AtjgtiSKA Domovina 1 AMCRICAN IN SPIH ilFHIg/IM--HOIWlE FOREIGN IN LANGUAGE ONLY CLEVELAND 3, 0.. MONDAY MORNING, MARCH 15, 1948 LETO L. - VOL. L. NO. 52_—____________________— :—;----------------—--- Marshallovlprogram je sprejeti _________ Washington - Ameriški senat je toa^es program bo stalTm do 22 gram. Predlagal je $4, UOO,000,000, to- vodil program za Zed. države Za Ev- ' .. a ZT' Z hiliionov dolariev. da poražen je bil z 56 proti 31 glaso- ropo bo imenovan poseben zastopnik v nedeljo zjutraj, 6 minut čez polnoč, z ogromno večino sprejel Marshallov program za obnovo Evrope. Glasovanje je bilo 69 za, 17 proti. Debata je trajala več kot 12 ur in z glasovanjem je pričel senat ob 11:56 ponoči. Glasovanje Sa denar Evropi, da ustavi komunizem, je bil odobren od ameriškega senata 11 mesecev potem, ko se je vrnil iz Moskve državni tajnik Marshall in povedal Ameriki, da je treba pomagati zapadni Evropi, da se ubrani komunizmu. Senat je sprejel načrt, ki govori, da se da za obnovo Evrope $5,-300,000,000 za 12 mesecev, dočim je načrt Za ves program razdeljen na štiri DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došle preko Trsta) Pet zapadnih držav bo podpisalo zvezo za50lel Pogodba bo vezala te države za ekonomsko ter socialno in kulturno pomoč Bruselj. — Zastopniki Anglije, Francije, Belgije. Nizozemske in Luxemburg so sklenili med-seboj zvezo, ki bo te države vezala za dobo 50 let. Pogodbo bodo podpisali zunanji ministri teh držav v-sredo. Pogodba govori, da mora vsaka teh držav dati na razpolago vso svojo bojno silo, ako je katera .1. u'i 1. J., TVi M T Češke, dr. Edvard Beneš. CLEVELAND JE OB GLAVNI PROGI V ORIENT Danes je bila v Clevelandu vzpostavljena izračna postrežba za potovanje z letalom v Orient. Potniki bodo dospeli na Kitajsko od tukaj v 47 urah, na Filipine v 49 urah. v Tokio na Japonsko v 41 urah. To je 1 ura za vsak dan potovanja z železnico in po morju. Zračna pot bo šla preko Ala-ske in bo šla od Washingtona, preko Pittsburgha in Clevelanda (proti zapadu do Orienta. John J. Pekarek in John F. Curry. Za eno teh mest se poteguje tudi naš rojak Edward J. Kovačič, mestni odbornik clevelandske 23. varde. Prizadeto meščanstvo je oni večer sklicalo sejo ljudi iz okolice in na to sejo so povabili tudi Mr. Kovačiča. Ta jim je rekel, da če bo on izvoljen za okrajnega komisarja, okraj ne kupil in obratoval letališča pro-ti volji stanovalcev, ki ne marajo, da bi jim nad hišami noč in dan brenčali zrakoplovi. Ljudje iz Richmond in Highland Heights so izjavili, da bodo pomagali v kampanji za izvolitev Mr. Kovačiča. Hotelski šef je umrl v Penna. Sharon, Pa. — Mihael Jurčec, star 61 let in kuhinjski šef v hotelu Standard, se je zgrudil in umrl za srčno kapjo. Doma je bil iz bližnjega Farrella. Klubi veteranov proti MacArthurju Chicago. —V tem mestu se organizirajo klubi veteranov in dijakov, katerih namen je delati propagando proti generalu Matt Arthurju, da bi ne bil nominiran za predsedniškega kandidata. 9 žensk zgorelo v bolnišnici Asheville, N. C. - V bolnišnici Highland je nastal požar. D$r vet žensk je zgorelo in mnogo jih je dobilo nevarne opekline. Dr. Beneš se je udeležil pogreba za Masarikom, >a ni smel nič govoriti Praga. — V soboto so pokopali češkega zunanjega ministra Jan Masaryka. Pogreba se je udeležil tudi predsednik dr. Edvard Beneš, ki ni skušal zadrževati solze ob grobu prijatelja. Pogreba se je udeležilo na stotisoče roda. Vse cvetličarne so razprodale šopke, ki jih je narod deval na krsto pokojnega ministra. Ob odprtem grobu pa ni smel govoriti predsednik republike Beneš, kot glava dežele, ampak govoril je komunistični premier Gottwald, ki je vpil, da so zapadne demokracije pognale Masaryka v smrt. Ameriškim in angleškim časnikarjem ni bilo dovoljeno prisostvovati pogrebu. ------o------ Iz raznih naselbin EVELETH, Minn. — V bolnišnici v Virginiji je umrl John Martnik, star 65 let, doma iz Polhovega gradca nad Ljubljano. Bil je bolan tri mesece in v tej naselbini je živel 42 let. Tukaj zapušča ženo, dve hčeri in sina, v Gilbertu brata Štefana, v starem kraju pa brata in sestro. DETROIT. — Dne 4. marca je umrl v bolnišnici Math Kla-rich, star 63 let, v Ameriki 46 let. Bolehal je več let na naduhi. Iz $3,000 je naratlo na $75,000 Pittsburgh, Pa. — Jim Lynch si je pred 10. leti izposodil $3,- 000, da je kupil 65 akrov farmo------------ —--------------- Zdaj je odkril na svoji zemlji Tukaj zapušča ženo, tri sinove, bogato premogovno žilo, ki mu bo prinesla najmanj $75,000 hčer in sestro, v starem kraju pa brata in dve sestri. meriSka Doiiovnra. march is, m isHfl Ameriška Domovina apas 1 /VI i; III €r /1 rv~ HO/VII VSmJSRm (JAMES DEBEVEC, Editor) 1117 St Clair A*«. HEndmon 0628 Cleveland !, Ohio Publiibed dally except Saturday«, Sunday« and ’’Iday« naroCntna Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 3 mesece $3.50. M* MARCH M* SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5 for 6 months; $3 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months. «»!*«*» I 2 J 4 5 « 7 i » n m n i3 14 15 1C tr » » M 21 22 23 24 25 a* 27 28 29 30 31 Entered as second-class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. <4^>83 No. 52 Mon., March 15, 1948 . branje maš« in pridige v nedeljo. V treh velikih valih te- stroj vprežena dva vola, katera rorja (1922-23, 1928-30 in 1937-38) so komunisti v prizade- “ --------iJ"- ^ vanju, da narede Rusijo ateistično ali brezbožno, dinamiti-rali in z ognjem uničili več kot 90% cerkva, pobesili, izstradali do smrti ali pregnali tisoče duhovnikov, deset-tisoče na-daljnih pa so poslali v počasno smrt — na prisilno delo... Komunistične ukane in zvijače Nov grob na Willardu Willard, Wis. — Tu je po dolgotrajni bolazni umrl Jos. Pekolj. Pokojni je bil doma iz vasi Gombišče, fara Št. Vid pri Stični. Star je bil 65 let. kote. Letos je pa res že kar Tower City, N. Dakota. — Namenila sem se, da bom tudi jaz napisala par vrstic iz te mrzle in zasnežene Nor,th Da. Ako poslušate in čitate komunistično propagando ter sproti požirate vse, kar vam ona tvezi, morate biti uverjeni, da ni boljšega sistema na svetu kot je komunistični in da so vse demokracije v primerki njim od muh. Ampak to masno farbanje mas ni nič novega v ruski psihologiji. Leta 1787, na primer, je ruska carica Katarina Velika sklenila obiskati Ukrajino, južnorusko provinco, da vidi na svoje lastne oči “nove kraje, ogromne ljudske izboljšave ter splošno prosperiteto in ljudsko blaginjo,” o kateri ji je že tri leta sporočal knez Potemkin, vojaški guverner Ukrajine. V resnci ni bilo tam nobenih novih krajev ali drugih izboljšav, ampak to dejstvo Potemkinu ni delalo skrb. V svoj zamišljeni načrt je vrgel vso svojo veliko vojaško organizacijo ter je v devetih mesecih naredil najpresenetlji-vejši igralski oder, ki ga je videl kdaj svet. Ko je prišla carica Katarina v Ukrajino, je res videla tam “nove kraje,” tisoče praznično oblečenih “lojalnih podanikov,” velike slavoloke in skupine drevja, rastočega po stepah, kjer ni dotlej'še nikdar rastlo, pasoče se črede živine po bližnjih pašnikih in še mnogo drugih čudovitih stvari. Izdelava te ogromne farse, ali “kamouflaže.” kakor ji pravimo tukaj, je stala 7,000,000 rubljev, kar je bilo za tiste čase ogromna vsota, in pri tem delu je bilo zaposlenih 40,000 ljudi, večinoma vojakov. Ta ogromna farsa kneza Potemkina je splošno znana prešla je v zgdoovino in o njej lahko čitate v vsaki šolski knjigi višjih, šol. Farso se je smatralo za imenitno potezo __ m—a* V Ameriko je prišel leta 1901 in sicer v Rockdale pri Jolietu. Tam je bil 12 let in tudi poročil se je bil v Jolietu leta 1902. Leta 1912 pa si je kupil zemljo na Willardu, kjer si je s pomočjo soproge in ostale družine uredil prav lepo farmo. Po dolgih letih je orodal farmo sinu, on sam pa je oskrboval dobroidočo gostilno, katero pa je zadnja leta prepustil svojemu mlajšemu sinu. Pokojni zapušča žalujočo soprogo in sedem otrok, štiri sinove in tri hčere, katerih ena je pri slovenskih sestrah redovnicah v Lemontu. Bil je član društva sv. Družine št. 136 KSKJ, katero članstvo se je polnoštevilno udeležilo pogreba. Bil je tudi član društva Najsv. Imena in tretjega reda sv. Frančiška. Bolehal je na srčni bolezni nad štiri leta. V bolezni ni nikdar godrnjal, trpel je potrpežljivo; večkrat je bil spreviden s sv. zakramenti. Pogreb s. sveto mašo zadušnico 3e je vrši) v pondeljek 8. marca ob veliki udeležbi sorodnikov, prijateljev in znancev. Naj mu .sveti večna luč in naj v miru počiva. Žalujoči sopro- malo preveč dolga črna. Saj smo že skoro pet mesecev kar naprej zameteni, pa še ne iz-gleda, da bi bilo pričakovati kaj boljšega in vse tako izgle-da, da bo letošnja pomlad jako pozna. Joj in prej oj pa bp za tiste, ki žive bolj v dolinah, ki se bodo gotovo morali učiti plavati, ampak tudi plavanje ne bo kaj prijetno, ker bo voda premrzla. V taki zimi, kot jo imamo tukaj letos, bi bilo res dobro, če bi človek imel letalo, da bi kam poletel in bi ne bilo treba čakati, da pridejo pota odpirat in v resnici je že kar dolgčas čakati že ta peti mesec, predno bomo mogli kam do ljudi. Pri nas je vse precej od rok in tudi do cerkve 'je precej daleč. Najboljše bi bilo izseliti se kam v Florido ali kam drugam čez zimo. Saj bomo še govoriti pozabili, posebno slovensko se tukaj kaj malo sliši. Vsak se boji North Dakote, ker imamo dosti snega, ali drusače je pri nas kot po drugih državah — vse je drago, samo farmarski pridelki so šli jako doli v ceni, kar pa moramo kupit, je cena še prav taka kot je bila. No, sta mi prav pridno služila dobra tri leta. Potem sem šele dobil konje. No in sedaj pa je vse to minilo, ni volov, ni konj, kajti vse to delo sedaj opravi traktor in na konje in vole so nam ostali le še spomini. Bil sem v rudniku prej sedem let, kjer ptički ne pojo id" tudi rožice ne cveto, zato pa sem imel velik ušitek tu v prosti naravi ter sem napisal naslednjo: Rožice začno cveteti, ptičice pa žvrgoleti, kmet pa začne se potiti in po zemlji s plugom riti. S strojem zemljo razrezuje, z brano jo pa razrahljuje, zadaj pa maŠina teče in pšenico v zemljo meče. Toplo sonce ogrej zemljo, rahlji dež napoji jo, da pšenica bo skalila, zlato zrnje obrodila. Dovolj v jeseni bode kruha, veseli se ga — primaruha. Kar pa žita bo ostalo se ga bo takoj prodalo, kar se denraja bo skupilo, se ga pa ne bo zapilo, kajti farmar ni pijanec, dasi je pijače znance. NASA MICKA IMA TUD BESEDO Naj reče katera kar hoče, štramasti! Zjutraj na tešče bom žvižgala, šur! “Pa katero včasih zapiši za špas," mi, je ono jutro ena telefonirala, ki je rekla, da ji ni bil prej teden nikoli tako dolg, kot se ji zdi zdaj, ko mora čakati od pondeljka do pondeljka na kolono. “V klobuku se že postaviš, to vidimo, zdaj bi pa me ženske rade še kaj drugega slišale. Saj vemo, da jih znaš povedati." V ^drego me je spravila, ker res ne vem. kaj bi rekla, da bi bilo všečno branje. Kadar je treba “njemu" katero povedati nazaj, mi jih ne tem novem klobuku ga pa pih- zmanjka, to je že res, ampak nem. Jejipta, če ga ne! Od vseh strani letijo name pokloni, da mi je kar sitno, ki sem tako skromna in se nikjer ne silim naprej. Pa tudi lepo se držim, kadar imam ta klobuk na glavi. Tako lepo šobico napravim (saj lahko vidite na sliki), da mi je včeraj “on” rekel, ko sva šla v garažo, da se odpeljeva k maši; “Micka, ali boš eno zažvižgala?” Štrame, gi,in družini pa naše globoko jm v ’’ ‘_____bno, da živimo v svobodni deže- Torej hvala, ko ste bili tako prijazni in potrpežljivi, da ste vse do konca prebrali, posebno pa lepa hvala uredniku in tiskarjem ter sprejmite vsi skupaj iskreni pozdrav, listu Ameriška Domovina pa želim še večji uspeh. John Rejc. Prisrčna zahvala Cleveland, O. — Odbor Slovenske sekcije “March of Dimes ’ se želi najlepše zahvaliti vsem društvom, trgovcem in posameznikopi za prostovoljne darove, ki so jih prispeva-li za veliko in plemenito idejo pa vseeno lahko Boga Izahvali- v fond za pobijanje ctroške pa- Boj znanosti proti povojnim epidemijam Na koncu druge svetovne hvala Bogu ni bilo divjanja epidemij, kot je to navadno na koncu velikih spopadov. Pod ruševinami opustošenih mest Evrope in Azije jc prežalo bolezni na ducate, . Bil je skoro čudež, da so bile te nadloge preprečene, in to zaradi takojšnje intervencije vojske Združenih držav ter organizacije UNRRA, kot tudi zaradi obsežne uporabe najmodernejših iznajdb zdravstvene znanosti, kot je DDT, sufamidi, penicilin. Tako da je lahko in,ne po krivici ravnatelj zdravstvenega oddelka organizacije UNRRA nedavno izjavil, da je dejanski pomočjo Svojih petih kolon in komunističnih strank v drugih deželah: prizadeva si prikazati v svetu Sovjetsko zvezo v drugačni luči, v kakršni v resnici je. Oglejmo si nekatere teh zvijač in potegavščin, s katerimi si prizadevajo komunisti preslepiti ljudstva. Komunisti se poslužujejo navadno besed, katerih smo vajeni, ampak mislijo pa pri tem nekaj povsem drugega. Komunisti pravijo: Sovjetska zveza hoče “mir, mir, mir pred vsem drugim!” Dejstva: Da, ona hoče mir SEDAJ, toda samo zato, da pridobi na času, da se organizira in konsolidira na ogromni bazi, s kfttere bi lahko dajala učinkovito jfomoč svojim peto-kolonskim “strankam,” ki operirajo po vseh deželah sveta. Kdo so “warmongerji?” Komunisti pravijo: Britanija, Francija, Zedinjene države in druge dežele so ‘Varmonger-ji,” ki žele uničiti Rusijo. Dejstva: Način, nSravnost sramoten način, po katerem so Zed. države dovolile razhod svojih oboroženih sil, ki so bile na višku svoje moči in udarnosti, postavlja na laž to trditev komunistov. Da pa ne more nobena evropska ali azijska država, bodisi sama, bodisi v zvezi z drugimi državami, napasti Rusije, to ve danes vsak, ki količkaj in inteligentno čita dnevno časopisje. Ena izmed držav, kjer se vrši vojaška pripravljenost v obsegu, kakor še nikoli popraj, je