CENA LIR 30 Poštnina plačana - S ped. abbtm. post. . II. gr. GOSPODARSTVO TRGOVINA ♦ F I N A N C A ♦ IND USTRIJA ♦ OBRT ♦ KMETIJSTVO LETO X ŠT. 239 PETEK, 16. NOVEMBRA 1956 TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 Ko ne bo petroleja s Srednjega vzhoda Kako si bo pomagala Evropa - Več petroleja iz Severne in Srednje Amerike Zaradi najnovejšega razvoja dogodkov na Bližnjem vzhodu je preskrba zapadno evropskih dežel s surovo nai-to in s proizvodi čistilnic z navedenega področja brez dvorna zelo ogrožena. Zato je zanimivo ugotoviti, koliko znaša poraba nafte v teh deželah in kolikšna je proizvodnja v onih evropskih državah, ki bi vsaj deloma mogle nadomestiti dobave z Bližnjega vzhoda. Poraba nafte v Zapadni Evropi je znašala leta 1955 okrog 87 milijonov t. Računa se, da bo do leta 1960 narasla na 137 in do leta 1967 presegla 300 milijonov ton. Predelovalna zmogljivost rafinerij je v teh deželah narasla od 20 milijonov ton v letu 1947 na 100 milijonov ton v letu 1955 in še narašča. Pred prvo svetovno vojno so bivšo avstro-ogrsko monarhijo z njenimi petrolejskimi vrelci v Galiciji prištevali k državam z najmočnejšo proizvodnjo. Te petrolejske vrelce je po Saint ger-mainski mirovni pogodbi po prvi svetovni vojni dobila Poljska. Kolikšna je sedanja proizvodnja teh vrelcev, žal ni znano ,toda verjetno je, da Zapadna Evropa s to proizvodnjo ne bi mogla računati. Avstrijska republika do leta 1932 sploh ni pridobivala nafte. V tem letu je pričela izkoriščati petrolej iz okolice Zi-stersdorfa, na Nižjem Avstrijskem, severovzhodno od Dunaja. Tamošnja proizvodnja je naglo naraščala, posebno Po priključitvi Avstrije k Nemčiji, tako da je leta 1944 presegla 1,2 milijona ton. Pod sovjetsko upravo se je začasno znižala, nato pa zopet dvignila in OVIRANJE TUJIH naložb na Tržaškem Italijansko zakladno ministrstvo je Pred kratkim izdalo brošuro, ki komentira novi zakon o investicijah inozemskega kapitala, objavljen letos februarja, in izvršilne določbe, ki so izšle v naslednjih mesecih. V tej brošuri ministrstvo izrecno poudarja, da se sedaj z ničemer ne ovirajo tuje investicije v Italiji in tudi ne zahteva zanje nikakršnega predhodnega dovoljenja vlade ali ! katere koli druge javne ustanove. Tako sodi režim tujih investicij v Italiji, kakor posebej naglaša ministrstvo, med j najliberainejše, kar jih vlada v raznih š državah. Omejitve obstoje le za ponovni izvoz uvoženega kapitala in koristi, ki iz njega izhajajo, pri čemer uživajo | Posebne ugodnosti tiste investicije, ki gredo v produktivne namene. Potemtakem more inozemec, pa najsi živi stalno v tujini ali v sami Italiji, povsem prosto kupiti delnice in deleže italijanskih družb, obveznic, nepre-ntičnine itd. če valuto, ki jo investira, šele uvozi, sme glavnico ponovno izvoziti po dveh letih, obresti, dividende in druge koristi do višine 8°/o na leto Pa vsak čas ;s presežki lahko razpola ga v Italiji sami. Uvoženo valuto (spre Jemljivi so za sedaj ZDA in kanadsk dolarji, švic. franki, angl. funti, nem ške marke, franc, franki, danske, Šved ske in norveške krone, bol. goldinar j ■n belgijski franki, torej proste in pre nosne valute) mora investitor zamenja tt za lire pri lialijanski banki ali kate tikoli drugi pooblaščeni banki, ki od Pre za to poseben račun na ime inve stitorja. Ni nujno, da bi se morale iz kupljene Ure investirati takoj ali hkra ti. Kadar pa gredo investicije v produk •ivne namene, ni nikakih omejitev ni ti glede roka za reeksport glavnice ni U glede višine obresti in dividend. In vestitor, ki si hoče zajamčiti ustrzenc Ugodnosti, se mora predhodno obrnit Pa zakladno ministrstvo, ki odloči, a! gre v konkretnem primeru za investi cijo v produktivne namene, ali ne; mi Pistrstvo izda odlok v okviru zakonske opredelitve, ki dopušča kaj široko raz lago in uporabo. I.iberalnosti temu režimu res ne mo femo odrekati, posebno če ga primerja Pio z zakonodajami v številnih drugih državah. Zato pa se ne moremo dovol Pačuditi, zakaj se na Tržaškem ozem 'Ju še nadalje vzdržuje sistem, ki je bi Pa drugem italijanskem ozemlju v na čelu odpravljen že 1. 1948, da se nam ■eč za vsako investicijo tujih državi ja Pov še vedno zahteva predhodno dovo Jjenje generalnega vladnega komisarja, Ei odloča v stvari po popolnoma prostem preudarku. Stvar se nam zdi nesmiselna; saj se s tem odvrača v ko-fist ostalega italijanskega ozemlja ves tuji kapital: tako tisti, ki ga hoče tuji investitor uvoziti, kakor tudi tisti, Ei je že v Italiji in išče, kam bi se plasiral. Paradoks je, da sme n. pr. v Trstu živeči tuji državljan brez posebnih lormalnosli kupiti zemljišče v Tržiču, Gorici, Milanu, v Trstu pa ne, in da sme onkraj Timava živeči tuji držav-iJan pač investirati svoj denar onkraj Timava, da pa ne sme kupiti n. pr. delnic kake družbe, ki ima sedež v Trstu. Tako se zapira pot v Trst tudi dstemu tujemu kapitalu, ki je bil in-vestiran v italijansko gospodarstvo še pod prejšnjimi investicijskimi režimi Rpred leta 1948 in še nima zakonitih pogojev za reeksport in ki ga je v Italiji še precej. Da je to tržaškemu gospodarstvu sa-tUo v škodo, je pač dovolj očitno. Ta dvojna mera je toliko bolj nerazumlji-v#, če pomislimo da so se na Angležem med reklamo za letošnji Tržaški Mesejem pojavile tudi brošure, v kate-so bile popisane velike koristi, ki J*h utegnejo imeti investicije angleškega kapitala na Tržaškem. dosegla leta 1950 naj večjo količino, 1,7 milijona ton. Nadaljnje naraščanje av sirijske proizvodnje nafte izvira iz bazena Matzen-Boikfliess v bližini Dunaja. Celotna avstrijska proizvodnja je leta 1955 znašala že 3,7 milijona ton. Nadaljnja raziskovanja so pa ugotovila petrolej tudi na ozemlju drugih avstrijskih dežel, zlasti Gornje Avstrije, tako da je dovoljeno računati za bodočnost z močnejšim porastom proizvodnje. Toda petrolejska proizvodnja v Zistersdorfu je obremenjena po določbah lanskoletne državne pogodbe z obveznostjo brezplačne dobave 10 milijonov ton Sovjetski zvezi v dobi desetih lll!|i]|>lllll!ll!illlllllllll!l!ll!lll!IIIIIIIIIl!!|!l|ll|!l|!!|ll|i||ll||I|!||ll|ll|ll|ll|ll|!l|!llil|ll|l Na črtežu vidimo Sueški prekop, ki je danes v ospredju svetovnih dogodkov zaradi nacionalizacije Sueške družbe in anglo francoskega napada, ki se je končal z izkrcanjem angleških in francoskih čet v Fort Saldu ob prekopu. S severovzhodne strani so udarili na E-gipčane Izraelci. Dva dni po angleško-francoskem napadu so Egipčani ustavili promet in blokirali prekop s potopljenimi ladjami. Na našem črtežu so označena mesta, kjer so bile ladjo potopljene; porušen je bil tudi edini most čez prekop. Prvotno so domnevali, da je bilo potopljenih 9 ladij; po teh obvestilih je bil sestavljen tudi naš črtež. Po najnovejših vesteh pa naj bi bile ovire kar na 20 mestih. Medtem ko so v začetku računali, da bodo prekop prečistili v nekaj mesecih, meni francoski admiral Champion, ki naj bi vo dil delo na čiščenju prekopa, da utegne čiščenje trajati celo pol leta, ako bi se delo izvršilo po sedanji praksi. Največ težav bo povzročila okolnost, da je mnogo potopljenih ladij napol njenih s cementom. Ena holandska in ena danska tvrdka sta bili povabljeni naj prevzameta čiščenje prekopa. let in izpolnjevanje te obveznosti bo stalno težje, čimbolj se bodo dosedanji viri izkoriščali in čimbolj bo naraščala domača potrošnja. Treba bo poiskati nove vire in racionalizirati proizvodnjo v kar največji meri. Cenitve razpoložljivih rezerv so negotove. Proizvodnja nafte na Madžarskem je padla od 0,8 milijona ton v letu 1943 na 0,5 milijona v letu 1948, a se je nato zaradi izkoriščanja novih vrelcev na področju med Blatnim jezerom in jugoslovansko mejo do leta 1955 zopet dvignila na 1,6 milijona. Iz Madžarske se petrolejska ležišča raztezajo tudi na območje Češkoslovaške republike, kjer je najvažnejše področje okrog Hodonina. Toda zaloge teh ležišč so, kolikor je znano, skromne in planirana letna proizvodnja znaša samo 350.000 ton. Se manjša je proizvodnja v Jugoslaviji, ki pridobiva sedaj iz lastnih vrelcev okrog 220.000 ton na leto, porabi pa najmanj 400.000 ton. Med vzhodnoevropskimi deželami i-ma — ne glede na Sovjetsko zvezo — najmočnejšo proizvodnjo nafte Romunija. Njena proizvodnja je narastla od 5 milijonov ton v letu 1950 na 10 milijonov ton v letu 1955. Predvideva se, da bo v nadaljnijh petih letih presegla 13 milijonov. Nekoč je bilo najvažnejše petrolejsko področje v Romuniji pri Ploeštiju ,kjer je Romunija pridobivala skoraj dve tretjini svojega petroleja. To področje pa ni več tako izdatno in nadomeščajo ga deloma tri nova ležišča zgrajena s sovjetsko pomočjo: eno je na severu, ob sovjetsko - romunski meji, drugo pri Olteniju v bližini bolgarske meje in tretje na zapadu ob madžarski meji. V novejši dobi je proizvodnja nafte dosegla znatne količine tudi v Italiji. Vedno novi vrelci se odpirajo ne samo na Siciliji, temveč tudi v zgornji Italiji ,v Padski ravnini. Letna proizvodnja bi utegnila že presegati pol milijona ton in predvideva se nadaljnje naraščanje. Toda Italija sama potrebuje sedaj že najmanj 10 milijonov ton surove nafte na leto. Druge države Srednje in Zapadne Evrope v proizvodnji surove nafte sploh ne štejejo. Proizvodnja v Sovjetski zvezi znaša sedaj okrog 70 milijonov ton na leto in pričakuje se, da bo do leta 1960 narasla na 135 milijonov. Dežele Zapadne Evrope verjetno ne morejo računati na dobave iz te proizvodnje, ne samo iz političnih razlogov, marveč tudi zaradi naraščajoče porabe v Sovjetski zvezi sami. Iz teh podatkov je razvidno, da bo Zapadna Evropa, če se z Bližnjega in s Srednjega vzhoda ustavijo ali zmanjšajo dobave, v najkrajšem času v pogledu nafte popolnoma odvisna od A-merike. Dr. O. Zaloge in proizvodnja v Italiji Izvajanja našega sotrudnika naj do polnimo z navedbo podatkov o proizvodnji petroleja v Italiji. V prvih sedmih mesecih tega leta so pridobili v Italiji 247.000 ton nafte. Tako bo letna proizvodnja dosegla okoli pol milijona ton in bo približno trikrat večja, kakor je bila lansko leto. (Proizvodnja metana, ki se v Italiji čedalje bolj uporablja kot pogonska sila, doseže na leto okoli 2,800.000 kub. metrov). Medministrski komite za petrolej je proučil položaj, ki je nastal v Italiji glede preskrbe s petrolejem, odkar je bila zaradi vojnih dogodkov prekinjena plovba skozi Sueški prekop. Upoštevana je bila tudi možnost, da bi bila prekinjena tudi dobava po naftovodih iz Iraka čez Sirijo in Izrael. Ti naftovodi dovajajo petrolej v sredozemska pristanišča Tripoli, Sidon in Kaifo. Sedanje zaloge nafte pri rožnih čistilnicah v Italiji znašajo okoli 900.000 do 1 milijon ton. Bencina in gazolina je na zalogi približno za poldrugi mesec; gorljivega olja (nafte) je dovolj za približno dva meseca. Toda vse zaloge surovega olja niso uporabne, ker je določen del bil uvožen začasno (za reeksport). Rimski strokovnjaki cenijo, da potrebuje Italija od 1. septembra do 31. marca 1957 okoli 4,800.000 ton nafte. Mesečna potrošnja naj bi torej dosegla največ 700.000 ton. Vožnja petroleja iz Perzijskega zaliva in Saudske Arabije okrog Južne Afrike bo seveda povzročila velike zamude in zahtevala tudi ustrezno povišanje cene, ker se povišajo brodarine. Kakor ostale evropske države računa Italija na povečanje prevoza iz Združenih ameriških držav in zlasti iz Ve-necuele. Tu pa se pojavlja vprašanje ladijskega prostora. Vprašanje je ,alš bodo ZDA od ladij-petrolejk, ki jih ima jo v rezervi — teh je okoli 20 — dali na razpolago nekatere tudi za prevoz petroleja v Italijo. Preden bodo te ladje lahko zopet plule, jih bo treba prečistiti v ladjedelnicah. Svetovna proizvodnja petroleja V času, ko nastopa kriza v pogledu preskrbe s petrolejem zaradi spopada med Angleži, Francozi in Egipčani, so zanimivi podatki o svetovni proizvodnji petroleja. Iz teh se vidi vsaj v glavnem, koliko petroleja pridobivajo v državah. ki so onstran Sueškega prekopa. Svetovna proizvodnja v lanskem letu je bila v milijonih ton naslednja: Združene ameriške države 362,7 Kanada Venecuela Kolumbija Trinidad Kmvait Saudska Arabija Irak Perzija (Iran) Indonezija Brit. Borneo V statistiki 17.6 113,2 5,7 3.6 54,8 47,5 33.7 16,2 11.8 5,4 so navedene le države, iz katerih se petrolej dovaža v glavnem po morju. Angleški tisk priznava, da so zaradi ukinitve plovbe po Sueškem prekopu nastale tudi za Vel. Britanijo velike težave v pogledu preskrbe s petrolejem; vendar pripominja, da nabav- POT OKOLI Južne Afrike dražja Odkar je plovba skozi Sueški prekop nemogoča, ne preostane brodarjem nič drugega kakor plovba okoli Južne Afrike, ki je seveda daljša. Od Gibraltarja do Bombaja meri razdalja skozi Sueški prekop 8.900 km, od Gibraltarja okoli Južne Afrike pa 18.600 km, to se pravi, da se plovba okoli Južne Afrike podvoji. Že zaradi same razdalje je plovba okoli Južne Afrike dražja. Na angleškem primeru se vidi, da nastopajo tudi druge okoliščine — torej ne samo razdalja — ki podražijo pot. Tovorna ladja 11.000 do 13.000 ton bo vozila iz angleških pristanišč v Indijo 24 dni več kakor skozi Sueški prekop, na Daljni vzhod pa samo 15 dni več. Ta razlika nastaja zaradi tega, ker plovejo na Daljni vzhod hitrejše ladje kakor v Indijo. Res je, da brodarji prihranijo pristojbino, ki jo morajo plačati ladje za plovbo skozi Sueški prekop. Toda kljub temu povzroča plovba okoli rta Dobre nade večje stroške. Med te spada n. pr. povišanje cene, po kateri mora ladja nabavljati gorivo. Gorivo, ki stane v Adenu (v Perzijskem zalivu) 142 šilingov za tono, stane v Capetownu 176 šilingov 6 penijev. Angleški brodarji so povišali prevoznino za blago na ladjah, ki plovejo okoli Južne Afrike, za 15%. Po računih sodelavca »Financial Times« stane plovba iz Anglije okoli Južne Afrike v Indijo 27.450 funtov šterlingov več na Da'jni vzhod pa 28.040 funtov šterlingov več kakor skozi Sueški prekop. Zanimivo je, da so stroški za potovanje v Avstralijo približno enaki po obeh poteh, to je skozi Sueški prekop ali okoli Južne Afrike. PODRAŽITEV PETROLEJA. V pristaniščih Mehiškega zaliva sta se gorljivo in Dieslovo olje podražila za 25 stotink dolarja pri galonu (4 1/2 litra). Tudi v Venecueli in Holandski zahodni Ind ji se je petrolej podražil. Ameriška vojna mornarica je dovolila, da se 13 ladij petrolejk, ki so doslej bile v rezervi, spravi v pogon za prevoz petroleja. 