lote, m. r. 99 Za pol tate Za Hew York oslo tate. Za moMmstTo oalo tate NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki. Tb« L « r g • ■ t Slovenian Daily is thm dumo iUiti twry 4ay uuipl imi.uyt u4 ta««4 Holid*?* r 76,000 TKUCFON: 1876 OORTLANDT Entered a* leoood Class SI« 1909» a« tka Offiec al How York, K. T, the Act of of March 3, int. TEUTON: 4687 CORTLANDT HO. 92. — 6TEV. 92. HEW YORK, MONDAY, APRIL 19, 1920. — PONDELJEK, 19. APRILA, 1920. VOLUME XXVUL — LETNIK KXVIIL KAJ JE PRAZAPRAY S PREMOGARSKO "ZAROTO"? ZAENKRAT SE SE NE VE, CE BODO OBTOŽBE HA PODLAGI-LEVERJEVE VOJNOČASNE POSTAVE VELJAVNE — NAJ-PREJ MORA O NJIK RAZPRAVLJATI SODIŠČE. — IZJAVE KAZNIH ČASOPISOV. — PRODUKCIJA HAJBOLJ NUJNA PO-j TREBA CELEGA SVETA. j Washington, l) » .. Iv aprila. - W kaže. da »ta se obe stranki dogovorili glede izkoriščanju javnosti, — je pripomnil neki zvezni sodnik napram prem-.-arju. ki je nastopil pred njim kot priča, v tudianapolisu tekom ^r« teklejra decembra, kmalu po uravnavi stav-j ke v rovih mehkega premoga. To pripombo je premolar baje potrdil. Kmalu nato j.- «1.1 sodnik Anderson veliki poroti naročilo, naj preišče razmere v industriji mehkega premoga. Nekako tri mestece pozneje potem ko > • je zaslišalo več kot tristo prič, je dvignila Mi ka porota obtožni« e proti 12."» piemogarskim baronom in premo j pa rje m. T«' obtožbe, ki temelje tako na vojno-časni Lever postavi kot na /vezni proti-irustni postavi, imajo za predmet kriminalno za-. Milo priti interesom javnosti ali občinstva v splošnem. Posamezne, točke obtožnice vsebu jejo dogovor za omejitev produkcije ter t ran-j -portacije premoga lir povzročanj« stavk med premogarji. Za enkrat se he no more r»-če so te obdoliitve dobro utemeljene ali ne ter s.' tega tudi ne bo moglo izvedeti, dokler ne bo sodišče razpravljalo o njih ter prišlo do sklepa. Med tem časom pa se javnost zelo zanima za možnost, na katero obrača pozornost dvignenje tozadev-j l ih obtožb. Denver K»eky Mountain News pravi v zvezi s tem: Velika tretja stranka mora \edeti za intrige, katerih se dol- - ;i delodajalce in prcmcgiirje, da bo v stanu zavarovati se pred tem Najprej ^ pri^|0 na VrztO turško ;/korii-*anjem Vedno obstaja nevarnost, da bo motala splošnost ne-, Vpraiajjje _združene države ne primerno trpeti vspričo take closed-shop industrije kot je premo-1 zastopane. trii rs k a z njenimi sko/i in skozi organiziranimi ljudi pod zmožnimi __ voditelji ter enako zavarovano ter zaprto organizacijo dclouajal-«■• \ v slučaju, da bi obe strniti stopili skupaj v skupno korist le bodo obdolžit ve v tem značilnem slučaju vzdržane na teme-|ju dokazov bo po rirenju lista Register v Mobile, Ala. javnost izvedela, da je morala trpeti le \ sled naravnega pomanjkanja prenio-imtra ter železniških udobnosti, ki povzroeujejo visoke eene, tem-\ee tudi v sled urnefiiepa stanja, ustvarjenega na korist lastnikov rovov ter premoga rjev. V liuffalo Times eitamo naslednje: Ta preiskav?« glede razmer v pnuiogarski industriji je le1 w^m^m^'-w^smmmmsmm RAZDOR MED ANGLIJO IN FRANCIJA RADI TURČIJE MILLERAHD -SE BO HAJBRŽ SPOPRIJEL Z LLOYD GEOR-OEOM V SAN REMO RADI TURČIJE. — RAZDOR SE TIČE CA-RIGADA. — NAJVIŠJA KONTROLA OD STRANI ANGLEŽEV NE UGAJA ITALJANOM IN FRANCOZOM. Poroča Edwin L. James. San Remo, Italija, IS. aprila, ■lutri se bodo sestali v tem mestu zastopniki vseli onih velesil, ki so sc borile v sedanji vojni proti Nemčiji in Avstriji. Izvzeta bo edinole Amerika. Ministrski predsedniki in zunanji ministri Franeijc, Anglij** in Italije so že sestavili natančen načrt. Pariz, Francija, '8. aprila. — Moč zveze med Anglijo in Francijo se bo najbrž še enkrat preisknsilo. V sedanjem slučaju j>a je Carigrad vzrok ali po*od celega razdora ali razkola. Takoj za »bnov-Ijeiijem prijateljstva med obema narodoma, ki se je skrhalo radi dogodkov ob Renu. .lamerava francoski ministrski predsednik Mil-lerand spraviti Lloyd George-a na svetlo glede razmer, ki prevladujejo v glavnem mestu Turčije. Francosko stališč* v tej zadevi je naslednje: — Lloyd (jenrgo je izjavil ob času za>edenja Carigrada od strani zavezniških sil v preteklem mesecu, da je to medzavezniška okupacija. Izkazalo pa se je, da poslujejo sicer tam medzaveznjške komisije, da pa morajo vse poročati angleškemu generalu in da jim mora predsedovati po en angleški častnik. Millerand bi vsled tega rad izvedel, če je to ideja Llovd George-a o prijateljskem družabniatvn zaveznikov, temelječem na enakih pravicah. V zapiskih francoskega zunanjega urada se nahaja brzojavka, katero sta skupno poslala svojima vladana francoski iu italijanski homisar v Carigradu V tem poročilu se pripoveduje, kako bila I ustanovljena kontrola ob sedežu turške vlade in kako ni bilo mogoče priti do nobenega ..oglasja glede izvršenja tc kontrole, ker so An-francoska okupacijska armada je Nemška viaaa zatrjuje, aa je imet jrleži vstrajali pri tem, tla sami vodijo vse posle. — V poročilu >e VELIKI TOPOVI NA AMERI&KI BOJNI LADJI TENNESSEE' ZAVEZ. KONFERENCA 'ZAMORCI SO KONČNO DE MOn JE IMEL SE BO DANES SESTALA' ODŠU IZ FRANKFURTA SOVJETNE USTINE bila zmanjšana za polovico. -Švedska noče izročiti Kappa. ubiti Amerikanec pri sebi Trocki- glasi jeve dokumente. Frankfurt, Nemčija, 18. aprila. Washington, — Hrez dvoma In morala biti tj. kontrola medzavezniška. Angleški visoki komisar pa je zahteval na t-melju povelj, katera je I>. C., 18. aprila, dobil od vojnega urada, da naj poslujejo medzavezniske kontrolno pali ter uganjali najgrše orgije. V mestu ni sedaj nobenega zamorca več. Curih, Švica. IS. aprila. — Wolfov urad ponw'a iz Berlina, države, da je nemška vlada naročila dr-i zavili hrambi, naj zapusti dne 114.j aprila nevtralno ozemlje v rulir-skem okraju. Berlin, Nemčija, 17. aprila. — "Vorwaerts" je izvedela baje iz zanesljivega vira, da Švedska t*mi -pajati vzrok /. učinkom ter zasledovati ucmek ! San Remo, Italija. 18. aprila. — i '.■)/. a j do vzroka, .i*' ju «*l»ikeija najbolj nujna potreba te dežele in ^Poročilo A vs. Press). — Najvišji «» h-^.i /.m; niš;.:i produkeijo je jemati streho raz glav 'judi. zavezniški svett ki bo začel jutri I - alio i/ njih list, ob-eko / njih tel.'-, m upanje iz src. 'tukaj zborovati, se bo najprej ba- \a drugi strani u pravi Ameriacn ''oal Miner, ki izhaja v hi- vil s turškim vprašanjem. <:i.i polisu. da bi im » m njal sprejem vladne nl»dolžitve. kot abso- I5an«*s se je ofieijelno doznalo. I 11 it« pos«iive, domu •• anje. da je kolektivno pogajanje kot se vrši tja Združene države ne bodo za- \ m i i ki. neoostavno n da je vsaka konferenca glede plače, brez kopane na konferenci. . /ira na industrijo, katero /a-topa. dejanje zarote in direktn« kr- največ odpora bo uajbrže -i ll ,. |>uvtnvi<. razveu «-e bi se ra/v»*ljavil« Leverievo in Shemi«novo zat|el predlog italjaiiskega mini pi ol i ti osf no |M»stn\<> V »»»daljnem pravi isti list: . strskega predsednika Nittija, naj Ko •• !»'o /1\ resnični namen iu cilj si'tlaiijih obdolžb. . ^ sklene mir s so v je t no Rusijo. I-. ; udi najbolj zabiti med zabitimi spoznal, kam merijo te obdolžbe.' pravijo, da bo odločno vstrajal Ilel-idajah bo.lo stro-;o pazili na s\«ije korake v zaderah plače in na tem stališču, dasiravno je le sklepanja dogovorov, dokler ic bo prišlo do zaključka tozadevnih malo upanja, da bi prodrl s svo-jjename revolte dne 13. marca »■odni jskih postav. jim prtnllogom. jKnapp je bil včeraj prijet v Soe N i k d o ne more reei. da so olnlolžitvc, katere m- je dvignilo,' Turško cesarstvo bo izgubilo ^Icrtelje. .'•■resilient, vsaj toliko »asa ne, dokler se ne vrše tazadevne obrav- Palestino, Arabijo, Mezo- nav•• \ javi.osti ter rc predloži ves materijal. V resnici pa mora ! potamijo in Armensko. \sak spoznati, da je delavec oni. ki je opeharjen sakem slučaju: Jadransko vprašanie š<- vedno i- da pride šele za njim na vrsto splošna javnost. I t je to res, nam £aka rešitve, kljub zadnjim po-pnčajo dogotiki zad i» -ga časa. Preniogarji so dobili povišanje pla-, ročilom, da je bil dosežen kom-«• /a ]>ar odstotkov, a delodajalci so takoj objavili, da bodo povi- promis med Italijo in Jugosla-sali eeno premoga za veliko več kot pa pris Ijeni dali premogarjem. vijo. Pri tem so s - izgovarj.ri da so stroški produkcije večji in da premo----- ga ne morejo dajati cenejše. Njih namen je obfmti srd javnosti, to • srednjih stanov. *hI sebe ter jo navaliti na delavec, ki se morajo, boriti za vsaki najmatjši pri bol j še k. Njih namen je prepričati jav-1 nosi, dn so premoga v', del* ve i oni. k d raze premog, ne pa premo- TillllllAlllf 1 U AFIIVIII ta rs k i baroni. Javnost pa pri tem ne pomisli. Za eene vseh življenj- ZDRAVnlKA V uEKUvl Nkih potrebam tako| |K>skorijo, kakorhitro dobe delavci nekaj več plaee tn da so vsled »e^a niopo."