Rusija sama! Poročila iz Švedske naznanjajo, da gradi Rusija nad sto mest, ki bodo raztresena po vsem njenem ogromnem ozemlju. Poglavitna industrija teh mest bo industrija za oborožitev Rusije. Komunisti pravijo: Rusko ljudstvo je danes v boljšem ekonomskem položaju in srečnejše kot kadar koli prej. Dejstva: Ruska cenzura ne pusti ničesar v zunanji svet, kar ji je neljubo. Toda iz sosednjih držav prihajajo poročila, da pod površino Rusije vre. Tako so naznanjala poročila iz Ukrajine, da je taka revolta dobila tak obseg, da je bila poslana tja rdeča armada za njeno zadušenje. Komunisti pravijo: Sovjetska vlada pomeni: “znanstveni socializem, marksizem, leninizem.” Dejstva: To je gola laž! Vlada ni niti “komunizem,” pod katerim bi se delilo delo in njegov sad; ni "socializem,” sistem vladnega lastništva in demokratičnega poslovanja s sredstvi produkcije in distribucije blaga; niti ni “brezrazredna družba proletarcev (delavcev)” kakor jo je zasnoval Marx in evangeliziral Lenin. Današnja ruska vlada je vlada ene stranke. Realisti ji pravijo na kratoko: “stalinistična državna sužnost.” Komunisti pravijo: Rusko ljudstvo se samo vlada. Dejstva: To je tipično zavajalno komunistično blebetanje. V Rusiji se vrše volitve, toda te so načrtne, organizirane, vodenj in nadzirane po rdeči armadi in tajni policiji, pod nadzorstvom GPSU, edine stranke v Rusiji. Volivcu ni nikoli dovoljeno, da bi izbiral med dvema ali več kandidati. Stranka imenuje za vsak urad samo enega kandidata. Komunisti pravijo: Sovjetska Rusija dovoli “svobodo vere.” Dejstva: To je tipična komunistična dvoličnost, komunistična ustava pravi: "Svoboda bogoslužja in svoboda protiverske propagande je dovoljena vsem državljanom.’ Ne prezrite, da v ustavi ni dovoljena religiozna ali verska propaganda, s čemer je vsa aktivnost duhovnikov omejena V bolnišnico šo odpeljali v svrho operacije A. Bizjak. Operacijo na slepiču je prestal naš mašni strežnik Stanley Pekolj. Soproga Mr. Anton Zupanca je tudi v bolnišnici. Všem tem bolnikom želimo čimprej ljubega zdravja. Gospa štorklja pa se je oglasila pri zakoncih Mr. in Mrs. Leo Gregorich in jima v dar pustila prav 1'uštkanega fantiča — prvorojenca. Naše čestitke ! Lud. Perushek. H in dal bi bil že mir po vsem svetu, kot si ga vsi ljudje želijo. Čeprav je že par let, odkar je konec vojske, pa se razmere niso še prav nič izboljšale. Midva z možem dobiva precej pošte iz starega kraja, a žalibog, ko pa vsi tako žalostno pišejo. Pozdravljam vse Cleveland-čane, Mrs. Frank Košir. Iz urada podr. št. 6 SMZ Cleveland, 0. — Kakor je bilo že na zadnji seji podružnice št. 6 sklenjeno, se vrši prihodnja seja podružnice v nedeljo 21. marca, to je tretjo nedeljo, namesto četrto kot običajno. To pa radi te^a, ker je četrta nedelja velikonočna. Iz tega razloga se je prestavilo sejo na eno nedeljo prej. Torej možje in fantje od podružnice št. 6, zapomnite si: seja je 21. marca v' nedeljo ob 1. uri popoldne. Pred sejo 'pa se bomo dali slikati za spominsko knjigo, katero izda Slovenska moška zveza ob priliki 10 obletnice obstanka. Zato se prosi vse može in fante, da pridete še pred 1. Uro v dvorano šole sv. Vida, da se slikamo. Fotograf bo'pravočasno na mestu, točno ob 1. uri popoldne. Torej slikanje Bo pred sejo. Zato bodifte vsi pravočasno na mestu r.e kasneje kot ob eni uri. Povabljeni ste vsi, da nas bo več. Pozor! Pridejo naj tudi tisti, ki so ali-bodo to sejo pristopili kot novi člani S. M. Z. Tudi ti so upravičeni priti. Zato se vabi može in fante, da pristopijo. Sprejema se vse do 65. leta starosti in to brez kake zdravniške preiskave. Ases-ment na gl. urad je 25c mesečno. Kogar zanima, se lahko pridruži nam in S. M. Z. in pride še pred eno uro v dvorano šole sv. Vida. Po slikanju bo pa seja. Odbor podruž. št. 6 S. M. Z. Bog in Mati božja, da ; skoro sklenjen ljubi Pionirjev začetek na farmi Leask, Sašk., Kant da. — Ko sem se naveličal dolgočasne Minnesote, kjer je bil .‘iicer dober zaslužek, pa je pač tako, da se rudar vedno boji tega, ker ni sam svoj gospodar in, zato sem si .zaželel ven na farmo, na sveži zrak. Prav -takrat se je še dobilo zemljo brezplačno v daljni Kanadski preriji. Tako sem sklinil poskusiti srlčo v tej deželi. Res, -velika je bila izpremem-ba med to deželo in Minnesoto in tudi začetek je bil kaj težak, a bili smo prepričani da se bo “zaobrniu." Torej .pred setvijo spomladi leta 1907 sem si bil napisal naslednje vrstice: Ko sem še pri majnah bival, po salonih sem popival, večkrat smo se skupaj zbrali ter smo za pijačo dala Pive nič ni škoda bilo, kar se jo je na tla polilo, zdaj sem farmar v Kanadi, pijem vodo v kanali. Ne slišim tukaj (prepevati, ne vidim stekleriic splahvati, tu se nihče ne pretepa, sosed je s sosedom zlepa, se z revolverji ne streljamo, katerih tukaj nimamo. Svinec rabim le za zajce in za povodne race, farmar si le mir želi ter pohlevno -vse trpi, za napredek vsak hiti, to nas najbolj veseli. Ko sem prvič sedel na stroju, ki razrezuje leto prej razorane brazde ter rahlja in pripravlja zemljo iza sestev, sem imel v ta NajlepŠa zahvala naj velja slovenskima dnevnikoma v Clevelandu, glasilom: Glas SDZ, Ameriški Slovenec KSKJ, in Nova Doba ABZ za bojavo člankov in najlep$e publieijsko sodelovanje. Prisrčno zahvalo naj prejmejo vsi oni, ki s0 pri prireditvi sodelovali, točilci, kuharice, reditelji, nabiralke desetic in vsi oni, ki so se prireditve udeležili. Ker smo po zadnji objavi prejeli še nekaj darov naj se tudi tem naknadno zahvalimo in sicer: Slovenski godbeniki, Musicians Bowler’s Club $85.00, društvo Napredek št. 132 ABZ, $10.00, društvo Marije Magdalene št. 162 KSKJ $5.00 in društvo Valentin'VodniK št. 35 S. D. Z. $6.00. Dovoljeno naj nam bo, da ob tej priliki objavimo račune prireditve, kateri so bili po nadzornem odboru pregledani in na skupni odborovi seji dne 8, marca t. 1. potrjeni. Dohodki: Prireditev ..........$ 227.22 Nabiralne skrinjice 169.66 Prostovoljni darovi .. 800.10 Nabiralke desetic ... 46.59 to je dar božji. Drugače pa ne vem, če bi bila priprevna. Včasih mi “on” katero pove, takole po večerji, če mu je šla. Čakajte, kaj pa, če bi tole povedala, ki mi jo je “on” zaupal oni dan, ko sem mu .servirala ropotijo, ali kako se že pravi rihti, kjer je skupaj zmešano: rep-ca, kolerabca, krompirček in stročji fižolček, pa -vse lepo za-roštano. Trikrat je vzel in sem Se že bala, da ga bo napenjalo ali razneslo. Pa ga ni! Je še zakej, veste. Ko je dodal še tri šalce kofeta, si je zažgal cigareto (uh, saj me bo konec od tistega večnega dima v hiši), me je nekaj časa gledal, ko sem mosifli črepinje z mize in jih začela (»ulivati, potem je pa sladkp reko): , “Da ti ne'bo dolg čas pri pomivanju, bi ti eno povedal, če češ.” Ce bi se gunevet ponudil, da bi nekoliko pomagal in vsaj brisal posodo, ne bi nič rekla, za drugo mi pa ni, saj imamo tri radijske aparate pri hiši in še gramofon povrhu. Kadar narihtamo vse štiri, pa je že kar lepo domače pri nas. $tiri aparate pa moramo imeti, dia je vsaj mir. Veste, vsak hoče poslušati 'svoj program, pa na .en »parat to ne gre. Jaz imam zmagovalec zdravniška veda. mm-ii ,™.; Še preden se je končalo gr- najrajši kaj žalostnega, d* nie ‘ -j igane ,n jj| ge mj sm;]ij0) jti 30 tako nesrečni ljudje na svetu. Naša “bebika” ne mara drugega poslušati, kot kaj zaljubljenega, Jimmy (on pravi, da bo ta doma imel) ne mara drugega kot od ravbarjev in žandar-jev, on pa, naš gospodar, bi pa noč in dan presedel1 pri gramofonu in same polke pa valcar-je poslušal. Lahko si predstavljate, da kadar smo vsak pri svojem in vsak svojega odpremo na stežaj, da dobro slišimo, bi vozil lahko ekspresni gemišfer skozi front rum, pa bi ga še ne; slišali. Skupaj .............