'f//s//s///y/jwy//jy/s//s/?s//sym Ijajo angleške petrolejske družbe večino potrebnega petroleja izven držav Srednjega vzhoda. Od celotne proizvodnje angleških družb v letu 1955 ,ki je dosegla 127 milijonov ton, je 62°/o iz držav izven Srednjega vzhoda. Največ petroleja uvažajo angleške družbe iz Venecuele. Za izvoz električne energije iz Jugoslavije Posvetovanja z Italijo, Avstrijo in Zahodno Nemčijo se nadaljujejo .LAPIJSKI PROMET PO SUEŠKEM PREKOPV7 rr\PO ZASTAVAH mm . T- M- : v. v ii ii . r.‘- ..-V- "y ' ■J a F UlKRlMr L NORVEŠKA I8JS V MILIJONIH N ET O REG. TON 79 2.5 ŠVEDSKA 310 NIZOZLM. **3 PANAMA ‘81 ITAU7A 904 FRANCI7A 1374 017 ŠTEVILO LAI2I7 dz.NSMS, ,nA panska 377 ZPA 3J9 Naš črtež prikazuje ladijski promet skozi Sueški prekop v lanskem letu, in sicer po posameznih državah. Označeno je število ladij pa tudi množina prepeljanega blaga v netoregistrskih tonah. Posebej je še označena količina petroleja, ki so ga prepeljale ladje posameznih držav. Največ blaga so pre- peljale angleške ladje, ih sicer za 32,8 milijona netoregistrskih ton; od tega je bilo 16,2 milijona ton petroleja. Za angleškimi so prve norveške ladje, ki so prepeljale 15,6 milijona ton, od tega 13,3 milijona ton petroleja. Nadalje se vrstijo Liberija in druge države. \f Zakaj so Svedinje takšne Slovenski fant o švedskih dekletih m. Stockholm, septembra V Stockholmu prideš kaj kmalu do zaključka, da moraš plačati za vsako stvar, ki jo vidiš ali uporabiš. Izjema so večerni koncerti v Kungstradgarde-nu, ki so zastonj. Toda od teh nimaš velikega haska, ker se na provizoričnem odru v glavnem pojavljajo diletantski pevski zbori in orkestri, mornariška in vojaška godba, ali pa ob sobotah celo dušni pastirji, ki vodijo skupne molitve meščanov na prostem. Ko sva s tovarišem nekega večera poslušala pevski zbor s podeželja, ki je prepeval monotone pesmi, pristopi k nama starejši Anglež in bojazljivo vpraša, koliko mora plačati za klop v parku. Ko sva mu odgovorila, da sta klop in koncert zastonj, kar ni mogel verjeti: »To je prvič, da uživam nekaj na Švedskem brezplačno!« Park Kungstragarden, ki je v središču mesta, je še znan kot zbirališče tujih študentov. V majhni restavraciji na odprtem lahko slišiš skoraj vse jezike sveta. Najbolj glasni so seveda Italijani, Francozi in Španci, ki si s svojim gestikuliranjem kmalu pridobijo družbo plavolasih Švedinj. Zlasti se črnci zelo dobro počutijo v švedski sredini, saj so deležni veliko večje pozornosti kot ostali tujci. Zanimivo je, da so na plesišču vsi črni študentje plesali, dočim je veliko belih tovarišev ostalo brez plesalk. Pravijo, da so pri švedinjah črnci sedaj v veliki modi. To bo bržkone držalo, ker je v mestu res težko videti zamorca brez plavolase spremljevalke. Vsem študentom, s katerimi sva prišla v stik, sta bila vedenje in miselnost Švedinj nekaj povsem nenavadnega in novega. Tako se mi je potožil mladi Nemec, ki je pravkar diplomiral na umetnostni akademiji: »S švedinjo je res nemogoče živeti. V Španiji, kjer sem nekaj mesecev slikal, sem se seznanil s prikupno švedsko slikarko. Prevzet od njene zunanje lepote, sem se tudi poročil z njo. Toda že po kratkem času se mi je začela razkrivati njena severnjaška narava, popolnoma nasprotna mojemu mišljenju in nazorom. Ne vem, kaj naj naredim.« V čem je ta razlika med povprečno severnjakinjo in srednjeevropejko? Švedinja je že popolnoma emaneipi-rana in neodvisna, celo od svojega moža, ako je poročena. Že zelo zgodaj, s petnajstim letom, se osamosvoji. Zaposlitev dobi takoj, visoka plača pa ji omogoči lastno udobno stanovanje. Tako se pretrga nič kaj trdna vez s starši in je takorekoč pubertetnica že pre puščena sama sebi, prav ko bi bila morda najbolj potrebna opore staršev. Lahko je sklepati, kam pelje taka pot, zlasti v tem velemestu, ki vabi v vrtinec življenja, v vedno nove in nove dogodivščine. Ko je prišla v Stockholm na uradni obisk nizozemska admiralska mornarica, ki je štela nekaj križark in rušilcev, s posadko več tisoč mož, si lahko videl ganljiv prizor: na obali je bila zbrana množica mladih deklet, ki je prišla pozdravit krepke, junaške pomorščake. Ko so se ti vsuli iz čoinov na kopno, so jim dekleta prihitela kar v naročje, ob navdušenih klicih prijateljstvu med obema državama. Zares bratski sprejem! Zvečer je bilo vse mesto polno mornarjev, ki so uživali gostoljubnost mladih švedinj. Bili so to res črni dnevi za tuje študente, ki niso ničkaj prijazno gledali na nizozemske »pirate«, ki so jim »ugrabili« dekleta. Tudi na zakon gledajo Švedi popolnoma drugače. Zdi se mi, da je tam zakon le nekaka konvencija, ki gmotno olajša zakoncema življenje; z dvema plačama se laže živi! Z otroki pa nimajo velikih skrbi. Na vsakem koraku so otroška zavetišča po vzoru ruskih »jasli«. Tam je otrok ves dan, le da spi doma. Povsem naravno je, da se otroci na tak način staršem odtujijo, ter se tako omajejo že itak šibki temelji družine. K temu še veliko prispeva utrujenost staršev, ki se zvečer ničkaj radi ne ukvarjajo z otroki. Ce k temu dodamo še dejstvo, da so Švedi po svoji naravi hladni in ne posebno čustveni, si lahko ustvarimo sliko okolja švedske družine in najdemo vzrok, zakaj si otrok želi čimprej z doma. Tako mi je n. pr. povedala neka štu- dentka, hči premožnih staršev, da mora materi plačati najemnino za svojo sobo. Vzdržuje se, v času študija na ta način, da je najela od države brezobrestno posojilo, čeprav bi jo lahko starši vzdrževali brez težav. Zanimava je, da se večina študentov v času počitnic zaposli. Lotijo se vsakega dela. V klubu »International študent ciub« sem celo slišal, da nekateri v času počitnic celo pometajo ulice. Stockholmu pravijo tudi »severne Benetke« zaradi lepote in lege mesta; zgrajeno je namreč na otokih in polotokih. Brezdvomno pa zasluži tudi na slov »mesto lepotic«. Saj med evropsko mladino slovi predvsem zaradi lepih žensk. In res, ko sem spraševal študente, zakaj so prišli na Švedsko, oziroma v Stockholm, mi je večina odgovorila: »Z vradi Švedinj!« Švedinja je sloka in zgrajena zares brezhibno. K lepoti veliko prispevajo plavi lasje in nebeško modre oči. Vede se kot prava dama, obvezno kadi in se oblači po zadnji pariški modi. V večernih urah dobiš na stockholmskih u-licah vtis, da si na modni reviji. To je švedinja na zunaj: torej brez napake! Problematična je pa njena notranja stran. Govori najmanj en tuj jezik in to zelo dobro, vendar je zeio malo razgledana. V študentovskem klu bu me je vprašala neka študentka, kje študiram. Ko sem odgovoril da v Jugoslaviji, se je začudila, da nisem temnopolt, saj je Jugoslavija nekje v Južni Afriki! Potem sem vsakega Šveda, s katerim sem se seznanil, vprašal, kje je Jugoslavija. Noben mi ni točno odgovoril. Odgovori so se glasili: nekje v Evropi, pri Indiji itd. Mnogi so jo zamenjali s Češkoslovaško. Večina je pa vedelo, da Jugoslavijo vodi Tito. Stojan Berce, stud. arch. V novembru se zopet sestanejo strokovnjaki Italije, Jugoslavije, Zahodne Nemčije in Avstrije v Ženevi, da bi nadaljevali s proučevanjem načrtov za financiranje, graditev in izkoriščanje velikih jugoslovanskih hidrocentral na Idrijci, Peručici, Gacki in Trebišnjici. Proučujejo tudi načrte za graditev elektrarne na Cetini. Stroški za izvedbo teh ogromnih del bi znašali okoli 380 milijonov dolarjev. Delo bi trajalo 5-6 let. Instalirana proizvodnost bi znašala 1,9 milijona kilovatov, elektrarne bi letno dajale okoli 6 milijard kilovatnih ur električne energije. Znaten del te e-nergije bi lahko izvažali v. Italijo, Avstrijo in Zahodno Nemčijo. V ta namen naj bi h gradnji omenjenih elektrarn prispevale tudi te države, hkrati pa bi dala tudi Banka za mednarodno obnovo eno četrtino oziroma eno tretjino celotnega kapitala. Tuji strokovnjaki proučujejo jugoslovanske načrte za izvoz električne energije. Za izpopolnitev te industrije bo Jugoslavija potrebovala večje količine električne energije. Naravno, da bo zaradi tega na razpolago manj energije za izvoz. Po informacijah nemških ii-stov vzbuja ta okolnost pri predstavnikih omenjenili tujih držav precejšnje pomisleke. Jugoslovanski predstavniki so tujim izvedencem dali razumeti, da bi se končno morali odločiti glede soudeležbe pri izvedbi jugoslovanskih načrtov, ker se to vprašanje ne da odlašati na nedoločen čas. Po poročililt nemških listov naj bi se predstavniki Jugoslavije postavili na gledišče, da bo še vedno dovolj energije na razpolago za izvoz, zlasti v zimskih mesecih, čeprav bi jugoslovanska aluminijska industrija porabila polovico ali dve tretjini nameravane proizvodnje. Po prvotnih načrtih bi Jugoslavija lahko izvažala letno 4,5 milijarde k\Yh. Lansko leto je jugoslovanska proizvodnja dosegla 4,34 milijarde kWh; od tega je odpadlo 1,73 milijarde kWh na proizvodnjo termič-rih elektrarn. Gomulkov gosp* program Navajamo nekaj značilnih podrobnosti iz programatičnega govora, ki ga je imel Vladislav Gomulka, novi glavni tajnik poljske delavske stranke na seji izvršnega odbora. Gomulka je Poljake pozval, naj povečajo proizvodnjo, da bo na razpolago dovolj blaga za potrošnjo. Kritiziral je, dosedanjo politiko v kmetijstvu. Kmetijska posestva, ki so ohranila še svojo neodvisnost, delajo s 16,7% dohodkov več kakor delovne zadruge in 37,2% več kakor podjetja v državni režiji. Višje plače, ki so jih prejemali v velikih državnih podjetjih, niso bile realne. Za vzdrževanje plačna tej višini je morala država plačevati okoli pol milijarde zlotov na leto (okoli 70 milijard lir); v tem niso vštete razne državne podpore v drugih ob likah. Prav na področju, kjer bi morali najprej napredovati, to je v kmetijstvu, niso Poljaki dosegli postavljenih ciljev. Poljska je najemala velika posojila v Sovjetski zvezi za povečanje industrijske proizvodnje, toda ko so obroki dospeli in je bilo treba pričeti z vračanjem posojil, ni bilo denarja. Zato je bilo treba prositi za odložitev plačil. Mnogo dobav, kakor raznili strojev in opreme, ni bilo mogoče izkoristiti v poljskem gospodarstvu. Uspeh, ki ga je dosegla poljska industrija ni bil v skladu z velikimi napori. Tako je proizvodnost v premogovnikih nazadovala za 12,5% v primerjavi z ielom 1949, R.udarji so morali delati mnogo v čezurnem delu, ki je doseglo okoli 16% celotnega števila rednih delovnih ur. Uvedli so tudi nedeljsko delo, ki je uničilo zdravje rudarjev ;ncde!jsko delo je hkrati onemogočalo ustrezno vzdrževanje obratov in opreme v premogovnikih. Tudi uporaba vojakov in ujetnikov je prispevala k znižanju proizvodnosti v rudarstvu, a ne k povišanju. Poljska je zaostala tudi na gradbenem področju. Zlasti na kmetih je bilo leta 1955 na razpolago manj stanovanj kakor leta 1949. V razdobju 1950-1955 so zgradili samo 370.000 stanovanj, medlem ko jih je propadlo okoli 900.000, ker jih niso popravljali. Ameriške milijarde za Zah. Nemčijo Da so Nemci podjeten narod, nikdo ne zanika. Toda brez ameriške denarne pomoči, se ne bi njihovo gospodarstvo nikdar v tako kratkem času povzpelo na današnjo raven. V Zahodni Nemčiji je posebno ministrtsvo, ki u-pravlja denar, ki so ga Nemci prejeli iz Marshallovega plana — ERP. Zaradi polemike, ki je nastala v parlamentu o uporabi tega denarja, je ministrstvo prvič objavilo podrobnosti o premoženju, ki se je nabralo iz ameriške pomoči. Konec marca 1956 je vrednost tega premoženja dosegla 4,7 milijarde zahod-nonemškib mark (okoli 705 milijard lir). K temu je treba dodati še dopolnilna nakazila. S temi vred bo sklad iz Marshallovega plana v finančnem letu 1956/57 znašal 10 milijard nemških mark (nekaj izpod 1500 milijard lir). Od tega denarja pojde za obnovo industrijskih obratov v Zahodnem Berlinu 3,7 milijarde mark (okoli 555 milijard lir) in 6,8 milijarde mark za ostale predele Zahodne Nemčije. Italija je predvsem interesirana na dobavi električne enegrije za Srednjo in Južno Italijo. Cez Jadransko morje bi speljali podmorski kabel v dolžini 200 km do jugoslovanskih elektrarn. Avstrija bi sama porabila okoli 10% jugoslovanske izvožene energije, medtem ko bi kabli čez njeno ozemlje prenašali jugoslovansko energijo dalje v Nemčijo. Iz nemškega vira tudi poročajo, da se je Jugoslavija v zadnjem času pričela pogajati tudi z Budimpešto za skupno izgraditev elektrarn. Poleg tega so znana pogajanja med Jugoslavijo in »Romunijo za graditev ogromne elektrarne v Djerdapu (Železnih vratih) na Donavi. LADJEDELNICE V TARANTU ZELO ZAPOSLENE. Tarantska ladjedelnica »Socicta Cantieri Navali« je v zadnjem času sklenila z domačimi in tujimi brodarji pgodbe za dobavo 89.000 ton ladjevja. Prejšnja naročila znašajo 95.000 ton nosilnosti. Skupaj z ladjevjem, ki je že v delu znašajo vsa naročila 190 tisoč ton. nn relije nase lili Istrski ,,cudež“ Urednik tržaškega časopisa »Trieste« g. Guido Migiia je po 10 letili prepotoval zahodno in vzhodno obal Istre. V uvodu svojega potopisa se je svojim bralcem predstavil kot nekdanji neustrašni borec v uredništvu puljskega dnevnika »L’Arena di Pola«, ki ni pasivno prisostvoval istrski drami ob oknu, temveč je vse svoje moči posvetil italijanski stvari. Po vsem tem zasluži popolno zaupanje tudi pri italijanskih