gmT' Pcsareegna številka stane 12 t. 38. Številka. Mapi bor, dno 19. sentombva ltl8. S2. Ifihilfe, "i. «m 1 ■j - s List ljudstvu v pouk m zabavo. Haaja vsii četrtek fa vetja 9 poštnino rttA m v Maribora s pošiljanjem na dom za celo let« 8K, pol leta 4 K ta aa četrt tata 2 K> — Nsre&thn za Ncni^o 8 K, ifi ¡sta ps njega, piaca na leto samo 7 K. — Naročnina se pošilja na: Upravništvo Z.ior bodi earn ■¿njim" dobivajo list bvei posebne csročniae. Oospodatja" v Maribosn. — &M m dopošUja 4e «Spovedi. — Posamezni listi stanejo 16 vin. — UrednJSfeat Koroško cesta štev. i — RetopM M se natego. — Oyrawlltwi naročnin«, karate ta reklamacije %a ?»«rate «s piačnje od enostopne pctitvntie t* enkrat 48 vin., sil kar je isto, 1 kvadrata! aen&oster ptestaa stane 30 vta. Za večkratne «gtasa primeren popaat V stane beseda 10 vin. — Inserati se sprejemajo de toda opehiae. — Neasprte retiamedjc m tiSäülL^i casta Stav. 3, sprtfMM „Mala Mirovna ponudba avstrijske vlade.- ,•« Na*> zunanji minister Burian je zopet pozval prijatelje in nasprotnike, naj odpošljejo vlade vojs -kujočih držav svoje zastopnike v kako nevtralno (nepristransko) državo, da se bodo zaupno in neobvez -no pomenili, pod katerimi pogoji bi se lahko sklenil mir. Od vseh prejšnjih mirovnih ponudb se razlikuje sedanja v tem, da ne vsebuje nikakih jasnih pogojev, ampak samo poživlja vlade prijateljskih in neprija -teljskih držav, naj pošljejo svoje zastopnike, ki se Bodo pomenkovali o načelih, na katerih naj se zgra-di svetovni mir. Ali bo imel ta poziv kak uspeh, pokaže nam bližnja bodočnost, V poučenih krogih sodijo, da so sicer predpogoji za mir nekoliko boljši, kakor so bili lanskega leta, da so pa vendar Še velike razlike med načeli, ki jih zastopajo na eni strani Nemčija in Avstro-Ogrska ter na drugi strani Wil -son in sovražne države. Na ta nasprotja opozarja tudi sedanja Buria -nova poslanica, ki pravi, naj se predložijo predlaganemu mirovnemu posvetovanju jasni mirovni načrti, po Katerih bi se izvedla od obeh straneh postavljena načela. Kakor je znano, je Wilson v svojem govoru od dne 4. julija t. 1. ponovil med drugim tudi nače -lo, da morajo postati vsi, tudi mali narodi prosti ter da jim mora biti dana prilika, da si svobodno uredijo svojo državo. Rekel je tudi, da se mora mir skleniti od naroda do naroda, ker le tak mir more biti trajen. Tn v imenu Nemčije je izjavil nemški podkan-oler pi. Payer, da ne bodo vlade same sklepale splošnega miru, ampak sporazumno s celokupnim ljud -stvom. Mirovna ponudba avstrijske vlade je gotovo v-zradostila vse, ki si želijo miru. Saj je krvava vojska zahtevala že itak dovolj žrtev. Kdor je še sedaj za nadaljevanje vojske, je prava hijena. In take ljudi najdemo ne samo pri naših sovražnikih, temveč tudi v naših krajih. Vsenemci so sprejeli mirovno ponudbo naše vlade z zasmehom in — ugovori. Le či-tajte vsenemške liste. n. pr. „Marburger Zeitung" , „Grazer Tagblatt" itd. Vsenemci so mnenja, da ne kaže se pogajati in posvetovati s sovražniki o miru, temveč, da je treba vojsko nadaljevati tako dolgo, da bo nemški meč zavladal nad celim svetom, na suhem 1n na morju. Niti nesreče nemške armade na francoskem bojišeu «e spametujejo teh vojnih hujskačev. Pri takem razpoloženju v nemškem taboru ni nobeno čudo, če sovražniki odgovarjajo na našo mi -rovno roslanico. da so tako dolgo nočejo pogajati ne z Nemčijo, ne z njenimi zaveznicami, dokler Nemčija ne bo popolnoma poražena. Tako zveni iz govorov sovražnih državnikov. Ker se nemška Hindenburgo-va armada še vedno umika pred fraucosko-angleško-ameriško premočjo, je sedi:j res malo upanja, da bi mirovni korak cesarja Karla imel kaj uspeha. Naš zunanji minister grof Burian je po naro -čilu cesarja Karla poslal tudi papeževemu poslaniku na Dunaju mirovno pismo, da isto izroči sv. Očetu kot neodvisnemu poglavarju katoliške cerkve. Mirovno pismo se glasi: „Po štirih letih nečuvene borbe in ogromnih žrtev še vedno ni konca vojne, ki opu -stoša Evropo. C. in kr. vlada, vselej prežeta duha spravljivosti, ki je bil izražen že v mirovnem pismu dne 12, decembra 1916,je sklenila, se obrniti na vse vojskujoče se države ter jih povabiti,^da se z zaupno in neobvezno izmenjavo mnenj ugladijo pota za mir, ki bi naj bil časten za vse. Ob tej priliki se c. < in kr. vlada zelo hvaležno spominja v srce segajoče-| ga poziva sv. Očeta v lanskem letu na vse vojsku -; joče se države z opominom, da. se naj išče sporazum-Ijenje za življenje v bratski slogi, V gotovem prepri-; čanju, da si sv. Oče želi-še tudi danes, da bi se tr-: pečemu človeštvu kmalu zopet vrnil blagoslov miru, . trdno upamo, da. bo dobrohotno spremljal naš korak ; in ga podpiral s svojim velikim, od celega sveta rri-! znanim uplivom. Prosim Vašo «kscslenco, da blago-] volite sv. Očetu izročiti priloženo besedilo mirovne -! ga pisma." Glasovi o mirovni ponudbi našega cesarja. Čeprav sedaj, ko pišemo te vrste, nimamo po -polnega pregleda, kako so sovražne države sprejele mirovno ponudbo našega cesarja, vendar napravlja-jo brzojavke iz Anglije in Francije utis, da naši sovražniki mirovne ponudbe našega cesarja ne bodo mogli enostavno zamolčati, ampak da bodo odgovorili na njo. Naravnost odklanjajoče stališče zavzema večina italijanskih listov, ki se jezijo, da je naš tesar o svojem koraku obvestil tudi sv. Očeta. Nekateri italijanski listi imenujejo ta korak našega cesarja kar naravnost „zlobnost iz Dunaja." V popolnem nasprot- ju z italijanskim časopisjem so londonski listi, ki so mnenja, da bodo četverosporazumove države nazna-nile narodom Nemčije, Avstrije, Bolgarije in Turčije okoliščine, t- od katerimi bi bil mogoč svetovni mir. Tako n. pr. piše ugledni angleški list „Manchester Guardian": „Vsak, kdor stori resen korak, da se napravi konec klanju, zasluži nekaj boljšega nego za -sramovanje. Gorostasno bi bilo, ako bi kdo zasramo-val avstrijsko ponudbo, kakor se je poprej dogajalo s sličnimi predlogi. Ako bi pa ne prišlo do sestanka* bi to utegnilo škodovati vsem tozadevnim nadaljnim poskusom. Zavezniki torej lahko vprašajo osrednje velesile., ako bi bila zbližanja mogoča in sicer tona podlagi predlogov, kakor sta jih stavila Wilson in Lojd Džorž. Zavezniki tudi morajo upoštevati zmerno vsebino avstrijskih predlogov in Avstrija naj ve, da nihče ne namerava Avstrije razkosati." Torej že bližnja bodočnost utegne pokazati, ali bo imel korak našega cesarja zaželjeni uspeh ali ne, D&vek na vino. Slovenski poslanci v boju proti vinskemu davku. igl Finančni odsek državnega zbora je sprejel po večdnevni razpravi vinski davek. Jugoslovanski, in posebno slovenski poslanci so krepko branili koristi vinogradnikov in so se z vsemi silami protivili vinskemu davku. Pomagali so jim Celii in Poljaki, da-siravno le-ti nimajo vinogradnikov. Pokazati so ho -teli naši severni bratje, da so tudi v gospodarskih vprašanjih popolnoma na naši strani. Naši jugoslov. vinogradniki jim bodo za podporo, ki so izkazali nar šim j)OSlancem, vedno hvaležni. S posebnim povdar-kom pa moramo pribiti, da so nemški poslanci glasovali za vinski davek. Ornig in Schmiderer, Girstmayr in drugi posilinemški velja -ki, ki se kar cedijo same „naklonjenosti" za vinogradnike in ki so nedavno hodili tožarit Slovence na Du-nai, so se sedaj poskrili v svoje brloge. Nobenega ni bilo, da bi opozoril nemške