tad MkMWW wular p«mH No. 728) i* ti* Aef o< OctoK« «, 1*17, ob fQa «1 tk* Po»t Office of CUTshuHl, Ohio. By order of the f^wldW, A. 9. BwloMm roftuuttlor Gw. ONLY SLOVENIAN DAILY ^ ^ NEW YORK AND CHICAGO MEDIUM TO REACH 180.000 IN U. S., CANADA AND SOUTH AMERICA. ENAKOPRAVNOS EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. i "WE PLEDGE ALLEGL\NCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDI-VISIBLE WnH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." _^LETO V. «'« Copy 3^ CLEVELAND, 0., V TOREK (TUESDAY) APRIL 23th, 1922. ST. (NO.) 96. Ejitered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Ppst Office at Cleveland. O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879 Posamezna številka 3c. KNOVSKA KONFERENCA. SGBBA RUDARe -OYj) p p - predlaga sporazum proti ^^ivnostim v bodočnosti. — pogod-moft a j? rusijo in madžarsko? — rusu a ^ dobiti posojilo pravi cicerin. "^pogodbe reč na prvo veliko konstruktivno delo, % P^'^dlog Lloyd Georgea, glasom katerega naj ^cnova 9/1 liškg uq ' , aprila. Sedaj, ko je nemir vsled rusko-svojo^^ polegel, je konferenca obr- na ^^žave zavezale med seboj ,da se bodo - akcije druga napram drugi. Nekateri l^erej^j, ^^^^^ovoljnih delegatov so že obupavali, da bo %|( kaj konstruktivnega. Vsled tega so 3^ponf»i ^ (^Nšanje, ko se je zvedelo, da se čuti Fran 1,0 _____ . _ 1. m ŽENE RUDARJEV SO SE NAVALILE NA RUDNIK V PA. — RAZPODILI SO JIH OBO, ROŽENI BIRIČI. — OBRAVNAVA V W. VA. -«Je zadovoljno z izidom spora radi pogodbe, fl ^ drugimi delegacijami vred pričeti iti pakta, katerega je sugestiral Llovd Ta'pakt' . ' Lloy^ p izmed velikih kart, na katero je račii- takoj od početka. On upa, da bo pakt y ^ v evropskih zadevah kot ga zavze- omejitveni sporazum glede Pacifika. y ^^Ofere pogodbo udejstviti, tedaj bo čutil, da S ^bin 'Služila svojemu namenu. Sprejem te po-'^'h "trumf" karto Lloyd Georgea pri « Pred Angleškem. Sicer je francoski mini- Poincare držal v Bar le Due te dni na ^ delgg, ^^{^G'lT^iirljiv govor, pa je očividno, da je fran-(,f,j ^ razvojem dogodkov, kar se tiče pogod- Nemčijo, zadovoiljna. Francozi čutijo, da ^ *^1 V}«g^.j ^^^^čena iz bodočih razmotrivanj glede Rusije ■* jftiagg njenega prizadevanja, in to ji daje obču- i® prišel še li-loyd George na dan z izjavo, ^ Več jj]j ^uske delegacije na zavezniški memoran-u propagandisticnega značaja, in da nima stališča na konferenci, kar je Fran- co%i_ zadostitvijo francoskega stališča pravi j r ittv . sta zdaj pred konferenco le še dva problema. "1^ napadom v bodočnosti in pa pri- lohf). "^^džarski pogodbi se zanikiije. vlade. ^'fši ' nied rusko in madžarsko de Genovski koresipondent Central pogajanja radi pogodbe, 'katere končna ■''= odv' namen pogodbe, nastopati zajedno z j tožene unijske vodje položilo var- od ®laui j\ai-cxc: i ^^sna le še od budimpeštanske vlade. Uniontown, Pa., 24. aprila. — Danes .se je navalilo na Amend rudnik 400 žensk, ki so bilo o-premljene z železnimi palicami ali "pokerji" ter z drugimi provizo-ričnimi orožji, da preprečijo ske-bom vstop v rudnik. Ženske so razpodili oboroženi biriči. Dve sta bili aretirani ter obtoženi nerednega obnašanja. Obravnava v Charlestonu. Charlestown, W. Va., 24. aprila. — Danes se je v tukajšnji stari sodniji, kjer je bil pred izbruhom civilne vojne obsojen na smrt radi izdajstva John Brown, prijatelj zasužnjenih črncev, pričela obravnava proti več kot 400 rudarjem, ki so obtoženi raznih zločinov v zvezi s pohodom zadnjega septembra. Prosekucija je takoj ob otvoritvi naznanila, da se bo najprej vršila obravnava napram onim, ki so obtoženi izdajstva. Teh slučajev je okrog 30. Ako državna prosekucija dokaže obdolžbo, je mogoča smrtna kazen. Obramba za obtožence je nemudoma vložila priziv, da fakti, katere se navaja v obtožnici, ne upravičujeio prosekucije radi izdajstva. ,^ko bo sodnik ■prizir zavrgel, tedaj bodo odvetniki za rudarje zahtevali, da se za vsakega obtoženca vrši separatna obravnava. K obravnavi je dospel tudi go-verner Morgan, ki bo nastopil kot priča. V isti namen so navzoči tudi lastniki rudnikov. Napetnost med somišljeniki rudarjev je zelo velika. Ddkazi možnih nemirov so se posebno pokazali sinoči, ko je dospelo devet vklenjenih unijskih uradnikov, ki so obtoženi umora in izdajstva. Pristaši rudarjev izjavljajo, da država ne dovoli, da bi se za ob- 'V \ Romuniji in mali ententi, 1^'je kmalu po odpošiljatvi prvega javlja, da je madžarska delega- fčino, tako da W se mogli svobodno gibati, predno pridejo njih slučaji na vrsto. Odvetniki za obtožence bodo skušali dokazati, da je bil pohod rudarjev zadnjega septembra re» ziilfat industrij.Alne avtokracije in represij, ki bi se niti z nekdanjimi razmerami v Rusiji ne mogle pri-^ Rusija zavzela, da bo podpirala Ogrsko'"""enati. Dokazalo se bo, da je Lo- nj Wlo kake pogodbe z Rusijo. V prvem po- ^®^6no, da sta Rusija in Madžarska že dogo-I ^ da < medsebojen sporazum napram Romu-2^bcj ^ ^^'džarski ministrski predsednik v soboto Se i- J^^dimpešto osnutek tozadevne pogodbe. V Trusti so nenasitni. POŽRLI SO SKORO TRI ČETRTINE OD SVOTE, KI JO JE DOLOČIL KONGRES ZA GLADUJOČE RUSE. Chicago, 24. aprila. — A. W. Ricker, eksekutivni tajnik ameriškega odseka za ruski relief, je izjavil, da so ameriške železniške in parobrodne družbe spravile v svoje blagajne '^koro tri četrtine od onih dvajset milijonov dolarjev, katere je določil kongres v pomoč gladnim v Rusiji. 'Nas kongres je določil 16. decembra dvajset milijonov dolarjev za gladne v Rusiji," pravi Rickert. Ako bi se bilo ves ta denar porabila za žito, bi se ga bilo lahko kupilo 30,000,000 buš-Ijev. Ameriške železnice so računale polno pristojbino za vsak funt žita. Stroški prevoza iz produkcijskih središč pa do pristanišč bodo znašali $7,500,000, Ako se je 30,000,000 bušljev žita transportiralo preko morja, bi prevozni stroški znašali $7,000,-000. Z drugimi besedami, železnice in parobrodne družbe so vzele za prevoz potrebščin kolosalno svoto $14,500,000. Ruska vlada ima v svojih pristaniščih vec tisoč ladij raznih vrst. Veliko od teh je zmožnih za preko-atlantiško vožnjo. Rusija ima na razpolago dobre mornarje. Rusija bi bila z veseljem prišla semkaj s svojimi ladjami in trans, portirala živež brezplačno, ako bi naša vlada dovolila njih ladjam, da pridejo semkaj, toda m eat o tega se je vzelo $7,000,000 tako-rekoč iz ust lačnih otrok ter se jih izročilo parobrodnim družbam za izplačitev visokih dividend." Da se enkrat za vselej reši vprašanje sabotaže Herbert Hoo-verja napram ruskemu reliefu, je tajnik ameriškega odseka za rusko pomoč. James McGill, prišel na dan s priporočilom, da se v zadevo upelje posebna kongresna preiskava. "Izjave Mr. Ho o ver ja in izjave v časopisju glede lakotnega položaja v Rusiji si nasprotujejo z izjavami privatnih pomožnih organizacij, ki isčeo pomoč za gladne v Volga dolini." Vladni železniški odbor brez moči? Chicago, 23. aprila. — Vladni železniški odbor stoji takoreikoč pred bankerotom, ako se do prihodnje sobote kaj ne ukrene, bodo njegove zadeve takorekoč v rokah cenilca za razprodajo, na^ kar