$1,243.57 Manj poštnina poslanih pisem ............ 18.09 Cisti preostanek .$1,225.48 Cisti preostanek $1,225.48 je bil potom bančnega čeka izročen glavnemu stanu organizacije dne 9. marca 1.1. v likvidacijo računov. Kakor vsikdar, tako smo se Slovenci tudi letos dobro odzvali, kar gre zahvala onim, iki so pri človekoljubni organizaciji s prispevki ali delom sodelovali. Končno vse tem stotisočera hvala. Odbor “March of Dimes” Slovenska sekcija. — Ameriški robini, ki polete čez zimo na jug, tam ne gnezdijo, marveč se zvečer zbirajo v velike skupine za prenočevanje, kot to delajo vrane na severu. men je topov, so zdravniški oddelki ameriške vojske in ustanove UNRRA 'prodirali v razna področja, da bi zagotovili vse potrebne ukrepe, da se prepreči izbruh epidemij. Ustanova UNRRA je izpostavila omrežje epidemioloških informacij, ki je imela sedež v Parizu in ki služi tako kot meteorološke opazovalnice za kopičenje neurij za ugotavljanje in določevanje infekcijskih središč. Lahko tudi omenimo, da ta služba še danes traja in da jo je prevzela mednarodna zdravstvena organizacija. Vojska Združenih držav in ustanova UNRRA sta ustanovili nadalje Zdravstvene urade v 13 državah, opujstošenih od vojne ter dobavili 200,000 ton zdravniškega materiala: pravo goro zdravil, Serumov, antibiotikov, rentgenploških aparatur in bolniških postelj Eno izmed najbolj uporabljenih orožij- v tem boju je bil DDT; z njim je bilo mogoče zmanjšati na Poljskem tifus na enajstino prej snega obsega; z njim so zmanjšali v Jugoslaviji tifus od 50,000 primerov v letu 1943 na 3000 primerov letu 1946; z nji so skoro iztrebili tifus v Grčiji in ga omejili le na redke primere, kot to ni primera v starih časih. Ko so se pojavili v Malti in v Taran-tu primeri kuge, je bilo mogoče uničiti epidemijo takoj v nastanku, ko sO z DDT ubili bolhe, s posebnimi strupi podgane ter 'razdelili cepiva v obsežni meri. Isto delajo na Kitajskem. Nadaljno veliko nevarnost je predstavljala kolera. V letu 1946 je požela v Kareji il 1.000 žrtev. V tej deželi in na Japonskem je to bolezen učinkovito pobijala ameriška vojska, ki je poskrbela za cepljenje kar 53 tisoč oseb. Tudi nedavno so Združene države pomagale Egiptu z letalsko pošiljko znatnih količin seruma. Tudi pri t-ufazni mrzlici in davici so imeli uspeh, ko so v bistvu obnovili kanalizacijske sisteme in v obsežni meri razdelili razkužila in cepiva. Zato mi ni bilo nič na tem, če mi “on” kaj pove ali ne, ampak zaradi zastopnosti, saj veste, mu nisem mogla odreči in sem mu prijazno pokimala: — “Le povej katero, le, bom hitreje pomila.” Pa mi je razodel naslednjo: Nekim ljudem je v daljnem mestu umrl sorodnik. Telefonirali so cvetličarju v tistem mestu, naj napravi venec in nanj pripne širok trak, na katerem naj bo zapisano: Počivaj v miru! in sicer na obe strani. Ako bo pa še kaj prostora, naj cvetličar doda: Na svidenje v nebesih! Pa račun naj pošlje. Cvetličar je naročilo izgotovil in ga poslal na krsto umrlemu. Ljudje, ki so hodili kropit, so se zgledvali in se drezali s komolci, ko so brali napis na traku. Tam je namreč cvetličar zapisal z zlatimi črkami sledeče: “Počivaj v miru na o-be strani in če bo še kaj prostora, se bomo videli v nebesih.” Ko je končal to povest, je molčal, jaz pa tudi. Cez nekaj časa me pa vpraša: “No, pa kaj se ne boš smejela?” “Smejala?” sem se začudila, “kaj si že vse povedal ?" Pa mu menda ni bilo prav. Zakaj mi pa, vranč, ne pove, kdaj naj se smejem. Kaj vem, kdaj naj se. Je res križ z dedci: če se človek reži, jim ni prav, če se ne, pa tudi ni. Zdaj res ne vem, kdaj bi se cmerila in kdaj bi se režala, da me ne bi napek sodil. TUTTO!Siri; POBOVIM*, MARCH 16, 1948 r % Bejr iz žrela smrti V. 2. Iz gozda »ta stopila na ozko, rem ustreči,” se opravičuje že-mizi podobno planoto. Nizka, s;na in pomiva sive lončene skle-slamo krita hiša je stala na nje- de. nem rbbu, tik gozda. Mogočna kostanjeva drevesa so širila veje-nad razkopano streho. Pred hišo je bil obdelan kos sveta, na katerem so rasle krivenčaste jablane z nizkimi razveznjenimi vrhovi. Višje gori se je videla vas s cerkvijo. Kmečke hiše, večinoma s slamo krite, so stale na vse strani po bregu. Na vrtovih med domovi so rastli orehi in češnje. “Pri tej koči ne bo partizanov. Počakaj tu, Janez, jaz pa stopim v kočo. Boš videl, da ti bom prinesel kos, velik kos kruha.” Ne da bi bil poslušal Janeza, ki se je ustavil nekoliko' proč, naj ne hodi v hišo, je Vinko izginil med vrati z usločenim nad-urjem. “Bog ga daj, mati!” pozdravi Vinko po domače. “lačen sem, da se mi skozi trebuh vidi. Jedel bi, če bi mi dali kaj kruha.” “Jaz sem tudi lačna,” odgovori žena v veži, ki jo je uporabja-la tudi za kuhinjo. “Sama ne vem, kaj bi skuhala za kosilo. Go ri v vas pojdite, tam so ljudje bolj premožni.1 Veža je črna kakor pekel, ker prostor pred pečjo nima dimnika. “Bom šel pa gori,” se zlaže Vinko. “Pa zbogom, mati, in pa brez zamere!” "Zbogom! Res vam ne mo- BLJLG SPOMIN druge obletnice smrti na ŠEGA PRELJUBLJENEGA SINA Gerald Hren ki je za vedno zatisnil svoje oči 15. marca 1946 Leto dni je že minilo, kar si ločil se od nas, črna zemlja te pokrila, žalostno je to za nas. Spavaj v grotm, dragi ti, dokler angel te zbudi, takrat spet veselje bo, ko se skupaj snidemo. Žalujoči ostali: JOE in ROSE HREN, starši DVE STARE MATI in EN STARI OČE DEVET TET, PET STRICEV in veliko BRATRANCEV in SESTRIČEN Cleveland, O., 15. marca 1948. “Nič’ ’pokaže Vinko'na pragu Janezu prazne dlani. Odpre usta, da bt še nekaj povedal, ta čas pa zdirja okoli vogala kakor strela. V istem hipu zagrmi v bregu za Janezom: “Stoj! Stoj!” Tudi Janez se požene za Vinkom okoli vogala hiše; po strmem bregu v kostanjev gozd se bolj trkljata, kakor pa tečeta. Ko se pa pritrkljata v dolino, tečeta po globoki zajedi doline, kjer je razmetanih nekaj njiv, posejanih s pšenico. 