poslance na nevarnost a ki preti vinogradnikom. Nemčurjem se ne zdi vredno, da bi se pobrigali za tako „malenkost." Sicer pa vemo itak, zakaj Nemci in nemcurji ne nastopajo proti vinskemu davku. Mislijo si: Mi smo se itak oboga -teli pri vinski kupčiji, ubogi Slovenci pa naj le plačujejo visok davek LISTE K* Vojaški novinec. Belgijska povest. Ji&urik: -Kensjans; preložil za „Slov. Gospo-3sri*" Aic a. ^Dalje.) „Katriea, kje pa jemlješ besede?" vzklikne druga vdova. „Kot nož me režejo v srce. A lepo je pa vendari" „Cista resnica je to", pravi Janezova mati. — „Naj ve, koliko sem prestala. — Le dalje čitaj, Katrica; ne morem se načuditi, da. znaš tako pisati, kaj takega bi si ne bila misiila. Tvoje roke so res pre -dobre, da bi molzle krave in obdelovale polje; Bog fe tako pripusti." Vesela zaradi te hvale, pravi dekle ponosno se smehljajoč: „Tako je. To vam povem, najboljši mi ne bode kos v pisanju. Zdaj sem še le prav začela. Le poslušajte, ni Še vse: „Janez, ko bi ti vedel, bi nam kmalu kaj sporočil." „Detelja je slaba,^ ker je pozebla. Turška detelja pa se ti kar smeja", ako jo pogledaš; mehk i 'e kot maslo. Rž ^e malo trpela zaradi suše, vendar nas je dobri Bog blagoslovil z lepo ajdo in obilnim krompirjem. — In Sampjeter se je oženil z dekle -tom iz Pulverboša, ki je škilasti, pa bo dosti pri -nesla k hiši. — Janez Suš, mesar, je padel s strehe staremu kovaču na hrbet, in kovač je pri kon-•u, revež." Deklica umolkne. „Ali je to vse?" vpraša mati. „Ali mu ne boš naznanila, da je krava storila?" „Pa res, to sera pozabila . . . Glejte, je že zapisano:" , v „Naša Seka je imela telička; vse je šlo dobro, tele pa smo prodali." „O naših zajcih pa ne boš nič povedala, Katri-ca?" vpraša ded. Deklica napiše in čita: „Ded je naredil v hlevu oddelek za zajce in debeli so kot jazbeci; a največji samec mora ostati živ, dokler se ti ne vrneš, Janez, potem bomo Skupaj imeli pojedino." Vsi se prisrčno zasmejejo; deček, ki je videl vse vesele in ga je samega razveselila beseda „pojedina", ploskne z rokama. — Po nesreči pa njegova roka čašČico za kavo zadene tako močno, da se je zavalila po mizi in se je črnilo kot črna reka izlila čez pismo. Smeh je izginil z obrazov; osupli so se spogledali. Pavelček, ki se je bal udarcev, pa je že naprej tulil in vpil, da jo letelo skozi ušesa. Dolgo časa so otroka obsipali z očitanji in tarnali nad nesrečo, nazadnje pa so vprašali vsivprek: „Kaj pa bo zdaj?" „Le tiho", pravi Katrica odločno, „nesreča ni taJo huda. Saj sem hotela pismo prepisati še enkrat, ker prvikrat ni šlo gladko, črke m bile prevelike in pisava kriva. Zdaj bom naredila že boljše, to se u-i-am. Hitro po'dem v vas po papir in črnilo in tudi , ero si moram dati še enkrat urezati. ker je postalo i remehko." „Torej pojdi hitro", je bil odgovor. „Tu imaš petFra kovski tolar za tele. Zmenjaj ga pri cerkovniku, ker našemu ubogemu Janezu moramo poslati tu-a. Kai denarja. — Pavelček, ven ia hiše, ti pa pridi še pred večerom, ako moreš." Kntrica je odhitela skozi vrata in z zadovolj -nim smeliliaiem na obrazu proti vasi. S sladkim veseljem ji je navdajala srce zmaga, ki jo je dobila , prepričanje, da odslej lahko piše Janezu in predvsem nekak ponos na njeno znanost. Pri lipi na razpotju opazi pismonošo, ki jo od-dalefl prihajal proti njej. To jo jo nagnilo, da se je ustavila in da ji je srce pričelo močno biti; ker je ta pot držala samo proti kočam, na pustinjo in v gozdj ni dvomila, da sel prinaša poročilo od Janeza. In res; ko se približa, vzame iz žepa pismo in pravi, smtjoS se: „Katrica, tu imam nekaj za-te, prišlo je iz Ven-loja, a stane 35 centimov." „35 centimov?" mrmra Katrica, tresoč se vzar me pismo in sanjavo strmi v naslov. „Da", pravi pismonoša", „to stoji na naslovu * Ali vas bom varal za to malenkost?" „Ali lahko to-le zmenjate?" vpraša Katrica in mu da petfrankovski tolar. Pismonoša zmenja tolar in odtegne poštarino * Potem prijazno pozdravi deklico in se vrne nazaj v vas. Katrica vsa vesela teče domov. V nepotrpežlji-vosti odpre pismo in se zelo začudi, ko pade ven še drugo pismo. Postane ter je pobere. Rdečica srama ji oblij« 4elo in lica, krog usten pa ji zaigra smoiiljaj in oči ji zaiskre od veselja. Na drugem pismu je stalo z velikimi črkami: „Samo za Katrico," — Za Kat-rico! Janezova duša je bila zaprta v tj peli papirja, njegov glas je govoril iz njega, samo njej! Med njo in njim je bila skrivnost. Ginjena in osupla postane za hip, zroč v tla; razn» misli ji rojijo po glavi, dokler ne zaeuje iz daljave mukanje vola ter se spomni, da ni prav, če Še dalje odlaša. Drugo pismo skrije v nedriju ter hiti proti koči, kjer plane proti čakajočima ženama z veselim vzklikom: „Pismo od Janeza! Pismo od Janeza!" Vdovi ji veselo začudeni hitita nasproti. Ded, ki se je daleč nagnil naprej, da bi bolje videl, pade skoro iz postelje. Z naglimi besedami pripoveduje deklica, kako je med potoma naletela na pismonošo, ki je zahteval 85 centimov, V besedo pa sta ji segli ženi, ki sta ve-enomer klicali: „Katrica, čitaj ga. čitaj ga!" V naslednjem prinašamo doslovno jioročilo o razpravi v finančnem odseku: Dne 11. in 12. septembra se je obravnal v lin. odseku nameravani vinski davek. Poročevalec je mo-ravski Nemec TeltschiK,, Po uvodnih besedah poročevalca se oglasi prvi slovenski poslanec J a r c, ki izvaja: „Vinogradništvo je najdražja kmetijska panoga. Že leta 1916 so na Kranjskem natančni računi podali zaključek, da stane hektoliter vina (pridelovanje) 240 K in še več. Pri sedanjih razmerali so stroški pa še mnogo več)i. In vendar je vojaška oblast v Istri in na Tirolskem zaplenila vinogradnikom vino in plačevala po 160 a. hektoliter. V Ljubljani je vojaška oblast nekaterim trgovcem kar zaplenila vino in ga plačala po 120 K, da so imeli častniki za svojo mizo ceno vino. Letos se obeta posebno slaba vinska letina; vinogradniki ne bodo imeli vina niti za svoje domače potrebe. V teb razmerah ne kaže ob-težiti vinogradnikov z novim davkom. Jugoslovanski zastopniki bodo glasovali vsled tega proti vinskemu davku. Dalmatinec dr. Dulibič izvaja: „Dalmacija potrebuje za svojo domačo rabo vsaj 40.000 hI vina, kajti vsled pretežne koruzne hrane potrebuje vino. Dalmacija bi po predloženem davčnem načrtu morala plačati vsaj desetino davščine, torej približno 10 milijonov K. To je za ubogo deželo prehudo. Sedanje visoke cene niso pomagale dalmatinskemu vinogradniku. To se lahko spozna iz dejstva, da dvigajo razni kmetovalci iz hranilnic svoje vloge. Na Hrvats -kem in na Ogrskem kupujejo žito in moko po viso -kih cenah, dostikrat po 2000 K 100 kg, ker le domača aprovizacija popolnoma nezadostna." Tirolski poslanec Guggenberg: „Na Tirolskem so razmere podobne kakor v Dalmaciji. Vinogradniki so večinoma ubožni kmetovaloi ; vinogradništvo je izpostavljeno mnogim uimam. Vendar, ker država po -irebuje sredstev, hoče glasovati za predlagani tla -vek na vino." Gališki tovarnar Kolischer je mnenja, da bodo sedanje visoke vinske cene -:o dolgu úbslu¡¡iio. v Galiciji se špirit še dolgo ne bo varil, ker krompirja ne bo niti za prehrano zadostovalo; tudi piva ne bo toliko, kakor pred vojno. Slovenski poslanec Roškar: „Nameravani zakon ima mnogo slabih strani. Takega davka ni mogoče zagovarjati pred ljudstvom. Ako obvelja ta zakon se bo kmalu v vseh takih legah, ki