szoke. Tortul Mas sei, De Grassi, Santelli. FIORENTINA: Carti; Robot ti, Castelletli, Chiappella, Cet vato, Orzat^ Hamrin, Carpane. si, Montuori, Segato, Greatti. Sodnik: Orlandini. Gledalcev 26.009. Ni bilo malo takih, ki so upali, • da bo Triestina proti Fiorentini dosegna prvi gol in prvo točko prvenstva; nekate ri bolj optimistično nastrojeni pristaši tržaške enajstorice pa so računali celo na obe točki. Toda po končani tekmi je od vseh teh upov ostala samo skromna tolažba s prvim go lom napadalne petorice, medtem ko o točki ni bilo ne duha ne sluha in ga najbrž še dolgo ne bo. Triestina v letošnji izdaji ni riti sepca lanske formacije. Sprva smo sicer mislili, da gre le za počasno uigravanje in za trenutni padec forme neka terih igralcev, toda sedaj je že povsem jasno, da je bolezen mnogo resnejša in progno za kaj malo rožnata. Rakava rana moštva je na" pad, ki ga sestavljajo odcvetele veličine (Torutl, Massei, Szoke, Cazzaniga) in nedozorela mladina (Santelli, Degrassi. Rigonat. De Negro). Naj nam-več pomaga, če si krilska vrsta z Bernardinom in Rimbaldom ter obramba z Brachom, Bru-nazzijem in Bandinijem še toliko prizadevata, ko pa napad ni sposoben izkoristiti ni-ti najbolj ugodnih priložnosti. Proti uglednemu nasprotniku, ki pa je prišel v Trst brez Petrisa, Grattona in Lo-jacona, je Triestina vzdržala samo prvi polčas, v katerem bi z nekoliko večjo prisebnostjo Szokeja in Tortula lahko tudi dosegla vodstvo. Usoden zanjo pa je bil začetek drugega polčasa, ko so gostje v 2’ in v 3’ dosegli z Mon-tuorije-m in mladincem Great. tijem dva gola. Krivdo zanju nosi izključno obramba, ki ni dovolj pokrivala nevarnih konic Fiorentininega napada —' Montuorija in Hamrina. Ta nepričakovani uspeh je odločilno vplival na celotno moštvo Fiorentine. ki je v prvem polčasu tekmovalo s Triesti-no v neurejenosti in neučinkovitosti. Igra Fiorentine je postala znatno boljša, njene akcije bolj smotrne in njena igra v polju polna duhovitih akcij in zamisli, ki so imele svoj izvor v Cervatu na sredini igrišča. Triestina je bila pod stalnim pritiskom, najbolj nevaren za njeno svetišče pa je bil Hamrin na desnem krilu. V 8’ sta Greatti in Hagnrin imela priložnost za tretji gol, a sta jo zamudila. V 10’ je v protinapadu De-grassije streljal mimo, 2’ kasneje pa je spet prodrl Hamrin in oštro streljal tik mimo droga. Nekaj minut pozneje je Montuori zadel v drog z zunanje strani. V 14’ je bil Montuori zrušen v kazenskem prostoru in pritisk gostov se je nadaljeval do 21’, ko je v protinapadu dosegla Triestina svoj prvi gol prvenstva. Santelli, najkoristejši v napadu, je lepo centriral z desne strani. Visoko žogo je izza budnega, toda v tem primeru slabo plasiranega Sartija, prestregel Massei z glavo in jo usmeril v desni zgornji kot. Sarti se je iztegnil, toda žoga je že bila v mreži, ker ji J je branilec Castelletti v zadnjem hipu komaj opazno spremenil smer. Ta gol je domačim dvignil moralo in v preostalih 20’ je Triestina nudila največ kar je trenutno sposobna nuditi. Goste je potisnila v obrambo in v 24’ je Rimbaldo poskušal najti pot v mrežo iz daljave, vendar zaman. V 30’ je Brach •mitiitmtilimmtiiiiiiiHiiiiHiiinitiiiiMiiMiiimiiitiiHmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiii Z zmago nad D’Agato po točkah Rollo evropski prvak petelinje kategorije prestregel žogo na gol-črti, minuto kasneje pa je v protinapadu Szoke zamudil lepo priložnost za izenačenje. Triestina je še pritiskala, toda tudi Fiorentina je pogosto nevarno prehajale v napad m oba vratarja sta morala večkrat posredovati. Tako se je približal konec in ko je manjkal samo še zaključni žvižg odličnega sodnika Orlandinija Hamrin po duhoviti izmenjavi z Montuorijem, dosegel z glavo tretji gol, ki je mogoče nekoliko preveč nagradil sicer nesporno boljšo Fio-rentino. D' Agatov menažer Klaus protestiral proti sodnikovi odločitvi CAGLIARI, 13. — Piero Bollo je novi evropski prvak Petelinje kategorije. Naslov je osvojil z zmago po točkah nad dosedanjim evropskim prvakom D’Agato. IVoboj, kateremu Je prisostvovalo 30.000 gledalcev, ni bil na posebni tehnični višini. Potekal je pretežno v znamenju borbe ob telo. D’A-gata je več napadal, toda Rollo se ni samo branil, pač pa je pogosto udarjal D'Aga-to v čeljust s svojimi močnimi kratkimi udarci. Prav zaradi ostrine teh udarcev je sodnik prisodil zmago Rollu s prednostjo ene same točke. D’Agatov trener in menažer Steve Klaus je proti sodnikovi odločitvi protestiral, češ da bi že neodločen rezultat bil za Rolla dovolj velika nagrada. Izjavil je da je DA gata pred drugim sodnikom že jutri pripravljen ponoviti borbo s svojim nasprotnikom. Dvoboj med D'Agato in Rol-lam je bil na razdaljo 15 rund. AVTOMOBILIZEM RIVERSIDE (Kalifornija) 13. — Amerikanec Chuck Daigh je z avtom »Scarab« zmagal na dirki za veliko nagrado ZDA za športna vozila 328,76 km je prevozil v času 2.17T5" s p. h. 142 km na uro ŠPANIJA B - ITALIJA B Rota namesto Bernardina RIM, 13. — Zaradi poškodbe Buffona tMilan), Lojodi-ccja (Roma) in Bernardina (Triestine) na nedeljskih prvenstvenih tekmah, je tehnična komisija F1GC vključila namesto njih med kandidate /a italijansko B reprezentanco, ki bo 16. t. m. nastopila proti B reprezentanci Španije v Saragozi, naslednje igralce. Sartija (Fiorentina), Stac-chinija tJuventus) in Roto (Bologna). Razen teh treh morajo biti danes do 22, ure zbrani v Rimu še naslednji: legli, Pascutti (Bologna), Ba-lison ' (Genoa), Mattrel (Ju-rentus), Maldini (Milan), Po-sio (Napoli) Da Costa, David, Zaglio (Roma), Brighenti (Padova), Milani, Sarti (Samp-Cioria). • * • MADRID, 15. — Španska nogometna zveza je objavila sestavo B reprezentance za tekmo proti B reprezentanci Italija, 16. t. m v Saragozi: Araquaiatain; Olivalla, Gen-sana; Mestre, Verges, Chuzo, Del Sol, Maršal, Martinez, Peiro, Collar. Rezerte: Cubo, Irulegui, Cor-dejuela, Antoniet, Wilson. Šahovska olimpiada v Muenchenu Jugoslavija vodi po 3. kolu pred SZ, ČSR, Argentino Itd« Zmaga in neodločen rezultat Italije v prvih dveh k MUENCHEN, 13. — Danes dopoldne so se nadaljevale prekinjene partije iz 1. kola finalnih skupin. Končni rezultati posameznih dvobojev iz 1. kola so sedaj naslednji: I. SKUP.: Zah. Nemčija -Švica 3:1, Bolgarija - Avstrija 1,5:2.5, CSR - Anglija 3:1, Jugoslavija - Vzh Nemčija 3,5:0,5. II. SKUP.: Islandija - Švedska 1:2 (1), Izrael - Finski 1,5:1,5 (1), Francija - Madžarska 0:3 (1), Danska - Nizozemska 1,5:2,5, Poljska - Kolumbija 2:2. III. SKUP.: J. Afrika - Italija 2:2, Portugalska - Norveška 1,5:2,5, Portoriko - Iran 1:3. Filipini-Tunis 3:1, Grčija-Irska 2:2. •ItllllllllllllllllllllllllllllllllltltllllllHIIIIIIIIimvmilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllJMIIIIIIIIIItlllltlllllllllllllllllllllllllltllllttlllltlfll HI. mednarodni atletski miting v Rimu E-Lievore: nov rekord Lorger zmagalna 110 m ovire REZULTATI 2. KOLA: I. SKUP.: SZ-Zapadna Nemčija 2.5:1,5 (Botvinik - Unzi-cker remi, Keres - Schmidt ne* FUDERER (JUG.) Mnogo zelo dobrih rezultatov kljub odsotnosti številnih tujih atletov RIM, 13. — Giovanni Lievore je včeraj na III. mednarodnem atletskem mitingu v Rimu postavil nov italijanski rekord v metu kopja z rezultatom 80, 73 m. Ta rezultat je šesti najboljši v letošnji sezoni na svetu (Daniel-sen 82,49, Sidlo 81.97, Fredri ksson 81.63, Kuznecov 81,57. Macquet 81.06, Lievore 80,73) in enajsti najboljši rezultat na svetu sploh Svetovni rekord ima Norvežan Danielsen s 85,71 m. Poleg tega pa je bilo do- l’A9”8, 3. Petterson (Šved.) seženih še mnogo drugih zelo I 1’5J”9. dobrih rezultatov, čeprav med | 1500 m: 1. P.ozsavoelgi. (Ma- njimi ni nobenega novega re- TA5” ■/ Csevlerli korda. Zal niso nastopili mnogi inozemski at’eti (Rowe, Danielsen, Delecour, Poysen, Herrmann, Dahi, Krueger) in njihova odsotnost je prišla do izraza predvsem v metu krogle, kjer Meconj ni imel re- snih konkurentov, v metu kopja, kjer je Giovanni Lievore prednjačil pred vsemi ostalimi, v skoku v višino, 'Kjer je odpadale toliko pričakovani dvoboj med Dahlom in Pettersonom, v teku na 800 m in še kje druge. Kljub temu pa so bile borbe sko- raj v vseh disciplinah zelo ostre in kot že rečeno; — tudi dobrih rezultatov bi manjkalo. V teku na 110 m z ovira- mi, je zmagal Jugoslovan Stanko Lorger z zanj normalnim časom 14”3. vendar pa bi Lorger dosegel lahko še pjecej boljši čas, če ne bi na cilju pihal močan nasprotni veter. Najnevarnejšega tekmeca je imel Lorger v Italijanu M?zzi. V teku na 100 m je v finalu zmagal bivši svetovni prvak Agostini s povprečnim časom 10”4, v teku na 400 m je b.l z zelo dobrim časom 46”7 prvi Anglež Wrighton, n-. 800 m sta se v odsotnosti Boysena borila za prvo mesto Anglež Havvson in Sved Waern. Zmagal je Anglež za 1/10 sekunde s časom 1 ’49”7. Na 1500 m je zmagal Madžar Rozsavoelgi pred avstrijskim Madžarom Csegledijem, na 5000 m pa Anglež Clarc nred Madžarom Iharosom. V SKoku v daljino je bil Finec Valkama daljši (7,40) od Bravija (7,37), v skoku v višino je Petterson preskočil 2,07 m, trikrat pa je podrl lestvico na v.šini 2.13 m. Zelo dotier rezultat je dosegel •Meconi v krogli 17,55 v štafeti 4x100 pa se je uveljavila italijanska državna štafeta (40”7) pred britansko (40”2). REZULTATI 100 m: 1. Agostini (Kan.) 10”4, 2. Radford (V.B.) 10”5 3. Berruti (It.) 10”5. 400 m: 1. Wrighton (V.B.) 46”7. 2. Hellsten (Fin.) 47”2 3. Rcavo (It.) 47"2. 800 m: 1. Ravvson (V.B ) 1’4»”7, 2. Waern džarska) 3’45”, 2. Csegledi (Avstr.) 