Glasilo Socialistične zveze delovnih ljudi za območje bivšega ptujskega okraja Izdaja »Ptujski tednik« zavod s samostojnim fman.siranjem. Direktor Ivan Kranjčič Odgovorni urednik; Anton Bauman. Uredništvo in uprava Ptuj, Lackova 8 EelefOTi 156, čekovni račun pn Komunalni banki Maribor, podružnici E»tuj, štev. 604-708-3-206 ftokopisov ne vračamo. Tiska Mariborska tiskarna Maribor. Celotna naročnina za tuzemstvo 750 din. za inozemstvo 1250 din. Štev. 7 Cena 15 din PTUJ, 24. i^tmar mi Letnik XIV PERSPEKTIVNI PLAN pred zborom proizvajalcev Prejšnjo soboto je zbor proiz- vajalcev ptujske občine razprav- ljal o planih gospodarskih orga- nizacij in sprejel osnovne smer- nice perspektivnega razvoja go- spodarstva za razdobje od leta 1961 do 1965. Osnutek perspektivnega načrta gospodarskega razvoja je na po- sebni seji zbora proizvajalcev, katere so se udeležili tudi direk- torji in upravniki vseh gospo- darskih organizacij. obširno obrazložil načelnik oddelka za finance tov. Anton Purg. V uvodnem delu poročila je orisal vlogo in značaj perspektivnega plana komune, nato pa je raz- členil in podčrtal glavne čini- telje, od katerih je odvisen go- spodarski razvoj ptujske občine. V preteklem štiriletnem raz- dobju je stopnja proizvajalnih sil porasla za 14 "o letno. Narod- ni dohodek na 1 prebivalca pa se je povečal od 88.000 din v letu 196€ na 165.000 din v letu 1960, to je za 87 "/n. Kljub razmeroma velikemu napredku, ki je bil do- sežen v gospodarstvu po osvo- boditvi, predvsem pa v pre- teklem štiriletnem razdobju, sodi ptujska občina še vedno med področja z razmeroma enostav- no strukturo gospodarskih de- javnosti in v vrsto gospodarsko manj razvitih komun. »Ta po- seben položaj narekuje tudi spe- cifično smer razvoja,« je dejal tov. Purg. ^ki jo bo treba zago- toviti z družbenim planom go- spodarskega razvoja obPlne v razdobju od ifeta 1961 do 1965.« Glavni panogi: kmetij- stvo in industrija Osnutek perspektivnega plana postavlja v ospredje razvoj go- spodarstva kot temelj razvoja ostalih dejavnosti. V njem sta posebno poudarjeni gospodarski panogi kmetijstA'o in industrija, zato je bilo tudi največ razprave 0 pogojih perspektivnega razvoja teh gospodarskih dejavnosti. Člani zbora proizvajalcev in predstavniki gospodarskih orga- nizacij so dosegli glede nadalj- njega razvoja večine podjetij enotna stališča. Različna mišlje- nja so bila edino le glede razvoja Tekstilne tovarne Ptuj in pod- jetja »Les«. Tekstilna tovarna Ptuj je proizvedla v letu 1960 1 milijon kv. m bombažnih tka- nin in ustvarila 382 milijonov dinarjev celotnega dohodka, medtem ko je povprečni osebni dohodek na zaposlenega znašal le 13.600 din mesečno. Zaradi nizke akumulativnosti in razmeroma nizke rentabil- nosti, ki se bosta v pogojih spre- menjenega gospod'"rskega siste- ma prav gotovo še bolj odrazili," je na zboru proizvajalcev vznikla misel o preusmeritvi tega podjetja v akumulativnejšo \T5to industrijske dejavnosti. Predstavniki kolektiva pa so bili mnenja, da je treba podjetje širiti z gradnjo nove hale in z nabavo rabljenih tkalskih stro- jev, ki so jih pripravljena od- stopiti tekstilna podjetja v Kra- nju in Mariboru. Industrijsko in trgovsko pod- jetje »Les« ima namen, povečati obseg poslovanja z gradnjo in ustanovitvijo novega lesno-pre- delovalnega obrata v Ptuju. Po- dobno nalogo si je zastavil tudi kolektiv agrokombinata. ki po- seduje okrog nOOO ha gozdov, že ima v Ptuju dva žagarska obra- ta, zato bo potrebno obe varianti temeljito proučiti in se odločiti za najbolj smotrno in ceneno ter družbeno koristno koncepcijo. Odprta vprašanja bo poon\mo obravnaval svet za industrijo, ko bo zadevo proučila posebna stro- kovna komisija. ^ Nizek plan obrti Zbor proiz\'ajalcev je v raz- pravi prav tako ugoto^-il, da so proizvodni plani nekaterih pod- jetij v obrt; m drugih panogah prenizki in da so se organi de- lavskega samoupravljanja do sedaj premalo angažirali v raz- pravi o perspekti\mem planu podjetij in komune. Zato bodo v naslednjih dneh v vseh kolek- tivih gospodarskih organizacij zbori volivcev, na katerih bodo člani zbora proizvajalcev po- jasnili osnovne cilje in smernice perspekti\mega razvoja gospo- darstva komune in podjetja. Znižanje dopolnilnega proračunskega prispevka Na razširjeni seji zbora proiz- vajalcev so bila sprejeta tudi pozitivna stališča glede spre- membe nekaterih ekonomskih insti*umentov in ukrepov za leto 1961. Tako bi se naj po mnenju člano-^' zbora proizvajalcev ka- kor tudi po mnenju večine pred- stavnikov podjetij znižal dopol- nilni proračunski prispevek od 10 odstotkov na 5 odstotkov, ki so ga doslej plačevali le delavci in uslužbenci gospodarskih or- ganizacij s tem, da se znižana stopnja uveljavi tudi na delavce in uslužbence v državnih orga- nih in javni upravi. S tem bi od- j pravili upravičena negodovanja v delovnih kolektivih, ki so bili zaradi teh dajatev v neenakem položaju. Dohodki iz tega pri- spevka bi se naj stekali v občin- ski sklad za gradnjo in razvoj osnovnega in strokovnega šol- stva. Izpad dohodkov zaradi zniža- nja stopnje dopolnilnega prora- čunskega prispevka bi v bodoče nadomestili s povečano stopnjo občinskega prometnega davka od prodaje na drobno, ki bi se naj povečala od 3 na 4 odstotke, kot znaša v ostalih, sosednjih obči- nah. Ta premije lokalnih breme- nitev je pravičnejši, ker enako- merneje obremenjuje prebivalce glede na kupno moč posamez- nika. V resnici niti ne gre za dodatno obremenitev, ker po- večanje maloprodajnega promet- n^-ga davka za 1 odstotek ne more povzročiti povišanje cen industrijskemu blagu (na pred- mete živilske stroke pa se itak ne sme uvesti), ampak pvomeni le izenačenje pogojev poslova- nja trgovske mreže s pogoji trgovskih podjetij v sosednjih občinah. V sosednjih občinah plačujejo trgovska podjetja od 100 do 500 odstotkov višjo na- jemnino za poslovne prostore kot v Ptuju, kjer znaša najem- nina po kv. m povprečno le 150 dinarjev. Ta ugodnost daje torej trgovskim podjetjem v ptujski občini dovolj možnosti za uvedbo zvišanega prometnega davka ob neizpremenjenih prodajnih ce- nah, obenem pa se s tem zago- tove potrebna investicijska sred- stva za modernizacijo in razširi- tev trgovinske mreže. Tempo gospodarskega razvoja je odvisen predvsem od obsega investicijskih vlaganj, zato je zbor proizvajalcev razpravljal tudi o razdelitvi sredstev občin- skega investicijskega sklada na gospodarske in negospodarske investicije, obenem pa je sprejel priporočilo, da naj gospodarske organizacije prav tako porabijo okrog ene tretjine razpoložljivih sredstev čistega dohodka za in- vesticije družbenega standarda, ostanek pa za investicije v osnovna in obratna sredstva. A. P., Posnptek .s ptroslave oh lOO-lotniri rojstva dr. Matijp Murka. (Brritp .<;pstavpk na 4. strani.) Kongoški spor postaja iz tre- nutka v trenutek bolj svetoven, čeprav ga skušajo v Varnostnem svetu zajeziti kolikor se da, da bi nato lahko dokončno pospra- vili tisto, kar so začeli razbijati že lani julija. Svojo krvavo po- četje nadaljujejo. Sedaj so spo- ročili, da so v pokrajini Kasai Kalondžijevi krvniki ubili nada- Ijnih šest uglednih politikov, ki so zagovarjali pokojnega pre- miera Lumumbo. Tukaj vidimo zelo jasno, da hočejo z najbolj kruto reakcijo in z najhujšimi metodami zatreti mlado afriško gibanje, ki je dobilo svoje zago- vornike tudi v Kongu. Čeprav je imel umor Lumum- be na vsem svetu velik odmev in čeprav so mnogi predstavniki v Organizaciji združenih naro- dov grajali in se celo zgražali nad takšnim dejanjem, so že ne- kaj dni kasneje nadaljevali os- novne postavke, ki so jih izva- jali že sedem mesecev. Formalno so zločin obsodili, da bi izvedli preiskavo, ko pa so izven blo- kovske države in vzhodni blok načeli vprašanje o nadaljni pod- pori Combejeve nepriznane ka- tanške vlade, so se začeli izmi- kati z nekakšnim načrtom, po katerem bi priznali Kasavubuju vse pravice. Ileoju vso oblast, ostalim voditeljem pa vso moč. Pri tem seveda niso mislili na vlado v Stenleyvillu, kajti vse takšne akcije so usmerjene na to. da uničijo Gizengo in ostale ljudi, ki še vedno nadaljujejo Lumumbovo politiko. Prav bi bilo, da bi pogledali sile, ki se potegujejo za različne rešitve. Najprej imamo ameriški načrt, po katerem naj bi ubla- žili belgijsko intervencijo, pri- znali Kasavubuja in z razoro- žitvijo Lundulove vojske uredili razmere ter preprečili državljan- sko vojno v korist kolonialistov. Drugo rešitev predlagajo sov- jeti. Najprej zahtevajo razreši- tev generalnega tajnika Ha- mmarskjolda. nato pa izgon Bel- gijcev, -ostalih belih intervenci-- onistov. kaznovanje zločincev in sklicanje parlamenta, v katerem naj bi dobile pozitivne sile ve- čino. Da bi načrt izvedli, naj bi za mesec dni »nevtralizirali« sile OZN. tako da bi morebitni voja- ški konflikti skušali rešiti v prid pozitivnih sil. Za oba načrta, ameriškega in sovjetskega je značilno, da sta dokaj skrajna in da vključujeta Kongo v .svoje blokovske kon- cepcije. Oba hočeta sedaj pri- tegniti Afriko v .