bo bitka med unijskimi železničarji in družbami zopet odprta. To lahko dovede s prvini julijem do železničarskega štrajka, ki lahko povzroči, da bc skupno s premogarskim štrajkom nasto pila doba največje industrijalne bitke med kapitalom in delavstvom v Zed in j enih državah. Sodnik G. T. Page s tukajšnjega okrožnega sodišča je izdal proti vladnemu odboru injunkcijo, glasom katere se odboru prepoveduje kritiziranje Pennsylvania železniške družbe, ker se ni pogajala s svojimi uslužbenci, kot je odredil odbor. To pomeai, da je sodni j a v stanu proglasiti vsa zasliševanja glede plač železničarjev, ki so zdaj v teku, neveljavnim. Sodnik Page je podal v izjavo, da ima vladni odbor pravico odločati le v onih sporih, ki jih predlože delavci in družbe skupno, medtem ko večina sporov, ki se sedaj nahajajo pred odborom, ni bila predložena skupno. Člani odbora izjavljajo, da ako se to stališče sodnije ne spremeni, tedaj bodo železnice brez dvoma ob vsaki nadaljni . itvi odbor«, 8 katero voljne, zahtevale, da se ovrže, kajti večina sporov, ki se nahajajo sedaj pred odborov, ni bilo predloženih skupno. Tudi v Ameriki se počasi svita. Nemčija dobi posojilo v Ameriki. 'New York, 24. aprila. — J. P. Morgan je danes naznanil, da bo 15. maja odipotoval v Evrqpo, da ikot član mednarodne komisije pomaga pri preiskavi, ki bi dognala, da 11 se more dati Nemčiji veliko denarno polsojilo. Morgan je dal razumeti, da se bo Nemčiji dolg najbrže dovolilo, in da se bo dolžne obveznice prodajale po ra'znih deželah, poseb-sita v mednarodni komisiji je no v Ameriki. Z ozirom na svoj sprejem me-Morigam danes sprejel finančne poročevalce new-yorških listov v svojem uradu, ter jim razložil svojo misijo. "Ja^, sem vprašanje izadnje dni precej sikiibno preučeval," je dejal Moiigan, "in sem prišel do zaključka, da lahko storinj_,kaj koristnega, ako grem v Evroipo. Sprejem mesta v mednarodni 'ko misij se siporočil potom kaibla že danes popoMne." Z ozirom na količino nemških obvčiznic, katere se bo prodalo v Zedinjenih državah, je dejal Morgan, da vse odvisi od tega, kakšne sekuritete je pripravljena Nemčija dati do dobavo posojila. DELAVSKA REPUBLIKA" NA II ' Washington, 24. aprila. — v senatu Zedinjenih držav čim-dalje bolj prodira prepričanje, da ibosta Anglija in Italija kmalu prJznali rusko .sovjetsko vlado, in da je tudi za Ameriko skrajni čas, da poidvzame korake v j-sti smeri. ^^^^reditev njenih meja, a Ogrska se je narf" popolna lastnina rud- * obvr ' - J ' J _ iniSlcJh j. j____ Be- ij ^ate da bo priznala ruske interese v zavezniki izročili Romuniji. posojilo. ® Sovj^t / — Sovjetski zunanji minister je le delegacije na sledeč način razložil: -'atev. iti nazaj k narodu ter ga obtežiti z ^ priznali, ne da bi imeli pri tem kaj y ^%^zati. Povsem naravno je, da mi ne mo-sporazumov, ako ne dobimo posojila, odgovori glede posojilnih garancij so zelo nase stališče znano. To je j ako važen dobimo velikega posojila, s katerim bi 2 Ppčeti z delom na restoraciji dežele, te-naše koncesije glede prejšnjih do'lgov. ža i ^ ^o'^l v kaki obliki naj bi se dvignilo Vgpj^ ?' odvrnil, da bi naj bilo pod vladno su-in j bi prispevale k posojilu zavezniš- ' podlagi lesnih, oljnih in premogovnih ^ Rusije in prilike, ki se jim nudi ka- dejal: niških baronov, kjer vlada deputy rerif Don Chaffin z železno roko kot absoluten vladar. Položaj v Pa. Windber .Pa., 23. aprila. — Pet tisoc novih unijskih rudarjev Kot se javlja, je več senatorjev izjavilo pred predisednikom Hardingom, da se tuidi Amerika ne ibo mogla več dolga vzdržati na sedanjem igtaliaču, kadar — Mr. Jim Robich je prevzel zastopstvo za naš list za Euclid in Nottingham. Vsem rofelkomi v tamosnji okolici ga toplo priporočamo, da mu gredo na roke in j %)^ejmejo Rusijo V svojo sredo da se naroče na list. poglavitne evroipske drŽave, in --—---- da bi bilo veliko 'boljše za Ame- trgovcema, ki nista odvisna od ru- ^^^0, ako bi V teim gibanju za darskih baronov. ,priiznanje Rusije pcldvzela vodil- Iz New Yorka je prihitel E. J. Berwind, predsednik Berwind-White Coal Co., da rewi uganko no mesto, kot .pa da hi pricaplja. la šele za drugimi, posebno še. ker je splošni vtis ta, da bo tiata tega štfajka, kajti štrajk je bil tu (^iTŽava, ki bo preje priznala Ru- dozdaj skoro nepoznana reč. Edini industrijalni spor, kar se Berwind-White City of Windber, j jih pomni v tem mestu, se je pri- Sommerset okraj, se vedno zbo-ruje pod milim nebom, kajti kom-panija ima kontrolo nad vsako dvorano v mestu. Toda štrajkar-jem ni več tr'eba iti eno miljo in pol daleč, kot so od začetka, da ac mogli svobodno zborovati. Rudarji so pričeli postavljati takoj izven mestnega okrožja kooperativno prodajalno, da se tako iznebijo odvisnosti od kom-panijskih trgovin, do dogotovitve pa trgujejo z dvema krajevnima godil leta 1906, ko je 250 članov državne policije pobilo vtc štraj-karjev ter potlačilo upor ostalih štrajkarjev, ki so pripadali najrazličnejšim narodnostim. Navada rudarskih baronov v tistih časih je bila, da se je naseljence vsake narodnosti razdelilo v posebne sekcije, in da se je med njimi vzdržavalo medsebojno mržnjo. Na tak način je bil solidaren nastop rudarjev izključen. Toda sedaj je temu konec. sij O, dobila tudi večje trgovske ugodnosti. To niso tujezemski !;utlegerii. ^ DELAVCI SO IZVEDLI ENODNEVEN ŠTRAJK PRI VOJAŠKEM TERORIZMU. Dublin, 24. aprila. — Ko se je Dublin danes zjutraj zbudil, je našel po vsem mestu nabile lepake, v katerih se proglaša "irsko delavsko republiko." Ta vest je dospela tudi v London, navzlic temu, da je splošni štrajk, ki je bil izveden danes kot protest proti nadaljnim bojem, pretrgal vse telegrafske in telefonske vezi med južno Irsko in ■Anglijo ter Ulster okrajem. Irski delavski voditelji, ki so proglasili generalni štrajk, so u-radno zanikali vsako vrednost ali odgovornost za letake. Kot se vidi, ima štrajk delavstva kot protest proti vojaškemu terorizmu, ki je vladal po južni Irski zadnje tedne, jako dober učinek. Zadnjih 15 ur se ni na južnem Irskem zavrtilo niti eno tovarniško kolo. V Dublinu se je vdeležilo štrajka nad 100,000 delavcev. iNew York, 24. aprila. — Carinski uradniki so danes naznanili, da ISO iprišli na sled milijo-nanslki butlegerski 'zaroti, o kateri Se tr5i, da je ,pokupila in mo biliizirala za uvoz o(Pojnih pijač v, Zfdinjene države veliko število poseibno braiih malih ladij,, katere se je za ičasa vojne ralbilo iza preganjanje suhmarinov, Zveizni prohibicijsiki uradniki pravijo, da so ti milijonarski but legerji pokutpili isubmarlnske lovilce, katere se je po končani vojni prodalo, da sedaj obratujejo kot da so še vedno v vladni službi, in da jih obratujejo ljud. je, ki so oblečeni kot mornariški čaistniki. Kot se zatrjuje, se je s pomočjo teh submarinskih lovilcev izpeljalo k Bermude in Hava ne že za tri milijone dolarjev o-pojnih pijač. "Kaj pa je vendar z Ameriko? Amerika bi uživala v Rusiji lahko največje prednosti, in mi bi prav radi upo-stavili medseibojne odnošaje. Mi ne razumemo, zakaj bi no prišlo do medsebojnega zbližanja, posebno že z oziram na