Racionalističnih in tržaških iredentistih, ki v svojih izjavah in spisih ne priznajo niti trohice resnice In ne vzbujajo niti najmanjšega upanja glede bodočnosti Italijanov v Jugoslaviji. Sam pisec je moral biti v času svojega bivanja v Trstu močno pod vplivom nacionalistične propagande na tej strani, sicer ne bi bil odkril »pravega čudeža« v Istri, da namreč med Istro, »kjer se skoraj povsod čuje beneško narečje«, in zahodnim svetom ni prišlo do preloma. Zakaj naj bi bilo prišlo do tega preloma? Ali je Istra morda odrezana od zunanjega sveta? Z začudenjem je pisec odkril v Istri še velike skupine Italijanov. Tako je v Poreču na okoli 6.000 prebivalcev še o-koii 500 Italijanov. Iz Vrsara so odšii vsi. Rovinj je neprimerno bolj živahen kakor Poreč. Med 8.000 prebivalci je ša okoli 2000-3000 Italijanov, ki lahka eitajo »Corriere di Trieste«, »Unita«, »Avanti«, »Corriere della Sera«, »11 Mon-do« itd. Napisi so' dvojezični, včasih tudi samo italijanski. V Pulju živi danes okoli 30.000 ljudi, od tega okoli 3 tisoč Italijanov. Imajo osemletko in gimnazijo, ki ju obiskuje okoli 700 dijakov. V kulturnem domu, ki so si ga zgradili italijanski delavci s prostovoljnim delom, deluje italijanski kulturni krožek, ki ima dramski odsek, pevski zbor in orkester. Napisi po ulicah so samo v srboh vaščinl. Iz Lovrana, Opatije in Volovskega se je izselilo le ma lo Italijanov, pač pa je bila Reka »bal-Kanizirana«. Pisec daje Italijanom s te in ona strani nekaj praktičnih nasvetov. Sporazumna z jugoslovanskimi oblastmi naj navežejo kulturne stike z Italijani v Istri ne glede na to, da so med njimi tudi člani komunistične stranke. Vendar je treba nastopiti odkrito, nikakor ne tajno s podtalnim rovarenjem. Ita lijanom v Istri priporoča, naj ne zapu ščajo svojih domov nepremišljeno, mi sleč, da bodo na Tržaškem odkrili A meriko. Sicer omenja, da so v Istri mi nuli časi politične strogosti; kdor odha ja iz Istre, odhaja iz gospodarskih razlogov. Drugi pisec (Giorgio Cesare) se tudi s svojega vidika bavi z vprašanjem Italijanov v Istri. Primerja položaj tržaških Slovencev s položajem istrskih I-talijanov ter ugotavlja, da se je Jugoslavija osvobodila »kompleksa jezika«, ki moti sanje tržaških nacionalistov. Vsakdo tam namreč lahko govori italijanski, kjer hoče. Dvojezičnost je povsod v veljavi razen v Pulju. Tudi on odsveiuje Italijanom odseljevanje iz Istre in priporoča tržaškim Italijanom, naj poživijo svoje stike z Istro — poleti z izleti, sicer s pošiljanjem knjig in filmov, s predavanji itd. Danes je vse to mogoče, ker je po sporazumu o tržaškem vprašanju nastopilo novo ozračje. Iz potopisnih torb omenjenih publicistov pomolijo od časa do časa svoje glavice nekateri stari predsodki proti sosedom, priznavamo pa, da so se lotili koristnega dela: odkrivanja resnice o življenju Italijanov v Istri in s tem čiščenja strupenega ozračja ob meji, ki ga namerno ustvarja določena propaganda. BRODOLOM V DALMACIJI. V založbi Monciatti v Trstu je nedavno izšla knjiga Guido Posar-Giuliano: »Naufra-gio in Dalmazia«. Pisec-učitelj, ki je bil poslan v Dalmacijo, opisuje umik Italijanov iz Dalmacije po zlomu fašizma. Svoj prikaz te knjige v videmskem listu »Messaggero Veneto« zaključuje Vera Vanth z besedami: Italijan-stvo v Dalmaciji jc izginilo v velikem brodolomu: ohranimo ga v svojem spominu. OGLEJTE SI NASE IZLOŽBE! IMAMO PRISTNO ANGLEŠKO BLAGO ZA MOŠKE IN ŽENSKE OBLEKE MAGAZIN ANG1.ESRKGA BLAGA TRST Utica SM MCOL0 22 TELEFON 31138 TRST BOGATA IZBIRA NA DEBELO IN NA DROBNO. CENE UGODNE. OBIŠČITE NAS SE DANES! ®w§il® L_r2L_ r OB SUEŠKEM PREKOPU ZOPET MIR. Angleška in francoska vojska, ki sta z oporišča na Cipru več dni bombardirali Egipt in se nato izkrcali v Poit Saidu ob vhodu v prekop, sta na pritisk Organizacije Združenih narodov ustavili ogenj. Prenehal je boj tudi na egiptovsko - izraelskem bojišču, potem ko so Izraelci brez posebnih težav zasedli Sinajski polotok. Izraelcem so Francozi in Angleži olajšali posel s tem, da so uničili egiptovsko letalstvo. Na predlog kanadskega predstavnika je Organizacija združenih narodov postavila na noge svojo lastno policijo, ki bo zavarovala Sueški prekop. Angleži in Francozi so obljubili, da se umaknejo iz Egipta, ko bo ta policija prispela na prekop. Mednarodna policija bo štela okoli 5.000-7.000 mož, med njimi bodo tudi Indijci in 700 Jugoslovanov. MADŽARSKA je v kratkem času doživela dve revoluciji. Prva vstaja je bi-ia naperjena proti stalinizmu, ki je vladal za časa Rakosija in ga ni odstranil niti njegov naslednik Geroe. Med vstajo je prišel na vlado Imre Nagy; toda konservativci — med njimi tudi kardinal Mindszenty — so pognali Nagyja na desno, tako da je odpovedal zavezništvo s Sovjetsko zvezo in proglasil nevtralnost Madžarske. Tej politiki se je uprla skupina komunističnih voditeljev, ki jih je Nagy na pritisk konservativcev izrinil iz vlade. Ti so nato sestavili novo vlado pod vodstvom tajnika komunistične stranke Janosa Radarja in poklicali rusko vojsko na pomoč. Ta je končno strla odpor upornikov in pregnala Nagyja. Pravijo, da skuša zdaj Kadar pridobiti Nagyja za sodelovanje, da bi tako laže pomiril deželo. ALI BO EDEN ODSTOPIL? Anglo francoski oborožen nastop proti Egiptu ni Angležem ne Francozom prinesel pričakovanega uspeha. V načrtu angleške in francoske vlade je bilo, da z vojsko proti Egiptu povzročijo odstop Naserja. To se ni posrečilo. Naserjev položaj v Egiptu in med Arabci sploh je danes še bolj utrjen kakor pred izraelskim in anglo-francoskim napadom. Opozicija zahteva odstop Edenove vlade. Eden je s svojo nepremišljeno politiko razdelil celo konservativec; sodelovanje v njegovi vladi so odpoveda-li nekateri ugledni konservativci, med njimi »duša« zunanjega ministrstva pomočnik Nutting, ki sodi med najbolj bistre angleške diplomate. Edenova politika nasproti Egiptu je zadala hud u-darec angleškemu imenu med Arabci in Indijci. RAZPRTIJE MED ZAHODNIMI DRŽAVAMI. Eden in predsednik francoske vlade Mollet sta izrazila željo, da bi se sestala z Eisenhovverjem, toda ta ni vabila sprejel. Odbil je tudi vabilo švicarske vlade, naj bi se predsednik ZDA, Sovjetske zveze, Anglije, Francije in Indije sestali v Švici ter skušali pomiriti svet. Eisenhovver je mnenja, naj o vseh mednarodnih sporih razpravlja organizacija Združenih narodov; ko b; ona ne uspela, bodo poskušali doseči mir po poti, ki jo predlaga Švica. Nesoglasje med tremi velikimi zahodnimi državami je postalo zaradi angleškega in francoskega nastopa v Egiptu očitno. Amerika ni odobravala tega nastopa. OSTREJŠA SAPA V ITALIJI PROTI ZSSR. Izjave italijanskih državnikov proti Sovjetski zvezi zaradi njenega o-boroženega posredovanja na Madžarskem so bile zelo ostre. Moskovski radio je v odgovoru napadel notranjega ministra Tambronija češ, da je hujskal prod komunistom in Sovjetski zvezi. Italija je v posebni resoluciji, predloženi OZN zahtevaal odhod sovjetskih čet z Madžarske. Italijanska zunanja politika je bila v začetku glede spora zaradi Sueškega prekopa skoraj nevtralna. Potem so italijanski državniki izjavili, da bodo v tem pogledi! sledili Ameriki. Zadnje dni pa se je italijanska vlada odločneje postavila proti Naserju, medlem ko vladni tisk boža Angleže in Francoze. ANATEMA. Cerkev, o kateri gre glas,-da se ne prenagli in čaka, da sc dogodki popolonma razjasnijo, je z vso vnemo nastopila proti politiki ZSSR, ko se je pokazala prva iskra tv-. Madžarskem. Poleg papeževih okrožnic so sledila cerkvena opravila, kakor javne procesije, maše zadušnice itd. S tržaških prižnic so letele puščice tudi čez italijansko-jugoslovansko mejo. GLEDIŠČE JUGOSLAVIJE. Jugoslovanski tisk je nastopil proti obnovi stare konservativne vladavine na Madžarskem, češ da so v vzhodnih državah možni samo socialistični režimi. Hkrati pa je Jugoslavija proti vmešavanju tujih držav v notranje zadeve druge države, toliko bolj še proti oboroženemu posegu. V tem smislu je nastopil tudi predstavnik Jugoslavije pri OZN. UGLED OZN SE JE DVIGNIL. V trenutku, ko sta Anglija in Francija sprejeli poziv Organizacije združenih narodov, naj prenehata z napadanjem Egip- Mednarodna trgovina Tržaški lesni trg Zadnji politični dogodki se odražajo tudi na tržaškem lesnem trgu. Izvoz lesa proti levantskim državam je ustavljen zaradi blokiranja Sueškega prekopa. Nadaljuje se izvoz v Grčijo, na Malto in nekatere dele Severne Afrike. Tržaški trgovci so zaradi teh dogodkov zelo previdni in čakajo, da bi se položaj razčistil. Konjunktura za jugoslovanski les še nadalje traja, in mnogi so mnenja, da se bodo zaradi tega ohranile sedanje čvrste cene. Zgodnji sneg, ki je zapadel v gorskih predelih Avstrije, je zavrl odpremo velikih količin hlodov, ki so čakali na prevoz. Tudi ta okolnost bo verjetno vplivala na ceno avstrijskega lesa. Na mestu proizvodnje v Avstriji, v spodnji dolini Inna prodajajo smrekova debla vrste »B« s premerom izpod 30 cm po 480-530 šilingov, franko avtocesta, medtem ko stanejo debla s premerom nad 30 cm 560-570 šilingov. Meces-nova debla izpod 30 cm premera gredo po 540-570 šilingov. Prevozni stroški do žag dosežejo 20-30 šilingov za kub. m. Prvovrstno borovino so prodali tudi po 710 šilingov. Smrekovi drogi so v pokrajini Kilzbiichel šli po 565 šilingov, po ceni, ki je po mnenju trgovcev pre cej ugodna. Avstrijska diva za kurjavo kvotirajo na mestu proizvodnje, in sicer na Tirolskem v spodnji dolini Inna 130-150 šilingov, mehki les pa po 100 šilingov Iranko cesta. PODRAŽITEV KOŽ NA NEMŠKEM TRGU Na dražbi kož v Stuttgartu od 7. do 8. novembra jc bilo na prodaj 48.200 govejih kož, 48.800 telečjih, 1400 ovčjih in 330 konjskih, že na dražbi v Mainzu je prišla do izraza težnja za napredovanje cen. Zdi se, da je svetovni razvoj izzval večje povpraševanje zlasti po govejih kožah. Te so se v primeru z dražbo v oktobru povišale za 5 10“'u. Napredovala jc tudi cena telečjih kož. Cene v DM za kg: bavarske kože telečje 4,5 kg 5,75-5,98, do 7,5 kg 5-5,31, nad 7,5 kg 3,55; voli 1,61-2,25; krave 1,84-2,34; biki 1,20-2,40. VIŠJE CARINE NA UVOZ ČOLNOV V' ZDA. Ameriške ladjedelnice zahtevajo od vlade, naj zviša carino na uvoz čolnov, katerih vrednost je nižja od 15.000 dolarjev. Uvoz čolnov iz tujine sc je v primeri z razdobjem 1952 54 podvojil. SAUDSKA ARABIJA NE DA VEC PETROLEJA FRANCIJI IN ANGLIJI. Družba »Aramco« (Arabian American Oil Company) je objavila, da ne bo več dobavljala petroleja Franciji in Angliji, ker tako zahteva vlada Saudske Ara bije. Proizvodnja petroleja v Saudski Arabiji znaša milijonov sodov na dan; od tega je doslej odhajalo 300.000 sodov na dan v Francijo in Anglijo. VELIKA TRANSAKCIJA Z BA KROM. Angleška vlada je sklenila pri dati iz svojih strateških zalog ObVOŽ ton bakra. Blago bo na razpolaro v petih mesecih. Polovico bakra bodo prodali na dražbi, drugo polovico bodo ponudili dobavi.eljem v Rodeziji. Ta sklep ni vplival na ceno, kar so z njim že računali na borzi. Prejšnji teden se je cena v Londonu sukala okoli 248 funtov 10 šil. in je bila za 9 funtov nižja kakor teden poprej. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiuiniiiiniiiiiiiinni, ta, in so iudi Izraelci ustavili boj, soje ugled OZN dvignil. Egipt je sprejel policijo OZN, ki bo nadzirala prekop. Nova madžarska vlada pa rn izpol nila željo OZN, da lahko pošlje svoje opazovalce na Madžarsko. Do premirja v Egiplu je prišlo verjetno tudi zaradi tega, ker je Sovjetska zveza zagrozila, da bodo sicer nastopili sovjetski prostovoljci na strani Naserja. Podobno pomoč je obljubila tudi Kitajska. V AMERIKI SO VSI ZADOVOLJNI. Volitve predsednika Združenih ameriških držav, poslancev predstavniškega doma in ene tretjine senatorjev so se zaključile tako, da sta z njimi zadovoljni obe stranki. Za predsednika je bil vnovič izvoljen Divight Eisenhovver, kandidat republikanske stranke, pri volitvah v poslansko zbornico in senat pa je zmagala demokratska stranka, ki ima zdaj v obeh delih parlamenta večino. Takšen izid je dokaz, da je demokratska stranka močnejša v državi in da je republikanska stranka zmagala pri predsedniških volitvah samo zaradi močne osebnosti sedanjega predsednika Eisenhovvcrja, ki je med Američani priljubljen že kot zmagovalec v zadnji vojni. Sicer je predsednik Eisenhovver vodil tako zmerno politiko, da so zanjo večkrat glasovali demokrati, medtem ko so mnogi njegovi pristaši (republikanci) nastopili proti njemu. Vsekakor bo predsednik moral odslej še bolj raču nati z razpoloženjem v Kongresu (poslanski zbornici in senatu). ODHOD AMERIŠKE POSLANICE LUGE. Gospa Klara Boothe Luče je odletela iz Rima v Ameriko. Konec mc seča bo imela tam predavanje. Pred odhodom se je sestala s predsednikom Gronchijem in predsednikom vlade Se-gnijem. Po poročilih iz Amerike se bo odpovedala sedanjemu mestu. URAD ICE V ZAGREBU ICE (Istituto Nazionale per il Com-mercio Estero) je po odloku pristojnih ministrstev odprl v Zagrebu svoj urad z namenom, da bi ob sodelovanju italijanskega trgovinskega zastopstva v Beogradu nudil primerno podporo italijanskim podjetjem zaradi ustvarjanja in nadaljnjega razvijanja poslov z Jugoslavijo. Naslov urada je: Talijanski institut za vanjsku trgovinu, Zagreb, Masarykova 22/1. Načeluje mu dr. Gio-vanni Parisi. ITALIJANSKI IZVOZ V JUGOSLAVIJO NAZADUJE V prvih osmih mesecih letošnjega leta je dosegla italijanska zunanja trgovina vrednost 1,285.362 milijonov lir v uvozu (14,84% več kot v istem obdobju lani) in 851.341 milijonov lir v izvozu (15,35% več ko lani), s pasivnim saldom 434.021 milijonov lir. Iz Jugoslavije je uvozila Italija v tem obdobju blaga v vrednosti 19.203 milijonov, t. j. 17,75% več kot lani v istem času, izvozila pa tja blaga za 19.048 milijonov lir a!i za 26,34% manj kot lani. NOV TRGOVINSKI SPORAZUM S FINSKO Novi trgovinski sporazum, ki je bil pred kratkim sklenjen za dobo enega leta (od 1. 