«- š«« na slabiem kot so bili preje. Kr-j 1 raiicoske oblasti so izjavile, da Pri Amerikaneu Pavlu de Mottu j komisije poti njegovim vodstvom ter pod predsedništvom po enega ji bila 37. divizija premeščena iz katerega je straža ustrelila, ko (angleškega častnika. Frankfurta v Weisbaden. V me- je hotel pobegniti iz norišnice, so — Komisarja Franci je in Italije pa sta nasprotno prepričana, stil je ostalo še nekaj štabnih našli več pisem, naslovljenih na|da bi morala biti ta kontrola, pod najvišjim vodstvom povcljujoče-častnikov, • ki bodo pa inn-oj od -! Troekega in Lasaboskega. šli. To ponx"'ilo je dobil danes od Odhod se je završil tako mirno J nemške vlade držav: department. ii» t ho. da jra prebivalstvo ni sko-i Nemška vlada je uvedla n-idalj-ii«.i "opazilo. -*»7. divizija je o!»sta- i.o, i ataiičncjšo preiskavo celega jala ponajv"."* iz maroških in al-j slučaja. ga angleškega gener::la, izvedena na principu enakosti od strani častnikov vseli treh zavezniških narodov. General Franchet D' Esperev. francoski general, ki je poveljeval zavezniškim četam krog Carigrada predno je povedel general }.!ilner angleške čet^* v Carigrad sam, se nahaja na pot; v Pariz in Millcrand se bo posvetoval z njim. predno bo dvignil cel« vprašanje žirskih zamorcev, ki so s prebi-i De Mott je bil aretiran zaeno'nu konferenci v San Remo. (Nič drugega kot mesebojuo kavsanje, valstvom izvanredno slabo pusto- z dvema Nemcema, ki sta bila zapletena v najnovejšo vstajo na Nemškem. V njegovi posesti so našli tudi potni list za Rusijo ter baltiške DANES SE BO ODLOČILO SLEDE PR0HIBICUE. DRUGA VSTAJA PROTI PREDSED. CARRANZI BLAZNEŽ JE USTRELIL Governer države Micoacan je odločno nastopil proti Carranzi ter zaplenil državni zaklad. Mexico City, Mehika. 18. apr. Vse kaže, da se bo tudi država --Micliuacan od«*epila od zvezne umr«du ne *|>us*e slclnjepa pri min, ter mu hočejo vzeti vse. <><"»* je bil v^S strelov ter par vlade. Odpad države je objavil v 1 ar si je služil v ;-tu svojepa obraza Dokler *e ne l«, napravilo ^ 1»hk® ~ je posebni proklamae.ji governer k«nea neprestanemu profitirstvu ter izkoriščanju mas. toliko časa ^ pobegefl iS BOniJU« ' > miru v indu*trijah. kajti vsi dnigi primomoeki so brezMnpeš ' _ i < Opomba uredništva. Premislite dobro, komo boste vročili denar n poslati v stari kraj ali pa za vožnje listke. Kedaj živimo v ča*u negotovosti in slorabe, vaak skuša postat 1 -t ni bogat, ne flede na tvoje*, bližnjega. Razni agent j® in sakoi ^^^ ^ se mn pa ni nt bankirji rwtejo pfifMxl, kzkor pob« po dfxju. V teh ča^ib m »t a vijo v denarnem prometu nepričakovan« sa preke starim izkušenim in premožnim tvrdkam; kako bo pa malin neizkušen t ni zavetnikom mogoč« izpolniti tvoje neutemeljene oblju t«c, je veliko vprašanje. Naš« denarne pošdjatve m zadnji tas primeroma sedanjim ras meram v Evropi dovolj hitro in zanesljivo izplačujejo. 300 kron .... $270 1,000 kron .... $8.00 400 kron .... $3«0 5,000 kron .... $40.00 600 kron .... $450 10,000 kron .... $78.00 Oinačent cena to veljam« do dn«, ko M nadomestijo i druginl D«nar nam poslati J« najbolj« po Domostk Postal Mon«j Ordse ali pa po H«w York Bank Draft. TTRDKA rUKK iAWtt ' • > " ^ Yftaiwrvlj«« WU 1888. Ortiz Rnbio, ki je navdušen prija- --jtelj Alvara Obrcgona. V protestantski cerkvi sv. dur- Governer je zaplenil državno ja na Rutherford Place v New zakladnico ter pobegnil s svojim Vorku je med pridigo Rev. Rei- vojaštvom a* gore. Pravi, da se bo Inndsa počilo več strelov. 1'gled-:* svojimi možmi do konca upiral ni zdravnik dr. Jame«: \V. Markoe zveznim četam, če bi pa napadle, je bil ustreljen ravno ko je hotel Ostale države so še precej inir- idfcti svoj prispevek v nabiralnik, ne. — Morilce je oddal so dva strela Časopis El Universal je dobil oil in skušal med splošnim razbnrje- svojega dopisnika v Moreliji brzojavko, ki pravi, da se mudi v Washington, D. ( ., 18. aprila. Jutri se bo po tritedenskem dopustu zopet sestalo «iajvišje zvezno sodišče. Najbrže bodo že jutri izrekli sodniki svojo sodbo glede ustavnosti prohibicijske postave. Nadalje se bo tudi odločilo fcle-j de razpusta premogovnega trusta, kar jo bila pred kratkem priporočila vlada. ROOSEVELTOV KIP BO PRIŠEL V DVORANO SLAVE. Na nekem sestanku je bilo določeno, naj pride kip pokojnega Itooseverta v dvorano slave na Nevr York Pniversrity. i Prišel bo med velike ameriške državnike. KOLIKO JZ VREDEN UREDNIK? Herbert Kaufmaun. urednik nekega iie\vvotške.ga magazina, »i je dal zavarovati svoje ži\*ljenje z? gniljon dolarjev. l:do bo komandiral Pariz se ni nikdar dosti zavzemal 7.n vojaško okupacijo turškega glavnega mesta ^raneoski diplomati so b:!i za ttf. da se dovoli stvorjenje turškega kabineta iz vrst milili nacijonalistov ter obenem vzdrži svojo moč v Carigradu. Angleški diplomati pa so bili za močno roko v Carigradu v namenu, da zdrobe s tem turške naei-jonaliste. ki so izjavili, da ne bodo sprejeli določb mirovne pogodbe s Turčijo, katero so zavezniki pripravljali. Francoske čete so se nahajale v Carigradu ter izvedle okupacijo vojaške naravo, a dne 16. marca so pričelo angleške čete s poli-t:eno okupacijo s tem, da so prevzele kontrolo nad ministrstvi vojne, mornarice ter pošte in brzojavov. Stari kabinet je resigniral, nakar je bil sestavljen nov. Istočasno pa je bilo deportiranih več nacionalističnih voditeljev. Pri pregledu poznejših razvojev pravi list Temps, da se je dne lfc. marca angleška vlada izjavila v prilog ustanovljenja medzavez-iiiških kontrolnih komisij pod pogojem, da bi te komisije ostale pod angleško kontrolo. l>ne 21. marea pa jo angleški general Milno izjavil pismeno, da ne bo sprejemal nikakih povelj od generala D'Esperey, vrhovnega poveljnika medzavezniških armad v Ori-jentu. Naslednjega dne je sklical M. Defrance, francoski visoki ko-r.iisar. sestanek francoskih, angleških in italijanskih komisarjev, da se dogovore glede kontrolnih odredb. Do nikakega dogovora ni pri-š!o, nakar je bila poslana omenjena brzojavka francoski in italijanski vladi. Temps pravi v tem pogledu: — Na ta način se odločuje angleška vlada od svojih zaveznikov veliko bolj jasno kot pa se je francoska vlada z zasedenjem mest v Nemčiji. Predno jc poslala svoje, čete v Frankfurt, je naprosila francoska vlada svoj* zaveznike za sodelovanje. S tem, da zahteva kontrolo nad komisijami v Carigradu, jc odklonila Anglija razdelitev vrhovno moči med zavezniki. List zahteva konično, da so napravi konec temu nevrednemu stanju stvari, ko jo Francija zastopana po poveljniku, kojeg.i povelj se ne sluša in kojega čete delujejo za interese drugega naroda, če ne proti interesom lastnega naroda. posrečilo. Prijela sta ira Dr. tem mestu Obregon. Brewes in W. F. Morgan. V najkrajšem času bo Obregon Morilec je najprej rekel, da se j odprto in javno nastopU proti :menuje T. W. Sheillev, pozneje; C arranzi. je pa tudi trdil, da je njegovo ime Simpkin ter da je rojen v Londonu. izvedelo se je. da je pred kratkim pobegnil iz neke norišnice v Virginiji. S prvim strelom je podrl dr. V8TAŽI SKRIVAJO OROŽJE. Nemčija. 14. aprile. — Iz zanesljivega vira se je dognalo, d* so komunisti skrili 90 od-Markoe. s par nadaljnimi je pa stotkov orožja, katerega bi bili lahko ranil dve osebi. i moral izročiti vladnim četam. Proti večeru je dognala poli-j -—-— eija. da isuMjMOriftc« v Dalothn i pred leti zmešalo, ker s«, je pre- DENARNE POftUJATVE V ISTRO, NA GORlftKO IN NOTRANJSKO. Izvršujemo denarna izplačil« popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po celi Istri, na Goriškem in tudi na Notranjskem, po ozemlju, ki j« zasedeno po italjanski armadi. Jamčimo ali vsako pošiljatev, toda n goie zamud« v izplačihi mo prevzeti nikako obvoaoitl 50 lir____$ 2-80 100 Mr----$ 5.30 300 lir .... $15.00 500 Ur .... $25.00 1000 lir .... $40.00 *m podali jo na|Mišo P* ali pa po štiri i^rofce- Igr^(fr aoje že več bavil s ipiiitizmonui DEŽELI SE BU2A LAKOTA. Washington, D. C., 18. aprila. »Senator Edisson D. Smith iz južne Karoline je včeraj prerokoval, da se bliža deželi lakota. Se nik- dar ni bilo v Ameriki takega pomanjkanja kot bo v naslednjih letih, — je rekel. Njegove izjave so potrdili tudi razni drugi senatorji in poslanci. VAŽNO ZA POTNIKE! Za parnik "PRESIDENT WILSON", ki odpluje 8, maja v Trst, se je priglasilo Že toliko potnikov, da jc sedaj že napolnjen. Prostore smo zagotovili onim potnikom, od katerih smo do danes prejeli aro. Svetujemo tedaj onim, ki so namenjeni v kratkem odpotovati v Jugoslavijo preko Trsta, da se odločijo za parnik " BELVEDEREki odpluje dne 1. maja ali pa za 4 SUSQUEHANNA', ki odpluje 22. maja. Kdor želi potovati s parnikom "BELVEDERE" ali "SUSQUEHANNA", naj se hitro priglasi, ker se prav lahko pripeti, da so prijavi tudi za ta dva parnika toliko potnikov, da bosta v kratkem polna. Potniki, ki so nam poslali aro za "PRESIDENT "WILSON", naj poakuoajo da pridejo v naš urad že v torek, 4. maja zjutraj, da bo mogoče vsem o pravem času preskrbeti potne liste in vse drugo, kar te potrebuje ta potovanje^ _. s / •»■ - •• m-j* ■ ' ' K ' " GLAS NARODA. 