so sposobne za kaj drugega, vinograd opustil. Ta davek zadene najhujše najnižje sloje, pred vsem tudi delavstvo. Ta zakon mora razmera na deželi silovito otežkočiti. Moči, ki bi se zadostno mogle poučiti o stvari, njiso doma. V mnogih hišah so same ženske, otroci in pa starci, ki nikakor ne bodo v stanu, v stvar dobiti zadosten pogled, še manj pa zaidostjiti zahtevam in predpisom tega zakona. Velikanska težkoča bi bila za neizkušene žene, da priglase pravočasno množino in kakovost vina in sadnega mošta; zapisovale na} bi vsako oddajo itd. Stvar je vseskozi nova, za pri-proste ljudi težka; saj nimamo še nobenega zakona, ki bi vseboval take zahteve sa priprostega kmetovalca, kakor ravno predlagani zakon za vinski davek. Ravno kmetovalci so v tej vojski najhujše prizadeti; vojska dobi največ vojakov od kmeta. Kmetje so s« v tej vojni morali največ truditi z obdelovanjem. Ako bo obdelovalec vinograda videl, da se ga le zatira, bo izgubil vse veselje do obdelovanja in naše narodno gospodarstvo bo uničeno.. Novi zakon zahteva razna naznanila, zapiske, pot«. Kako naj n. pr. pri -prosta žena, ki j« sedaj sama doma, vsem tem zahtevam zadosti, da ne bi prišla v kazen? Vinogradnik bo moral večkrat ura daleŽ hoditi, da poda svoja naznanila, ali da odpre «sebi, ki be nadzorovala, kleti itd Slabejša vina bodo v eeni padla in s tem bodo ' i izadeti najbolj najrevnejši vinegradjniki. Država bi merala skrbeti za povadigo izdelovanja, tu ga pa uničuje. Se bode kmetovalci zapušiali rodno grudo, in se selili v mesto ali pa na tuje. Napravi več iz-preminjevalnih predlogov, pred vse», da se zniža davek in razlikuje med moštom ia viaom; davek naj bo razmeren z vrednostjo visa, od vinskega mošta 8 K, od vina in drugih izdelkov 10 K; stalni znesek 18 K naj bi odpadel. Producentu naj bi se pustilo za rodbino, nastavi ence, rokodelce in delavce za lastno porabo neobdačeno množino, in sicer najmanj 2 litra na dan in glavo; takozvani pikolit in drožnato vino naj bi se od vsakega obdačenja popolnoma izločila in tudi ne vpoštevala v ono množino pijače, ki se oprosti davka. VeČina je te predloge odklonila, Vendar pa so obveljali kot minoritetni predlogi za raz -pravo v zbornici. Obrača se posebno proti temu, da bi imela vlada pravico zapečatiti vse posode in orodje, brez katerih je izdelovanje pijače nemogoče; on predlaga, naj se ta določba Črta iz zakonske predloge. Predlog ostane v manjšini, le toliko je vlada privolila, da ta določba «e velja za domačo produkcijo (bodenständige Wein- und Mosterzeugung). Pri k*az. določbah je v § 24 predloge, da so razni pregreški težki prestopki. Predlaga, da se to sploh črta. Črta se nato samo: težki. Akoravno so Cehi in Poljaki z nami glasovali, vendar smo ostali v manjšini, ker nekateri poklicani laktorji niso bili navzoči. Iz postopanja večine in vlade se vidi, da nimajo nobenega ozira 'do našega ljudstva. Pepolnoma napačna je trditev, da bi bili naši kinetevalci in vinorejci vsled vojne splošno obogateli. Bogastva ni iskati med na -Bim kmetskim ljudstvom, ampak drugod in tam naj bi Be iskala sredstva za saniranje državnih financ." Slovenski poslanec Brenčič: „Lotos kaže na Štajerskem tako slaba letina, da vinogradniki ne lx)do pridelali niti za domače potrebe dovolj. -Veliko vinogradov tudi ni obdelanih. Meščani, ki imajo po vinskih goricah vinograde, ne morejo dobiti delavoev, kajti hrane jim dati no morejo, za denar pa nihčo ne pre chlat. T pV "tv»*-; dati vinogradsfewr» <1b- S L O V B N S K 1 GOS B ODA R* lavcem hrano, ker je oblast vsa živila zaplenila in odvzela." Žid Kuranda je proti temu, da bi se davek odmerjal od vrednosti (10%) in predlaga 25 K od lil vi-' na in zraven, naj se za dobo dveh let po končani vojski naloži Še 35 K vojne doklade. Ako t>i ta predlog ne obveljal, predlaga, da bi se lastnikom vinskih trgovin, ki bi smele imeti neobdačeno vino, dovolil pri določitvi davka 30% kupnine. Nižjeavstrijec Mayer je proti predlogu Kuran-de. Njegova stranka Je bila leta 1908 proti vinskemu davku, ki ga je vlada zahtevala. Takrat je ta davek vrgla ravno njegova stranka. Sedaj pa da so razmere take, da državi brez tega davka ni mogoče več obstati. Soc, demokrat Renner je mnenja, da sedanji čas ni primeren za vpeljavo posrednih davkov, Zahteva, naj se, če se že vino obdači, naloži davek na pridelovanje, ne pa na uživanje, ker le potem bo država proti vsem državljanom enako postopala. Zakaj bi ravno pridelovalci vina ne plačali davka,. Slovenski poslanec H 1 a d n i k: „Davek 18 K za hI vina je previsok. V slabih vinskih letih razni vinogradniki na Dolenjskem vina niti niso tako visoko prodajali, kakor je sedaj davek sam. Sedaj ima vino res visoko ceno, ali to je nenaravno. Ako nastopijo redne razmere, utegne cena vina zopet pasti in novi davek bo dosegel le to, da bo vinogradnik le še bolj opuščal vinorejo, kakor že do sedaj. Štajerska je imela n. pr. v letih 1906—1915 vinogradov 28.968 ha, leta 1916 pa samo 17,239 ha; Dalmacija poprej 72.355 ha, sedaj 54.212 ha: Istra poprej 30,339 ha, sedaj 26.315 ha; Kranjska 10,056 ha, sedaj 9749 ha. Ako Renner trdi, da ne gre, da bi bila davščina na vino nekaj vedno spremenljivega, opozarja Hladnik na to, da je tudi sedanji vinski davek zelo različen po raznih kronovinah. Na Predarelsiiem se plača od 100 1 vina K 2.12, na Kranjskem K 4.60. Se bolj različne so deželne priklade, od 60% na Štajerskem do 200% v Trstu. Predlaga, naj se izpusti beseda .„naj' manj" 18 K od hI v § 2." Dalmatinec dr, Dulibič je proti stalnemu davku, ker je krivičen. Najboljše vino bi se lahko o-bdačilo, kakor najslabejše. V Dalmaciji so bila pred vojsko boljša vina po 48 K hI, slabejša po 16—24 K hI. Se pridruži predlogu Hladnikovjem. Kolischer predlaga, naj bi ostalo polvino ne -obdačeno in da se tudi od drugih vin, ki niso od vinske trte, torej od sadjevca, grozdičevjevega vina itd. plača davščina 10% vrednosti, najman) pa 3 K od 1 hektolitra. Odsek sprejme davek 10 K od vrednosti, najmanj pa 18 K od hI, Davek na pol-vina se opusti; davek na sadno vino se sprejme po predlogu Kolischer. Pri vinskih trgovinah naj se dovoli zadrugam 30% popusta od nakupne cene in zasebnikom 25% popusta pri določitvi davka. Poslanec Roškar posebno ugovarja, da bi se moralo plačati razven davščine še 2 K od hI za nadzorovanje in pregledovanje, toda večina je sprejela vladno predlogo. Po zakonskem načrtu lahko dobe občine pravico nadzorovati in pregledovati vinske kleti in vlečejo zato tudi dotično pristojbino 2 K. Ako bi pa občine tega posla ne izvrševale v redu, se jim lahko ta pravica odvzame; potem za dobo treh let dotična občina ne more priti več do te pravice. Po predlogu poslanca Brenčiča se določi samo doba dveh let. Proti predlogu poslanca R o š k a r j a, da se pusti 2 1 na. dan in osebo neobdačena, je obveljal predlog poročevalca, ki pravi, da vlada v izvršilnih predpisih določi, koliko sme vinogradniku ostati ne-obuačenega vina za domačo pijačo. Zlasti veliko se je govorilo o zahtevi, da mora vinogradnik zapisovati, koliko je pridelal vina, koliko prodal, koliko porabil itd. Govorili so o tem Jarc, Roškar, Dulibič, Hladnik, Glabinski; a predlog je obveljal. Veliko je bilo govora tudi pri § 12, ki govori o kleteh, v kleteh, v katerih je lahko neobdačeno vino (Freilager). Hladnik je povdarjal, da taka