10. 1956 do 30. 9. 1957), se od lanskega razlikuje po tem, da so bili znižani nekateri italijanski izvozni kontingenti (n. pr. rajonska preja, ra-dioelcktričen material) in nekateri črtani (n. pr. žveplo, pnevmatike, linolej blagajniški registratorji), zato pa drugi povišani (n. pr. jabolka in drugo sveže sadje, svilene in druge tkanine in razni tekstilni proizvodi, avtomobili in njihovi nadomestni deli, pisalni in računski stroji, traktorji). Na novo je predviden izvoz motociklov, motosku-terjev in sestavnih delov v višini 150 tisoč dolarjev. Podobno velja za finski izvoz, kjer je med drugim povišan kontingent za razne vrste papirja, vštevši časopisni papir. Plačilni promet se bo odvijal kakor doslej v kliringu. Pogodbeni državi sta si tudi zagotovili, da bosta izven kon tingen:o\ z naklonjenostjo reševali proš nje za uvoz nekaterih v sporazumu na štetih artiklov. V izjemnih primerih bo sta državi dovolili tudi posebne trgovinske operacije. Vrednost kontingenti)', dosega na vsaki strani blizu 9 milijonov dolarjev. TRGOVINSKA POGODBA ITALIJA-ALBANIJA PODALJŠANA. Ministrstvo za zunanjo trgovino obvešča, da je bila trgovinska pogodba med Italijo in Albanijo (i7. decembra 1954) podaljšana, pričenši od 1. oktobra 1956. KONSERVIRANO JUŽNO SADJE IZ IT ALI J n, ZA ANGLIJO. V prvih dnevih tega meseca so se angleški uvozniki pričeli živo zanimati za italijansko predelano južno sadje nove proizvodnje. Londonski trg se predvsem zanima za koncentrirane limonove in pomarančne šoke. Prve pošiljke teh sokov, ki so prispele na londonski trg, so dosegle u-godne cene. ITALIJANSKA RAZSTAVA V MEHIKI. Italija bo februarja 1957 priredila v mestu Mexico veliko industrijsko razstavo. Doslej se je prijavilo 160 pod i ti j, ki so zasedla 8.800 kv. metrov prostora. Podobna razstava v Venecueli je popolnoma uspela. Zato so Italijani sklenili prirejati podobne razstave tudi po drugih državah Srednje in Južne Amerike. Država podpira podobne pobude in poravna prevoznino za blago, ki ni bilo prodano na razstavah. 0 JUGOSLOliMSKI gospodarski politiki poroča posebni dopisnik »Financial Timesa«, ki je nedavno proučeval gospodarske razmere v Jugoslaviji. Omenja, da Jugoslovani izvajajo reorganizacijo na socialnem in gospodarskem področju. Kaže, da nekateri vprav uživajo pri teh poskusih, ker povprečno živijo v mladem svetu; saj jc v zadnji vojni Jugoslavija izgubila 11% svojega prebivalstva. Prevladuje mladina na vseh mestih občinske in državne uprave ter v industrijskih organizacijah. Mladi voditelji so glede svojih načrtov odkriti in iskreni. Mladina hodi veselo po beograjskih ulicah, to je v novem mestu, ki je bilo v 600 letih svoje zgodovine 32-krat popolnoma uničeno; v zadnji vojni je zgubilo 40% zgradb. Skoraj ni hiše, ki bi biia zidana pred letom 1914. Omenja, da se jugoslovanski voditelji borijo proti burokraciji ter govori obširno o decentralizaciji jusoslovanske-ga gospodarstva. Država teži za tem, da čimbolj zmanjša svoja bremena in da zainteresira posamezne gospodarske organizacije in posameznega državljana za gospodarski prospeh. Dve smeri gospodarske politike sta očitni; na eni strani politika gospodarskega planiranja, na drugi politika »laissez-faire« (svobodnega udejstvovanja in tekmovanja). NIŽJE CENE V JUGOSLOVANSKIH LETOVIŠČIH V LETU 1957 Državno tajništvo za blagovni promet FLRJ je s sodelovanjem turističnih u-stanov vse države določilo cene v jugoslovanskih letoviščih za prihodnje leto. Gostinska zbornica LRS je objavila na- slednje cene za penzion v hotelih Slovenskega Primorja (v dinarjih); Hotel Izvensez. Sezonske »Palače«, Portorož 700-960 900-1760 »Central«, Portorož 680-750 800-1200 »Helios«, Portorož 500-750 900-1200 »Metropol«, Piran 670-960 690-1060 »Triglav«, Koper 930-980 1200-1300 »Turist«, Ankaran 500-600 700- 750 Splošno so cene za približno 30% nižje od cen v letu 1956. Skupine turistov bodo deležne popusta po dogovora ali po mednarodnih navadah. Turistična se zona na morju bo trajala od 15. junija do 15. septembra, v notranjosti države pa le v mesecih juliju in avgustu. USTANOVITEV GOSTINSKE ŠOLE V PALERMU. Prosvetno ministrstvo bo ustanovilo v Palermu gostinsko šolo, ki bo povezana z gostinskim zavodom v Neaplju. Novo šolo bodo podprle u-stanove Banco di Sicilia, Cassa di Ri-sparmio, Pokrajinska ustanova za turizem, Trgovska zbornica itd. TURIZEM NA SARDINIJI NEPRE STANO NARAŠČA. Leta 1949 je število nočitev italijanskih turistov na Sardiniji doseglo 180.635, tujih turistov pa 3.864, medtem ko je lansko leto bilo 344.357 nočitev italijanskih turistov in 27.162 tujih turistov. Računajo, da je letos število turistov na Sardiniji bilo še večje. Tako je n. pr. samo pokrajino Sassari obiskalo 3.542 domačih turistov (s 15.161 nočitev) in 1.158 tujih turistov (7.237 nočitev). DOHODKI TURIZMA V ANGLIJI. Do konca leta bodo tuji turisti prinesli Angležem 170 milijonov funtov šterlin-gov v tuji valuti. Lansko leto so tuji turisti pustili v Angliji 156 milijonov. Sklepajo, da bo turizem v letu 1964 vrgel Angliji 200 milijonov funtov šterlin-gov. PROGA TRST — REKA. V ponedeljek so slekli prvi avtobusi na progi Trst - Reka. Progo oskrbujeta podjetje SARA iz Trsta in Avtotrans z Reke. Avtobusi vozijo dnevno v obeh smereh., in sicer iz Trsta ob 7,15 ter ob 16. uri. Vožnja na 84 km dolgi progi traja pri bližno 2,5 ure in stane 590 lir. PROGA IZ TRSTA V LJUBLJANO. V torek je odpotoval prvi avtobus na progi Trst-Ljubljana. Na prvi vožnji je avtobus prepeljal 18 ljudi. Progo vzdržujeta družbi SAT iz Trsta in SAP iz Ljubljane. Odhodi: iz Trsta vsaiko sredo, soboto in nedeljo z avtobusne postaje ob 7.30 in ob 18.00 uri, iz Ljubljane pa Iste dni ob 6.30 ter ob 16.20. V)/AAAAAAAAAAAAA/W^Wk/W)AAAAJ'»AAAA\A/VWWVWiA/W BRODARINE ZA PREVOZ proti vzhodnemu delu Sredozemskega morja so se v zadnjih dneh povišale za 25“/'o. Vse pomorske družbe so sprejele ta ukrep zaradi vojnih akcij, ki se vršijo v tistih krajih. Življenjski stroški naraščajo V septembra leta 1956 je indeks življenjskih stroškov v Italiji po podatkih, ki so bili zbrani v 61 glavnih pokrajinskih mestih, dosegel 63,05 proti 6-:,83 v prejšnjem mesecu in proti 59,93 v ustreznem mesecu leta 1955 (osnova leta 1938 je 1). Povišala se je prehrana: lani septembra meseca je indeks te postavke znašal 70,56, letos pa znaša v istem času 74,09. Za oblačila so državljani potrošili približno toliko kot lani (lanski indeks v septembra mesecu 62,77, letošnji 62,65. Razsvetljava in gorivo sta se tudi podražila, in sicer je letošnji indeks dosegel v septembra 41,57 (lani 40,80). Znatno so se povišali tudi izdatki za stanovanjc po povišanju najemnin 1. januarja 1956, in sicer je letos indeks dosege! 27,23 (lansko leto 22,76). V Genovi so življenjski stroški v septembra letos nasproti istemu mesecu lani narastli za 6,8%. Splošno se je indeks letos v septembra povišal v primeri z istim mesecem lani za 3 in po! točke; od leta 1954 do leta 1955 se je povišal za poldrugo točko. CENE ŽIVIL V JUGOSLAVIJI Po podatkih Zveznega statističnega zavoda v Beogradu so veljale v prvem tednu novembra naslednje cene za živila v prodaji na drobno: goveje meso v Beogradu 240 din kg, v Zagrebu 265 din, v Splitu 240, v Ljubljani 250, v Novi Gorici 250; svinjsko meso v Beogradu 300 din, v Zagrebu 300, v Splitu 320, v Ljubljani 320, v Maribora 310; kropi-pir v Beogradu 20 din kg, v Zagrebu 17, v Splitu 18, v Ljubljani 14, v Mariboru 15, v Noti Gorici 14; fižol v Beogradu 55, v Splitu 70, v Ljubljani 70, v Mariboru 60, v Novi Gorici 70; čebula v Beogradu 80, v Zagrebu 90, v Ljubljani 90, v Maribora 95, v Novi Gorici 84; jabolka v Beogradu 60, v Zagrebu 50, v Splitu 50, v Ljubljani 40, v Mariboru 30, v Novi Gorici 30; jajca v Beogradu 22, v Zagrebu 20, v Splitu 20, v Ljubljani 22, v Maribora 20, v Novi Gorici 20; domača mast v Beogradu 360, v Zagrebu 350, v Splitu 340, v Ljubijani' 380, v Maribora 355, v Novi Gorici 368. BOLJŠI PRIDELEK ŽITARIC V NEMČIJI. Letošnji pridelek žitaric v Zahodni Nemčiji je kljub slabim vremenskim prilikam prekosil lanskega za 5,2%. Znašal je namreč 13.113 milijonov ton. Rži je za 236.000 ton več, pšenice za 109.000 ton in krme za 307.000 ton več. VOLITVE NA JUŽNEM TIROLSKEM. Bocenska !in Tridentinska pokrajina sta bili po vojni združi ni v eno deželo, ki uživa avtonomijo v smislu sporazuma De Gasperi-Gruber; tako so Italijani v večini. V vsej deželi živi okoli 800.000 ljudi. V bocenski pokrajini živi 250.000 Nemcev, tridentinska pa je skoraj povsem italijanska. Na nedeljskih volitvah so krščanski demokrati iavojevali v deželnem zboru 21 sedežev, (pri volitvah 1. 1952 20 sedežev); od teh je 18 sedežev v tridentinski pokrajini, 3 v bocenski; skupno so zbrali okoli 176.000 glasov. Druga najmočnejša stranka je nemška ljudska stranka (»volkspartei«), ki ima 15 se- Naraščanje meniči protestov Vzrok tudi v nakupovanju na obroke Menični protesti so že nekaj let v stalnem porastu, kar je brez dvoma značilno tudi za splošni razvoj. Po podatkih ministrstva za trgovino in industrijo je bilo v letu 1955 protestira-nih 8,8 milijona kreditnih listin za skupni znesek 328 milijard lir. Od tega gre na običajne menice 172 milijard, 139 milijarde odpade za neakceptirane trate, na bančne čeke pa 17 milijard. Menični protesti ne zadevajo samo običajnih menic, ki so dokaz odloženega plačila, pač pa tudi trate, ki so velikega pomena med trgovci in podjetniki vseh panog ter bančnih čekov, izdanih brez kritja, in ki predstavljajo pravzaprav kaznivo dejanje. Italijanski gospodarski krogi v splošnem ne jemljejo teh protestiramh 328 milijard preveč resno kot činitelj, ki bi lahko povzročil vznemirjenje v gospodarstvu. Za zdaj jih primerjajo s pro-testiranimi milijardami prejšnjih let, ki gredo od 120 milijard leta 1950 na 147 milijard leta 1951, ter dosežejo 1951 milijard v letu 1952, 199 milijard leta 1953, 255 milijard leta 1954 in 328 milijard v letu 1955. Te številke so za nekatere dokaz bre mena v proizvodnji in distribuciji dobrin, za druge pa je treba predvsem upoštevati število izdanih menic, ako hočemo pravilno presoditi proteste glede na gospodarski razvoj v državi. Ker nam ni znano število izdanih menic, se moramo zateči k posrednim podatkom kot n. pr. k bančnemu portfelju. Če primerjamo število protestov s številom eskontiranih menic pri denarnih zavodih vidimo, da protesti rastejc vzporedno s številom izdanih menic Če je to res .odpade vsak vzrok za res- no vznemirjanje. Naraščanje meničnega obtoka je brez dvoma fiziološkega zna čaja in je posledica povečanja trgovinskih transakcij, obtoka dobrin in rastoče prodaje na obroke. Povečana zamenjata dobrin posebno na jugu Italije spodrinja gospodarstvo samopotrošnje ali avtokonzuma ter se vedno bolj širi menica, ki je tipično kreditno sredstvo. To nam potrjuje tudi razdelitev meničnih protestov po nominalni vrednosti menic. Leta 1955 je na 100 protestiranih menic odpadlo 31 menic na zneske do 5000 lir; 23 menic se je glasilo na vsote od 5 do 10.000 lir, 15 menic od vsakih 100 sc je glasilo oa 10 do 20 tisoč lir kar da 70 menic od vsakih 100 protestiranih, kt ne presegajo nominalne vrednosti 20 tisoč lir. Lc 30 menic od 100 protestiranih je imelo menično vrednost večjo od 20 tisoč lir. Premoč v številu protestiranih menic manjših nominalnih vrednosti kaže na vedno večjo razširjenost prodaj na obroke, kar občutno vpliva na obtok menic in števila meničnih protestov. To se opaža tudi pri nas v Trstu, kjer se jo povečala prodaja na obroke in istočasno tudi število meničnih protestov, ki predstavljajo relativno nizke menične zneske. Podjetja, ki se bavijo s prodajo na obroke so si edina v tem, da protest i-rane menice iz obročne prodaje ne presegajo običajnih meja. Le v manjših središčih imamo sporadične pojave meničnega protesta z odvzemom prodanega predmeta. Dolžnik bo že zaradi u gleda storil vse, da bo menico plačal, m jo navadno tudi plača. Po vsem tem ni treba na pojav meničnih protestoi gledati s preveliko zaskrbljenostjo. dežev tkakor pri zadnjih volitvah) v bocenski pokrajini in 142.000 glasov. Socialni demokrati in socialisti imajo 6 sedežev (4 v Tridentu, 2 v Bccnu) kakor pri prejšnjih volitvah; število njihovih glasov se je dvignilo od 49.000 na 54.000. Komunisti so zadržali 2 sedeža (enega v Bocnu, enega v Tridentu), število njihovih glasov je nazadovalo od 17.000 na 13.000. Neofašisti (MSI) imajo en sedež v Bocnu, enega v Tridentu kakor pri zadnjih volitvah. Vseh sedežev je 48. V Dolini Aosta je avtonomistična stranka zmagala v 12 občinah (prej v 20), demokrščamska v 37 (prej 22); socialisti in komunisti v štirih občinah (prej 11). iiuiiiiui(iiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiii::iiiii:iiiiiii; im iiiiiiiiiiiiiinii DEVIZE V HAMBURGU. Uradni devizni tečaji proti takojšnjemu plačilu so bili v Hamburgu 9. novembra naslednji: Vel Britanija (1 funt) 11,632-11,702; Holandija (100 florintov) 110,0/5 do 110,295; Švedska (100 kron) 81,065-81,225; Danska (100 kron) 60,46 60,58; Norveška (100 kron) 58,52-58,64; Belg: ja (100 frankov) 8,373-8,393; Francija (100 frankov) 11,91-11,921; Švica (100 frankov) 95,655-95,855; ZDA (1 dolar) 4,898-4,1990; Kanada (1 k. dolar) 4,332-4,342; Italija (100 lir) 6,666-6,686. ZVIŠANJE OBRESTNE MERE NA HOIANDSKEM. Na Holandskem so zvišali obrestno mero od 3 1/4 na 3 3/4 odstotka. DENARNI OBTOK V JUGOSLAVIJI. Dne 31. julija je znašal denarni obtok v Jugoslaviji 81 milijard 867 milijonov dinarjev. V primeri z junijem je denarni obtok nekoliko narastci. Tedaj je znašal 80 milijard 925 milijonov, v primeri z januarjem pa je še vedno nižji. Dne 31. januarja je namreč znašal 83 milijard 8 milijonov dinarjev. AVT3PREVOZN§Š!