19. APR. 192Q GLAS NAXODA V«fe eNK m. v. [povili generalov, opor njegove vlade, proti njemu. Dolgo časa se je domnevalo, da so ga li generali pustili v uradu na temelju sporazuma, da se ne bo vmešaval v njih ambicije in da jim bo pustil igrati igro nasledstva od pričet k a pa do konca. Odpad Sonore in Sinaloc se je moral izvršiti na temelju zamišljenega načrta. Gonzales je pozval Carranzo. naj resimrira, Alvarado ga dela .krivim za kaotične ruzmere v Mehiki in Obregon je odpotoval iz glavnega mesta z generalom Benjaminom Hitom, oči vidno na poti proti severu. Prišla je nra pr-.skušnje za ročnost in odločnost Carranze kot Heseda ''pečlar'* je angleškega vladarja mehiškega n.iroda. j izvora, iti bachelor pomeuja toli- ko kot v slovenščini samec. Peter Zgaga) F E C L A K. Zgodovinsko životopisna črtica. (Prispeval Mr. Janko Švigelj.) lurjnsUmanska Ustanovljena 1. 1898 2£ataL Srhnuta Inkorporirana L 1900 GLAVNI URAD v ELY. MINN. •LA« NARODA (Vata* >T ti» hiHD [Nitti o treh možnostih rešitve jadranskega vprašanja. CLAINAHODA Gland UnfalkL Preddfcdnik: MIOAEI. ROVANSK*. GREGOR X. po RENTA, Box 176. Bi, Zato pa ima v angleškem jezi-; Bor 251. Conemaugh, Pa. J^^n ^"nonNIK. Box 480 i i «... ti t Podpredsed.: LOCIS BALAXT. Box LEONARD SLABODNIK. Box ku celo dv e odhciu mesti. Bache-1 ^ ^ ^^ Q e,^ Minnesota. lor uf Arts pomeni, če je kdo;xajnik; JOSEPH PISHLEB, Elj.j JOEN BUPNIK. S. B. Box 24, Export, brihten. da lahko postane šolmo-j Minnesota. ; Pm* šter in Bachelor of Science posta- j Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely,' Pravni Odbor. ue lahko imeniten kot ekspertni! „,Mln?e^tV . _ ' , ;JOHN PLAUTZ Jr, 432-7th Are, Oa- Blagajnik neizplačanih amrtnln: LOU-1 lumet. Mlch. IS COSTELLO, Salida, Colo. j jqhN MOVERN, C24-2nd Are, Duluth, Minnesota. Vrbovni Zdravnik. . i akademik v starem kraju, to je Svet se ni izpremenil. Agcnzia Štefani poroča: — Odgovarjajoč na izvajanja govor ..... [liikov. ki >o .e prijavili k besedi glede vladne ,zjave. je rekel mini- M« lahko prodaja cikorijo in dru-: strski predsednik Nil i:, da zahteva jasno, določeno in razločno zanp -j t«** stvari. __ nico. da ne ho nesporazumljenj. Ko se je parlamentarno delo zopet. V svetem pismu stopi zapisano,Dr. JOS. V. GRAHEK, M3 E. Ohio |začelo, je ministrski pr.dsednik ohljnhil. da se bo posvetil tre» i na-^a je bil prvi peelar Adam. M !a»uin • preosiiovi davkarstva. agrarni politiki in zastopstvu delav- « | e».*v v preosiiovauih delavskih svetih. ! v k°llkor ** Street, N. S., Plttsburgn, Pa. •er manjkajo natančni podatki, j Nadonilld. tiče groeerijskili JOHN GOu2e. Ely, Minnesota. da je ^rečen. ko more t»ovoreč o zunanj* politiki pravi Nitti |poudarjati, da večiua poslancev v — --------------. . vlade. Glede jadranskega vprašanja je Nitti izjavil: Nik-j"«' omenja, če je kaj pla . mesarskih računov in koliko je ANTHONY MOTZ, 9041 Avenue M. MATT. POGORELO, 7 W. Madison St, Chicago, W- Zdrnievalni Odbor. RUDOLF PERDAN, 6020 St Clair Avenue, Cleveland, Ohio. FRANK Š K RAB EC, 4fiC4 Washington St., Denver, Colo. Pred ma ti j k«»t t m in l*'t • >iti in p«.l ».» premlade «ovražnosi i. ki so stalo svet dvesto ti-«.«" milijonov dolarjev ter življenje osmih mi-|dar ni-eii! smatral Jugoslovanov za sovražen narod. Obžalujem ne- t«x .... , iša-1 prav natančno, ce .je bil patriot ali seh strank odobrava politične j imel na mesec izdatkov. Tudi se So.Chlcmgo^ I1L GREGOR H RESCaK, 407 - 8th Ave. ______- ...C . , : v;.- ne omenia. če ie kaj plačeval war' IVAN ^ AROGA, 5126 N.trona Alley, Johnstown. Pa. Pittsburgh, Pa. Jeilootino glasilo: "GLAS NARODA** od ledlir stanu m ne vemo ... ... .... . - ...rav Miaiicuv tr vu Vse stvari tikajoče se nradnih zadev kakor tudi denarne pofiiljater naj ] ijonov vojakov, it.- !.• I.i pr: tem vzelo v pošte v materijalno ško-| varno vojne časopisj-'. ki l»i ntejrndo izzvati nezaupanje v odnosa- 1 _ - - «'« tov * da * Pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošiljajo na predsed- do. kat»*i >• s, sploh ne da pr. eeniti. |j!h do -Ingoslovanov. 1'pain. da bomo dosejrli sporazum, ko nada- j l>oljs*'Vik. > e se ^pa ^/airo [ ^ j alka porotnega odbora. ProSnje za sprejem novih članov in sploh vsa xdrav- Senat Združenih d»žav j.- 1- 1- Tako najdete v vseli časih in obilen pristop. Jednota posluje po "National Fraternal Consress" lestvici. V brilo mirovno pogodbo /. Nemčijo ter sprejelo «lanstvo v Lijri naro-Uki sporazum med Ma.ijo m du-oalavijo. Zelmi, ua bi se to po.zkn-1 _ ^ ^ ^ , blagajni ima okrog 1300.000. (tristotisoč dolarjev). Bolniških podiw, od- «iov. šlil i m.'se.-e po/.neje. tlne I4« man a. je wisa*. /opet zavrni* mi- I s^lo. l>rno. Ako bi bila italjatiska via V? TJa l'i « jšnji uretlniški «'!iir»ek. x katerem .i»- bil stavljen naslednji pred-1da prisiljena, da zahteva izvršitev, bo to storila v polni meri. bir: eele luaršbataljone lin, kjer jih Se nt, priporočamo vstanovitev novih. Kdor želi postati član Tonetu. -W1*®1 tajniku bliiaega društva JSKJ. Za vstanovitev novih društev . .".se pa obrnite na glavnega tajnika. Novo društvo se lahko vssnovl z S člani «lo samostanskejra pred-. >H „mnlnmyni •stojnika na sveti tiori Atos. j — - ■ je bil _____________________m.___________________ —------ _ _ , . . .. . Nitti omenja nato pojrodb.ne določbe in poudarja, da se mora.! Pečlarjev -e vee vrst. jljeno stekleni.-o n poten, .mo pr, klanje zavarovanj« izprcmeui v ...» i i. i i i* -i li n i - i t i .lalm-.i.iwL-i-! Tako najdete fante od fare, ki "reviziji dognali, tla j«* res prist- ic-trt-n oblik -lalnih zavarovalnih Vlad*« iu i takoj ustanovi osem ;»h des^t nadaljnih Ik* r po^rodba ne vsebuje obale otl \ oloskejra tlo se\eine uaiinaiuisKi J , C- .,.,..,. . . W,,t PoHt rkademij za izvežhanje anuadnih e-astnikov ter cžine. zahtevati polna :zvršitev pogodbe, ne da bi bila Keka v tem si peelajo. da je vese je in se ro- „r kapljua. \ este. to je lulo t.sti pob, ,„ sako naj se vzpostavijo ,|V, al; tri ni'!,'ljui mon.arišk, akad-mij. ko, je ona v Anna- U.ipopadena. Nitti izjavlja: Ako se zahteva izvršitev londonske po- t:jo na Mohamedovo brado, la o- dan ko je bdo vrem.- ■■ n f,.ta zapadle p-h-e. poli«, Lodlie se mora zahtevati taka. kakoišna je. Vsled tega sem .A bmdon stanejo vedno led,s in frej. pa Aprd.s. . Pratika je mazala mar,- rezj, vprašanje kompenzae.j jo ' . ...... . ...... - , . . . . , , - - . t-w . , --- „ : i« , \ časih katere«'a prav zakrknjene- h». mi smo pa toliko rasa "ve- natainno ra/lozeno. Kompenzaci- V svoji p red v«"«-ri j šn ji i/.laji pa j.- natisuil ist, list pismo -e- ski konferenei izjav7, da bi mi doxolili Dalmaciji tudi avtonomijo, p«-*-1« l J ; ' _ - - , • .... . , - I i .• . i- • - . . i i . ^ iu. t. sreča1 «»revensra. V doirili zim- drill . da sem b: pošteno 1110- J«1 J« «Misk«Miniiia. Ki jo pia.uj. K»la .lames II. W-I- .na ;/ \Vili.iii-i ona. o katerem pravi, da je h. ko bi zaliievali izvrs-tev londonske pogodbe, la izjava je naplavi m« -1 - . . 1 . , , voine/a i»o- ,aj. v starosti sko.. ^ let, najbolj odlični predel: častnik Dr-L na v., tudi -lugosb va„e in celo Dalmatine najboljši nt is. Tretja skih noeeh se ^^^ ^ ^ ^ ^Z^ ^ /avlj,nsk, vojne kot je ml v starosti 2s let mogoče najmlajši, a go- Lešitev obstaja v tem. da bi se s primernimi p red ru ga r-banu sprejel | skega reka : tloveku n. dohro^onstatiial,. da bi bi. motal bit. . ; J toxo najsijajnejši , n,ru.ni major , prostovoljski .služb, r„,ie. predlog z dne f>. deeembra 1919. ki so ga podpirale Združene dria-isamemu biti pob,je Jloiie ^e-iLov,-en, m,d nami iu da b, seboj ^ ' ^ i/vir;, - iz Wal 1 General Wilson .e^lpira predlog tega lista. — Deset vojaških ve. Amrilja in Fianc-ja Zadnja rešitev bi obstajala v tem. da bi « peelarijo .ez plot in zapiezen kneftro pr.nesel. Ko je bilo ^ |iifc!irani.f. vujak naj(I| • kademij s p, ,deljen»i..i posadkami. - pravi on. - bi kmalu .lah, prišli do svobodnega dogovora z Jugoslovani. ,v zak",,sk' Ji'.nMU »r** I-mIv r/eiio sreem,. ,ezf. Ui.V|()UIo k;|k<> naj na ra/polago vs, .a^tnilu in podčastnike, kater.h je treba v slučaju tile,le Rusije izjavlja ministrski predsednik, da smatra za ko ; življenje da jc veselje a "M nevtralno ozem. je o,||u..