3’45”2, 3. Baraldi (It.) 3’46”2 itd. 5000 m: 1. Clark (V.B.) 14T4”. 2. Iharos (Madz.) 14’17"4, ja premagala ČSR s 112:100. Boljši rezultati: 400 m: Kliembt (Nem.) 47”2; 1500 m: Hermann (Nem.) 3'45”, Valentin (Nem.) 3’45”, Jungwirth (ČSR) 3’45”1; višina: Elbogen (Nem.) 2,01. Landsky (ČSR; 2,01; disk: Cihak (CSR) 52,50, Grieser (Nem.) 52,08; kladivo: Malek (ČSR) 61,55, Niebisch (Nem.) 60,61. # * * KOŠIČE. 13. — Pavel Kan-torek je zmagal v mednarodnem maratonu s časom 2.29’ 37”2; 2. Beckeet (Nem.), 3. Kotal (Fin.); 4. Cambell (V. B.), 5. Surek (ČSR) itd. * * * CELJE, 13. — Atletski dvoboj med Kladivarjem iz Celja in delavsko športno organizacijo ASKO z Dunaja, se je končal z visoko zmago Celjanov (169:116). TO i v 5:0,8 IH1 džarska - Danska ^ uzarsKu - , Nizozemska - Ka"a<“ Nizozemska - c Islandija - Izrael 1,»* ' ^ III. skup.: Tun^o;tu88lik‘ 1;3, Libanon • £ 2,5:1*' Libanon Italija - I;*7i Norveška - Portorik. ' Filipini 2:2, J- Afr"“ ska 1,5:1,5 (!)• REZULTATI 3. K.°L ' ^ I. SKUP.: JugoslaviJ* -ca 3,5:0,5 (Gligonc - ® Ivrk0,. Matanovič - Walter ' Lrer Niwergeld remi, _ S? Bend 1:0). BolgaWa Angli!i 0,5:2.5 (1). Argentina - zDA 1 5:1,5 (1), Zah. Neme , 1.5:0,5 (2), ČSR -(3) Španija - Vzh. 1:0 (3)' z-, *vniSkl' STANJE V GLAVHi PINI PO 3. KOLB. cS)t Jugoslavija ». SZ1 (0' Z»J' 6.5 (3). Argentina M . M Nemčija 6 (2). S,P ,; (1), strija 4,5 (3), zpA . lg,nj» glija 4 (1), Švica 4, j (j). 3.5 (1) Vzh. NemčU* osts. Dvoboji tretjega * skor*l lih dveh skupinah vsi prekinjeni NOGOMET TALJ (SZ) remi, Talj - Darga 1:0), Anglija - Španija 2,5:1.5, Švica -Bolgarija 2,5:1,5. ZDA - Argentina 2:2, Avstrija - Jugoslavija 2:2, Vzh. Nemčija - ČSR 1,5:2,5. II. SKUP.: Švedska - Kolum- bija 2,5:1.5, Finska - Francija 2:2, Belgija - Poljska 1:3, Ma MIIIIIHIII lit llllllll IIIHIIIIIIHIIHI m iiiiiHiiiiiiiitiiiiigiiintiHiininniiii,, innnininni,! Jugoslovansko nogometno prvenstvo Crvena zvezda premagana Odred s točko iz Zagreba Turnir rezerv se začne 5. noV- MILAN, 13. -nacionalne nogometn vjini< je poslalo klubom P rejj!v nogometnega turn,irJr„re8j s* za sezono 1958-59. ka jjleie bodo morale obvezno g ,( vati vse enastorice n, ^>r. C lige razen Cagliar’-ia ^rjli bosarde, ki pa b”s.? tura''-sodelovati na deželnin jih rezerv. , y * Moštva bodo razdali6” v,tci -i in Zn* ^ ..A\> nat« izločilnih skupin. zir'*f0 o&* teh skupin pa bodo n,., tek; Tretja zmaga Rijeke. Incidenti med tekmo Dinamo-Hajduk BEOGRAD, 13. — V jugoslovanskem nogometnem prvenstvu ni več nobenega nepremaganega moštva. Crvena zvezda, ki je doslej iz štirih tekem zbrala 8 točk, je morala namreč na svojih tleh v Beogradu povsem nepričakovano položiti orožje pred razigranim lokalnim rivalom Redničkim. Kljub temu, da je imela Crvena zvezda rahlo terensko premoč, je Radnički 3. | v razmaku štirih minut dose- 4. i gel tri gole in bil nato v orugem polčasu kos pogostim SCAVO 3 Amoros (Sp.) 14’23”6, 4. Ambu (It.) 14'42”6 itd. 1)0 m ovire: 1. Lorger (Jug.) 14 "3. 2. Mazza (It.) 14"5. 3. Hildreth (V.B.) 14"6, 4. Dohen (Fr.) 14’’6 itd. Daljina: 1. Valkama (Fin.) 7.40. 