Politicen list za slovenski narod.
P» poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 ?Id., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 grld., za en mesee 1 pld. 10 kili administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 ffid., za pol leta (i Kld., za četrt leta
• fia.. za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
.	Posamezne številke veljajo 7 kr.
Naročnino prejema upravništvo in ekspedieija, Stoini trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne"
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat: 15 kr.. če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primemo zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovama pisma se ne sprejemajo.
Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob »/«6. uri popoludne.
^t ©v. 172.
7 Ljubljani, v soboto 30. julija 1.892
J^etnlli XX.
Gabilo na naročbo.
S I. avgustom pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
„SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v administraciji :
Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 ,, Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja:
Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „
Vse leto Pol leta
15 gld. 8 ..
Četrt leta 4gl. — kr. Jeden meseci ,, 40 „
Upravništvo „Slovenca".
Po državnem zboru.
m.
Umestno se nam zdi, da je prejšnjima dvema člankoma dodamo še nekaj opazk o konservativnem, mladočeškem in poljskem klubu v pojasnilo političnega položaja v naši državi.
V prvi vrsti nas zanima konservativni klub, v katerem so slovenski poslane1. Ta klub je ena onih treh n6g, na katere se vlada naslanja v važnejših vprašanjih, od slučaja do slučaja. Očita se temu klubu, in seveda v prvi vrsti našim poslancem, da so le združene, pohlevne ovčice, za katerih volno grof Taaffe obsiplje s koncesijami levičarje in poljski klub. Recimo, da bila v posameznih slučajih odločnejša beseda ob pravi, ugodni priliki več izdala, vendar je ona primera s pohlevnimi ovčicami pretirana in neopravičena. Res je, da oni poslanci, ki grm^ proti vladi, vihte pesti vedno in povsod, postanejo popularnejši v svoji domovini v onih krogih, ki ne računajo z dejanjskimi razmerami, ki ne po-
znajo vseh nitk in spletk parlamentarnega delovanja in težavnega položaja maloštevilne skupine, katero naši poslanci sostavljajo sami zii-se. Res je tudi, da so levičarji dobili mnogo koncesij, postali so zopet faktor, s katerim vlada mora računati, če hoče sploh vladati in vršiti državne posle. A tega ni kriv Hohenwartov klub, tem manj naši poslanci. Ravno ta klub je, kar smo že večkrat naglašali, ona za-vornica, ki zadržuje državni voz, da ne zaide popolnem na nemškoliberalni tir. Navzlic temu pa konservativni klub ne posluša ' slepo vladnih želj A,, kajti večkrat so člaui tega kluba različno glasovali in ne spomnimo se nobenega važnejšega slučaja, da bi morali glasovati proti svojemu prepričanju. Klub je s tem že v početku proglašeno „neodvisnost" pokazal tudi nasproti vladi.
Da je sedanji politični položaj za nas neugo-deu, o tem smo vsi jedini, a tega mnogi nočejo slišati, niti razumeti, da so ta neugodni položaj pro-vzročili v prvi vrsti, če tudi ne edino le Mladočehi s svojo skrajno radikalnostjo, z opozicijo za vsako ceno, ker so raztrgali „železni obroč", razrušili prejšnjo desnico in tako prisilili vlado, da hočeš ali nočeš išče opore pri nemški levici. Res, da nekdanja desnica ni delala čudežev, ali da je zboljšala gospodarske in narodne razmere, tega ne more nihče tajiti. Dokazov bi lahko naveli dolgo vrsto. Ker pa ni mogla v razmerno kratkem času vsega izvršiti, ker ni v hipu mogla Čehom pripomoči do izvršitve državnega prava, vrgli so se radikalni elementi na Staročehe ter jih pomeli vsaj začasno s pozorišča. S tem so bila vrata odprta levičarjem, ki si vsak dan pridobivajo več tal in vpliva pri vladi. Mladočehi so se zaleteli v skrajno opozicijo, da ne morejo več nazaj; ostali pa so osamljeni, svojih načrtov ne morejo izvršiti. Grejejo se sicer na solncu ljudske milosti, popularni so postali, ali ljudska naklonjenost je kakor aprilovo vreme. So med nami, ki silijo tudi južnoslovanske poslance, da se pridružijo Mladočehom v opoziciji, ne pomislijo pa, da bi
se s tem le odprla vsa zatvornica na levičarski mlin bi prišli le z dežja pod kap.
Češki narod je probujen, velik, močan, iraovit, ima svoje gimnazije, vseučilišče itd., on more vstra-jati v opoziciji, mi Slovenci se moremo dovoljevati tacega „luKsusa", dokler k temu nesmo prisiljeni. Sedanje stanje itak ne more dolgo trajati.
Največja napaka mladočeških poslancev pa je, da pri vsaki priliki, večkrat brez pravega povoda napadajo Staročehe, češke veleposestnike in Poljake in tako odbijajo od sebe naravne zaveznike, brez katerih je vsaka politična akcija v zbornici brez-vspešna. Konservativni češki veleposestniki so doslej vedno in radi s svojo vplivno besedo podpirali opravičene zahteve naroda češkega, toda Mlodočehi jih s silo odbijajo od sebe.
Važen faktor so v naši državi tudi Poljaki. Njih beseda vedno veliko velja v višjih krogih, ker brez njih ni nobene večine. Zato pa morejo hoditi z vsako vlado, ker vsaka jim je naklonjena. Očita se jim sicer, da niso pravi Slovani, ali v politiki ne more vedno odločevati srce, temveč trezen razum, zrel premislek. Poljaki pa iz umevnih razlogov, zaradi mnogih kričečih krivic črtijo Ruse in vsled tega tudi ne zaupajo onim, ki pri vsaki priliki kažejo svoje rusofilstvo. In v tem oziru so zopet nekateri Mladočehi, ki nepremišljeno izjavljajo, da pričakujejo boljših razmer od prevrata v vnanji politiki, in s tem vzbujajo nezaupnost in sum pri Poljakih. Ti so že od nekdaj praktični politiki in kot taki se ne bodo zvezali z nobeno stranko, ki bi utegnila Avstrijo spraviti v kake zmešnjave. Na drugi strani pa so toliko federalisti, da ne bodo hodili z levičarji skozi drn in strn. To je poljski vodja vitez Javorski pri valutni debati tudi naravnost povedal levičarjem v obraz. Zato pa je naša želja, da se na podlagi skupnega programa zopet zbližajo in združijo vse one frakcije, ki so sostavljale prejšnjo desnico.
LISTEK
Neron.
(Priredil Vilinski.)
II.
Lucin se prijazno nasmehne. — „Tako je, gospa", odvrne naposled.
Vijola pogleda milovaje modroslovca, kakor bi mu ne verjela nakane.
„Ukljub svoji učenosti, svoji togi slovesnosti si pogleda vreden človek. Koliko si star?"
„Let mi je zdaj štirideset pet".
„Hm! Po zunanjem soditi, človek bi dejal, da si deset let mlajši. Ko bi se oblačil po šegi, no, potlej bi bil videti še mlajši".
Lucin zarudi o tej hvali. Prevzel ga je duh samoljubja. Doslej še ni mislil na svoje telesne svo.jine.
„Kakor slišim, uvel te je pri nas brdki Narcis?"
„Da, on; moj sestrič je".
„E? res? Narcis tvoj sestrič? Čestitam. Ko bi bil znatnega rodu, on bi se visoko popel".
„Zelo je izobražen, in tudi, kakor mislim, dobrega srca".
Melisa se šaljivo nasmeja. — „Izobražen, dober, na tem ni tolikanj ležeče. Brdak je in ljubezniv;
to je veliko. Peti zna najmičniše pesni, pisati pre-ljubko. To bi bil človek za našo hišo. Upam, da se ne boš dal presegati po svojem sestriču".
V tem so bili lasje na Melisini glavi lepo vre-jeni. Lepo pletene kite ji Vijola potrese s zlatim prahom, od dragih kamenov sestavljeni zlati venec postavi ji na ponosno glavo ter ga pripne s zlatimi in srebrnimi sponami.
Melisa vstane, pa dene modrijanu: „Zdaj pojdi k dečkoma, katera bol podučeval". — „Vijola, vedi ga tja". — „Ostani pri njima, da bo čas kosila".
Lucin je toraj opravil pred gospodarico. Zdaj je šel k dečkoma. Razlagal jima je o Homerjevih pesnih, o različnosti in posebnosti atičanskega narečja. — Pokličejo ga jest.
Solin je bil povabil več gostov. Med njimi je bil tudi Glavko. Takoj gre k Lucinu, poteplja ga po ramah, vpraša ga: — „No, si li zadovoljen z menoj ? Kaj ne, lepo mesto je to, ki sem ti ga vrgel? No potrebujem tvoje hvaležnosti. Veseli me, če ti ugaja v hiši dobrega, plemenitega, duhovitega, prijaznega, ljubeznivega Solina. Kaj ne, to je liiša, to je družina! To je gospa ! Lehko bi jo primerjal z Junono. In pa ta veličajna dečka, z največimi zmožnostimi obdarjena. Veš, da ne govorim rad veliko in nepotrebno — rečem le toliko, da oni se more zavidati, ki pride v tako hišo".