=;voj blok. Temu so se posredno po!;tavili po robu predstavniki izvenblokovskih dr- žav, ki dajejo Združenim naro- dom zadnjo možnost, da vsaj to- krat opravi svojo poslanstvo ter prepreči državljansko vojno, spor med plemeni v Kongu in v svetovnem merilu oborožen sp>o- pad med reakcicnarn.mi kokni- alističnimi silami, ki si hočejo z fašističnimi metodami ohraniti oblast ter med mladimi osvobo- dilnimi silami. Zato je dvajset izvenblokov- skih držav predlagalo rešitev, v kateri bi imela OZN odločilno vlogo, saj bi morala razorožiti Combejeve, Kalondžijeve in Mo- butujeve četo ler tudi Gizengove. Ker reakcija no bi več imela obo- roženih čet, bi volja kongoške- ga ljudstva prišla preko parla- menta do polne veljave in po- tem bi dejansko s pomočjo čet OZN dokončno zagotovili demo- kratičen razvoj v Kongu, obe- nem pa bi onemogočili blokov- sko opredeljevanje, kar je za mlade afriške dežele najnevar- nejše. S to resolucijo, ki so jo pred- lagale tri dežele — Cejlon, Libe- rija in ZAR seveda v OZN niso zadovoljnji. ker Američani no- čejo, da bi mednarodne čete pre- vzele vlogo dejanskega pomirje- valca. Zahod se sedaj trudi, da bi razpravo razvodenil. Seje pre- lagajo ter tako omogočajo tem- nim silam v Kongu, da še naprej ubijajo in utrjujejo svojo oblast s silo. Volivci nai vse vedo o delu občinskega liudshega odbora Nada) jt);(emo s kratkimi prpg ledi dela pnsampmih svetov obči- ne Ptiji Danes oh,iavl,iamr> pornnl a .sveta ra industrijo m ohrt, sveta /a urbani/rem, s\pta ra bla govni promet, sveta za ktomunal- ne zadpve, .sveta za kmptij.stvo in go?darstvo, sveta za delo, sveta za .šolstvo, .sveta za kulturo, sve ta za tele,sno vrgojo. sveta za zdrav.st^T. sveta za varstvo druži ne, sveta za socialno varstvo in sveta /a .splo,sno upravo. Svet za industrijo in obrt Svet }e med letom spremljal gibanje industrijske proizvodnje in ugotovil, da se je njen fizični obseg lani zadovoljivo dvigal. Večina podjetij je svoje plane izpolnila, nekatera (TG.A Kidriče- vo, Tovarna strojil. Majšperk, LES, E*tuj) celo predčasno. Inve- sticije v industriji so znašale ne- kaj nad 800 milijonov dinarjev. Sredstva so bila uporabljena za rekonstrukcijo industrijskih pod- jetij. Število obrtnih delavnic se je v primer.iavi z letom 1956 zmanj- •salo za 10%, dorim se je število zaposlenih v istem razdobju zvi- .šalo za 2'-, v družbenem sek- torju pa celo za 38%. Tlo kaže, da družbeni sektor obrti raste, zasebni se'/rtor pa nazaduje. Pri tem gre predvsem za padanje obrti na podeželju, in to obrti, ki je važna za kmetijstvo. Pri pre- soji tega problema je treba na eni strani upo.števati dejstvo, da nekateri prejšnji obrtniki še šu- šmarijo, na drugi strani pa, da nekatere potrebe krije seri.jska proizvodnja. Prav tako je upošte- vati, da prihaja na podeželju do izraza mehanizacija v kmetijstvu, ki se je kmetovalci poslužujejo vedno bolj. Pri ustanavljanju družbene obrti na podežel.ju je treba upoštevali tudi gospodarsAO stran tega vprašanja, to je, d i m mogof:e ustanavljati obrtnih de- lavnic za vsako ceno, če te de- lavnice ne bi bile rentabilne. Svet za urbanizem Svet se je največ ukvarjal s problemom gradenj hiš izven za to določenih okohšev. Reševal je 61 iz.iemnih dovoljenj za uporabo zemljišč v gradbene namene, od teh 10 dovoljenj za izgradnjo električnih naprav in napeljav, 6 dovoljenj za gospodarske in druge zgradbe gospodarskih in družbe- nih organizacij. 48 dovoljenj indi- vidualnim graditeljem. Od teh je bilo rešenih pozitivno 29 zahtev- kov, 19 primerov pa negativno. Razpravljal je o 32 predlogih zazi- dave predvsem v Ptuju, Majšperku in Kidričevern. Okoliši, kjer se sme graditi, so bili določeni ne- kako pred 4 leti. Gradbene oko- liše imajo vsi večji kraji in na- selja v občini. S temi okoliši se je določil skladen razvoj posameznih vasi. Toda graditelji se ne drže teh okolišev in hočejo graditi vsepovsod. Seveda svet takim prošnjam ne more ugoditi, ker bi se s takimi raztresenimi gradnja- mi "Jstvarjali novi komunalni pro- blemi. Vsaka taka nova hiša rabi novo cesto. Teh pa je že sedaj preveč. Tudi elektrifikacija je ve- liko dražja. Svet za blagovni promet in turizem Svet jp obravnaval problema- tiko odkupa kmeti.jskih pridelkov. Pri tem je ugotovil, da kmetijske zadruge .še ne posvečajo dovolj pažnje kvaliteti blaga. To velja posebno za sadje. Zato imajo za- druge pri tem preveč kala. Tudi glede odkupa živine še ponekod ni uveden potreben red. Kljub te- mu, da so komisije za ocenjevanje živine prenehale delovati, se mora živina odkupovati na zadružnih dogonih. Vso odkupljeno živino mora pregledati veterinar. Ponekod so težave glede odk-u- pa telet. Do tega prihaja zaradi tega. ker kmetovalci pozabljajo na predpis, da je teleta do ^ me- secev starosti prepovedano klati. V kolikor družbena pitališča ne morejo sprejet,- vseh telet, jih morajo pitati kmetovalci sami. Edino teleta, ki imajo kakšne hibe. se smejo zaklati. Svet je tudi skrbel za razvoj trgovske mreže v občini. Trgov- ska podjetja postopoma obnav- ljajo trgovin« in jih primerno opremljajo, da res lahko nudijo kulturno postrežbo. S tem obnav- ljanjem bodo podjetja nadalje- vala. Tudi v gostinstvu je opaziti napredek. Večina gostinskih obra- tov je bila v preteklem letu ob- novljena in tudi primerno oprem- ljena. Problem je edino v neka- terih večjih krajih, kot so Cir- kovce, Žetale, Trnovska vas, kjer nj nobenega gostišča. V Cirkovcih in Žetalah bi se s pomočjo kra- jevnih organov dale urediti go- stilne brez kakih večjih tpžav. SvvA komunolne in stancvfini.^ke zadeve Svet je pvosvetil večino svojega dela komunalnim problemom, kot so ceste, elektrifikacija in male asanacije. Ker je vzdrževanje ob- čins'<otrebe cest. t. j. dvakrat toH'k'o, kolikor dobi občina od taks na vozove (takse na vozove znaša.io letno 12 milijonov, od tega diobi ob- čina 4 mili.ione dinarjev. o.stalo pa dobi republi.ški in okrajni cestni sklad). Nekateri krajevni odbori so sredstva smotrno upio- rabili. ker so jih dali za material, potrebno delo pa so sami organi- zirali. Nekateri pa so denar upo- rabili za dellovno silo, pri tem pa so morali plačati obvezen prispe- vek 45 odst. tako, da z dodelje- nimi sredstvi niso veliko naredili. Večina kraje\Tiih odborov je uve- dla tudi samoprispevek za vzdr- ževanje občinskih cest v delu. in prevozih. Od 65 krajevnih odborov je sprejelo odlok o uvedbi kra.jev- nega samoprispevka 56 krajevnih odborov. Nekateri krajevni odbori so s tem zeln izboljšali svoje ceste. Tudi v letošnjem letu bo potrebno to obliko prispevka zadržati, ker le tako se ht>do lahko ceste v zadostni meri vzdrževale. Elektrifikacija v občini Ptuj se bliža n koncu. Elektrificirati je treba le še nekaj naselij v Ha- lozah. EleW:rifikacija počasi na- preduje zaradi raztresenosti hiš, ker je treba' graditi obsežnejše nizkonapetostno omrežje, kar de- la podražuje. Na drugi strani pa gre tod za najrevnejši predel ob- čine. V letu 1960 je bilio razde- ljeno za elektrifikacijo približno •T mih.ionov dinarjev posojil, k te- mu pa je prispeval DES svojih R.aon.oon dinarjev. V gradnji je sedaj približno 70 km nizkonape- tostnega omrežja. S temi deli se bo letos nadal.ievalb. Glede malih asanacij je svet odobril ureditpv skupnih vodnja- kov na območju krajevnega ura- da Cirkulane 12. Zavre 8 in 5 v drugih krajih. Tudi uredrtvi po- kopališč so pcsamezni 'krajevni odbori posvečali hpkaj pažnje. I Svet za kntiRtijstvo in gozdarstvo Svet je po.svetil najver svojega dela kooperaciji m minimalnim agrotehničnim ukrepom pri pro- izvodnji pšenice in krme. Ugoto- vil ,je, da se s kooperari.jn med zadrugo in kmetovalci dosega.fo znatno višji donosi kmetijskih pridelkov. Akci.jski program je- senske setve pšenice je bil izve- den v .smislu rajonizacije kmetij- .skp proirvodnje tako, da se in- tenzivne sorte seje.iio predvsem na Dravskem in Ptujskem polju. Z agrotehničnimi ukTppi je bila predvidena obvezna zamenjava semenske pšenice v 26 katastral- nih občinah. Odlok predvideva obvezno zamenjavo semena vsaj vsaka štiri, leta. Svet je pripravil odlok o minimalnrh agro.tphnirnih ukrepih za travnikp. 7 uporabo predpisanih minimalnih doz umet- nih gnojil bi sp proizvodnja krme najmanj podvojila. Seveda bi sp s tem močno dvignila in zholjšala živinbreja, ki zavzpma v kmetij- stvu najvažnejše mesto. Krajevni odbori kskor tudi kmetijske za- druge bodo morale posvetiti tem ukrepom vso .skrb. ker le po taki noti homo v kratkem času do- segli vidnejše povečanje kmetij- ■^kp proizvodnje. Svet je razprav- ljal o zatiranju rastlinskih bo- lezni ter o čiščenju in škroplje- nju sadnega drevja. Gledo Gozdarstva jp svet ugo- tovil, da je hfilo v letu 1960 po- sekano v zaspbnem spktorju 34.24=5 m'' jos;? ali za 8 ori<;t. več (Nadblievari.je na 2. strani) PTUJSKI TEDNIK PTUJ, 24. FEBRUAR 1961 SODOBNIH POŠTAH so potrebne sodobne naprave PTT USLUŽBENCI SO ZBOROVALI Srečanje č'anstva sindika'ne po- družnice pošte Ptuj je vsako leto ob občnem zboru prijetnj doži- vetje. V cficialnem delu zbora cteenjo uspehe podružnice in pod- jetja ter s'išijo to in dcugo o per- sp;kt!vi pDd^etja. V razgovcru razložijo svoje siGaleb<, s katero potuje predsednik Tito na obisk v zahodnoafriške drža\e, je im poti v Akro že v torek z\cčcr zaplula v tropsko potrebe po taki delovni siili, se ženske ne vključujejo v to delo. V letu 1960 je bilo skupno napotenih v zaposHtev 3068 oseb, od tega 2208 moških in 860 žensk. Od teh jih je bilo 558 zaposlenih izven občine; Začasno nezaposle- nim je bilo izplačano lani skupaj šest milijonov dinarjev oskrb- nine. Glede vključevanja mladine v uk je bilo anketiranih 852 mla- dincev.. Sklenijenih je bilo 183 učnih pogodb, od tega 118 za mladince in 65 za mladinke. Mla- dina se ni vključevala v obrt: te- sarstvo, kovaištvo :n druge po- klice, ki so kmetijstvu najbolj {x>trebni. Glede nagrajevanja v gospo- darstvu se kaže znatno zboljša- nje v letu 1960. Veliko gasfX)- darskih podjetij je uvedlo nagra- jevanje po učinku v raiznih obli- kah. To je ugodno vplivalo na storilnost delavcev, zaradi česar se jc proizvodnja povečala. Edi- no obrt še ni na.