'Nasproti jima, pride, mož z motiko na rami. Očividno se sedaj vrača s polja. “Oče, oče, ali je kaj partizanov na Prežganju?” vprašuje Vinko. “Seveda jih je. Štirideset.” “Ali je to pravi pot proti Višnji gori?” “Pravi. Ce boste hodili po njem ne morete zaiti. Tudi ne varno ni. Do Višnje gore ni partizanov.” d , “Res? Lepo. Bog vam plačaj !” “Videti sta poštena človeka,” je pripomnil kmet in ga ogledoval. “Poštena, oče. Zato se morava potikati po gozdovih kakor divjačina.” ”Bog in mati božja naj nam že preložita to gorje! ’ je rekel kmet ter nadaljeval pot. “Saj nam bosta, za gotovo. Pa naše pesti bodo tudi pomagale!” odgovarja Vinko. Na Prežganju je zazvonilo poldne. Vinko in Janez posto-jitn, se pokrižata.in odmolita angelovo češčenje. “Partizani ga ne molijo. Na-ii očetje in dedje so ga. In tu-ii mi ga moramo!” Lepo govoriš, Vinko,” ga je pohvalil Janez. “Bog je nad nami. tBog naju varuje in vodi,” je odgovoril Vinko. “To spoznavam vsak dan bolj. Moja vera ni več ta-ko površna kakor je bila poprej. Še 'celo za časa boja, ko sem največ zaupal svoji puški in svojim rokam. . . ” Janez in Vinko gresta nekaj časa po gozdu,^ ko pa opazita primeren prostor, se umakneta s pota in ležeta pod mogočno bukev tako, da imata glavi naslonjeni na debele kitaste korenine mogočnega drevesa. Po gozdu so razmetani žarki kakor zlate perutnice. Nekje trka'žolna na skorjo napol posušene smreke. Vinko in Janez KOLEDAR DRUflTVENSH PRIREDITEV gim ljudem. Sklicali so sestanek. Tam je komunistični poglavjar razložil, da so vse bire ukinjene. Na to pa vstane starejši gospodar in pravi i “Dokler bomo imeli mi, kar nas je starih, še nekoliko besed, zahtevamo, da ta zadeva ostane, kakor je bila pod našimi očeti in dedi. Mežnar riaj vrši svoje delo, kakor do zdaj in APRIL 2, —Veterani 2. svetovne vojne ples v SND na St. Clair Ave. 3, _Društvo Martha Wash- ington št. 38 SDZ priredi plesno veselico v SND na St. Clair Ave. 9.—Mladinska liga SDZ plea v SND na St. Clair Ave. 9. — “Golden Gophers” pomladanska plesna veselica v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. priredi plesno veselico v Slo. venske mdruštvenem domu na Recher Ave. 9. — Proslava deset-letnice Slovenske moške zveze v avditoriju SND na St. Clair Ave. 9,—Prvi pevski koncert pev skega zbora "Triglav” se bo vršil v Sachsenheim dvorani na 7001 Denison Ave. Ples po kon-eertu v Slovenskem domu 6818 .Denison Ave. (čez cesto). 15. — Društvo Jutranja zve- isrsjsL1r jsaPPS* «-. «• pa na drugega. Ko bodo pa prišli do besede ti naši smrkavci i Keener Ave. i — ——• ,---- 10.__Društvo sv. Vida št. 25 zda št. 187 ABZ ples v SND na KiSKJ Boosterski ples v SND na St. Claig Ave. Začetek ob 8. zvečer. 11.—Ples društva Najsvetejšega Imena fare sv. Vida v šolski dvorani. 11. — Glasbena Matica koncert v avditoriju SND na St. Clair Ave. 17.—Društvo sv. Ane št. 4 SDZ priredi plesno veselico v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. St. Clair Ave. 16. — Slovenska dobrodelna zveza “Varietni program” v avditoriju SND, na St. Clair, Ave. 22. — Društvo Napredni Slovenci št. 5“ SDZ ples v avditoriju SND na St. Clair Ave. 29,—Društvo sv. -Katarine št. 29 ZSZ priredi “Leap Year Dance” v avditoriju SND na St. Clair Ave. JULIJ 3-4-5,—Romanje članov Zve- oma na St. ciair Ave. ; o-u-o.—uuuiauje cmuvv -Marijina družba pri fa-'ze društev Najsvetejšega Ime- lina, UIUČUII J/1 * 4. a- .v* uiuoiM ---- *-------------------------------- priredi “Ballerina na k Mariji Pomagaj v Lemont, stre Notre Dame znano šolo, ka- * .1_-___1 Til Im Air, A .._—. —. 11 - MA WamI1M1b4i VA H Q ri sv. Vida Bail” v šolski dvorani. 18.—Podružnica št. 49 SžZ priredi pomladanski ples v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. MAJ 1. — Društvo Srca Marije priredi ples v SND na St. Ciair Ave. v 2. — Monte Carlo priredi Dr. Sv. Imena v dvorani cerkve sv. Vida. 8. — Društvo Clevelandski Slovenci št, 14 SDZ ples v SND na Sit. Ciair Ave. na ta dan v gozd k meni na razgovor!" Siromak se je vračal z veselim srcem in praznim oslom domov. Ko ga je videla njegova žena tako vračati, si lahko mislite, da ga ni prav lepo spre. ela. “Nesrečni lenuh!” je kričala. "Od česa bomo pa živeli jaz in tvoji otroci?” (pokazal je na mladino), pa naj si urede kakor bodo sami znali. Tedaj se goiasi zastopnik te mladine in pravi: “Ko bomo prišli mi “smrkovci” do besede, se bo to vršilo ravno tako, kakor se je vršilo pod vami, oče, in pod vašimi očeti.’’ S tem je bila debata’ končana in cerkovnik je spet zvonil. — Tako lahko ne bodo ugnali komunisti vseh ljudi. ŠE ENA Z MEJE. — V glavno bolnišnico v Trstu so 11. februarja pripeljali 28 letnega Mirko Kocijančiča od sv. Antona pri Kopru. Okrog pete ure zjutraj je skušal prekoračiti mejo in priti skrivaj v Trst. Njegovo namero je straža na jugoslovanski strani opazila in nanj streljala. Težko ranjenega so prepeljali v tržaško bolnišnico. IZ TRNOVEGA PRI ILIRSKI BISTRICI, kjer so imele se- DROBNE VESTI IZ ILOTOHIE------*3S8S Illinois AUGUST 1.—Farni piknik fare Marije Vnebovzete na Močdnikarjevi farmi. 15. — Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi svoj piknik na Močilnkiarjevi farmi. 22.—Prireditev skupnih ohij-skih podružnic Slovenske ženske zveze v SDD na Recher Av i OKTOBER 10.—Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete-puredi banket v Slovensfkem domu na Hol- tero so jim pa komunisti že dav-naj vzeli, poročajo, da so te sestre sedaj odpeljali, ne da bi kdo vedel kam. Tako berem v “Slovenskem Primorcu” 25. feb. KRAŠEVCI si sedaj pod komunisti tole pripovedujejo: Rekel je komunist satanu: “Glej vse smo žrtvovali za Tebe, celo svojo pamet, kaj bomo dobili za to?” Satan pa se je nasmejal komunističnemu Kraševcu in mu rekel: “Sedaj boste še koruzne moke stradali.” i (Došle preko Trata) (Nadaljevanje s 1. strani) gusta Ravnika in sina, pa še gospo Čadež. Kaj je pravi vzrok nihče ne pove. Na splošno pa je tako, da ljudi zapro in obsodijo, da lahko njih premoženje zaplenijo. Tako postaja polagoma vse javna last. Marsikdo se zdaj praska za ušesi, ki je prej kričal “živijo Tito.” Vedno je nekaj ljudi, ki se jim dopove samo s kolom. pi, kmalu ne bomo imeli nobene skrbi več.” In ji vse pove, kaj se mu je primerilo. Vzela sta rovnico in poiato in začela kopati pod jablano. Kmalu ,sta našla veliki zaklad1 in ga odnesla v hišo. Toda nista opustila svoje navade živeti še vedno po malem in skromno, da ne b, prišla v zobe ljudem. Kmetič je v začetku še vedno hodil v gozd nabirat dračje vsaki dan, pozneje le še enkrat na teden, nato le enkrat ali dvakrat nh mesec, slednjič je'pa prenehal zahajati. Prodal je osliča in začel mestno življenje. Kupil je hišo v mestu in polje v okolici in kmalu je bil obdan od prijateljev in sorodnikov, kateri ga niso prej nikdar poznali. Toda on ni mislil na drugo kot na u-ddbno življenje in se je komaj zmenil za reveže. Vendar 'pa je zahajal vsako leto v gozd na določeni dan, da poroča Merlinu o. svojem uspehu. “Vaša milost, Merlin,” je rekel, “zahvalim se Vam, da sem tako bogat, in srečen.” “Dobro,” je odgovoril glas, “ne pozabi, kar sem ti naročil.” Nekoč je zopet prišel v gozd in klical svojega dobrotnika. . “Gospod Merlin! Nekaj bi vas prosil. Rad bi postal mestni župan.” In res, ko je bilo meseca konec, je bil imenovan za župana Glas mu je odgovoril z nekega drevesa: “Kaj mi hočeš? Tvoj konj je na tem, da me pohodi, tako neprevidno koračiš.” "Prižel sem se iposlovit od tebe in tl povedat, da zares ne morem nositi več te skrbi, da hi prihajal tako daleč in tako če-sto k tebi. Nimam te več kaj prositi! Zbogom!” “O kmetič, kmetič! Nisi se pritoževal nad skrbjo, ko si prihajal vsaki dan semkaj s svojim oslom nabirat dračja, da si s tem zaslužiš vsakdanji kruh! ISlabo sem razdal svojo dobroto. V začetku si me nazi-val: “Vaša milost. Merlin”; pozneje si mi reke! "gospod Merlin”; nato “Merlin!” kar na kratko in zdaj “Merlot.” Tebi se bo isto zgodilo, kakor si ti meni dajal imena. Bil si nehvaležen do mene in trd do drugih; nisi se spominjal, da si bil nekoč reven, preziral si siromake in grdo ravnal s tistimi, katerim bi bil moral lajšati njihovo usodo. Pcjdi! Nič drugega ti ni nimam reči; toda vedi, da boš tako nizko padel, kakor si visoko letal!” Kmetič se ni preveč vznemiril od grožnje tega glasu. Vrnil se je domov in povedal svoji ženi, da je končal s temi poniževalnimi obiski. Toda kmalu so začele deževati nesreče nadenj. Najprej se je izgodilo, da je umrla njegova hči; in ker ni imela otrok, je vsa ogromno bogastvo, katerega ji je bil podaril oče, prešlo na njenega moža in bilo tako izgubljeno zanj. Nato se je izkazal njegov sin, škof, za silnega nevedneža. Zato so ga sramotne odstavili. Slednjič je prišel knez čigar last je bilo mesto, da bi zbral nekaj denarja za vojsko, ki je zahtevala ogromnih izdatkov. Povedali so mu, da ima župan kom poslušata trepetajoče trkanje na skorjo. Zalego išče. ki drevesu pije življenjsko moč in njegovo kri, je dejal Vinko. “Prišel bo dan, ko bomo tudi mi tako trkali in iskali po drevesu našega naroda. Že smo i-skali, pa še bomo. Ne, ne, meni ne gre v glavo, ne moiem verjeti, da bi bil naš štirileten boj uničen in naš narod: pognan v žrelo tej krvavi zveri.’1 ----------------o—------ — Kot nam poročsjo znanstveniki, so živeli ljudje v Severni Ameriki že pred več kot 25,000 leti. “OD AMERIKANCEV NE MARAMO.” — Na Humu v Br dih je neka zloglasna komunistka imela miting in ljudem pripovedovala: “Amerikanci nam zo-kmalu opazita žolno in z užit-1 pet ponujajo škatlje živil, mi pa jih nočemo, ker take škatlje preveč zastrupljajo naše ljudstvo. V tem oziru imamo bridke skušnje. Od Amerikancev nič ne maramo.” Tako je govorila komunistična agitatorica, ljudje pa so se muzali in si mislili zgodbo o lisici in grozdju, ki je previsoko viseli. To neumno govorjenje priča, kako hočejo komunisti vzbuditi pri ljudeh sovraštvo proti Ameriki ŽAVNI HLAPCI. — Iz Vipolž v Brdih poročajo, kako so razočarani dosedanji koloni, ki so obdelovali zemljo veleposestnikom na polovico. Komunisti so jim obljubovali, da postane zemlja njih last. Toda "nova” država se je pač zemlje veleposestnikov polastila, ni je pa dala dosedanjim kolenom v last, ampak jim je le sporočila, da je sedaj vse skupno in da bodo vse skupno obdelavah. Iz kolonov so posta 11 dninarji na kolhozu. Le 100 metrov zemlje ob hiši so jim pustili, da morejo na njej posaditi kako zelenjavo. Tako so ti ubogi koloni, ki so od Jugoslavije največ upali, sedaj najbolj razočarani. Nekoč je živel nek siromašen mož, ki je z veliko rnujko preživljal svojo ženo in oba otroka na ta način, da je hodil vsaki dan v gozd nabirat dračja in ga sozd. Pnsel je __ .. _ __onfomaTtmm na kfi v mestu. Toda ni dobro vporab.------H ljal svoje oblasti. V službo je vež z lata in srebra, kot vse „ jemal le bogate in mogočne, za-jCahorske banke. Poklical ga je le ŽMts/seTakTdogaja: tisti, ki Župan je rekel, da ruma niče- pride iz nič, je najbolj ošaben' in najbolj trd. Čez nekaj časa je prišel zopet tisti dan, ko je moral z malim osličem nosil v mesto prodajat. Nekega zitnskega dne je bil mraz tako hud, da ni mogel držati v roki krivca in je moral skriti svoje otrple roke ipod obleko. Nato se je vse-del pod dreVo in začel jokati. “O, joj,” je tarnal, "kako trdo je moje življenje! O, ko bi se me hotel Bog usmiliti, da bi »11 poslal smrt!” ____ _ velikim spremstvom na konju in ko je velel svojim spremljevalcem njega pa dal vreči v ječo in ga počakati na robu gozda, je odšel sam v gozd na običajno mesto. “Merlin!” je zaklical, “si ti tu? Govoriti moram s teboj!” “Kaj je?” je odgovoril glas. “Ali niši zadovoljen?” “Kar se mene tiče, se l)jč ne pritožujem. Toda gre za mo- Ko°Sje tako tarnal, je zašli- je Moj sin je študiral BIRA. — Ker je zavladala ko munistična svoboda vere, je seveda tudi bira odpravljena. Država ne pusti, da bi jo cerkveni uslužbenci pobirali. Kako ljudje o tem mislijo naj pove ta-le zgled: Na neki podružnici je Cerkvenik, kateremu so komunisti povedali, da ne sme več pobirati bire, ustavil zvonenje. Komuni- šal neki glas, ki ga je klical po imenu. Oziral se je na vse strani, pa ni videl nikogar. ‘Kdo me kliče?” je rekel tresoč se od mrza. “Jaz sem, Merlin, ki živim v gozdu in ki imam sočutje s teboj. Napravil te bom bogatega za celo življenje pod pogo jem, da se ne boš izkazal nehvaležnega in da se boš vedno spominjal, da si -bil reven ter imel usmiljenje Z reveži. Pojdi domov! Pod jablano, ki je na koncu tvojega vrta začni kopati zemljo in našel boš velik-zaklad. Ddbro ga vporabljaj, UTIPLE VITAMIN YOUR IUV WORD Map Z»« •*** Etrstsajai St.'XStTZZ ■ŠM. NMfcMNRft ■ oti AmeriKi. r KOLONI SO POSTALI DR- stom je to bilo všeč, ne pa dru- pa ne pozabi priti vsako leto sar; knez ipa, ki je vedel česa naj se drži, je prisegel, ker mu je župan tako lagal, da mu zares ne bo ničesar pustil. Ukazal je prodati njegove hiše in zemljo, zaplenil njegovo blagajno, MALI OGLASI SSSSSSaa N, m •** **• ouaunto*?«" ~»r taki* • fiMto <>•***•» ft™««**” Srt?«?*? Par išče stanovanje Mlad zakonski par bi rad dobil stanovanje 3 do 4 sobe v okolici East Clevelanda. Nič otrok, j Kdor ima kaj primernega, naj j pokliče po 5 uri zvečer EV 0083. ___________________(56) Pohištvo naprodaj Naprodaj je 1 china in 1 kitchen kabinet. Vprašajte na 996 E. 64. St. zgorej. -(53) Vtaab CmmUa MUS LAICtATMUB, *«• Sobo se odda Odda se opremljeno sobo poštenemu moškemu .ali ženski. Vprašajte na 1083 E. 67. St. spodaj. —(53) Lebanonski smučarji. — Slika vam predstavlja oddelek lebanoimkih smučarjev, ki stoje v pozoru za pregled v Beirutv. Lebanov, ki je arabska država trenira svojo armado za različne načine bojevanja in jo imi pripravljeno ža slučaj potrebe. in čita latinske knjige. Zdaj je star pet in dvajset let in jaz bi rad videl, da bilpostal škof, namesto tega, ki je pravkar umrl. Moja hči je v letih, da se poroči; rad bi, da bi poročila sina gospoda, ki je najbegatejši v tem mestu.” “Dobro, strinjam se s tvoji mi zahtevami; toda misli na me in ne pozabi, kar sem ti naročil!” Mož je odšel, ne da bi mislil na kaj drugega, kot na dobro srečo, ki se mu je še enkrat nasmehnila. Kmalu nato jč bil njegov sin izvoljen za škofa v mestu in bogatinov sin je prosil za roko njegove hčere. Priredili so veliko slavile v proslavo teh dveh dogodkov; in kmetov ponos je rastel in se vedno večal. Neki dan reče svoji ženi; “Jutri je dan, ko sem po navadi moral v gozd na obisk Merlins. To je zares neumna tlaka. Nič več ne. potrebujem tega Merlina; ali ni neumno, da se tako smešim za prazen nič?” “Sir,” mu je rekla njegova žena, “pojdite še enkrat in mu recite—tistemu Merlmu—, da je to zadnjikrat in da vam je zadosti teh obiskov ’ , Naslednji dan mož vstane, se obleče najdražje oblačilo in se odpravi v spremstva ljudstva proti goztu. V gozd je vstopil popolnoma sam in zaklical: I “He! Merlot! Čakam te. I Pridi hitro,, meni se mudi do-'mov!” zatožil, da je pri upravljanju varal in si prilastil javno premoženje. Ko je odšel župan od tam, mu ni ostalo niti za eno kosilo; zaman se je obračal na tiste, ki so bili nekoč okrog njega in u-živali nekdaj njegovo srečo. Vsi so ga izavrnili. Reveži so pa videli v njegovem padcu, kazen od zgoraj. Bil je zelo srečen, ko si je mogel zbrati nekaj denarja z delom svojih rok in stradanjem, da si je mogel zopet kupiti osla. Vsaki dan se je vračal v gozd in tako s težavo skrbel za življenje. Tako je bil kaznovan za sivojo nehvaležnost, ošabnost in trdosrčnost. — (Vinko L.) mali nun Rabljene ledenice Rabljene ledenice, zelo dobro ohranjene, cena do $189, lahko dobite v Northeast Appliance & Furniture, 22530 Lake Shore Blvd. Jerry Bohinc, lastnik. - (52) Stanovanje iščeta Slovenski par, ki bo poročen v maju, bi rad dobil stanovanje 3 do 4 sobe. Kdor Ima kaj primernega, naj pokliče po 4:30 popoldne KE 8028. -(64) mm: PREHLAJENI? Pri nas hnafno izborno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad. Pridite takoj, ko čutite prehlad. Mlidd Drag 15702 WATERLOO RD. PrijatcTs Pfermacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamina First Aid Supplies Vogal St. Ciair Ave. bi E. tStk OTMIfiKA DOMOVINA, MARCH 15,' 1948 “Zdaj ne bom več taka. Jur-■ ček te ima rad in večkrat te kliče. Ko se boš dodobra pozdravil in se boš vrnil na Pr-tovč, bova pa . . Rotiji se je zataknil glas in zaman so bile vse Tinetove prošnje, da bi povedala do konca. “Povej, kaj sl hotela reči.” Rotija je odkimala. “Bova pa šla v mojo bajto,” je skušal Tine uganiti konec stavka. Rotija je bila rdeča kot potonika, toda čeprav ni odkimala ne prikimala, je vedel, da je pravo zadel. “V troje ne bo več tako pusto, kakor je sedaj”, je bil Tine srečen in je držal Rotijo za obe roki. Ko bi ne bilo toliko ljudi, bi naredil še kaj drugega. Tako se je pa brzdal In tudi Tinetovec je že koračil po sobi. Moško se je razgledoval na obe strani in nesel klobuk v roki. V bolniški sobi je skoraj tako kakor v cerkvi. Trpljenje posveti strop, stene in tla. Koj je opazil, da je Rotija bolj zgovorna kakor ob prihodu. Tine je prosil za štrukelj, ki mu ga je precej dala. Tinetovec je brž odrezal še nekaj svinjetine, da jo je pri-grizo'.al. “Kar močnejšega se počutim, ko vaju gledam”, je Tine momljal s polnimi usti. “Tako lepo po prtovški dišita, malo še po snegu, toda tudi že po prsti: ko se sneg skomajsa, boste kar kmalu zorali. Skoda, da me do takrat še ne bo. Da bi pwwigiruaw'itMit.* Pogovor se jim je lepo odvijal. Drug drugemu so jemali besede iz ust. Po štruklju in mesu ga je Tine še kozarec zvrnil. Koj se je pdznalo, da je črnina močna. Obiskovalci so počasi odhajali. Ura nad vrati je že ka zala tri. “Počakajta, dokler vaju ne naženo", je prosil Tine in neprenehoma segal po Rotijini roki. Tako sta se še za čas zasedela, dokler ni prišel strežnik in oba vzdignil. “Obiski so končani", je hotel biti oster. . .. “Saj precej greva”, ga je pogovarjal Tinetovec. “Od daleč sva in ne moreva priti vsak teden.” “Takole no”, je Tinetovec de! prazen oprtnik na roko in se ! zagledal v Tineta. “Brž se pozdravi in zdravnike ubogaj. Ne j prenagli se vstati. Kadar boš j prišel, boš pa prišel Najprej 'se dodobra počeli, fant. Potlej boš pa na drugo mislil.” “Bog plačaj za vse, gospodar”, se je Tine zahvaljeval, toda z očmi bolj objemal Rotijo kakor gledal Tinetovca. “Zbogom, Tine”, mu je dela roko še Rotija. “Mirno leži, pa na staro pozabi.” “Jurčka pozdravi”, je hotel Tine še to in ono naročiti, toda strežaj je postal res pust. “Zbogom, pa srečno”, jima je še zamahnil roko, ko sta se obrnila po sobi. Pred vrati sta se še enkrat zasukala, toda Tine se ni mogel dvigniti, da bi ju pozdravil. Vse v njem* je pelo in vriskalo. Kar vesel je bil, da se je veriga pretrgala in da so ga hlodi podsuli. Brez tega bi se Rotija nemara nikoli ne odtajala. Težko, da bi se je upal sam še lotiti. Preveč je bila trda z njim. Saj mu do besede še pustila ni in izmikala se mu je povsod, kjerkoli bi ga imela šrečati. Popoinoma je bil že obupal. Na, pa se je vse tako lepo razvpzljalo. Kdo bi si mislil? “Je bila to vaša žena?” se je obrnil sosed na desnici k Tinetu. Štruklji so mu zadišali. “Nekaj takšnega, da”, je zabrundal Tine in mu, vrgel čeden kos štruklja. Sosed je utihnil in ga ni več spraševal. Tine je mlatil prtovške dari rila. Da le Tine ne bo umrl, nja, ki ga je bila polna. Tine- Ozdravel bo in čeprav bo malo šepast, nič zato. Še raje ga bo imela. “Nemara sta se spravila”, bi rada zvedela Jaskova, toda gotovega ni nihče zvedel. Tino-tovec je molčal in se na tihem muzal. Zdelo se mu je, da Tine ne 'bo slabo odrezal. Takšne ženske, kakor je Rotija, ne zrastejo na vsaki njivi. Pošteno Se moraš razgledati, da ji najdeš par. * Tako je prišla na Trtovč pomlad. Skoraj čez noč. Res je bi| sneg že pred časom odle-zel, toda mraz je še kar svojo tiščal. Pa so prišle tople sape, neko popoldne celo nekaj dežja in trava je kar vidno pozelenela. Marelice ob hišnih zidovih so dobile popke, stari Škovinc je že brnja' okoli če-beljnaka, kmetje so razvažali gnoj po njivah. Pričelo se je oranje. Kar zadišalo je po Prtovču. Večeri niso bili več tako zgodnji kakor pozimski čas in tudi h kosilu se ni.nikomur mudilo. Jed počaka, kadar je človek pri zemlji. Po kolovozih so se svetile sline, ki so padale iz gobcev volov. Na Prtovču je bilo živahno vrvenje, ki se je pričelo že na vse zgodaj in se ni ustavilo pred deseto uro. Še v trdi temi so kmetje škatljali po dvoriščih. Rotija se je bila vsa zagnala v delo. Že zavoljo pričakova- tu se noga lepo zdravi. Potov-ka iz Podlonka je bila oni dan pri njemu in mu spet nekaj nesla. Nazaj je prinesla pismo, ki ga je Rotija skrbno shranila. Najmanj desetkrat ga je že prebrala, ob vsaki črki »e je ustavila in vsaka se ji je zdela kakor naslikana. “Ko pridem na Prtovč, se bom lotil kmetovanja. Bajto imam prebeljeno, nekaj denarja na strani, volje pa toliko, da ne vem kam z njo. Za dom se bo že pridelalo. Lahko bova živela.” Rotiji so te besede zvonile na vsaki poti, kamorkoli je šla. Še na ljudi j° pozabila, kakor.dajihnevidi. Tiste zadnje besede’ so jo polnile z ne-izraznim hrepenenjem. “Ne bom več iolgo tu. Zdravniki'pravijo, naj bom Bogu hvaležen, da sem se tako izlizal. Noga se mi je lepo zacelila. Še šepal ne bom dosti, kakor kaže. Nerodno bi bilo, ko bi Jurček imel za očeta šan-tovca.” Rotija -je znala vse pismo na pamet. Nekajkrat ga je ponovila iv duhu. Kar ni se mogla načuditi, da je tako ponorela. Pa je mislila, da se je življenje zanjo končalo. Za veliko noč je bila Tinetova bajta še zaprta. Še vedno je čakala. Rotija je ‘bila nestrpna in kar všeč ji ie bilo, da sta prišla na Prtovč Jernej in Marička z Jernejčkom. Marjeta od samega ponosa ni vedela kaj početi. Neprenehoma je jemala otroka Marički iz naročja in silila Jerneja, naj pije. Jernej je bil že prav okrogel. “Kakor je pa je. Saj je samo enkrat velika noč. Čutim ga, pa konec besedi”, se je \i!-govarjal, zakaj pred Rotijo ga je bilo malo vendarle sram. Na svetega Marka, dan je Tinetovec pripeljal Tineta iz Škofje Loke. Z vozom je šel ponj, čeprav je ime! dela čez glavo. Rotija je mislila, da bo skoprnela. čez dan je plela pri Škovincu in sita je bila žensk, ki so neprenehoma klepetale. Najraje bi sredi dela vstala in šla pogledat, če nemara Tine že ni v bajti. Kakor je bila zvečer utrujena, je kar bežala domov. V Tinetovi bajti je gorela luč. Že je mislila iti naprej k Škovincu, pa se le ni zmagala. Z razbijajočim srcem je stopila v ve- V BLAG SPOMIN ČETRTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA FRELJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA Ferdinanda Starin ki je zapustil svoje drake in mimo zaspal za vedno dne 15. marca 1944. Štiri leta je že minilo, kar Tebe ved med nami ni, srce,ki vedno za nas skrbelo, našlo zaslužen je vežni pokoj. Dravi soprog in ljubljeni oče, na Tvo j grob danes sp-mini hite, mimo in sladko tam počivaj, in pri Bogu vflvaj zdaj plačilo. Žalujoči ostali: CECILIJA STARIN, soproga; SINOVI in HČEFE. Cleveland, Ohio, 15. marca 1948. Ih še dVa ktat pfčsii Strežafa. da mu je natočil vina, V dobri črnini je toliko sanj, da se ji res ni mogel upirati. * Ko je Rotija zagledala Prtovč, se ji je kar zasmejalo. Precej temno je !že bilo, toda Tinetova bajta se je belo svetlikala, kakor bi bila potresena s srebrnim drobirjem. Nekaj vdanega je čakalo v oknih in zaprta vrata so strmela v večer, kakor da čakajo na nekoga, ki jih bo odprl. Pod ka-pom je ležal umazan sneg, ki ■e je še upiral soncu. Ko sta se s Tinetovcem ločila, je za trenutek postala pred Tinetovo hišo. Zdelo se ji je, da v bajti nekaj diha, da so okna zasopljena, da v njej živi že tisto blaženo življenje, do katerega je danes, pritipala. Todle bo sedel Jurček, je z ljubeznijo ošinila samotno klop teh češpelj sad bo jedel, od gro. zdja na tej trti bo ime) lepke roke. , Tinetova bajta se ji ni zdela še nikdar tako . lepa kakor v tem trenutku. S praznim cekarjem v roki se je obrnila proti Škovincu. Tiho je stopila v vežo, kakor da bi se bala zbuditi sanje, ki so se ji polegle iv duši. Marjeta je sedela na tnalu pred pečjo in pestovala Jurčka, “Ma - ma, ma”, je zavriskal otrok in stegnil ročice proti njej. Vzela ga je v naročje in ga trdo pritisnila k licu. “Ti revež, ti”, je bila vsa mehka. ^ Z Marjeto sta bili brž zmenjeni. Preveč se ni hotela razgovoriti. Večerje pa ni odklonila. Počemu bi doma posebej kurila. Kar v kuhinji je pojedla žgance z mlekom. 'Teknili so ji kakor že dolgo ne. Po vasi se je koj razneslo, da je Rotija obiskala Tineta v bolnici. Jaskova Mica je poskrbela, da je prišla novica tudi v Podlonk in v Draboslovico. Rotija se ni hudovala. Saj je bila res v Ljubljani. Pa bi še šla, ko bi ne bilo tako od rok. Sicer pa se je bila docela umi- žo. Iz hiše je bilo slišati govorjenje. “Tinetovec je”, je Rotija spoznala po glasu Tinetovega gospodarja. “Tako naj bo, kakor sem rekel. Njivo za tvojo bajto ti dam. Zaslužil si jo. Vesel sem, da si se tako pozdravil. Saj se mislita vzeti z Rotijo?” je pozvedoval. Rotija je pritegnila sapo. Le kaj bo Tine odgovoril. “Mislim, dame ne bo zavrnila. Rad bi, da bi se kmalu vzela. ‘Otrok raste in bo potreboval očeta. Vsaj revež ne bo. Hišo bo imel in toliko zemlje, da bo lahko živel. Kar na Prtovču izraste, mora doma ostati. Mesto je poguba, dovolj sem ga skusil. Saj mi je žal, šola je pa le bila.” Rotija je morala potrkati, ni več zdržala. < - Tine je sedel za mizo in kar zagnalo,ga je pokonci.' “Ko o volku govoriš, pa volk -AND THE WORST IS YET ID COME ‘-in najhnjše šele pride pride”, se je. smejal Tinetovec. ‘'flak, volk pa Rotija ni”, je Tine stresal Rotijono roko. “Ovca je, ovca.” Morala je sesti, čeprav je kar naprej zatrjevala, da mora k Škovincu, da gre s polja in da mora k večerji. (Dalje prihodnjič) TEKOM ČASA, ko te zobozdravnik Dr. J. I-Župnik nahaja na Bt. Clalr A ve. in E. 62 St.. Je okrog 26 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu. Ako vam je nemogoče priti ▼ dotiko z našim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora. Delo izgotovljeno brez odlašanja Njegov naslov Je DR. J. V. ŽUPNIK 6131 ST. CLAIB A VE. votel E. 62nd St: vhod nmo na E. 62 St. Umd je odprt od 9:30 tj. do >. tv. T«l.: EN 661» Znamenje pomladi. — Triletni Edmund Cikanek iz Chicaga se ie pripravlja za pomlad, da ne bo med zadnjimi, ko se bo umaknil sneg s cest. To je zanesljivo znamenje pomladi, kadar si otroci pričenjajo pripravljati svoje "roller skates.” Potrebščine za evropske dojenčke. — Carol Louise Kavanaugk, stara 10 mesecev vzgleda kot bi bila kaka eks-pertinja v potrebščinah za dojenčke. Vidimo jo sedeti na kupu raznih potrebščin, ki jih je zbral ženski Hub v Phila-delphiji za razdelitev v Evropi. Ze za nad $50,000 vredno s ti plenic je bilo potom te organizacije poslanih preko morja. V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠE DRAGE SOPROGE IN LJUBLJENE MATERE Mary Prijatel “jttatMagm- 10200 Carnegie Ave.—RA 5854 751 E. 185th St.—KE 6664 Naročite si velikonočne šopke zgodaj. Polna zaloga sadik in rož po zmernih cenah. Telefonska naročila sprejme glavna prodajalna RA 5854 Prodajalna na 185. cesti bo odprta od srede 17. marca naprej i\i ^ i r^ir?»Yi i r?»Air?»Vi r/r7^-i r,' I j H I llM-h ŽENINI IN NEVESTE! Naša slovenska linijska tiskarna vam tiska krasna poročna rabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec , papirja in črk. Ameriška Domovina •117 St Clalr Ave. HEndertoo 06U ;o lociu smo se ie pu>, tihem grobu zdaj počivaš. Večni Bog Ti daj plačilo, ko svetu že si dala slovo, draga soproga in dobra mati, spaval v grobu zdaj sladko.' { Če res globoka je gomila, pa tako globoka vendar ni. da ljubezen spet združila, ne bi nas za večne dni Žalujoči ostali: ANTON PRIJATEL, soprdg; ANTON in EDWARD, sinova; MARIE in EMMA, hčeri. Cleveland, O: 15. marca 1048. V BLAG SPOMIN PETE OBLETNICE 8MRTI NAŠE DRAGE SOPROGE IN MATERE Apes Dežman ki je za vedno zatisnila svc je blage oči 15. marca 1943. Pet let je minilo, kar si nas zapustila; spomin na tebe živi in bo živel do konca dni. ŽatatoM: SOTRQO in OTROCI. Euclid, o. 15. mara* 194».