V tej povodn.ji besedij je Licinova oseba izginola, kakor bi vrgel kamen v vodo. Tudi ni odgovarjal. — Prineso jedi. Licin sede k postranski mizi, k dečkoma. Opazovali so ga bolj«, kakor je bila takrat navada ravnati z „učenim sužnjikom". Poslušal je Glavka, to neutrudljivo klepetalo, ki je vzdržema jel ic žrl in še bolj stanovitno besedičil. Obirajoč kurje bedro je povedal deset novic: o novih stavbah, o bitvah proti Slovanom, o novi judovski ločini, o čudakih kristijanih, katerih bedasti preroki so prišli v Rim, pridigat novega Boga, o izpreobrnenjn, o veselicah. Debelo bedro je obral do čistega, še pes ne bi bil našel več trohe, pa vrgel, rekoč: „Haj! neumnosti! bogov imamo dosti, pa takih, ki nam nobeden nič ne stori. Zdaj se veselimo, dokler smo tukaj; kaj vemo, kaj bo potlej". Pripovedoval je tudi „mičnosti" z dvora, lizajoč sladko vkuho, o cesarjevih „slabostih", vendar spoštljivo; o svojih sleparstvih, kakor o junaških dejanjih, vrednih, da se ohranijo potomcem. — Zadnjič prineso vina. No, zdaj se je Glavku jezik tajal, da so se šaljivci ž njim skoro kosali. Glavko je jel zbadati tudi modro-slovce. Licin je takoj spoznal, da cika na njega. Tega „veselja" mu Licin ni maral privoščiti, čeravno je vedel, da bi postregel gospodi. Licin reče, da I mu ni dobro, pa se odstrani, a gospoda mu je to zamerila.	(Dalje sledi.)
Večjega političnega pomena je bila tudi afera Spinčičeva, ki je pri nas proviročila nekaj jato
odurnih časnikarskih prask. Očitalo se je uamrefi
slovenskim poslancem, zakaj se nihče ni oglasil in zagovarjal g. Spinčiča, nam pa se je podtikala de-ntincijacija. Mi smo v tej zadevi že pojasnili svoje stališče, da namreč nesmo odgovorni za .delovanje j slovenskih poslancev, ki morajo sami najbolje vedeti, zakaj to stor^ in ono opustč. V aferi Spinči-eevi smo pisali po svojem prepričanju brez vsake j osebne raržnje. Kakor pa mi spoštujemo prepričanje ^ drugih, tako tudi smemo zahtevati, da se spoštuje j i naše in ne pobija na tako — surov način, kakor j ie to storila v predzadnji številki „Naša Sloga" in . po njej „Sloveuski Narod", ki je dotično notico ob- j javil v prevodu, češ, tako sodi v „Slovencu" deželni i poslanec in duhovnik g. Mate Mandic. Čestita j „Naša Sloga" je uamrtč pisala mej prugimi: „V j Ljubljani izhajajoče glasilo „slovenskih k i m o v- ; cev" v državnem zboru . . . zabodlo je svoj pobožni j jezik v naša narodna zastopnika dr. Laginja in Spin-či<h tako denuncijantskim načinom in s tako podlo j Lakauo. d^ kaj takega doslej niti v tostranskih ži- j dovskih italijanskih listih nismo čitali. Spoštovani j „Slovenec" denuncira našo dvojico navzgor, da sta i Veliko-Hrvata, a navzdol toži ju podlo in kukavno, i dri ne zastopata slovenskega naroda v Istri. . . . To- j variša in somišljenika našli ste ondi, kjer ste se ga i najmanj nadejali. Poreški ultraliberalni listič „L'Istria" j piše v zadnji številki tako, kakor bi se bil prej iz- ■ govoril z vreduištvom „Slovenca". . . „Slovenec" za- ' stopa ljubljanskega mesijo, a „Llstria" poreškega. Par najde para tudi v cerkvi. Prosit!"
To je torej odgovor ua mirno in nepristrausko našo notico, ki naj bi po misli „Naše Sloge" pospeševal „mir, slogo in jedinost". Kako sodijo o tem v obče ister.sk! duhovniki, tega ne vemo, mislimo pa, da je zriiik in dol/.nost pravega duhovnika, da spoštuje svojega škofa kot višjega pastirja, tudi ko bi bil nasprotnega političnega prepričanja, kajti tako spoštovanje in pokorščino slovesno obljubi pri svojem posvečenju. Sicer pa so nam došla poročila, da mnogi odlični gospod|e na Primorskem in v Istri ne odobrujejo separatizma omenjenih dveh gospodov poslancev, zato kličemo v spomin besede: „Caveant consules !"
Katoliško-tiskovno društvo v Ljubljani.
(Poročilo o V. občnem zboru dne 28. julija 1892.)
(Dalje.)
Društveni tajnik gospod dr. J. Lesar čita naslednje poročilo:
Prevzvišeni g. pokrovitelj! P. i. preča-stiti g g. društveniki!
Z današnjim občnim zborom završuje „Katoliško tiskovno društvo" prvo petletnico. Doživelo je v tej dobi marsikaj neprijetnega, a še več veselega in vspodbudnega, tako da danes zre s hvaležnim srcem na Boga, ki je ves ta čas očividno blagoslavljal društvene napore. Res, društvo raste iu se očvr-ščuje, tiho in polagoma sicer, vendar viduo iu neprestano.
Na lanskem občnem zboru dne 1. julija smo napovedali zidanje lastne tiskarne in v pokritje tro-škov prosili pomoči. Tiskarnično poslopje je danes brez posebnih nezgod srečno dovršeno in upamo, da bode dobro vstrezalo društvenim namenom. Naj v naslednjem nekoliko podrobnejše popišem, kako se je zidala, kako vrediia tiskarna, koliko troškov in s katerimi pomočki smo plačali in kolika plačila nas še čakajo v prihodnjosti.
Takoj drugi dan po lanskem občnem zboru dne 2. julija ogledala je komisija slavnega mestnega stavbinskega urada kraj zidanja. Zoper izvršitev stavbe po predloženih načrtih ni bilo ugovora ne od komisije, ne od sosedov. Dne 3. julija so se pričele priprave za zidanje. Vse se je kaj urno vršilo, tako da se je mogel že 26. julija vložiti temeljni kamen in 14. avgusta so bile vnanje stene in glavni zidovi do strehe dozidani. Naslednje dni se je postavila streha. Do pozne jeseni se je potem nadaljevalo zidarsko in izvršilo kleparsko delo. Ko se je bil čez zimo zid dobro osušil, vrSila so se razna spolnjujoča stavbarska dela od spomladi pa do dne 15. julija, ko smo se začeli seliti s tiskarno. Prejšnje tiskarnične prostore smo namreč slavnemu c. kr. finančnemu vodstvu odpovedali dne 29. januvarija za 1. dan avgusta leta 1892 in do danes so že tudi popolnoma izpraznjeni.
Zidarska dela pri novi stavbi je vodil stav-
ila cri
binski podjetnik fr. Fr. Faleschini, tesarska A- Je-rančič, kleparska M. Skrabec, mizarska J. Begali, ključarska J. Kebek, steklarska F. Kollmailh, pleskarska J. Cotman in slikarska Fr. Perko.
Nova tiskarna bode društvenim nameram v sedanjosti in menda tudi v prihodnjosti zadostovala. Jako svitla sobana za stavce ima prostora 64 kva-dratmetrov in dvorana za stroje blizu 200 kvadrat-metrov.
V	tej dvorani, katera tla so iz portlandskega cementa, smo porazstavili oba prejšnja stroja z drugimi manjšimi in še tretjega novega. Kazala se je namreč že do sedaj časih potreba še po enem fiuej-šem in večjem stroju. Ob preselitvi pa bi bilo moralo tiskanje za več dni kar zastati, če ne bi bili naročili novega stroja za velike formate. Napravljen je po najnovejših iznajdbah v tej stroki ter stane postavljen okrog 4000 gld. Vse tri tiskalne stroje goni plinov motor ali gonilni stroj za tri konjske sile, kateri nam je oskrbela za nekako 1400 gld. tukajšnja plinarna. V seji dne 4. aprila t. 1. se je namreč sklenilo, v novi tiskarni uves-ti plinovo raz-svitljavo ter plin porabiti tudi za gonilo strojev, ki so se morali vsled tega po nekoliko predelati, kar je izvršila ljubljanska tvrdka G. Tonnies. Ob enem s plinom se je napeljala v hišo in tiskarno voda iz mestnega vodovoda.
V	minulem društvenem letu srno tiskarni oskrbeli še stroj za preluknjevanje papirja in še drugi za rezanje mesingastih črt. Razven tega smo nakupili letos več novih črk, okraskov, klišejev itd. Novo vrejena tiskarna se sedaj lahko meri z drugimi tukajšnjimi in bo zadovoljevala, kar se urnosti in ličnosti tiče, lahko tudi največe zahteve, seveda, kolikor je sploh mogoče v naših razmerah.
Nad tiskarno je čedno stanovanje, obsezajoče štiri prostorne sobe, kuhinjo in dva manjša prostora. Stranski južni oddelek nove stavbe je odločen za razne shrambe papirja, tiskovin itd.
Natančnejše, menim, da mi poslopja ni treba opisavati, ker itak upam, da si je prilično ogledate z lastnimi očmi. Prepričali se bodete — tako upamo — da se je izvršilo delo, ki je v ponos društvu in ki bode — ako Bog <14 — velike važnosti za versko-nravni napredek katoliških Slovencev.
Da pa se je moglo kaj tacega izvršiti, gré zahvala Bogu, od katerega prihaja „vsak dober dar in vsako popolno darilo" (Prim. Jak. 1, 17.). On je nagibal plemenita srca velikodušnih dobrotnikov, ki so skozi celo leto donašali lepe zneske v dosego imenitnega namena.
Pri lanskem občnem zboru je prosil odbor, naj vsi tedanji „letniki" postanejo letos „ustanov-niki", vsi „ustanovuiki" pa dobrotniki. Prošnja ta je bila dobro premišljena in prevdarjen celo lepi znesek, ki bi se dosegel tem potom. Prošnja naša se sicer ni do pičice spolnila, vendar pa so nam blagi dobrotniki doposlali toliko darov, da je njih svota vedno večji pogum dajala odboru pri zidanju, j Vsi darovi v prid novi tiskarni znašajo namreč z udnino vred do danes 10.437 gld.