<& PODJeTjg A. POŽAR TRST - ULICA M0RERI ŠT. 7 Tel. 28-3/3 Rccvzemamo vsakovrstne prevoze za tn in inozemstvo. — Postrežba hitra. Cene ugodne uvoz - izvoz riuTovnos in IZ I>EXzKO V Trst, Ulica I. della Croce 4 TEL. 94-570 Tlgr. C0LINTER - TRIESTE * v Na vsakih 1000 prebivalcev je bilo leta 1955 v Severni Italiji 85 protestov, v Srednji 147 in v Južni Itaiiji 141, na otokih pa 152 protestov. V vsej Itaiiji je bilo povprečno 119 protestov na IGOO prebivalcev, število protestov raste postopoma od severa proti jugu. Pravta-ko rastejo menični protesti v odnosu na dohodek. V Severni Italiji predstavljajo menični protesti 1,38% dohodka, v Srednji 2,38% in 3,20% v Južni Italiji, na 'otokih pa 3,05%. V vsej Italiji obremenjujejo menični protesti narodni dohodek v višini 1,92%. Kakor rečeno, odpade naj večji od stotek protestiranih menic na manjše zneske, torej na menice, ki prihajajo iz prodaje na obroke t. j. iz trgovinske panoge, če drži, da so menični protesti prvi korak v faliment ali stečaj, nam o tem nekaj povedo tudi naslednji podatki. V zadnjih letih je bilo povprečno na leto 6 do 7 tisoč stečajev. V letu 1955 je to število narastlo na 7046 z veliko večino trgovinskih podjetij. Verjetno je bilo veliko konkurzov prav v trgovinah, ki se bavije s prodajo na obroke. Drugi zopet niso tega mnenja; prodajalci na obroke so si namreč soglasni v tem, da predstavljajo protesti-rane menice le malenkosten del vrednosti prodaje na obroke. Resnica bo gotovo v sredi. Naraščanje meničnih protestov ni zdrav pojav v gospodarstvu. Nenehno naraščanje protestov jc prisililo ministrstvo za pravosodje, da jc pripravilo dva zakonska načrta, ki v celoti potrjujeta obstoječo menično zakonodajo, hkrati pa predvidevata povečanje števila oseb, ki so pooblaščene dvigati proteste. Kaže, da bo s temi zakonskimi načrti reorganiziran tudi postopek meničnega protestiranja. Že v začetku letošnjega leta je bi! izdan zakon, po ka terem trgovinske zbornice objavljajo sezname protestiranih menic. To je bilo prej prepuščeno zasebni pobudi, ki pa ni vedno zadovoljevala. Lat. ITALIJA-JUGOSLAVIJI ITALIJA NUDI Mirise i esence za iikere - traži zastup nika: Stabiiimenti Joseph Gazan, Ventirni' giia, Corso Genova 174. Kišobrani: Ditta Angelo Ambrosini, Bari, Vi3 Abate Gimma 54-56. čaj: Banca commerciale italiana - S c ari bi commcrciali, Milano. Uredjaji sanitarni: Grioni S.p.A., Torino, Corso kegiri Margherita. Konvejeri, ostali uredjaj unutarnjri transporta: O.C.I.F.E.L., Torino, Corso Siracusa No. 11. Strojevi i uredjaji industrijski: SIGME, Mal nate, Via I. Maggio 17 bis Kemikalije, farmaceutski artikli, Ijeko vito bilje, kreda: Compagnia Italiana Commercio Estero, Genova, Via Palestro 16. Tkanine vunene (100%): Bozzalla e Lesna S.p.A., Congiola. Vuna za jastuke i stranjače: Augusto Scacciati, Prato, Via Id% Baccini 7. Roba vunena i poluvunena: »Continentale«, Prato. Svila i pamuk: S.A.C.T., Torino, Via Caboto 44. j Proizvodi od pluta: Sugherificio Italiano, Milano, Piazz* Meda 3. ' Ventili za kcmprimlrani plin, pumpe: Scipioni, Bologna, Via Pignattari L instaiaclje za automatsku pilotažu, rta gnetske navigacionc busole: Microtecnica, Trieste, Via Coroneo J i Dizalice, industrijski uredjaji razni: ] Officine Meccaniche Sacerdoti, Milano, Via Erneste Breda 120. Strojevi za obudare: Off. meccanica Bocca & Pagani, Vi- f gevano. Preše ekscentrične: s Atelicrs - Giuseppe Marcati, Legnnn« ' Kosačice i žetelice motorne: GRADE S.r.!., Torino, Via S. Frafl" cesco d’Assisi 31. ^ Strojevi za industriju biljnih pica: f M. DalFAstra, Parma, Via Gramsci- 1 No. 27. Teretnjaci i dijelovi, kuglični i valji«1 f sti ležajevi: " Albert Habib, Milano, Via Illirico i' £ Brvo egzotično: Compadfia, Trieste, Via Mazzini 15- 0 ITALIJA TRAŽI Jaja svježa: [ VVaespi Karl, Ventimiglia - Poverili0, -Strada Nazionale 96. Slama sirkova: Konae pamučni, čarape: A. S. Navivalla, Milano, Hotel Regina, Via S. Margherita 16. Pulpe vodne: Banca d'America e dTtalia, Legnairi Via del Fulgidi 7 R. Brvo. gradjevno 1 gorivo: Impexport, Trieste, Via Cesare Batisti 23/1. i uDutit-cuauui musiraie per oamoin:, bi di costumi popolari: »Color«, Zagreb, Gajeva 25 Cppio ed alealoidi: »Alkaloid«, Skopje Calze di seta, di cotone e di lana: »Centrotekstil«, Beograd, Knez Milrii lova 1 Tcssuti di cotone e di fibre artificial' filo: »Mariborska tekstilna tovarna«, Mah bor Acciaio, ferro crudo: »Ferimport«, Zagreb. Preobražensl.a J Poliania, pšume, nova: »Perutnina«, Ptuj »Vajda-export«, Čakovec Film illustrati, cartoni animati: »Interpublik«, Zagreb, Meduličeva 2/a Lana pura, lavata: »Boris Kidrič«, industrija koža, Bito!3 Frutta, verdura, polpe di frutta, miel' conserve: »Croatia-Plod«, Osijek, Strossmaveb va 1/11 LA JUGOSLAVIA DOMANDA Colori anilina, prodottl chimlci e str3 mesiti da laboratorio: »Teko«, Zagreb, Nikole Tesle 141 Filo ed altro materiale da caccia e J1 pešca: »Zempolj«, Titograd Frutta del mezzogiomo ed aitri cori mestibiii: »Croatia Plod«, Osijek, Strossmayer° va l/II Articoli da chincaglieria e giocattolB »NAMA«, Zagreb, Iliča 4 Macchine ed apparecchi elettrici: »Elektrotehna«, Zagreb, Iliča 10 ŠTEVILO ZAPOSLENIH V ZAFIOP NI NEMČIJI. V tretjem tromesečju ri ga leta se je število zaposlenih delavcev in uradnikov v Zali. Nemčiji povečalo za 2J8.G00, in sicer 116.000 žensk in 103.000 moških, tako da znaša daori 18,6 milijona. V primeri s položajt1” septembra lanskega leta je število z3'. poslenih naraslo za 804.000, v priroel1 s septenibrom 195.7 pa 4.3 milijona. » ki &■ l> v »bi, la * >t ČILE — V VEČNEM GOSPODARSKEM KOLEBANJU Skoraj vse preteklo stoletje je bilo tekmovanje med liberalci in konservativci nekakšsn vodilni motiv političnega udejsvovanja čila. Zadnji predsednik tega nemirnega odbobja je bil diktator Jose Bel maceda, ki ga je 1. 1891. strmoglavila ljudska vstaja. Odsihdob preživlja dežela težko dobo nenehnega nihanja med ugodnim in kritičnem gospodarskim stanjem. Notranja blaginja in seveda tudi potek notranje politike sta odvisna od visokih ah nizkih cen solitra, bakra in drugih kovin na svetovnem trgu. Vlada si zato zelo prizadeva, da bi pospešila poljedelstvo in industrijo, ki naj bi uravnovesilo narodno gospodarstvo. Od leta 1920. si utira pot močno organizirani socializem. Arturo Alessandrl in sedanji predsednik Carlos Ibanez Oibanjes) sta najvplivnejši osebnosti zadnjih 25 let. Posebna prednost čila je močna vojaška in mornariška tradicija (»južnoameriški Prusi«) in pa, da se vojaštvo navadno ne vtika v politiko. Med zanimivim dogodki iz čilske zgodovine naj omenim sledeče: 1. Mimi sporazum v kočljivem vprašanju južnih meja z Argentino. Obe državi sta se le težko izognili vojni. V spomin na pomiritev sta skupno postavili v visokih Andih na glavnem prelazu spomenik Kristusu Odrešeniku (El Cristo de los A?:desj, ki je menda najvišji spomenik na svetu. 2. Zmagovito vojno proti pi.ruanski-bolivijski koaliciji (1830). 3. Ekspedicijo proti francoskemu pustolovcu Orellu Antoniu I. (de Tounčins), ki se je med bojevitimi in svobodoljubnimi Aravkanci dal proglasiti za kralja. 4. Zgradba prve čezandske železnice, ki je s tehničnega vidika prava mojstrovina. BRAZILIJA — V BOJU ZA ENOTNOST DRŽAVE Brazilija, tretja največja država na svetu, katere površino prekašajo samo Sovjetska Zveza in Kanada, se je kljub separatističnim težnjam, ki še danes ogrožajo njen obstoj, ohranila kot enotna država. Popolna neodvisnost Brazilije se začenja s tako imenovanim »O grito de Vpiranga« (Krik iz Vpiranije). Pod prvim cesarjem (Pedro I.) je država bila v stalni nevarnosti, da se razcepi. Republikanske in separatistične stranke so bile zelo — ----------------------------------------------------^ --5 iSUZitii f f f “»“enmega jj bogastva močne. Položaj je bil tembolj obupen, ker je trgovina po proglasitvi neodvisnosti znatno propadla. Evropske države, zlasti Anglija, niso hotele priznati Brazilije, boječ se, da bi se s tem zamerile Portugalski. Izguba urugvajske province in še druge politične napake so primorale Pedra I., da se je odpovedal kroni v prid svojemu mladoletnemu sinu Pedru II. Dom Pedro II. Braganza — »Zgraditelj modernega Brazila« je pa bi! rojen za vladarja. Preprosta, iskrena in vendar dostojanstvena zunanjost, obširna in globoka izobrazba, širokogrudna in napredna miselnost so bile vrline, s katerimi si je pridobil splošno priznanje in priljubljsnost. Pod njegovim polstoletnim vladanjem je doživela Brazilija zelo srečno dobo svoje zgodovine in malo je bilo vladarjev na svetu, ki bi vtisnili dežali, nad katero so vladali, tako trajen pečat svoje osebnosti. Pod njegovim vodstvom so zgradili čez 10,000 km železniških prog m še več cest; zunanja trgovina se je dvignila od 60 milijonov dolarjev na 300 milijonov; sladkorno proizvodnjo, ki ni mogla konkurirati s proizvodnjo v angleških kolonijah, je nadomestil s kavo, z bombažem in kakavom. Posebno velikih zaslug si je pridobil na prosvetnem področju. Ukinil je uvažanje afriških sužnjev in privabil evropske izseljence. Tem je dovolil — edini v Ameriki, — da so se zbirali v strnjenih narodnostnih kolonijah. (Nemci, Poljaki, Švedi itd.). Osebno se je zanimal za priseljence z očetovsko skrbijo. V tej dobi se je priselilo čez milijon Evropejcev. Toda 'neusmiljeno kolo politike je slednjič strlo tudi poštenega brazilskega cesarja. Poostrili so se namreč boji med liberalci in kon- servativci; Pedro II. je skušal voditi neodvisno, srednjo politiko, a sčasoma ss je zameril enim in drugim. Liberalci so mu očitali neodločnost glede odprave suženjstva. In res: najbolj perečega socialnega vprašanja vprašanja dveh milijonov sužnjev se niti širokogrudni Dom Pedro ni upal dotakniti. Bal se je opozicije veleposestnikov (najmočnejšega sloja v Braziliji), ki so bili prepričani, da bi nagla odpra-\a suženjstva povzročila strahotno polomijo domačega kmetijstva. Vrhu tega si je cesar zadnja leta odtujil dva zelo vplivna sloja: duhovščino in oficirstvo. Prva mu je zamerila liberalno ravnanje in prijateljstvo s framasoni; drugi pa so godrnjali, ker jim je prepovedal udejstvovati se v politiki. Vse to je prišlo v prid republikancem, ki so bili že tako močni. Kriza jc dosegla višek leta 1888. Tisto leto se je cesar mudil na daljšem potovanju po Evropi. Tedaj je hčerka Izabela kot opolnomo-čena regentinja in morda s tajnim očetovim privolenjem podpisala odlok za takojšnjo osvoboditev vseh sužnjev. To je zelo pretreslo brazilsko in svetovno javnost. Ko se je Dom Pedro vrnil, je kmalu opazi! da mu sedaj niti veleposestniki niso več naklonjeni. Zvest svojemu načelu, »da se bo odpovedal prestolu, kakor hitro bi se ne mogel vzdržati brez orožja«, je to tudi storil. Tako je ogromna monarhija, brez večjih pretresov v javnoti postala zvezna republika (1889). Po odstopu Dom Pedra so se borili za nadvlado vojaški poveljniki, (Fonseca, Peixotc). To bi utegnilo postati za deželo usodno. K sreči je vojakom stopil na prste z vso težo svojega ugleda Rodrigues Alves — eden navečjih brazilskih predsednikov. Ta je začel dobo »civilne« politike (1902). Pod Alvesom je Rio de Janeiro postal eno najlepših jmtst vsega sv-ta. On je tudi zgradil železnico ob brzicah reke Ma da" or"1 ki"1 c«'0 tl’ ke"1 po’ Vprašanje kruha postaja pri nas ved-110 bolj kritično. Kje so časi, ko so v ^aših vaseh pekli kruh iz domače pše-?*ce, zmlet v domačih mlinih in ko so l^dli Tržačani prekrasne ščedenske »re-Jice« in hlebce. Domače pšenice ni več 1,1 zaradi tega ni več niti domačih mli-»ov, v Botaču, na sredi doline Glinščice, so zaprli pred kratkim zadnji mlin. k'ekoč jih je bilo tam pet in še drugi ^ bili nad Botačem in pod njim in jk*lje v Žavljah do Loga. Sedaj hodijo “otačevi po kruh po stezi, in kakšni stezi! — k trgovcem v Boljunec. Danes živimo v dobi bajeslovnega tehničnega napredka, ki je zajel tudi mline in pekarne. Namesto slikovitih do-n>ačih mlinov imamo v tržaški novi Juki ogromen industrijski mlin Variola 1,1 peki so po zakonu primorani, da_ hoje stare poštene peči iz opeke zamenjajo z modernimi mehaničnimi, iz že-e*a. Na podlagi tega ogromnega tehničnega napredka moramo jesti neko Nponetno stvar, ki je le po obliki pobobna nekdanjemu kruhu. Če bomo šli lako naprej, ne vem, kam bomo po tej l^li prišli. Govoril sem s peki in jih prosil, da nti razložijo mučno vprašanje, zakaj je "anes kruh tako zanič in tako drag? Eden glavnih vzrokov je zadeva moke. Pri nas ima mlin Variola monopol. Kar nam ta pošlje, to moramo izpeči; ako bi bila med mlini konkurenca, bi seveda vsak mlin gledal na to, da ima čim boljše blago in čim nižje cene. Tako dobimo včasih moko, ki nas ne zadovoljuje. Kaj pa amerikanska moka, sem ga vprašal? Da, mi je odgovoril, zelo lepa, fina in bela je, toda prazna, redilnih snovi nima skoraj nič. V njej je zmleta samo bela sredina pšeničnega zrna, hrana je največ okoli sredine, ob robu zrna. Zato je po okusu najboljši in najbolj zdrav in redilen tako imenovani integralni kruh. Tega pečemo iz moke, zmlete iz celih zrn z otrobi vred. Toda ljudje, posebno ženske, hočejo imeti belega, ali vsaj približno belega, češ da je oni bolj za kmete in sploh druge ljudi, in ... zdravniki morajo tudi živeti. Kakor da bi slaba moka še ne zadostovala za peko slabega kruha, je bil za to potreben še primeren zakon, da bo pokvara popolna. Ta zakon določa, da se delo v pekarnah ne sme pričeti pred četrto uro zjutraj. Vsi peki tožijo, da je ta uredba škodljiva, ker nima testo dovolj časa, da vstane. Zato mu morajo dati preveč kvasa, kar škodljivo vpliva na dobroto kruha. Ta zakon je zelo strog; mojster mora plačati 7.000 lir