2. Bravi (It.), 7.36, Molzberger (Nem.) 7,24, Brakchi (Fr.) 7,02 itd. Višina: Petterson (Šved.) ! napadom Mitičeve čete. Rad- 2,07, 2. Cordovsni (It.) 1,94, 3. I rički je. igral zelo praktično Med?s6ni 1,88 itd. | ir. vsak njegov prodor se je Krogla: Meconi (It.) 17.55. | zaključil s strelom na vrata. 2 Von Wachenfeldt (Šved,) j Najboljši je bil Petakovič, ki 16.78. 3. Monti (It.) 15,10 itd. ; je dosegel sam dva gola. Pri Kopje: 1. Lievore (It.) 80.73, j Crveni zvezdi se je odlikoval « m , / n . \ no m o VT . 1 — e •. m n P o i b 11414 n l/ 1 ;,,U samo Rajko Mitič. Kljub porazu je Crvena zvezda še vedno v vodstvu z dvema točkama prednosti pred Rad-ničkim, Vojvodino in Reko. Vcjvodian je tokrat na svojih tleh zasluženo, toda previsoko premagala Veleža, Rijeka, pa je pravtako na svojih t.eh zabeležila svojo tretjo zmago. Njena žrtev je bil išarajevo. Rijeka je previado-DRESDEN, 13. — V atiet- vala v prvem, Sarajevo pa v (Šved.)'skem dvoboju je Vzh. Nemči-1 arugem polčasu. Rezultat je 2.' Macyuet (Fr.) 77.01, 3. Kulc. sar (Madž.) 72.90 itd. 4x100 m: 1. Italija (Mazza, Berruti, Ghiselli, Galbiati) 40”', 2. V. Britanija (Agosli-pi. Segal, Wrighton, Radford) 41”2 itd. ATLETIKA Vzh. Nemčija-ČSR 112:100 MIKULA LETIČ INTERNA Tl TIS, --------------□d—' Začel sem se z njim pogajati. Povedal sem mu neko storijo o nujnih opravkih in sorodnikih; pomagalo ni ni£. Mo-j rala sva z Jerkom nazaj Ta je začel tarnati in po otročje očitati, zakaj se nisva prej odločila. Sam sem bil slabe volje in nahrulil sem ga, naj molči, in ne tarna o tem. kar je bilo in bi lahko bilo. Raje naj gleda naprej. Peppino naju je obžaloval in če ga ne bi jaz pretrgal, bi si še on začel delati očitke. Nato je prišel z ukrepi: Predlagal je, da bi ponoči prebredli reko Aventin. On pozna primerno mesto in prehod ne bo težaven, čeprav je reka zaradi deževja narasla. Odklonil sem. Moj revmatizem, spomin iz prve vojne, se je bil v corropolijskem mrazu zopet oglasil Nisem se bal eventualne nemške puške, pač pa mrzle novembrske kopeli v hladni vodi Aventina. Poročnik Nowak bi mi bil gotovo in najbrž rad pomagal; toda njega ni bilo več. Nič! Vdati se je bilo treba v neizogibno. Jerko je bil videti razočaran. Suho sem mu rekel: — Dragi Jerko! Mlajši si od mene. Če si jaz upam, tudi tebi ne bo hudo. Z menoj jo boš lepo mahnil pes nazaj proti severu. Bo, kar bo! — Eh, pa dobro, dragi Mikula. Nismo se rastavili u do-bram, necemo se ni u sporom. PES IN NEFES PO ITALIJI Peppino naju je založil s sirom, salamo. Jajci in kruhom, kolikor sva mogla neeti. Naslednje jutro, 9. novembra, naju je spremil kakih 10 km daleč do nekega prijatelja, kjer sva bila lepo sprejeta in postrežena. Slovo od Peppina in njegove družine je bilo nadvse prisrčno. Moj prvi cilj je bil Chieti. Nato bomo viden. V nasprotju z Jerkovim prepričanjem sem sklenil, da se povsod drživa glavnih cest. Te so bolj udobne in na njih te živ vrag ne pogleda. Kdor se plazi in skriva po stranskih poteh, je takoj sumljiv. In hoja je težja. Izkazalo se je, da sem imel prav. Ne samo to. Pešačila sva na ta način razmeroma malo: kakih 80 km. Najprej do Chietija, okrog 50 km, in nato proti Sulmoni do mesteca Piano