Znatni dar prevzv. gospoda pokrovitelja, ki so , nam ga poklonili takoj v dan lanskega občnega zbora, je blagoslavljal našo béro. V resnici ganljivo je bilo opazovati, s koliko požrtvovalnostjo so se ! stekali darovi, ne le imovitih, večkrat tudi ubožnih ! gospodov. Posamezniki in celi zbori, zlasti pri pa- : storalnih konferencijah, so kar tekmovali v požrtvovalni velikodušaosti. Oprostite, slavna skupščina, da ne naštevam vseh posameznih darov in darovalcev. Pred seboj imam natančne beležke o prejetih darovih, razvrščene po dekanijah. Kogar čč. društve-nikov zanimajo, mu ali tu postrežem, ali tudi pismeno sporočim. Pač pa moram navesti skupne zneske posameznih kranjskih dekanij, razvrščenih po velikosti doposlanih darov. Prejeli smo iz de-kanije :
1.	Ljubljana......4012 gld. 70 kr.
2.	Vipava....... 1030 „ — „
3.	Kamnik....... 970 „ — „
4.	Trebnje....... 606 „ — „
5.	Kranj ....... 458 „ — „
6.	Leskovec ...... 420 „ — „
7.	Moravče ...... 369 „ — „
8.	Litija ....... 368 „ — .
9.	Novo Mesto ..... 355 „ — „
10.	Cirknica ......310 „ — „
11.	Postojina...... 280 „ — „
12.	Radovljica...... 269 „ — „
13.	Loka........ 220 „ — .
( 14. Semič .......195 „ _ w
15. Ribnica....... J.77 B __
! 16. Vfjbnika . . . ... . U8 [ _ "m
17. Šmarije.......100 „ —
! 18. Idriia ....... 40 „ — "
19.	Kočevje....... B5 „ — "„
20.	Trnovo....... 20 „ - „"
21.	Vnanji . ■......110 „ — „
Nabrana svota je res lepa in z novega priča
% o vrlem mišljenju in vzgledni požrtvovalnosti velike I večine kranjskih duhovnikov. Cast jim na zemlji, & .i v nebesih plačilo!
Dasi pa so bili ti darovi tako velik', si vendar drznemo z novega prositi pomoči zlasti od onih naših somišljenikov, ki se nas do sedaj niso še kar ! nič spominjali, ali le prav malo. V podporo prošnje ! ne navajamo druzega, kot številke:
Hiša s stroški ob nakupu je stala 18960 gld. 23 kr. Od te svote smo plačali takoj 6000 gld. ter prevzeli neki vknjiženi dolg za 2000' gld. Ker smo morali po kupni pogodbi hišo do konca I. 1891 popolnoma plačati, smo vzeli pred Božičem na po-. sodo 10.000 gld. proti 4°/0 obrestim ter v varstvo zastavili vse svoje premično in nepremično imetje. Dn^ 23. decembra 1891 smo izplačali prejšnji last' niči gospej Mariji Jemec še ostalih 11.000 gld. proti kolkovani pobotnici.
Ker bodo vsi stroški za zidanje in vravnavo nove tiskarne znašali krog 22.000 gld. in ker smo jih do sedaj plačali le krog 10.000 gld., primanj-kalo nam jih bo še kakih 12.000 gld. Že dosedauji naš dolg pa znaša 16.000 gld.
V takih razmerah odbor z novega spodobno trka na velikodušno požrtvovalnost prijateljev katoliškega tiska. Vedimo, da je v naših dnčh tiskarstvo najnevarnejše orožje, s katerim bijejo brezbožneži smrtni boj zoper sv. Cerkev: volumen volans, haec est maledictio, quae egreditur super faciem terrae (Zach. 5, 2. 3); da pa je nasproti dobro tiskarstvo mogočno sredstvo k zmagi sv. Cerkve.
(Dalje sledi.)
Po i.ročn? preg-ieoL
V L j u b lj a ni, 30. julija. Notranje dežele.
Dunaj. V dunajskem notranjem mestu so se dosedaj navadno volitve vršile jako mirno. V tej glavni trdnjavi židovskega liberalizma se dosedaj ni upal nastopiti noben kandidat, ki ni bil židovskim bogatinom prav po volji. Letos se pa kaže, da bode pri dopolnilni volitvi boj. Za mandat se poganjata pred vsem dva ob zadnjih občnih državnozborskih volitvah propala kandidata. Liberalci so za pl. Car-nerija, katerega ime je znano iz prejšnjih let zaradi tega, ker je vsako leto s svojim dolgočasnim govorom začel budgetno debato. Demokratje pa z vsemi silami delajo za dr. Kronawetterja, kateremu so liberalci obetali, da ga volijo pri prvi priliki, ker je pri zadnjih državnozborskih volitvah v več krajih liberalcem na ljubo kandidoval proti zjedinjeuim kristijanom in propal. Ta volilni boj bode zaradi tega pomenljiv, ker bode razklal liberalce in demokrate, ki so se nedavno zjedinili na Dolenjem Avstrijskem v napredno stranko in si pod to firmo obetali lepih vspehov. Ta volitev pa utegne napredni stranki upihati luč življenja.
Češko. V praškem mestnem zboru se je od mladočeške strani tretji pot predlagalo, da se napravijo tablice z izključno češkimi imeni ulic. Sedaj, ko je kranjski deželni predsednik to vprašanje na znan način rešil, je treba tembolj siliti, da se stvar jedenkrat odloči, ker Praga je češko mesto. Češki namestnik je konservativni plemenitnik in od njegove pravicoljubnosti je pričakovati, da dovoli samo češka imena ulic, ker je v Pragi le malo Nemcev. Predlog je bil dovolj podprt in ž njim se bode pečal mestni svet. Kakor znano, dosedanji predlogi neso imeli druzega vspeha, kakor da so Nemci v Brnu hiteli odpraviti češka imena ulic. Na predlog mestnega odbornika Sokola je mestni zbor sklenil, da se proti vladni odločbi o uradnem jeziku praškega magistrata pritoži na državno in upravno sodišče. Treba je stvar dognati v vseh instancah, da se dokaže, da člen XIX. državnih osnovnih zakonov ne velja samo za Nemce, temveč tudi za Čehe.
Češko-nemška sprava. Kakor se kaže, bode češko-nemška sprava polagoma na Češkem stvari tako zmešala, da Nemci dob£ večino v deželnem zboru, čemur bode potem sledila levičarska vlada na Dunaju, bodisi pod TaafFejevim ali kakim drugim predsedstvom. Včeraj smo omenili, da skupina Windischgratzova hoče odložiti češke deželno-zborske mandate. Ta skupina šteje jednajst poslancev in je bila ves čas za to, da se nadaljuje Češko-nemška sprava. Le nerada se je ud*la v zadnjem zasedanju v to, da se sprava odloži. Svoj
(Dalje v prilogi.)
Priloga 172. štev. „Slovenca" dné 30. julija 1892.
sklep je ta skupina že nazu.nild najvišjemu deželnemu maršalu, ali ta ga še ni objavil, ker skuša gospode pregovoriti, da še obdrže mandate. Ce se mu to prizadevanje ne posreči, bodo dopolnilne volitve. Pri novih volitvah je pa pričakovati, da bodo Windiscbgn'itzovi pristaši in ustavoverno vele-posestvo vkup šli v volilni 1 oj proti konservativcem, in bodo najbrž tudi zmagali. Konservativno vele posestvo brez srednje stranke namreč nema večine. Zmaga ustavovercev bi bila nezaupnica za konservativne poslance veleposestva, ki bi potem morali dati prostor ustavovercem. Deželni zbor bi potem imel nemško večino in bi razen kurij in premembe volilnega reda za veleposestvo lahko izvršil vse dunajske punktacije iu sicer tako, kakor bi bilo za Nemce najugodnejše. Tudi nekaj več poslancev bi Nemci iz mestne in ktneUke skupine v deželnem zboru pridobili, ker bi okraje razdelili sebi ugodno in po neki posebni določbi tudi deželno-iborski volilni red lahko sebi ugodno premenili z navadno večino. Ves boj proti dunajskim punktacijam bi ne bil le zaman, temveč bi imel še to neugodno posledico, da bi se te punktacije izvršile jako pristranski, Čehom v škodo, dočim bi Staročehi in •konservativni veleposestniki, dokler odločujejo večino, nikakor ne privolili v Čehom škodljiva razdelitev okrajev. Premembe na Češkem bodo pa gotovo neugodno vplivale na vso avstrijsko politiko, zato gledamo z nekako bojaznijo v prihodnjost.
Vnanje države.
Bolgarija. Bolgarski listi odločno zavračajo očitanje glasila ruskega miuisterstva vnanjih stvarij, da bi bili obsodili zatožence na podlagi ponarejenih diplomatičnih spisov. Spisi, katere priobčuje „Svoboda", neso bili priloženi sodnijskim aktom in sodniki niti zanje vedeli neso. Obsodili so jih le na podlagi izpovedb prič zatožencev in pa na podlagi dnevnika, katerega so našli pri Milarovu. Glasilo ruske vlade stvari 19 zavija, da bi preslepilo javno mnenje. — Obsojenci v zaporu so že nastopili svoje kazni v Črni Džamiji.
Bolgarija in Rusija. „Svoboda" žične priobčevati dokumenta iz arhiva ruskega generalnega konzulata v Sofiji. Ti spisi so izza revolu-cijske dobe 1885. leta. Ta arhiv so bili 1886. leta prenesli v Bukarešt, tako da ga nemški zastopnik ni videl. Te spise, kakor p:šejo bolgarski listi, je prepisal neki Rus pri poslaništvu v Bukareštu in jih poslal v Bolgarijo.
Francija. Radikalci že rujejo proti novi izvolitvi Carnotovi predsednikom republike, četudi bode volitev še le čez dve leti. Radikalci pravijo, da proti Carnotovi osebi nimajo ničesa, da pa ni dobro v demokratični deželi, če ima jedeu mož predolgo oblast v rokah. Drugo leto so volitve za zbornico in tedaj hočejo radikalci od svojih kandidatov zahtevati, da obljubijo, da ne bodo volili Carnota.
Anglija. Gladstonova večina se je pomanjšala za jeden glas, ker se je pokazalo, da so se v jednem okraju pri štetvi glasov bili ušteli. V tem okraju je po novej štetvi glasov voljen unijonist, ne pa Gladstonov pristaš.
Izvirni dopisi.
Z Dunaja, 29. julija. (Dekliške srednje šole) odprle se bodo na Dunaju letos dné 10. oktobra, Tu namreč deluje društvo, ki se je svoje dni ustanovilo v ta namen, da po svojih močeh razširja in pospešuje omiko myd ženstvom. Krono temu svojemu delovanju postavi to društvo letos s tem, da osnuje na Dunaju srednje šole za dekleta. Imele bodo šest razredov po učuem načrtu za današnje osemrazredne gimnazije osnovanib. Te šole bodo zasobne šole s pravom javnosti in bode se po tem potu napravil most, prtko katerega popelje pot po dovršeni maturi našo žensko mladino na velike šole, kjer dovrše svoje študije v tej ali oui stroki, da bo mogoče moškemu spolu po uradih in zavodih konkurenco delati, kakor tudi v javnem življenju izpodrivati g8, kjer se bo le prilika ponudila.
Taka bodočuost se nam torej odpira! Ženski spol se hoče bržkone maščevati nad nami kratko-umnimi Adamovci, ker je nas čedalje manj tako slepih, da bi se pri dekletih ženili, ki so po današnji šegi vzgojene.
Šivati, kuhati, snažiti, otroke po krščanski vzgo-jevati, tega vsega današnja dekleta ue znajo, zato pa jim več ali manj gladko teče govorica v tujih jezikih, zato se tudi tem bolje počutijo na plesišču, kakor pri ognjišču in na drsališču, kakor pa domil pri otrocih, ki so ves ljubi dan poslom prepuščeni, mamá pa se drvi od veselice do veselice, od koncerta do gledališča itd.
„Hej, stoj! ne deri . tako, saj niso vse take. Ti si menda, videl le petične, za nepremožnimi se pa nisi še nikdar oziral!" — utegnil bi mo kdo ustaviti. Prijatelj, ua to ti odgovorim sledeče : Pri oas
na Dunaju je žensk», gosposki vzgojuua, druga drugi podobua, kakor pri Vas doma Mica Mici, kar se t če navad in lastnostij, katerih nam je v družbinskem ž.\Ijenju najbolj treba.
Oglej si jidno, in poznal bodeš vse, revne in bogate, samo d* je lepa. Če nima sama premoženja, ki bi jej odpira'o pot v krasno razsvetljeue dvorane, kjer cvili klar net in bas renč', dolé se vedno darežljive roke dobrosrčnih mladih in starih mladen-čev in mdž, ki takim gospicam z odprtimi mošnji-cami in listnicami na pomoč hité.
Da, še več, še stanovanje jim plačujejo in fija-kerja vzdržujejo, da bi se pa ženili ž njimi, se jako redko čuje, in kadar se kaj sličnega pripeti, se čez več ali manj časa take komedije poslednji akt pred sodiščem završi, odkoder gresta navadno za vedno vsak svojo pot.
Ker se je torej današnji gosposki ženski svet krščanski družini odtujil in za pošten zakon n\ kar razvajeni a v srcu vendar ša pošteni Dunajčan prav dobro čuti, hočejo mu odpreti drugo pot, po kateri naj pride do samostojnosti, kakor jo ima na Dunaju žena skoro da v vsaki družiui.
Študirale bodo torej naša dekleta in dobili bo-demo novo vrsto zdravnikov doktorjev, proti katerim nimamo čisto nič, potrebni so ženskemu spolu. Ali odveč se mi zdi pa vrivauje v tehnične, modro-slovne, pravoslovne stroke.
Zato bodemo pa mi naše sinove, kdor jih kaj ima, pošiljali namesto v gimnazij samo v ljudske in meščanske šole, potem pa v „Hotel Graud", „Hotel Imperial" in k Sacherju v kuhinjo, da se izuče izvrstno kuhati, nakar pojdejo za nekaj tednov tjekaj, kjer se pere perilo, kjer se krpa raztrgana roba, dalje k šivilji in krojaču, da se priufié za silo tudi šivati, če prav bode bodoča gospa doktor imela svojega lastnega krojača, ki ji bo hlače meril!
In če nam bo še toliko drobiža ostalo, poslati hočemo svoje sinove tudi še v preparandijo, kjer se bodo učili deco vzgajati, to se vé, da se bode moral do tedaj učui načrt ondi nekoliko, in to še precej izdatno, predrugačiti, sicer se ni nadejati tiste lepe vzgoje, ki jo dobi vsako umazano kmečko dete v svoji nežni starosti od sicer nevedne, pa po-božne matere, katere vzgoja mu dostikrat še v sivih letih pri spominu na blažena detinska leta po tolikanj britkih skušnjah v življenju privabi solze v oči.
Tako bode torej v novem stoletju žena sedela v pisarni, v šoli, gradila železnice in napeljevala vodovode, mož bode pa domó, kuhal, pral, šival, otroke vzgajal, če jih sploh še kaj bo, in sobe snažil.
Iz Prage, dnó 26. julija. (Povratek m 1 a -dočeških poslancev z Dunaja in dr-žavnozborske drobtinice.) Državnozborski poslanci poslovili so se z Dunajem in šli na velike pjčitnice. O pomenu zakonodavnih delovanj pisal 80s često na tem mestu, danes naj Vam nekoliko opišem vtis, kojega vzbuja v češki javnosti povratek naših poslancev.
Ta vtis ni kaj prijeten, ni pri pristaših mlado-češke stranke, kateri se čutijo danes v svojih nade-jah še bolj prevarani. Volilni oklic zaupnikov mlado-češke stranke z dne 22. februcarija leta 1891, v katerem se navajajo svrhe, ki jih je izvršiti oblju-bovala ta stranka, je poleg sedanje istinitosti kakor kaka bajka. Politika, kakor so se prilično izjavljali Mladočehi sami, meri se samo po vspehih.
No, vprašam: Ali je mladočeško poslanstvo uresničilo saj pičico svojih obljub? Ne, niti jedine! Ko so se prvikrat poslanci češkega naroda vračali z Dunaja, izgovarjali so se, da je bila ddba za večje vspehe prekratka. Zdaj je bila ta doba znatno dalja, toda roke pol.tiškega zastopništva našega naroda so še bolj prazne. Odstranjenje „dragega dualizma", katero so obljubovali, tega več ne zahtevamo, zadovoljili bi se z manjšimi vspebi, toda še o teh ni nikjer sledú.
„A ne samo to; češko poslanstvo vrača se med svoj ljud v takih odnošajib, da pač dolgo nimamo nadeje na boljše čase. V isti osamelosti, v koji so stopili na duuajska tla, vračajo se zopet domov; in da naši najbolj zagrizeni sovragi doslej nimajo vladnega vesla v rokah, to je jedino in izključljivo -zasluga bivših aaSíh zaupnikov iz Hohenwartovega kluba in Poljakov.
Danes je vsakemu jasno, da so bile vse bojazni, s kojimi je narod spremljal mladočeške po-
slauce na Duuaj, povsem opravičene. Da se še kaj hujega ni pripetilo, za to imamo zahvaliti druge stranke, po programu iu mišljenju nam sorodne, katere so često vzlic njim nastavljenim mladočeški^ nakanam odaljale popolno nadvlado nemške levice, In konečno se je vse, čemur so nasprotovali Mladočehi, vresničilo, kar pa so sami hoteli, bilo je pa — „odklonjeno"! V obče vse nasprotno, kar so. obljubovali, — to je ono znamenje, v kojem se vračajo nazaj med svoje volilce.
Za narod češki so se v državi odnošaji tako shujšali, da s strahom zremo v bodočnost. Češki narod v deželah svetovadavske krone razcepljen je na nekoliko strank, vzajemno se napadajočih, in skoro gine nada, da bosta razum in rodoljubje združila razdvojene brate v skupno delovanje. Dvojno nesrečen isti narod, koji v nevarni dobi, ko najbolj rafinovanim načinom neprijatelji narodno naše živo-bitje pehajo v propast, — ne poznii marljivejšega dela, nego uničevanje brata z bratom 1	[
Kako pa mladočeški poslanci umevajo in spol-nujejo svoje poslanske dolžnosti, razvidno je iz plenarnih sej v minolem zasedanju. Državno zborovanje pričelo se je dne 26. aprila t. 1., in baš prvi dan vložil je mladočeški poslanec P ur k h art pred-sedništvu prošnjo za osemdnevni odpust, koji se mu je dovolil. Kako je poslanec Purkhart tolmačil ta „osemdnevni odpust", sicer ne vem, ali istina je, da je teh osem duij trajalo od 26. aprila do 21. julija. V celem zasedanju prisoten je bil samo — jedenkrat.
Tako je izvrševal svojo „radikalno opozicijo" gosp. Purkhart, obljubovaje v svojem kandidatnem govoru, da se bode boril za pravice naroda kot „rjoveč lev" !
Malo marljivejši, nego Purkhart, je bil g. dr. Edv. Gregr. Ta mladočeški, strele metajoči Zevs bil je odsoten — v triinštiridesetih sejah samo šestiutridesetkrat! Znan je kot ojster opozicijonalec, prihajal je pa vselej rad v zbornico koncem meseca, ko se izplačujejo posla-niške dijete. Toda čemu bom našteval te marogfe? Malokdo med mladočeškimi poslanci je v tem oziru popolnoma čist, razven g. dr. Kaizla, ki zdaj biva v gorenjskem Bledu, in g. Eima, Poslanec Eim ni izpustil nijedne seje zbok tega, ker je kot dopisnik „Niirodnih Listov" moral biti na Dunaju.
Kako čudme pojme o poslanskih dolžnostih imajo „ljudski poslanci", navajam dalje še nastopne gospode: Dr. Engel bil je odsoten tridesetkrat, ker se je med zasedanjem nastanil v Karlovih Varih permanentno kot zdraviški zdravnik; dr. Krumbholz dalje dvajsetkrat, dr. Herold in dr. Pacdk devet-najstkrat, Adamek osemnajstkrat, Kaftan sedemnajst-krat, Doležal šestnajstkrat, Tekly in Wohanka dvanajstkrat, dr. Dys in Oestimir Lang jednajstkrat.
Te podatke Vam poročam brez vsakoršnih ko-mentarov, saj dostatno ti poročajo, kako 8i spretni a radikalni poslanec oslaja in lagodno dela svojo „opozicijo".
Dnevne novice.
V Ljubljani, 30. julija.
(Šolski sklep na obrtnih šolah.) Danes sta sklenila oba ljubljanska obrtna zavoda svoje šolsko lato s slovesno sv. mašo in razdelitvijo spričeval. Kakor čujemo, izide letos prvo šolsko izvestje za oba zavoda, a nekoliko pozneje. Iz podatkov, katere nam je dalo ravnateljstvo na razpolaganje, poročamo danes naslednje: C. kr. strokovna šola za lesno industrijo je imela letos prvič štiri letnike in zato odpušča prvič učence z odhodnimi spričevali, Pričetkom šolskega leta je vstopilo 55 rednih in 10 izvanrednih učencev. Koncem leta je ostalo v šoli še 50 frekventantov. Klaficiranih je bilo 43 rednih učencev. Mtd temi jih je 35 absolviralo z ugodnim vspehom, 5 jih je dobilo pouavljalni izpit in 3 niso sposobni za vstop v višji razred. V s i učenci razven jednega so bili Slovenci, po veri pa katoliki. V višjih 3 razredih eo bili 4 strugarji 12 rezbarjev in 16 mizarjev. Odhodna spričevala so dobili v 4. letniku: strugar Jernej Svetlič, rezbarji Pran Ciber, Julij Poljšak in Fran Trnovec, iin mizarji Albin Adlešič, Karol, Čeme, J. Črnivec, Friderik Koželj in Rudolf Nakrst. Vsem je učiteljski zbor jednoglasno pripoznal spričevalo zmožnosti. — C kr. strokovna šola za umetuo vezenje ¡b šivanje
čipk je ¡mula pričetkom 61 učenk, na koncu šolskega leta pa še 46. KUsificiranih je bilo 30 učenk; med teini jih je dob.lo 23 spričevalo zrelosti, 4 imajo ponavljalui izpit in 3 niso dovršile z ugodnim vspehom. V tretjem letniku, ki je letos prvič prirasel, so bile 4 učenke, ki so vse prejele jako dobro odhoduo spr.čevalo. Po narodnosti je bilo 22 učenk z uemškim, 36 s slovenskim, 1 s hrvatskim in 2 s poljskim materinem jezikom. Vse ustanove na obeh zavodih so znašale v preteklem šolskem letu 2900 g'd. — V javni risarski šoli je bilo vpisanih 69 obiskovalcev. — Učni zbor je imel poleg ravnatelja Ivana S u b i c a 10 moških in 3 ženske člani. Vpisovanje za prihodnje šolsko leto se prične za oba zavoda z dnem 15. septembra — K temu poročilu dostavljamo, da je gosp. ravnatelj Subic za slovo odhajajočim učencem podal nekaj prav tehtnih naukov. Ko gredo mej svet, naj nikari ne pozabijo treh reči, ki bodo odločevale njih časno in večno srečo: Mladeniči, ne pozabite Boga, koderkoli boste hodili, spominjajte se onih verskih, večnih resnic, ki sto se jih učili pod vodstvom svojega ka-teheta. Vera in čednost vas bo vzdržala, v morebiti še bridkih urah vašega življenja, katero si zdaj slikate le v svitlih barvah. Zavedajte se vedno svoje lepe, širne domovine, če boste včasih živeli morda tudi izven nje. Ponosni bodite na svojo milo Avstrijo, ki vam je pripomogla k vaši izobraženosti. Ohranite zvestobo in državljansko vdanost naši presvetli cesarski rodovi ni. A ne pozabite tudi svoje ožje domovine slovenske, v kateri ste zagledali luč sveta, da jej bote s svojim vedenjem in delovanjem delali čast. Slednjič pa, učite se pridno še za naprej, kajti kdor ne napreduje, nazaduje. Hočete v praksi izvršiti kaj res umetnega in trajnega, spominjajte se naukov, ki ste jih v tem zavodu prejemali, mislite nazaj, kako so se vežbali razni narodi, ki so tako napredovali v umetnosti, da so še zdaj slavni in da se od njih učimo. Zato ste slišali o Grkih, Rimljanih, v duhu ste se sprehajali po srednjem veku, ki je vstvaril najkrasnejše umotvore — gotiške dome. Veste, kako se je izkoriščevala pozneje renesanca itd. Ako boste kedaj potrebovali svetov in navodil, zglasite se pri našem učiteljskem zboru, vselej vam bo rad postregel. Sklepno ravnatelj še zahvaljuje zastopnike visoke vlade, gospoda c. kr. vladnega svetnika Merka, ker je to visoko oblastvo tako izdatno podpiralo naš zavod, gospoda župana prestolnega mesta Grassellija, ki je kot načelnik kuratorija naši šoli vselej imel zanjo odprto roko, kakor tudi vse druge gospode, ki so počastili današnji slovesni šolski sklep. Prisotni so bili še g. cesarski svetnik Murnik kot zastopnik deželnega odbora, zastopnik trgovske zbornice g. podpredsednik Klein, vladni komisar g. dr. Heinz, dvorni zvonar g. A, Samassa in ves učiteljski zbor. — Šoli, ki je nedavno pokazala s svojo izložbo tako lep napredek, želimo najboljši razcvit, katerega se je pod tako marljivim vodstvom izvestno tudi nadejati. Prelep izdelek te šole, cesarjeva podoba — doprsnik iz sadre, bil je ozaljšan s krasnimi eksotičnimi cveticami.
(Promocija.) Na graškem vseučilišču je bil danes g. Josip P u r I a n iz Mirk pri Vrhniki, odvetniški kandidat, sedaj pravni praktikaut pri dež. sodišču v Gradcu, promoviran doktorjem prava.
(Osebna vest.) Č. g. Matej Jereb, župnik v Javorjah nad Škofjo Loko, je dobil faro Kropo. — Naš rojak g. prof. Anton Bezenšek dospel je te dni iz Plovdiva (F.lipoplja) v Ljubljano ter se nastanil „pri Maliču".
(V Krškem) so bile dn<$ 28. in 29. t. m. strtlne vaje 3. topmčarske brigade v navzočnosti c. in kr. visokosti fcm. nadvojvode Viljema.
(Velika nevihta) je bila včeraj po 5. uri nad Ljubljano in okolico; dež je lil kakor iz škafa med gromom in bliskom.
(Tržič — oblegani) Kaj nenavaden prizor imeli so te dni Tržičiui. Iznenada in v najslabšem vremenu dospele so 26. t. m. tja koroške domobranske čete preko Karavank. Glavni voj prišel je iz Celovca čez Ljubelj in je — zas^l Tržič, kjer so radtstno vsprejeli Korošce; dve drugi četi prišli ste čez 2200 visoki Stol po ozkih planinskih stezcah in strminah. Jedua je dospela v Moste pod Jesenicami, d*oga v Begunje pri Radovljici, ter sta se združili z glavnim vojem v Tržiču; vrnili so se čez Ljubelj.
(Od Sv. Jošta) nad Polhovim Gradcem se nam piše: V zadnjem zasedanju deželnega zbora kranj skega je bilo sklenjeno, da se nameravana cestna črta med Vrzdencem in Sv. Joštom po deželnem
inžeuči-ju še enkrat pregleda in kolikor mogoče zniža troškovni proračuu. Ob jednem naj bi si tudi cestni odbor vrhniški pregledal to progo ter izrukel svoje mnenje. Ktr pa se nihče ne gane, prosimo tem potom merodajne gospode, da potrebno ukre-' ntjj v smislu deželnozborskega sklepa.
(Zgubil je 3000 goldinarjev) te dni zadtrski ' nadškof, metropolit Gregorij Raj če vic v železniškem kupeju med vožnjo z Dunaja do Gradca. To izgubo so opazili stoprav v graškem hotelu „pri slonu". Hitro brzojavijo na prvo postajo, kamor bi imel dospeti kurirni vlak, in našli so oudi listnico s 3000 gld. na tU.h.
(Akademični podobar g. Vek. Progar) v Celovcu je v celovškem muzeju „Rudolfinum" razstavil od 23.—30. t. m. veliko skupino blažene Device Marije, katero jo po osemmesečnem, neumornem trudu dogotovil dne 22. julija. Vsi, ki so lepo skupino ogledali, izrekli so se o krasnem umotvoru prav pohvalno in laskavo za mladega umetnika. Opozarjamo svoje čitatelje, da g. Progar skupino, namenjeno kamniški župni cerkvi, prihodnji teden razstavi v veliki dvorani ljubljanske c. kr. višje realko. Naj nihše ne zamudi ugodne prilike, ogledati si lepo delo, ki je v veliko čast marljivemu slovenskemu umetniku 1 V prihodnji številki izpre-govorimo obširneje o Progarjevem delu.
(Izkopanine.) Po naročilu prehistoriške komisije vednostne akademije dospel je gospod profesor dr. Rud. H o er ne s v Sevnico, da v ondotni okolici dd prekopati poganske gomile.
(Otrok ntonil.) Due 28. t. m. so v Hrastniku potegnili iz vode truplo petletnega dečka.
(Promenadni koncert.) Vojaška godba bode jutri opoldne svirala v „Zvezdi".
(Pri občinski volitvi) na Vinici v črnomaljskem okraju je b:I izvoljen županom Ivan Berkopec; odborniki: Peter Malič, Ivan Kastelec, P. Balkovec, J. Starašinec, M. Stifanič in M. Prokšelj.
(Pevskega društva „Ljubljana") veselica vršila se bode jutri pri Virantu, začenši ob 4. uri popo-ludne, po sledečem vsporedu: 1. Novaček: C*sta!do, koračnica, svira vojaška godba. 2. Tomas: Uvodnica k operi „Raymond", svira vojaška godba. 3. Ivan pl. Zajec: „Ustaj rode", moški zbor. 4. Waldteufel: „Espanna", valček, svira vojaška godba. 5. Suppe: Odlomek iz operete „Boccaccio", svira vojaška godba. 6. Narodna: „Slovo", moški zbor. 7. Sochor: Thea polka, svira vojaška godba. 8. Donizetti: Trospev in zaključek iz opere „Lucrecia Borgia". 9. Auton Poerster: „Življenje», mcški zbor. 10. Fillipowsky: „Slavčera popevka", koncertna polka, svira vojaška godba. 11. Leibold: „Hrvatski dom", zmes, svira vojaška godba. 12. B. Ipavec: „Ilirija oživljena", moški zbor. 13. Khomp: Uvodnica k narodni popevki „Ženske z Bleda", svira vojaška godba. 14. Strauss: „Krogospevi", valček, svira vojaška godba. 15. A. Nedved: „Dijaška", moški zbor, tenor-samospev, poje g. Josip Pavšek. 16. Ipavec: „Domovina", pesem, svira vojaška godba. 17. Link: „Fata Murgana", koračnica, svira vojaška godba.— Kegljanje zaključilo se bode zvečer ob 9. uri in takoj za tem razdelili dobitki med zmagovalce.
(Slovenski abitnrijentje) ljubljanske in mariborske gimnazije priredč v torek, dne 2. avgusta 1892. 1. na korist družbe sv. Cirila in Metoda v prostorih gostilne pri „Zvezdi" v Ljubljani vrtno veselico. Pri tej veselici sodelujejo iz posebne naklonjenosti nekateri gg. pevci Ijubljauski in vojaška godba slav. c. in kr. domačega pešpolka baron Kuhn št. 17. Začetek ob Ys 9- uri zvečer. Vstopnina 40 kr. Preplačila se hvaležno sprejmö. Vspored: 1. Titi: Ouvertura slovanskih melodij. 2. Prolog. 3. Telovadba na drogu. 4. Tamburanje izvajajo hrvatski abiturijentje. 5. Ant Foerster: „Slovo", slavucstna kantata; besede zložil Matija Prelesnik. Prosta zabava.
Narodno gospodarstvo.
Zgodovinske črtice o zboljšavah v poljedelstvu.
Spisal kulturni zemljemerec A. čadež v Ljubljani. (Dalje.)
Skozi več tisočletij se pečajo Kitajci največ s poljedelstvom, katero je pri njih v veliki časti. To ljudstvo nam priča, da imajo samo poljedelski narodi trajen obstanek. Vsa ljudstva Azije so prešla, samo Kitajci so ohranili svojo prvotno narodno moč. Dasi je dežela gosto obljudena, vendar ni take revščine, kot na zahodu. Vsak ima malo posestvice 1*5 — 2 hektara, na katerem se pri razumnem gospodarstvu pošteno preživi. Ta država nam dokazuje
s svojim tisočletnim obstankom, da je moč vsakega naroda v poljedelstvu.
Japan, ki ga nazivljejo azijsko Veliko Britanijo, je gledé poljedelstva prav tako zanimiv, kakor Kitaj, in poljedelstvo in vrtnarstvo je tam veliko bolj razvito, kakor v Evropi.
Tudi severna Afrika je bila v starem veku cvetoča, dobro obdelana pokrajina. Vsled hudih vojsk je postala žalostna puščava.
Celo v Ameriki so že v najstarejših pospeševali rodovitnost z napeljevanjem vode. Ko so prišli Španci v Ameriko, je bilo tako obdelovanje v njihovo veliko začudenje še celo razvito. Vrtovi Aste-kov so bili baje prava čuda. V Teksasu so Španci napeljali vodo na polje, kar je rodovitnost zemlje zelo povečalo.
V	Kaliforniji so naprave za napeljevanje in osuševanje vode še iz španske dobe. Po njih je postala dežela tako rodovitna, da izvaža .veliko muo-ž:co poljedelskih pridelkov.
S tem sem hotel na kratko dokazati, da brez truda ni upati bogate setve.
V	imenovanih deželah, ki so večinoma v vročem pasu, se dosežejo bogate setve z napeljevanjem vode. V naši zemljepisni širini pomnoži tako ob-obdelovjnje v pripravnih krajih rodovitnost. Potrebno je pa še drugo obdelovanje, namreč izsuše-vanje zemlje, kjer je premokra.
V	Evropi je gledé napeljevanja vode Italija na najvišji stopinji. Vednost, skušnja in zakonodajstvo so pomagale napravam.
Postave za napeljevanje, izsuševanje in razdelitev vode so izborne. Da je to obdelovanje ze!o razširjeno, so dosegle dobro vrejene družbe.
Ta zakon ima dva glavna dela: 1. Načelo ser-vitut pri vodovodih, 2. država prisilno ustanavlja vodne zadruge. Za porabljeno vedo dobi država po 5 frankov od hektara.
Postava z dne 20. maja 1806 je izgled za vse dežele. Čisto po tej narejena je francoska iz 1. 1845 in malo pozneje več nemških.
Znamenita je rimska kulturna zgodovina. Mnogo se še čez 2000 let lahko učimo iz politične ekonomije tega naroda. Senat in pozneje cesar|i so v vsako pridobljeno provincijo poslali naseljencev, ki so v njej vpeljali razumno obdelovanje. Priznano je, da so Nemci svojo kulturo od Rimljanov prejeli.
Ktko žalostno podobo nam riše Tacit o tedanji Germaniji : „Terra etsi aliquanto specie differt, in universum tamen aut sil vis borrida aut paludibus toeda.... frugiferarum arborum impatiens, peco-rum foecuuda sed plerumque improcera." (Dežela ni čisto enolična; splošno jo pokrivajo gozdi in strahovita močvirja . .. neugodna za sadno drevje, redi mnogo živine, ki je pa večinoma majhna.)
Vendar so postale nemške provincije kmalu zelo rodovitne. Na Ogerskem (Panoniji), v Iliriji in podunavskih deželah je bila v rimskem času cvetoča kultura, ki se ni več povrnila.
Imeli so izvrstne postave in določila za obdelovanje zemlje, ki se nahajajo v Justinijanovih institucijah. Obdržale so se do sedaj v Nemčiji in Angliji. Priče tega so nam pompejansko močvirje, Fossa Mariana in Fucinsko jezero.
Nekemu rimskemu konzulu je zapovedal senat, ne in otio militem haberet, legijoni, naj delajo na obrežju Lacija in skušajo rodovitno zemljo pridobiti. V istem času uiso imeli takih del za nedostojna za vojake, dasi so bili prosti državljani. Že v najstarejših časih je skušala vlada pontinsko močvirje, ki se razteza med Nettuno (?) in Feracino, izsušiti. Močvirje ni bilo poprej tako veliko. Zavoljo zanemar-jenja se je razširilo.
Kakor nam Plinij pripoveduje, so bila v prvi . dobi rimske republike na njem mnoga mesta. Cesar j Trajan je 10 let marljivo izsuševal. Popiavil je stare naprave in izsušil močvirje med Treponti in j Ferracioa. Ko je začelo rimsko cesarstvo razpadati, , razpadle so tudi te naprave.	(Dalje sledi.)
Telegrami.
Dunaj, 29. julija. Grof Taaffe je bil danes v Išlu od cesarja vsprejet v avdijenci, ' da je poročal o državnozborskem zasedanju. : Dunaj, 30. julija. Bivši veleposlanik grof Hiibner je umrl. — Grof Taaffe se je vrnil iz Išla. j Peterburg, 29. julija. V Taškendu so j vsled strahu pred kolero nastali nemiri, ka-I tere so potlačili z orožjem. Nekaj oseb jo : bilo mrtvih, več ranjenih. I Peterburg, 30. julija. Dne 27. t. m. je v Astrahanu za kolero zbolelo 39 oseb, umrlo 26, v Voronešu zbolelo 13, umrlo 3, v Rostovu zbolelo 20, umrlo 12, v Kazanu zbolelo 43, umrlo 20; do 27. t. m. je v Samari zbolelo 1530, umrlo 64, v Baku zbolelo 190, umrlo 141. I Pariz, 30. julija. „Havasovo" izvestje: Časnikarska poročila o koleri v Parizu so neresnična, le v nekaterih vaseh je ne posebno huda kužna bolezen, ki pa pojenjuje. ! Cherbourg, 30. julija. Prihodnji teden i se pričakuje tukaj rusko križarsko brodovje.
TTaarU t»o:
27.	julija. Ana Hinterleehner, šivilja, 40 let, Gradišče 12,
caries.
28.	julija. Frančiška pl. Metnitz, uradnikova vdova, 65 let, Stari trg 11, marasmus. — Jakob Dobrin, gostilničar, 52 let, Gradišče 7, jetika.
V b olnišnici:
26. julija. Ana Milavc, krojačeva hči, 9 let, jetika.
'T iaj«? L
28. julija.
Pri Maliču: Tornitsoh Florijan in Ana; Honigman, Sehleimer in Jaklič, trgovci, iz Kočevja. — Dovljan iz Idrije. — Griinberg, potovalec; Sieber, Ludovvsky, Laudan, Landl, Herzl, Gurtner, trgovci, z Dunaja. — Bezenšek, profesor, iz Plovdiva. — Selimid, inžener, iz Gradca. — Szuborits, minist. svetnik, i/, Budimpešte. — Waldstein iz Prage. — Leonhard, trgovec, iz Draždan. — LBhman, trgovec, iz Monakovega.
Pri stmut: Retzner, kand. prof.; dr. Cech, konsul, iz Zagreba. — Vitez Tumei in Alfred vitez Fumei; Bertolini pl. Monteplaneta, zasebnik; dr. Martinolieh, odvetnik; Uhl, major, s soprogo; Udwarnoky pl. Kys Joka, stotnik; dr. JSnekel, uradnik, iz Trsta. — Greist iz Monakovega. — Bing, Gross, Schomer, trgovci; Wurl, učitelj,- Rudolf, Liebenschein, tovarnar, z Dunaja. — Nagode iz Ljubljane. — Leder, nadravnatelj, iz Gradca. — Schloger z Gorenjskega. — pl. Csoknyay, iz Budimpešte. — Zamik, trgovec, s Krtine. — Lovvinger, trgovec, iz Vel. Kaniže.
Pri Južnem kolodvoru: Mullich; Moretti; Degrassi; Schachner, nadinžener, iz Trsta — Arioli iz Italije. — Sava- : nutti, trgovec, iz Vidna.
Pri avstrijskem carn: Polzi, uradnik, iz Maribora.
Pri bavarskem dvoru: Vavpotič iz Gradca. — Habberger iz Borovnice.
Ivan Kregar,
LJUBLJANA,
-rapasarDj-
in
izdelovatelj cekvenega orodja
P « 1 j a n s k a
cesta št. 8,
p"leg „Alojzi,lovišča",
%' r*»» fiï n « Sî«* «poi®»«! 3 «.
Srednia tempemtura 19 6°. za 0 2" nad normalom
S
Tržn« ceisv v «i
•1 fjf 3". juliia.
11
pczzzzzzr30czzzz::zx^
I Vincenc Čamernik, [
kamnosek,
r Ljubljani, Parne ali ca O,
se najuljudneje priporoča prečastiti duhovščini v izvršitev naročil vsakovrstnega
K cerkvenega umetnega kamne- /J K	seškega dela,
kakor: oltarjev obhajilnih miz itd.,
Zahvala.
Za mnogobrojno vdeležitev pogrebu naše ljube umrle sestre izrekamo s tem najtoplejšo zahvalo.
V Ljubljani, dne 30, julija 1892.
346 1 Bratje in sestra Hinterleehner.
I

Priznano n a j c e n e j a prodaja dobrih in trajnih
v,,-- šivalnih strojev.!
v;-.	Največja izber najboljših tu- in inozemskih
izdelkov, starih po 8 gld. in dražje, novih pa po 25 gld. in dražje. — Vestna in reelna postrežba je moje načelo. — Ustanovljeno 1866.
Jurij Herbst, mehanik. Dunaj, VI., Marchettigasse 18.
Poletno stanovanje j
fre odda v Kamni Gorici na Gorenjskem, 1
iu sicer dve sobi, tri postelje iu vsa kuhiniska
oprava.
Več pove uredništvo „Slnvenca". 343 3—3
Umetne zobe in zobovja
stavlja na način, ki ne provzroci ni-kakih bolečin, ter opravlja vse zobne opomore in sobna plombovanja
A. PAIOHEL,
(12) 55 zobozdravnik (?) pri Hradecbega mostu I. nadstr.
slav. občinstvu pa svojo bogato zal* go najraznovrst-nejših po najnovejših obrisih prav lično iz različnih vrst marmorja izdelanih
nagrobnih spomenikov.
Vse na tukajšnjem pokopališču stoječe in pri njem izzotovljene spomenike, kateri se vsled nedovolj-nega zidanega temelja nagibajo,p opravlja brezplačno dvakrat na leto in sicer spomladi in pred Vsemi svetimi.
Tudi p n. stavbenim podjetnikom se priporoča v vsakovrstna

Sx
stavbinska dela,
katera fino, trpežno in ceno izvrši. 252 12—11
Filijalo sem popolnoma opustil.
30C

J. BEN I) IK-a v Št. Valentinu
patentovana nepremočna mast za usnje
opozarja in toplo priporoča prečastiti duhovščini in slavnim cerkvenim predstojništvom svojo novourejeno
gasarsko dela.lsa.IcOj,
v kateri izdeluje v najraznovrstnejših oblikah in slogih oerkveno orodje, kot: moštrance, ciborijo, kelihe, tabernakeljne, svečnike, lestence itd. iz najtrše in najzanesljivejše kovine, lično in ceno po poslanih uzorcih ali lastnem načrtu. — Staro orodje popravlja in prenavlja, posrebruje in pozlatuje v ognji tudi strelovodne osti po najnižji ceni. — Izvršeno blago pošlje dobro spravljeno in poštnine prosto.	1592 52—32
je najbolje sredstvo v ohranitev usnja za obuvala, konjske oprave itd itd., s katero se lika usnje brez uporabo krtače. Bendikovo mast za usnje uporabljajo cesarski zavodi in vojaška oskrbovališča z izrednim uspehom in zadovoljstvom. ' (279) (10—9)
V Ljubljani dobiva sc pri tvrdki Schussnig in Weber v Spitalsjci ulici.
Pozor! Pri nakupovanji zahteva naj se izrecno Bendikovo mast za usnje, ker Jo BKND1K je upravičen v Avstro-Ogrski v izdelovanje te masti.
j EQUITABLE
I Zjedinjenih držav zavarovalno društvo za življenje v Uovem Yorku.
Ustanovljeno leta 1859. Koncesijonovano v Avstriji dne 11. oktobra 18S2. 1 Na Dimajtf, Stoek im Eiscuplatz, t svoji palači.
Knrunslii »slilop lota. lf-iiM !
I I. Dohodki . gld. 97,637.359 63 Izdatki . ., 57.417.712'78
Prebitek.......gld. 40 219.646 85
i II. Premo-
! ženje . . gld. 340 596.295 95 ! Obveze po
4%in3■/■ °/o - 274,763.944 55 I Zaklad dobičkov .... gld. 65.732.451-40
j „jKf/uitable" je na vsem svetu ! prvi in največji zavod za zavarovanje na življenje,
ima največje dohodke tako v obče, kakor posebej še od premij. Ima najvišji prebitek dohodkov nad izdatki in največji zaklad dobičkov.
To društvo je sklenilo leta 1891 največ novih pogodb
in sicer za.....gld-
pri njem je bilo največ kapitala zavarovanega . . ima največji prirastek za-
582,795.827-50 2.012,236 392 50
varovanega kapitala . . Ima največji prirastek v pre-
moženju
210 580 457 50
42 387.184 78
ima največji prirastek v do-
bičkovem zakladu " '. !" „ 6,381333 05
Avstrijskim zavarovancem posebna garancija je velika društvena palača „Stook-iin-Eisen" na Dunaju,
katera je vredna gld. 2,300.000' - .
Vspehi
dvajsetletnih toutin*) društva „Equitable".
Podlaga izplačevanj leta 1892. A. Navadno zavarovanje za slučaj smrti. Tabela I.
Primerna darila!
priporoča uljudno

Fran Čuden,
n-.v*-.
urar, oreie J. GEBA,
v Ljubljani,Slonove ulice št. II,
ter vabi uljudno preč. duhov-v	ščino in si. občinstvo na ogled
svoje velike lzborne zaloge najraznovrstnejših
Žepnih ar, zlatih, srebrnih in nikelnatih, stenskih ur z nihalom, ur s stojalom in ur budilnlo
(VVeckeruhren), ur z godbo in godbenih valčkov
v ličnih politiranih omaricah, raznovrstnih verižic, prstanov in uhanov. Cene žepnim uram so naslednje: Najfinejše nikelnate ure ... od gld. 3 80 do „ srebrne ure s ključem ,, „ 7-60 „ „ srebrne remontoir - ure „ . 7 o0 „ iste z dvojnim oklepom „ „ 9 — „ „ zlate ure za dame . . „ „ 16— „ „ zlate ure za gospode . „ „ 24'— Garantiram povsem za poštenost pri meni kupljenega blaga; za zanesljivost mehanizma pa poldrugo leto jamčim. — Cenjeni naročniki se mogo prepričati, d» moje blago ni zamenjati z dunajskim tovarniškim blagom, vzlic temu, da prodajem dobro blago za res nizko ceno.
Popravila izvršujem točno in zanesljivo ter jamčim za dobro izvršbo — Vnanjim naročnikom postrežem po želji z obratno pošto. 17-7	805 38 17
llustruvanl ceniki na željo gratii in Irink«.
6 — 10— 12— 18.-35— 130—
Zavarovanje za slučaj smrti z dvajsetletnimi premijami. Tabela II.
gld. 1940-„ 1970 ,. 2030— „ 2170— ' ,. 2430—
C. Zloženo dvajsetletno zavarovanje za slučaj smrti in za učakanje. Tabella X.
30 gld. 970-60 gld. 1706—	gld. 3650 —
i 35 „ 99 »-80 „ 1749—	.. 3310—
i 40 „ 1035-50 „ 1813--	„ 3070—
45 „ 1110-80 „ 1932—	„ 2950—
j 50 „ 1209— „ 2156-—	„ 3000—
i	Kakor kažejo zgoraj navedene številke, povrnejo se
i po tako zvanem tontinskem sistemu zavarovancu poleg tega, da je bil skozi 20 let brezplačno zavarovan, po ta-! beli I. vse vplačane premije 2'/4 do 43/s°/0. po tabeli II. s 4*/R do 58/5°/„. po tabeli X. s 68/4 do 7°/0 jednostavnimi , obrestmi.
Police premij oproščene pa reprozentujejo dvojno do čveterno vsoto vplačanih premij.
Tako zvana prosta tontina, neka poltontina z ne-j koliko večjimi premijami, dopušča po preteku jednega leta popolno svobodo z» potovanje, prebivanje in po-! kilo. izvzemši vojaško službo; po preteku dveh let je ni moči lzpodblti, po preteku treh let pa ne more ve& zapasti in jo je z ozirom na tontino pri regulovanju moči urediti na šest načinov.
Pojasnila daje generalni zastop za Štajersko, Koroško in Kranjsko v Gradcu.
in	347 6-1
glavni «nstopuik za Kranjsko:
ALFRED LEDGINK
v T^jiil>ljani, klestili trg- 25.
*) Tontina imenuje se nabiranje in razdelitev divld^nd ali dobička po nekem posebnem sistemu, ki ga je izumil iu prvi uvedel v Franciji Italijan Lorenzo Tonti 1. 1653.
priprosta in fina, izvršena v vseh dobi in naroča se pri
slogih
Leop. Tratniku
v LJubljani, sv. Petra oesta 27. 267 52-14
Ph. Mayfarth & Co.,
tovarne za kmetijske stroje, Dunaj, XI., Taborstrasse 76.
Odlikovane s prvimi odlikami .na vseli večjih razstavah.
Ustanovljene. 1872.
pluge z jednimi, dvema, tremi in štirimi lemeži. — Brane in valjari za polje in travnike. Stiskalnice
za vse potrebe, tudi za sadje in grozdje. Sušilne priprave za sadje, sočivje in za vse industrijske namene. Samostojni patent. Škropilnice za trte in rastline.
Cenilci zastonj
Zalogo ima v Ljubljani
zdelujejo najboljše
(¡00 delavcev.
Mlatilnice, geple, rezil-nice /a krmo. milne za phan.je. rezilnike za repo, stiskalnice zasvežo krmo, Bluntov patent. Cistilnloe za žito, robkalnioe za. tur-šieo, prevažljive peči s štedilnimi kotli kot pa-rilki za krmo in industrijski aparati.
— Zastopniki so žele. 171 10-5
gosp. ALBIN C. ACHTSCHIN.
Preselitev kamnosekarstva.
Piečast. duhovščini in si. občinstvu uljudno javljam, da sem iz stare kamnoseške delarniee, Kravja dolina št. 12,
preselil se z dnem, 1. julija t. I,
iMootvorjene delarniee
na Keseljevi cesti št. 20,
kjer bodem pod imenom
Taman
nadalje izvrševal kamnoseško obrt.
Priporočam se ob tej priliki prečast duhovščini in slav. občinstvu za vsako-jaka naročila svoje stroke, katera bodem ¡zviševal v vsakem obziru pravilno, solidno \tf in po možno nizki ceni. Priporočam se posebno za
W cerkvena umetna dela,
za katera imam specijalne znanosti in zmožnosti, in za izvršitev
nagrobnih spomenikov
Na razpolago je si. občinstvu obilo najlepših in najnovejših uzorcev. Načrte za altarje, prižnice, obhajilne mize itd. v raznih slogih izvršujem na željo sploh brezplačno,	322 10-
Št. 6265
Na Kranjskem popolniii so sledeča
mesta okrožnih zdravnikov,
m sicer:
1.	V Bohinski Bistrici z letno plačo 800 ¿Id.;
2.	v Kočevski Reki z letuo plačo 800 gid.;
3.	v Črnomlju z letno plačo 800 gld.:
4.	v Št. Vidu pri Zatičini z letno plačo 700 ald.;
5.	v Kočevju z letno plačo 600 t>ld.;
6.	na Krškem z letno plačo 600 gld.;
7.	v Logatcu z lelno plačo 600 gld.;
8.	v Radovljici z letno plačo 600 gld.;
9 v Št. Petru na Krasu z letno plačo 600 gld.
Prosilci za jedno teh mest vlože nnj svoje prošnje pri deželnem odboru kranjskem v Ljub'.jani
ter v njih dokažejo svoin starost, upravičenje do izvrševani» zdravniškp prakse, avstriisko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano živiien.je, dosrdan>e službovanje ter znanje slovenskega in u.mŠKeua jezika.
Od deželnega odbora kranjskega.
V Ljubljani, dne 11. julija 1892.
Otvoritev kamnoseške obrti
v Ljubljani, sv. Petra nasip 33. poleg mesarskega mosta

Prečast. duhovščini in slav. občinstvu
usojam si podpisani javljati, da sem po dolgotrajnem praktičnem delovanji kot kamnoseški delovodja otvoril dne 15. t. m. svojo
_____ iimiiiiii delaTOico
v Ljubljani, Sv. Petra nasip, poleg mesarskega mosta, na prostoru, kjer je deloval ranjki moj oče okolu 40 let, ' v katerej bodem izdeloval vsa v mojo stroko vštevajoča se dela.
Prav posebej pa bodem posvetil svoje znanje umetnemu	268 6—6
IMF' cerkvenemu, delu, "^Rg
v vsakej obliki po poljubnih načrtih in obrisih. — Tmel bodem v zalogi tudi naj-raznovrstnejše nagrobne spomenike iz finega in bolj navadnega kamna izvršene. Stavbinska dela izvrševal bodem solidno, natančno iz dobrega blaga. DVCena bode nizka, primerna povsem poštenemu, trpežnemu delu.^E
V nadeji, da se mi bode odzvala prečast. duhovščina in si. občinstvo s prav obilnimi naročili, beležim velespoštovanjem
IGAAil.l ( lllKRXIK. kamnosek,
Sv. Petra nasip štev. 33, poleg mesarskega mosta v Ljubljani.
T

S

* g *
K
_ — * Prodajalnica	*
oljnatih barv, firnežev, lakov in kleja *
L Illf HIII4
.je sednj	j^/
a» Stoti» m®M Mi® it® €1 &
ob vogalu Reseljeve ceste v lastni hiši.

F i 1 i j a 1 a :	3216 S
Slonove ulice štev. IO—13.

Izdelovatelja naj razno vrstnejših in raznobarvenih
239 15-14
peči iz glinaste snovi
in
kahljic za štedilna ognjišča
Uran in Večaj,
v Igriški ulici štev. 8 v Ljubljani (v hiši gdč. Seunikove)
priporočata prečast. duhovščini in si. občinstvu v mestu in na deželi svojo bogato zalogo. Povabita tudi one, ki se zanimajo, na ogled svoje delavnice in zaloge res izvrstnega, trpežnega v njihovo stroko vštevajočega se blaga.
Cene so jako nizke, ker se zadovoljiva z malim dobičkom.
I> vi n
a j s k a l> o r
Dne 30. Julija.
Papirna renta o%, ltj% davka . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . Zlata renta 4%, davka prosta . . . Papirna renta 5%, davka prosta . . ■ Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld.
Kred tne akcije, 160 gld.....
London, 10 funtov stri......
Napoleondor (20 fr.)......
Cesarski cekini ........
Nemških mark 100.......
95 gld 70 kr.
Dn6 29. julija.
Ogerska zlata renta 4%.......
Ogerska papirna renta 5$......
4 % državne srečke 1. 1854., 250 ¡ild. . 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 % Zastavna, pisma „ „ „ n n V\%
Kreditne srečke. 100 gld.......
St. Genois srečke. 40 eld.......
a > wm&--
Ljubljanske srečke, 20 gld..............22	gld.	— kr„
Avstr. rudeeega križa srečke, 10 gld. , .	17 „	45
Rudolfove srečke, 10 gld.......20 „	75 ,.
Salmove srečke, 40 gld........61,	— .
Windischgraezove srečke, 20 gld..........— ,	— „.
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	101	.,	75' .
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2800 „	— ,
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	98 _	25 ■„
Papirni rubelj....................1 „	18' ,.
Laških lir 100 ....................45 „	85 „
imenjarnična delniška družba na Dunaju,
I., Woilzelle štev. 10. Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, sreike, valute m dovlze.
Razna naročila izvrSč se najtočneje.
Izdajatelj: Dr. Ivan Janeii
Za nalaganje glavnic priporočamo : 4% gallške proplnaoljske zadolžnloe. 4'/,% zastavna pisma peitanske ogerske komer-
oijonalne banke. 4V,% komunalne obveznioe ogerske hlpotečne banke z 10% premijo.
Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene.
dovorn vri: Ignacij Žitnik.
lir1'
ril
JI
m
cele gld. 14' a, petina gld. 4 in kolek 50 kr.
Glavni dobitek 300.000 gld. av. velj.
Žrebanje že dne 1. avgusta!
li