šla ustrezne oblike nagrajevanja. Svet za šolstvo v letih 1959 in 1960 si je svet prizadeval, da bi osnovne šole v občini v smislu zahtev reforme idejno, organizacijsko, kadrovsko in materialno čimbolj usposobili. Postopno uvajanje novih učnih načrtov je zahtevalo marsikatere korenite spremembe v metodično- didaktični plati oouka. Pri tem so napredovale zlasti osemletke. V teku je tudi reforma na obeh vajenskih šiolah. Pripravlja se tu- di formiranje centrov za izobra- ževanje strokovnega kadra. Družbeno upravljanje v šolstvu se je zelo uveljavilo. Svet je pre- ko svojih članov pomagal šolskim odborom. Poleg šolskih odborov .so se razvili tudi sam^oupravni organi učencev (šolske in raiz- redne skupnosti, organi uprav- ljanja v šolskih zadrugah itd). ObLO Ptuj štipendira 196 di- jakov in študentov, od tega na visokih šolah 21, na višjih šolah 2 in na srednjih šolah 170 di- jakov. Med zgoraj navedenimi štipen- disti je 7 medicincev in 140 uči- teljdščnikov. Svet za kulturo Delo sveta je usmerjeno v reševanje problemov, ki se po- javljajo pri kulturnih ustanovah v občini. V občinski pristojhosti imanr« dve taki ustanovi: Ljud- sko študijsko knjižnico in Mestni arhiv. Ob tesnem sodelovanju z Občinskim Svetom Svobod in pro- svetnih društev, ki jih je v ob- čini 26 — od tega so 3 Svobbde. V vseh društvih je 2259 članov, ki Se udejstvujejo v 72 sekcijah. Najmočnejše so zastopane dram- ske sekcije. ObLO Ptuj je preko sveta dodelil v preteklem letu 4.290.000 din v kulturne namene. Od tega je bilo 3.000.000 din po- rabljenih za ureditev prosvetnih dvoran. Med perečimi vprašanji kultur- nih ustanJov je treba omeniti po- manjkanje prostorov za Ljudsko knjižnico v Ptuju. 2e nekaj let je čutiti potrebo f>o ureditvi pio- nirske knjižnice in čitalnice, ki bosta urejeni p>o sodobnih nače- lih s piiostim pristopom, kar se danes uvaja že v vseh naprednih deželah. Svet za telesno vzgojo V občini je 7 organizacij TVD Partizan s 594 člani. SD Drava v Ptuju s 324 člani. ŠD Alumi- nij Kidričevo s 109 člani. Aero- klub Ptuj s 325 člani 15 strelskih družin z 245 člani. Kritično stanje glede igrišč je tudi pri osnovnih šolah. V letu 1960 je Svet za telesno vzgojo razdelil 2.000.000 din sredstev za ureditev igrišč pri nekaterih šo- lah m za popravilo športnih ob- jektov v Ptuju. V telesnovzgojnih ornanizacijah manika strokovni kader. V šolah pa manjka uspo- sobljeno učno osebje za telesngojih. Svet je za svojo dejavnost po- rabil čez 32,000.000 din sredstev iz občinskega proračuna. Svet za splošno upravo in notranje zadeve Dejavnost tega sveta je bila usmerjena v preteklem letu na reševanje problemov na področ- ju varstva prometa, javnega reda in mira, požarne varnosti in po- moči odpuščenim iz zaporov. Na področju varstva prometa je svet skrbel predvsem za pro- metno preventivo in to predvsem preko šolske mladine in strokov- nih društev. Organizirana je bila široka mreža predavanj, ki so v glavnem d'osegla svoj na.men. Na področju javnega reda in mira je svet posvetil posebno skrb vzgojno zanemarjenim otro- kom, ki so zakrivili manjša kaz- niva dejanja (v alavnem tatvine je"»tvin) in kroničnim alkoholi- kom, ki s svojim obnašanjem kvarno vpliva.jo tudi na okolico. Požarna varnost je v naši ob- čini na zaf'->voljivi višini. Poleg nasflskih društev tudi oosoodar- .«;ke organizacije in drugi posve- čajo v zadnjem času več pažnje rvožarn^-vvarnoctrii /aččit' in vlaga- jo v ta namen znatna sredstva. SPORED CEPLJENJA PROTI OTROŠKI PARALIZI ZA MESTO PTUJ I. ŠOLARJI, rojeni v Fetih 1949 do vključno leta 1954: v šcli »Mladiki«: šefa »T. Žndariča«: dne 27. februarja 1961 <-b 14. uri; dne 10. aprila 1961 ob 14 uri; dne 22. maja 1961 ob 14. uri; šola »J. Lacka«: dne 28. februarja 1961 cb 14. uri; dne 11. aprila 1961 ob 14. uri; dne 23. m.aja 1961 ob 14. uri; pomožna šola: dne 28. februar.ja 1961 ob 14. un; dne 11. aprila 1961 cb 14. uri; dne 23. maja 1961 ob 14. uri. V zdravstvenem domu Ptuj: šola »F. Osrjnika«: dne 1. marca 1961 cb 14. uri; dne 12. aprila 1961 ob 14. uri; dne 24. maja 1961 ob 14. uri; šola »I. Spolenjaka«: dne 2. marca 1961 cb 14. uri; dne 13. aprila 1961 ob 14, uri; dno 25. maja 1961 oh 14. uri. II. PREDŠOLSKI OTROCI, rojeni leta 1954 do vkr.jučno rojeni 1. dcceimbra 1960, in sicer otroci, rojeni leta 1954 v Zdravstvenem dcmu Ptuj: dne 1. marca 1961 cb 15. uri; dne 12, ap.nla 1961 ob 15. uri; dne 24. maja 1961 ob 15. uri; ctreci, rojeni leta 1955 v zdravstvenem domu Ptuj: dne 2. marca 1961 ob 15. uri; dne 13. aiprila 1961 ob 15. uri; dne 25. maja 1961 ob 15. uri; otreci, rojeml v letih 1956, 1957 in 1958 v zdravstvenem dcmu Ptu.i: dne 3. marca 1961 ob 14. uri; dne 14. aprila 1961 cb 14. uri; dne 26. maja 1961 cb 14. uri; otroci, rojeni leta 1959 in do 1. decembra 1960 ter odrasli v zdraivstvenem domu Ptuj: dne 4. marca 1961 ob 14.' uri; dne 15. aiprila 1961 ob 14. uri; dne 27. maja 1961 ob 14. uri. Prispevek za cepljenje znaša 400 din in .je plačljiv v dveh C'brok*h po 200 d n pri prvem in drugem cepljenju. Ceip'jenje ni obvezno, pač pa ga zlasti ctrckcTn v starosti od šestih mesecev do 12 let toplo priporočamo. Vsak naj prinese s seboj na cepišče ž ičko. ker bo ce^pivo PCMŽik____________ PTUJ, 24, FEBPUAR 1961 FTUISRI TEDNIK Stran 3 IZ KIDRIČEVEGA ; V ponedeljek, 20. fe-bruarja, je bil v K dričevem sestanetk pred- stavnikov mncžiičnih organizacij v zvezi z načrti dela organizacij za 1961. lete. Koc^rdunaicijski odbor pri SZDl. bo po teh načrtih se- stavil sikuipen načrt za prcslavo 20.-letni'ce vstaje. * Ete.avski svet tovarne gl niče in aluminija »Boris Kidriič«, Kidri- čevo, je predlagal zboru pr<;i'2va- ja.cev pri ObLO Ptuj, da bi ta prevzel iniciativo za ustanovitev take stanovanjsike zadruge v Ptu- .ju. Jci bi bila sposobna ob sred- stvih interesentov in ob pomoči k-cmune začeti s .stanovanjsko gra- ditvijo vrstnih his za delavce in nameščence. Za tako obl-ko in de- javnost zadruge je po Sloveniji že več zglednih primerov. Tj bi lahko koristili tudi Ptuju. ★ Upravni od^bor delavskega sveta TGA Kidričevo je predloži! delav- skemu svetu te tovarne v dbrav- navo načrt finančnega obsega pro- izvodnje za 1961. leto in po po- sameznih mesecih. Kot driigije še tudi v tej tovarni ni mogoče o načrtu reč: zadnje besede, ker še niso znani ncvi in- strumenti obračunavanja. * Na predzadn,iii seji delavskega srveta TGA Kidričevo je blio skle- njeno, da bo 24. in 25. februarja seminar za vse člane delavskega sveta. Semsnar hn trajal oba dne- va po osem ur in bo pr.edvsem in^ formativnega pomena. Na tem se- minairjai pr dobljeno znanje bo ko- ristilo članom delavskega sveta pri obrafvnavah zaključnega ra- čuna. ★ Sindika-lna organizacija v Kidri- čevem namerava ob etošnjem cb- onem zboru odpreti delavski klub v prostorih ^zraven restaivracije. V njem bo televnzor, radio z gramo- fonom, knjige, časnik: in revije. Oprema kluiba bo sta':a okrog 900 tiscč dinarjev. Z delavskim klubam bedo imeli prebivalci naseCja Ki- dričevo novo priložncst razvedrila in izobraževanja. * Tovarna gltnice in alumnija bo grad i'a v Ptuju polst-cpnico s 50 stan-nvanj«. Tudi ta stanovanjska zgradba bc- stala ob Ljutomerski cesti. Idejni načrt za to zgradbo je že predložen delavs.'k€mu svetu. PODLEHNiK v zadnjem času so bli na na- šem področju "zibori voivcev, ki pa so bili, žal, bolj slabo obiska.- ni. To je priipisati precejšnji^ brez- brižnosti volivcev do dela obč'n- .skega ljudskega rdbcra, čemur bodo morale organizacije posve- titi primemo skrb. * V Podlehniku imamo zdravstve- no ambulanto, kamor prihajaijo po zdravstveno pomoč ljudje iz širše okol:ce v velikem .številu in ki mora.jo precej časa čakati, da pri- de.io na vrsto. To je raizum jivo, ker je na razpolago en sam zdrav- nik, in še to ob določenih urah. Zato pa bi mcraill biti čakajoči boli uvidevni ter v čakalnici manj kaditi, da bi čakanje lahko vzdr- žali tudi ne^kadilc . Primemo bi bilo, če bi kdo namestil v čakal- nici primeren napis, ki ne bi do- voljeval kajenja v prost-rru, kjer se zbirajo za po več ur bolnik:, ctroci n žene, ki ne m'crejc pre- našati slaibega zraka. To bi ne bi^la posebna zahteva, .saj je ,<;koraj v vseh čakalnicah zdravstvenih ustanov kajenje pre- povedano. FB Končno tudi v Ormožu shramba za kolesa K-nono .<^mo tud. v Ormožu do- bili preprtr^ibno shrambo za ko- lesa. Kclesarnica je pred bivšo Horvatovo ključavničarsko dela'Vi- nico, vendar pa jo l.judje le bolj malo uporablja'jo in še vedno pu- ščajo kolesa pred trgovinami in gostilnam, ter drugim« Ickali. Še sreča, da nepridipravi ne pckra- dejo več koles, ko so tsko povsod razpcstavljena m brez nadzorstva. Naše družine so (pripravljene sprejeti otroke iz Konga Jugosinvanski Rdeči križ je .storil potrebne ukrepe, da ustre- že prošnjam mnogih naših družin, ki so prek tiska izrazile željo, da .sprejmejo v začasno oskrbo določeno število otrok iz Konga. Za uresničenje te humane akcije se je naš Rdeči križ obrnil za po- moč na Ligo društev Rdečega kri- ža. Hkrati je obvestil Ligo, da bi morala po njegovem mnenju tudi sama predlagati nacionalnim društ\^om Rdečega križa, naj sprožijo akcijo za preskrbo kon- goških otrok. Tako bi človeko- ljubna vloga Lige društev Rdeče- ga križa tudi tbkrat ostala zvesta svojim dosedanjim tradicijam. V Centralnem odboru našega Rdečega križa so prepričani, da bodo to pobudo sprejela tudi druga nacionalna društva Rdeče- ga križa. Prav tako rJoudarjajo, da je bila ta akcija sprožena na pobudo mnogih naših družin, ker jp življenje mnogih otrok v Kon- gu ogroženo .spričo razvoja do- godkov v tej republiki. Tragedija kongoskih otrok je tem večja, ker trpe lakoto in ker se širijo med njimi razne bolezni. Jugoslovanski Rdeči križ obve- šča družine, ki so pripravljene sprejeti kongoške otroko, naj se v prihodnje obračajo npposrednio na Rdeči križ, ki vodi to akcijo, in sicer na naslov: Centralni od- bor .Jugoslovanskega Rdečega križa — Beiograd, Simina 19. (Tanjug) Tiskovine za prijave prejmete na občinskem odboru Rdečega križa, Vošnjakova ."L, ob torkih in petkih. Osebna kronika — ROJSTVA. POROKE IN SMRTI • .NA MATIČNEM PODROČJU PTUJ RODILE SO: Mlakar Marija, Žabjak 28 — Franca; Kovačec Matilda, Hvaletinci 3 — Jožico; Notersberg Ana, Bezjakova 14 — deklico; Čižič Marija, Kidričevo 4 — deklico; Gajšt Ana, Sveča 21 — Draga; Caf Terezija, Grajen- .ščak 98 — Marijo; Bratušek Ana, Cirkulane 60 — Stanka; Duh Kri- stina, Kicar 122 — Jožico; Fruk Otilija, Apače 118 — Mirka; Ca- futa Marija, Krčevina 107 — Da- rinko; Pangrac Angela, Prešernova 27 — Antonijo; Kušar Jožefa, Ši- kole 13 — dečka; Stajnko Marta, Mota 57 — Mileno; Borovšak Ma- rija, Ljutomerska ,30 — Albina; Ovčar Jožefa, Sedlašek 69 — Jo- žico; Črček Marija, Obrez 49 — Danico; Krajnc Marija, Ob Stu- dončnicj — dečka; Muzek Ivica, Vošnjakova 6 — Vitka; Pal Ma- rija, Pobrežje 145 — Marto; Krajnc Marija, Meje 15 — Alojza; Bratušek Elizabeta, Šturmovec 28 — Melito; ctrucl Kristina. Budi- na 54 — Zdravka; Čeh Neža, Kr- čevina 34 — Danico; Brenčič Ma- rija, Kadilnikova 3 — dečka; Mur- šek Marija. Pobrežje 82 — Jože- ka; Zaje Marija. Apače 22 — de- klico; Gerečnik Marija. Skorba 62 — Alenko; Hrga Ljudmila, Štur- movec 17 — Milana; Gajski Eliza- beta, Ljutomerska 20 —- Mileno; Plohi Marija. Bukovci 167 — Olgo; Barušič Rarica. Krapina — dočka; Grmek Alojzija, Podgorci 33 — Majdo; Hernec Marta. Spuhlja 121 — deklico; Žnidar Marija. Prešer- nova 25 — dečka; l^zar Antoni.ja, Lackova 8 — dečka; Ošovnik Vil- ma, Skorba 4 — deklico; Letonja Neža. Gradišče 139 -— Majdo; Spevan Jožefa, Gorenjski vrh 6 — Jožefa; Petek Ana, Grajena 84 — Marto; Prelog Veronika, Mota 59 — Jožico; Mohorko Marija, Podlo- že 104 — Zdravka; Obran Vera, Rakovci 45 — Albina; Kramber- ger, Mestni vrh 96 — Janka; Ko- drič Metka, Trgovišče 21 — Bran- ka; Zupančič Angela, Skorba 21 — Danico. UMRLI SO: Ban Adam, Ormož — roj. 4. 5. 1881 — umrl 13. 2. 1961; Salar Anton, Spuhlja 47, roj. 10. I. 1^79 — umri 16. 2. 1961; Marinič Stanislav. Dol ena j 40, roj. 8. 10. 1960 — umri 14. 2. 1961; Kavčič Samuel, Prešernova 29, roj. 19. 10. 1960 — umri 15. 2. 1961; Toplak Alojzija, Budina 56, roj. 21. 4. 1894 — umrla 17. 2. 1961; Fiirst Martin, Kicar 29, roj. 5. 11. 1949 — umrl 17. 2. isbi.. -- DELAVSKA UNIVERZA PTUJ Več takih seminarjev Desetdnevni seminar za pred- sednike in člane delavskih sve- tov in upravnih odborov, ki je bil v okviru družbeno-ekonom- skera sektorja Delavske univer- ze Ptuj, je končal 17. februar- ja 1961. Ob koncu tečaja so udeleženci izpolnili anketni list. Vsak je po svoje nakazal usp>ehe in hibe ter pomanjkljivosti. Ugotovitve an- kete bodo lahko služile pri delu nadaljnjih seminarjev. Seminar je uspešno končalo 38 udeležencev. Skupna ocena semi- narja je: Zelo smo bili zadovoljni s seminarjem. Obravnavanih je bilo 18 tem: gospodarstvo, de- lavsko samoupravljanje, ka- drovsko socialna služba, zakon o delovnih razmerjih ter metode administrativnega in družbenega upravljanja itd. Anketa je med drugim vsebo- vala tudi vprašanje: »Ali sma- trate, da ste pridobili dovolj zna- nja za uspešno delo v delavskih svetih in upravnih odborih?« Odgovori se nekako izenačujejo. Vsi so potrdili, da so pridobili mnogo dragocenega znanja za svoje nadaljnjo delo. da pa si že- lijo to znanje še izpopolnjevati na sličnih nadaljnjih seminar- jih. Seminar jim je razčistil mar- sikateri še nejasen pojem. Dal jim je tudi mnogo sugestije in spodbude za bodoče delo. za nove poti v tem delu ter nove načine administrativnega in družbenega upravljanja. Program za seminar je bil skrbno sestavljen, pred izvaja- njem še analiziran in preverjen. Udeleženci seminarja so bili z njim zelo zadovoljni, zlasti z diskusijami in debatami. Aktiv- no so sodelovali vsi udeleženci. Delo v seminarju jih je tako pre- vzelo, da so se ga redno udele- ževali brez izostankov. Večino- ma so v podjetjih pokazali vse razumevanje za seminar. Sam program še ne bi zagoto- vil uspeha. Predavatelji so dobro opravili svojo delo. Nove oblike aktivnega sodelovanja. jasna predavanja, praktično ponazar- janje, strokovnost na področjih dela itd. so bile odlike predava- teljev, ki so nujno morala priteg- niti udeležence. Ob zaključku seminarja je bila 7-a udeležence celodnevna štu- dijska ekskurzija v Tovarno av- tomobilov v Maribor in v arhiv pod.)etja »Slovenske gorice« v Ptuju. V Mariboru so si ogledali vse tovarniške objekte in v njih razgiban delovni ritem. Po ogle- du tovarne so se sestali s pred- stavniki tovarniškega kolektiva. Z njimi so živahno razpravljali o mnogih družbeno-ekonomskih vprašanjih. V razpravi so izme- njali dragocene izkušnje. Zaključek seminarja je bil v dvorani »Pri sejmišču« v prijet- nem, tovariškem razpoloženju. Zbrali so se udeleženci seminar- ja, predavatelji in predstavniki podjetij. Vodja družbeno-eko- nomskega sektorja Delavske uni- verze tov. Feliks Bagar. pred- sednik Občinskega sindikalnega sveta tov. Jože Šegula in uprav- nica Delavske univerze Ptuj tov. Meta Feldinova so v svojih na- govorih izrazili željo, da bi ude- leženci na seminarju pridobljeno znanje še nadalje izpopolnje- vali ter ga uspešno uporabljali pri svojem vsakdanjem delu. Upravnica delavske univerze Ptuj tov. Meta Feldinova se je še posebej zahvalila tov. Feliksu Bagarju za vse prizadevanic -■: . uspeh seminarja V imenu ude- ležencev seminarja pa se je vsem predavateljem in podjetjem za- hvalila za vse razumievanje in pomoč tov. Magda Lešnik. Vsi udeleženci seminarja so prijeli ob zaključku potrdilo De- lavske univerze Ptuj o udeležbi na seminarju. Udeleženci seminarja za predsed nike m dane delavskega sveta in upravnega odbora na dvorišču po djetja »Slovenske gorice« v Ptuju Nova p()slovno-.stanovanjska zgra dba pri »Belem križu« je že cela pokrita AEROKLUB IN NJEGOVA DEJAVNOST športno letalstvo v Ptuju do- biva vse širše oblike dela m po- staja vse bolj priljubljen in mno- žičen šport mladine na Dravskem polju. Doseženi rezultati v poli- tehnični vzgoji mladine v letal- sko modelarskih krožkih, šolanje novih jadralnih m motornih pilo- tov ter padalcev, osvajanje vedno več športnih rezultatov, letalski mitingi in drugi javni letalski na- stopi izpodrivajo zastarelo msel- ncst, ceš »kdor se ba^vi z letal- stvom, ta je zapisan smrti«. Po- glejmo, kaj s^) naredili v Aero- klubu Ptuj v lanskem letu in kaj bodo delali letos. Aeroklub Ptuj šteje 500 aktiv- nih in podpornih članov. V 8 le- talsko modelarskih krožkih dela čez 250 pomladkarjev in so samo v lanskem letu na^rcdili čct. 300 raznih modelov. V Ptuju je po- sebna modelarska delavnica, kjer se zbirajo in dela.jo vsi modelarji iz mesta Ptuja. Delo v krožkih m delavnicah je vezano s predava- nji, učenjem, risanjem, konstrui- ranjem, preciznim modeliranjem in končno letenjem modela. Aero- klub ima f>oleg svoje društvene dejavnost« še letalsko šolo, v ka- teri let: 22 motornih pilotov, 55 jadralnih pilotov, s padalstvom pa se havi 48 padalskih sf>ortni- kov. Letalska .šola Aerokluba Ptuj je izšolaila lani 14 jadralnih in 5 mo- tornih pilotov ter izvršila 3.252 poletov s 484 urami letenja in iz- vršila 94 padalskih skokov, 5 to- varišev pa je osvojilo srebrno »C« značko v jadralnem letenju. Izvr- šeno je bilo na stotine ur pre- davanj in udarniškega dela, kajti ni dovolj človeka naučiti leteti oz. ga nauč;ti krmarit: z leta'om. ampak mora imeti sleherni leta- lec širše strokovno znanje. Tako mora temeljito poznati letalske motorje, razne motorske in navi- gaci.jske instrumente, mora biti dober meteorolog, poznavalec aerodinam ke, navigacije in dru- gih ved, ki .so nepasredno pove- zane z letalsko tehniko. Za vsem tem pa je skrito mnogododbore, ki skrbijo za izvajanje programa, ki ga vsako leto postavi občni zbor. Za novo letalsko sezono v letu 1961 ima .Aeroklub obsežen pro- gram dela. Tako bo ustanovil le- talsko modelarske krožke po vseh šolah (osemletkah) občine Ptuj. Izšolal bo 10 novih jadralnih pi- lotov, 5 motornim pilotom pa omogočil nadaljnje šolanje. Iz- vršil bo 150 padalskih skokov in izšolal 10 padalcev. Predvideva se, da bodo vsi piloti leteli okrog 700 ur v 3.000 poletih. Letalci .Aerokluba Ptuj bodo v leto.šnji letalski sezoni posvetili posebno skrb strckovv.emu dvigu kadra n doseganju športnih rezultatov v vseh panogah letalske dejavnost,. Poleg ostalega dela. šolanja in tekmovanj bo Aeroklub priredil velik letalski miting v < kviru proslave 20-letnice vstaje naro- dov Jugoslavije ;n praznika ob- čine Ptuj. Če upoštevamo, da .Aeroklub obstaja vsega 6 let, moramo pri- znati, da so doseženi lepi rezul- tati in da je ta šport postal mno- žičen in pristopen naš: mladini in da so finančna sredstva, vložena v to dejavnost športa, dobro na- ložena. Vi, dragi bralci, pa boste imeli priložnost videti množič- nost, aktivnost in izurjenost ptujskih letalcev avgusta na ve- likem letalskem mitingu v Mo- škanjcih pn Ptuju, Alojz Ganza NOVI DAROVALCI KRVI Dne 16, februarja 1961 so daro- val, kn darovalci krvi iz Rogoz- n''ce. Vsem darovalcem krvi .o or- ganiizatorjem v imenu bonikc. iskrena hvala! Kri so darovali: Ciglar Jržef. Gašperič Jcžef, Pe:n;k Jože, Peč- nik Nežica, Meocni Stanko, Gokb Janez, Lešnik Alojz, Bezjak Ma- rija. Robin Ivan, Petrovtč Mar ja. .'