d’Orta se kakih 30 km. Vse ostalo sva prevozila; in sicer od Sulmone do Aquile, ter nato od Torontole ob Trasi-menskem jezeru do Florence v vlaku; drugih približno 400 km pa z nemškimi vojaškimi vozili. Moram v tej zvezi omeniti nemškega narednika Petra Kristena iz Berlina, Lichtenberg — Wiesenweg 14, ki naju je potegnil za okroglo 300 km od Aquile do Torontole ob Trazimenskem jezeru. Bil je komandant kolone petih tovornikov ter prevažal iz skladišča ob omenjenem jezeru do fronte material za letalske enote. Nazaj je vožil prazen Ko sem ga v Aquili zaprosil, naj me vzame s seboj, je dejal: — Vi govorite nemški, kakor čujem. — Da. — Znate tudi italijanski? — Da. — Sie sind mein Mann (Vi ste mož zame). Sedeli boste pri meni v kabini, vaš tovariš pa zadaj Takoj v začetku, ko smo imeli Aquilo za seboj, me Je vprašal, koliko jezikov znam. Ko sem mu naštel vse, tudi tiste, ki jih bolj površno poznam, je dejal: — Da, vi Židje ste vražji «kampelci» (verdammte Kerle). Vse jezike poznate. — Ampak jaz nisem Zid. — Papperlapap! Mar sem slep? Ali ne vidim vašega nosu? Pa toliko jezikov! Nisem ga mogel prepričati. Domneval je, da tajim, ker se — kot vsi 2idje — bojim Nemcev. Pokroviteljsko mi je zagotavljal, da se mi ni treba bati, češ, «ich bin kein Nazi> (nisem nacist). Tri dni in dve noči sva bila skupaj. Mnogokrat sem ga še prepričeval o svojem arijskem pokojenju. Kazalo je tudi. da sem v tem končno le uspel. Saj je videi moje papirje in razumel, da moje ime ne zveni zidovsko. Ko m: je končno v Torontoli dal roko v slovo, me je se enkrat temeljito motreče pogledal in vzkliknil: — Bist doch ft Jud! (In vendar si Žid!) V teh treh dneh me je namreč začel tudi tikati. Moj dobri Peter Kristen je na poti trgoval na vse mogoče načine z domačim prebivalstvom. Pri tem sem mu bil dragocen tolmač. Ponovno me je nagovarjal, naj ostanem z njim kot tolmač in družabnik. Dobiček bova delila na pol, zaslužek bo izdaten. Dosledno sem poudarjal svoj položaj in svoj poklic ter odklanjal. Vsakokrat je zabrundal: — Komischer Jud! Nima smisla za «kšeft> (Geschkft)! Peter Kristen je vozil previdno. Njegovi tovorniki so morali držati razdaljo najmanj 300 metrov in srečno smo ušli trem hudim angleškim zračnim napadom. Ker sem bil na lastni koži poskusil in okusU, kako bridko je pešačiti, sem Petra pregovoril, da je vsakega pešca pobral na cesti. Teh ni bilo malo. Včasih smo prevažali tudi več nego 50 ljudi. Vsi so se gostobesedno zahvaljevali; marsikateri pa je zraven zabrundal: — Maledetti Tedeschi! (Prekleti Nemci!) Na cesti med mestoma Rieti in Terni smo pobrali mladega Italijana, ki je težko pritiskal na bicikel, na katerem je imel natovorjena dva debela kovčka. Prekupčevalec je s pleteninami. Veselo zabavo smo imeli z njegovo kapo. Bila je snežno bela, a na široki gornji plati je imel prišit živordeč križ. S svetim prepričanjem je zatrjeval, da ga ta kapa obvaruje pred napadi, češ, Angleži so kulturen narod, ki spoštujejo mednarodne obveznosti. (Nadaljevanje sledi) realen. Sarajevski železničar j? zmagal nad Vardarjem 1-redvsem zaiadi slabe igre makedonskega vratarja. Partizan je v živahni igri