prednost silne škoduje malim gostilničarjem. Ti bodo morali plačati vinski davek že pri nakupu, med tem ko lastnik kleti, v kateri bo imel neobdačeno vino, ne bo ri8čal davka, dokler ne proda vina. Vinogradnik bo raje vino prodal takemu, ki bo rekel: Ce meni prodaš vino, ne pride v tvojo klet nikakoršen pregledov0 ieo , ali nadzornik. Ravno to določilo bo krivo, da bodo s časom veliki vinski trgovci vso vinsko trgovino o-tegnili na se, an da bodo velike banke pričele trgovati z vinom, Veiiki vinski trgovci bodo lahko vpo-rabili trust, vinske cene bodo Doljubno določali tako pri nakupu kakor pri prodaji. Vsled tega bodo trpeli tako vinogradniki kakor pivci. Predlaga, naj se dovoli samo zadrugam kleti z neobdačenim vinom. Pritrdili so temu tudi drugi, kakor n. pr. Seidel in Mayer, a nazadnje le sprejeli poročevalčev predlog, ko je vladni zastopnik izjavil, da bodo posebne zahteve stavili tistim, ki bodo prosili za dovolitev neobdače -nih vinskih kleti, da pa mora biti radi vina iz Ogrskega taka ugodnost za trgovce, sicer bi se vinski trgovci izselili na Ogrsko in od tamkaj z Avstrijo ku-pčevali. § 15 predloge je aosegel R e»š k a r, da je bno sprejeto: Pri vinogradnikih se ne bo zapečatilo oro-viiii, n je foirebro za izdelovanje vina, kadar se ne ; o rsoilo, iiupar samo pri tovarniškem izdelovanju vina, med ca itd. Pri zadnjem paragrafu je bil odklonjen dr. Da-libčtv predlog naj tif nfkon za dežele, ki so spadale v vojno okrožje, ne vejjal zs dobo do dveK lat po sftecu mita» (£m prefllog so nekateri s posmemoro pobijali, Eoslan« t a a d I« Vil vsled tega Bud in je n-*r*fcniJ * zahteva. naJ vifeU i 19, septembra 1918L vsemi mogočimi sredstvi skuša vinorejo povzdigniti* Za to resolucijo bi vsi glasovali in je bila precejšnja poparjenost, ko je poslanec Jarc svoja resolucijo u-maknil. Sprejel jo je za svojo nemški poslanec Licht, nakar je bila enoglasno sprejeta. Čeprav so se nemške armade umaknile na ta-kozvano Hindenburgovo črto, ki je baje zelo močne uirjena, se še vedno nadaljuje veleoienziva četvero-sporazumovih armad na celi fronti od belgijskega mesta Ypern notri do južnovzhodno od Verduna ob francosko-lotaringijski meji. Nemške armade so a© morale umakniti na dveh delih fronte in sicer pri mestu Havrincourt ob kanalu La Bassee severno od mesta Arras ter južnovzhodno od Verduna pri mestu St. Mihiel, kjer so morali prepustiti ameriškim če -tam, ki se bojujejo na tem delu fronte in ki hočejo iztrgati Nemcem obe deželi Alzacijo in Loreno ter ju podariti Francozom, precejšen kos zemlje, — Štiri milijone ameriških čet je sedaj baje na potu iz Ame* rike v Evropo. Že delj kakor tri tedne napoveduje sovražne Časopisje, da prične Italija z novo ofenzivo proti Avstriji, za katero se temeljito pripravlja. Dne 16. t. m. so Italijani napravili napade na široki fronti med Pi-avo in Brento ter v gorovjih Solarolo, Pertica in Sa-so. Dne 17. t. m. zjutraj so pričeli Italijani po daljšem bobnečem ognju s splošno ofenzivo. Srditi laški napadi so bili odbiti na celi fronti. Amerika je baje poslala večje število čet Italijanom na pomoč; imamc torej zopet pričakovati delj časa trajajočih in hudih bojev. Na drugih bojišč *h. i : Na macedonskem bojišču vzhodno od Bi-tolja so vsplamteli novi boji med francosko-srbskimi in avstrijsko-bolgarskimi četami. Po hudem artilerijskem ognju so francosko-srbske divizije zasedle bol-garsko-avstrijske postojanke Sokol, Dobropolje in Ve-trenik. Avstro-bolgarske čete so se umaknile v smeri proti severu. — Na turških bojiščih novi bop v Palestini severno od Jeruzalema ob cesti Nablus— Jeruzalem ter ob reki Jordan. Angleški napadi se baje bili odbiti. R&zit© politične usti. Zasedanje drž. zbora odlagajo od dne do dne,-Prvotno se je reklo, da bo sklican državni ^bor za dne 24. septembra, potem dne 1. oktobr in sedaj pišejo listi, da se bodo seje pričele še le v dr 'igi polovici oktobra, da dobi tako na eni strani finančni minister dovolj časa za sestavo od strank z;;h~,evaneg& podrobnega finančnega (davčnega) načr in da se na drugi strani ugodi željam kmetskih poslancev, ki hočejo biti v času najnujnejših jesenskih poljskih del še doma. Mnogi poslanci so pa mnenja, da e zopet-na odgoditev v zvezi z zunanjepolitičnimi (tOigodM,, zlasti z Burianovim mirovnim pismom. Ako ?;e to nadziranje potrdi, bodo trajale državnozborske oočitnice tako dolgo, dokler ne bo znan končni uspeli mirovne poslanice. Splošno se namreč pričakuje, 'da se bode razvila pri otvoritvi jesenskega zasedanja .¡¡žavnega zbora važna in velika politična razprava. Ker.^ bo ta na vsak način vsebovala tudi mirovno vpraša-* nje, bi se ji rada vlada izognila, dokler ne bo popolnoma pojasnjen zunanjepolitični položaj, ustvarjen po Burianovem mirovnem pismu, — Novejša močila pa pravijo, da bo državni zbor sklican za 1., Alašniški jubilant. Iz Dobove pri Brežicah sc nam poroča: V nedeljo, d; 15. septembra, na praznik Ime Marije, oairone naše farne cerkve, je tukaj ob navzočnosti sedem duhovnikov obhajal BOletnico mašništva g. prof. dr, Anton Medved, Bogu in Mariji v zahvalo, iaranom in romarjem v veliko veselje. Slovesno se je razlegala njegova pridiga v prostorni in prenovljeni cerkvi o Mariji, Kraljici miru, katera naj izprosi človeštvu mir z Bogom, mir srca in z bližnjim, potem pride tudi svetovni mir, Vič. g. kar nonik Mešiček je blagoslovil lepa kipa Srca Jezusa in Marije, darovana od dveh dobrotnic naše farne cerkve Cesarica Žita za bolehne in slabotne otroke. — Cesarica Žita je poslala princezinji Lobkovic lastnoročno pismo, v katerem piše med drugim: „Med ve-likoštevilnimi odredbami, ki so se z mnogih strani u-vedle in mnogokje uspešno ustanovile na poprišču ljudskega blagostanja, je posebno glede zdravstvene oskrbe v vojni doraščajoče mladine treba še marši -kaj storiti. Boj, ki ga srčno in požrtvovalno vodijo mojemu srcu tako blizu stoječe dunajske matere za ohranitev in prehrano svojih otrok, vzbuja moje občudovanje in željo, da jim pomagam. Z ustanovitvijo okrevališča na Dunaju, ki naj daje ob primerni hrani pozimi in poleti obilo prilike za bivanje na pros -tem, želim velikemu številu otrok, ki jih ne morejo s-prejeti bolnišnice, nuditi to, kar potrebujejo. Mislim pred vsem na bolehne, lahko jetične, okrevajoče in uezadostno hranjene otroke, katerih slabotni telesni ustroj je povzročila vojna hrana ali pa se iz enakega razloga ne more okrepiti, be-ti naj se oskrbujejo v zavodu, dokler njihovo stanje to zahteva. Z velikim veseljem bi pozdravila, ako bi se tega dela, ki mi je v resnici na srcu, udeležili vsi krogi. Zato Vam, ljuba princezinja Lobkovic, poverjam nalogo, da osnujete odbor, katerega naloga bo, da pod mojim vodstvom izvrši ta načrt." Cesarica Žita res kaže s svojimi ljudomilimi dejanji, da je prava mati zapuščenih sirot. •Občni zbor Slovenske Krščansk-Socialno Zveze v Ljubljani dne 10. t. m. je sprejel celo vrsto reso -lucij, ki so jih izdelali posamezni odseki; ti sklepi bodo tvorili temelj novemu izobraževalnemu delu med ljudstvom. Odpust črnovojnikov starih letnikov. Dunajski listi poročajo, da bodo v kratkem odpuščeni iz vojaške službe vsi črnovojniki, ki so stari 50 let. Med 15. septembrom in 31. decembrom pa bodo odpuščeni iz črnovojniške vojaške službe vsi črnovojniki, ki so stari 49 let, Za našo mladino! Strahotne so