globe za vsakega delavca, ki ga oblast zasači pred četrto uro zjutraj v pekarni. Premog, ki ga morajo peki plačati danes po 2.000 lir stot, je predrag; porabijo ga 80 do 90 kg za kruh, ki ga izpečejo iz treh stotov moke, kar je približno dnevna količina za večino pekarn. Tudi zakon, ki določa maksimum vlage v kruhu in ki je bil na mestu med vojno, ker je bil naperjen proti črnoborzni špekulaciji z moko, danes ne ustreza več sedanjim razmeram. Danes morajo namreč peki ugoditi zahtevam svojih odjemalcev, ki niso vsi zadovoljni z dobro pečenim kruhom. Minimalna globa za kruh, ki ima več vode v sebi, kot določa zadevni zakon, je 50.000 lir, maksimalna pa 300.000 lir. Prodaja lastne proizvodnje v pekarnah nazaduie zaradi velike konkurence, ki jo delajo domačim pekom industrijska podjetja Motta, Alemagna in druva. Toliko za danes. Ker pa je vprašanje kruha za splošnost velike važnosti, se bomo pozneje še enkrat k temu povrnili s posebnim pogledom na sedanji gospodarski položaj pekovskih delavcev in mojstrov. -od- Drago Godina MM OBNOVITI PIRAN Naši dpi iiaj id se učili hi siijo-iiivaščine Letošnja reforma šolskih učnih načrtov za slovenske šole na Tržaškem in Goriškem ima predvsem dve veliki pomanjkljivosti, ki jih bo treba čimprej odstraniti. To sta omejitev učnih ur in sprememba učne snovi pri literarnih predmetih. Skrčenje učnih ur je zadelo slovenski jezik, italijanščino, tuje jezike ter zgodovino in zemljepis. Na strokovnih šolah je skrčenje občutno pri matematiki, nekoliko manj pri risanju, prirodoslovnih vedah in petju. Ne mislimo razpravljati o vsem tem, ker sodijo podrobne razprave o šolskih vprašanjih v strokovne pedagoške časopise. Želimo spregovoriti nekaj besed glede učenja tujih jezikov. Na nižji gimnaziji je bila odpravljena angleščina, kar gotovo ni v korist mladini, ki s to šolo zaključi svoje šolanje, kakor tudi ne dijakom, ki po tej šoli nadaljujejo učenje na višjih srednjih šolah. Na višji gimnaziji je poslala letos angleščina neobvezen predmet. Drugo zlo, ki ga bo treba odpraviti, če se bo »eksperiment« novih učnih načrtov obdržal. Na Trgovski akademiji, ki postaja iz leta v leto naš najvažnejši višji strokovni zavod je bila vpeljana novost obveznega učenja enega izmed štirih naslednjih jezikov: angleščina, nemščina, francoščina in španščina. Konkretno, dijaki so izbrali enega izmed prvih dveh. Približno polovica dijakov o-biskuje nemščino druga polovica pa angleščino. Učenje tujega jezika se začne v il. razredu in ne več v I. ter traja po tri ure tedensko namesto dosedanjih štirih ur. Ta sprememba je vzbudila pri dijakih veliko nezadovoljstvo. Starši protestirajo in želijo oba jezika, kot je bilo po starem. Mladina trdi, da se bo učila, ker jo dva jezika ne preobremenjujeta. Ta želja naše mladine je povsem na mestu in hvalevredna. Saj pravi naš pregovor: kolikor jezikov znaš, toliko mož veljaš. Slovenci smo majhen narod, ki mora znati več jezikov, ako se hoče uveljaviti pred drugimi. Poleg tega je znana naša prirojena nadarjenost za tuje jezike. Kdor je pripravljal novi učni načrt, in menda dobro pozna Slovence, zakaj ni namesto španščine uvedel srbohrvaščine, ki nam je bližja in bolj potrebna? Odnosi med Italijo in Jugoslavijo so se v zadnjih letih izboljšali in se še vidno zboljšujejo. Med Italijo in Jugoslavijo je bila podpisana vrsta trgovinskih, plačilnih, pomorskih in drugih sporazumov. Gospodarski stiki med obema državama zahtevajo, da čim več ljudi na naši strani pozna srbohrvaščino, posebno pa absolventi trgovske akademije, ki gredo v službe v razna trgovska, bančna in druga podjetja. V Milanu se tega dobro zavedajo, manj v Trstu, četudi srno v domačem časopisju že brali oglase, v katerih se razna pisarniška in druga mesta ponujajo močem z znanjem srbohrvaščine. Vse to govori v prid, da bi se na trgovski akademiji morala poučevati tudi srbohrvaščina in to vsaj zadnji dve leti. Dijaki in starši so za to, učnih moči za srbohrvaščino ne manjka in potreba po ljudeh z znanjem srbohrvaščine je vedno večja. Iz teli razlogov naj pristojna šolska oblast ukrene vse potrebno, da bi se že letos vpeljala, četudi neobvezno srbohrvaščina. V prihodnjem šolskem letu pa naj bi uvedli obvezen pouk srbohrvaščine na Trgovski akademiji v Trstu. OCE Pisec ima na Trgovski akademiji sina, pa je razumljivo, da mu je ta šola bolj pri srcu. Vsekakor zasluži ta šola kot naša glavna strokovna šola na Tržaškem vso pozornost. Misluno pa, da bi bilo treba vprašanje uvedbe pouka srbohrvaščine proučiti še s širšega vidika. Zakaj ne bi dijakov tudi drugih srednjih šol uvajali vsaj v višjih razredih v eitanje srbohrvaškega leposlovja. Zakaj bi ne uvedli tudi pouka cirilice, ki jo uporablja več kakor polovica prebivalcev sosedne države? (Pripomba uredništva). »GALEB« št. 1, letnik III. Tudi ta številka se odlikuje po pestri vsebini in prikupnih ilustracijah. Ilustracije so prispevali Hlavaty, Grom, Bambič in Sonja Budal. Sestavke so poslali tudi sami učenci. Piran, novembra 1956. Od obalnih naselij, ki jih je pri izvedbi londonskega sporazuma o Svobodnem tržaškem ozemlju pridobila Slovenija, daje Piran s svojo čudovito silhueto, če ga gledamo z morske strani, s svojim starinskim mestnim obzidjem na hribu v ozadju in s svojo tipično domačnostjo malega romantičnega obmorskega mesta, ko zagledamo njegov pristan, brez dvoma najbolj prikupno sliko. Če pa pogledamo v notranjost mesta in zlasti v ozke vijugaste ulice med svetilnikom na obali in cerkvijo na hribu z beneškim stolpom, če vidimo tiste ozke, deloma že propadajoče starinske zgradbe, ki so za naše pojme nezdružljive s sodobnim urbanističnimi in sanitarno tehničnimi zahtevami, a tudi nemogoče z vidikov sodobne stanovanjske kulture, se navzlic vsej romantiki in velikemu spoštovanju zgodovinskih dejstev kmalu prepričamo, da so tu potrebne korenite iz-premembe. Obnovo Pirana olajšuje okolnost, da se je znaten del prebivalstva posiužil pravice opcije po določbah londonskega sporazuma ter se izselil. Ta delna odselitev prejšnjih Pirančanov ustvarja sicer tudi razne težkoče, toda obenem pomeni prelomnico v urbanističnem razvoju Pirana ;kajti mnogo tistih stanovanj, ki so jih optanti zapustili, je neuporabnih za naselitev novega prebivalstva. Iz tega nastajajo sicer ljudski oblasti z ene strani znatne težave, VZPOSTAVLJAJO SE ZVEZE MED TRSTOM IN BILŽNJIM VZHODOM Blokiranje Sueškega prekopa je hudo zadelo tržaško pomorstvo, zlasti pa tržaške brodarje, ki vzdržujejo zveze z Bližnjim vzhodom, kakor družba Sper-co in »Tržaški Llyod«, katerega ladje plovejo v Južno Afrika in na Daljni vzhod. Kakor poročamo na drugem me-[ stu, bo za odstranitev ovir v Sueškem prekopu potrebno več mesecev. Medtem se je vsaj odprla možnost prometa z lukami vzhodnega Sredozemskega morja in Aleksandrije. Ladje, ki vzdržujejo proge s pristanišči onkraj Sueškega prekopa, so prejele nalog naj plovejo okoli Južne Afrike. Druge, ki niso sposobne iz katerega koli vzroka za tatia dolgo plovbo, se vračajo v odpremne luke; nekatere italijanske ladje odlagajo blago predvsem v neapeljskem pristanišču. Nai/otlila ladjam „Jugt)lmije“ Zaostritev mednarodnega položaja v zvezi z oboroženim spopadom v Egiptu jc povzročila vrsto težav ladjam vseh držav, ki so zainteresirane za to tržišče. Blokiranje Sueškega prekopa je hudo prizadelo evropsko pomorstvo, ker je ladjevje, ki plove na progah proti Srednjemu in Daljnemu vzhodu, Avstraliji in Oceaniji zdaj primorano pluli okoli Afrike; s tem se potovanje podaljša za okoli 5.700 milj. Jugoslovanska linijska plovba z Reke, ki vzdržuje redne proge na Srednji vzhod do Rangoona in Daljni vzhod do Hongkonga, je zaradi novega položaja usmerila ladje okoli rta Dobre nade. Ladja »Avala«, ki se je vračala s Srednjega vzhoda in zaradi blokiranja Sueškega prekopa obtičala v Rdečem morju, je prejela nalog, naj se vrne v Jadran okoli Afrike. Dokler bo prekop zaprt, bodo ladje Jugolinije plule okoli Afrike. Prva naslednja ladja namenjena na Daljni vzhod je »Črna Gora«, ki bo 27. novembra vkrcala v Trstu okoli 1501 ton tovora za pristanišča Karači, Bombaj, Kolombo, Madras, Rangoon, Singapur, Džakarta, Hongkong in Wham-poa. Zaradi plovbe okoli Afrike so morale plovne družbe povišati prevoznino za 15% za prevoz blaga v obeh smereh. Omenjeni dogodki so v začetku pre-vrgli proge, na katerih so ladje na poli iz Jadrana obvezno pristajale v Aleksandriji in Port Saldu, kakor tudi v Bejrutu in Latakiji. Vse plovne družbe so morale zadržati svoje ladje, dokler se ne pojasni razvoj dogodkov. Zaradi tega je Jugolinija začasno poslala svoje z diuge strani pa te okolnosti silijo k ukrepom, ki naj po možnosti sanirajo nepovoljno stanje. Pri proučevanju tega vprašanja se bo piranski občinski odbor znašel pred izbere, ali naj izvrši rekonstrukcijo mesta s težnjo, da bi se arhitektonska fi-zionomija tega kraja ohranila, ali pa z namenom, da se naselje glede na svojo izredno gosto zazidavo znatno iz premeni, v skladu z zahtevami sodobnih urbanističnih načel. Vsekakor bo moral upoštevati dejstvo, da so sedanje sanitarno tehnične razmere v nekaterih predelih Pirana skrajno slabe in da podpirajo nastajanje in širjenje nalezljivih bolezni. S tega vidika bi bila zahteva utemeljena, da se čim več starih zgradb postopoma poruši. Z druge strani je pa razumljiva tudi težnja, da se arhitektonska, fizionomija celotnega mesta po možnosti ohrani. Važnost problema presega brez dvoma pristojnost samih lokalnih činite-Ijev, a' tudi finančna stran ustvarja za občino in tudi za ves koprski okraj pretežko obremenitev. Zato je razumljivo ,da bo morala pri reševanju tega problema sodelovati tudi L. R. Slovenija in vsa država, Samo pristanišče za zdaj še ni predmet projektov daljnosežnega pomena. Potrebna sredstva za poglabljanje morskega dna v notranji luki krije iz zveznega proračuna pomorska oblast Severnega Jadrana s sedežem na Reki. Dr. O. ladje s proge proti Levantu v Črno morje, in sicer, za eno potovanje. Ker pa je bila odstranjena neposredna vojna nevarnost, je bil sprejet sklep, naj proga proti levantu še nadalje opravlja svojo redno službo kakor poprej. Za zdaj so napovedane naslednje ladje: »Sarajevo« v Trstu 27. novembra, bo vkrcala za Latakijo, Tripoli, Bejrut in Aleksandrijo. »Skopje« v Trstu 1. de cembra. »Titograd« v Trstu 6. decembra; ti ladji pristajata v istih pristaniščih kakor »Sarajevo«. Zaradi izrednega položaja in zgubljanja časa v pristaniščih so vse plovne družbe začasno povišale prevoznine za 25%. Pričakujejo, da se bo normaliziranje v Levantu še nadaljevalo, kar bo vsekakor prispevalo k zboljšanju plovbe iz Trsta proti Bližnjemu vzhodu. V. M. NAČRT ZA OBALNO PLOVBO V TRŽAŠKEM ZALIVU Ministrstvo za trgovinsko mornarico je obvestilo tržaškega župana o programu za plovbo v Tržaškem zalivu, ki ga vsebuje najnovejši zakonski načrt. Po tem predlogu bodo uvedli naslednje proge: 1. Trst - Gradež in obratno dvakrat na dan od 15. junija do 30 sept.; 2. Trst - Koper - Piran - Umag in obratno, petkrat na teden, enkrat na teden pa do Novigrada; 3. Trst- Koper - Piran - Pulj enkrat na teden; 4. Trst - Milje -Koper vsak dan in 5. Trst - Grljan - Se-sljan vsak dan od 1. julija do 31. avgusta. Na teh progah bodo vozile 3 ladje, in sicer ena 450-tonska in dve 250-tonski. Proge bodo dodelili na javni dražbi po 1. januarju 1957; doslej sta vzdrževali proge v Tržaškem zalivu in zveze z Istro tržaški družbi »Istria -Trieste« in »Libertas«, poleg ladij Ja-drolinije. NOVE LADJE, V tržaški ladjedelnici GRDA so splovili minolovca »Palma« ki so ga zgradili za italijansko mornarico v okviru naročil NATO. Istočasno so izročili ladji »Ebano« in »Bambu«, ki sta bili prav tako zgrajeni za italijansko vojaško mornarico. POVIŠANJE BRODARIN ZA ŽELEZNI:. IZDELKE NAMENJENE V PER ZIJSKI ZALIV. Iz Hamburga poročajo, da je »Associated Continental Pcrsian Gulf Lines« sklenila povišati od 1. januarja prihodnjega leta brodarino za prevoz železnih izdelkov, ki so namenjeni v Perzijski zaliv. POVIŠANJE BRODARIN. Ameriški brodarji so povišali brodarine za prevoz v pristanišča vzhodno od Sueškega prekopa za 20% počenši s 1. januarjem 1957. Težave siov. šolnikov »SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE« V TRSTU je imel preteklo nedeljo svoj redni občni zbor, kateremu so prisostvovali tudi nekateri šolniki iz Gorice. Na zborovanju so razpravljali zlasti o uzakonitvi slovenskih šol, o ureditvi pravnega in gmotnega položaja šolnikov, o končnem izplačilu šestkratne mesečne izredne doklade, ki so jo iitaiiijansiki šolniki prejeli že pred 13 meseci. Zahtevali so tudi ureditev položaja slug in tajnic, ki jih je prevzela občina oziroma pokrajina. Tem naj bi se priznala izredna, doklada ali pa odpravnina v smislu sklepa anglo-ame-niške vojaške uprave. V glavnem je ostal odbor neizpremenjen. ZAPOSTAVLJANJE NAŠIH ŠOLNIKOV. Vsako leto ob začetku šolskega leta morajo slovenski profesorji na srednjih šolah čakati po več dni na prvo plačo. Res, da je to prišlo že v navado, toda letos je bilo to čakanje vendar predolgo; saj niso prejeli nekateri profesorji plače do polovice meseca. Zadeva je toliko bolj čudna, ker se to ne dogaja na italijanskih šolah. Še v drugi zadevi so bili slovenski profesorji zapostavljeni. Anglo-ameriška vojaška uprava je v blagajni pustila denar za izplačilo odpravnin slovenskim šolnikom, preden se je poslovila. Nova u-prava ni hotela izplačati teh odpravnin, pač pa je obljubila, da bo izplačala namesto tega 6-kratno mesečno izredno doklado (emergenco). Ta doklada je znašala 4-5.000 lir mesečno. Slovenski šolniki še vedno čakajo zaman na izplačilo te izredne doklade, ki naj bi nadomestila odpravnino. Zanimivo je, da je bila ta izplačana italijanskim šolnikom. \A^AA/A/VWWW'AV^MAA/VWWW'AA/A/VVN/WW'/AVv'W »Gospodarski adresar LRS«, je izdalo uredništvo »Nove proizvodnje« v Ljubljani (Trubarjeva 15, poštni predal 407). Stane 4.500 dinarjev. Uredništvo jc pazljivo sledilo naglemu razvoju go spodarstva v Sloveniji in sproti dopolnjevalo adresar v skladu s temi spremembami. Upoštevalo je vse izpremerr-be v bankarstvu in hranilnem prometu ter pri drugih gospodarskih organizacijah v Sloveniji. V bodoče bo uredništvo na zahtevo in po naročilu prizadetih v organizaciji objavljalo vse spremembe v vsakoletnih izdajah »Gospodarskega koledarja«, in sicer kot prilogo, tako da jih bodo naročniki lahko vdevah v »Gospodarski adresar LRS«. POPULARNI ČASOPIS ZA »PERA-DARSTVO I SITNO STOČARSTVO«, Zaoreb (Šenoina ul. 30) prinaša v zadnji številki več zanimivih člankov o rc ji perutnine in domačih zajcev, poleg tega tudi članek o pripravi čebel za zi-movanje. »POMORSTVO«, poučno zabavni časopis za propagandu mora i unapredje-njc pomorske privrede - (Reka) je izšlo ob 10-lctnici svojega obstanka v povečani izdaji, ki prinaša izčrpne podatke o razvoju jugoslovanskega pomorstva. Na strani 405 so tudi navedene razdalje prog skozi Sueški prekop in okoli Južne Afrike. Časopis je opremljen z usfraznimi slikami iz domačega in tujega pomorstva. »GOSPODARSTVO44 izhaja vsak drugi pe ek. — UREDiNI-STVO in UPRAVA: Trst, Uhca Geppa 9i tel. 38-933. — CENA: posamezna številka lir 30, za Jugoslavijo din 15. — NAROČNINA: le na 70J lir, pol etna 400 lir. Pošt. ček. račun »Gospoda stvo < št. 11-9396; za Jugoslavijo letna 420 din, polletna 250 din; za ostalo inozemstvo 2 dolarja letno. Naroča se pri A D.I.T., DR2. ZALOZBA SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulca 3/1. tek. rač. p 1 Komunalni banki št.‘60 KB-1-2 1246. — CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stolp a 40 1 r za možem tvo 60 lir. Odgovorni urednik: dr. Lojre Berte Založnik: Založba »Gospodar iva« Tiskarna »Graplrs« v Trstu „VI$TA“. TRST, Ul. Carducci 15, tel. 29-656 B.igata izbira naočnikov, daljnogledov, šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala. Metin ko je Sueški prekop zaprl MA6AZZINI del C0RS0 Trieste - Corso Halla 1 (Angolo P. della Borsa) - Tel.: 29-04J Bogata izbira dežnih plaščev površnikov iop in hlač Oglejte si naše 3 r izložbe! 2a moške, ženske in otroke po najnižjih cenah ZANESLJIVA TRGOVINA PRIZNANO AVTOPREVOZNllKO PODJETJI LA GORIZIANA G0RIZIA - VIA DUCA D’AOSTA N. 88 - TEL. 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo ; „Gondrand“ TRST - TRIESTE, VIA CARDUCC110 Telefon: 37-157 Telegrami : GONDRAND - TRIESTE PODJETJE S POPOLNO USTREZAJOČO OPREMO ZA PREVOZ GOVEJE Žt VINE, KONJ, PERUTNINE, MESA IN J A JO Lastna obmejna postaja na Proseku (Gondrand Prosecco) s hlevi za počitek živih živali JRANS - TRIESTE" s. o r. i. TRIESTE-TRST V, Donota 3 - Tel. 38-827 31-906,95-880 UVAŽA: vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije IZVAŽA : vse proizvode FIATOVE avtomobilske industrije in rezervne dele. — Vse vrste gum tvornice CEAT in vse produkte najvažnejših italijanskih industrij. SPLOŠNA PLOVBA Sedež Piran Predmet poslovanja: pomorski prevozi dolge in oliuine plovbe. Centrala Piran — Telefon 57, 58 Komercialni oddelek: Ljubljana - Tel. 23=147 Telex: 03185 Brzojav: PLOVBA Piran oz. PLOVBA Ljubljana Golob Jvo prodaja in izVaža nado-^ mestne dele in pritikline GORICA - Tre E. VE A MIC is i zaattlomoblUi motorjeln Telefon 21-38 kolesa Zaloga prvovrstnih briških, vipavskih in domačih vin BRIC IVAN Gorica - Ul. Croce 4 Telefon pisarna 34-97 „ dom 20-70 GOSTILNA FIIIULAM REPENTABOR Domača kuhinja in pristna vina — Cene ugodne ! Za morohitna naročila in rezervacije, kličite telefonsko celico Repentabor I -SPMumo- SPEOICUSKA TVRDKA SPECIALIZIRANA V LESNI STROKI TRST - TRIESTE VIA ROMA ŠTEV. 17 TEL. 35 783 in 31-087 SCALG LEGNAM1 SERVOLA TEL. 9B-847 SCALG LEGNAMI- PROSECCO PONTEBBA VIA MAZZINI 48 TEL. 58 Poštni predal 184 Telegr.: SPABSPEDIT TRŽNI PREGLED TržašKi trgr KAVA TRST. Cene kave na mednarodnem trgu so visoke; prvič zaradi povišanja cen na viru proizvodnje, drugič zaradi velikega povpraševanja po kavi, pripravljeni na evropskih tržiščih ali pa vkrcani na viru proizvodnje. Zaloge kave v Evropi so precejšnje, toda tudi povpraševanje je veliko, ker se trgovci hočejo čimbolj založiti, preden bi se cene utegnile še zvišati zaradi neplov-nosti Sueškega prekopa. Brazilska kava boljše vrste se je podražila; slabše vrste so pa celo nekoliko popustile zaradi konkurence z indonezijsko kavo. Tudi srednjeameriška kava kvotira visoko. Italijanski prekupčevalci se zanimajo povečini za kavo, pripravljeno na evropskih tržiščih. Na tržaškem tranzitnem trgu so avstrijski uvozniki pasivni. Kvotacije kave so nestalne. V~3anašnjih razmerah je nemogoče navesti cene kave na viru proizvodnje, in sicer zaradi tega, ker se nekateri trgovci hočejo iznebiti nakopičenih zalog po konkurenčnih cenah. POPER TRST. Poper se je podražil na viru proizvodnje. Na tržaškem trgu so razmere negotove, zaradi pomanjkanja stikov z deželami, ki poper izvažajo. Povpraševanje po pripravljenem blagu je pičlo, ker vsi upajo, da se bodo razmere izboljšale. Kvotacije popra v evropskih pristaniščih, razen sredozemskih so naslednje: Saratvak Special 220 šilingov za cvvt cif že vkrcano blago; proti vkrcanju v novembru 197/6; proti vkrcanju v decembru 195; Saratvak beli 297/6 že vkrcano blago, proti vkrcanju v novem bru 268, proti vkrcanju v decembru pa 265. Italijanski trg Italijanski trg s kmetijskimi pridelki je v zadnjem tednu nekoliko oživel. To je pripisati v giavnem trenutnemu političnemu položaju po svetu. Trgo.ci se zalagajo z raznovrstnim blagom, ker se bojijo, da bodo cene poskočile. Iz istega vzroka pa proizvajalci ne ponu jajo preveč svojega blaga. Za mehko in trdo pšenico je večje zanimanje; cene so se zvišale skoraj na vseh tržiščih. Tudi po koruzi je precejšnje povpraševanje. Riž se dobro prodaja. Cene otrobov, ki so v zadnjih časih popustile so se zopet zvišale. Cene krme se drže visoko. Povpraševanje je vedno večje, ponudba pa pičla. Na trgu s klavno živino ni bilo bistvenih sprememb. Mirno je na trgu s prašiči. Največ zanimanja je za debele prašiče. Cene masla so se rahlo dvignile. Sir se dobro prodaja, cene so krepke. Olivno olje se je neznatno podražilo. Na vinskem trgu sta ponudba in povpraševanje precej uravnovešeni. Ustalilo se je padanje cen limon. Pomaranče In mandarini kvotirajo visoko. Cene mandeljnov so tudi visoke. ŽITARICE MANTOVA: Mehka pšenica fina7100 do 7200, dobra 6600-6700, navadna 6800 do 7000; koruza fina 5800-5900, dobra 5300-5500, navadna 4900-5100; oves 5100-5300; ječmen 6600-6700; pšenična moka tipa »00« 9300-10.000, tipa »0« 8400-8700, tipa »1« 8100-8400, tipa »2« 7300-7500; koruzna moka navadna 5100-5200, srednje vrste 6400-6500, fina 7000-7100; otrobi iz mehke pšenice 4900-5000. Neoluščeni riž: navaden 5400-5700; Pierrot 5500 5700; Balillone 5600-6000; Allorio 5300-5600; Ardizzone 5700-6000; R. Rossi 6200 6400; Maratelli 5800-6100; Rizzotto 6300-6900; Razza 77 6400-6600; R. B. 6600-7300; Arborio 6300-6600. Oluščeni riž: navaden 9600-9900, Pierrot 10.000-10.200; Balillone 10.400-10.600; Ardizzone 10.200-10.700; Maratelli 11.000-11.500; Rizzotto 12.200-12.500; Razza 77 12.500-12.900; R. B. 13.200-13.500; Arborio 12.900-13.500. ŽIVINA MANTOVA. Cene za kg žive teže: veli I. 290-320, II. 250-280, III. 150-170; krave I. 230-250, II. 180-220; junci I. 290 310, H. 270-290; biki 300-330; junice 280-300; teleta 50-70 kg 400-450, 70-90 kg 460-520, nad 90 kg 520-540. Živina za delo in za rejo; teleta 50-70 kg 500-560, 70-100 kg 520-560; vprežni voli 290-310; molzne krave 140-180.000 lir glava, navadne Ttrave 100-130.000 lir glava. MILAN. Prašički za rejo do 15 kg 410-440, 16-25 kg 410430, suhi prašiči 40-50 kg 330-360, 51-80 kg 340-370, 81-100 kg 340-360; debeli prašiči 100-120 kg 350, 120-150 kg 360; 150-180 kg 360. Zaklani prašiči fco klavnica, 100 kg 418 lir kg, 130 kg 418; 160 kg 420 lir kg. KRMA MANTOVA. Seno v razsutem stanju majske košnje 2700-2900, II. košnje 2600 do 2700, III. košnje 2500-2600; detelja I. košnje 2300-2500, II. košnje 2100-2200, pšenična slama stlačena 800-850 lir stot; specialna krma za molzne krave 5750-5850; specialna krma za prašičerejo 5800-5900; koruzne pogače 4900-5100. PERUTNINA IN JAJCA MILAN. Živi piščanci extra 730-740, I. 650-680, II. 550-620; živi inozemski piščanci 500-550; zaklani piščanci extra 950, I. 800-850, II. 700-780; inozemski zmrznjeni piščanci: madžarski 600-650, danski 600-650, jugoslovanski 450-550; žive kokoši 550-630; žive inozemske ko- koši 500-580; zaklane kokoši 750-830; inozemske kokoši zaklane v Italiji 750 do 780; inozemske zmrznjene kokoši 500-625; živi kopuni 750-800, zaklani kopuni 900-1000; žive pegatke 750-800, zaklane 900-1000; mladi golobčki zaklani 700 800, navadni golobi zaklani 850-950; žive pure 550-600, zaklane 750-850; živi purani 480-540; zaklani purani 700-800; žive race 400-500, zaklane 500-600; žive gosi 400440, zaklane 430-500; živi zajci s kožo 470-510, zaklani brez kože 400 do 600. Sveža jajca 4143, navadna 38,50 do 39,50; inozemska sveža jajca 26-36. MLEČNI IZDELKI CREMONA. Maslo L 840-870, II. 780-810, III. 760-780, IV. 750-770; Sbrinz svež 430460, 3 mes. star 540-580; Pro-volone svež 460-500, 3 mes. star 550-580; Grana svež 380-390, zimski proizv. 1955-5o 540-580, majski proizv. 1955 560-590, zimski proizv. 1954 590-620; Emmenthal svež 500-540, 3 mes. star 580-610; Italico svež 390410; Taleggio svež 350-360. OLJE FIRENZE. Olivno olje exlra do največ 1% kisline 850-870, do največ 1,50% kisi. 830-850, do največ 2,5051 830-850, do največ 2,50% kisi. 800-830, do največ 4% kisi. 750-800; dvakrat rafinirano tipa »A-< 670-690, tipa »B« 540-560; prvovrstno semensko olje 435440; olje iz zemeljskih lešnikov 450460. ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Suh česen 360400 lir kg; korenje 3042; embalirana cvetača 55-70; ohrovt 30-37; cikorija 3546; čebula 50-60; olupljene čebulice 100-140; žajbelj in rožmarin 250-300; svež fižol tipa Vi-gevano 100-140; koromač 35-80; solata endivija 65-85; krompir Binthje 3542; Majestic 34-36; paradižniki 70-120; peteršilj 75-90; repa 3440; navadna zelena 50-65; špinača 70-110; bučice 80-160; buče 3540. Povsem razumljivo, da je bilo gibanje cen zlasti strateškega blaga na mednarodnih trgih pod vplivom zadnjih mednarodnih dogodkov. Nova napetost med Sovjetsko zvezo in zahodnimi državami kakor tudi samo blokiranje Sueškega prekopa sta vznemirila mednarodne trge. Tudi izvolitev Eisenho-werja za predsednika ZDA za dobo no vili štirih let je vplivala na trg, tako n. pr. na dvig cene pšenici. Vsi ti do-/odki so izzvali močno nihanje cei. vendar so se borze že precej um:rile, odkar so prenehali boji v Egiptu. ŽITARICE V Chicagu je cena pšenici v tednu do 9. novembra napredovala od 233 3/4 na 238 1/4 stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v decembru. Napredovala je tudi cena koruze, in sicer od 137 1/2 na 139 3/4 stotinke dolarja za bušel. Skok cene žitaricam pripisujejo izvolitvi Eisenhoivcrja za predsednika Združenih ameriških držav, ker bo ameriška vlada tudi v bodoče ohranila sedanji sistem vzdrževanja cene s podporami na višji ravni. SLADKOR, KAVA, KAKAO Cena sladkorju se je nekoliko dvignila, in sicer v New Vorku od 3,25 na 3,30 stotinke dolarja za funt. Cene kavi precej nihajo. V New Vorku je cena (pogodba M) nekoliko nazadovala, in sicer od 72,75 na 72,45 stotinke dolarja za funt. Po podatkih iz angleškega izvora je svetovni izvoz kave od januarja do junija znašal 22,400.000 vreč (po 60 kg), lansko leto v istem času pa 16,400.000 vreč. Po istih obvestilih bo izvoz v vsem letošnjem letu dosegel vrhunsko raven 2,300.000 ton. Po cenit vah FAu je svetovna proizvodnja v sezoni 19?,:/56 dosegla 2,600.000 ton. ka-kao je v New Vorku napredoval od 24,45 na 24,85 stotinke dolarja za funt. VLAKNA Cena bombažu je v New Vorku v tednu do 9. novembra napredovala od 34,45 stotinke dolarja za funt na 34,60. Po cenitvah ameriškega ministrstva za kmetijstvo je namreč letošnji pridelek v ZDA slabši, kakor so se glasile prvotne cenitve. Letos naj bi ZDA pride-Ialel3,153.000 bal, medtem ko se je prejšnja cenitev glasila na 13.268.000 bal; lani je pridelek dosegel 14,721.000 bal. V Aleksandriji je bila borza zaprta. V Kostanj navaden 35-75; maroni 120-180; kaki 40-60; jabolka navadna mešana 2546; Delicious 50-130; Jonathan 85-125; hruške Clairgeau 70-90; Kaiser 125-160; navadne mešane hruške 46-60; belo grozdje 140-170; grozdje Regina 120-170; Isabella 3546; pomaranče navadne 80-90; limone 115-180; zemeljski lešniki praženi 250-270 ;smokve navadne 80 do 100; neolupljeni mandeljni 380400; lešniki 370-380; orehi Sorrento 280-300, navadni orehi 150-170; slive v zabojih 250-260; bosanske slive 70/80 340-360, 80/90 320-340; slive iz Kalifornije 20/30 550-560, 30/40 510-520; suho grozdje 200-300. PARADIŽNIKOVA MEZGA PARMA. Dvakrat koncentrirana para dižnikova mezga v sodih 180 lir kg, v škatlah 200 g 235 lir kg, v škatlah 500 g 200; v škatlah 1 kg 190, v škatlah 5 kg 170, v škatlah 10 165. Trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah 200 g 250; v škatlah 500 g 215, v škatlah 1 kg 205, v škatlah 5 kg 185, v škatlah 10 kg 180. KOŽE MILAN. Surove kože z repom: krave do 30 kg 220-230, nad 30 kg 230-235; junci do 30 kg 265-275, 3040 kg 240-245; voli 40-50 kg 220-230, nad 50 kg 210-230; biki nad 40 kg 160-170. Surove osoljene kože; teleta brez gla-'ve in parkljev do 4 kg 750-770, 3-6 kg 750-780, 6-8 kg 620-640; žrebeta od 12 kg 350-380; konji 210-230; mezgi 140-150; osli 100-110 ;ovni 500-530; jagnjeta