že v soboto premagal Budučnost, Dinamo in Hajduk pa sta se z Zagrebu razšla z neodločenim rezultatom. Dinamo je nastopil oslabljen brez kaznovanih Crnkoviča in Režčka. Igra je bila slaba, povrhu pa še zelo groba in polna nešportnih izpadov gledalcev. Krilca Santega so morali prepeljati v bolnišnico. REZULTATI; Železničar — Vardar 4:1, Dinamo — Hajduk 1:1, Radnički — Crvena zvezda 4:1, Vojvodina — Ve-lež 4:0, Partizan Buduč-rest 5:3 (1:3), Rijeka — Sarajevo 3:1. LESTVICA: C zvezda Radnički »Vojvodina« «Reka» Partizan Dmamo Hajduk Železničar »Sarajevo« Budučnost Velež Vardar 5 4 0 1 17:7 8 5 3 0 2 14:7 6 5 3 0 2 11:6 6 5 3 0 2 9:7 6 5 2 1 2 7:7 5 5 2 1 2 6:8 5 5 2 1 2 6:10 5 5 2 0 3 8:7 4 5 2 0 3 8:11 4 5 2 0 3 7:12 4 5 2 0 3 5:10 4 5 113 5:11 5 V zahodni skupini II zvezne lige je na vrhu Elektro-stroj dohitel Trešnjevko, ki je v soboto te.no izgubila proti LoKomotivi Eleka-ostroj jc imel v gosteh ljubljanskega Odreda, ki je iz tega sre- čanja nepričakovano izvlekel eno točko pri rezultatu 0:0. V prvem polčasu so bili domačini boljši in Odredova o-bramba je imela mnogo po-sia. V drugem polčasu pa je 1 revzel pobudo Odred in z Oblakom ter Kranjcem pogosto nevarno ogrožal dobrega vratarja Skoriča. V 75’ je sod r-ik izključil iz igre Kranjca zaradi ugovarjanja, vendar pa domačim te prednosti ni uspelo izkoristiti, čeprav so v zadnjih minutah potisnili Ljubljančane v strogo obram-bo Kljub dobljeni točki pa jc Odred še vedno zadnji. Ostali rezultati: Šibenik — i.igreb 2:2, Borovo — Prole-ter 4:1, Lokomotiva — Treš-njevka 1:0, Split — Borac 1:1. LESTVICA: Trešnjevka Elektrostroj Sloboda nSplit« • Šibenik« Borac Lokomotiva Proleter •Zagreb« <: Borovo« Odreci 5 3 1 1 8:4 7 5 2 3 0 7:4 7 4 3 0 J 9:3 6 4 2 1 1 9:5 5 5 2 1 2 9:9 5 5 2 1 2 7:g 5 4 2 0 2 4:3 4 5-1, 2 2 7:12 4 4 1 1 2 7:7 3 5 1 0 4 7:15 2 4 0 2 2 3:7, 2 grali finalni turn'r' v'rmoi'-fJ me turnirja rezervni” o» bodo normalno 'P' t eklbe sredah ob isti uri njr rj-rednega prvenstva. 1 redo zerv se bo začel v novembra 1958. Kot že doslej. b<>s.ta bd< v vsakem trenutku >* z>nir predhodnega obvesti* Tinjana dva igralca P“ farja. Določitev p0'„otnd skupin bo objavljena Jutri Juventus • za 3. mesto po^a nlWt MILAN. 13. — iN*D0trdlrt' nogometna zveza je da bo tekma med Ju a tl* in Bologno. veljavna pok«' je mesto italijanskeg .j t.nj' 1958. odigrana v sredo ,8/. v Turinu z začetkom wj]aii« Datum srečanja n in Sampdorio za 5- ’ ig ^ sto italijanskega P® t in datumi preostalih ,0-četrtega turnusa P°* -oil)'1 1959 bodo objavljeni r «» . ČSR-Bolgarija )3. MORAVSKA -t^0c* — Nogometna rCPr^flko'f8?i» Bolgarije je nepri« cs? premagala reprezenta' go.OO«-z 1:0 (1:0). Gledalcev Sodil je Grili (AvstrU«' * * * tii KIJEV, 13. - V ‘reza t. ločilni tekmi I. k nem sprintu šel* *’ $ t* Sarazin pa 15. ‘udi zmagovalca. . Na vrhu GhisalU « V*n Casati pred Bono rellijem. ____ Anquetil na kronometer LIJGANO, IS- n«p,v«; strski dirki v LUga” oSti ®j« r ometer je v odso*^,, K> , dinija zmagal And v jk v 5 krogov dirkajta oti , l.olžini 76,500 ^ prec”« t,i času 1.52’26"6 ® -J? v*** trostjo 40..821 km. , ostalih: 53’^ OT 2. Saint (Fr:,54’55'V* ?