dejstvo, da je ljudsko mnenje vzpričo rešilnega dela, ki ga je vršila zadnji čas, Ameriki jako naklonjeno." — Družbini uradniki in unijski voditelji motormanov in sprevodnikov na pocestnih železnicah niso prišli še do nikakega sporazuma glede nadaljne delavne pogodbe. Včeraj ao imeli v Hanna poslopju dolgo sejo, a ni^o ukrenili ničesar. Jutri bodo imeli mo-tormani in sprevodniki svojo sejo} in na tej seji se bo videlo, kakšno stališče so pripravljeni zavzeti napram družbi. Sedaj ne govori se nobena stran o štrajku ne ve se pa nič kaj bo, če se ne pobotajo do pondeljka, ko potečo sedanja pogodba. Unijski uradniki zagovarjajo sedanjo plačo, 55, 58 in 60 centov na uro in pravijo, da znižanje v sedanjih časih ni opravičljivo. UMETNIŠKI KOMPLIMENTI. Chicago, 24. aprila. — Lucien Muratore, francoski ten'orist pri Chicago Frand Opera Co., je danes dejal da, če bi bila Mary Garden upravitelj ica qperne družbe, moški, tedaj da bi jo v obrambo s vaje časfti' pozval na dvoboj. "Kadar ipojeva na odru, me nalz.ivlja "leipi fant", toda drugače ipa me qpravlja in me pri drugih članih gledališča imenuje "prasca". Protestni štrajk se je končal nb-j , ; -uri. Prišlon do nika-l.,"a nemirov. Tekom dneva »o % po vsem mestu vršila velika zborovanja, na katerih so delavci protestirali proti militarizmu ter so izjavili, da bodo delavci, ako treba, prenehali z delom v muni-nicijskih tovarnah, da prisilijo pretepače k mirovanju. Radikalci so tekom dneva vsepovsod razdajali letake, poživljajoč delavce, da ustanove delavsko republika po vzgledu sovjetike vlade v Rusiji. OBSOJENEC V DOSMRTNO jeCo je bil nedolžen. Columlbus, 24. aprila. — Danes je bil spuščen na prbsto 62-letni Carl Papenfuss, doma iz Toledo. Governer Daviis mu je dovolil brezpogojno ipomilošče-nje na podlagi izpovedi njegove hčere. PaipenfujSg je bil obsojen v dosmrten zapor 15. novembra 1916, ker je bil obtožen napada na svojo 15-letno hčer. Hčer pa je sedaj izjavila, da je izpričevala proti gvojemu očetu, ker jo je k temu prisilila njena mati, ki je ipa od tedaj že umrla. Hčj pravi, da ji je mati grozila, da jo spravi v poboljševalni zavod, a- • ko ne Izpričuje proti »četu. SPORAZUM V OBLAČILNI INDUSTRIJI. UREDNIK ustrelil urednika. I ■ - New York, 23. aprila. — A-malgamated Clothing Workers organizacija je danes naznanila, da se je napravilo sporazum z de Denver, Col., 24. aprila. — Iz Durango, Col., se poroča, da je Rod S. Day, 47-letni uradnik lista "Durango Democrat" v prepiru ki j^ nastal med njim in »u-rednikom "Durango Heralda'', W. L. Wo'odom na cesti, ustrelil poslednjeiga. Do spora je prišlo med uradnikoma že pred par me lodajalci -za trj leta. Nova poigod. ba, katero so sprejeli delavci na aeci radi prohibicijskegiak vpra- iztoorovanju, ki se je vršilo v soboto, je že tretja izza leta 1919. — Poročno dovoljenje sta dobila, John Tanko, 26, 1253 E. 60 St. in Antonija Tursic, 18, 1157 E. 61 St. Mlademu faam želimo vse najboljše v novem stanu! šanja, iz katerega se je razvilo naipadanje, ki se je spremenilo v oseben značaj. Ko sta se slučajno srečala na cesti, je bilo najprej izmenjanih več klofut lato pa je Day p'otegnil reve#;- ter Wooda talko nevarno otbstrelil, da se je mrtev zgrudil na tla^ STRAN 2. rear: "ENAKOPRAVNOST" APRIL 25th, 19^ ^^Enakoprairnost*^ ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS IZHAJA VSAK DAN 1ZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV. ~ Owned amd Published br: rHK AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Bwineu Place of the Corporation 6418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: Bf Carrier .......................1 year $5.50. 6. mo. $3.00. 3 mo. $2.00 CUveland. Collinwood. Newbureh by mail.......1 year $6.00. 6 mo. $3.50 8 mo. $2.00. Uaited State# ......................1 year $4.50. 6 mo. 2.75. 3 mo. $2,00 Borope and Cauda .......................... 1 vear $7.50, 6 mo. $4.0 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3.__SINGLE COPY 3c. Lastoie in izdala ca ' Atneričko-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE. Za Tiebino cglaaov ni odgovorno ne uredništvo, m* nnravniStvo. CLEVELAND, O., V TOREK (TUESDAY) APRIL 25th, 1922. NACIJONALIZACFiA RUDNIKOV. vičev, namreč g nasiljem in pre-ziranjem človeške osebnosti. S tem so pač hotele dbvarovati pri cldbitve prve revolucije, ko so o-pasile, da delujeta zoper nje domača, reakcija in tuji imperializem. Ali pa imajo meščanski raz redi pravico pritoževati ise nad zgodovinskimi dejstvi,* ki so jih pfovzročili samo s tem, da so iz samoljuiba in šibkosti za 'stoletja podaljšali ruski absolutizem? In (lelavslte razmere v poštni upravi naravnost suženske. V | krivice-, ki so jih moa-ale trpeti Angliji so delavci že dolgo časa politično organizirani in tristo let pod jarmom Romano so kot posledica v boljšem položaju. ........ Da nacijonalizacija gotove industrije sama na sebi še ni nikak blagoslov za delavca nam svedočijo številni spori železniških in poštnih delavcev po raznih evropskih državah, kjer je upeljana nacijonalizacija. Kjer delavstvo ni dovolj močno zastopano pri vladi, je nacijonalizacija samo prvi korak k širSi svobodi, ne p,a še dosega cilja." Tako pridemo zopet do starega zaključka, namreč, da delavstvo, ki ni politično organizirano, nima v sebi tiste moči, ki je merodajna za temeljito izboljšanje svojega gmotnega položaja. Le v politični organizaciji je rešitev!ali smejo obtoževati plentiči, ge-delavskega vprašanja. Ob petletnici ruski revolucije. v trenotku, ko se vse evropske države pripravljajo obnoviti politične in tiigovinske stike z Rusijo, ker so si na jasnem, da breg Rusije ni Evrope, je malo-kateremu mogoče podati točno sliko o pravih razmerah na Ruskem. Poročila, ki prihajajo v svet o Rulsiji, so tako fantastična in nasprotujoča, da se človek težko sipolzna. Narekuje jih večinoma zavist in straGi. 'Piše. se o ruskem vprašanju se;veda dovolj. "Aiibeiter Zei-tung" prinaša informativen čla-ndk, ki se sipominja pete obletnice marčne revolucije v Rusiji. Ker se: nam zde izvajanja avtorja Dana zanimiva, jih pri'na'šamo tu v i'2t\'leeku; 'Petletnico marčne revolucije lakota, popolni polom industrije in prometa ter kršenje svoboščin, iki bi jih imela prine&ti revo lucija, na drugi strani pa "baka-iial šneikulacije, veriižništva in izcprni sipor zaradi delitve ruskega plena na diiplomatskem trgu mednarodnega kapitala. Človek bi obupal, toda le sleporojeni bi mogel videti v današnjih rami? tah končni 'f^miltat največjefsa svetovnega potresa. Revolucija leta 1917., ki je nastopila dedščino prevrata iz leta 1905., si je stavila dvojno na-lago: razfušujočo jn ustvarjajo-čo. V prvo spada uničenje samovlade in uničenje veleposestva kot gospodarske po'dlage plemiške kaste, ki je ovirala Rusijo pri njenem gospodarskem, političnem in kulturnem razvoju. Na teh očiščenih telh bi razvila revolucija svojo ustvarjajofo silo, s tem da bi Ustvarila demoikra-tično republiko ter razdelila ple. miško izemljo med kmete in po- Ameriški rudarji so se že ponovno izrekli za nacijo-nali'zacijo rudnikov, a'koravno ima med seboj voditelje, ki se boje zameriti visoki gospodi in takozadevne sklepe rudarskih konvencij ne spravljajo dosti v ospredje. V tekoči številki revije "New Republic", 'ki izhaja v New Yorku, je objavljen jako zanimiv članek, v katerem se povdarja več reči, ki so vredne ,da si jih bolj od blizu ogledamo. Morda bi se komu čudno zdelo, da pisec omenjenega Članka za\^ača misel na takojšno nacijonalizacijo Toda če stvar dobro premislimo, je ta zaključek samo naravna posledica obstoječih o'kolščIn. V omenjenem članku čita-mo- "To bi pomenilo, (namreč takojšna nacijonalizacija), da bi premogovna industrija prišla pod kontrolo zvezne 1 . ,, T, .1% , . 