številke o umrljivosti otrok med vojno. Kakor da bi padala strupena slana, tako učinkujejo vojne posledice na našo de-co. Oni. ki jim še prizanaša smrt, pa počasi hirajo, njihove odporne sile postajajo od dne do dne manjše. Sveta dolžnost slovenskega naroda je, da skrbi za svoj naraščaj, da mu z združenimi močmi pomaga — prestati vojno. Dne 21. in 22. septembra priredi od -bor SHS žena za siročad po vsem slovenskem ozemlju Narodni blagdan, da zbere potrebna sredstva, ki naj omogočijo kar najizaatr^jšo pomoč naši mladini. Nabrani denar se ne porabi le za oskrbo otrok, ki jih sprejemajo Hrvatje tako gostoljubno, temveč tudi v prid slovenski mladini, ki obiskuje šolo na domačih tleh. Del nabranega denarja se porabi za podpore di-ja£kiir> kuhinjam, za boljfio orehrano otrok, ki obis- 8D.Q.VEÜSKI fi.QSPODAL j kujejo ljudske šole, za nabavo obleke in obutve po-j Irebnim, Naj ne bo 21. in 22. septembra slovenske i rodbine, ki ne bi prispevala po svojih močeh za o-hranitev naše mlad.ne, naše bodočnosti. Odbor S. H. S žena za siročad v Ljubljani. — Kdor hoče pobirati denar v to svrho, naj piše v Ljubljano po nabiralno j.olo. Za slovenskega trgovca. Pri župnijski cerkvi v Slov. goricah je na. prodaj hiša, v koji je lepa velika štacuna z magacini in stanovanjem. Hiša je v najjol.šem stanu, kakor nova, Lahko se odda tudi I nekaj zemlje, ako se želi. To objavljamo, da bi po-i sestvo j.rišlo v slovenske roke. Oglasiti pa se je tre-1 ba takoj, ker je stvar nujna. Prva pojasnila daje u-f pravništvo „Straže" v Mariboru, Kaznovanja vinorejcev. Kakor smo že svojčas poročali,,se v brežiškem in celjskem okraju dogajajo j zelo številni slučaji, ko sodne oblasti kaznujejo naše i vinore.jCe zaradi baje pretiranih cen pri prodaji vi-j na. Samo pri kozjanski okrajni sodniji se sedaj vrše I okrog (iO takih kazenskih razprav. Zlasti razburlji-I vo ie pri tem dejstvo, cla pošiljajo za preizkušenje vi-| ra na preizkuševalni urad taka vina, ki so že šla bogve skozi koliko rok, ki so bila že pomešana z raznimi drugimi vini, docim bi nai bil pridelovalec vina še vedno odgovoren za. dotično prodano vino, ki že davno ni vec pristno. Jasno je kot beli dan, da more biti pridelovalec vina za jirodano vino odgovoren le tako dolgo, dokler se še nahaja v njegovi kle-ri. ne pa še tudi potem, ko je že šlo skozi razne roke. a kazen bi pa naj zadela samo pridelovalca. Poslanec dr. Jankovič se je obrnil za tozadevna pojasnila na justičnega ministra, nakar je prejel od njega sledečo obvestilo: Celjsko državno pravdništvo ni dalo nobenega povoda za preiskovanje pretiranih cen pri prodaji vina od strani vinorejcev, marveč je dala povod neka ovadba na nadzorovalni urad za promet z živili štajerskega namestništva. štajersko cesarsko namestništvo je izročilo zadevo celjskemu državnemu pravdništvu, ki se je glede primernosti cen obrnilo na preizkuševalni urad za cene v Celju. Ta je zaprosil celjsko državno pravdništvo, da mu vpo-šlje v treh slučajih vzorce dotičnih vin, kojih cena ie baje bila pretirana. Celjsko državno pravdništvo ¡e naročilo orožništvu, da mu dopošlje dotične vinske vzorce. Zadeva še torej ni končana in je še v razpravi Vinske cene. V dunajski „Wiener Allgemeine Zeitung" piše nek vinotržec: „Brezupno je, upati na padanje vinskih cen. Vinogradniki zahtevajo za nova vina povprečno 10—15 K za liter- in to celo še za siaba vina. Na Nižje-Avstrijskem se plačuje celo ja-Lolčnik po 4 K." Promet s sadjem. Vlada je zasegla sadje. Tr -gevino s sadjem imajo le pooblaščenci družbe Geos. Po železnici se sme pošiljati sadje le z dovoljenjem te di užbe, ki ima za Štajersko svoj sedež v Gradcu. — '.Natančnejša pojasnila o prometu s sadjem se dobijo !i.di na okrajn n glavarstvih (prehranjevalni odde- i c.a ). Domače žganje. Na kmetih plašijo mestni agen-t,e kmete, da e letos prepovedano delati iz sadja domače žganje. To ni res. Iz sadja, ki je odpadlo, je kmetom dovoljeno delati žganje in sicer kakor vsako Jeto — davka prosto. Tozadevne prošnje se morajo vložiti do dne 15. novembra t. 1. pri pristojni finan-5 čni straži. Rekvizicija živine. Vsak dan dobivamo pritožbe, da nakupovalci odvzamejo nekaterim posestni -kom celo zadnjo kravo, oziroma zadnjo glavo vprež-uo živine, pri drugih, posebno pri svojih „prijatel -,;ih" pa pustijo več živine kot jim gre. Svetujemo, da se vsi, ki se jim godi krivica, obrnejo na Pisarno S. K Z. v Mariboru, Cirilova tiskarna. Vsak slučaj se naj podrobno opiše. Petrolej in sveče. Okrajno glavarstvo v Mariboru, prehranjevalni urad, da na razpolago omejeno množino jietroleja in sveč v svrhe porazdelitve med ¡lastnike sadonosnikov in vinogradov in sicer za dobo prešania. Tozadevne prošnje z označbo trajanja l in velikosti potrebe, z označbo velikosti vinograda , \ z oznaffbo lastne preše za sadje in grozdje je vlagati I do dne 25. t. m. na prehranjevalni urad mariborske-j ga okrajnega glavarstva. Tozadevne prošnje morajo biti od županstva potrjene. Na prošnje, došle po 25. septembrom, se ne bo oziralo. Cene hmelju gredo skokoma kvišku. Na hmelj-&kem trgu v Žatcu naraščajo skokoma cene za hmelj. Ločim so še v prejšnjem tednu plačevali stot žateč -kega hmelja po 710—730 K, ga danes plačujejo že po 740—760 K za 50 kg. Za tuj hmelj lanskega pridelka bO ponujali po 400 K za 50 kg, za tuj hmelj letošnjega jtridelka še pa ni bilo do sedaj nobenega povpraševanja. Pisma se morajo sedaj frankirati z znamko po 20 v, dopisnice pa po 10 v. Mnogi Še denejo na pisma samo znamko za 15 v in na poštne dopisnice ne pridenejo znamke za 2 v. Naše upravništvo mora radi tega dan na dan plačevati kazen. Maribor. Magistrat je določil nove cene za goveje meso in sicer: 1 kg prednjega mesa z največ 15% privage K 6.60; 1 kg zadnjega mesa s privago 20% K 7.20; 1 kg mesa za pečenko neizločerio bi-ez privage K 8.3° * ". sarji morajo imeti v mesnicah javno nabit 1 izvod cenika. Kdor se ne drži teh dolo -Čil, se ga lahko kaznuje z globo 5000 K, oziroma z zaporom do 6 mesecev. Kamnica. Po štirih letih jo tukaj zopet oživela Dekliška Zveza, Nastopilo je že par navdušenih govornic. PoliCka vaa pri Jarenini. Dne 12. septembra je umrl po dolgi težki bolezni, soravicten s sv. zakra- ........................ __ __Stran 3. menti, tukajšnji župan Leopold Ledineg, star 48 let. Pogreb se je vršil v nedeljo, dne 15. t. m. Vodil ga - je dekan vlČ. g. Cižek ob spremstvu 6 čč. gg. duhovnikov. Svetila pokojniku večna luč, ostalim pa naše sožalje! Sv. Jakob v Slov. gor. Dne 17. t. m. se je po-I ročila veleposestnica gdč. Ivanka Holler z g. Franc ! Dreier. Na gostiji so zložili na predlog g. Jagra za \ slovensko šolo v Mariboru 41 K. Živeli! Poročence-' ma obilo sreče 1 St. Ilj v Slov. gor. Dne 16. t. m., popoldne ob štirih, se je v tukajšnji cerkvi vršila poroka gdč. M. Bauman, veleposestniške hčerke iz Strihovca, z veleposestniškim sinom g. Maksom Purkarthofer iz Ter-nica pri Gradcu. Bilo srečno! Št. Ilj v Slov gor. V ponedeljek, dne 16. t. m. ie nenadoma umrla Uršula Gornik, kmetica-vdova v Ceršaku. Odkar je vojna vzela neznanokam sina Karla, se dobra mati ni mogla več potolažiti. Bila je vrla mati, dobra gospodinja, vneta katoličanka in gostoljubna Slovenka. Pogreb se je vršil dne 18. t. m. oredpoldne. Svetila vrli obmejni Slovenki nebeška luč! Selnica ob Muri, "V Jagerndorfu v Šleziji je u-mrl