\nzel Miha, Kekec Ivana, Aratski Pavel, Rasi Marija, Zelenko Mar- .i^eta, Lelek Neža, Vela Konrad Sirec Neža. Vamberger Lizik;; Kuhar Terezija, Kuhar Liza, Ras Marija ml., Hedl Rozika, Ratek Roza, Hcjnik Marija, Kra.inc Jo- žefa, Ze enik Terezija, Kline Neža, Vrabl Anten ja, Šteger Antonija, Ciglar Franc, Ratek Jcžef, Veda Konrad, Lesjak Janez, Zamuda Neža, Polancc Alojz. V nujn- sili in za svojce so se odzvaiM: Papež Anton, Horvat Li- zika, Horvat Cilika, Ilec Rozalija, Kes Ivica, Grmič Stanko, Geč Hil- da, Furst Ana, Furst Martin. Ser- dinšek Fran.jo, Piuščec Marija, Vedernjak AIrjz ter Rozman Fr. V<;em iskrena hvala! Sphšna bolnilšnica Ptuj Rdeči (Križ Ptuj V Hafdošah pri Tomaničevih fe s:ore!o Ptujski gasilci na pogorišču pri Tomaničevih v Hajdošah pri Ptuju Foto; M. Berlič V ponedeljek, 20. februarja 1961, jn kmalu po 6. zjutraj izbruhnil požar na starnovanjskom poslopju .laneza lonianiča, krne- la v Hajdošah pri Ptuju štev. .13. Kmalu so bili obveščeni o požaru ptujski gasilci, ki so tudi prvi prihiteli na požarišče in jim je uspelo požar lokalizirati, da ni ogrožal ostalih bližnjih slamnatih hiš. S slamo kritega stanovanj- skega in gospodarskega poslopja pri Tomaničrvih ni bilo n^^^ot■e obraniti prod ognjenimi zublji. Ptujskim gasilcem so prihiteli na pomor še gasilci iz llajdos, Haj- dine in Gerečje vasi. Maribor- čani so bili tokrat prepozni. Požar je povzročil Tomaničevim z uničenjem stanovanjskega in gospodarskega poslopja okrog 3 milijone dinarjev škode, ki ga z zavarovanjem ne bodo meKjli na- domestiti. K sreči je uspelo ogenj lokalizirati, sicer b: bila škoda v Hajdošah ravno glede na mnoge hiše s slamnato streho ogromna. Kako je prišlo do požara, bo dognala preiskava. Domneva se, da dmnik ni vec ustrezal. Tudi pr: tem požaru se je iz- kazalo, da do ptujske gasilske avtocisterne le najboljše zagoto- vilo za učinkovito gasilsko akci- jo. Tako gasilci niso odvisni od studencev in tudi pri spuščanju cevi v studenec ne izgubljajo pre- draigocenega časa. Pn lanskih ijo- žarih se je videlo, da voda dveh cistern — predvsem na hribovitih terenih — ne zadošča za celotno gašenje. K dvema cisternama je nujno prtrebna še tretja, ki je lahko nadomestilo za škropilni voz, ki je last komunale Ptuj. Za tretjo cisterno se Gasilsko društvo Ptuj že dolgo poteguje in upa. da bo letos dobilo potreb- na sredstva za njo iz sklada DOZ in OLO Manbor. " M. stran 4 Stoletnica rojstua v Muzejskem parku v Ptuju stoji skrcmen kip slovenskega znanstvenika dok-torja Matije Murka. Okrog tega spomenika se je zbrala v soboto, 11 februarja, za Ptuj kar lepa množica ljudi. Največ je bilo dijakov s svojimi p-.ofescrji. bili pa so tudi zastop- niki ljudske oblasti, ustanov in orgaruzicij. Proslavo je ob stolet- nici rojstva tega velikega moža pripravilo Zgodovinsko društvo, katerega predsednik tov. Karel Šepec je slavnost tudi začel. Spo- minski govor je imel upok. gimn. ravnatelj prof. Fran Alič. Izčrpno je opisal Murkovo življenje in de- lo in ga prikazal kot moža. na katerega smo Slovenci, zlasti še njegovi ožji rojaki, upravičeno ponosni, zato naj bi mu kot ene- m'a najvidnejših duhovnih velika- nov postavili večji in reprezen- tativnejši spomenik. Dve dijakinji sta lepo deklamirali Zupančičevi »Pesem mladine« in »Vseh živih dan", gimnazijski pevski zbor pod vodstvom tov. Rajšterja pa je ubrano zapel »Pesem mladinskih brigad«. Ob zaključku slovesnosti je pc'ožil predsednik Zgodovin- skega druitva k spK>meniku zlat vensc. O svojem življenju ptše sam Mu-k: siedeČ3: »Na prvem drstoi- skem vrhu, v smeri od Ptuja, sem S3 naredil v hiši štev. 14 kot sin malega kmeta (želarja) na pust- no nedeljo. In tako sem za vse življenje prinesel s seboj na svet nekaj veselosti in optimi'zma. Oče Martin je bil dolga leta župan, toda na splošno so ga še imeno- vali rihtar; tako so potem pogo- sto tudi mene klical .rihtarjev'. Bilo nas je devet otr*ok, štiri hče- re in pet sinov, brat in dve sestri so umrli pred mojim rojstvom, tako da sem bil izmed štirih otrok drugi. Na dom sem si ohra- nil prijetne spomine za vse živ- ljenje in nekaterih stvari nisem mogel nikdar pozabiti. Do neke mere sem ostal vse življenje f>o- deželan; ohranil sem si spoštova- nje do mnogostranskega, težkega dela, katerega sadove tako p>ogo- sto ogrožajo toča, mraz, suša in druge nezgode. Od III. razreda gimnazije sem se preživljal popolnoma sam z majhno štipendijo in številnimi in.štrukcijami. za katere nisem je- mal mnogo, tako da me je ravna- telj zaradi tega pokaral. Zvabil sem za sabo na študij oba brata in ju podpiral. .. Slovenci smo bili že v nižji gimnaziji vsi za- vedni.« Gimnazijo je Murko obiskoval v Ptuju in Mariboru in bil vedno odličnjak. Na dunajskem vseuči- lišču se je posvetil slovanskemu in germanskemu jezikoslovju in postal dokfor filozofije. S štipen- dija je pctsm šel na po'drugo- letno potovanje v Rusijo, kjer je v knjižnicah pa tudi v stiku z učenjaki in prepro-stim ljudstvom nabiral gradivo za svoja poznej- ša znanstvena raziskovanja. Po- zneje je potoval zlasti po Dalma- ciji in Srbiji, kjer je nabiral med ljudmi narodopisno grad vc. Mesta znanstvenega delovanj-a dr. Matije Murka obsegajo Dunaj, Gradec, Moskvo, Pariz, Lipsko in nazadnje Prago. Po prvi svetovni vojni bi bil rad prišel v Jugosla- vijo, kamor so ga vabili, vendar iz raznih vzrokov do tega ni pri- šlo. Po Duna.iu in Gradcu, kjer je bii univerzitetni profesor, je pri- šel v Prago. Tako je postala Pra- ga po njegovi zaslugi središče slavističnih študij. Jezikov je Murko znal morda toliko kakor Prešernov sodobnik Čop, saj je razen nemščine in drugih jezikov, na pr. francošči- no, ki se je je naučil že v sta- rejših letih, obvladal skoraj vse slovanske jezike. V teh jezi.ah je tudi predaval. O njegovem znanstvenem delu v zgodovini, jezikoslovju in etno- grafiji je bilo mnogo nepisanega m ga lahko FK>stavljamo v vrsto največjih slovenskih mož teh strok od Koipitarja in Miklošiča pa do Nahtigala, Prijatelja, Kidri- ča in Ramovša. Bil je učenjak evropskega in svetovnega slovesa. Murko ni bil le znanstvenik, temveč tudi zaveden Slovenec in Slovan! Čeprav je bival večinoma v tujini, je svoje otroke, tri si- nove in hčer, vzgojil v prave slo- venske patriote. Njegov sin uni- verzitetni profesor dr. Vladimir Murko je rekel o svcjem očetu, da .ie svoje otroke večkrat opo- zarjal, naj govore slovenski, da se v tujini ne zgube, kar jc bilo res važno, ker so obiskovali nem- .ške šole. Eden izmed sinov je pa- del v narodnoosvobodilnem boju, druga dva sta na visokih položa- jih, prav tako tudi hči. Pred leti je bila v idilični va- sici na Drsteli pri Ptuju odkrita na Murkovi rojstni hiši spomin- ska plošča. Ta hi.ša je, žal, lani pogorela. Sfoves in spomin velikega moža zasluži, da bi se z njegovim de- lom in duhom, ki ga preveva, se- znanila zlasti dijaška mladina. -men- Stodcntskd kronika Št«<*entske semestralne počit- nice, kj trajajo celi februar, so prinesle vsaj malo oddiha po na- pornem študiju. Vendar so redki tisti, ki so si privoščili te počit- nice v pravem pomenu besede, saj jih je večina ostala v Ljubljani, kjer se pripravljajo na izpite. Lahko rečemo, da so sedaj štu- dentje delavnejši kot prejšnja le- ta, sicer pa je to potrdil tudi uni- verzitetni rektorat, ki je zjavil, da so študentje, ki so se vpisali zadnji dve leti, pokazali velik štu- dijski napredek. Nekaj te hvale zadene tudi ptujske študente, ki so že od nekdaj znani kot štu- dentje z dobro osnovo. To potrju- je tudi beseda nekdanjega zastop- nika študentov v enem izmed fa- kultetnih svetov ljubljanske uni- verze, ki je govoril o začetnih te- žavah novincev — srednješolcev na univerzi in izjavil, da imajo le ptujski in postonjski srednješolci zadovoljivo predizobrazbo, ki je potrebna za univerzo. Upamo, da bodo ptujski profesorji ostali zve- sti tej tradiciji in da bodo svojim dijakom še vnaprej delili svoje bogato znanje in izkušnje. Letos nc bo v Ptuju tradicional- nega »Akademskega plesa«, ki je vsa leta doslej predstavljal jedro študentskega udejstvcvanja v teh mesecih. Dobre volje je bilo več kot dovolj, toda študentje so pri organizaciji naleteli na nepre- mostljive težave in so bili zato prisiljenj odpovedati to lepo tra- dicionalno prireditev. Čeprav še ni čas za mladinske delovne brigade, pa se vendar med študenti že precej govori o letošnjih delovnih akcijah, ki bo- do v okolici Ptuja. Študentje ka- žejo precej večje zanimanje za lokalno-občinsko mladinsko delov- no akcijo, kot pa za zvezno akci- jo. Tudi koroški mladinci, ki so bili lansko leto v Ptuju, se žele letos zopet pridružiti Ptujčanom in jim pomagati pri delovnih akci- jah. Mnogo se še ugiba, kje bo de- lovišče, prevladuje pa že mnenje, da bo letos na vrsti regulacija Pesnice. Za to akcijo bo verjetno tudi med študenti precej prijav in zato nameravajo tudi letos or- ganizirati samostojno študentsko delovno brigado. Tudi nekaj ptujskih študentov je naročenih na »Ptujski tednik«. Seveda ga redno prebirajo, včasih pa si ga preberejo tudi drugi ko- legi. Zvrhano mero »dobre volje« je povzročil članek o ptujskih srednješolcih, ki je bil objavljen proti koncu lanskega leta. AvtorJ članka namreč dobrohotno imenu^ je gimnazijce — dijake za »štun dente«, kar pa prj nas ni ustaljen na praksa in je zato ta dogodek povzročil med študenti prec-ej ne- škodoželjnega smeha. Najnovejša gospodarska politika je naredila nekaterim študentom precej sivih las. Pri nas je že sko- raj ustaljena praksa, da se v za- četku vsakega leta dvigajo cene in to precej krepko, medtem ko je neprimerno težje dosečj zvišanje štipendij. Lansko leto so štipendi- je sicer zvišali, letos pa se o tem zelo malo govori, tako da so štu- dentje zares lahko v skrbeh. Vse to dogajanje je najbolj prizadelo tiste študente, ki so odvisni iz- ključno od štipendij in je na ta način ostalo odprto vprašanje nji- hovega rednega šudija. Vsekakor bo moral marsikdo v Ljubljani v honorarno službo, naša podjetja in ustanove pa bodo morali čakati leto aij dve dalj na visokokvalifi- cirane kadre. Tudi med ptujskimi študenti je precej podobnih pri- merov in ne bi bile napačno, če bi se tudi študentom posvetilo malo več skrbi, prednost pa naj bi ime- li predvsem tisti študentje, ki ak- tivno sodelujejo v Klubu ptu,iskih študentov. Študentje — košarkarji so v Ljubljani zelo delavni. V telovad- nici Metalurške šole za Bežigra- dom se zbirajo vsako nedeljo do- poldne in redno trenirajo. V me- secu marcu imajo na programu nekaj prijateljskih košarkarskih tekem s študenti iz Prekmurja in Prlekije. Upajo, da bodo dostojno zastopali ptujske študente in do- segli častne rezultate. Članica Kluba ptujskih študen- tov Frida Modic iz Vidma se je pred kratkim odločila za skupno življenjsko pot z ing. Husotom. Študentje in študentke iz Kluba ptujskih študentov jima želijo na skupnS poti mnogo sreče in vese- lja, predvsem pa čim več »srečnih dogodkov«. -tf 30. januarja je Šahovsko dru- štvo Ptuj pregledalo svoje delo- vanje v preteklem letu. Iz poro- čil posameznih funkcionarjev je razvidno, da je društvo doseglo pri tekmovanjih lepe uspehe. Naj- večji problem društva je igralni prostor. Člani se zbira.io v kavarni »Evropa«, kamor mladini vstop ni dovoljen. Nov odbor je na svoji prvi seji kot najvažnejšo točko obra/vnaval zopet problem prosto- rov in si postavil še naslednje naloge: 1. izvesti vsak mesec brzopotezni turnir; 2. izvesti društveni turnir (začel bi naj v začetku marca); 3. udeležiti se okrajnega moštve- nega tekmovanja-; 4. organizirati simultanko moj.stra Parme; 5. organizirati moštveni brzotumir ob občinskem prazniku; 6. izvesti teoretična predavanja; 7. pomožiti članstvo. Izvršitev navedenega programa pa zavisi od društvenih prostorov in njih udobnosti. Brez teh dru- štvo ne more uspevati. Z 1 N K A : SME2ENI MOŽ Ivan .sc rad v .snegu igra, n^ hribu oh klancu postavi moza. Za klobuk mu lonec d^ na glavo, korenček za nos in metlo v roko. Umetnije .se svoje zelo ve.seli, ko snežak na hribu ponosno sto.ji. Od juga pa vetrič čez noi' pribiti, obliže snežaka, ta se srlzi- Prestrašen opremo je zložil na kup, potem ga pognal je v dolino obup. Ko Ivan se rano zjutraj zbudi, Pobegni! .je. misli, a bil je pošten pustil je lonec, metlo, koren. Odbor Turističnega in olepseval ne^ društva Ptuj na zadnji seji 26. FEBRUARJA 1961. 6.00—6.30 Jutranji pozdrav — vmes ob 6.05—6.10 Poročila, vremenska na- poved in dnevni koledar. 6.30 Veselo na pot! (Spored zaluivfle glasbe) 7.00 Ka- poved časa, pofoula, pregled tiska, vre- menska napoved in objava dnevnega sporeda. 7.15 Reklame. 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva. 7.35 Iz arniva naših pihalnih orkestrov. 8.00 .Mladinska radijska igra — Aleksander Popovič: Stolp v oblakih. 8.40 Iz albu- ma skladb za otroke. 8.50 Z zabavno glasbo v novi teden. 9.40 Blaž Arnič: Pesem planin — simfonična pesnitev (Orkester Slovenske tiilhflrmoniie dirigira Samo Hubad). 10.00 Se pomnite, tovari- ši. . . I-nancc Drobnici .Mesec dni dolga pot. 10.30 Množrčne pesmi bratskih na- rodov. 10.45 Spoznavajmo svet in do- movino I (Magnetofonski posnetki javne mladinske oddaje z dne 23. 11. 1961). 11.45 Glasbena medigra. 12.00 Naši po- slušalci čestitajo In pozdravljajo — I. 13.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna giasba. 13.30 Za na^o vas. 13.45 Koncert pri vas do- ma. 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.00 Vanoved časa, poročcla in vremenska napoved. 15.15 Reklame. 15.30 Kar radi poslušate. 16.00 Humoreska tega tedna — Corint Colomb: Televizija. 16.20 Iz operetnega sveta. 16.40 Peli so jih mati moja . . . (slo- venske narodne pesmi). 17.00 Melodije za vse. 17.30 Radijska igra — Fiodor MihajlovJč Dostojevski: Tuja žena. 18.10 Vesela godala. 18.40 Pisana vrsta do- mačih skladb. 19.00 Obvestila, reklame m zabavna glasba. 19.30 Radijski dnev- nik in siportna poročila. 20.05 Izberite melodijo tedna! (Zabavno glasbena odda- ja z nagradami). 20.50 V ritmu slow foxa. 21.00 O Verdiievem življenju in delu — X. oddaja. 22.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in pregled spo^reda za naslednji dan. 22.15 Ples ob radijskem spreiemn^ku. 23.00 Poročila. 23.05 Nočni koncert. 24.00 Zadnja po- roči!« in zaključek oddaje. DRUGI PROGRA.\f 12.00 Nedeljski simfonični koncert. 13.00 Napoved časa. poročila in vremen- ska napoved. 13.10 Popevke in plesni zvoki. 13.45 Iz solistične glasbe: Ma- rija Terezija von Paradis: Sicilieno — Claude Debussv: Počasni valček — lanez Matičič: Uspavanka — Bohuslev Marti- nu: Etude in nolke I. in II. zvezek. 14.15 Radi bi vas zabavali. 15.00 N'apo- ved časa. poročil.i in vremenska napo- ved. 15.10—16.0f> Popoldanski operni koflcert. 19.00 Soareja tenorista Insfiia Biorlinga v Carnegie Ilallu. 19.30 Radii- ski dnevnik in športna poročila. 20.05 Raloh Vaughan Willi-ams: Pastoraltva simfoniia (Londonski filharmonični orke- ster dirigira Adrian Boult, sodeluje sopra- nistka Margaret Ritchie). 20.45 Medna- rodna radijska univerza — Glasba na- rodov: Vel-ka Brftanija — II. 21.00 Francoska pevca šanson Marthe Alterv in Yves Montand. 21.,30 Tazz test: 'anez Orcgnre. 22.00 -22.t5 Nar»\'ed čas«, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda II. programa za naslednji dan. Opazovalci sončnega mrka v Lackovi ulici V Ptuju Delavska uoiverza Piul 27. februarja 1961. IC Mure- tinci: Ljudje med seboj — pre- davanje s filmom (Feldin Meta), ob 18.30 v Zadružnem domu. 28. februarja 1961. IC Kidriče- vo: Kaj moramo vedeti o prome- tu — predavanje s filmom in dia- filmi (Krajnc Viktor), ob 19.30 v šoli. IC Muretinci: Razvoj kmetij- stva po svetu in pri nas — pre- davanje z diafilmi (Zoreč ing. Egon), ob 18.30 uri v Zadružnem domu. IC Vičava: Razvoj NOB na Štajerskem — predavanje s fil- mom in diafilmi (Dvoršak Jože), ob 19. uri v dvorani SZDL.. 1. marca 1961, IC Hajdina: Pro- met in mi — predavanje s fil- mom in diafilmi (Krajnc Viktor), ob 18.30 uri v šoli. IC Muretinci: Zdrav in bolan otrok (Poznik dr. Aleksander), ob 18.30 uri v Zadružnem domu. 2. marca 1961, Breg-Turnišče: Razvoj NOB na Štajerskem — predavanje s filmom in diafilmi (Dvoršak Jože), ob 19. uri. Dom SZDL Breg. IC Majšperk: Vzgoja k samo- stojnosti (Gašperšič Celica), ob 18. uri v Domu Svobode. 3. marca 1961. IC Dornava: Zakonska zveza in družina (Se- pec Kristina), ob 19. uri v šoli. IC Moškanjci: Od sp>očetja do rojstva (Neudauer dr. Ljuba), ob 19. uri v dvorani KZ. IC Juršinci: (za LMS) Ljudje med seboj — predavanje in film (Feldin Meta), ob 19. uri v šoli. 4. marca 1961, IC Cirkulane: Razvoj NOB na Štajerskem — predavanje z diafilmi in filmom (Dvoršak Jože), ob 19. uri v šoli. IC Podlehnik: Osvobodilna gi- banja v Afriki — predavanje z diafilmi (Maučec Matija), ob 9. uri v šoli. IC Zetale: Vtisi s potovanja i>o Bolgariji (Gorjup Branko), po 7.30 uri v šoli. IC Lovrenc: Odnosi med fan- tom in dekletom (Sepec Karel), ob 7.30 uri v šoli. Morebitne spremembe bodo prizadetim IC pravočasno j avl je- ne. Delavska univerza. Trg Mla- dinskih delovnih brigad 4T, te- lefon 225. Večerno politična šola Kidričevo Ponedeljek, 27. februarja 1961, ob 16.30, tema B5: O sociali- stični demokraciji — predava Viktor KNEZ — 4 ure. Četrtek, 2. marca 1961 ob 16.30 uri, tema B5: O socialistični de- mokraciji, 2 uri in tema B6: Os- novna načela družbene in dr- žavne ureditve v novi Jugoslavi- ji, 2 uri. Predava Viktor KNEZ. Večerna politična šola Ptuj Torek, 28. februarja 1961, ob 16. uri, temaB5: O socialistični demokraciji, predava Viktor KNEZ — 4 ure. Petek, 3. marca 1961, ob 16. uri, tema B5: O socialistični de- mokraciji, 2 uri in tema B6: Onovna načela družbene in dr- žavne ureditve v novi Jugosla- viji — 2 uri. Predava Viktor KNEZ. Mladmskci politična šola Ptuj . Ponedeljek, 27. februarja 1961, ob 16. uri, tema A5: Socialistična politika na vasi, II. del. Predava Ciril ŠATEJ. Četrtek, 2. marca 1961, ob 16. uri. tema A6: Odnosi med jugo- slovanskimi narodi, I. del. Pre- dava Franc STIPLOVŠEK. Strogo zaupno Nekj uradnik ameriškega Penta- gona se je pred nedavnim zago- voril. Rekel jC; »Moje delo je tako tajno, da niti ne vem. kaj delam.« Zopet smo se znašli v dijaških vrstah. Zot>et se po^ovacjamo o dijaškem življenju. Kako hitro so m.i^nili. skoraj necipazno, tisti ra- dostni otroški dnevi, ki smo jih prežive'i pri knjigah in z učitelji! Manile so otroške .skrbi, minila jc mla^dost in vesel, brezskrben smeh. Da, vse to smo zaip«usti. že pred leti. Tcda te dni smo zopet v šol- skih klcipeh. ma/ih, razmajanih, ki bi nam lahko pripovedovale dclgo povest o tistih, ki so nekoč sedeli v njih. Tu smo, v klopeh, nekaj večji, malo stare.jši m — resnejši. Ne- kater med nami so porcčeni, dru- gi ne, neikateri vese'i, drugi mrač- ni, vsem tem sk.r.-arni pogon in zaplul po reki Fuldu. Toda njegndon in tam od bede umrl. .. VVilliam Lee izumitelj stroja za pletenje nogavic (kaj bi danes ženske počele brez njegovega iz- uma) tudi ni imel sreče. Nešteto- krat je svoj patent predlc-žil tn- dustriailcem, toda vselej zaman. Preganjan od bede je v Parizu končal med berači svoje trdto živ- ljenje. Bernard Palisi je iznašel loščilo za poaodo. V 78 letih svoje staro- st, je kot jetnik po treh mesecih mučenja umrl v zloglasni jetniš- n-ci Bastil.ia. John Fridric Bettger iznajditelj porcelana je prav tako f.zieno iz- črpan po dolgih letih v ječah umrl v 35 letu starosti. Zaščito izumov poznamo šele zadnje stoletje. Začeli so v Ame- riki, Angliji, Franciji n nato do- maJa v vseh državah in od taiCrat do danes je v svetu prijavljenih, a velik del tudi odkupljenih, okoli o milijonov raznih patentov. Odo- brenih in odkupljenih je bilo nad 2 in po! milijona. In pri nas? V Jugoslaviji je od leta 1921 do lani število osvr>jen!^ pat«n*ov preseglo 21.000 p>rimwov. Zani- mivo je, da prvo leto (1921) kar 2111. To je gotovo posledica voj- ne. Zelo ogromno pa je število po vo.jni prijavljenih iznajdb, racio- nalizacij in patentov. S.^ Zakaj ima februar le 28 dni Julij Cezar, ki nam je dal ko- ledar, je bil mcž, ki je ljubi! red jn pra;vičnost. Raizdelil je leto na 12 mesecev s po 30 in 31 dnevi neizmen'čno. V tistem času se je leto pričelo spomladi in Cezar je imenoval prvi mesec po bc-gu, k' mu je bi. naji.iubš , po bogu Mar- su (bog vo.jne pri Rimljanih). Ta mesec marec je d'bil 31 dni, apri' 30, maj 31, junij 30, julij 31 ((m;novan po Juliusu Cezairju). Naslednje mesece so imenoval kar: šesti, sedmi, osmi, devet- deseti, k. so imeli nerizmenično p 30 ali 31 dni. Po desetem mese- cu je sledil januar z 31 dnevi in končno februar, zadnji mesec s 30 dnev!. V prestopnem letu s 366 dnevi je bila ta deitev ne šest mesecev s 30 dnevi in šest mesecev z 31 dnevi p>o{X)nema praivilna. V letu s 365 dnevi pa so preprosto črtak zadnji dan v pe- si edn jem mesecu n tako je fe- bruarju estaJo samo 29 dni. Tega niso mogli drugače urediti in so se morali zadovoljiti s to majhno nepravilnostjo. Po Cezarju je prišel na rimski prestol imperator Avgustus. Me- nil je, da mora biti tud,; njegovo me ovekovečeno z mesecem. Za to je izbrai šesti mesec, ki še ni .me! imena, in mu je da. svoje ime. (Takrat je bil prvi mesec ma- rec in je šesti imenovani mesec dobil njegovo ime Avgust.) Toda njegov imperatonski p'n»s mu n; dal, da bi im^l Cezarjev mesec (julij) več dni kot njegov (šesti mesec je imel samo 30 dm). Zato je tudi on vzel — od p:mi!ovanja vrednega — februarja en dan m ga dcdail svojemu mesecu. Toda neredno je b;!o, da .so imeli trije za-povrstni mesec; po 31 dn (ju- iij, avgust in september). Da bi to popravi , ]e kratko in ma.o za- menjal število dni v septembru in decembru (septembru je vzel en dan in ga dal decembru). Tako je samo Avgustova muha- vost kriva, da nimamo prave za- povr.stn^^Bt« v dnevih po 30 in 31 dni. Iz latinščne vemo, da beseda september pomeni sedmi mesec, oktober osm-i, november deveti in december deseti mesec. Ta ime- na pa danes ne velja.jo več, ker se naše leto p:-ične z januarjem in ne iz marcem kii.kor nekoč. Kakšna sreča za nas preproste ljudi, ki uporabljamo keJedar, da današnji vladarji in m^ogocneJi ne menjavajo več imen m šiev.Ia dni mesecem. Izmed diktatorjev zad- nje dobe se je samo K^us^imi opogumi- dotakniti se ko.edtrj-a, ko je uka«al šteti leta tudi cd časa. ko .je zavladal faštstičm re- žim! Verige iz nylona Med umetnimi plastičnimi snovmi je najbolj znan nylon, iz katerega izdelujejo vrsto naj- različnejših izdelkov. Najnovej- ši proizvod pa »o verige, za ka- tere trdijo, da ima,io prednost pred žele-znimi in jeklenimi ve-, rigami. Predvsem so lahke, ne rjavijo in .so odporne proti ki- slinam vseh vrst. Hitra sovjetska ladjai .Sovjetski konstruktorji so iz- delali načrt ladje na »zračni«' zglavnik. Ladja bo težka olcrog" 400 ton in bo lahko plula po vodi do 200 kilometrov na uro. V praksi ladje .^^ niso preizkusili] pač pa jo gradijo in menijo, da bo mipravila revolucijo v reč- nem in pomorskem prometu. Obleka - grelec Francoskim tehnikom je uspe- lo izdelati obleko — ogrevalec ' iz zmesi bakrenih niti in vlaken- tkanine tergal in terilen. K oble- ki spada baterija od 6 do 24 vol-; tov. ki širi toploto po tkanini s' pomočjo zelo majhnega transfor- matorja. Neka francoska tovarna- je že začela izdelovati iz omenje-, nega blaga rokavice, suknjiče in hlače, ki so posebno dobro prišle ljudem, ki morajo delati pri nizkih temperaturah in tudi tistim, ki imajo revmo, ishias ali artritis. NESREČA NIKDAR NE POČIVA v zadnjem času .so se zdravili ali se še zdravijo v fUujski bol- nišnici naslednji ponesrečenci: Hilda Bezjak. Markovci 69 — pa- dla, ter SI poškodovala desno no- go; Franc Kekec, Belski vrh — s sekiro se je vsekal v levo nogo; Mato Vlahovič, Macelj 23 — z motorjem se je zaletel v voz, ter si poškexioval glavo; Anton Cuš. Bratislavci 22 — brat ga je z ki- lami udaril ter mu poškodoval glavo; Rudolf iomanič, Ptuj, Ja- dranska 7 — nekdo ga je udaril ter mu poškodoval glavo; Marjan Zajšek, Stanosina 9 — nekdo ga je udaril s palico :n mu poško- doval glavo; Marija Strelec, Mo- škanjci 67 — pes jo je ugriznU v desno nocfo; Marija Munda, Vi- čanci 7 — padla je pod voz in si poške>dovala levo nogo; Marija Mabjanič, Skorba 16 — s sekiro se je vsekala v levo rod voz in si poškodo- val levo roko in desno nogo: Marjeta Korpar. Hrastovec 54 — padla je in. si po&xodovala__levo nogo. -" ■ Največja starost na Norveškem Norveška statistična služba je /brala podatke, po katerih doživi- jo prebivalci norveškega podeže- lja povprečno najvišjo starost v svetovnem merilu in sicer kmetje 75, kmetice pa 71 let. »Interferon« proti virusom v minulih dveh stoletjih je me- dic nska znanost odkrila številne antibiotike, ki uničujejo viruse. Ti drobni povzrcčiteljii bolezni živijo kot zajedalici v celicah, zato je težko erobtti sredstvo, k; ne bi ra- zen njiih uničevalo tudi ceiične snovi. Skuiptna angie.ških znanstveni- kov je iznašla interferon, ki ne škoduje celicam, čeprav zadržuje razmnoževanje in rast virusov. Francija z druge strani v Parizu so objavili tole sta- .istiko: ena pekarna pride na 800 prebivalcev, toda ena točil- nica alkoholnih pijač na 173 pre- b;va!oev. Število žrtev af.kohola .je dvakrat večje cd števila žrtev prometnih nesreč. Francozi po- trošijo letno za pijačo 900 mili- jard frankov, za stanc/vanja 185, za prosveto pa samo 182 milijard frankov. Posledice alkoholizma (bolniš- nice, umobolnice, sodnije in za- pori) stanejo državo letno kar 230 milijard frankov. Največji most ob Jadranu Te dni so dogradili največji most na jadranski turistični ce- sti, in sicer pri Maslenici. Most je bil zelo zahtevno delo tako za arhitekta, kakor tudi za inženir- je. Gradili so ga po najnovejših tehničnih pridobitvah in bo izro- čen prometu na dan armijc 22. decembra. Cestišče mostu je 55 metrov nad morsko gladino, most pa je dolg 316 metrov in ši- rok 9 metrov. Elektrarna na plimo in oseko Znano je, da bi clcktramiške turbine lahko poganjali tudi s silo plime in oseke morske vode. Ob ustju reke Ranče na Atlant- ski obali so Francozi pred nekaj leti začeli graditi takšno elek- trarno. Sedaj pa poročajo, da so 6€ elektrarne na plimo in oseko lotili tudi v Sovjetski zvezi, in sicer na reki Mezena blizu Ar- hangelska na Belem morju. Elektrarna bo dajala 2.5 mili- jarde kWh električne energije letno. ZA DOM IN DRUŽINO CinJE IN ZELENJE I STANOVANJU Vsi smo bolj ali manj odtrgani od narave. Vsi, ki živimo v me- stih in industrijskih naseljih in smo zaposleni v uradih, delav- nicah ter tovarnah in še doma za delovno mizo, pa še toliko bolj občutimo pomanjkanje stika z naravo. Skopo odmerjen prosti čas nam ne dpušča, da bi se po- gosto zatekli v zelenje. Zato se povezujemo z naravo tako, da jo približamo našemu stanovanju. Doma negujemo cvetje, da nam olepša dom. Tako »malo vrtnar- stvo<' jc za marsikoga prav pri- jeten konjiček. Rože presajamo, zalivamo, čistimo ter posebej pričakujemo vsak cvet, da se od- pre. Cvetlice in zelenje v stanova- nju pa niso Ic okras in stik z na- ravo, temveč tudi najlepša de- koracija oken, balkonov, verand in hodnikov. Nešteto je različnih vrst cve- tic-lončnic. Poleg lepih domačih, ki jih postavljamo največ na ok- na in balkone ter v vaze, so naj- hvaležnejše sobne lončnice tudi nekateri eksoti, n. pr.: Ficus, Aralija, Evonimus, Ankuba, Fi- lodendron in Aspidistra. Od na- šega okusa je odvisno, kaj nam pomeni zelenje v stanovanju. Ni vseeno, kam postavimo bohotno razraščen Filodendron ali v en vrh ra.ščen Ficus! Oken ne bomo okrasili s sobnimi lipami in veli- kimi eksoti! Na okna bomo po- .stavili lončnice, kot Pclargonije vseh vrst, enoletne Petunije, rožmarin, nageljne in podobno. Na razscžen in zračen prostor bomo postavili močno razraščone cvetice. Nasprotno pa bomo v majhen prostor postavili pri- merno majhno rožo. Cvetja v vazah in cvetic-lonč- nic nikdar ne postavljamo v tem- ne in skrite prostore. Cvetje skrbno negujemo. Za- nikrne lončnice z uvelimi in su- listi ne napravijo lepega vtisa. Cvetje v našem stanovanju naj bujno brsti in kipi od življenjske sile; to daje polet in moč tudi nam. Cvetice-lončnice dihajo. Za svojo rast potrebujejo svetlobo, svež zrak in vodo. Zato jih po- stavimo na zračen prostor, ven- dar tako, da jih sonce ne bo di- rektno žgalo. Zalivajmo jih to- liko, kolikor potrebujejo vode. Ce je zemlja, v kateri rastejo, kar naprej vlažna, potem rožam ko- renine gnijejo. Najbolj uspevajo pri srednji toploti, ki se giblje od 15 do 20"C; v zimskem ča^u ne smejo biti v prostoru, ki ima manj kot 6" C. Pri tako nizki temperaturi ne uspevajo, pri še nižji pozebcjo. O vseh podrobno- stih, da bodo cvetlice čimbolj us- pevale, se pomenimo z našim vrtnarjem. Lepo cvetje bo učinkovito sa- mo v lepih vazah in loncih. V okusno opremljeni sobi ne sme biti roža v navadnem glinastem loncu, ki sčasoma celo potemni in ga začne razjedati vlaga in plesen. Rastline morajo biti si- cer vsajene v glinaste lonce, da zemlja v njih diha. toda to po- stavimo v glazirane dekorativne glinaste lonce, v pletene košare ali podobne dekorativne posode, vendar tako. da bodo v skladu s celotnim prostorom. Okusni so tudi patinirani glinasti lonec in pa majhne lesene kadi — zlasti za majhne lesene kadi — zlasti za zelo velike in razraščone rože. Štirioglate lesene zabojčke na- redi mizar iz mehkega lesa; pre- plcskamo jih z oljnato barvo. Lesene kadi naredi sodar. Ce so lično izdelane,učinkujejo dobro kar v naravni barvi, sicer jih pa tudi pleskamo. Za balkone, verande in okna vsadimo lončnice v dolga štiri- oglata lesena korita. Pleskamo jih zeleno, rumeno, skratka zelo pisano. Na zimo umaknemo z odprtih prostorov korita s cvet- jem in jih postavimo v klet. S tem zavarujemo cvetlice in le- sena korita. Sveže natrgano cvetje posta- vimo v primernih vazah tja, kjer lončnice nc pristojajo, na primer na mizo, polico, nizko omaro, na komodo itd. Preveč natrpati prostor s cvet- jem in zelenjem ni okusno. Do- bro izbrana lončnica, lepo ra.šče- na, v keramičnem loncu, daje dovolj poudarka in pritegne po- zorne st boli kot vse polno rož neokusno razvr.ščenih po vseh vogalih, policah in omarah. Oblika vaze in lonca ter bar- vo določimo skladno z opremo. Na mizo postavljamo sveže cvetje v nizkih vazah in plitvih skledah: visoka vaza na mizi za- stira in moti pogled. Izogibajmo se simetrij, vaz ne prenapolnimo s cvetjem: oboje namreč odbija. Po ;>Stanovanju«, izredni knjigi Prešernove družbe 1960. GLASBA NA RIŽEVIH POLJIH Indij.ski strokovnjaki, ki so delali poskuse s glasbo na riže- vih poljih so ugotovili, da zračni nihljaji kot iK)sledica določenih tonov zelo ugodno vplivajo na zoritev riža. Pravijo, da je glas- ba pripomogla na poskusnih ri- ževih poljih k boljšemu pridelku, ki je za 20 do 50 odst. nad pov- prečjem. Indijski minister za kmetijstvo je dejal, da bodo pro- učili možnost za širšo uporabo te metode, če se bo obnesla se- rija nadaljnih poskusov. Denar iz plastične mase Avstralska viada je bila pri- morana revidirati zakon o fal- zifikatu, da bi preprečila obtok denarja iz plastične mase. Ta drobiž je bil doslej dejansko iz- delan kot igračka in so ga pre- bivalci kot takšnega tudi preso- jali, številne tovarne pa so ga izdelovale kot reklamni artikel. Z novim zakonom pa tovarne ne bodo smele več izdelovati tega denarja v reklamne namene. Aparat za lokacijo satelitov Dva francoska znanstvenika, Paul Muller in Francois Parles, sta v observatoriju Mcdon sesta- vila napravo, ki lahko določi po- ložaj umetnih satelitov v vesolju z zelo veliko natančnostjo, tudi v višini 400 km. Naprava pogre- ši lahko le največ za 2 metra. To je spopolnjen model prejšnjih sistemov in se poslužuje fotogra- fij ter elektronskih izračuna- vanj. Za večjo varnost na cesti v Franciji pripravljajo uredloo, po katerj bo moral vsak šofer, ki bo zakrivil prometno nesrečo, da- ti kri žrtvi svojo neprevidnosti alj pa v krvno banko pri transfuzij- ski postaji. Menijo, da bo ta ukrep zelo učinkovit. Nevaren zločinec Neki guverner je obiskal veliko jetnišnico in vprašal vsakega kri- minalca, zakaj je zaprt. Vsi jet- niki so trdili, da sedijo povsem po nedolžnem, le eden je priznal, da je res kriv. Tedaj je ukazal gu- verner: »Takoj vrzite tega po- kvarjenca skozj vrata na svob(xlo, sicer bo pokvaril vse druge, ki so nedolžni!« Cesta iz plastične snovi v Hamburgu pripravljajo pro- jekt nove avtomobilske ceste, ki ne bo betonirana ali asfaltirana, temveč prevlečena s plastično ma- so. Računajo, da bo cesta skoraj za polovico cenejša kot navadne betonirane ali asfaltirane ceste, bolj trpežna, pa tudi delo bo po- tekalo mnogo hitreje. Grob »in niftftpru Živimo v dobi osvajanja veso- lja in baje že prodajajo nekje vozovnice za prvi polet na Me- sec. To je že znano in seveda se to dogaja v Ameriki. Verjetno pa m znano, da je neki čudaški milijonar napisal oporoko, v ka- teri določa znesek 175.000 dolar- jev za zgraditev nagrobnega .spo- menika zase in za svojo ženo na Mesecu. Hitra ladja Neka skupina londi.nskih in- ženirjev pripravlja načrte za posebno lad.fo, ki naj bi .jo upo- rabljali pri čezoceanskih vož- njah. Ladja ne bo plula po vodi. p;U' pj bj letela tik nad m<)r.s!\o površino s 130-ki!r)melrsko hi- Iro^st.jo na uro. Lahko bo prepe- ljala hkrati 300 liudl. ki bodo prepotovali razdaljo med Evropo in Ameriko v 48 urah. DROBNE ZANIMIVOSTI IZ INDONEZIJE v Indoneziji se rodi vsako leto 2,400.000 f;ti'ok. vendar razpolaga država le s 1200 babicami. .Šole daj:> sedaj tri d« štiri sto novih babic letno, takoj pa bi jih po- trebovali ma.iimanj 12.000. Tako bo potrebnih še na/manj 30 (et, pre- den bo v državi dovolj babic. * Mesto Bandung je nedavno do- bilo milijentega prebivalca. No- vorojenček ie .Sin vozača tricikla. Mestni župan Bandunga je izročil no.-emu meščanu nekaj lepih daril. ★ Nedavno je dktoirracdo zgradili tovarno paipir.j« i? bambusa. Načrt br^ f nar«irail sklad za reparaci.je z Jaitv^nske. Te var- na bo izdelovala 50 ton paoirja dnevno, stPo.ški gradnje pa bedo znašalii 4.800.000 doarjev * V provinci Severni Lam^pono na Južni Sumatri se .je začela gradnjia namakalnega sistem? za ^krog 30 tisoč hektarov mževih D."ilj. Za iz- vršitev tega velikega dela bo po- trebnjh 150 maflijonov rupij. Stran 6 PTO/SKI TEDNIK Obtožnico proti Eichmon- nu je že na sodišču Jeruzalem, 23. febr. (AP). To- žilec na prcx:esu preti nao!St:čne- rmi zločincu Adolfu Eichmannu ,ie včerai predal obtcžn co ckrcžnemu sodišču v Jeruzalemu. Proces na.i bi se pričel 12. aprila. Pričakuje- 1o, da bodo prihodnji teden ime- novali tri člane sodišča, ki mu br^ t?redsedova<' član vrhovnega scd - šča. Izraelska vlada je --^obnla p.-(Rehen i^rda+pk v zne-sku 1,8 mi- lijona izraelwk h fimtov za kntje .stroškorv v Tvezi s proces/Tn. ŽEIEZNIŠKA NESREČA NA PROGI BEOGRAD- NOVI SAD Na železniški progi Beoqrad — Notvi Sad se je danes z.jutraj zgo- dila nesreča, pri ka+eri je bilo huje al; laže poškodo\'anih pet oseb. Nesreča sp. je zgodila okrog o.50 zjutraj, ko se je potniški vlak iz Novega Sada zaletel v tovorni vla'k. Pnsebnjosti stroje- vodje potniškega vlaka Ivana Pe- jiča. ki je naglo zavrl vlak. se je treba zahvaliti, da nesreča ni bila večja. DOPrSUJTF v PTUJSKI TEDNIK ŠPORT Prva preizkušnja nogometašev Drave Drava : Železničar (Maribor) 2:1 (1:0) v nedeljo je bila v Ptuju prva spomladanska nogometna tekma med novincem iz Maribora in do- mačo Dravo. Tekma se je pričela v premoči domačinov, vendar napad ni znal izkoristiti več lepih priložnosti. Zaman so se nekateri igralci tru- dili, toda zoga kot nalašč ni hotela v mrežo. Napadalci so preveč oklevali pred vrati, da so gostje brez velikih težav odklanjali pro- tinapade. V 27. minuti so domačini izvedli nevaren napad po levi strani in oster strel Erhatiča je sprejel tio- vinec Kostanjevec, ki je prisebno poslal žogo v gol. Po tem golu gostje niso popustili,' temveč so se z vso požrtvovalnostjo borili, da bi dosegli izenačenje. V 36. minuti sprejme lepo podano žogo srednji napadalec Fišer in strelja mimo vratarja v gol. Novi vratar Drave Trop (bivši vratar Alumi- nija) n, mogel posredovati in gostje dosežejo izenačenje. V drugem delu igre so domačini prevladovali na igrišču, toda zo- pet ni bilo strelca, ki bi znal po- riniti žogo v mrežo. Igra je postala bolj nezanimiva in obe moštvi nista prikazali do- volj vigranosti in borbenosti. V 52. minuti sodnik dosodi najstrož- jo kazen. Lep strel izvede Sirec Polde in doseže brez težav vod- stvo. Gostje so se zopet precej trudili, vendar je bila tokrat sicer negotova obramba na mestu in slabe napade odklanjala. Rezultat se do konca igre ni spremenil. V domačem moštvu se je poka- zalo, da večina igralcev še nima dovolj treninga in je moštvo kot celota igralo precej slabo. Tudi gostje niso prikazali lepega nogo- meta. V domačem moštvu se je le nekolikokrat odlikoval Kovač mlajši. Sodil je pred 350 gledalci dobro Pliberšek iz Maribora. V predtekmi so mladinci Drave v lepi igri premagali moštvo JLA s tesnim rezultatom 2:1. Pri mla- dincih se je pokazalo, da so v moštvu nekateri zelo dobri igralci in da bodo sčasoma zamenjali prvo moštvo. Kot celota je mla- dinsko moštvo zelo dobro in bodo v spomladanskem delu dosegli lepe uspehe. Pa. Ureditev telovadišča in telovadnice - prva skrb »»Partizana« Markovci v nedeljo. 19. februarja 1961, je v telovadnem domu v Markov- cih polagalo letni obračun tam- ka.jšn.ie telesncvzgojno društvo. V nabito p>olni dr.orani so zboru pri- sostvovali predsednik OZ Partizan Maribor tov. La',ilslav Krajnc'č, zastopnik? -cibčinske zveze in sve- ta za teiesno vzgojo Ptuj, zastop- niki društev Ptuja in Drrnave ter domači predstavniki mncžičn h in po.itilčnih organizacij. Iz pcrcčil društvenih opravnikov smo videli, da je društvo kljub težaivam, ki jih ima, blo a'ktivno in marl.jvvo. Po svo.jih m'cčeh je si-delovalo z drugimi društvi na prireditvah in na te km nv »nji h. Najvidnejš' uspeh so dosegle čla- nice, in to 4. mesto, na prhodu »ob ž ci okupirane Ljubljane«, pri ;)Partizanu>De'!a« na tretje mesto. Društvo ima težave s sla^bo te- '■-vadnico m letmm telovadiščem. Telovadi?.če ie društvu priskrbe' OblJD Ptuj. ki .je kupil prtmenr^ zemljišče pri zadružnem dcmu, k: ga bo kcristtio skupno s šolo. Za- to so na zboru sklenili, na.jprej uredti telcvadišče. Glede na šte- vilo šoloobveznih otn-ik. ki jih je nad 500, in če upoštevamo, da moramo začeti s skrbjo za osnov- no telesno vzgojo že v šoli, je po- trebna tudi te"ovadnica. Primern prostori so v prosvetni dvora- bliizu šele. Po daljši razpravi je b lo skienjeno. da se ta končno preuredi v telrvadnico. o čemer se \ razpravlja že veič let. V ta namen b:do organiziraGi delovno brigado za pc^ek lesa na P-chorju in pa za samo gradn.jo doma. V novi odbor so bili izvoljeni večinoma stari odborniki s Simo- n čem, Čepincm in Koiaričem na čelu. Na tem zbc^ru se je zaradi preselitve poslovil od društva dol- ooletni ■rdb-^^rnik m prednjak dru- štva Jože Štrafela. OP TUDI mm OBCUNI m POHODU OB »ŽICI OKUPIRANE LJUBLJANE« Lansko leto je bil 'za dan repub- like, 29. ncvemiber 1960, v »Delu« objavljen razpis za partizanski po- hod »ob žici okupirane Ljublja- ne« za leto 1961, ki bo 7. maja. Ker .ie to ena rzmed večjih šport- nih in pel tičnih manifestacij. k»i nas S(po'm'inja na herojsko bcrbo si^cvenske prestolnice, je prav, da se ga udeežijo iz območja ptujske občine dmžhene organizacije v čim večjem številu. Pohoda' se je lani udeležilo 12 eteip, in sicer de- vet moških in 3 žensike. ki .so or- ganizacije ptujske občine dostoj- no zastopale na tej velik-i športni rn noHtični manifestaciji. To ve^ja zlastf za članice »Partizana« I>or- nava in Markovci. Tudi vajenci lesne stroke so dosegli lep uspeh. Isto veija tudi za tabomike 'z Ptuja in Kidričevega, Umestno bi bi"o, če bi cibčinski odbor ZB NOV ali pa ■(-■bčinska zveza »PartKzan« razpisala podo- ben pohod manjšega obsega v naši občini. Na^- n,tem bi mladina spo- znala poti in kraje, kjer so hcdili brrci NOB. Za iizibiro proge imamo mnogo zgodovinsikih krajev, kot so Mostje (herojska borba I. skven- skogcriške čete), prevez prek Dra- ve v Markwc:h, boji na Pdlenšaikn in podobno. Ta pohod bi moniffM organizirati ob koncu aprila, da bi' bil tako tudi nekaika priprava »a Ljubljano, prav tako bi v okvi«i cfbčine s takim pohodom dostort"« proslavil. 20-'.etn-ico revolucije na« ših narcdov, ki jo letos sla-v^ss.