1 ^ ireLiaLiiicu iiiurunu revic komisije, ki bi sestojala 17. dobro poznanih m nepmtian- RusUa v težki atmos- skih, trdO'kuhanih blznismanov, za kateiimi bi stala Na eni strani nezase pojavile bo'le(:.ni, da sta se u-stavila promet in industrija ter da je zavladala silna brezpost-nost. Bolj'ševiki sami so ispozna-li, da morajo .pot s ve je politike zavrniti v druge tire. Diktatura je boljševike kot so cialistično in proletarsko stranko najhuje udarila. Tesno z,ve-zana g delovnim ljudstvom v začetku revolucije se je boljševiška stranka bolj in bolj od iijelga oddaljevala in začela vladat! najprej brez njega, nato pa zoper njega. Dočim je diktatura pri ipo polnem pomanjkanju javne kritike in kontrole ustvarila državne in vojaške ustanbve, je o-životvorila mogočen birokratski in vojaški aparat, ki je sicer tuj starini cailskim tradicijam, ki Navzoči Gompers, predsednik i predsednik premo?"'')', To je dejanski stan v i delavske federacije, ob peti obletnici revolucije. Se-1 p^edsenik železn" liČP Sto' daj stoji Rusija na raapctju. Ru- Warren S. šeče rialoge revolucije so dovr- Ip^dseclnik. strojavad«, šene in uresničene, carsko fov- tajnik devela«'* dalna reakcija je pokppana, mož Morris HilP""^ nest oborožene intervencije je voditelj Nadal)« minimalna, gospodarske nepriH-! zborovanje ke se polagoma boljšajo. Sedaj .^arry Davis, župan gre za to, kaka sgradiba naj se . ^ —- N«* pdstavi na razvaline. senator Pomerene. 'Baker, kongresniati 'I* Tako meni nemški socialist o |in Clarence Darrov*'. Rulsiji. Ako se ozremo sedaj sami na Rusijo, vidimo, da se nova zgradlba že dviiga. Dejstvo, da se Vse evroipis^ks' države zavedajo, da se more Evropa obnoviti le s sodelovanjem Rusije, da se evropisiki državniki v sipornih vipfašanjih obračajo na ruske po litike ,da ima Rusija po vseh e-vrqpslki'h glavnih mestih svoje zastopnike, da so se ljudstva v Aziiji jela zavedati svojih človeških pravic in vale g svojih pleč tuje jarme, vise to so pozitivni uspehi ru:ske revolucije. In ne najmanjša zasluga te- revolucije je, da so evropske države začele svojo politiko revidirati. Velika bodočnost te še čaka, sveta Rusija, in apostolska bo tvoja naloga v zigodovini! -O--- Človek, ki, se krčevito, oprimi-je prepričanja, ki mu je bilo vcepljeno v otrciških letih; ki trdovratno zavrača vse dvome, ki se mu pozneje v življenju pojavljajo; ki noče čitati knjig o katerih sodi, da bodo. njegovo prepriča-, nje postavile na laž; ki noče razpravljati C svojem prepričanju % ljudmi, ki so drugačnega prepričanja, ki .smotro vse ljudi grešne, ker niso takeiga prepričanja kot on — je vtelešen greh proti vsemu človeštvu. K« vetnik. — Lenčka (Mi"'® ^ netu: Fant je zal biti tudi šopek lep-postavil! (mu da'"P jj ne (Ferdo Strn-isa)-bom postavil; šop^^ !' rožice na tvojem še. Daj da jih poduh®'*' bi). Tako! Se enkr«', krat! — Iz šaloi?""' ^ Amor", ki jo vpr'^°''^j "Zarja" v nedelj" Birkovi dvorani certa. . — Umrla je je nred kratkim ' .1 na E. 140 St., Mary Penko, in sic^'" ^ ii na ušesu. Pogreb * , S, •l Blažena stvar je, če se najC3 se pa vendar smatra ga gos,poda-1 v vsakem času človeka, ki stoji rja nad usodo države. Nezmožna, da prem siga gospe dar &ke nedoslednosti, si je bolj'ševiš,ka dik tatura vfztgojila novo buržoaajo, ki ima si::er malo skupnE-ga z o- trdno pri resnici in se nikdar ne boji tega priznati. Verujem kot je rekel Magellan: "Cerkev pravi, da je zemlja ploščata, to-jda jaz sem z lastnimi očmj videl šibelo bui-žuaizijo predrevolucij-injeno senco na krni in več veru-skega časa, kj pa s svojo brez-1 jem senci kot cerkvi.'' trtek ob 9. uri iz 892 Stevenson Družini'' izrelkamo sožalje. — Nova varnos M tnJ' se V Jutri qpcldne ^ strehe novega P"® veland Di'scount Bi . E. Maden. tajn% i" vodja Ohio Light"' cap.^ Co. On bo na ^ s-triral neko j katere se v slučaju ko človek s)pu»ti s® kega poslopja na ^ montetriral pred / meis;cema ilz ognjegasnega elo' na, ge je baje ta z razil o pripravi stoji iz malega rem se nahaja jf" ta v navadno vrv- y OGLAS^' "ENAKOP^^ iiiaiinsiii NOTARJEVA SABLJA I SPOMINI STRAHOPETNEGA JUNAKA Francoski spisal: Louis D'Hurcourt Preložil: Vladimir Svetek. T-——-i~n' ■ ■ UVOD. Ne zdi se mi mogoče, da bi se bil kdo drug, odkar svet obstoji ,tako bal in tolikokrat bal, kakor jaz One-sime-Prudent-Nicolas Bourdonnois, od meseca februarja do aprila leta Gospodovega 1814. Noben smrtnik ni bil nikdar po rodbinskih tradicijah, po vzgoji, temperamentu in navadah manj predispo-niran za nevarne avanture, ni imel po njih manj požele-ja, ali vendar...... I. - ' Tiha sreča. Ze leta 1812. sem bil srečen in zdelo se je. da se mi življenje prijazno smehlja. Moj oče, notar, mi je zapustil svojo dobro uvedeno pisarno v Noisy-le-Baru, pravo mero možgan in izvrsten želodec. Bilo mi je osemintri-deset let, meril »em pet čevljev tri palcev, imel sem normalne oči, svež teint, zdrave, lepo prečene la«e in ljubek trebušček. Kadar sem šel mimo njih, nališpan v uradni opravi modrične barve z zlatimi gumbi, napranik od batista, jopič in hlače od nankina, svilene nogavice, napete na me-čah, ki #o poniževale meče cerkvenega služabnika v stolnici, čevlje lakaste s srebrnimi zaponkami, tedaj so šepetale klepetulje na pragih svojih hiš; "Bourdennois je pa res lep mož!" To je mene veselilo, razljučalo pa je mojo soprogo, rojeno gospico Harpy-Badinoitovo (iz pariške veletrgovine Harpy-Badinoit, Gorju et Cie., farmacevtski izdelki na debelo), izvrstno bitje, pošteno, varčno, opremljeno s precejšno doto, toda nekoliko oglate plastike in ljubosumnega značaja. Oporok in ureditev zapuščin je bilo vedno dosti spričo burne kakovosti življenja, ki ga je dalo živeti mejim sodobnikom Njegovo veličanstvo cesar in kralj. Kaj sem mogel želeti več? Moje življenje je potekalo absolutno redno in mirno, deloma v pisarni, deloma v Noisy-le-Barski družbi. Glavne osebe te družbe so bile: moj bratranec, odvetnik Pitheux Bourdonnois; naš župnik gospod abbe Potcnciel, gospod mirovni sodnik Castelminois; Rospod Gregiore Bercy, bogat vinski trgovec in njegova šarmantna soproga, rojena de la Rapee (nemara nekoliko pieiveč ponosna na svoje aristokratsko pokoljenje), žandarmerijski stotnik Coqheron in nekdanji emigrant, distingirani vi-dame Athanase des Chopinettes (iki je spadal pred revolucijo med dauphinove mizne dostojanstvenike, in ki je nadaljeval med nami tradicije elegance in galanterije starega dvora). Shajali smo se. vsak večer, enkrat