\-j.- ^ . ^ •CM,llIlMM!.ati„n'- p„t...o pot,, I.e U sieer najbrž za desetkrat manjše stroške kot bi jih imela Listno, ako bi se doxoido zastopnikom delavcev, da gredo v Rusijo Ua vedno. - Komaj s, Je siromak hi«, s,no se poslovili. Kranjea sta ^^ fy ^ ^^ ;i|j 1 ~ tavil svoje lastno ognjišče, ko- sla ua parmk. a jaz sem natucsto dežela ee l,i ve/bala v vojašk.-m smislu svojo mladino in mak;.r za in proučavajo t a mošnji položaj. Cletle Turčije je z£, to. da ostanejo, postav,, svoje iasu,o s.u »a paru... « ,|flf< ,, k.,K(. p,M|n,žniee Ameriške najkrajšo dobo Turki v Carigradu m da se ^.oiiuje kalifat. Italija si ne želi pri maj se je pr. njem pošteno * o-|,.j,j„ opravd morsko bolezen. (AnMM.if.an Po!)i. Oni proroki. k, hi /javili, da nt bo svet nikdar več tak kot je dobiti ozemlja v Turčiji ali Mali Aziji, vendar pa se mora udeleže-j g««d • — l,a ^ bil pred vojno iu da bo ustanovljen nov red stvari, so bili po kon-lv iti kontrole morskih ožin iu odkritja maloazijskih bogastev. Nato j Tedaj si kot neustrasen pee a, eani vojni brez avtori te ter so s,daj brez east i. Če se Združene drl je govoril <» italjansklh preskrbovalnih težkočalu posebno glede že- zaviha rokave kllhalnieo A ,() t'-zave. katere se je pred nedavnim easom nazdravljajo kot moralie-1 leza in premoga. Pravi, da je notranji položaj države utrjen in ape - j f»P«av, lov v ktiruiktl lil cCZ l».,i I.etra vo«litelja sveta. lUH-. jo pridružiti ostalim narodom v \a'A na-llira na vse stranke, da bi med delavci širili propagando za int-nziv ni M' že "zupca trotova, rodov, je povs,m nabavno in neizogibno, da vojaki kot je general | ue j še delo in da bi s«- zmanjšal konztini. Wilson, kojih izurjeni«* in kojih misli so jih dovedl" do spoznanja i evarnosti, ki pretijo narodom pod starim redom, sedaj zagovarjajo ustauovljcnjc naduljnih West Point akademij, nadaljnih morila-j liških akademij, da vzgajajo ljudi, ki IhmIo poveljevali armadam inj n.ornarieam. katere bomo potrebovali za narodno obrambo. Stoletnica angleške kolonizacije v Afriki; k .r ^ mu denhe, P? b« _•_ [dober. Ce se pa ženska ^kuušti* . TOZADEVNE SLOVESNOSTI, KI SO BILE PRVOTNO DOLOČE-'»a kakšen način bi bilo najbolj Veasih je kdo tako sr........ da ..... |,1/ll(lVk ^easniiM ill si radi nesrečne ljubezni pečla. sta|MilII o„esposobljenjem. kak..r Nekateri iz grivnasti v vodo ska-;Uu|i takozvanim delnim stalnim če j o, pa to so menda le zaprite- o,i,spox»b]jeiijem. ženi vodopivei. .Jaz obrajtain en Kakor se zdi. vlada še veliko glažek "tackga. kakor ga j<* llojr »te>pi.razuuiljinje iim 1 ont^posob-dal"' bolj. kol vso vodo o«l N,w |j,nimi vojaki glede koutpenzaeij lie in za dušo grabi, pa se brž o- > Yorka d«» Ilobokna. odškodnin ' v slueaju takozvane- glasi post režiji va sosetla:/*Oh Ce ^i mlad iant pečla. s, v,dno -a "Voetionul training", to je, pripeti, da ga po naklučju kak- ako ilotičnik obiskuje šolo za vež-šua kuhariea obišče iu ira poučuje;banje v kak. iu poklicu. Tako vež-v raznih kuharskih umetnostih. banje ne izključuje kompen/aeije. : - Na nikak način ne more vlada zni- Saj veste, kakšne so postave na Um svetu, če možkega kaj ščip- Največja preizkušnja Carranze. InE ZA TEKOČE SO BILE PRELOŽENE NA NASLEDNJE, i pripravno zboleli, pa ni druge po-. Kadar je na pol poti proti , . . . . r ----^---^ ------------------ K--« —»rim križem, mu pravijo sosedovi **u dohodka bivšega vojaka in r nekaterih slučajih utegne rjn I hit rt i. \ sitlanjein času nasprotnik pred-lgrim očetje kot kolonisti leta 1820 seduik'U Se/nam teh generalov vključuje .^fvaro Obregoiia, ua jbol j | stalno naseliti v novih deželah, j 1 je. obsegajoč sto akrov. Načelni .'(IličMoga ua-sprotuil (:ovi kaiidulatlli i : I1 predstavljal stik med izseljenci ter vlado ter bil odgovoren v vsakem oziru za svojo partijo". Vsak človek je moral založiti svoto petdesetih dolarjev, katero naj bi dobil nazaj po izkrcanjih ko bi dobil obenem tudi kos zem- moči kot cibko zaklati. Ce se pogovarjate z vdovcem, kateremu je žena pred par tedni Vir teh umrla, je on zopet pečlar, a ne j prijatelji opominjajo, da je že počuti se dobro. Sieer še ve ne- zadnji čas če misli. kaj. "sam na-koliko j»ravil iz prejšnje skušnje, j se misliti". • ■ mu ie imL-h /nnruo kot diia-i Potem ko je že enkrat Abraha- do- ali iiil najzuu»žnej-Injem. Ti Pilgrimi so zadeli na ve- stajali iz različnih rokodelcev ter asu iistašk > siloflike težkoče. ko so najeli ladjo; vključevali tesi.rje, zidarje in ko-ter si nabavili potrebne zaloge za | larjp. Najti je bilo tudi mesarje, potovanje. Njih vdiariio potova- i p< ke. čevljarje, zlatarje in srehr Bonill.-isa. katerega po.lpira < arranza v nje-1 sta »i bil olx- ekspedieiji »lični, j ki teh partij so obstajali p .veči i * 11 • (;..n/ii].sa. k.i je porazil v,/- kot dvajset I Preko t,«ra pa preneha skoro vsa! ni iz izobraženih ter dobrostoj,-Idelkov llu. it, \ državah «'o«huia. Nu,vo Leon in Tainaulipes le jsličnost. čili mož ill med lljillli je bilo do- la 191:1 in ki -o „ p»la>til velikih skladih munieije; Salvadorja Al I Pilgrim očetje so bili poiiižtialsti prejšnili častnikov armade ali \ a rado. ki je bil Obr.gonov prihočnik v kampanj« na severu; He [skupina iz srednjega razreda, ki i niornariee. li.iaiuiua llilla, najb.lj »Hlličinga vojaka v Sonori. ki je sedaj poli-|jr bežala preti verskim zasledova- Ostali člani ekspedieije. so ob-tičui upravitelj Obr-^oi.a ter Kinneisea Villo. ki j« št lHH*ilee \ arinadi t ".••r'aiizr im ki v.kI: v sedanjem v državi < 'fiiliuabua. Ker b«. iribatij« . ki j, pri,,b» \ Sonoti iu Sian«»loi. najbrž l.i/širilo tudi na «li"Uur» države. pre«!vs,m na <'hihuahuo. kjer j»- o-paziti lo-zatlovoljstva lei najbrže tudi ua držav.* Dura up o. foahuila. Nuevo Leon. Tam«nlij»j s in Vera «'iu/. kajti v zadnjih dveh državah so /e dolgo čnsa ustaške čet\ polju — je upanje na obsež-rr in proste volitve one 4 jul ja kaj črno ter zastrto s pretilnimi oblaki. Nikakih prost »i volitev ne more l.iti, razven če bodo zvezne • bb.sti dos»i m v -tanu pr»'inairaf i in kaznovati rsouo-io in Sinaloo s tako i a^lico in tako ^do. da l><> postal odpor proti avtoriteti ('arranz«* 'zg»ibIjeiM» upanje, t V m* bodo volitve sploh vršile. bo treba predvsem splošno priznati uajvisio oblast zvezne vlade v eeli deželi, t as pa .ie kratek iu kampanja v severnih državah je Kaj naporna iu mučna naloga. Ni j. bolj težavne naloge kot operi« t iti v gorah držav, ki meje ua .-aiiforuijski zaliv. I>a pa se napravi stvari še hujše m te/ -<» nejše za zvezn, čete. so .laki-ludijau- i. ki s«, strašni v l*ojn. |H»!ro|>«li sv«»jo l.ojno sekiro z državo Sonoro ter »o pripravljeni iti v l,*j proi i zveznim zavojevaleem. Z« opaz.nalee mehiških političnih Kojev izza prihiala in nasto pa Porfirij* l>iaza ni *-ednnja komplikaeija nič pmcaHljivji. Obre-tou. CJonzalies in. Af% a rado so vsi objavili, da se bodo potez, di za predsedniitvn. ko je • arranza objavil, da se hoče umakniti koncem svojega termina in da ne l»o posredoval v prilog tega ali onega kandidata. C> je dal graerahi kaj |H»dpore. kot je trdil general, o tem ►e lahko dvomi, a v zadnjem času se je moglo le slabo prikriti, da so simpatije Carranze obrnile proti Bonillasu. ki je bil pred kratkim mehiški poslanik v Združenih državah. Opozicija predsednika proti generalu Obregonu je bila dosti jasna iu oči vidna. Kazala se je v načinu, kako je Carranza postopal z nekaterimi občudovalci Obre-gona t armadi. <,£. Sadaj.je aafttl predsednik Carranza, o katerem se domneva, £o si hoče izbrati naslednika, da stoji večina nje* otroci stric, in ob priliki kolekta- za kendi in ajskrim. Tudi dobivati še več hodkov se lahko izpremeni. svota se ne more zmanjšati. Vpr^išanje doplačil allotments) ... , . . je natančno razjasnjeno. Razlaga a vse mu je tako zoprno kot d,ja-j Potem ko je ze enkrat Abraha- ^ k;|k > iwj (M, ll5tVni V(|jak zu. ku. ki isti razred drugo leto zopet ma videl ni če b, rad zamujenoza n(1,,a-a|l a,|otn.ent < do-ponavlja. popravil, ga klepetulje vse sow- p]ilf.ilo> Allotn.enti so dvojne vr- Kadar se več pečlarjev skupaj; ske vzamejo v roke. mu naklada- str. vrsta izp|ar.u jt. po zbere iu ako imajo kakšno mo- jc pokoro za grehe vse občine, ga»Bur,.au ,,f War Risk Insurance, kro podlago, takoj otvorijo kon- opominjajo, da je z eno nogo že ovlporo izseljen-! Izseljenci so prišli na kopno s cev v Južno Afriko, deloma v