na bolezni, ki si jo je nakopal v vojaški službi, lBletni mladenič-vojak Janez Nikl, sin tukajšnjega posestnika in čevliarskega mojstra Franca Nikl, Janez je bil priden mladenič. Svojim staršem je redno pisal vsak dan. Bodi mu tuja žemljica lahka! Ljutomer. Kmetijska podružnica v Ljutomeru priredi v nedeljo, dne 23. t. m., ob V29. ari dopoldne, v Fran Josif ovi šoli zborovanje. Govo' d bo g. c. kr, 'žetveni komisar Puklavec o letošnjem predpisu oddaje zrnja. To predavanje je zaradi tega zelo važno, aa izvejo naši kmetovalci natančne predpise in kar je najvažnejše, da se izognejo morebitnih občutnih denarnih ali celo zapornih kazni in slednjič, da ne propadejo občine vsled malomarnosti nekaternikov v tako neljubo vojaško rekvizicijo, Pridi čurje silno bodejo hrvatski lepaki, ki smo jih razobesili v Narodnem domu, ker so v oklicu omenjeni tudi Hrvati in celo — Srbi. Vendar so pa že davno prepričani, da se bodo morali privaditi še marsikaterim drugim čudežem, ako bodo hoteli svoja stara leta — preživeti v Slov, Bistrici. Črešnjevec pri Slov. Bistrici. Slovenko bralno društvo v Črešnjevcu priredi v nedeljo, dne 22. t. m. ob 4. uri popoldne (takoj po večcnicah) v pro štorih ljudske šole igro oziroma koacer. in sicer za naše oslepele vojake in v prid Slov. bralnega društva. Spored je obširen in zanimiv Pc koncertu kratka zabada v gostilni gospe Poljšs . Vabimo k obilni udeležbi. Na noge! Vsi na Cre j' vec! Koncert se vrši ob vsakem vremenu. Priiak ijemo, da nas posetijo posebno naši sosedje B tričani in i dr •r? ! ^ Petrovče. Dne 17. t. m. je po kr; k in mučni \ bolezni umrl tukajšnji šolski ravnatelj so, Ernest i Slane v 57. letu svoje starosti. Sledil je svoji pred Stremi dnevi umrli soprogi. Zaslužnemu šolniku svetila večna luč, žalujočim preostalim pa našo sožalje! 3 Sevnica ob Savi. Pokopali smo zaporedoma tri ; pridne Marijine družbenice: Crnič A loj , ki je že | dalje časa bolehala na jetiki; Grive Ano Zajčjigo-i ri, komaj v 16. letu, ki je lepo poskrbel ■>. • svojo s-. ; mrt, prosila tovarišiee, naj opravljajo : 1 njo devet-j dnevnico; v enem tednu je zbolela in Vila ; okopana; ! tretja je bila Tihole Julijana iz Ledii>i, .i je umrla , ravno na prvi petek, ki je bdi za njo ob enem v po -j božnosti deveterih prvih petkov zadnji. Ta dan je bi-1 la še obhajana. Pokopali so jo na praznik Marijinega rojstva. — Dal je svoje mlado živi jen e za domovino in cesarja Maks Novak, doma na Zidarskem Vrhu . Naj v miru počivajo! LISTNICA UREDNIŠTVA. Ribnica na Pohorju: Teh reči naš list ni nikdar objavljal, pa tudi ne bo. Je preosebno. — F. Zelen ko: Hvala! Le korajžno! Bliža se naše odrešenje, — D r u ž b a s v. K 1 a v e r j, a, Solno-grad: Dokler izhajamo samo na štirih straneh, jo nemogoče prinesti tako obširnega spisa. Oprostite! — P o do v a: Hvala za članek, Žal, da je tako obširen. — Sv. B a r b a r a v Slov. gor.: Vaš 5 stra- , ni obsega'ofi dopis nam jo nemogoče spraviti v list. — D r až a v as: Preobširne. — V i n s k i t - , v e o M. Z.: Smo se že obrnili na tozadevno oblast. Maribor. Gospa V e r t n i k je premestila te dni svojo trgovino mešanega blaga iz Koroške cesto | v svojo lastno hišo, Sodnijska ulica Št. 17, Se priporoča v obilen obisk. Maribor. Ženska, ki je pozabila v frančiškanski cerkvi svojo jopico, naj si pride po isto k mež -Harju. Wfrftn 4. GOSPODA R, Loterijske številke. Gradec, 11. septembra 1918 86 34 88 63 17 Line, 14. septembra 1918 7 46 69 58 35 Ena beseda Btaue 10 vinarjev. XX XX V okolici Maribora želim kupiti malo posestvo z nekaj oralor njiv in travnikor. Ponadbe na Josip Šerec, M&ribor, TegetthoffitrtBe 57. 1244 Knoparje (ješice) knpnie po najboljši dnevni ceni. Alti. Rosen berg, Gradec, AnnenstrsBe štev. 22. (24. iiienr.) Malo posestvo s lepo hišo bliin cerkve in železniške postaje želim kupiti. Ponudbe na opravo pod „Posestvo 1222." Štrd aii med kako r" tudi~"drnge zaplembi nepodvržene deželne in gozdne pridelke kupuje pa najvišjih cenah. Andrej Suppanz, Poličane. 1286 Vinski kamen (WeinsteiD) kupi v vsaki množini po najvišjih cenah veletrgovina S. Friedrich, Ptnj, Sarniceva ulica. Štajersko. 1161 za vino, dobroohranjen, vsebuje 1800 litrov se proda. Več pove lastnik hiše v Mozartovi ulici 59, Maribor. 1188 Najboljše špecerijsko blago, najbolje bane za ollbko aav. 60 v, suhe in oljnate barve, firnežna-domestilo se dobisa od 16. sept. naprej pri tvrdii Ivan Dečko, Celje, nasproti Narod. doma. 1197 Dvonadstropna hiša, na solnčni leri, 16 sob, 6 kuhinj, 6 predsob pod celo hišo klet, se proda za 68 000 K. Mozartstrafle 69, Maribor. 1146 išče se v župnišče blisu mesta hlapec in dsila proti uobri pieii in oskrbi. Več pove upiava lisca pod št. 1216. Izurjenega, kovača, če tudi nekoliko invalid, sprejme takoj Matej Bregant, kovač v Orehevi vasi p. Slivnica pri Mariboru. 1166 Kuharica, Btsra čez 86 let, vajena Starši, katerim so otroci u-mrli, so prtšeni, vzeti 10 letnega zdravtga fanta za svojega. Fantek je zakonskih staršev, vajen lahkega kmet-skega dela. Oglasi pod naslov : „Janez" poštno ležeče Sv. Trojica Slov. gor. 1246 kmetijstva, se sprejme o novem t (}rofa pahta poprej Lowen-letu v župnišče. Ponudbe na u- \ , m 1 i n v (Inrnii Sv pravo pod „Kuharica št. 1167.„ > ™ ™1111 J UOr?Jl .OT-Odgovor dobi le tista, ki bo spre- ) Kungotl obvešga svoje tdje-jeta v službo. t malce, daje v tem mlinu od dne 30. septembra nadalje za nedoločeni čas ustavljeno mletje zrnja. Feliks Skribe, oskrbnik. 1248 X MMr®*ia se: X Sadne m vinske stiskalnice so na prodaj v Puntigamii pri Gradcu. Josip Mili« it. 217: 18*4 Na prodaj lepo posestvo, 18 oralov, od tega 4 oiale lepega gozda, mlin, sadni vrt, v ravnini; cena 60.000 K. — Težak konj, 12 let star, zaradi rodbinskih razmer se proda ta 10.000 K. Našlo? : „Posestvo 1240 v Oplotnici" ®a spravo. Lepa kahlssta peč za sobo, železna vrata in obleka se proda za živila, llger. Vila Berta, BadlBtra-6« 14. 1259 Z» vinogradsko posestvo g. grofa Attems na Posrufcu pri Mariboru *e išče dobro izobražen vlnlčar s tremi delavnimi močmi, kateri ima lastno živino, ato mogoče tudi vožne krave, pod ugodnimi pogoji. Predstavi se naj pri oskrbniku posestev greta Attems na Spielfeldu. 1168 Šmlhel nad Mozirjem. Sližba organista In lerkovnika pri farni cerkvi so s um razpiše, s službo je tudi združeno oskrbovanje cerkvene krčme. Več pove župni urad v Šmihelu. l^rV l192 Oddam sksro nove škornje mirovno blago, kakor tudi hrastovi sodi, (60—S50 11. Maribor, Cvetlična nI. 18, vr. 1, od 11.—12. prsdpoldne 1242 Prodam kadi za zalja in škafe is meceBnovsga ali smrekovega lesa, Izd«lcvalnica jerbasov. Maribor, Sofijin trg, zraven mestne tehtnic«. 1241 Siva obleka, skoraj nova, za srednje močno msško osebo se proda. Plačati je nekaj v gotovini, nekaj v živilih. Vpraša se: Maribor, Nadvojvoda Evgena cesta 6, II uda. vrata H. 1229 Nov sod — 880 1 — deloma za iivila se proda. Jeren, Gatverk-strsBe 28 A, Maribor. 1288 Pozor! Najboljša priliki za naložitev kapitala I Hiša v Mariboru. V sredini mesti, Viktringhofsva ulica 15 ia 15. Veliko dvorišče, 4 stanovanja, 5 trgovin v hiši. Dsbroidoč» trgovina % dalmatinskim vinom, ki obstoji že cd 1. 1906 se proda s vsemi pritiklinami, (vino, stekle-mice, posoda, zanaški i. t. d.) sadi bolezni posestnise. Pismene ponudbe na: F. Cvitanič, Maribor, Viktringhofova nI. 1255 XX Mu&be; XX Hlapec, ki ima veselje do konj in svinjsko deklo sprejme takoj proti dobri oskrbi Hans de Toma, trgovec, Dobrna pri Celju. 