pri enem, enkrat pri drugem, ob dolgih' in molčečih partijah bostona. pri svetilki v velikih mirnih salonih, zlato in belo slikanih, 8 prevlečeno opravo od rahlo počrnelega lampasa. Ali pa smo prirejali male intimne UonccTtc. Stara gospodična des Guillemitcs, minirana vslcd rcvolucije. je svirala na klavir .Vdova Chanteloup, pikantna, dani nekoliko zrela Bordeleza, je popevala, spremi jeva je se na gitari: "Vojaki, ujeli ob Movrski obali......" Gospod abbe Ponteciel je kazal precel čeden talent: za rog in rpoj bratranec Pitheux Bourdonnois je izkušal vsiliti vsem svoje preverjenje, da je na goslih najmanj Paganinijti enak. Kar se tj če mirovnega sodnika Castelminoisa, je bil specialist v kosmatih pesmil čut sramežljivosti. Mladi in sijajni vicomte de Malaricel je bil ljubljenec vseh mladih dam.I mel je veliko prednost, da je bil sam in edin mladi samec v mestu,k er so bili vsi drugi poklicani k aiTnadi. Njegov oče, zagrizen pristaš kraljeve stranke, je rajši plačal zanj žc štiri namestnike po vedno bolj pretiranih cenah, kakor da bi bil dopustil, da bi bil vstopil v do uztirpatorja (tako je namreč imenoval Njegovo veli čanstvo cesarja in kralja). Jaz res nimam sreče, je z nasmehom navadno relcel vicomte spričo nezgod svojih reprezentantov pod zastavami, ni mi več kakor triindvajset let in že so mi amputirali obe nogi pri Esslingu lata 1809. in bil sem dvakrat ubit, prvič na Portugalskem y bilki pri Busacu od angleške lopove krogle, drugič pri Navarri od krogle španske puške v navalu vstašev na pratež. Tako mlad in že dvakrat ubit! To ga je delalo in-teresantaega. Globoki mir našega življenja so le od časa do časa motili politični pogo\ orl med žandarmerijakim kapite-norn Cocjhcrononi in gospodom župnikom Potencielom, izvrstnim možem, ki pa je bil vročekrven in nagle jeze. Ahhc se je bil odkrito proglasil za 3ovražnik:i cesarjevega ležiina od iirctacije papeža v Ri nu po geneiA'a Miolisu. Dal sc jo vča»4ih zavesti h kompror.iitujočim besednim predrznost ini. 11. Čat* uniforme. Bilo je v času, ko sc je cesar pripravljal na pre-slavno ekspedicijo v Rusijo. Velct^ok vojaških čet, obrnjen proti Nemčiji, jc traverziral neprestano naše me-stecc. Oj! V onih prvih mesecih leta 1812. smo videli pasirati polke, oblečene v vse mogoče barve, toda vedno ponosne, saiieurje in podbo na čelu, dobro izvežbane, dobro oblečene, dobro oborožene. Posebno vojake garde, stare ali mlade, je bilo ve- ne da bi bil pa kdaj žalil selje gledati: grenadirji, lovci, fizilirji' flankerji, voltižerji, vsi so korakali P"' sfO'' samozavestjo, ki sta jim jo dajala spoff'^p fanatična vdanost do njihovega cesarj®' korakom se je tresla zemlja...... Treba bi bilo, da ste živeli v onih ^ j deli defilirati one junake izpred Austerli'^®' landa, Wagrama, če bi hoteli razumeti " arma- je je zbujala takrat francoska uniforma-je bil skoro bog; kdor je ni nosil, je bi' kakor človek. Moja soproga, dasi malo prožeta ^ jami, je prišla vendar včasih v ekstazOi ^ gledu na tambour-majorje, te kolose, ki zlato v vseh šivih. Njihov visoki, dolgo^'^ s perjem okrašen, je vplival nanjo Kar se tiče mene, sem gledal one njem, ki ga je zamogel občuditi vsak P'.j vedoč, da so tako mnogoštevilni in od'"'^ , nikom in nami. Želel sem jin: mnogo ^ čutil najmanjše poželenje jim slediti, j.mica na svetu ni bila v mojih očeh nik^'*' Kakor kratek, dobro honoriran akt. Začetkom meseca aprila je prišel »______;; vi_:___ r>!i • . ___^ vizijski turneji v Noisy. Bil je to gospo vl)" Rate, izboren in marljiv uradnik, jak° . katerim sem gojil družabne stike. |,li«'| Po tradicionelnem banketu me j® P" ter mi dejal: ' — Dragi Bourdonnois, od vlade ročiti neprijetno priporočilo in laskaV P ^ — Govorite, gospod podprefek^' nekoliko iznenaden. i — Pazite na svoje besede in na t''' Gotove neugodne govorice o Vašem in Vašem političnem občevanju so pr^ ^ ,:Sle ' visokostoječih oseb ter bi Vam kot uiadiia oseba povzročiti velike 25t.1i 1922. "ENAKOPRAVNOST" STRAN 3, ^»wska Banka Nšek & Cešark nO* M »voltr^ ^ krai PO- J z" ustnih direktnih ' »«to, ^^"^sljivitni bankami in o^nogočuje točno Av ''»mmiiiiiiimmmiiimiiiaiimmnaiiiiimiii *e- New York. N. Y K' ,h«' ičl' to* " ta nizke cene; k Vajj. P^j'obrodne listke za d Uu za v Evropo in II' Jllf ««11; (joče druge posle, spa- ^ ' področje. pojasnila se ^Soraj navedeni na- JOSIP JUBCIC; MED DVEMA STOLOMA. izviREav roman "Hm, da, na tega si lehko,"ise izgulbi mecl mndžico. 3» 2529.J. Central 2373-W. '^AMOPonsKE flOŠCE zahtevajte novi cenik Slovenske i*lošce preje $1.00 sedaj 75c VELIKA zaloga UR IN ZLATNL^E. Wm. T Clair reče oni neusmiiljeno. "Sicer je res, da imaš bolj ravne ude kot oni in izrcaTo te je bog^zna kolikokrat že podučilo (ne vem koliko stopinj oibčečloveiJke ničemurno-feti je v teibi), da imaš siploh neprimerno leipšo postavo od njega; tudi prip'ovfdujejo, da nisi roje", v raiztrgani koči, kakor na priliiko ja% (hvala Bclgu, da ]e bilo to samo enkrat). Ali s tem le krščenim čufutom ge najbrž glede dedščine ne botleš mogel 1 meriti. In to je glavno! Denai, prijatelj, denar! Dandanes je čas materializma, žalibog, alj — j;! In ženske se tudi po duhu časovnem obračajo. Meniš li, da tvoja ne?'' "Tako govorjenje gi jaz odloč no prapovedujem," reče Nikolaj nevoljen. dnevnik ^ 'Tl»t! Ne kože! Jaz veni, j kaj govorim. Sicer pa ti bodem jutri na razpolaganje, svojo trditev z razlogi podipreti in z dejanji, kadar bode prilika. Da se vidimo še! Ploeat pojdi, tebi še doipade. Glej, začenja se." Rekši |\r.richter" Al N-EXPELLER" Ob prvem znaku prehlada, ob j prvem vSčipu 'revmatizma ali trganja po živcih — vporablte to za- { no.sljivo domačo mazilo. Pazite, da ima vsaka steklenica 1 Paln-Expeller-ja katero kupite, na- ' So tržno znamko, sidro ali mačka. 35c In 70c po lekarnah ali pri F. Ad. Richter & Co Brooklyn. N, Y. 104-114 So. 4 St Nikolaj je še plesal, ali dcVa volja je bila čisto ,pri kraju za ta večer. "Kaj ti je danes?" viprašala ga je ona. Ta hip sicer ne, a kasneje se j§ domislil, da mu je isto V(pra-šanje stavila enkrat tudi neka druga delklica. Kasneje se je tudi domislil, da od one je bilo to malo vprašanje mehko, sočutno, Riknbljivo, od te ,pak je bilo nekako trše, karajoče, očitajoče. XXV. Kakor blisk z jasnega neba je zadela Nikolaja v sredi mestnih veselic strašna novica. """"NtOlIli!! ;s!» ZATO Na otčevem domu je pogorelo vse poslopje razen hiše, ki je pa tudi dškodovana. Požar s svojo strahoto je starega očeta Ivuko Kclodeja tako prestrašil, da Ka je mrtvud zadel in v nesLvesti leži, v siv. olje dejan, vsaik čas mere umreti. Razumeje ee, da je Nikolaj z viharno brzostjo na voz sel in poditi dal domov, domov, cel pet Boga moleč, da bi očeta vsaj še živega našel. Ni se mu izipelnila molitev. Ko je stoipil v rojstveno hišo, ležal je oni že br^z življenja tu, ki je njemu življenje dal. Okoli mrliča so stali domači, pa tudi oče Pridan in Tončika. Poslednja dva odideta, ko se sin j oka je vrže na brezčutnega mrtveca očeta. Tončika, bleda m'očno, s sol- 1 j znimi očmi koraka domov, Pri- 'dan pa postane pred Kolodejevo hišo in pravi: '"Zdaj joka, zdaj! Ali kdo je pomagal pri smrti? On, sin! Ko je starec tako utih- jnil bil, kuhalo je v njem, in to i ni bilo dobro." -4. i'i!"!niii'.iiii!iiiniiiimiiiii[Jiiiiiiiiiii'.n'iiiiiiiiiiicJiiiiu;iiiiii3i:iiimitii[V.iiiiiiiimuMiiniiiiii[ji;iiimiinH'iiiiiiiii! ZAKAJ? V A n Ker hočete dnevnik, ki se bori /a vaše interese in i v_/• je istega nemogoče izdajati brez oglasov 7 A TO ker pomeni vsak oglas v vašem listu več dohod-i • kov za vaš list — ker ako kupujete od trgovcev, ki oglašajo v Enakopravnosti, ni potreba od vas nikake žrtve a istočasno pomagate vašemu listu finančno — ^ A TO, l^cr ako omenite trgovcu, da kupujete pri njem 1 zato, ker oglaša v Enakopravnosti, bo dal čim več oglasov —' Vpoitevajte najprvo one trgovce ki oglašajo v dnevniku Tako dolgo, da je bil pogreb končan, poiniagal je »strijc" Pridan maloizvedenemu Nikolaju videl... Ali tb ni mogoče, od nje ne; Sede irt piše prijatelju dr. Lo- zveato, a precej, k'o so šli od po- ku, roteč ga in proseč, naj br,zo greiba, obrnil mu je hnbet ter mu pozve in poroči, kaj je o vsem. niti ne odigovarjal reč. Prcmdženjialke šikode ^požar n^ bil mncigo naredil, ker je bil^ta-ri Luka za vise stvari pri dkbri ■zavarovalnici za tako ,ne%)"eČo preskrbljen. Tončike Nikolaj ni vefe; K Pridanovim se ni upa.l' vest ga je odganjala. Ni ni mogel rad o teh rečeh. ^ A imel je zdaj res toliko sikr-bi, toliko dela, toliko pregledovanja, da ni utegnil o drugem čem misliti, nego o urejevanju del. laiba Jsliti vsega, kar mu je kot jedinemu pi'av. Potem ukaže Tomažu najlbDiljša dva konja vpreči in v diru g tem pismom v mesto iti. Čakanje odgovbra mu je bilo večnost, in ker hlapca drug dan zjutraj nazaj ni yio, napreže druge konje in ge sam pelje v mesto. Na potu sreča svojega hlapca. Ta mu pismo izroči od prijatelja doiktorja, kateri mu svetuje, naj leiiK) doma b&tane, mnogo dela, malo misli, več je in pije, ker je vse tako, kakor je najbolj naravnemu dediču pripalo. Zato tudi v mesto ni pisal štirinajst dni, dasi se niti poslovil ni bil pri odhodu od Luize. Zdajci se začne čuditi, da mu tudi ona ni nič pilala, ona, ki ima toliko časa in noibene skrbi. Ali ni imeila, kb je gotovo zvedela, kaj ga je zadelo, nobene besede tolaižlbe zanj ? Piše ji, a nala^šč prav kratko. Odgovora čaka t^den dni, vsak dan pošte težko pričakovaje. Na-'zadnje pride drobno pismo z nje. no pisavo na zavitku. Raiztrga o-voj in bere: "Dragi gosipod Kolodej! .Obžalujem prav srčno veliko dvojno nesrečo, ki vas je zadela. Jaz za dalje časa odpotujem, torej ne pišite. Blpizdravlja Vas LuJza.' Nikolaju je bilo, kakdr da bi mu bila kri lica šla in bi koža na njem ledenela. To je vse? Tako kratko? Kaj to znači? Odpotuje, a niti ne pcve kam, po kaj? Njemu toga ne pove? To hladrio, kratko pismo! Prva misel mu je bila, takoj napreči in v mesto voziti se, gotovosti iskat, 1^ gotovosti, kaj je t C. in kako je mpgcče! A to misel hitro bpusti. In če j ga ona zapuščaj,'nevredno bi bilo njega, moža^iliti.se ji. Ce je mogoče, tfa vše oibrača od njega, potem se je velikansko zmotil, potem ni vredn^, da jo je kedaj To je usmljivo. On se pelje v mesto, ne domov. Tam hoče pois kati najprej njo, če je še v mestu. Ali na poitu db njenega doma se premisli, ohladi se, vrne se in poišče prijatelja. Ta ga siprejme, kakor da bi či. sto nič ne bilo. Na silna Nikolajeva vprašanja odgovori hladno: "Veš kaj, ljubi moj, vsega tega jaz ne vem; ker pa nisi ho-t:l mojega.modrega sveta poslušati, pisanega moževskega sveta, da ositani doma in delaj in malo misli q tem druzem, no da-kle pojdi z menoj, jaz te spremim. To se ve, samo do. vrat. Tukaj je. Niti odpotovala ni, za to sem ti porok, kakor sem živ in zdrav, hvala Bogu/' Ideta do Kraljevega stanovanja, Nikolaj 'z bijočem srcem vstolpi. ^ "Vi iščete Luize?" reče pristav, ki ga sprejme v prvi sobi, "ali žal mi je, da vam moram povedati, da je nas zaipuistila; rekla mi je, da 'cdipotuje. Kam, tega ne vem, tudi nisem vprašal. Moja žena pa je zopet bolna. Križ s temi ženskami — vsak dan imajo dru«o bolezen." Gosipod Kralj, vi vendar veste, v kaki razmeri sem ja% rz go. K^idično.. ' f Dalje prih.) aaUBIBBtaiBBaBBniKBBBUUKl Oglašujte v "Enakopra\Tiosti!" 99 Cigarete t ii ENAKOPRAVNOST Dobro! Kupi te cigarete in prihrani denar. i i>iitariit«riitaliilSrii^iniri^i^ii!itiitS)ii1arii1aliiffi 5: BI GOSPODARJI — GOSPODINJE! KAJ POTREBUJETE? IMAMO: vrtno orodje, lopate, grablje, kladivc, žreb-Ije in sploh vse kar »pada k železnimi. PotMn imamo tudi velika zalogo najboljših barv, varnišev in čopičev za barvanje, žlebe itd. Gospodinje pa bo zanimala naša zaloga loncev, ponev kakor tudi lepe porcelanaste skodelice, krožniki, sklede itd. — Vse po nizkih cenah. Frank Gregorič, 15406 Calcutta Ave. M m s ■ B i i E iti s !. i" iS J® Vsaka družina lahko prihrani $100 na leto. Vsaka pametna in varčna gospodinja vpošteva ta nasvet: Singer šivalni stroj mora biti pri hiši, če hoče gospodinja prihraniti na času in varčevati z denarjem. Najbolj trpežni in poceni po svojem zanesljivem izdelku so SINGER ŠIVALNI STROJI. To je zajamčena resnica. V moji zalogi dobite enake stroje, ki so priporočljivi le za šivanje katerega opravljajo nastf Slovenke. Vnoštevajte tudi to, da lahko odplačujete na male mesečne obroke. Vsa popravila, spadajoča v to stroko, izvršuiem točno in zanesljivo LOUIS LEVSTIK, 6327 SL Clair Ave II ill iMnwinini'Miki'i'iiiiiMiuii A Mnogo bolezni se lahko prišteva katarhičnemu stanju. Kašelj, prehladi, nosni katarh, želodčne in črevesne nadloge, je le par izmed številnih navadnih bolezifi, katere povzroči katarh. Borite se proti njemu! Borite se z zdravilom, ki je poznano vsled vporabljivosti že preko pol stoletja III, I iDR. PE-RU-NA T»blOt* or Liquid Boia Bvarywlittre IJ Tel. Main 2068 0. S. Cent. 1690 h iJoHn L. MiHelicH if SLOVENSKI ODVETNIK |j| 902 Engineers! Bldg., vogal St. Clair ulice in Ontano. 0 PODRUŽNICA: pi 6127 St. Clair Ave., — Tel. 0. S. Princeton 355-R. ii s :: ZA ZABAVO IN POUK čitajte ''V močvirju velemesta" Roman iz življenja prišeljenke v Ameriki CENA 50*. Naročite pri Ameriško-JuCoslovanska Tiskovna Družba 6418 ST. CLAIR AVE. i Ravnokar je izšla Razkrinkani Habsburžahi In naročajte sc nanj. Vedno najnovejše vesti, povesti itd. j"'' Ameriško-lugoslovanska Tiskovna Družlia "iceton 551 """""'"ll'III'MllIlllllli; 6418 5T. CLAIR AVE. iinmililiBiaHiiHMitiuiiuicliUliMnmtiniuuliRKiimiuiiiiiDiuiiiiuuuiiimnniiiutiiiiiiiir.icinuuiiiiiiuiiiiiiiiiHiciiiiiiiiiiiiianiinueur« — VABILO NA Zabavni Večer v S3S katerega priredi DRUŠTVO "BARON VEGA dne 29. aprila, 1922, ob 7. uri zvečer v Slov. Domu na Holmes Ave. v ColUnwoodii. Na mnogobiojno vdeležbo najuljudncje vabi ODBOR DR. B. V. i katero je izdala Ameriško-Jugo-slovanska Tiskovna Družba. Knjigo je spiiala, grofica Larich, bivša dvorna dama na Dunaju. V knjigi opisuje vse podrobnosti vladajoče bababurslte klike, kakor tudi smrt cesarjeviča Rudolfa. Knjiga je j ako iiiteresautna In priporočanje rojakom, da si jo takoj naročijo. Cena Icnjige je samo 60c A STRAN 4. "ENAKOPRAVNOST* A?aiL 25th. ^ ČUNARD-ANCHOR 30. junija se zopet odpre priseljevanje iz Jugoslavije. Sem bodo lahko prišli vsi oni, ki bodo o pravem času dobili potne liste in izjave svojih sorodnikov iz Amerike. Mi vam preskrbimo vse, Jiar je potrebno za potovanje iz Evrope, ali v Evropo, kakor tudi prostore na največjih pamikih seh velikih prekmorskih linij. Opravljamo notarske posle, pošiljamo denar, itd. Rojaki so zadovoljni s postrežbo naše tvrdke. FRANK, R, DRASLER Foreign Exchange & Steamehip Ticket Office 6024 ST. CLAIR AVENUE. Cleveland. Clevelandske novice ■ OBVESTILO! Cenjenemu občinstvu naznanjam da sem kupil na 6213 St. Clair Ave. ter vam bom postregel po mojih najboljših močeh. V zalogi bom držal dobro in sveže grocerijsko blago po zmernih cenah. Razvažam tudi na dom. Se vam priporočam za vašo naklonjenost. FRANK .lELUŠIČ 6213 St. Clair Ave. lil m m m Gremo iz trgovine! ■ Velika Razprodaja S 7fl MdHfl najboljšega rezilnega o- g L« rodja in lahke železnine g se bo razprodalo po 50c na dolar S manj kot velenakupna cena. S RAZPRODAJA SE PRICNE g V SREDO 26. APRILA S VSE MORA BITI RAZPRODANO V 6 DNEH. S _, . ___■ Britve, vredne $5, posebna cena..........$2.00 Bi Škarje, vredne 75c, posebna cena ........35c S Varnostne britve, vredne $3.00, po ......$1.50 g Varnostne britve, vredne $5.00, po........$2.50 ■ Rezila vredna $3.00, po.................$1.50 % _!__BH ■ Pohištvo in oprema naprodaj. — Posebno nizka ■ cena razložbenira omaram. g --B ZAPOMNITE SI ŠTEVILKO IN KRA.J: ■ John Tomažič g oao D D Q o PREVZELI SMO TRGOVINO Z UMETNO ŠIVANIM IN KVAČKANIM BLAGOM NA 5821 SUPERIOR AVE. PRIDITE po vzorce za izdelovanje raznih krasnih blazin za na stole in zofe, za lepe kvačkane čipke in za enaka umetna ročna dela. Dekleta in ženske, katere bi se rade naučile lepega šivanja, pridite in mi vas bomo naučili. Za prodati imamo tudi nekaj silno lepih izdelkov. Izdelujemo tudi ženske obleke po najnovejši modi in se torej Slovenkam toplo priporočamo za naročila. Obiščite nas in oglejte si našo trgovino, ki je edina te vrste v slovenski naselbini. B. GODEC. Sprejemamo tudi ročna dela, da jih za vas prodamo. OI aocaoissas OGLAŠUJTE V ENAKOPRAVNOSTI — Tajnik "SI. Sokola" nam poroča: Brat John Buko-vnik je daroval našemu Sokolu več slik od lansikega izleta, katere se bodo j poslale v Ljubljano na razstavo j k prvemu vsesokolskemu izletu, j ki se vrši letos meseca avgusta in ki bodo kasneje izročene muzeju Sokola. Brate Sokole se torej opozarja ter' se jim priporoča, da brata Bukovnika vpoštevajo. — Steve Falkowski je skril svoje prihranke, $1,000 v zlatu in $2554 v papirnatih bankovcih, na neko lesno skladišče na vzhodni strani mesta. Včeraj pa je zapazil, da je denar neznanoikam izginil. Obvestil je policijo in ta je našla v bližnji gostilni nekega moškega, ki je vzel denar iz skrivališča in ga zapravljal. Moški trdi, da je bil denar tam, kjer je imel on navadno spravljene svoje delavne hlače, in da Je našel zaklad popolnoma nepričakovano. Policija pa ga bo sodila vsled tatvine. — Plinovno vprašanje. Včeraj je prišel mestni pravdni direktor Lamb pred mestno zbornico s pismom, predlagajoč, naj se poravna plinoven spor med mestom in plinovno družbo izven sodišča, ter da naj se tožba, ki se nahaja sedaj pred najvišjim državnim sodiščem v Columbusu ustavi. To pa je povzročilo v zbornici precej razburjenja. Oglasil se je koncilman Sta-cel, in rekel, da bi značilo to, da se je mesto podalo, nakar ga je župan Kohler zavrnil ter' rekel, da je vse govoričenje o 35-centnei-mu plinu le prazna slama, katero mlatijo nekateri samo zato, da pridejo v javnost in da se je videlo, koliko verujejo ljudje v tako govorjenje, pri zadnjih volitvah, ko je skušal biti FitzGerald ponovno izvoljen samo z obljubo, da obdrži 35c plin. Koncem debat je predlagal koncilman Marshal, naj se da na glasovanje, je li večina za poravnavo potom sodnije ali za direktno poravnavo. Sklenjeno pa je bilo, da naj da svojo odločitev v tem oztru odbor javnih na-pi'av. — Naši fantje pri "Sokolu" imajo veliko navdušenje za telovadbo. V nedeljo so telovadili naj' vrtu g. Louis Reharja v Euclid, O. Sedaj V poletnem času bodo šli večkrat tja in občinstvo jih lahko vidi, kajti so že precej dobro iz-vežbani v telovadbi. — Domišljija jo je gnala v smrt. Domišljija, da ima njen mož ljubavno razmerje z neko žensko, je tako mučila Mrs. Martho Sops, 28, 2207 W. 61 St. da je skočila včeraj s svojim dveletnim sinčkom Štefanom v jezero ter se utopila. Mož pravi, da mu je žena včeraj v jutro povedala, da bo hoče ona druga ženska poročiti. | izvršila samomor, ker ve, da ga Toda on ji ni mogel verovati. Popoldne so jo videli otroci, ki so so igrali po Edgewater parku, sprehajati se sem in tja s svojim sinčkom. Pravijo, da je šla večkrat prav ob rob jezera, a da je nato zopet odkorakala po parku. Malo pred mfakom pa zapazi Geo. Schroeder, 3783 W. 38 St. ki je lovil ribe ob pomolu v Edge-water parku, dvoje trupel, plavajoč na površju vode kakih petdeset čevljev od obrežja. Vrgel je trnek, ki se je zataknil za žen-skino obleko, nakar je potegnil oboje trupel na suho ter poklical policijo. V njeni denarnici so našli njeno irne in naslov ter se podali na njen dom, kjer je mož skrbno čakal svojo ženo, kdaj se vrne domov. Mrs. Sops je delala zadnje dva tedna pri Industrial Fiber Co. Mož pravi, da je ženo tudi skrbelo, ker niso bili v tovarni zadovoljni z njenim delom ter se je bala, kdaj jo odslovijo. Sops pa je uslužben pri National Steel Barrel Co. — V nedeljo je umrla ga. A?-nes Kodrič, 707 E. 15 7 St. v starosti 59 let za dolgo boleznijo — j etiko. Zadnje dve leti ni mogla že skoro nič iz postelje ter je mnogo trpela. Doma je bila i? Bosta na Štajerskem. Zapušča soprogo, \ hčer in dva sina. Pogreb se vrši i ^ » |i , -r^ q || jutri ob 9. uri dopoldne pod vod-, A.lDeri ts » od SneloTega privatnega Sanatorija t Cincinnati] u, O. Bo v svojem CLEVELANDSKEM V CLEVELAND, O. MALI OGLASI NAZNANILO! V oskrbo se sprejme otroke in sicer pri dobri družini z dobro postrežbo. Sprejme se jih samo za podnevi ali pa stalno. Kdor želi dati svoje o-1 troke v varstvo dobrim Ijvidem, naj' se oglasi na 1238 E. 58 St. med Pros-ser in Superior Ave., da se pogovorimo. (9b) ODDA SE čedna soba ^a enega ali dva fanta; kapalfšče in elektrika. Oglasite se na 6010 Bonna Ave. (96) jutri ob 9. uri dopoldne pod stvom pogrebnega zavoda A. F. Svetek Co. Blag ji spomin! — James A. White iz Cclum-busa državni ravnatelj protisalon-ske lige, se je izrazil sinoči v svojem govoru pred člani združene presbiterijanske lige osmih cerkva, da je treba vse tujezemce, ki neprestano kršijo prohibicijo, de-portirati. Rekel je. da njmajo ti postav in torej nimajo pravice, ljudje nikakega spoštovanja do da bi živeli pod ameriško zastavo. Izrazil se je tudi, da bo zahtevala protisalonska liga injunkcijo pr'o-ti državnemu tajniku, če bi se poskusilo dati na jesenske volilne listine amendment k državni ustavi, da je prodaja pive in lahkih vin postavna. NAJBOLJŠA PRILIKA, KAR STE JIH ŠE IMELI! Naprodaj so sledeče hiše: Hiša, 12 soib, fornez, lot 40x240, .............$10,000 Hiša za 4 družine, 16 sdb lot 40x220 .......... 11.500 Hiša za 4 družine, 20 sob 12.500 Hiša 10 gdb, ^a 2 družine 8.000 Hiša 10 sob, iza 2 družine 6.300 Dve hiši na 1231 Addison Rd.: Kdor da več. •Rojaki, pridite in prepričajte se sami, da so vse te hiše poceni; ni treba vsega denarja takoj. J. LllŠIN, 1105 E. 74 St._ iam#oRi URADU 80 Public Square v SREDO 26. APRILA bo ostal do SREDE 3. MAJA Samo 7 dni! m POHIŠTVO NA Oprema ia gugalniiki, itd. se Pokličite po telefonu- ™ W. SLOVENSKO # DOBI TAKOJ SLU# SITI SE JE NA 5802 B'-AVE. Najhitrejše modeme ladje na svetu. S potniki so postopa nadvse uljudno. V vašem mestu ali blizu, se nahaja naš lokalen zastopnik. V Jugoslavijo, Bolgarijo, na Romuntko in Madžarsko preko Dubrovnik in Trst. ITALIJA ............3. junija Listki $90. Davek $5. Železnica do Ljubljane $1.65. Preko Cherbourg: AQUITANIA ........ 2. maja 23. maja MAURETANIA ..... 16. maja 6. junija BERENGARIA ..... 30. maja 20. junija Parobrodni listki $100; Davek $5.. Železnica do Ljubljane $10. Nove ladje plovejo direktno v __ Hamburg. ^MPAGNIE GENEUU T))ANSATUKTIQUE Cxprosa Postal Scrvic« Direktna postrežba v tJugoslavijo preko HAVRE z velikimi par-niki na 2 in 3 vijake LA TOURAINE .... 22. aprila PARIS ............ 26. aprila ROCHAMBEAU .... 27. aprila LA SAVOIE ........ 6. maja Izredne ugodnosti v tretjem ra redu. Kabine z umivalniki, tekočo vodo, za 2. 4 in 6 oseb. Posebna jedilnic^ kadilna soba bara in brivnica na "razpolago vsem potnikom 3. razrede. Vin< in pivo. zastonj. Za nadaljne informacije vprašajte pri lokalnih agentih FRENCH LINE. Doktor zdravi vse kronične bolezni in hibe mož, žen in otrok. Veliko slučajev je, ko se je lahko izogniti nevarne operacije, ako se prepustite zdravniškemu zdravljenju. Zdramijo se vse moške, ženske in otročje bolezni. posveča posebna pozornost. Katarju in boleznim v želodcu se Ako imate katame neprilike, pridite, da se vas preišče. Vsi bolni naj bo poslužijo te prilike. Ako ste ozdravljivi, vam povemo, ako ne, vam da nasvet. Noben bolnik naj rm zamudi te prilike. Ako imate revmatizem, nervoznost, slabost,, otelkle noge ali roke, jetrne neprilike, srčne bolesti, ali katerekoli zgubljajoče bolezni kakor oslab. Ijenost, bledost, vrtoglavost dispep-sijo, slabo prebavo, zabasan t, neprilike v želodcu ali epilepsijo, tiščite dr. Snella. Uspešno se zdravijo krvne in kožne bolezni, kakor tudi pruh. Ženske, ki trpijo na glavobolu, melanholiji, hrbtenici ali na kakih posebnih boleznih, ki 80 lastne ženskam, naj gotova vprašajo za svet tega Specialista. Ovarium ali trebušne neprilike se zdravijo brez operacije. Ako ae vam je svetovalo, da se daste operirati za te vrste bolezni ali vsled pruha, tedaj ne postavljajte preje življenja v nevarnost, da vprašate tega špesiali" sta. Stari ali mladi možje. Nobene razlike ni, na čem bolehate ali koliko časa bolehate; ako je v nevarnost vaša sreča, obrnite se na tega Specialista. Nič ne de, kakšno bolezen imata ali kako slabe izjave ste slišali o sebi, nič ne de, ako se vam je reklo ,da ste neozdravljivi. Posvetujte se s tem znamenitim zdravnikom, in ako je le nit upanja, tedaj boste našli upanje v njegovem zdravljenju, ki vas bo do-vedlo do zdravja, zadovoljstva in sreče. POSEBN APOZORNOST se obrača na kemične in mikroskopične preiskave krvi, urina in sputuma in na ner. voznostne ter dušne kompliciranosti. Naslovite vsa sporočila na Dr. Albert F. Sneli 80 Public Square, Cleveland, A. or 1054 Wesley Ave., Cincinnati, O. Uradne ure: od 9. dopoldne do 8. zvečer. Ob nedeljah in praznikih od 10. dopoldne do 1. popoldne. POHIŠTVO za tri sobe, šele en teden staro, naravnost n trgovine, se proda takoj. Skuipno s pohištvom se ddbi tudi stanovanje. 1119 E. 72 St. ' (96) POHIŠTVO NAPRODAJ. Postelje, omare za obleko, mize in tako dalje. Vse se proda po nizki ceni. Prodajalo se bo v pondeljek 24. aprila celi dan in vsak večer po 6. uri. Zgla-site se na 994 E. 74 Str. hi&a v ozadju, drugo nadstropje. LEPA PRILIKA! Proda se poceni in takoj candy store s stanovanjem s Štirimi sobami in garažem. Trgovina se nahaja na prometnem kraju, zraven parka, med St. Clair in Superior Ave. Kdor želi kupiti, naj se zglasi pri lastniku, 1066 Ansel Rd. (96) GARAŽ ZA EN AVTOMOBIL SE ODDA V NAJEM. ZGLA-SITI SE JE NA 15255 SA-RANAC RD. (95) GROCERIJA NAP^ PRODA SE GROC^ POSESTVO. VPB^' 15235 SARAlNAC , IŠCE SE ^ IZUCEN MESAB- J MORA ANGLEŠKO' SI NAJ SE V NAKOPRAVNOST^ J« ŽENSKA, priprav: opravila, ddbi delo z® vsako dopoldne. B. B. Leustig. 242« Ave. pill HIŠA ZA DVE liiJ.' Hev 8' DELO DOBI DOBER KROJAČ. ZGLA-SITI SE JE PRI FRANK SPENKO, 15410 CALCUTTA AVE. (97) RAD BI ZVEDEL za Antona Šinkovec, ker imam nekaj važnega z njim za govoriti. Ce mu je le mogoče, naj se oglasi pri meni do 1. maja. Frank Pohar, 1271 E. 58 St., Cle v eland, Ohio. (95) ge proda; električna nez in vse moderno < . tovine za, prvo v!P'^ $2,500. Cena nfeka. 2? takoj na 866 E. Fox, lastnik. % z električno 55 do E. 70 St. m' Superior Ave. Pon v P PRODA SE FARMA 20 akrov, hiša, ter druga poslopja, nelkaj živali ter vse orodje. Nahaja se v bližini mesta ob tlakovani cesiti. Proda se naravnost od lastnika; pol'ovico se plača takoj, drugo na obroke. Naslov vam pove uprava tega lista. (97) STANOVANJE Družina brez vanje s tremi ali raizisvetlP; ed uradu Enakopra'^'''^ GOTOVINA ZA u| BONDE, voinovarče^* ke, bisere, ure, . bro, platinum, ne poštne znaJnk®' magnetne igle, in , ki ima kako vrd^ 1 ali pošljite na Sij^^ Broker. Lastnik j and Refining Co-Lenox Bldg. voga' jj Euclid Ave. Odp*^" 6. ure zvečer. Raising the Family- II was persisiance not suspicK^n inai prompted ih©quesiion nsher_ NOO SAID «T! THIS tS THE UFE." THETiE 60ES THE. OOOR. BE-Ul.' y I DONT kNOw! CmN >WlFE" <\>Nr č in town! OLE IRON OP. Rf\GS? A\NX OLE BOTTLES^ # WELL, irs CUEWr TO HM/E HAD THE HOUSE ALI-T® OOK.-SELVE'S FOR. THE. f^ST" TWO DAX5, 1 tke! UJEUL-u/H«r IS Pf^ on&it 10 international cartoon co.n y. . MI KUPIMO, PRODAJAMO, ZAMENJAMO VASE POSESTVO. Farme v zameno: Farma 72 akrov, 8 krav, 2 koVij«, mnogo kokoši, vse orodje, 2 akra trte ob tlakovani cesti, blizu Painesville. Druga: 60 akrov, 25 akrov trte, 4 krave, 2 konja, vse v dobrem stanju ter v bližini tlakovane ceste. Tretja: 68 akrov, 10 grozdja, 6 krav, 2 konja, pse orodje, vse v dobrem stanju. Oglasite se pri Collinwood Realty Co J. KRALL 15813 WATERLOO RD, Imamo tudi več drugih posestev naprodaj. Naročajte dnevnik VSE DELO v zvezi 8 plunibarstvom, vam napravimo dokro in trpežno. Postavljamo fumeze, banje, stra-niSča, Hd. Kadar mislite, kaj delati, pridite k nam po proračun in prepričani smo, da vam bo naša cena po volji. Chas. W. Hohl Plumbing & Heating 381 E. 156 Str., Cleveland, Ohio. Eddy 8236-R. ■ giimiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimii#«'' ■ i SLOVENSKA ■ i NICAAVTOJO^ "" Ml varimo ■ I tof" ■ I vrgt železne 1° * ■ | mote. Zaloga " mljevih obrofev ^ trebSCIn. Ako r«" ' kličite nas po CETON 1372. Odprto tudi__o„ ELYRIA AUTO T 6bl2 St. imimrmmnmiiiiimiinriiiiiiiBii* ■■■■■■■■■■■r Ešsjjj Onevu* Enakoprg ZlC^ 3:1 * Iti odjemalc* * OglM • j, dospe na | ceno gram.