na- pomočjo domačinov, ki so jih no- Na znanje bivšim vojakom Da more odgovar jati na ne- odškoduiiie compensation) in doplačil allotments morejo se dobivati jHijasuila o(| podružnie ISu-dečega Križa »hI Foreign Language Information Service kii-ui.tr lahko pišete v švojeni doma« , ♦ - - čem jeziku L 124 Kast 28th Street, Sloj naroda. | »»rji takorekoe na dopustu, m .tHa ^^^ Jrle(,e zaVilI,,Va- York I it v. ali pa ako se piše Odpotovali so iz Liverpool«. | la^-inb opravkih. Tako sta se zad- njH kl,mj„.nZ41cije In doplačil ■ {t\>uin a„Kleško na naslov; Licu-I#ristola in t orka v šest in dvaj- njiČ oglasila v našem mestu dva (auotlIientMjt. ura,j asistenta tt.nant rolonel Matbcw t*. Smith, setih najetih transportnih jader- Kranjca, zavedna Slovenca ill oba vojnega tajnika, v katerega p.nl- office ot* the Assistant to the See- vneta pristaša stranke: žejnega rtH'.j0 spada zopetno zaposlenjc in lvfarv ot- \\-ar, Service and ln-pojit. V dokaz in legitimacijo j tlNkrba bivših vojakov. izd;i>l knji- f(.n,iatiou llranch. Council of Na-sta imela z zlatim pečatom oprem- ;M.0 ki naj ji„, .u^i kot navodilo ,ionai Defense IJuilding. Wash-----—-- j za rešitev njih individualnih jnjrT,,n ]> on-kin. ki je bil general v angleški armadi ter načeloval novi kolonijo eno leto. Poleg izseljencev, katere je izbrala vlada, je odšlo v novo kolonijo še veliko drugih ljud'h na svojo lastno pest in ti so se pripeljali v osmih ladjah. Spomin na to izkrcanje ieta 1320 nameravajo sedaj primerno proslaviti južni Afrikanci, ki so potomci teh pr- votiv:h priseljencev. Prvotno so na mera val t vprizoriti te slavnosti aprila tekočega leta. ker so dom- vprašanj. Knjižica je znana pod jztjs ,r,,ri omenjene knjižice iitieiioin '"Hulletin No. ft*" ter jo ——-- more vsakdo dobiti »k! vseh TJra- nevali. da se bo takrat mudil tam za r. krutiranje. |iosr«loval- ^AKO BO VELIKA AMERIŠKA princ iz Walesa. !»>' ^"hrotvornih organi- iVa«W«V Ker pa je odšel princ na svoje zacij. zdnivs^venih organov, po- hin^Qn ,, c " . . 7i Vmui-iuL-u I jiirii« vninili " 6 ' potovanje v Avstralijo, se j.* slav- rosti preložilo na leto 1921. 15. anrila. zdravstvenih organov, podružnic Ameriške l^egije. vojnih .. i„ mornariških bolnVhiie ter tr-| Vojaška apropnaejska predloga „ , r . . . , . govskih zbornic. Knjižica se po- ""I"'*". »J,J 1)1 st,'la ameriška ar- Profesor Kon je sestav* ^oraj, ^ ^ |udi ^konulr ki rrada v letu. ki se začne s 1. juli- popolen seznam prvotnih iz.^ljen- ^ ^ ^ ^^ naslrtV.:jem 175.000 mož in 16.000 častni- Office of the Assistent to the Sec- kov. retary of War. Council of Na- -—-- tioual Defense Iluilding. Wash-, ISCE SE 75 M02 ington. D. C. za delati drva za kemikalije. Do- V tej knjižici je natančno raz- bre kampe zastonj. $2.50 in $2.75 eev in sieer ua podlagi prhivov angleškega parlamenta ter so storili korake, da stopi odbor v zvezo z vsemi potomci, ki 5e žive v južni Afriki. Med njimi jih je dosti, kojih iitiena s6Yo*talarslavna in znana v te kolonije. ločeno vojno zavarovanje za bivše vojake: kako je plačevati premi od klaftre. Pišite na: Frank Cat" erina, 138 Mafn St., Bradford, Pa. je po odpustu iz vojske, kako se (10x 29*31-3 2,5,7,9,12,14,16,19-4 HP^ t Še A_ GLAS NARODA. 19. APR. 1920 < * razpadala Avstrija Poročilo o slovenski špionažni službi, ki je veliko pripomogla k razpadu dvojne monarhije. Zopetei pobeg. nnu zasliševanju. Xat<» je moral idea ]»ro*tak — mužik — in teh z drugimi v jetniki vred v Bordi-' imamo sami vet* kot dovolj. Ra-zen eev, kjer je bil najprej teden dni i tega se pa se nie ne ve. kaj bo z zaprt z drugimi vred v strašni vami — morda ostanete še delj bajti, ki je imela vse rdeče stene pod Avstrijo." od stenic. Ni HO mogli ne spati. ne. Rusu se je že takrat zdelo, da ležati, bedi i >o eele noči na tleh |>rj „jij, samih nuiogo ni v redu in sedeč. zlasti na dvoru, kjer j*> bilo vse Za Haeina je muka čez teden narobe, dni prenehala. Ostale so poslali S pomočjo grofa [gnatjeva se je I po svojem potu. njega pa preme- Ha<.iu ,>ot Vozil se je po stili v hotel, kjer je ostal tri me- Rusijj in poVsod videl navi- nudijo "pravične sik* zaveznikov", pravim j;«z: tudi londonskega j pogreški vsleravi italjansKo ča ali tristo naučenih besed i/, angleščine bo omogočilo rudarju, da Brez Reke ne moremo živeti. Ce pravi italjansko časopisje^ t]a j razume in da ga razumejo oni. ka-imamo polno pristan:*.- v Dalmaciji, vemo, gospodje, kako je to. Mi ^ ,U1 *reu »jvg«»va varnost vemo, da so dalmatinska pristanišča majhna, da niso primerno zgra-t'11 'U''10*«1^ la>tn.i. ^ jena, da so brez zveze z zaledjem. Za nas j«* Reka življenjskega po-' pnzaM.ia.jniM. « .i ...vi \i , , - »* .• i i> i o i i ! na ljudi, ki tiriliajajo v To deželo, nieiia. ker naša država ne more živeti brez Keke. Samo nekoliko J . . .. . , tukaj ni p< številk naj navedem: Reka je bila za časa Avstro-Ogrske pristani- _ ___ . šče, na katero se je r;- zdel i 1 promet vsporedno s Trstom. Ali Reka seee. Pisal je svoja |K.roeda o e. k. ,|ey ,,z,,rtMI red ter neizmerne in no-, sama je bila eksportnc in importno pristanišče za ves vzhodni del. '•stanejo llaetn na «vojo tertjal. 1 --j prehrani, o stanju e. k. armade, žict. vojaštva iu materi jala ki se Tu pa nepričakovano pride avi- ° ^elovanju e. k- »uunieije. Prvo jt. zjrrilljaIo proti fronti j„ ,.a. in glavno .le šlo s posebnim kurir- nj,.m.<. ki s(l se vračali nemi iu jem v carski glavni stan in je še;mrki. že od jM^M-tka vojne kf. IVlo r na Dunaju B^UIjevaV ko je bil pr»deljen st raznemu »»ddelku za utrjevanje Dunaja Po*reOik> mu je >e*taviti natančne načrte treh sektorjev dunajskih utrdb. Km j.- v decembru IMS rusL.s fronto, je te podatke nesel „ s, boj. da se jih o priliki po»luli. Tudi na fronti si je pisal natančen dnevnik, iz katerega je bil« ra/vmIiio gibanje č«-t. Tinla tu ie ni btlo prilike prebegniti k prijatelju Tako » bil llaein na t"|-ollt l se.umakne v rezervo v drugo s,UŽi) f "'V1j!h f5®V,,rih 2 RU" vihrale zastave, vse je si Mu iHUm-sti se torej ni več da >nmm' t,Stl ^^ v i>ozmMn ^ vilo Bruni lova in noben vide Če s, v rezervi kdo ve kdaj UrtJa l!>16-lst"»,,,1 v voJno- . znak ni tujemu opazovalcu kaz* ideš /.'»i>et v prvo vrsto in pod Po l,ret"ku tr"h v da bo skriti vulkan kmalu, kinal i front«* (Brusilovei prišel iz car->kcfra irlavnejra stana grof Igna-ki jc takoj poklical Haeina k sebi. 'i ga dal predstaviti, poslušal s pozornim zanimanjem nje- I»rule> zojK*t v prvo vrsto m imkI . , , t,,. • • " • , - glavni stan ruske jugozapadne katerimi ] s »goji. /lasti pa na tako ^ .. .. . - nemirni in gibljivi fronti, kakorj je bila avstrijska za časa Brusilo-' ve ofenzive. |tje\. Zadnja n«*". ki je bila še na raz- polago. jc bila /a beg kar mogocel dolgotrajno in obširno poro- n.alo pnpravna. -.lasna se je ^ ^ Mnj aw, in inu J>oimaH. ' !mI Jt' poli* lu,u* 'da spravi v Švico, kakor sta Kus, M, takoj v prvdi mn-mh urah Ha'nju je prišel U»tuo prizadevanje v ■tih vojne. Pri Štruklju * le o zvezdah" m pri Figovcu o vinu na svoje r največjo avstrijsko i»unkij«ko tvomieo blizu Dunaja. Tam je prii«-l v že opisan** stike /. Brezigarjem. Izreden > tis je napravil na lla-ema .»bitk v Ljubljani, prvi pa dveh j,- guvohtu a\ auztranju na sotlišeu le nemški. Kn saui po-vUsl v družbo te Ljubljane je ka/.al jasno, da nam v zmagoviti Avstriji ni obstoja! Zato je "a tem obisku sklenil napeti vse *vo-je moči. da odi:ii wo raMiotako odgovorni za vodstvo lokalne in narod-jue vlade ter utegne imeti na isto Iravno toliko vpliva, kakor najbo-v za vse vzhodne pokrajine: Hrvatsko. Slavonijo. Baraujc. Bačko. Hanat. Bosno in SVbijo. Import iz Hrvatske, Slavonije, Bačke i»|irat,.jii rdov, k v mestu, kjer d-Baranje je znašal na l^to ti20.»ltKJ ton. iz Bosne :n Srbinje S0.00JJ ton. f.,j0 ' j>.„|i t,.._r;l ,„„ral v-akdoi iz Dalmacije 7<».U00 ten. iz Slovenij - in Istre 7s.0(W ton, torej v ce- j,!,; an^l^r-ine. a. stvar je pa. ril, ,kh1 žifnimi ovira,.,i ,iu Vj:™',,;.^; V Čkl^, bi itaki»'"V ^ "j,U,a Iajna itiv.-vug.. IV. r. ki j.. ..alelt* 1 o.!„, ........ mlM.,ia K,.r »riJol.i.e Uk° Plud"v'«* k^p..«.^« Notranji in zunanji položaj Jngoslavqe . ,ne imeli uspeha. Kar pridobite, bi . . p- sek^no preko v„de pol.deduU^,., ^^ ljudje. ki jih ^ « kater, smo pororali. deblo. Avstrijska straža je pi-eia-L |U(# ^ po vojllL Tu pa nel'»benem se j- vdeleževal v Švici la komaj okn»g l.H) korakov «1- i|Mwj na via(ii tlruga siranka, prav tako za to, da se osnuje vlada Prelezel je drevo, potem je pia- x strank, ki more zastopati celokupni narod, ako hoče uspešno /il po vseh štirih po močvirni loki.'7astopati naš narod prav tako pred zunanjim svtom kakor v nose v g rezal in »»pet lezel naprej. tralljost-K Mislim, en» nam je gotovo najbolj pri srcu zunanjepolitični nolo- KRETANJE PARNIKOV KKDAJ Ol»ri.l'4EJO 17 li.ic. pomeni, ila hoče Italija gospodarsko Si jt ino. »la si moremo iz »^adra ali tinskesra ristanišča .istvariti pot mogla ustvariti niti eko hočejo "'pravičn« sile zaveznikov", ka deklaracija, da naša država obstane, da s< svet. v petdesetih letih. Naši« «lržava tega ne bo Tivba je svetu povtkem ozirn. sem že d««^e .|;,la svoji m tiiu i nekaj d« narja. ciaj omesiiil, da si hočejo Jtaljaui otlpreti pot na vzhod potom Ya- ki ua .)•• tinii p. : " rada lone iu Keke. "Naravni interesi Italjanov na Reki si> baje nacijona-1 jnejiin' pot n lila. p;» n>x uiis!<»-lističnega pomena, krjjti oni pravijo*. R»'ka je italjanska in narod re-'va. \;:dalje •> -•' n.at svoja Iva ški si želi Italije. A mi vemo. da j»- na Keki sami po zadnjem ljud-'sina JANKZA .in 1-li.W< KI A skeni štetju približii'» 1G.000 Jugoslovanov in samo nekaj več |ta- KIIKI TZ al« Kli \-IK< !' -mo ji-Ijauov. a to brez Sijšaka. ki tvori kompaktno ina^o z Ki-ko. < f ifil. iporabeu lc za piH»rno. iz- p^ asi, neskončno počasi. Žepna, t >kaj uam iaV ;l da s,, čuti dovolj zdravega j ura in srce sta utripala za stavo! ^ srt.u jadransko vprašanje. Cisto gotovo je. Komisija j*'!'» ^reili hladne imn-vare je jiuia- • M-akati »»«* iu la iu<»ra p< (i tedn<»v. da se še boljše J >o prav i. Končno je odšel na fronto junija 1916, sredi najhujše Brusilove olenzive. \*u fronti je bil najprej tri te-jki. nerazumljivi. dc smo pričakovali o»l naše vlade v tem pogledu v sedanjem kritie-.. , nem času. ko se odločil usoda naiih bratov na zapadu. odločne bese- Luna je zopet posijala .zza obla- ^ da ,mo pričakovali tudi. da bo iiarlament nasto- ... . , ... i»il tako, kakor pričakujejo lmši biatje zapadr-o otl ^lemarkacijske jljanje potem gluha isina. pa zo-?» Gospollj<., obžaluj, m, da se to ni zgodilo, v vladni deklaraciji • pet streljanji' m oddaljeni vzkli-, ' . „.,,,--• - i 1 ||K>grcšam predvsem tsste odlo«'ne besede, ki je je nas naro«t ;»rica- ka oblival znoj. Luna je zopet Ua m bilo je kakor podnevi. Stre-! M tltie v rezervi. Opetovani poizkusi, prekoračiti neopazen srednje liniji-, -<» se mu vedno ponesrečili. Vendar pa v ozadju ui samo čakal iu lenaril. Že med potjo je v razgovorih pri \saki priliki pri vojakih. častnikih iu železniških u-radnikih poizve«lovnl o gibanju čet. Bilo je pa ti» tu«li važno, ker so se proti Rusom grnile čet« z vseli front, z maeedonske, laške iu francoske. Priliajali so Nemci. Avstrijci. Ogri iu Turki \ masah. Za f rout o je zla.sti poizvedoval za pozicije artilerije. velikost in dis-lokacijo rezerv ter «1 is loka e i jo komand. Zapiski so rastli od dne do dne. — l»o treh tedni je prišel končno v prvo linijo, ali tudi tu je bil beg težak. Med avstrijskimi iu ruskimi linijami je ležalo širno ter nepoznano močvirje. Med ribniki in lokami sc jc pretakala lena u-liiazana rečica, široka čez tri metre in povsem nepoznane globine. Prehodi in gazi so bile zastražene po avstrijskih »n ruskih stražah. Prvi poizkus prehoda se je ponesrečil. ker so Avstrijci ueuadoma začeli razsvetljevati pred Žično oviro ležečo glazijo (glacis. Vor-feld z reflektorji, nakar je pričelo *ilnn i»lHijestransk«» str«dja- nje. ki ga j«, prisililo, da se vrnil in kril. Poslal je še opreznejsi ter si začel točno u«»tirati razporedim straž* tla bi laglje prešel. Odlagal je tudi izuova. ker je dobil od 20 km /.adaj s.- nahajajočejra brata pismo, da se sestaneta. "Ta sestanek jc imel biti tem zanimivejši ker je imel brat (tudi častnik možnost opazovati gibanja čet iu je poznal številno jakost velikega dela fronte. Da btalo bratovi podatki točni, je vedel, saj sta polni, ^akšna noč ostane v sjm»-niinu vse življenje! Pogled nazaj jH»ve, »la je napravljeno še celo malo poti. Sko- "' koval. V nj*j najtlenio samo nekaj medlega, plitkega. "Nadam« u Boga i pravičnost naših zaveznika, da če one uskoro prestati i za i as i za njih. ; Deklaracija govori tu o težkočah z jadranskim vpra šanjein (lospodje, v iem vidim veliko premalo. Lepo je, če se onie-raj is'to močvirje. i,t«» grmovje, iujnja Bog pri tej prilik".. Gotovo je. da nam more tudi Bog pomoči v Črna žična zapreka je že zelo bli-jtem. Ali držim se one stare prislovicc. ki pravi: Delaj in Bog ti bo zu. ona prekoračena votla komaj pomagal. Tn mi zahtevamo v prv i vrsti, da vlada dela v tem pogledu, pet minut hoda oddaljena. In ven- pu ona naj lk»g stori svoje I dar se j«- pomikal že celo neskonč- ('e se zanašamo .-Tino na "pravičnost naših zaveznikov . ila l»o nost. morda dve uri ali več. Ali bo ,<> vprašanje nehalo biti ogromna nevarnost za nas in za tlrug^. teta noč večna * In skoro, skor«> joi(taj je »»otovo. da je lo upanje brezuspešno, treba zvršiti. saj se bo kmalu za- Pred enim letom scin imel čast. da sem govoril v tej zbornici o čelo daniti. Julij je: Iu zopet iz-j jadranskem vprašanji.. Toda že takrat sciu vedel, da se obrača to gine V travi in grmovju ter nada-j- prašanja za nas slabo. \ danes me srce boli. bratje, ko govorim o Jjuj*- i-ašem narodu na (Soriškem, v Trstu iu Istri, o narodu, o katerem Kakor ^ prej opisano. «a je ru-vem Ua se najeja tnJno, da t»o z nami združeu, o katerem pa tudi ski mužik sprejel iu eskortiral. / da to V|>raiaIlje že o ^ ^ ^ ^^ ^^ na fako zvano "pravičnost zaveziških sil". o)kjer je deponiral on svoje važne moinoati in priliki podpiral to de-[i^povedbe in pojaxnenje k zapi-. Jo tn iatotako zbiral v»e podatke.Ukom v dva dni trajajočem toč kini zaeiulenjem jx*»lušal j»rvi ra- |M>rt iu lx»tein ukazal pitgt»stiti iz-; „■. , -ni . ,, • .... ' »a 11 jadransko vprašat je ue za lias in nv za druge, mino sem pre- mueciieoa liaeina s petienko m ea i- ._ , _ , . ^ . . . , ,___ ' o: ___ jem Rano zjutraj so L,a predsta-'r™an. da nas narod n.kdar ne pristane na kak ak dogovor, sigur-vili polkovni komandi. Tam je iz-?1" ^ formalno sicer moral nojt, kompromis ah ven- ročd adjiitantu točna poročila, ti- fiar "^^rf><, ve'!uu ujedinjenje vs»di nas,h ljudi to- čvr]m vi veste, da mora po londouskcm paktu biti Reka m zabava. On. < eh. je že izj>«»čet- |laža A|j |ia- v ^dnjem času douašajo italjauski časopisi, da mora po londonskem paktu pripasti Reka Hrvatski; ker se Hrvatska ni osnovala, zalo — po i;aljfmskih listih — ni naravno, da bi Rek«* pri nadla kraljestvu Srle»v. Hrvatov in Slovencev. Nikdar nisem bral avtentičnega teksta londonskega dogovora. Toda po mojih informa cijah ta trditev ne deži Kolikor sem informiran, stoji v londonskem paktu, da Reka in ostali kraji pripadajo Hrvatski. Srbiji in Cmi-gori. Pa Hrvatska, Srbija ia Crnagora — to je vendar država Srbov. Hrvatov in. Slovencev, to je Jugoslavija, in za to je i i'Beta naši državi. Ni dvoma o tem. Ce se od polju kakor vsaka ti ruga država. Ali nikdar ne smemo postati od Italija odvisni ne pciitično in ne gospotlarsko. mi nioraim« imeti možnost svobodnega razvit ka. možnost, da trgujemo z vsemi na rodi brez kontrole. Te cilje Italije »dimo tudi pri določitvi današnje meje. kakor 'e začrtana in o kciteri nimamo upanja, da se b<» izdatno izprcpieiiila v našo korist; saj veste, ila je inejo tako začrtal Wilson. Za lialijo pomeni ta meja izrecno ofenzivno strategično mejo proti naši državi. Kdor pozia to mejo. vidi. «!y ima samo ofenzivni namen >n nič d rug etra. Kaj je tedaj logika mirove konference .* Ali naj se ta konferenca v resnici nazivija mirovna konferenca, če nam vnaprej u-stvarja lakoreko«" gotovost botloče vojne, če nam mirovna konferenca takorekoč vnaprej pove. da bo v treh. štirih ali petih letih nastala nova vojna z !talijo ' Ao nam mirovna konferenca prav i: mi damo Italiji, ki vam je odvzela -100.000 ljudi in obstajamo ua tem. cia vam jili odvzame še 400,000, Italiji, ki vam hoče vzeti zadnj- do bro pristanišče, tej Italiji damo gospmlarsko nadvlado med vami iu š»- tako strategično pozicijo, da vas vsak trenutek lahko z uspehom napade — prosim vas. ali ji* to mirovna konferenca, ali j«- ti« 'pravičnost naših zaveznikov V* Gospodje, jaz upam sicer, da u*- pride do vojne, ker mislo.,. da bo Wilson vendar dosegel v jadranskem vprašanju nekoliko n-peha in da bodo narodi v doglednem ča-u prišli do lega. da bodo sami popravili krivice, ji jih je zadala mirovna konferenca. Kajti laiio ne ore iti dalje, da l»i. diplomat je diktirali narodom nasilja, da ImkIo luirodi zopet tirani v krvave borbe, v katerih lahko poirnbi ves Za nas londonski pak ne velja Nikdar ga nismo priznavali in pa ne priznavamo sedaj, tem manj. ker se je Italija sama odrekla londonskemu paktu, dasi ne oficijelna Italija, pa vendar u j:i ofi-' « jelni predstavniki, iu sicer v rimskem paktu. Rimski pakt j«' uničil! z.-i nas londonski dotoj-ovor. Ako danes Italija tega u«* priznava i.ioraino samo reči. >la je Italija tudi proti nam. bivšim zaveznikom aerolomna. kakor je b"la veroloitnia v zjrodovini veK ti ji-m. •■■ ti" d-! :;.. I • KL.EISOIIEU. Trna. Z'-i 1 .r v. i r- |,l.i<'.i[n vi>/.lij<'. z. mene. MAX iU.. Memphis. Rad bi Z M K i le roj i i /vedel za naslov TKIIK-II KIJ V AT IN. p.Mlomače ;t i/. Pi.dgra«la na P: 1 morskem. Slišal sem. da ve nahaja v Forest City. !?ad hi ji sporočil več stvari iz stare domovine. Torej če kateri ve za njen naslov, naj ga mi blagovoli naznaniti, za kar bom zelo hvaležen. ako pa sama čitn. naj sitni jiivi. AntJionv Mihalich. Ilox Ii)4. M ay burg, Kayett«' « .... Pa. " < 17-1!» 1» ka vojne v ruski armadi, a še do danes ga ne smatrajo ruski oficirji sebi enakim, kljub visokim prejetim odlikovanjem. #Ne morejo razumeti. kako se more •'Avstrijec" boriti proti Avstriji!... Od divizije so prepeljali Haeina še isti dan v komando armade, jasno, da mood na« zafeteva Varnest v rudnikih in angleščina Spisal E. A. Holbrook, Mining Kugineer. Federal I'ureau of Mines. ra pripasti Brka aiit-aut: ali londonski dogovor ali oni sramotni pogoji, ki nam jih razume drugega. ______________1..................... _____■ I Riuiar. ki govori tuj j»vik. i.ši» delo pri foreuianu. ki zna govoriti I«- angleški ter mu daje navodila le v tem j»*ziku. <»re |m««| zemljo, kjer >i« v^i varnostni znaki tiskani v angleščini. Dobiva tu n-t mene oponiiue o pooiheljih iu nevarnih razmerah s strani podzrmelj-* kega delovoprav- nepozna vanja angleš«*iue s strani Ija ou v nevarnost le Tast nega živ-rudarjev jasno dokazujejo potre- Ij«uja. marveč utegnejo njegovi bo, da se vsi^k človek, ki gre pod zemljo, nauči angleščine. I nostra uski rudar govori seveda! rajši svoj materinski jezik, ker je zanj lažje govoriti in misliti v tem jeziku. Ali ker je večina ljudi, ki so se naselili v tej deželi pred letom 18(60. prihajala iz »lezel, kjer se angleščina govori, je ta jezik naravno postal občevalni jezik te dežele. Bržkone 75,. odstotkov natega Ijndstvambi ts jesik irf ne Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK 638 Penn Ave. Pittsburgh, Pa. Itr. Hol»T nal-•Urrjii t>!«vitalcl zdravnik. fci>e«-*.A-li-t v 1'ittjiburchu. Ki Ima 7*-l«-trio Drmkao v vlraU]« n i a vseli moikib Uilemi. vi x po v erlu. i-rijil:in> 11«. tui»vine v ki^t^h. pridite lft l*fl»tll Vi»t:i b-.tn kri. Ne iukiijt*. k«r U bo l»-r*-n ** rial«***. V*e moSke bolM^-nl »flravlm po o-kralAaril metodi. Kakor hitro or»:«xit« O t \»m iirffiehuii- xdravj«. n« •"-»kal t*-. t*mv«f pridite in vam ku bom z-tift iK)vrnil. Ifydriow!« all r'dno kilo ozdravim v C<. urah ir> ki? «-r hr^i owrari)«. I'.ulfint m^hurj«. ki p»>vzro'-a lo bo trine v kr.žu in hrbtu in via»ih tudi pri p-.» an ju vt»1r. ozdravim ■ C »to voftjo. ItevmatlZi-m. triranl^. b"l»'!rw tektine. Ki*/ ice. »krofle i o dr ur* ko ii.<- bulrmi, ki iitK'anoo vsled n-il nt- krvi. ozdr tvim v kratkem ^»»u nI potr-le -> :»tatl. r*r»dne ure: vn.tk dan od t. tire zju traj do 8. xve>r: v petkih od zju trai d<> S. bOt^jMn^: ob nedeliah od zjutraj do 2. tk>ik>U1q«. v LI STE BOLNI? Jaz vam bom ozdravil, trn več ke« trideset Ht eem K>»»H vm boltzni. Koin«, krvne, iivtn«, itttMn« In revmaUxem ter vsakovrstne druft bolezni. Lahko vam pokažem več dokazil nail h rojakov, katar« sem ozdravil. Ju —nt ozdravil, ko drugI niso mogli. N« čakajte. Pridite k meni predno je prepozne. Cone so taka, da Jih lahko vsakdo zmore. Preiskava brezplačna. Praf. Dr. H. G. BABI Ipccijaliit tii aMiTHPiKko arnecT piiranunoH. pa. I ...__ ■,: t _ .. ______________ GLAS NARODA. 19. APR. 19Ž0 ANZE PITOV Koroške novice. a t:/ t ci ■S French Line < Nadaljevanje.) Q- — A to or«»žjt» ni noje. — j*- rekel l'itov. I — - < eiravo pa je! _ | I JI«. | kralja * | La*t n ji roda. je odvruil liillot. CAMPA6IIE SEKRALE T1UISATUITIQUE V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE Hitri parnlkl s itirlml In dvema vijakoma. ROCHAMBEAU LA TOURAINE LORRAINE ...... LEOPOLDI NA . VIROINIE ..... 22. aprla 24. aprila 1. maja 11. maja 4. maja Al J Is Plibtrkft. 'odbor se je sestavil sledeče: pred- Zuana romarska cerkev pri seduica gdč. Ivanka Jekl. tajnica lložjem grobu je bila zopet oropa- gdč. Anka Uuter. blagajuičarka na. Ropar je vdrl skozi stranska Barbka Uuter. Članic jc 48. zahodna vrata v cerkev, odprl ta- jbernakelj in ukradel lepo mon-i Is Loč ob Baskem jezeru. Strauco. Komaj se je cerkev, ki je i>a žeustvo lic spi. ko je hita svojeas p«. nemških Volks- t-.HS Zil delo, je j>okazala uuiogo-i t 4 1 «ehr«.veih i»opoluouia oropana, številna vdeležba na ženskem sln»- j s J malo popravila, se je zg«Hlil ta zlo- du, Cstanovilo se je žensko dru- j m -iu. /alostua znamenja časa! štvo. h kateremu je pristopilo ta-|_____ koj prvi dan članu-. Govornik 1» uu.ft u vsled I. »volienja najemnika, katerega je poznal kot If Drobovlja ob Blačkem jezeru, iz liorovelj nam je jako dobro j "**«•» » Havru ter jih totno odpramii. - 1 _ i ______... . , .* a . I kamor so namenjeni. leoža. ki Mižal lit »»v ua p revir wel jM.f. ui W«> ;•• .pričal. •>.■ je v r«-niei aii^lev, sabljo. puško ii; 4 zlival gdč. Milk..v«. Schwarzovo delavnost društva za prihodnjost. ti.-ko /.. ;>.: t nut.' i >7. vrl.- Jakolnove družine v Lipi..I>a smo jo dobro razumele, je ka- IVtova j. /. lo mikalo vzeli tudi čelado. a m *«del, če spada tu-j /ah, živahno odobravanje: prav ,ORUZBIMI PISAMI, 19 StltC St, *. Y. C. Iz Zgornje Veace v Rošu. živo nam je stopilo pred «»či. ko-* mljal / *.iožjem, pa je Pitov po/orno pri i Tukaj je umrl Filip Kajhman Iiku »uienj«kega duha je še v nas.; priti trgu Vei dome i hI Hvažejov Lipcj. Svojfas tr ^ Pa 1'" navodilu de-š M i da prihajajo dlagonei na»ij. je rekel. rovski Jm.imenik i komi . je ue 'vstrajno. priprosta iu iz..bra I. iu .nil paketa n j*- k«.p'» oddelfcn jezd«cev. ki s,- j. ozdravljivo olndel in Indehal dol.w,la »kupno ]»olitičuo m s..- «,»• j«- »klonil k v«.ir;«lu kavarn.- 1 K- la K*-;reiiee 11 o u o re patrulo drug^olleev. k: j.' jahala' bnl zastopnik jugoslovanske vlade bo kal potnike ob pril.odu naiih par Vsakdo naj bi delal. ki hi svojega -<»-e.ia ne o-hparil niii za euo zrno. m- je pr. 1 S. 11 i -mo na svatbi pri narod-, pojaisuil pomen društva, Gospa Parnjk| Franco,ke lrte ^ transported ti iiaeiu dragoneu. ki je h-žal najbližje ter mu j »jaku Pevnarju. Za nevesto si je Khdiimaver je nam pa živ., slikala tekom vojne na ti*eče eetiosiovaikih vo- fci teti napadalno Medtem IV ~ koval v smeri Hej. /di V lestliel j. lili or* j-' ..-ti o /je. eprt jakov brez vse neprilike. Za ilfk»rte In cene vpraiajte ali pa pri lokalnih agentih. \ raeaI x koraku Pilov sr je >ki.hiii m. ■»«* • »■•" •" •«• »" * n-i«. » upij« »jt . .. . t,r /«»a/,l na višin Saint Honor* patrulo drahme, v. k: je jahala I -ie lndezni je voljno trpe!. Tako 1»»««» »» Vwlllo sivi-liejsa. I čl- , , . , 'kH'iva zdaj na In.žji njivi zraven tHJ Reiehnmun nam je govoril o ' Hitro hitro r.n ajo se. je rekel Pituv. - Billot se je ozrl j vojega Vrata, ki mu je vojna T" na vidi če b«; uiOgiH-e nuditi «l,Hir. Trg je bil skoro prazen. J -neala mlado življenje. Mrtvega J a ** ^ zene. le edmo maU ,Nijd.va v za>od Louis le tira ud. - je rekel. | - M P-,.djali iz eelovške voja- v resnici trezen narod. ........1 _____.....I.. It a. .. «... ... l : alo naše izobraževal-' »jd In napotil >e je |tran. > ekako na v..... p« 'a pa je bilo ^ .b ti blesk saln-lj. Obrežje »e bi- '.'.j zaprto imI iMldelka «tragon.-ev. Ali so ti j.roki« ti ilragonei v^povs^wl ' je mrmral najemnik, t ujf«, «!ragi smo ujeti. iu ni j«* bil«i»! VoJI,a? kak«»r slana pomori zgod-' :a stariše, ko noevigrjdno cvetje. Vigre«l se bli- malo ! več. Težka izguba za • lenadoma izgubijo Ijuliega. prid-jža- »a prisojnih krajih že evetij j i«»ga otroka! — In še enkrat je P^*' cvetke, tudi naše društvo se { 'amahnila smrt s k«»so in padla je" je zbudilo iz dolgega zimskega lruga nežna cvetka, takoj pri so-J*panja. Takoj se je vpisalo mnogo «-du. pri Mohorju. — Španska ae!llov^ članov in izvolil se je nov Cosulich črta Direktno potovanje v Dubrovnik (Gravosa) in Trst. 1'arnik "ltelvrdere" odpluje 1. maja. I'aniik President Wilson odpluje H.* maja. Potom Wstsi ag*»u* « M> Vi ltillot. il ltillot. je r«'k« l l*itov. — Z«li s»* mi, da m inogoee kar tak«« ujeti |»et ali u « • K. prodirali naprej s;.-.-r p«n'-a-i. a stalno ft« valr, jc rekel l*ilb»*_ — Tam b«>- ded; to s. in-a čl®veku. -sto % išmi l'ofle Vaint i: Ti is njo«. Ki IV »i. -kak. r. H roki lievarilu»l I. «»"i Je I.*-« >K I.e* ter / ob bretrti reke. I. k. 1 je Pitovus Prišla nu .»e »n.s«!. pojdi |*llov je sle« j il očetu ItlHof. ki je šel j enega ter r»'kel enostavno pitorn : Pomagaj mi prav. ( le!«. \ i«1eti. tla mu j* žal. . »ošk«», že takoj ua zunaj pozna: tukaj živijo Slovencu tu-iaj vlada *hig<«slavija! Zato so rostilne. trgovine, oličinske t able jfcnrf«™il« veleposestnika Wittgeu-"areli nadomeš.'ati s sK.v napisi-'P''t siurek v vrednosti , kron. Wittgenstein je tu«li ji«s.st- Iz St. Lucije na gori t Božu. '»amberškega. hek^tajnskega Tukai vre^lnos'i 'd-'* Ji^ nia jH.lk n valčU-v. -atm 1,1 »JU « srečno -pravi zbralo foliko. daj«,r,"Ii" .ieu.arkaeijsKe .'-rte i. -}».Miaj |M»lua * Nemško Avstrijo. r}.3, ,la Suho Grozdje importirano iz starega kraja 22 centov funt. Za časa preobrata v jeseni 1 K jej Boksa 50 funtov $11.00 posekal delavec Šnnen Koren iz Po^bne cene na veliko. Malošč prt Iteljaku v o lihimi h .........■■,■„■.■■■ ..■ .,. ■■ .. BALKAN IMPORTING CO 51 53 Cherry Street Hew York. K. Y. j;kkTv;i j»a — e !.lii» .r-—" • rii.t K' ša t-lo j.- pm/uo\a toV.-]»or«M-«-tl2 pit v V.tsiško Avstrijo. I |*a< mi 'm. zdaj ~««-ijali-t i'-iia Dr. MOY je uspešno ozdravil naduho. božjast. a taksi j o. vodenico. »Tce. jetra, ledice | n želodčne bolečine .na čudežen način. Bolečine v trebuhu, v prsih očeh. nogah, ro-—, kah ali križu; o- _tekline. revmati- zem. kožne bole m. izpuščaje, ogree. M ozke ah v-va j^ia K^ s.«-ijaii-ilena av-tnj ____ A la II nar»dnt "l^r^tka dala -ive/.. /a !>r^l|iHHks bolezni ali slabo kri se lah jN.r .k .: rV l" n i^- dre .-- p orfravi brez operacije ♦Ze'.lje l»l . .-»r!« s,avno*>'n«* razp •il -koraj -kal mal sjf.r. Neka Iružba Je bofela ua lire'- j>eU -a- to- oil ' Korenu radi bo.. ;«iokii prrsj lo-k t: ker jih > iia/aj. Te .Jin n. ija-'-»« •»winij-. ,šk.- p i. N;tf-e bi .a i rekel. «-e bi -«- bila vmes tudi aka nemška zajela. V-iikti«i bi ... i . i - . * i priznal. Iu Kak«, ul t«, razumel m oprostil, kajti ' ra.i: tatvin«- konj .11 tatvine .ii13§f tfjlt Slffft smrek. Koren j*- obojno dejanje _________ ak 1 -šila mE";-*- Dr. JIN FUEY M0Y PrUSIIIKH. Pil v najkrajšem času in po najnižji ceni. UraOMe ure: <0 delavni i i h oC 9 jortel l- -P «'b ts. Kairikih ud t. "Če bi hotela vsaka telesno sposobna oseba delati, delati ves dan, bi to veliko pripomoglo k zmanjšanju živ ljenskih stroškov. Mi potrebujemo več oblačil, več hrane in več potrebnih stvari, da živimo v zadovoljstvu'" Tako j«* govoril včeraj možak v subwavu. .laz in moji vesele in zadovoljne. Ce veste morda za kako dobro, uspeha željno deklico, katero bi zanimalo stalno, ugodno delo in dobra plai'a. povejte ji. naj pride, takoj sem k Mr. Spcllmanu pri Loos.-Wilcs Hiseuit Company. Long Island City. To j«* ono velika belopobarvatio «lesetnadstropno poslopje, ki ima več kot tisoč oken 11a -Thomson Avenue in (^uens Place, ravno na vzhodnem koncu Qnecnsborough mosta. Skoraj vsakdo v New Yorkti vam bo povedal, ki je. Z firand Central postaje vzemite Qnecnsborough subway in v približno seilmih minutah ste na postaji enajste ecste_ Potem še par korakov peš. 1'rulitc takoj. pre«lno so vsa mesta zasedua. Mary Sunshine ▼SEM DOGABJEM! Tukaj v Kentucky sem kupil 40 ti-oč dreves, pripravnih za izdelovanje do«?. Potrebujem 100 na-daJjmh prvovrstnih dogarjev. thi se takoj lotij«> dela. Potrebnjem tudi 10 dobrih foremanov. Nikjer i«; boljšega po»lnebja k«>t je tukaj v Kentucky. I^ahko »b-Iate vsak • lan ter za-lu^ite lep d.-nar. Ne bo ^ as nadlegoval «lež: tukaj tu m-11: raza. ne lurzli.-e. ne mo-kitov. Pridite takoi. pripravljen? za delo — IF Krafi:.T. Te-r i»f4. Ha /trii. K v 1— Ilad bi izve*i *A. za tega mi ni znano, o.l kje je doma. iVosiui cenjene n>. jake. :iko kateri ve za njih naslov. «ia mi ga naznani, ako p.i -ami čitajo. jih »»jmzarjam. da -»- .n. javlj « v :sajkrajš*-iu «'-a.sn. -b..- lleri-ina l»-line. II. F. 1» »a; li dseway Pn. ^19'J-I- 4 je glasila raz NAZNANILO IN PRIPOROČILO ts.nPia .* Zaradi tatvine konj je bil -♦i............ i'rij-1 •»; —ini '»f ► ■ z'zrzir,.....— *....... ........... je i\f>r.rs»-e po naje„,- 'J,v »■. t,lc«.„«..„ T~la „., ^^"^T^avi^ ^ •t -i.i : 1 1- - 1 . ; ,, iu vee ur se je to sanioiiemsko . i"«««" ■ „k, , » ..ko U-. .la ... -I , DJ,m ..,<., V p..k„.. ,„„„,,„ sniatl.a,i republike. Celo "Villa- '' " •" V"-' ''":"••,"* *•"■ s,r»B'- ..u Oba ,()tJ1)e(lklIsno jzzivanje. kot nbža. Zeitunp'" i,na p.e.l >c,„ ,„, sta s«' vrnila iiii nhn je. Nosila sta tezo. katero Iu koma i dvignilo i . . ..... , ...... f ovanja vredno m žaljivo demon- tn t nli sest mo/. navadne mori. . . . . . , . .. , , . . , . .. . . t racijo, ki se ob slavnosti. kakor- AHM' je vedno p-» dmet nbctidovznja 7a množico, t eprav ]•» bila . ...... , , , . 1 _ .. 1 jio smo obhajali, se posebno slab«» ta mnozie. zelo zaposlena, je vendar napranla prostor. ^ Minu]i so -asi k<> smo mo. Pote,,, ko je zapazila, da je ta manever brez dvoma manever aU biti nho in smo si morali pu. splošnega interesa, je pričela ljudska množica klicati: ' tUi fakfk sfvari m[mo čopasti. Prostor! Prostor! /ato je eden navzočih narodnih Povejte, oče ltillot. je vprašal Pitov po nekako tridesetih ; -qt>VcncevvstaI in proti samonem-korakih. ali poj.b « :: še daleč tako naprej T Ukemu petju , lstoiel1' Ignacij Rader, ro-pornagali nositi. V p« tih minutah je bila skupina pred o-rajo. i':oli je bila kaka nemška slabost )'*n ,e,a njegov brat. Jožef. GEORGE WALETICH, Kvišku. je zakričal Hillot. — Vsi naenkrat. n veselica! Take narodne sovraž- v Bistrici, ki je pooblaščen pobirati nar«»Č- Hn.no je razbilo > silnim udarcem ključavnico ograje. '<«sti Slovenci- ne pozna. Ko se je ,z. 1 ,lberka- 'Janez.nino za ({,as xarfKja in izdajati Vojaki, ki so stali v notranjosti Tnilerij na straži, so prihiteli i«*cglo. kar je zahteval slovenski opc "J . °J«trice in eden ne- pravoveljavna potrdila. Sedaj se so vrata narodni ponos. w je zgoraj «*pi- fna"- ; s| naml,*m P1'" nahaja v Forest Citv in okolici. spor mimo končal in se je ,M'rsk<* hein.wehrk««mpanije. Prosimo rojake, da nni gredo na ročiloni napis: Oproščen konjski tat. Koren pa s«-daj premišljuje, kakšna je pravica v N. Avstriji. 251etnico svojega delovanja v knjigoveznici Družbe sv. Mohorja je praznoval te dni g. Leopold Gorjanc. Umor pri Lipici. Dognalo se je. da so hili vdelc- POTOVANJE IZ JUGOSLAVIJE V AMERIKO Ni zal.ran jr.o K-I"r želi .t.-tili i r r^ca Lraja -v..j.. »Ir-ižšno. ž»-n«. *r*tr»». t-rata. u.a*»-r a i .«Vta, m> ra jw^iali 1 a ;«t> tistim*, na |n>dbd taterih —- zanere dyliiti |M»tret»n.. d«rol>'U>. Ak.. imeti fmjasiiiia pt^etu «4»mite na mene. latielujcui tn«li i^a v NOTA K^ KI I*» iS KI. spadajoča Oela ANTON ZBAŠNIK, Javni Notar, 1V3 Bakenell HMr.. riTTSBl KtiH. r.V Corner Iiiamoinl ami (irant Sls. (Nasproti C«»urt IIousu. > na lire mesta, da se npimjo vlomu Pri tretjem udarcu pa popustila, -r zavrt i I »i v svojih tečajih in množica je planila v tem- nn r.«« brezdtio. Iz kretanja. ki »» je za vršilo »ia tem mestu, je razvidel prinr 1 amhesq. da je pripravljen izho.| na one. katere je smatral za svoje jetnike. Lotil -e ga > velikanski srd. Pognal jc svojega konja na v«-sela svatba nadaljevala do pot/nega jutra v poj m»1 n en i miru. Is Pokrč. jetnike Lotu se ga .e veliltanstti sni t ognal je svojega konja na ^ f ^ ^ tllkaiSnji stoni in . prej. da la/je premo -( e. |, polo^j Dragon. , ki m, stali za nj^m. »o j.^ lrilžnil.a kmetijske <|ru- V*M tega je bila vožnja po tej t.iisl Ii. da Je dal pov.il. m napad ter mu sledili, /e razburjeni, niso ^ ^ Ljubljani. In osnutek je j**- »»ekoliko dni nemogoča. roke in ga priporočamo. Za naklo-«MUl cesto. njenost se vam že vnaprej zahva Ponoči na 0. ntarca je plaz ska- |jujemo. Upravništvo O las Naroda. (15—I v d) lovja zasul i-«*sto med Aninim me- mogli nj i. konji nni -r.ti svoje-a teka. Vojaki ki s„ se morali ^ve-j/^, ^^ 24 kraHov in kmetic! je «b««lej priglašenih in še vedno liti za p«.raz ra Krti;.\«-m trgu. pa jih tiult ni-o zadrževali da mu je nemogoče Irzdati dirjanje dra- ^ ^rf^fr Vsi so že p H javi je k nebu se jf. dvignil s,re pretresnjoČ krik ^ j„ dobivajo list-Kine. žensk n otrok. k«»r da zahteva «>svet«i od Roga. |tovalee'. I^e vkup. kmetje! V temi je z.iv:šil -traš-i. prizor. Napadeni so bili blazni od1 Ko je p rine itvi«'-gon««eev, je uda I .1 Kje je IGNACIJ GOLOB? D«.ma iKilečin in napadab-i b*azni o«l srda. S teras uavz«b»l - -je hitro organiziralo neke vrste obrambo. Stoli so leteli iim «lragou«-e. /.mlet r.a glavi je pariral princ udarec s sabljo. pe