1255 Strojnika eleltro-tehniica obvladujočega Dieseljev motor in akumulatorje, veščega instalacije in drugih električnih panog, sprejme večje slovensko podjetje. Ponudbe z navedbo dosedanjega delovanja je poslati na upravo „SI. Gosp." pod šifro „Strojnik elektro- tehnik". 1256 H«adcT čedno d s k 1 e za vse se sprejme k dvema osebama brez otrok na deželi. Z dekletom se bo lepo ravnalo in dobro oskrbovalo. z.eli se, da »na govoriti nekoliko nemški. Ponudbe pod „Pridi a mladenka št. 1226" na upravo lista. Sprejme se hlapec tudi invalid in deček za pašo. Meljski Vrh št. 19 pri Mariboru. 1552 Kleparska učenca se t»koj sprejmeta. Preskrba v hiši. TJssar, Maribor, Šilerjeva uL 17. 1251 Vlničar s 8—4 del. močmi za posestvo z malim vinogradom se takoj sprejme. Vpraša se v usnjarski tovarni, Anton B&dlov naslednik, Maribor. 1287 XX Izgubila se je vlničarska knjiga. Kdor jo najde, naj prinese proti dobri nagradi. Gašpar Ledenik, Meljski vrh 5, Maribor. 1259 Kdor želi posestvo ali hiše kupiti oziroma prodati, nsj piše takoj z natančnim popisom pod i-menom „Vojni čas št. 1258" na upra.o 81. Gosp. Izgubila sta se dva riečka, eden 10, drugi 8 let star. Če kdo kaj ve o njih, naj naznani njihcvemu očetu naslov. Anton Liportc1llov- ci 20, in. .enjak* Za oslabele vsied starosti, za sla-botti v želodca in proti izgubi telesne moči je vineki konjak prava poživljaja. Pošilja 2 polli-terski steklenici franko z zabojč-kom vred za 60 K. — Benedikt Hertl, graščak na graščini Golič pii Konjicah, Štajersko. 989 Halo posestvo blizu Maribora, Hiša z vrtom in nekaj njive se vzame v najem. Ponudbe pod „Najem 1253" na upravo lista. , p. Sv. Miklavž pri Ormo-1224 Malega otroka da na hrano Ju-lijana Šaerget v Maribor», Mlinska «lica št. 9. 1204 Neizmerne žalosti potrti obveščamo vse sorodnike, prijatelje in znan?e, da je nsša nad vse ljubljena in nepozabna soproga in mamica gospa 1228 Odda se ena moška obleka, zimska suknja in čevlji. Povpraša se lahko od 11 — 12 ure dopoldae Maribor, Wil-denrainerjeva ulica 17, II. nadstr. 1235 Posestvo v Kamnici pri Mariboru so proda; 14 oralov, vse v dobrem stanu. Oglasi pri Matiju Žižek, Fraustau-den 41, Maribor. 1254 Kobila ni prodaj, sposobna za vsako vožnjo, 11 let stara in brez vsake hibe. Franc Raih, Bistrica pri Mariboru. 1251 2 goili na prodaj, Maribor, N8gystra8se 11,1. nadstropje vrata 5. 1252 Dva vagona nshkih drv (krajai- kov „isartli"), prodam X mstra stane fO K. Kupee si mora sam drča na železniško postajo spraviti. Rabernik Alsjiij p. d. Naiat, Jaunek it. 41, Brszao ob Dravi. 1*02 Prodam in d»!«ma zamenjam za i.vtž konjske kossate, sede, voz nov koltsslj, 54 metrov vrvi, 20 mm debela in 2« m dolga »rv in ie več drsgih predmetov, kovaški m«h, cilinder okraftl močen za ievljarj», aeloma za denar in ži vila. Kari Traargasse 4, Celje, štajersko. 1218 Strežnica za dečke, dekla za perilo in svinje s dobrimi spričevali, ne čez 40 let sta/a, ki je vešča hišmih in poljedelskih opravil, se takoj sprejme za metečno plažo 22 £ poleg fine postrežb« v deželni hiralnici v Knittelfeldn na Gornjem Štajerskem. Ponudba pismeno na omenjano hiralnic«. 1225 Sprejmem drvarja. Kupim konje. Pismene ponudbe sprejme Papež t Spodnjem Diatvogradu. 1240 liče se dekle, va.eno pri kmetijstvu, ugodna stalna slnžbr. Naslov v upravništvu ped št. 1220. Majer ne čez 50 let star, oženjen, i delavno rodbino, priden, pošten in zmožen samostojno voditi več. j posestvo se takoj Bjirejme z zelo dobro plačo in dosti zemlje za živež. Ponadbe na R. Stermecki, trgovec, Celje. 12!2 Sprejme se krojaiki učenec bres-plačilno. Šišek Franc, Mellinger-strafie 1, Mar,bor. 1205 Pridnega hlapca in tfaklo, ki s* ruume na gospodinjstvo, takoj sprejme za dobro plačo Franc Fijavž, trgovec v Št. Janžu na Dramskem polju, p. Ptuj. 1186 Učenec, priden, poltenih startov, s debro šolsko izobrszbo se sprejme v špecerijski trgovini pri tvr-dki Ivan Dečko, Celje, Ljubljanska cesta 4. 1188 Dobra, samostojna kuharica, sa sprejme takej ali pa s 1. vinoto kom ped dobrini pogoji v trgu na Sp. štajerskem. Ponudb« na upravo pod „Kuhariea št. 1186." čedna kuharic«,porabna za vse in dalacmožna, popolnoma zdrava in snažna, ki zna samostojno meščansko kahati, d«jiti 2 kravi in pitati 2 pratila. Plača «0 K, 40 K enoletne nagrade. Ponndbe na: „Kuharica v debri hiii it. 1191" na upravo. Slivovi*«** trcpinovec, \insko žganje, vinski kumei), s« trd. fcebelni vosek, kupi vsako množino in plsča nai-boljie. Jos. Šerer, trgovec, Maribor, Tegetthofota c. 67. 1245 Mala hiša z vrtem in z enim oralom njive se vzame v najem. Ponudbe poi „Najesa" na upravo lista. _J210 Mlin se išče v dobrem kraju in s stalno vodo. Ponudbe: Franc Hartman, mlinar, Zidan «sest, Sp. štaj. __ _ Di se nekaj posestva pod ugodnimi pogoji v naiem; njive, travniki in pašnik v lepi legi. Priporoča »e vsem vajenim bolj v hri • bih, navede naj vsak svoje okol-ščine, st&fost i. t. d. Naslov v u pravi pod št. 1220. Kramarijo ali epsko mesto pri cerkvi išče M. Roth, Gornji Breg 4, p. Ptuj. Posrelovalci dobijo trud poplačan. ________ 1219 Za eno spomlazansko prase zamenjam dobrekamenite žrmlj«. Zvet-tendorferstrafte 12, Pohrežje pri Mariboru. _1206 V najem se odda 10 oralov veliko pessstvev bližini mesta Slov. Bistrica. Nasl«v pove »prava pod „Posestvo št. 1182" Nagrobne spomenike priporoči k&ionoaek Kobau Fra^e, Kače. 667 Najlepši spomin doprsna slika v narami velikosti se točmo izvrši po vsaki doposla-ni fotografiji sa ceno 22 K. M. Ernst, Gradec, Kl*sterviesgasie it. 2&._1080 Barva za obleke Obleta in nadomesti samo Nova tedaj, če se le z uajstanovitnejio pristno Ia najboljio barvo pobarva. Vsak si sam brez tr»-da in muke lahko pobarva v po ljmbni barvi obleko in kaj drugega, naj si bo is kakinegakoli blaga. — Nsjmanjia poiiljatev j« je 10 zavitkov K 10*20 s poitni-no in navodilom. Trgovei 100 zavoj. K 40—, pri 1000, K S5" za 100 zavitkov. — Commission .Mehlata", Grade«, Stejmgass« «0/IL _ ^ LEP SPOMIN! Doprsna slika v naravni velikoiti se Vam pošlje, če mi pošljete fotografijo. Posnetek popol-aoma podoben. Cena 22 K. Prosim naročila na M. Ernst, Gradec, Klostenviesg. 25, parterre. ____864 Svarim s tem vsakega razširjati o meni neresnične ve- i I SitojaslžBcroj.Stiiliec, ravnateljev« soproga in vpo-kojena učiteljica dne 15. sept. po dolgi mučni bole mi, preriduna s tolažili sv. tere, v staroBti 48 let preminula. Pogreb se je vršil v torek, dne 17. sept. cb 54 5. uri popoldne iz hiše ,žalosti na pokopališče v Žalcu. Sv. maša-zadušuica se bo darovala dae 18. t. m. V tuk. pndružni cerkvi. V Petrovžah, dne 17. septembra 1918. Ernst Slane, ravnatelj soprog, Milica S anc, hčerka. Brez posebnega obvestila. Potrti neizmorne ž»'osti nainanj'»,mo vsem sorodai-kim, prijateljem in znin-cem, pretresljivo vest, da ie naši nad vse ljubljeni dobri oče, brat, svsk in stric g'spod Ernst šolski ravnatelj, ▼ torek 17. t. m. ob 6. uri zjutraj po kratki mučni bolezni previdtn s tolažili sv. vere v 67. let» starosti sledil s ve j i predvčeraj»iss u-mrli soprogi. Pogreb dra gega nepozabnega se vrši v četrtek 19. t. m. ob pol 5. uri popoldne iz hiše žalosti na pok»pališče Sv. Kanoijaaa v Žalcu. Sv. ma ša ztdušnica se bode darovala v petek, dne 20. t. m. ob 8. uri zjutraj v tukaj ini cerkvi. PeUo»če, 18. sept. 1918. 1257 Žalujoči ostali. Brez posebnega obvsstila. Z«.nrsliiv«ga vlnlčsrja s 8 do 4 del mečmi sprejme »a dobro pla- j 6t¡" bom vsakega Obre-čo. Vinccno Kükar, trgovtaa z ž.- kova]cagodnijsko zasledovala, leeniuo, TegeuWova uliea 1, »a- j * .. m lo^n ribor. s 'nva J Vrečer Marija. I ram. 1250 ZAHVALA. Vsem, ki so naio dobro, b'ago mater Uršuli Gornik r.Pezfliiei, posestnlso v Ceršaku dne 18. t. m. spremljali v tako častnem številu k večnemu počitku, izrtkamo prisrčno zthval«. Posebno se zahvaljujemo sorodnikom in čč. duhovščiai: domačemu vlč. župniku Bvalia Vr»c-ko za vodstvo pigreba in v srce segajoč nagroben govor, vlč. g. Tt. Polaku za udeltžbo in daritev sv. ma-»e^ vlč. gg. Vozliču in Pavlicu za udelsžso pri »ogre-bu in vs«m sploh vs«m, ki so asm ob tek britkik u-rsh stali na strani in nas tolsžih ter bili v pomoč. Vsem stotero Bog plati! Priporočamo nai» mamico v spsmin in molitev. C«riak, dne 18. sejtim-bra 1818. 12&8 Obitelj Gornlkova. Pri 8v, iunigundi pri Ptuiu je amrl po skoraj enoletni hudi bolezni kmet S mon Žu!a, katerega obžalujejo zapuščeni: Ivana Žula, žena Terezija Verbek, roj. Žula, Genovefa Sula, hčerke. Janez Žula, si a. Franc Verbek, zet. —— ZAHVALA. Najprisrčnejše se zahvalim so.odnikom, prijateljem in znancem ra obilni obisk v času bolezni in tdsžbe, ki so nam jih izkazali ob priliki smrti rajnega Simoni Žula, posebno se zahvalimo čč. gg. duhovnikom z Hajdina za podelitev sv. zakramentov in veliko udeležbo pri spremljanju k večnemu počitku. Sv. Kunigunda pri Ptuju, 15. sept. 1918. 1227 Ivana Žula. ZAHVALA. Rodbini Ledine g in Bau-man izrekata vsem, ki bo se dne 16. sept. 1918 udeležili pogreb* rajnega gospoda Leopolda Ledineg veleposestnika In župana na Poličkem. iskreno zahvalo. Posebno se zahvalita vsem sorodnikom, preč. g. dekanu Ja-reninskemu za krame besede ob grobu in za vse tolažilna obiske ter vso ljubezen, ki jo je izkazal rajnemu, veleč. g. administratorju P. Jonezu Pavec, veleč, duhovščini Št. Ujjki vel. g. kornemu vikarju Avg. ŠparI, domačemu g. kaplanu, ki je rajnemu podelil svetotajstva, zastopniku c. kr. okr. glav. g. tajnika Francu Babič, osobi-to tudi vsem pevcem in njihovem vodju g. naduč. Jožefu čonč, ki bo zapeli tako krasno dve žalostinki blagemu rajniku. Iskrena zahvala tudi vsem prijateljem in znancem od blisu in daleč, ki so rajnega v tako častnem številu spremljali na njegovi zadnji zemeljski poti. Imenovani rodbini tudi priporočata rajnega Leopolda v blaj? Bpo-min in pobožno molitev. Poličko—Strihovec, dne 17. septembra 1918. 1247 I R' | RAZPIS. I I S 1. marcem 1919 se odda graščinska gostilna v Vurbergu s trgovino mešanega blaga, mesarijo in trafiko za čas 6 let potom razpisa zopet v najem. K gostilni pripada nadalje velik sadonosnik s kegljiščem in 1.41 ha polja. Interesenti naj vložijo ponudbe in naj priložijo 10 % vadija naj-dalje do 1. decembra 1918 pri podpisanem oskrbništvu, kjer se dobijo tudi vpogled v natančnejše najemninske pogoje. Gostilna se odda brez ozira na višino ponudb, popolnoma prosto. Grof Her-berstein-ovo domensko oskrbništvo v P t uj u. 19. septembra 1018. Fini damski klobuk, z višnjevo podhgo, se je i«-gubil na slavnosti v Št. Lenartu v Slov. gor. dne 8. septembra. Kdor ga je našel, naj ga odda v restavraciji Narodnega doma v Mariboru. Dobi lepo nagrado. 208 Proti mišim In podganam izborno Bredstvo prof. Szetf er in dr. Da-Bysi» iivirne kulturne bacil „Ter-ror mit Witternng.k Zelo učinkujoče sredstvo za [okončevanje. C«na natrošenja 1000 g. proti mi-i š:m 14 K, proti podganam 17 K j 20 v. po povzetja cd Dunaja. Do-i bavitelja c. in kr. vojnega mi»i-; strstva, c. kr. nižjeavstr tske na-mestnije, deželnih kulturnih svetov itd. Ravnateljstvo Tnrror zavoda Dunaj I. Weidertorgasse 17, » telefon 15543. (Mrsie.) ^ MX Kapljice za svinje. Cena 1 steklenice 1-80 K. O dobrem učinkovanju teh kapljic imam mnogo priznal-nih in pohvalnih pisem. Fr. Prull, mestna lekarna „pri c. kr. triu", Maribor, Glavni trg 15, blizu rotovža. Zahvale. Nisem verjel, da hi te kapljice kaj pomegale. Sedaj so sem se prepričal, da res pomagajo, Vam 'izrekam lepo hvalo ter priporočam to zdravilo vsem svinjerejcem. Prosim, pošljite mi spet svinjskih kapljic za rdečico in sicer hitro kakor morete 8 steklenic. S pozdravom Ivan Škorjanc Srednja vas, dne 6 avg. 1916. Kebelj, 30. avg. 1918. Prosim pošljite 15 steklenic Vaših priznano dobrih kapljic za svinje, in sicer po poštnem povzetju, ker so dobre, kar sem že sam poskusil. Naslov: Henrik Bregant, nadučitelj, Kebelj, p. Oplotnica. 968 Pozor! PozorI Naročite si „barvo" in barvajte si sami platnen« volneno in staro obleko, katera zgleda kakor nova ter pobarvajte si delovne srajce da si prihranite milo. Barva se dobi sledeča: črna, modra, rdeča, zelena, rujava, siva in lila v zavitkih sedaj še po 60 v, v trgovini barv za obleke. K Loibner „ pri zvoncu", Celje. — Za eno žensko obleko je treba 7 zavitkov barve, za žensko bluzo 3 zav. in za predpasnik 2 zavitka. Vsak si lahka brez truda barva sam, ker vsakemu naročilu se pridene slavensko navod lo. Razpošilja se po pošti 1 1123 'H Zahtevajte zastonj in poštnine prosto moj cenik s podobami ur, zlatince, sre-brnine, godbenih instrumentov itd. Ivan Konrad, ces, in kr. dvorni dobavitelj, Most št. 1954, (Brta) (Češko). Niklaste ali jeklene anker-ure K 26.—, 28.—, 50,—, iz bele kovine (Gloria-srebro), Goldin ali jeklene Remont, ure z dvojnim pokrovom K 86.—, 40.—, 50.—, 60.—. Violi»« K 52.—, 24.—, 26 —, vlačne harmonike K 26 —, 28.— in višje. Za ure triletno jamstvo. Pošilja se po povzetju. Zamenjava dovoljena, ali denar nacaj. (4 Duk). MiSi-poflpe stenice-Mi Izdelovanje razpoiiljatev l>reizkui. radikalno ačluku« - - a: , v - . .... .. c očega uničevaln. sredstva, sa ka-In vsaktere drsljavosti ter diftenj« , tnom ¿Oh»jaj0 vsak dan zahvalna celo gotovo edino 1« s PALMA, j nnli Posestniki l Vsakovrstna piičets in odraslo perutnino, kunce in svinje ozdravite griže (tudi krvava} To, mnogo preikušeno, z najbolj- pisma. Za podgan« i. K 6 — -,■ • , . •„,« s »» *inrke K 4-50; tinktura a» šimi spričevali m leta 1910 z ve- < ^«nice k 8'—; uničevale« mo-liko srebrno svetinjo odlikovano j j- ^ ^ 2•—; prašek proti mrče-sredstvo s navodilom dobite takoj 10lu K j.50 in K 3 —; sem «p»- savarovano poštnine prosto, če v naprej pošljete 6 K, ali večkrat-toliko. — Ker snovi za PALMA ■ora_____ ¿¡»joči ra.zpraéevrlee K 120; tinktura proti uiftm pri ljudeb K 150; maailo sa uši pri iivi- dobiti ni, jaz pa tega izdelka le . ni K 2.__. pr8gek sa uši v oblfruí alo imam, svetujem, da naročite ¡ ^ in perjiu g 2 —; tinktura 1» takoj. — I. E. Weixl, Maribor, bolhe j pseh K 1.60; Prašek Gosposka ulica 55., (trgovina s j pr()ti kurjim niem k 2 -; tin- papirjem.)___ITT ; kturA proti mrčeau na sadja 1- ! in áelenjadi (uničev. rastlinK Imam ia kamnoloma Donačke go- ; in aelenjadi (uničev. rasura) a « vsakovrstne mlinske kamne na 8'-. - Pošilja po povzetjn Za- orodai. Tudi irmlje za domačo vod aa pokocaranje mrčesa rabo Jožef Planini Bogata, Šta- M. 1 ü n k o r, ska olica 3|lll. rabo jarsko. 567 5>a Izdafateli in aaložnik: Katoliško tiskovno društvo. Odoovtirni nnsdnilr: Frank) IZeSof^ Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora,