Štev. 53.
A
■J
V Traku, ponedeljek 82. februarja 1915.

Tt;aja luk dali, iuJi ob nedeljah in praznikih, ! ob 5 zjJtraj, oh ponedeljkih ob 8 dopoldne.
_____ __. .	ru\ r n i.lctr _ Vel
L i o! d
L
U icj Sv Fran. 'i ' Akcija št 20. L n-d&lr. — Vsi -si <t i	j ureć ii.a h Ncfrankifana pisma se nt
"»j-rejcmajo rvkopiii £€ ne vračajo. :j in romonii «r jn>k Štefan Gcdaia. La?imk fconsordj i u ,Cd.n »sti" — Tisk tivkamc .Edio^ti* ofnejCTini porodom v Trsi-1, ulica Sv. Francija Asilkega St 20.
Tekiun ssedniStva in uprave itev. 11-57.
Naročn<na znaša: Za celo leto......
za pol ...................
u tri mesece....... .......
Za nedeljsko izdajo za celo leta.....
za pol leta
K 24 -. 12" . 6-. 520 . 260
Posamezne številke .Edinosti" se proJajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi sc računajo na milimetre v širokosti ene kolone
Cene: Oglasi trgovccv in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............nlm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5 —
vsaka n3daljna vrsta............- 2*—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti'. Naročnina in reklamacije se pošitjnjo upravi lista. Plačuje se Izključno U
upravi .Edinosti". Plača in toži sc v Trstu. L'prava in inseratni oddelek sc nahajata v ulici Sv. Frančiška Atiiškcga št. 20. — Poštnohranilnični račun št. 811.652.
■u Murputlb odbiti. Opsrocile luln
Francoski in nemški napodi na zapadnem bojišču.
- Ji!3g! g •* H S 21
\r- r:h )
Z
I frostriisKo-ruskejD
DUNAJ, 21. <Kor.) L radno se objavlja: 21. februarja 1915, opoldiie.
Položaj na Poljskem in v zapadni Galiciji ie v splošnem neiz premen jen. Včerajšnji dan je potekel mirneje.
V	bojih na Karpatski fronti, od Dukie do Wyszkowa. je bilo zopet več ruskih napadov odbitih s težkimi izgubami za nasprotnika. Ujeli smo 750 mož.
Operacije južno od Dniestra napredujejo.
V	Bukovini vlada mir .
Namestnik šeia generalnega štaba pl. Hofer, fml.
Iz mijene ve*ii o spooudih med našimi in
rumunsk m: četami.
DUNAJ, 21. (Kur.). C. kr. brzojavni ko-rtspondeični urad je pooblaščen, da izrecno konstatira, da so iz „Universula" izhajajoče vesti o nekem spopadu med našimi in ru-munskimi četami pri Verciorovi, ki sta jih prinesla sedaj tudi pariški ,.Matinu in petro-gra,ska ..Birdževija Vjedomosti" s podrobnimi podatki o poveljnikih in izgubah tenden-cijozno izmišljene.
Ruski podaniki o avstrijskem gostoljubju.
DUNAJ 20. (Kor.) Sedaj v Meranu se mudeči ruski podaniki so poslali meranskemu ekrain^mu glavarju dopis, v katerem izjav-Itajo," da smatrajo za svojo dolžnost, da izrekajo avstro-ogrski vladi svojo globoko ob-čuteuo zahvalo, da se vkljub vsej strogosti vendar vtdno humano ravna žnjimi in se j m omogočuie, da nadaljujejo svoje življenjske potrebe. Pozivljejo svoje sorojake v drugih krajih monarhije in v nemški državi, da store enako, da se* pokaže resnica in zavrne če^tokrat se pojav a oča obrekljiva tre itev, da obe zvezani državi kršite človeške pravice in tako tudi ttično vrednost.
Posvetovanje vojaških zdravnikov na bojišču.
DUNAJ, 21. (Kor.) Iz vojnega časnikarskega stana se poroča: Na povabilo ar-madnega sanitetnega šefa četrte armade, generalnega štabnega zdravnika dr. vit. pL Hortvnskega se je zadnje dni vršil voj-nozdravniški kirurgični pogovor, katerega se je udeležilo preko sto avstro-ogr-skih in nemških zdravnikov iz celega ar-madnega območja.
Veliko število častnikov, med temi ar-madni etapni poveljnik generalmajorBrun-s\vik pl. Koronysa in njegovo generalni štabni šei podpolkovnik Hoenigschmidt, se ie udeležilo prireditve.
Ko se je predsednik v globoko čutenili besedah spominjal generalnega višjega štabnega zdravnika dr. pk Pecka, ki je, fevrševaje svoj poklic, preminil na tako tragičen način, se je začelo strokovno-znanstveno posvetovanje. Pri tem je nastopilo več po operacijah ozdravljenih ranjencev ter se je rešilo nekaj važnih voj-nokirurgičnih vprašanj. Razprava, katere se je udeležilo več navzočih, je vzbudila vsestransko veliko zanimanje, posebno ker je nudila pregled o delovanju vseh v vojni stoječih armad in vsake etape.
Skladno z izkušnjami sedanje in prejšnjih vojen, so se vsi navzoči izrekli za konservativno postopanje.
Z ngmšUo-rusKesa feolišča.
BERLIN. 21. (Kor.) Veliki glavni stan, 21. februarja 1915.
Vzhodno bojišče.
Tudi včeraj ni prišlo v ozemlju severo-zapadno od Grodna do nobene bistvene izpremembe.
Severno od Ossowieca, jugovzhodno od Kolna in na fronti med Przasniczem in Vislo (vzhodno od Plocka) so se boji nadaljevali.
Na Poljskem južno od Visle ničesar novega.
Vrhovno armadno vodstvo.
S francosKo-nemškesa bojišča.
BERLIN, 21. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 21. februarja 1915.
Zapadno bojišče.
Pri Nieuportu je zadela neka sovražna ladja, inenda neki iskalec min, na neko mino in se je potopila. Sovražni torpedni čolni so izginili, ko so bili obstreljevani.
Na cesti Gheluwelt-Ypern, smo zavzeli po en sovražni strelski jarek. Ujetih je bilo par vojakov.
V	Champagni je vladal včeraj po težkih bojih preteklih dni razmeroma inir.
Pri Combresu so bili z močnimi silami in veliko trdo v rat nos t jo izvršeni francoski napadi odbiti s težkimi izgubami za nasprotnika. Ujeli smo 2 oficirja in 125 vojakov.
V	Vogezih je napredoval naš napad.
V	ozemlju jugovzhodno od Sulzerna smo zavzeli višino pri Hohrodu in zaselji Bretzel in VViaenthal.
Vrhovno armadno vodstvo.
Francosko časopisje o ruskem umikanju.
PARIZ, 21. (Kor.) Francosko časopisje priznava, da so se Rusi morali umakniti na obeli krilih, vendar pa pravi, da je to umikanje strategične vrste.
Blokada angleškega uodovja.
Potopljene ladje.
HAMBURG, 20. (Kor.) »Hamburger Nachriehten« poročajo iz Stockliolma:
Neki angleški vojaški transport, obstoječ iz 2000 mož, je bil skupno s transportnim parnikom, v angleškem Kanalu potopljen.
»Goeteborger Aitenbladet«, ki je dobil to poročilo, garantira za zanesljivost vira.	v	_
LIVERPOOL, 20. (Kor.) Parnik »Cam-bank« je bil na potu iz Cardiffa v Liver-pool na višini otoka Anglesey od nekega nemškega podmorskega čolna torpediran brez opomina.
Trije možje posadke so bili ubiti, dva, ki sta skočila raz krov, sta utonila. Ostali so bili rešeni.
LONDON, 21. (Kor.) »Bard of Trade« naznanja: Vlada je sklenila, da dobe posadke angleških trgovskih ladij, ki bi bile v izvrševanju svojega poklica ubite ali ranjene, isti preskrbovalni vžitek, kakor moštvo enakega čina v brodovju.
ESB1ERG, 21. (Kor.) Združena paro-plovna družba včeraj pet ladij ni mogla odposlati na Angleško, ker se je branilo moštvo. Intervencija policije je bila brezuspešna.
Ponesrečeni norveški parnik.
KOPENHAGEN, 21. (Kor.) > Nationa Tidcnde« poroča: Sedem ton vsebujoči norveški parnik »Belridge«, s petrolejem
PODLISTEK
na krovu, se je na potu v Amsterdam ponesrečil, ker je vozil sredi v Kanalu na višini Folkestona. Ker ,se je sprednji prostor kmalu napolnil z vodo, je ukazal kapitan Olsen posadki, obstoječi iz 18 mož, naj gre v čolne. Ko je ncI parnik nekaj časa naprej, je kapitan mislil, da ga bo mogoče rešiti in je šel na krov. Spravil je vse se-salke v akcijo in res rešil ladjo. Petrolej se ni poškodoval.
Nizozemska proti uporabi nevtralnih zastav.
AMSTERDAM 20. (Kor.) V zbirki diplomatskih spisov, ki se, kakor je bilo poro-čano, obeiodane, je spis inozemskega ministra za zunanje zadeve, ki ga je pisal dne 5. februarja angleškemu poslaniku siru Ganu Johnstone, v katerem se opozarja na to, da se mora dejstvo uporabe zastave cake druge države brez njenega dovoljenja vedno smatrati kot zloraba. V vojnih časih dobi taka zloraba značaj, čigar resnost mora spoznati vsaka država, ki je podpisala pariško izjavo. Ta značaj kompromi-ra nevtralno zastavo, povzroča dvom glede nevtralnih ladij, ki nosijo lastno zastavo, ter ih izpostavlja možnosti, da same veljajo za sovražne ladje in da se jim lahko pripete ne v a ne posledice.
Nizozemska vlada ne more dovoliti, da i se na določila spisa „Marchant Shipping^ baziralo pripoznanje pravice, da bi angleške trgovske ladje od svoje strani v isto svrhu upotrebljavale nizozemsko zastavo. Tudi nizozemski zakoni prepovedujejo zlorabo nizozemske zastave, vendar pa ne postopajo z izjemani analogno kot spis „Marchant Shipping" da bi namreč smatrali slučaj zlorabe zastave kot sredstvo, da se ubeži sovražniku. Doznano je, da angleška vlada ne bo mogla vedno zabraniti, da bi kaka trgovska ladja uporabila nevtralne zastave. Toča nizozemska vlada misli, da sme pričakovati. da brniška vlada ne bo mogla sankcionirati nobene zlorabe, ki bi spiavi:a mzozemsko plovbo v vozne nevarnosti.
Pogreb kapitana »Bliicherja«.
ED1NBURGH, 21. (Kor.) Včeraj je bii tu pokopan kapitan nemške križarke »Bliicher« z vsemi vojaškimi častmi. Krsta se je nahajala na lafeti, ki jo je vozilo 6 parov konj. Na krsti se ie nahajala nemška zastava.- Četrti polk Royal Scotts je oddal zadnje strele. Zalili govor ie i-mel nemški pastor iz Edinburgha.
Angleški ladjedelniški delavci dobe zvišano mezdo.
LONDON, 21. (Kor.) Pomorska oblast je v očigled draginji zvišala mezdo ladje-delniškim delavcem.
Angleški parlament.
LONDON, 20. (Kor.) Kakor poročajo »Times« se pričakuje, da bo trajalo sedanje zasedanje parlamenta do srede marca, najbrže do 11. marca.
Spodnja zbornica se zopet sestane po Veliki noči in bo trajalo zasedanje najbrže tri tedne.
LONDON, 20. (Kor.) — V seji spodnje zbornice dne 18. t. m. je rekel Grey odgovarjajoč na neko vprašanje, da z ruskim posojilom niso v zvezi nobeni pogoji politične naravi, tudi niso predlagani. — Glavna vez, ki združuje sedaj oba naroda, je vojna. On da ne more sedaj podati izjave glede sklepanja trajnih trgovinskih odnošajev med obema državama.
Glede japonskih zahtev do Kitajske ie rekel Grey, da sedaj ne more podati zbornici nobenega pojasnila o zaupnih informacijah, ki jih je dobil od Japonske.
Dne 5. septembra da so ruska, francoska in angleška vlada podpisale v Londo-
nu pogodbo, ki je bila takrat objavljena je danes razglasila. Pravi, da je bi! nem-v časopisju, glasom katere so se imeno- Ški razglas gleue živine eden vzrokov,
Madame Bovary
Roman. - Spisal Gustava FUubart.
»Kdo ie temu kriv?« je dejal Lheureur in se je priklonil porogljivo. »Dočim sem se jaz trudil kakor hlapec, ste vi živeli
veselo.«
»Ne delajte mi moralnih pridig.«
»To ne škoduje nikoli.«
Kmalu ji je upadel pogum in jela je prositi. Da. celo pobožala je trgovca s svojo lepo. ozko. belo roko.
»Pustite to! Menili bodo, da me hočete zapeljati!«
\i ste lopov!« je zavpila.
O, o, kaj govorite!« je odvrnil s sme-jočim glasom.
Jaz \as že razkrinkam! Povem že svojemu možu . . .«
No, potem mu pokažem jaz nekaj, va-iernu soprogu . ..«
Potegnil je iz blagajne pobotnico za ti-sočosemsto frankov, ki mu jo je izročila za Vincartovo plačilo.
»Ali menite, da vaš mož ne pride na sled vašemu poneverjenju?«
Bila je strta, omamljena, kakor da bi jo bil kdo s kolom udaril po glavi. Lheureu\ je stopal gorindol po sobi, med oknom in pisalno mizo in je ponavljal venomer »Jaz mu že nekaj pokažem!«
Nato je stopil k njej in je naekrat deja z mehkim glasom:
»Saj vem, da vam stvar ni prijetna, to da saj ne gre vam za glavo! Ali drugega sredstva ni, s katerim lahko poplačate del gove . . •«
»Kje naj vzamem denar?« je odvrnila Ema in je vila roke.
»Ah, če ima človek prijatelje kakor
vi.«
Pri tem jo je pogledal tako ostro in stra šno, da jo je obšla groza po vsem telesu »Podpišem vam menico . . .« * Dovoli imam že vaših menic . .
vane vlade zedinile, da ne sklene nobena separatnega miru.Tudi so se dogovorile, da stavijo tudi v slučaju, če bi prišlo do mirovnih pogajanj, samo sporazumno i vsemi zavezniki mirovne predpogoje.
Članek 2. angleško-japonske zveze zadržuje isto obvezo in obvezuje pri uravnavanju vprašanj, ki nastanejo iz vojnih dogodkov na daljnem Vztoku, samo vse štiri države.
RIM. 21. (Kor.) Z ozironi na razmere, ki vladajo v severnih pomorskih pokrajinah. je mornariški minister, da olajša spoznanje narodnosti italijanskih ladij, odredil, da morajo imeti domače trgovske ladje, ki vozijo v imenovana vodovja, vedno razobešene zastave m vrh tega v dolgih in širokih vrstah narodne barve v isti rnz-predelhi kakor v zastavi, kakor tudi ime ladje in domačega pristanišča v takih črkah, da jih bo mogoče videti že od daleč.
Dalje se opozarja na umestnost, da se ponoči ta identična znamenja kakor tudi narodna zastava primerno razsvetle.
Istočasno ie pozval mornariški minister ladijske kapitane, da naj v slučaju, če zapazijo kak podmorski čoln. ustavijo in mu odpošljejo nasproti kak čoln s papirji, da se lažje dožene identiteta narodnosti ladje.
Spomenica SirGre.va Zedinjeniui državam glede ladje »Lusitania.*.
LONDON. 20. t Kor.) Spomenica Sir-Edvarda Greva Združenim državam glo-Je Lusitanije« poudarja, da spis -Marchant SkioDing« dovoljuje vsakemu povelju'k u trgovske ladje, da se v vojnih ćitsili poslužuje angleške zastave, da se izogne zaplembe, iinak predpis velja v drugih državah. Nobena država tega ne zabranjuje. Ker pa Nemčija sedaj napoveduje zato namen, da misli potapljati trgovske'ladje, takoj ko iili zapazi, kar'se do sedaj ni smatralo za vojno, temveč
»Prodam različne stvari . . .«
»Saj nimate ničesar več, kar bi lahko prodali,« je dejal in je zmignil z rameni.
Nato je zavpil skozi okence v svoio trgovino: »Anica, ne zabi treh kuponov št. 14.«
Ema ga je razumela in ga je samo še vprašala, koliko denarja je treba, da se prepreči dražba.
»Prepozno je.«
»Toda če vam prinesem nekaj tisoč irankov? Tretjino cele svote? Polovico?«
»Ne hasne nič več!«
Počasi jo je porival k vratom.
»Rotim vas, gospod Lheureux, imejte samo par dni potrpljenja!«
Ilitela je.
»Ah, zdaj še jok!«
»Poženete ine v obup.«
»To mi je žalibog, vseeno,« je dejal in je zaprl vrata za njo.
7.
Mirno je sprejela prihodnjega jutra sodnega izvršitelja, gospoda Hareuga, ki je
morsko ropanje, se dozdeva, da Zedmjene države ne morejo zahtevati od angleške vlada, da naj bi ta izdala povelje, ki nal bi ne smo odvzelo poveljnikom trgovskih idij možnost, da bi zbežali, temveč jih celo gnal v pogubo.
Grcy se za vsak slučaj sklicuje na amc risko meščansko vojno, v kateri so sc a-iiierikanske ladje posluževale angleške zastave, da so sc tako ubranile zaplembe.
Ne bilo bi pravično, ako bi sedaj v obratnem slučaju Zcdinjene države in druge nevtralne države štele angleškim ladjam v zlo, če bi postopale ravno tako.
Angleška vlada ne namerava, nasveto-vati poveljnikom trgovskih ladii, da naj v obče uporabljajo tuje zastave ali da bi se tem zatekali tudi v druge svrhe, da se rešijo zaplembe ali .uničenja.
Dolžnost vojskujoče se ladje je, da se prepriča o nacijonaliteti in značaju trgovske ladje. Obče ie pripoznano, da, ako se ta dolžnost izpolni, angleška ladja s tem, če razobesi nevtralno zastavo, ne more škodovati nevtralni plovbi.
Angleška zastopa stališče, da bi, ako bi nevtralni vsled neizpolnjevanja te dolžnosti, trpeli izgube, sovražne ladje otie države, ki je izdala zapoved, da se tu dolžnost ne izpolnjuje, morale nositi odgovornost. __^
Angleška nota Združenim državam glede parnika Wilfce!mine*. AMSTERDAM, 21. (Kor.) Nota, ki jo je Angleška poslala Zedinjenim državam v odgovor glede parnika AVilhclmine«, se
dospel z dvema pričama, da sestavi inventar zarubljenih predmetov.
Začeli so v Bovarvjevi delavni sobi. Črepinje niso zapisali, ker so jo smatrali za predmet, ki je bil neobhodno potreben pri izvrševanju poklica. Toda v kuhinji so našteli lonce, sklede, stolice, svečnike in v spalni sobi so zapisali vse galanterijske predmete, nahajajoče se na stojalu. Pregledali so Emine obleke, perilo, njeno toaletno sobo. tako da je ležalo pred njimi vse njeno življenje do najmanjše posameznosti, kakor golo truplo na mizi pred očmi zdravnikov.
Gospod Hareug je imel suknjo popolnoma zapeto in belo ovratnico.
Od časa do časa je vprašal: »Dovolite, gospa, dovolite?« Včasih je tudi vzkliknil: »Krasno, res krasno.«
In nato je zapisal predmet na svojo po-lo in pri tem pomakal pero v koščen tint-nik, ki ga je držal v roki.
Ko so dovršili popisovanje po sobah, so odšli na pod. Tu se je nahajala pisalna
da sc Vvilhelmma stavi pred konfiskacij-sko sodišče. Vlada je od takrat zvedela, da je bil razglas dvignjen v kolikor pridejo v poštev /ivila, dozdevno z očivid-nim namenom, da bi sc otežkočilo postopanje proti »\Vilhelmini«.
Odgovor našteva potem prestopkeNem-cev proti narodnopravnetnu vojnemu običaju in poudarja, da bombardirajo odprta obrežja, da mečejo iz leta! bombe na nebranjene kraje, da so zaplenili nevtralne ladje na potu v Dublin, Belfort in odprta mesta vzhodnega obrežja, ki so vozi-'e žito iu druge reči pogojne kontrebau-de, s čimer se je postopalo s takimi luka-mi kot utrjenimi kraji ali kot z operacijskimi pristanišči.
Angleška lahko zato smatra Hamburg, \i je deloma zavarovan po utrdbah ob u^tju reke Labe, kot utrjeno mesto in o-peracijsko torišče.
Nota zaključujeta ie Nemčija s tem dvignila razliko med civilnim prebivalstvom iu vojskujočimi se. Angleška dolgo časa ni mislila na protiodrcdbe, do katerih je bila upravičena. Ali brezmiselno ie pričakovati, da bi zavezniki na svojo lastno veliko škodo vezali s predpisi in principi, katerih pravičnost upoštevajo, ako se obojestransko ravna po njih, katere pa sovražnik odkrito ne upoštva.
Ako torej Angleška proglasi živila za absolutno kontrebando, ali ako mora prati nemški trgovini uporabljati druge represalije. pričakuje zaupno, da nevtralni ne zavržejo take akciie, sklicevale sc na narodnopravne doktrine iu sicer toliko časa, dokler ne morejo prisiliti Nemčije, da neha bojevanje na način, ki ni niti pravno, niti človeško sankcijomran.
Amerikanski zakon o ra'iupu kuoj.
VVASHINGTOM 20. (Kor.) Vodstvo demokratske i-1 a rilce je sklenilo, da bo dalo .»pozicijo proti zaVomi o r.akupu Ind j ubiti z «iAO i, če se zop/t predloži akon.
Predsednik Wilsou je opustil na'rt, da bi odredil posebno zaseda je kongresa v svilio nadaljne razprave o zakonu.
Turčija iifsti irosporazumu.
CARIGRAD, 20. (Kor.) Poročilo glavnega stana pravi:
Na različnih bojiščih ni zaznamovati nobene izpremembe.
Sovražno brodovje ni poskušalo včeraj nobenega napada na DardaneSe.
Goitz paša v Smirni.
CARIGRAD, 21. (Kor.) Kakor poročajo turški iisti iz Smirile, je prispel tjakaj feldmaršal von der Goltz paša, ki je bil sprejet z velikimi častmi.
Bombardiranje Darfane!.
CARIGRAD, 20. (Kor.) Poročevalec > Agence tel. Milli« poroča o včerajšnjem bombardiranju Dardanel:
Sovražno brodovje je obstojalo iz štirih francoskih ladij in je pričelo streljati oh JS in pol dopoldne iz daljave 16 km s topovi največjega kalibra. Turška artiljerija kljub kartečni toči ni odgovarjala, ampak je čakala, da se jc sovražnik približal, faktično se jc približal sovražnik obrežju, ne da bi nničii utrdbe. \ tem trenutku ie turška artiljerija pričela streljati.
Od 18 strelov, ki jih ie oddala, so zgrešili le štirje, ostali sn zadeli. AdiniraLka ladja ie bila težko poškodovana in je H-
miza, v kateri so bila zaklenjena Rudolfo-va pisma. Morala jo je odpreti.
»Oh, korespondenca,« je dejal Hareug z diskretnim nasmehom. »Toda dovolite za hip! Prepričati se moram, da-li ni še kaj drugega v predalih.«
Vzel je pisma in jih ie stresel, kakor da bi hotel videti, če sc bodo iz njih vsuli cekini. To jo je razburjalo, videč, kako se je ta nerodna roka dotaknila listov, ki so bili nekoč neskončno dragi njenemu srcu.
Slednjič je tudi sodni izvršitelj odšel, relicita, ki je bila odposlana z naročilom, da zadržuje Bovaryja, se je vrnila, in moža, ki je imel nalogo, da nadzoruje zarub-Ijene stvari, je Ema skrila na kašči. Moral ji je obljubiti, da se ne bo zgenil od tam.
Karel se je zdel slabe volje. Ema ga jc opazovala ves večer z boječimi očmi in ie iz njegovega nagubanega obraza brala svoio lastno obtožbo. Če se jc pa ozrla v peč s kitajsko ograjo, v široke zavese, v naslonjače, v vse one reči, ki so imele o-sladiti njeno grenko življenje, je začutila v
Stran !L
„EDINOST" štev. 53.
V Trstu, dne 22. februarja 1015.
la odvedena iz bojne črte od torpedovk, ki so videle, da je v nevarnosti. Dve drugi sovražni ladji ste bili postavljeni izven boja in ste se uiueknili.
Po 00(> strelih se je moralo sovražno brodovje, od katerega so bile tri enote napravljene nerabne, oddaljiti.
Sj retnost in odličnost otomanskib arti-ljeristov, je nad vsako hvalo. Brzojavka končuje s pripombo, da Dardanel. ki branijo taki junaki, ne bo mogel nihče for-cirati.	_
Lažnjiva poročila o nepov oljnem zdravstvenem stanju nemških čet v Belgiji.
BRUSELJ, 21. (Kor.) List »Antwerpen Metropoleki izhaja kot priloga londonskega lisi a -Standarda list. ki mu je namen ščuvanje, si je naročil iz Amsterdama poročilo, da zdravstveno stanje nemških čet v Belgiji ni dobro. Da se je pojavil epidcmični Iegar in da leži v Ant-verpnu 1	bolnih. V Alonsu da se
nahaja polovica posadke v bolnišnicah.
Vse te govorice so debelo zlagane in tudi s tem ne izgledajo verjetnejše, da jih razširja Kschange Telegraph«.
Podaljšanje moratorija v francoskem zavarovalništvu.
KOPENHAGEN. 21. (Kor.) V francoskem zavarovalništvu je bil podaljšan moratorij za OD dni.
UstavMvni francocki list.
ŽENEVA. 21. (KorJ Knkoi poročajo li-sh. je bij »Libre parole na odredbo mi r-strskega predsednika V^ianija za 14 dni lien. ker ie list priobčil govor sena-l ria \ illaina o londonskem socialističnem kongresu, ki ga je hotel govoriti v sc.iatu. kar pa mu ie bilo zabranjeno.
Proces proti De\vetu.
BLOEMFONTEiN, 21. (Kor.) Pri razpravi proti De\vctu je izpovedal Steen-karnpf. da je Devvet rekel, ko je pred izbruhom revolucije govoril Burom, da so bili Nemci vedno prijatelji rov. Potrdili so dogovor med nemškim guvernerjem ju/n /apadne Afrike in Maritzom, da bo-c N.nici, ako se ustanovi južnoairikan-ska republika, pripoznali nieno neodvisnost. Buri da bi morali odstopiti Nemcem samo kitske zatoke.
V nadaljnem poteku izpovedb prič se je trdilo, da sta Dewet in Seriontein dne 2. n« vembra 1914 govorila 2000 mož močnemu poveljništvu pri \Ventersburgu ter rekia. da nemiri niso od včeraj, temveč da se ravljajo že celo vrsto let. to je «hJ i	o je stopil Herzog iz kabineta.
Herz«\< da je na njihovi strani.
Neosnovane obdožitve, da bi Liberija ne bila nevtralna.
PARIZ. 21. (Kor.) V noti na časnikarstvo o^tira poslaništvo Liberije v Parizu	« bdolžitvi. ki so jo listi dvignili proti Liberije, ki da je nemškim vojnim ladjam baje dovolila zavetišče v angleških vodah. Poslaništvo je izjavilo, da <e je vlada držala strogo nevtralno ter pustila zapreti soglasno z vsemi državami celo nemške in francoske brzojavne postaje z iskrami. Obdolžitve da so popolnoma neosnovane.
Frcnc9!ki oficirji v srbski tonili.
MILAN. 21. (Kor.) Kakor poroča »Cor-
riere della Sera«, se nahaja v srbski armadi veliko število francoskih artiljerijskih oficirjev in da so bili nekateri forti ©i remlieni s težkimi topovi, ki so prispeli preko Soluna.
Pašič ni sel v Atene.
NIŠ, 21. (Kor.) Srbski tiskovni urad poroča;
V delu inozemskega časopisja razširja;. ve>! v i ujfiern od potovanj u Pašića v Atene, je popolnoma napačna. Povod za te vesti je zamoglo dati le potovanje gospe Pašićeve, ki je šla v inozemstvo.
Pc^jjanja med Bo!ci?rsko in Rumunijo glede prevoza.
BUKAREŠT. 20. (Kor.) Pogajanja med B l^arsko in Rumunijo glede prevoznega prometa med obema državama, so doved-la do ugodnega rezultata.
Generalna ravnateljstva železnic obeh držav izvršujejo sedaj posameznosti prevoznih določil.____
Nemški državni kancelar se je vrnil v Berlin.
BERLIN. 21. (Kor.) Državni kancelar Betlunann-HolKveg je danes zjutraj zopet
prispel semkaj.
sebi kes, ali bolje rečeno neznansko obžalovanje. ki je njeno strast še bolj podneti-lo, mesto, da bi jo u tešilo. Karel je sedel pri peči, kuril ogenj in si je mirno grel
noge.
Mož, ki se je dolgočasil v svojem skrivališču, se ie naenkrat zgenil.
Kdo je gori?« je vprašal Karel.
* Nihče, je dejala, »to je veter.«
a dne — bila je nedelja — se ie Ema odpeljala v Rouen in je obiskala \se bankirje, katerih imena je poznala. Bili so vsi na letovišču ali pa so odpotoval Ni se da!a izhlika odpraviti in je vsa-kr./ar iz;, ed uiih, ki ga je dobila, vprašala / t den--r. Nekateri so se ji smejali v obraz. Niiičc y. ni dal ničesar.
: itela k Leonu in je potrka-. vrata. Dolgo ji niso odprli.
Izjemna določila za vpoklicane srednješolce.
DUNAJ, 20. (Kor.) Vsled odrejenega vpoklicanja letnikov 1895 in 1896 k črno-vojniški službi z orožjem, je odredil naučni minister za dijake srednješolskih zavodov še sledeča nadaljna izjemna dolo-; čila:
Vpoklicanim letnikom, vštevši letnik 18%. pripadajočim dijakom predzadnjega ali kakega drugega razreda (letnika) kake : srednje šole, učiteljišča, trgovske akademije ali navtične šole, se izroči v slučaju dejanskega vpoklicanja k aktivnemu vojaškemu službovanju, predčasno letno izpričevalo, če so v zadnjem semestru tako napredovali, da bi v slučaju nadaljevanja šolskega leta usposobljenostno izpričeva-j šolskega leta vsposobljenostno izpričevalo za višji razred in če so obiskovali za-'vod do njihovega taktičnega vpoklicanja k aktivni vojaški službi.
Privatisti smejo k izpitom predčasno.
Poznanjski nadškof umrl.
POZNANJ, 20. (Kor.) Poznanjski nadškof. dr. Liko\vski, je danes ob 7 zvečer umrl.
Svetovna razstava v San Franciscu.
SAN FRANCISCO. ?l. (Kor.) Razstava [je bila danes o*vorjcna.
Vojne priprave Japonske proti Kilojskf.
LONDON, 21. (Kor.) Kakor poroča Daily Cronicle«, pripravlja Japonska velike vojaške priprave. Vojne ladje so bile : pozvane v domovino in inskribiranili je bilo zanje 20.000 mož posadke. Okoli 35 ; oklopnili plovil in vojnih ladij križari ob kitajskem obrežju. Dva letnika starejšega moštva bosta mobilizirana, v Koreji pa ! bo proglašeno obsedno stanje.
Skupni finančni minister odpotoval v Sarajevo.
BUDIMPEŠTA, 20. (Ogrski kor.) Skupini finančni minister dr. pl. Korber je danes odpotoval odtod v Sarajevo.
Avstrijsko v Ameriki najeto posojilo 25 milijonov dolarjev plačano.
DUNAJ, 20. (Kor.) Od dne L januarja zapadlih 4'/, odstotnih avstrijskih dolarskih zakladnih listin v znesku I27a miijona do-| larjev jih je bilo do s^da! prezentiranih v odkup in dejansko odkupljenih skoraj 11V3 miijona. Glede listin, ki se nahajajo v Ameriki s? ji izdal pre Jpi>, da se smejo odkupiti samo proti znani izjavi da nimajo na njih niti angleški niti francoski podaniki nobenega premoženjskega iteresa.
Ker je bil dne 1. julija 1914 odkup!jen prvi zapadli del dolarskih zakladnih listin, je tako poravnano vse posojilo v znesku 25 milonov dolarjev.
Žitni trg.
DUNAJ, 20. (Kor.) Danes se ni dobilo glavne vrste žita niti po najvišjih cenah. Postranski pridelki so se po razmerno višjih cenah lahko dobili in je bilo precej kupcev a nasprotno malo ponudnikov.
BUDIMPEŠTA, 20. (Kor.) Nobene kup-čije. Pšenični otrobi trdno. Vreme se jasni. Naročila smodnika v Ameriki.
FRANKOBROD OM MLN1, 19. (Kor.) >Franklurter Zc:ta!.g* poroča iz Londona: Kakor poroča brzojavu vest iista »Financial Nevvs« iz Neu yer<i! je tovarna smo-
di,ika v Diponfu ct .!)• naročila v znesku
i od zaveznikov » dolarjev.
Ob dve la na n ie* Slednjič s »Kaj te »Ali ti j »Ne . .
prikazal.
riliCSlO?«
neprijetno?«
(Dalje.)
Ccrlgrcfl.
Carigrajska ožina je kot preliv iz Črnega morja v Sredozemsko morje znamenita in važna že od davnih časov. Po njej so narodi v pr\ih prastar h časih, ki se ne dajo določiti, mnogo prehajali iz svoje zibeli v Aziji na zapad v Evropo ; a gotovo so jo napra\ila znamenito azijska plemena, ki so naselita ju/ne dele Evrope. Kdaj je to bilo,
0	tem se daja le ugibati po tem, da so se oni deli azijskega pokoljenja, ki so zasedli južne de!e Azije, spuščali sem pred kakimi štsttisoč leti, kakor so to proračunali v najstarejih indijskih pesmih, ki se imenujejo vtda. V tej dobi vsaj bi se mogli prese-Ijati zapaani Azijci v Evropo, a vsakako najprej v nje južne dele, ki so prodirali v Sredozemsko morje. Ta pot je vodila po severni in južni obali Črnega morja, ker so bsle obali rek in morja najpripravneje za potovanje, ko je bila zemlja obraščena z gozdovi. Na tej poti je bia carigrajska ožina eden najznamenitejih prehodov, torej že v prastari dobi velike važnosti.
V to prastaro dobo pada ustanovitev Carigrada. Traški poglavar Bizas je nekje na vhodu iz Črnega morja v Bospor na obaHh traškega Bospora postavil prvo gospodsko u'.rdbo v obrambo svoje vlasti v Tr uciji. To je bil začetek Bizanc a, imenovanega po njem. In drugi so dalje po tej obali postavili svoje dvore, iz katerih je postal stari Bizant, današnji Carigrad. Na azijskih obalih pa so zopet tamošnji gospodarji postavili svoje utrdbe, da niso dovoljevali prehoda ne sem, ne tja, ali pa je trebalo z zlatom odkupiti prehod po Bosporu. Najznameniteji gospodar je bil oni na vhodu v Bospor iz Egej-skega morja, k>r se razprostira trojanska poljana, nad k »tero se je dvigal ponosni Ilior. ali Tro a. Tu, na tej poljani so se bile bitke za prehod mnogo stoletij ter je ponosni „kula" gospodarja tega Uiona večkrat trpela in bi?a porušena do tal, o čemer jasno p;iča]o ruševine, raztrešene po
1	griču trojanskem. Ali poslednji od teh vladarjev, Prijam je z vsemi svojimi maloazij-ski.r.i zavetniki in z vso svojo rodbino se
j svojo glavo in ponosno svojo „kulo" drago j poplačal večletno borb j z Grki, ki so z g združenimi , :očmi proslavili borbo gr£k gi n. roda l njeg vo premočjo na obalah, ki so
bile mnogo vredne za grško plovbo in trgovino. To mnogoletno borbo Grkcv z maloazijskimi gospodarji po obalah je opeval narod grški v junaških' pesmih, iz katerih s4.a nastali divni velepesmi ali epi pod imenom slepega pevca Homerja: Ilijada in Odiseja.
Borba za prehod po Bosporu je trajala gotovo mnogo stoletij, ker se vežejo žnjo najstarejše pripovedke in bajke, ki se pripovedujejo na vhodu v staro grško zgodovino.
Taka pripovedka je ona o Argoplovcih ali Argonavtih iz davne davnine grških plemen. Tam na izhodu pod Kavkazom je bila stara Kolhida, bojna dežela, po kateri je tekla reka Halis, polna zlatega zrnja. Modri gospodar te zemlje je lovil to zlato v reki z ovčj m runom in od tod je nastala pripovedka o zlatem runu, do katerega so imeli Grki za vsako ceno priti vsled neke stare zaobljube. Po to runo je šlo torej poslanstvo na ladji Argo, a pot je vodila preko Bospora. Došli so tja srečno, se polastili runa in žnjm so od vabili hčerko gospodarja tega runa. Na potu nazaj je poslanstvo ponesrečilo ravno na prehodu, ki je dobil od Hele, odvedene hčere kralja Kolhide, ime Helespont. Tako okrašajo ženske vsa podjetja starih Grkov in vse njihove pripovedke. Na Kreti jim pomaga Arijadna, v Kolhidi Hela, a na llion je došla Helena, da ga končno pogubi. Praktični duh starih Grkov je znal vsikdar najti sredstev in načina, da doseže kako potrebno sviho, in s tem duhom so vspevali vse dr t ej, dokler so se mogli zjedinjati. Vse obali Siedozemskega morja so bile zasedene po njih, a prodirali so na mnogih mestih tudi daleč v notranjost.	(Dalje.)
Rožne PGliiiuis vesti.
Kaj bo po vojni? »Slovensk.v Tvžden-nik« stavi to vprašanje z oziroin na Slovake in pravi: Vsak ) vojujoča se stranka ima svoj program, ki ga hoče uresničil k vojni. Vsaka hočs razbjri drugo. Toda načrti vojujočilt se strank nc zanimajo Slovakov, ki niti sedaj ne mislijo niti nikdar niso mislili na mkakrš ij državnotvorr.c načrte. Njim gre io /a to, kak ho slovaški svet po vojiii, kal*o si uredi svojo sktvasko skupnost in svoje Aiv^nje rned Požunom in Košican-i. Naroln-j življenje Slovakov ni blo nikdar odvis io in ni odvisno od onega, kar se godi v svetu Odvisen ho od tega, kako si <;a Slovaki uredc sami. Morajo si s svo.iin pr.zaJcv&ttjcru in svojim delom ustvarili pogcic. ki jim bode podlaga njihovemu živiva]j. Iti iz *Vj:a izhaja, da bo njih uvlje;:Jc tako kakor ga bodo sami hoteli imeti. vo;na jim daje pouka v marsičem. Predvsem je tu velika ljubezen do rodne grude, ki se izraža v dejanjih posameznih armad Samo ta ljubezen je mogia poroditi take trdovratne boje, kakor so se odigravali in se še odigravajo na južnem, zapadnem in severnem bojišču. 1 ist pravi: »Vsako ped zemlje branijo prsi in razum kmetskih sinov. To je dobro povedal general Boroevič, ki je rekel, da m boljšega vojaka oi ogrskega kmeta. Ljubezen do rodne gruoe se pokaže po vojni še večja. Naj se vojna konča tako ali tako, vsekakor pridemo do prepričanja, da smo si iznova pridobili grudo, na kateri živimo, in po vejn: se bo ta naša ljubezen kazala v tem, da bomo kar najbolje obdelavah svojo grudo in da je ne prepustimo tujcu niti za obljube, niti za bogastvo. Drug pouk, ki nam ga daje vojna, je, da je le v edinosti moč. Brez edinosti ni uspeha niti na bojišu niti nikjer drugje. In vsako življenje je boj. Zato moramo priznali, da bo naše narodno življenje le tedaj dobro, ako bo temeljilo na podlagi močnega edinstva. Naj se konča vojna. kakor hoče, nam Slovakom ostane naša gruda in če bomo njo ljubili, ne samo z besedami, temveč tudi z dejanji, nam bo ta gruda podlaga za srečno življenje. Vojna zahteva i od nas veliko žrtev. Teh žrtev ne doprinašamo zato, da bi po vojni zahtevali kake izredne koncesije. Če iztegnemo roko po plačilu, ne bomo zahtevali ničesar drugega, nego to, kar srno zahtevali pred vojno in kar bi zahtevali tudi tedaj, ko bi vojna sploh ne bila izbruhnila. Torej samo ono, kar nam gre. Za svojo bodočnost se nam torej ni treba bati. Slabša pač nikakor ne bo, kakor je bila minulost, temveč bo gotovo boljša, lepša. A če so še ljudje, ki ne znajo dati odgovora na vprašanje, kaj bo po vojni, in ki žalostno zmajujejo z glavo, jih poučimo in opogumnimo jih. To nam ukazuje ljubezen do rodne grude, katere usoda ie odvisna od nas.« — Ali se ne zdi, kakor da so ta izvaiania pisana kakor nalašč tudi za nas Slovence?!
}Fran Dermit, Jakob Babic I. in Jakob Babic II. — V pomožno bolnišnico v zavodu .Avstro-amerikanea so bili sprejeti črnovoj-niki Alojzij Konrad, Ivan Leitner, Fran Rupp, Fran Rebernjak, Matevž Marc in Fran Graj-žel. Odpuščeni so pa bili iz te pomožne bolnišnice Meho Okenić od 4. bosansko-hercegovskega peŠpolka ter črnovojnik Julil Buda (doma iz Trebič). — V pomožno bolnišnico v prostorih društva ,Austriau je bil sprejet Adam OrIovsky od tukajšne stotnije mladinskih strelav (doma iz Trsta). Odpuščeni so pa bili iz te pomožne bolnišnice Anton Strattenholzer od 49. pešpolka, Božo Jukić od 22. pešpolka, Ivan Mitrovič od 26. domobranskega pešpolka, Ivan Vešnaver od 82. pešpolka Jakob Horvat od 25. pešpolka in Fran MandI od 2. domobranskega pešpolka.	__
Zasačena tatova. Predsnočnjim, okol1 dveh popolnoči, je neki redar, idoč po ulici del Va'dirivo, slišal nekake ropot: bilo je, kakor bi se bila nekoliko stresla železna vrata, ki so običajne pri trgovinah in ki se zapro s tem, da se jih potegne od zgoraj doli. Ropot je prihajal iz bližnje Poštne ulice. Redar je stopil hitreje in obenem bolj tiho in glej: v Poštni ulici Je pred trgovino z jestvinami g. Leopolda Žgurja našel dva človeka, ki sta skušala odpreti vrata trgovine. Ko je pa hotel redar bližje, da bi ju prijel, sta onadva pobegnila. Vendar se je pa redarju posrečilo, da je enega ujel in ga odvedel na policijski komisarijat v ulici di Torre bianca. Aretirani — pri katerem so našli več ključev — je bil 401etni težak Ivan Va-tovac, ki prenočuje na ljudskem prenočišču v ulici Gaspare Gozzi. No, za sedaj bo pa vsaj nekaj časa stalno bival v ulici del Co-roneo.
100 vreč cementa. Iz skladišča delniške družbe za izdelovanje porfanskega cementa, ki se nahaja na Marsovem polju št. 10, je pred več c'n^vi izginilo 100 vreč cementa, vrednega 255 kron. Izvedelo se je, da je cement kupil hišni posestnik Josip Lenardon, ki je pa zatrdil, da, ga je kupil od težakov 31 letnega Antona Čegule in 52Ietnega Ri-karda Bertuzzija. Ta dva sta bila aretirana. Prvi priznava, da je sklenil z Lenardonom kupčijo glede cementa, a trdi, da je storil po nalogu neke druge osebe. Bertuzzi pa trdi, da sploh ni imel nič opraviti s tem cementom.
Dolgoprstna šivilja. Te dni je bila aretirana 321etna šivilja Amalija Primo, ker so jo zasačali, ko je v neki trgovini z manufakturnim blagom skrivala pod suknjič razno blago, katerega seveda ni plačala. Izvršena je bila potem na njenem stanovanju v hiši št. 2 v ulici del Solitario hišna preiskava, vspeh katere je bil, da so našli še mnogo drugega raznih trgovinah ukradenega blaga in pa mnogo zastavnih listkov, ki se vsi glase na zastaoo raznega manufakturnega llaga. Vse skupaj, namreč blago, ki so je našli na stanovanju aretiranke in ono, ki je zastavljeno, je vredno kakih 1800 kron. Sicer so se že več časa razni trgovci z manufakturnim blagom pritoževali na policiji, da njim na neznan način zmanjkuje blago iz trgovin.
instanci pred sodnike deželnega s disča
In tudi tem je Vincenc na vse prekjge za-i trjeval svojo nedolžnost, i — Kake pa razlagate — ga je vrrašai predsednik —, da se je ruta, prvič, ko je bila izginila iz Čibejevega žepa, našla v vašem žepu ?
—	Čibej sam jo je vtaknil v moj žep, na-j mesto v svojega.
- — To -vendar ni mogoče! j* *— Kaj nr mogoče,- ko je bil pa tako pi-l jan, da sJtoraj še svojega nosa ni mogel | najti; kako naj bi potem našel svoj žep ? i Ker mu je predsednik opomnil, da se mu ne more verjeti, ker je bil že večkrat kaznovan zaradi tatvine, je Vincenc vzkliknil:
—	To je že res, pa nisem nikdar še re-kuriral. Sedaj pa res nisem kriv in zato s?m rekuriral.
No, sodniki mu pa le niso verjeli ter so zavrnili njegov rekurz in potrdili razsodbo prvega sodnika, vsled česar je moral ubogi Vincenc zopet nazaj v zapor, da presedi odmerjeno mu kazen. In Šel je molče in po-vešene glave.
CESKO - BUDJEVISKA RESTAVRACIJA
(Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
|8I	MALI OdLUSB		
S □□ □□		se računajo po 4 stot. be edo. 1 Mastno tiskane besede se racu- I najo enkrat več. — Najmanjša J : pristojbina zna^a 40 sto t i nič. ; 1	□□ □□
Fsrtot, urar,
IG
ImŠa se dečka za raznašati i a drugu, ma'a dela. lotu Vprašati v kojigarni Gorenjec & O.o Tist,
uL Ca^erma št. 1(>.
1)2
se takoj mebl rana soba z eno posteljo pri slovenski družini. — Ulica IJairiera vecchfa št. 22, IV. nad.	110
Domaft vesli.
Umrl je v Blatu na Korčuli 20. t, m. po dolgi in mučni bolezni odvetniški kandidat, g. Fran B o s n i ć, ki je znan po svojem službovanju pri tržaškem sodišču tudi tržaškim Slovencem. Bil je vzoren narodnjak. Bila mu lahka zemlja domača !
O ranjenih, odnosno bolnih vojakov. V pomoćno in kontumatično bolnišnico v ulici Fabio Severo so bili sprejeti Gvidon Bressan od 8. lovnega - bataljona, Viktor Balbi in Fran Burlin od 5. domobranskega pešpolka, Ivan Deluk od 97. pešpolka, Ivan Visintin od 97. pešpolku, Nikolaj Rožič od 22. pešpolka, Alojzij Orazietti od 5. domobranskega pešpolka, Simeon Pinčan od 20. lovnega bataljona, Ivan Mase od 3. bataljona cesarskih lovceh, Martin Mikulič od 22. pešpolka, Ferdinand Otti od 4. pešpolka, Ivan Sirotić od 97. pešpolka, Josip Nežič od 5. domobranskega pešpolka, Marij Bressan od 0. pešpolka, Fran Tomažič od 26. domobranskega pešpolka ter črnovojniki Josip Skira, Leopold Mi«ić, Matevž Debernardi,
Deželno sotlliče.
Brezuspešen rekurz.
Naš stari znanec Vincenc Pertot, o katerem smo že nekoč pisali, se je zagovarjal pred okrajnim sodnikom, ker je bil odnese! neki gostilničarki psa — na letovišče, kakor je on trdil — in mu dajal potem v neki žga-njarni v žganju pomočenega kruha, ta naš stari znanec je zopet eno nakuril.
Neke sobote zvečer — pred kakimi pejl-mi tedni — je naletel na prijatelja Frana Či-beja, ki je povabil njega in še nekega skupnega prijatelja, Gvidona Dovgana, na liter vina. Šli so v neko krčmo, v ulici di Ro-magna, kjer so spili več nego liter vina vsak. kar je vse plačal radodarni Čibej. In ko je plačal ves račun, mu je ostalo še celih 22 kron in še nekaj stotink, kar je za-vozljal v vogel žepne rute ter vtaknil v žep. Malo zatem se je pa hotel vsekniti in je v to svrho segel v žep po ruto. A rute ni bilo v žepu. Čibeju ni bilo toliko zaradi nosa, kajti tega bi bil že potolažil na kak način tudi brez rute, a bilo mu je za krone, ki so ( bile zavozljane v ruti. Pogledal je Dovgana j in potem še Pertota; skoraj si ni upal nič | reči, vendar je zinil:
—	Ej, prijatelja, šala je dobra, a s čim naj se useknem, če mi ne dasta rute nazaj?
Dovgan in Peitot sta,oba protestirala, da mu nista vzela rute, a Čibej je segel Perto-tu z roko v jopičev žep in potegnil iz njega — svojo ruto. Pertot je pa še dalje protestiral, da ni on vzel rute:
—	Ti si se zmotil in si vtaknil ruto v moj žep, namesto v svojega.
—	Beži, beži! — je rekel Cibej in zaključil: — Pa naj bo kakor hoče, da se; imam le s čim usekniti.
Nato so se razšli. Med potjo je pa začel j Čibeju zopet nos nagajati in zopet je Cibej j segel v žep po ruto, a rute zopet ni bilo.! To je bilo pa tudi dobremu Čibeju že pre-j več: šel je na policijo in tam povedal, kaj j in kako se mu ie zgodilo, a policija je are-; tirala Vincenca Pertota ter ga izročila okraj- j nemu sodišču.
Par dni zatem je bil Pertot že pred okraj-! nim sodnikom Pratijem, kateremu je najod-1 ločneje trdil, da je nedolžen, da ni vzel Či- j beju rute iz žepa ne prvi ne drugikrat. Ko j sta pa Čibej in Dovgan povedala sodniku, kako da se je prvikrat našla ruta v Vincen-covem žepu, ni hotel sodnik nikakor verjeti Pertotu ter ga je obsodil na teden dni zapora.
—	Jaz pa te kazni ne sprejmem! — je rekel Vincenc. — Rekuriram, rekuriram in rekuriram, ker sem nedolžen!
In vsled tega je moral čakati v naporu j skoraj mesec dni, da je na podlagi njego-1 vega rekurza prišla njegova zadeva v drugi:
EE
ul. so. Frančiška As. 20		
	liii	
M 11-5? TRST m
Izvršuje tiskarska dela v najmodernejšem slogu, bodisi v priprostem ali večbarvnem tisku in po zmernih cenah. - Vizit-
Inice, vabila, memorandum, zavitke, dopisnice okrožnice, pismeni papir, trgovske cenike itd. P. n. naročnikom ugodi z izvršenjem naročila ::: v najkrajšem času :::
v_______—
ea
Dnevnik „Edinost" u Trsim
je izdal iu založil naslednje kDjige:
1.	»VOHUN«. Spisal I. F. Cooper. --Cena K 1.60.
2.	»TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin.
3.	»KAZAKI«. Spibal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knaflič. — Cena K i.00.
4.	»PRVA LJUBEZEN«. Spisal i. Sjergje-vič Turgienjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K.
5.	»POLJUB«. Povest izgorskega življe nja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin.
0. »BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI K ATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena $0 vin.
7.	»IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60.
8.	»JURKICA AGIĆEVA«. Spisal Ksa-ver Šandor-Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2.—.
9.	»UDOVICA«. Povest ii. j8. stoletja. Napisal I. E. Tomić Poslovenil Steian Klavs. Cena K 1.60.
10.	JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoiišek. Poslovenil H. V. Cena K 3.—.
11.	»VITEZ IZ RDEČE HlSE«. (Le Che-valier de Mais'm rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Snisai Aleks. i Uimas star. Prevel Te^ Jo Perhavec. — Cena K 2.50.