z belim krznom 575-600; kozlički 26-31 kg 1700-1750, nad 31 kg 1750-1800; koze 820 do 870. — Suhe kože iz čezmorskih dežel : Cordova Sierra 340-350; Capetovvn 390400; Capetovvn osoljene 395-315; Ad dis Abeba 370-345; kože iz angleške Somalije 430-680. KONOPLJA FERRARA. Konoplja fina 57.000 hi stot, dobra 34.000; srednje vrste 29.000; navadna 20.000, slabše vrste 18.500. Liverpoolu je ameriški middling 1516 palcev napredoval od 25,80 na 26 penija za funt; egiptovski bombaž je stal 60. Volna je v New Vorku napredovala od 150 na 153 stotinke dolarja za funt. V Londonu česana vrsta 64’s B 128 1/4 penija za funt (prejšnji teden 128 1/2) proti izročitvi v decembru. V Franciji (Roubaixu) je cena napredovala od 1315 na 1335 frankov za kg. KAVČUK V Ne'w Vorku je cena v tednu do 9. novembra poskočila od 34,30 na 34,90 stotinke dolarja za funt. V Londonu vrsta RSS od 28 3/8 na 29 1/8 penija za funt proti izročitvi v decembru. Mednarodna skupina za proučevanje kavčuka sporoča, da je v septembru svetovna proizvodnja naravnega kavčuka znašala 145.000 ton, potrošnja pa 150 tisoč ton. Od januarja do septembra tega leta je proizvodnja dosegla 1 milijon 345.000, potrošnja pa 1,392.000 ton. KOVINE Mednarodni dogodki so izzvali med barvastimi kovinami še največje nihanje pri ceni cina. V Londonu je včasih to nihanje znašalo kar 35 funtov šter-lingov pri toni. Končno se je cena u-stalila na nižji ravni ter je nazadovala od 862 1 2 na 845 funtov šterlingov za tono (1016 kg). V Nevv Vorku je cena v tednu do 9. novembra napredovala od 102 na 104,50 stotinke dolarja za f. Padec na londonski borzi je izzvalo premirje v Egiptu, ki ga v pariških finančnih krogih pripisujejo sovjetskemu ul-timatumu. Baker je v tednu do 9. novembra v New Vorku napredoval od 33,85 na 33,90 stotinke dolarja za funt. Aluminij je v New Vorku ostal nespremenjen pri 27,10 stotinke dolarja za lunt. Ameriška vlada bo prepustila zasebni industriji v prvem tromesečju 1957 400 milijonov funtov aluminija iz svojih strateških zalog; letos je izro-cila zasebni industriji 800 milijonov L Antimon Laredo neizpremenjen pri 33; lito železo pri 63,04 dolarja za tono, Buffalo pri 63 dol. za tono; napredovalo je staro železo, in sicer od 36,83 na 59,83 dolarja za tono. Barvaste kovine v Zahodni Nemčiji 10. novembra: svinec osnova Nevv Vork 148,14 DM za 100 kg, cink osnova East Saint Louis 125 DM za 100 kg in cin (99,9%) 963 DM za 100 kg. v V V/ MEDNARODNA TRZISCA CHICAGO Pšenica (stot. dol. za bušel).......... Koruza (stot. dol. za bušel)...............13S3/^ 17. 10. 231 ‘/s NEVV VORK Baker (stot. dol. za funt) _ Cin (stot. dol. za funt)...........................107 — Svinec (stot. dol. za funt)................... Cink (stot. dol. xa funt)............................. j3gQ Aluminij (stot. dol. za funt)...................... 27 10 Nikelj (stot. dol. za funt)........................ 64 50 Bombaž (stot. dol. za funt)........................ 33 93 Živo srebro dol. za steklenico..................... 257 — Kava (stot. dol. za funt Santos 2) ................ 6L25 LONDON Baker (f. štor. za d. tono) .......................281.— Cin (f. šter. za d. tono)................’ 813 — Cink (f. šter. za d. tono)............. 95‘/j Svinec (f. šter. za d. tono).......................llSVs SANTOS Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg) 37.— 11. 1. 2367, 138. Vi 36,— 114,- 15.80 13.50 27.10 64.50 34.45 257,— 61 50 2957» 885 100.7i 118.74 14 11 2387» KlBVi 36,- 109. 16 13.50 27.10 64.50 34 65 255.- 61.50 2857» 8527» 102 121,- 497.10 500,— 494,- VALUTE V MILANU 2. 11. 1956 13, 11. 1956 Min. Maks. Dinar (100) 72 73 72 73 Funt šterling 6820 6825 6825 7200 Napoleon 5200 5000 5000 5200 Dolar 624,50 627 50 624,50 627,50 Franc, frank (100) 125 156.- 152— 156 — Švicarski frank 145,50 146.75 145,50 146 75 Funt št. papir 1568 1595 1595 1610 Avstrijski šiling 21,50 22,50 21,50 22,50 Zlato 731 _ 731,50 731 746 BANKOVCI V CURIBU 13. 11. 1956 ZDA (1 dol.) 4,28 Anglija (1 f.št.) 10,90 Francija (100 fr.) j,07 Italija (100 lir) 0,66 Avstrija «00 *.) 15,20 Cehoslov. 10 Nemč. (100 DM) 100,25 Belgija (100 fr.) 8,58 Holand. (100 fi.) 110,40 Švedska (100 kr.) 79,73 Izrael (1 f.št.) j’40 Španija (100 pez.) sibO Argent (100 pez.) 13 Egipt (1 lit.) 9 VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU 13. 11. 1956 Južna železnica 1.050 Splošne zavarov. 19.500 Asslcuratrice 4.400 Klun. Adr. Sic. 5.620 Jerolimlč 9,000 »Istra-Trstt 570 »Lošinj« 12,500 Marttnollč 0,500 Premuda 21.900 Tripkovič 16.200 Openski tramvaj 3.200 Terni 280.— ILVA 490,- Zdr. jadr. ladjedel 335.— Ampelea 1,450 Arrigoni 1.000 14. 11 min. maks. 1.460 1050 1460 19.400 19400 19500 4,400 —.— —#— 5.950 —.— — 9.000 —.— t— 570 — —# 12.500 —.— — 6.500 21.900 — — 16.200 —.— 3.200 —.— , 280 - —.— 490,- —.— # 335,- —.— 1.450 . • 1 000 —. — &tm KMEČKE ZVEZE SEDEŽ; TRST - ULICA F A BI O • Zl ŠT. to I. r TELEFON Š T. dobivajo iz usedline piva, vin skega mošta (dreže) za kva^f nje (dviganje testa pd izdeF vanju kruha), pri čemur P'J’ strmo, da kvasnies delujejo ^ mo do neke meje, ker bi sic61 kvašenje šlo predaleč in bi ■' niih kmetovalcev iz vseh pre- testo skvarilo in razpadlo. ..... delov Slovenije, tudi ;z Koro- Vsa neizmerna množina pf; KMETIJSKE ŠOLE ške_ stnega vina in piva, ki se Pr; živinoreja ni važna gospo- vse korenine, ki rastejo iz Pred dnevi so na Grmu pri prezgodno ZIMSKO dela oziroma predeluje 111 darska panoga, ker nam daje žlahtne sorte ker se te razvija- NOV6m mestu proslavili 70-let- VREME. vsem svetu je delo vins^' meso in mleko temveč tudi za- jo na škodo korenin iz podla- nico Kmetijske šole, ki je vz- Xe dni je bll0 v Boonu na ali pivskih kipelnih glivic. # radi postranskih »proizvodov«, ge, katere rastejo slabo, gnijejo gojila tudi mnogo kmetijskih južnem Tirolskem že 4 stopi- pelne glivice se imenujejo Med temi je n. pr. gnoj, ki je in izumirajo, V takem primeru strokovnjakov na Primor .-.kem. ^jg p0(j ničlo, že v začetku no- ko, ker ob njih delovanju m dovolj tečno krmo. živini Pri tem velikem presnavlja- ™°lz,e prl, g'°kca’ ne drzi komo dajali nekaj vitaminske nju in prenavljanju sodeluje- stoodsiotno. če hočemo dose- krme (pese, repe) in tudi do- j0 v veliki meri takoimenova- či večjo proizvodnost, si mora- datke, močnih krmil. Močna ne glivice — kvasnice ali bak- preslart>et:l Pnmerfn krmila dodajamo navadno ob terije — baciike s sodelova- i>raVA- ?1^St0’ uri m0,lže' Skri>eti moramo, da njern raznih kislin, vode, to- ^ energijo, čistiti ga v hlevu ,ne bo prepiha; zato piote in svetlobnih in drugih r mo, da se ne zamaze, pa- bomo aadeiau s slamo vse od- žarkov. Beseda glivica prihaja zava^vatTpr-TrioTra^tako Večne odprtine' Ne smsmo 81 od besede gliva (goba) in po- ^ fier Pre'tiravat!i, te* mora bati meni gobica (srbohrvaški glji- ^ ^^bdU da b hlev zračen in v njemu se ne vica, gljiva), bakterija od sta- lev cist m zračen, da se v sme zadržeVati vlaga. Hlev naj rogrške besede bakterion, ki * zimskih dneh. pomen ima latinska beseda »bacillus«. Kvasmioa se je razvila iz besede kvas. Glivice kvasnice, bakterije in baciike so mikroskopična, to se pravi z drobnogiedom vidna telesca različnih oblik in je njih število neizmerno in nepojmljivo veliko v stvarstvu. Glivice ali bakterije se množijo silno na- £* U/SfižO i t g v * J mo, da je čistoča vir zdravja. Vsi ti pogoji vplivajo neposred" ZA SOCIALNO no na zdravje živali in na nji- ZAVAROVANJE KMETOV hovo proizvodnost. Med italijanskimi kmeti se Prvi pogoj za uspešno živino- je sporožilo močno gibanje za rejo je pravilna oskrba živali uvedbo starostne pokojnine in in odbira takih osebkov, ki invalidnine, ki naj se pnzna-imajo vse lastnosti mlečnega ta tudi kmetom. To vprašanje tipa goveda. Sredstvo za ugo- je bilo sproženo na velikih tavljianje proizvodne sposobno- zborovanjih in je končno uspe Postrežemo Vam z najboljšim domačim in istrskim vinom in domačim pršutom sti živali je kontrolna molža, lo, v kolikor bo italijanski gl° s cepljenj-111 na dvoje, to Le, ta predstavlja orožje v roki parlament razpravljal o zadev-vsakega dobrega gospodarja, nem zakonskem načrtu. V Ita-Ce kdo pravi da njegova kra- liji, torej tudi na Goriškem, va daje 10 litrov mleka dnevno so že bile uvedene vzajemne ni s tem povedal še vsega. Ni- kmetijske bolniške blagajne, 'ti to, da izračunamo letno pro- ki pomagajo kmetu in njego- i1 izvodnost živali, nam ne kori- vi družini v primeru bolezni, sti mnogo. Pogosto se namreč Ta zakon še ni bil raztegnjen zgodi, da sicer dobra krava (z na Tržaško ozemlje. Kmečka dobrimi .proizvodnimi sposob- zveza in Zveza majhnih pese- 1 se pravi iz ene glivice nastaneta dve, iz dveh štiri itd., pri ugodnih pogojih, to je, če je dovolj gmote ali snovi, toplote IMPEXPORT; PREVOZNA IN SPEDIC1JSKA TVRDKA nostimi) ni popolnoma izkori- stoikov sta se pri pristojnih ščena zaradi slabega ali neza- oblasteh že večkrat zavzeli, da destnaga krmljenja ali slabe bi e zadevni zakon razširil tu-nastamibe ali nečistoče. Kon- di na Tržaško ozem'je. trolna molža nam lahko parna- ODKUPNE CENE VINA ga le, če je tesno povezana z v SLOVENIJI vsemi ostalimi pogoji. Da nam Konec oktobra so podjetja podatki o kontrolni molži lah- odkupovala vino oziroma mošt ko služijo za sklepanje, s kak- po naslednjih cenah: v Brdih sno živino imamo opravka, jih 70 dinarjev za litsr, na Kopr-moramo tesno povezati s po- skem 75-80 din na Bizeljskem datki o krmnem obroku. Vede- 3, 5 .in 4 dan ea sladkorna ti moramo koliko hranljivih stopnjo, a na štajerskem od Giorgio Vitturelli snovi dobi posamezna žival v krmnem obroku, da lahko ugotovimo, kako jih izkoristi za mleko. Zato ne smemo tiste dni, ko merimo količino izmolzenega mleka, krmiti živali drugače kot običajno. Kontrolno molžo napravimo vsaj enkrat mesečno. V nekaterih državah izvajajo kontrolno molžo vsakih 14 dni. Pri tem opravilu tehtajo mleko (vsake krave posebej) in določajo tudi odstotek maščob v njemu. Na količino izmolžene-ga mleka vpliva poleg proizvodne sposobnosti tudi starost živali in čas brejosti. Krava, ki je v visoki brejosti, daje manj mleka kot sicer. Vse naše prizadevanje bi bilo zaman, če ne bi v skladu skrbeli tudi za izboljšanje krmljenja. Ce hočemo izboljšati svojo živinorejo moramo ubra ti dve poti, dn sicer; izboljšati črede s tem, da uvajamo v čredo le živali z visoko proizvodnjo in izboljšajmo krmo. Kontrolna molža je dala zavidljive uspehe, če hočemo postaviti našo živinorejo na zdrave temelje in hočemo doseči boljše uspehe, posnemajmo te napredne države! 4-7 din za sladkorno stopnjo. GORICA DL ALDieni, 17/A Telof. 5004/540A TRS T DL LAVATUID, 2 Telefon 24 091 TRST - ULICA Tel. 44-208 - Telegr. “i i, CESARE BATTISTI 23 IMPEXPORT - TR1ESTJ UVAŽA: IZVAZAi vsakovrsten les, drva za kurjavo, gradbeni material tekstil, kolonialno blago in raznovrstne stroje SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJI KMETOVALCI IN VRTNARJI. OBIŠČITE NAS! n Sedež v Trstu, Ulica Foscolo št 1 Podružnice: Trst. Ul. Flavia 23 Milje, Ul. Roma 1 IVudiinn Uam vse potrebščine za vinogradništvo, poljedelstvo in živinorejo! TRGOVINA KMETIJSKIH STROJEV IN ORODJA TRST STUDA VECC3IA PER ISTRIA TELEFON ST. Al* 176 Umetna gnojila - Krma za živino - Prvovrstna semena lastnega pridelka in inozemska - J rte, sadna drevesa, razne cvetlične sadike, vrtnice itd. - Poljedelski stroji in druge pczrebMine KMET IN VRTNAR sredi novembra Na njivi: Pohiteti moramo s setvijo ozimin posebno v nižjih predelih. Na Krasu lahko še počakamo do začetka decembra, vendar tudi tukaj ne smemo preveč odlašati, ker se sicer mlade rastline ne utegnejo pripraviti za prezimovanje. Kjer se običajno ustavlja voda in nastanejo mlakuže, bomo na pravili odvodne kanale, ker sicer posevki lahko pretepe veliko škodo in jih voda popolnoma zaduši. Za gnojenje uporabljamo taka gnojila, ki se razkrajajo 'počasi (hlevski gnoj, apneni dušik, superfosfate in kalijeve soli). V vinogradu: Lahko začnemo s saditvijo novih trt in z dosajanjem praznih mest. Začnemo z obrezovanjem in nadaljujemo z okopavanjem trte. Pri tem oravilu bomo obrezali JUGOLINIJA Poštni predal 379 RIJEKA Telegrami ; Telefoni JUGOLIMJA - RIJEKfl 20-51, 2B-52, 26-53 Teleprinter : JUOOLINE 02520 VZDRŽUJE REDNE BLaGOViVE IN POTNIŠKE PROGE z/Na jaDRaN ■ SEV. EVROPA vsakih 10 DNI SEV. AMERIKA vsakih 15 DNI BLIŽNJI VZHOD vsak teden DALJNI VZHOD vsak mesec GRČIJA in TURČIJA vsakih 15 DNI Zastopstvo v Trstu: “N 0 R D-A D R I A„ Agenzia Marittima di V. B0RT0LUZZ1 — Telegrami: ..NORD-ADRIA" Trieste - Tel.: 37-613,29-829 Uradi: TRST, Piazza Duca degli Abruzzi št.l Zmdha SILA JOŽEF uvoz izvoz 5» Vsakovrstni les za predelavo, rezan mehki in trdi les, jamski les in za kurjavo TRST Ulica F. Filzi št. tli r: ‘tli i, ^ki I ledje redno Prisi 23 - Telefon 37-00-1^11 A.Donaggio-Trieste USTANOVLJENA LETA 1912 IMPORT - EXPORT ZALOGA BLAGA ZA ŽENSKE IN MOŠKE OBLEKE IN PODLOGE RIM TRE N0PEMBRE 9 — TELEFON 24=863 TELEGRAMI: DONAGGIO CHIESAGRECI TRIESTE d. d. IMPORT - EiPORT Vseh vrst lesa, trdih goriv in jev za lesno industrijo stro- TRST - Sedež : ni. Cicei oue 8/II - Telefon: ni. Ciceronc 30214 - Scalo F. o e nami 06710 Rib anc Ivan uvoz IZVOZ VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV TRST - ULICA F. CRISPI 14 - TEL. 93-502 ULICA DELLE MILIZIE 19 - TEL. 96-510 n klad »soj ra: 1,76 Na ob tbil; t II '56 t ‘Istri ‘•Uja Pa Min taja lega ‘akti je goi “spoi lega Rja ‘ogc Sam fijsk Nn b tače rstu ‘dust tasta ži hn, >Voz ta raz brus 'speši talogt HogO' 'rskil 'm a i lolice Ce t, sa to Ki tis v Tr laška 'ed ti: 'Čilih st še ‘tale . taste , Tržaš avl z tajem, talans ta j “fak : 'tjno ,(‘Roi: Ni tadvid -«T0č to _ noi Ice lal olja. Iški Boig !Sa oi !eze, 5 tarske drž: