232. številka. Ljubljana, soboto 9. oktobra. XIII. leto, 1880. SLOVENSKI NAROD Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter volja po pošti prejenian za avBtro-ogerske dežele za celo leto 16 g]., za pol leta 8 gL M četrt leta 4 gld. — Za Ljnbljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za ćetrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljnbljano za četrt leta 2 gld. f>0 kr., po poŠti prejenian za četrt leta 3 gotd. — Za oznanila se plačuje od črtiiis opno potit-vrsto 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če bo dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolč frankirati. - Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. li ^gledališka stolba". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. administrativne stvari, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej hiši. Borzni davek. Z Dunaja 5. okt. [Izv. dop.] Judovsko časopisje in z njim zvezano po-judeno Nemštvo hudo vpije nad ministrom financ dr. Dunaj evsk i m. To pa zarad dveh uzrokov: prvič je dr. Dunajevski jeden tistih Poljakov, ki je, odkar je v državnem zboru neusmiljeno in temeljito pobijal gospodarstvo prejšnjih pojedinih nemških finančnih ministrov, odprto in glasno razkrival rane in hibe UBtavovernega sistema, denarnega poloma, propada trgovstva ter industrije, bičal brezvestno ravnanje ustavo vernih glavarjev, ki 60 si zlorabeč svoja mesta polnili žepe a ubož-nemu ljudstvu, obrtniku in delavcu izsilili poslednji vinar iz imetka; drugič se je pa dr. Dunajevski dospevši do službe finančnega mini-Bterstva borznim in drugim judom in kapital imejočemu nemštvu s tem hudo zameril, da boče upeljati borzni davek. Kmetovalec, ki ga često tlačijo elementarne nesreče ter uničujejo njegov pridelek; Obrtnik, ki more le slabo spečati svoj izdelek; trgovec, uradnik itd. vsi morajo nositi bremena državnih troškov. Borzijanec je sedaj bil jedini, ki je brez davka tržil z denarjem ter si večkrat v malih uricah priigral na borzi na tisoče goldinarjev, ne da bi bil delal obraznim znojem ali učeno duhovitostjo za srečen dobiček. Da bi judovski borzijanec i špekulativen nemšk takozvani ljudski zastopnik v bodoče tudi morala nositi državna bremena, to jima ne gre v glavo. Pravično obteženje vseh stanov s primernimi davki je za borzijanski ljud konec srečnega življenja, pogin za srečo narodov pogubnih borzijanskih špekulantov. Svečanostni govor o Stanku Vrazu. (Govoril B„ž. liaio v Cerovci dne 8. aept. 1880.*) Mili mi rojaki on- in ta k raj Drave in Sotle! . . . vi drugovi . . . Rodnog prava . . . Vicnac za vns na križu visi. Izpovicst St. Vr. Pred osmimi leti klečeč na gomili Stanka Vraza na Jurjevem grobji pri Zagrebu, molil gem milostivnosti božanskej za du.šo pokojnika Bpavajočega pod Učnim spomenikom v hladnem krilu podzemnega miru; ali duh varuh tega groba naznanil je, Božidare! Staukova duša uživa prijaznost nebesko, — moli in prosi goreče na tem posvečenem torišči, Stankovem *) Politiška oblast stavila jo govorniku ozko ojnice. Živelo popeoiteljstvo TaalFejovo! Živela go-1 ▼orna svoboda v Avstriji! Dunajevski je torej lehko trn v petij takov ej kliki. Tega se je treba znebiti pred Časom, predno more izvršiti svojo namero ob-dačiti borzijance — to je glavna namera vseh judov, ki igrajo na borzi, ki beretajo z novci vseh trinkgelder-nemških politikov, vseh onih ljudij, ki sebično uporabljajo svoje službe, svoje postavljenje, ves drug vpliv na lasten svoj dobiček, ki nigdar nemaj o na srci osode narodov, ne skrbe za Doljek v gmotnem brez-dnu se nahajajočega avstrijskega ljudstva. Zato ta krik v judovskih in pojudenih nemških Časopisih na poljskega ministra, zato cela kopa obrekovanj, za to vie stremljenje strmoglaviti onega moža, ki hoče da se pravično obdači oni, ki je do sedaj imel privilegij kopičiti bogatstvo a ne pomagati k državnim bremenom. K sreči ta krik in obrekovanje ne-mata več upliva, kot sta ga imela nekdaj, ministru financ moreta obto/.iti stanje, a pripraviti ga do demisije jim ne bode mogoče. Poljaki proti Nemcem. Včasi se je bilo bati, da ne bi Poljaki za kako zasobno svojo koncesijo zvezali se z Nemci zoper druge avstrijske Slovane. V tem smislu so jim zlasti „fortschrittlerjiu mej usta-voverci radi vabljive nemške ponudbe delali. No kakor zdaj poljski časopisi o Nemcih in proti Nemcem govore, nij se tega več bati. O vprašanji nemškega gledališča v Lvovu govoreča pile poljska „Gazeta Narodova" tako-le: „Mi ne vemo prav, ali nas novica, da se misli v Lvovu spet nemško gledališče naseliti, navdaja bolj z bolečim čutom ali z j e z o ali z zaničevanjem. Kljubu vsem poskušajem, pokojišči, da žar zdrave modrosti razsveti umove iu razplameni srca na obdelavanje narodne knjigo in krepki razvoj domače besede, naj se brže bolje ožive in uresniče svete pomisli, za katere je Jskrbno delal in hrabro boril se slavljeni pesnik vse svoje žive dni. Po-sluhnol sem, in glej! zamisel Stankova oživlja, kar denes priča okinčani hram Vrazov, svatovski ozaljšani Cerovec, množina odličnih gostov iz posestrime Hrvatske, izbrani venec zorokrasnih vil Hrvatic, obilno slovenskih raz umnikov pisateljev in učenjakov iz vseh tudi skrajnih končnic lepe naše domovine, — žali-bog raztrgane in še razkosane Slovenije, na tisoče vrlih kmetov slovenskih iu milih Slovenk, to odbrano in ogromnega števila društvo klanja se jasnim in blagohotnim nazorom pesnikovim, iskreno želeče istih prospeh in hitro zvršitev; ono hoče zajimati krepilo in navdušenje za narodne svetinje pri slavnem rodišči blizu 30 let uže pokojnega Stanka Vraza. j poljski narod v Lvovu zatreti, vzgojilo je poljsko gledališče take moči, s kakeršnimi se prvi nemški odri ne morejo hvaliti." Potem hvali rečeni list poljske duševne napredke in nadaljuje. „Pred nekoliko dnevi je bilo nemško gledališče iz Pešte pregnano. In zakaj je bilo pregnano kljubu vsem simpatijam Magjarov za nemške centraliste in kljubu servilizmu Ogrov za Bismarka? Zgodilo se je le zarad tega, ker se je hotelo Peštanskim judom zanje pribežališče k nemštvu vzeti, in ker je nemško gledališče pozorišče za demoralizacijo. Nemci bi zares bolje storili, da bi, namesto da hote Poljake 19. stoletja civilizirati, branili nevarnost, ki žuga neštevilnim Nemcem v Ameriki, na Ogerskem in južnem Tirolskem, katere bodo izgubili. Pa kaj pomaga Tev-tonom moralo pridigovati, kateri puste svoje poginiti, da bi le ude druge narodnosti v Nemce sprobrniliV To nas mora siliti, da se radikalno pripravimo odbijati tako nemško poželenje. Mi smo avstrijskemu cesarju hvale dolžni, mi tudi nemški narod spoštujemo kolikor je to ravno mogoče (žalibog je malo, le malo uzroka Nemce spoštovati), ali to nas ne zadržuje klicati: proč z nemškimi projekti iz naše dežele." Tako piše poljski list in nemške novine so to izjavo na znanje vzele. Stvar govori sama za se, za to se nam ne zdi treba kaj pristavljati. Papež o slovanskih apostolih. (Konec.) „To vse je kasneje potrdil papež v pismu do Metoda, ko so tega z nova začeli hudob- Znati treba, ka je tujšč-.na pretila poplaviti in utonoti Slovenstvo, vzeti mu jezik in narodnost, kedar je živel in počel delovati Stanko. Slovence budili so pisatelji v „Čbelici", a Lj. Gaj Hrvate po „Narodnih No vin ah" in „Danici". Gaju bila je na pameti „Velika Ilirija" obsezajoča Slovence, Hrvate in Srbe. Vsi ti Jugoslovani veljali so njemu za „Ilire", kot prebivalci nekdanje rimske pokrajine „IIlyrika", pod katerim imenom razumevale so se vse krajine mej Donavo, Sinjim (Jadranskim) in Črnim morjem. K iskrenim privržencem te zveličalne pomisli pripadal je tudi naš Stanko. Rojeni?e poklonile so slovanskemu svetu Jakoba *) vsled ljubezni Jožefa Vraza (Frassa) in ženke mu Kate Kotnikove dne 30. junija 1810 v tem častnem hramu. Svetim križem prekrižil ga je njegov učeni ujec Mihalj Jaklin, onda župnik pri Svetinjah, kesneje v Ljutomeru *) Sam se jo kesneje p'sal Stanko iz Stani* slav skrajšano ime a končnica preinačena. neži sumničiti, zato je vstrajal, trdno zvezan s papežem in vso rimsko cerkvijo z najožjo vezjo ljubezni in vere, še previdneje v izvrševanji sebi odločenega opravila in nij dolgo trebalo čakati na krasni s*d njegovega delovanja. Kajti ko je najprej sr.m češkega kneza Uori-voja in s pomočjo j^dnega duhovnika njega soprogo Ljudmilo pripeljal v katoliško vero, dosegel je v kratkem, da se je na dolgo in široko razširilo kršfianiko ime v tem narodu. V istem času se je trudil luč evangelija uvesti v 1'oljskfj, kjer je, ko je uspešno prodrl v Galicijo, v Lvovu vspostavil škofovo stolico. Od tod je šel, kakor nekateri poročajo, v Moskvo ter je vspostavil škofovo stolico v Kijevu. S to nevenljivo lavoriko vrne se nazaj k svojim na Moravsko iu ker je čutil konec svojega življenja, ii znamo val je sam si naslednika ter je, ko je še duhovenstvo in narod opominjal z navodili h kreposti, mirno se ločil od tega sveta, ki je njemu bil pot v nebesa. Kakor je za Cirilom žaloval Rini, tako je za umirajočim Metodijem žalovala Morav ska, obžalovala njegovo izgubo ter je njega truplo čestila na vsak način. Spomin na ta dejanja je bil Nam jako prijeten, čestitljivi bratje, in ginjeni smo globoko, ako se daleč nazaj ozremo na krasen in sijajen početek zveze slovanskih narodov z rimsko cerkvijo. Kajti ta dva raz-širjevalca krščanskega imena, o katerih smo govorili, sta sicer šla iz Carigrada k pagan-skim narodom, a njiju poslanje se je moralo vendar od te katoliške stolice, od središča katoliške jedinosti, ali sploh ukazati ali pa, kar se je več nego jedenkrat zgodilo, pravno in posvečeno odobriti. In res sta tukaj v Rimu račun dajala o prevzetem poslu ter sta odgovarjala na obdolženja; tukaj sta na grobu Petra in Pavla prisegla na katoliško vero, tukaj sta sprejela škofovsko blagoslovljenje z oblastijo, da vspostavita svoje kraljestvo z obranjen jem razlike d uho venskega posvećenja. Tukaj koncem seje doseglo rablje-nje slovanskega jezika pri svetih opravilih in letos se izpolni deseto stoletje, odkar je papež Jovan VIII. pisal Svetopolku, knezu Mora vsk emu: „S lova liski j e z i k, v katerem se Bogu pristojefia hvala poje, hvalimo s pravico in ukazujemo, da se ravno v tem jeziku čast in dejanja našega gospoda Jezusa Krista pripovedujejo. In nič se ne protivi Temu so posvečene pesni pod naslovom: „Gusle i tambura"; tega vrednega in narodnega svečenika imenuje spisatelj najstaršega zastopnika duha slovanskega minovše dobe, vsaj spodbujal je nestalno mladezen na ljubav k naukom, na poštenje, čestitost in vse blago domu in rodu. Še dečaku pripovedala je teta razne povesti, recimo o Pesijanih, kateri novorojeno deco žro, in Kalvini so pre tudi Pesijani. Ko je z domaČega brega večkrat gledal o zahajajočem solncu na Prekmurskem beleče se hiše po hribovih in čul, ka tudi ondi bivajo Kalvini torej Pesijani, vsegdar ga je pri tem prizoru strah spreletel. Ah, mili Stanko! bivalci onih belih hramov prek Mure na prijaznih gričih, bodi si kalvini ali luterani, neso Pesijani, nego bratje naši iste krvi in roda, — naši prekmurski Slovenci; — ali onkraj rečenih bregov nahajajo se bitja žroča ne dece ali poprrk ljudij, nego našo najdražjo svetinjo — lepi naš slovenski jezik in narodnost, da nas po-tujče, a svoj narod pomnože; ista spaka javlja se v posestrimoj Hrvatskoj pri železnicah, brzo- zdravej veri ali katoliškemu nauku, ako se maša poje v istem slovanskem jeziku ali če se bere »veti evangelij ali lekcije stare in nove zaveze v dobrem prevodu in se druge dnevne molitve molijo". Ta običaj | je po dolgem prestanku odobril Benedikt XIV. se svojim apostolskim pismom od dne 25. avg. 1754. — Kolikorkrat pa so rimske papeže prosili za pomoč knezi narodov, ki so h krščan-skej veri pristopili vsled delovanja Cirila in Metoda, odtegovali jim nijso nikdar svoje dobrohotne pripomoči in prijaznega poduka, dobrohotnega sveta in v vsem najboljše volje, kjerkoli so mogli. Pred drugimi so Ratislav, Sveto-[tolk, Kocelj, sv. Ljudmila/Bogoris ob času in po odnošajih skusili izvrstno ljubezen Naših prednikov. Tudi po smrti Cirila in Metoda očetovska skrb rimskih papežev za slovanske narode nij niti utihnila niti je prestala, ampak svetila se je pri njih zmirorn s čuvanjem svetosti vere in branjenjem javne blagosti. Res je poslal Nikolaj I. mašnike k BolgarorrrJ ki so narod podučevali in je poslal škofe iz Rima, da so urejali novo krščansko občino; isti papež je pri pogostih prepirih Bolgarov o svetej pravici ljubezno odgovarjal, v čemer celo oni, ki so menj naklonjeni riinskej cerkvi, hvalijo ter priznavajo veliko modrost. In v hvalo je Inocenciju III. ob žalostnej nesreči prepira, da je Bolgare s katoliško cerkvijo zopet spravil, Gregorij IX., Inocencij IV., Nikolaj IV., Ev-gen IV. na da so jih v zopet zadobljenej milosti ohranili. Odlikuje se posebno tudi ljubezen naSih prednikov namreč Inocencija III. in Inoceneija IV. k Bošnjakom in Hercegovcem, premotenitn se slabimi mnenji, kateri so se prizadevali zmoto iz src iztrebiti, Gregorija IX., Klementa VI., Pija II., ki so se trudili milost svete oblasti v onih pokrajinah utvrditi. Tudi so Inocencij III., Nikolaj IV., Benedikt XI., Klement VI. skrbeli za Srbe, od katerih so skrbno odvračali za podkopanje vere zvito pripravljeno zmoto. Tudi Dalmatinci in Liburnijci so zavoljo tvrdnosti svoje vere iu marljivosti v službi od Jovana X., Gregorija VIL, Gregorija IX., ter Urbana IV. dosegli izvrstno ljubezen in tehtno hvalo. Naposled so tudi v Sremškej cerkvi, katero so v šestem veku barbaii porušili, katero je pa kasneje vsposta-vila zopet pobožna gorečnost sv. Štefana L, kralja ogerskega, mnogi spomeniki dobrotnosti Gregorija IX. in Klementa XIV. javih, poštah . . . Zato se je Stanko tresel in trepetal od strahu slišavši kot mladenič pesniškega in nekako preroškega duha o tem groznem strašilu in hrustalu. Ljuba teta mu je tudi pripovedala o risu, od katerega mu se je vsegdar koža ježila, kadar je kdo o tej zveri zinil. Prirodopisci trde, ka je ris najnevarnejša zver v Evropi; pa Stanku vido-vinskega pogleda nij se koža ježila zato, ker ris skače na hrbet jelenom, srnam, tudi na •severne jelene in celo na lose, ter jim spre-grizuje vratne žile, nego ka nam pogubna pošast po učilnicah, po uradih, pisarnicnh in v javnem življenju hrusta in prejeda prekrasnega našega jezika životne žile, hote ga povse zatreti in sebe pri nas čepimo nastanili ; — zato se je vidovinu Stanku čuvšemu o tej zveri je/.ila koža. Gimnazijske nauke vi>il je v Mariboru; Davorin Terstenjak piše, ka ta zavod nij imel zalšega dijaka, — visoke postave kakor jelva, rdečih lic, črnih lasij in nekako orlovega nosa stopal je po ulicah, kakor mlad jelen. Uže v Zato izpoznavamo, da se imamo Bogu zahvaliti, ker se Nam daje ugodna prilika, Slovanom biti uslužen in v njih občno korist delati ne z manjšo gorečnostjo, kakor se je vselej opazovala pri Naših prednikih. Kajti to si pi zadevamo, to samo želimo, na to delamo z vso silo, da bodo slovanski narod je podučevani od vefjepa števila Škofov in duhovnov, da bodo v spoznanju prave vere ter v poslušnosti prave cerkve Kristove bolj utrjeni ter dan za dnem bolj spoznavali, kako krepki darovi prihajajo iz uredeb katoliške cerkve domačemu življenju ter vsem stanovom države. Kajti ta cerkev obsega največji del Naših skrbij in nič nij druzega, kar bi nujnejše želeli, nego da bi mogli skrbeti za njih udobnost in blagost ter vse združiti z Nami s trajno zvezo složnosti, katera je največja in najboljša zveza za blagostanje. Bodi Nam usmiljenja polni Bog Našemu početju naklonjen ter naj podpira pričeto. Mi se mej tem naslanjamo na Cirila in Metoda, uči tel j a Slovanov, kot pripro>njika pri njem ter zaupamo, da Nam bode njiju nebeško varstvo pomagalo, ako hočemo njiju češčenje po-vekšati. Zato ukazujemo, da se na dan 5. julija, kakor ga je Pij IX. srečnega spomina določil, v koledaru rimske in vse cerkve uvrsti in vsako leto praznuje praznik svetnikov Cirila in Metoda z „OfHcium ritus duplicis minoris" in „Missa propria", kakor jo je kongregacija sv. običajev odobrila. Vam pa, čestiti bratje, nalagamo, da skrbite za objavljenje tega Našega pisanja in to, kar je v njem predpisano, ukažete, da vsi is duhovenskega stanu, ki „Officium divinom" po običaju rimsko katoliške cerkve služijo, to bIu-šajo v svojih cerkvah, provincijah, mestih, Škofijah in redovnih hišah. Naposled hočemo, da se bode na vaše pobujenje in opominjanje splošno molilo in prosilo Cirila in Metoda, da bosta se svojo milostjo pri Bogu krščansko reč na vstoku varovala, katolikom izprosila vstraj-nosti, disidentom pa volje, pridobiti Bi zopet složnosti s pravo cerkvijo. To ukazujemo, kakor je pisano, da se tega trdno drži, in sicer tako, da se temu ne protivijo statuti Našega prednika, svetega papeža Pija V. in druzih apostolskih zavodov' o reformaciji rimskega brevirja in missala, in tudi starodavnih šeg ali kaj druzega. Kot predznamenje nebeških darov in jem- gimnaziji ljubile so mu lepoznanske knjige. So-učenec mu je bil dr. Miklošič, zleženik v sosedu jej občini R a d ome rsk ej ; ta prestavni učenjak razkril nam je največ zakladov vele-čanstvene in cerkvenim obredom posvečene staroslovenščine, — pokazal pravi pot na učenje svojega in drugih nam sorodnih narečij slovanskih, — on sije kot kresno solnce po velikanskih vednostih jezikoslovnih in zgodovinskih, kateremu še slovenska mati nij rodila vrstnika; germanist Miihlenhofen v Berlinu piše, ka je Miklošič najbrž prvi slovničar na svetu. Dika in ponos Slovencev po čudovitih učenostih! 1830. leta prispevši v nemški Gradec, pohajal je inodroslovne nauke in pozneje prav-ni.štvo; ali učenje slovanskih in drugih evropskih jezikov, takisto poznavanje duha narodne slovanske poezije mu je mnogo bolje ugajalo, nego li strogo učilniške stvari. Po večerih igral je rad narodne glasove na žveglo ter tako svojim prijateljem krepil duše z neko skrivno močjo. V društvu sloven- stvo Naše posebne prijaznosti podeljujemo vam vsem, čestitljivi bratje ter celemu, vsakemu izmej vas izročenemu duhovenstvu in ljudstvu, ljubezensko v Gospodu apostolski blagoslov. Dano v Kimu pri sv. Petru v »lan BO« septembra 1880, Nagega vladanja v tretjem letu. Leo XIII., papež. Politični razgled. TVotrKiftJ<» «14**4-1«». V Ljubljani 8, oktobra. Francoski listi se zdaj jako ugodno izražajo o TaafIcj<»v«»J politiki. „Journal des Debats" pravi, da je Taarl-jev program moder in zmeren, ter da se Taarlejeva izvrstno odlikuje od prejšnjih avstrijskih vlad. Neumno bi bilo, pravi rečeni list, ko bi se avstrijski Slovani Utaj zatirali, ko se Avstrija trudi, da l i na Balkanu razširila svoj upliv.v Še odločneje o Taaflejevej politiki piše „Defense" ki pravi: „Cilj ministeratva Tanrle-jevega je, počasi zlomiti prevago nemškega elementa in Avstriji od stališča narodnosti dati naturni značaj mešane dežele. Zi to je sovraštvo in razburjenost nemške opozicije lehko razumljiva. Na Francoskem bode Taaffe več simpatij našel. Mar je nemška Avstrija v interesu Francoske? Večina izmej 7 miliionov avstrijskih Nemcev je bda vselej sovražna Fran« coskej in bode spet. Nasproti pak so Slovan je in Ogri, katerih je v Avstriji veČina, zmirom polni simpatij do Francozov. Nij li potlej čudno, če se tudi v francoskih listih bere kaj zoper TaattejaV" Tudi „Pester Lloyd" prinaša važen članek o TaafteJRvih vladnih namerah. Ta članek priobčimo pa jutri obširneje. Ili m s ki katoliški jako razširjeni list „Civitta Cattolica" je prinesel več dobrih dopisnih člankov o a vrni riJ.«*Uili ttl«»vanlli in njih narodnem boji. Zlasti se hvalijo v teh spisih Čehi in se nova avstrijska vlada Taotte-jeva simpatično omenja ter želi, da ne bi vlada več vvnemško-liberalne roke prišla. Ce&kl „Narodni Listyw svetujejo, naj v očigled nemških „parteitagov" tudi Slovauje začno glasni biti, taborovati in peticije za pravice svojega naroda pošiljati in narodni program Slovanov javno naglašati. DoleiiJe-avHtrljsIti deželni zbor je imel včeraj četrtek sejo, da je sklepal o de-narnej pomoči po povod nji unesrećenim Dolenje-Avstrijcem. V II.IIIJ4" 4lr*%tV4*. Da bi bil tudi papež paiislavlst, tega do zdaj še nij nihče trdil. Vendar poroča laška „Italie", ki pravi, da ima svojo novico iz vatikana, sledeče: „Enciklika papeževa (o Cirilu in Metodu) bi bila imela uže v juniji škili vseučiliščnikov: Murko, Miklošič, Košar, Caf, Muršec......za povzdigo in razvoj slovenskega slovstva svetil se je tudi Stanko, tolmačeči ruščino, a Miklošič poljščino; in to mladeniško društvo bila je podloga denašnjemu razcvetu lepe slovenščine na slovenskem Štajerji, prebudu in krepkej na-rodnej dovednosti prostega seljaštva kljubu nemškim učilnicam od najniže do najviše, kljubu nemškim pisarnicam, kljubu nemškim uradom, kljubu nemškemu pritisku od strani vlade, kar prejasno svedoči ta vzvišena svečanost. 1837. leta poslobil se je Stanko s pisanjem slovenščine in sprejel za vso bodočnost ilirščino, t. j. hrvatski književni jezik, ter v istem do smrti pesnil in pisal. Hote na svetlo dati nabrane slovenske pesni, preselil se je v Zagreb na jesen 1838. leta in to nalogo dovršil 1830. leta. Zimi bodočega leta stri je hudo njegovo krepko truplo ognjen^čak; v tej vročinskej bolezni je nekokrat sanjajoči kričal: ,.llajd nad iziti, ali avstrijska vlada, ki je bila zvedela zanjo in jo prebrala, delala se je vznemirjeno, ker se je bala, da bi se vsled publikacije te enciklike slovansko gibanje pomnožilo. Vsled dogovorov se je spis še jedenkrat predelal in sicer tako, da nij bil več avstrijskim interesom proti ven." — Bog ve, da li je res ali ne. riciufa)kO vprašanje je še tam, kjer je bilo. Turčija izprevideva, da je Evropo žalila, zato se pripravlja — dajo razžali še bolj. Turške redne vojake zbira Uiza paša okolo Ulcinja še na dalje ter podpira kolikor more albanski upor. Grški kralj je prišel s svojo ženo te dni v Kim. — Mej tem, ko se Grki na boj pripravljajo, potuje njih kralj mirno od dvora do dvora po svetu. Baje, da vlada zarad tega v Atenah velika nezadovoljnost. /miiglCMkl vladni listi uže govore o vojnej akciji v Dardanelah. Anglija da sicer ne namerava bomburdovati Carigrada, a hoče turške Inke blokirati v Aziji in Evropi To da hode prisililo sultana, da se bode upoguil. Zlasti bi evropske ladije morale sultanu pot /upreti, da bi h Azije nič — denarja ne dobit. Tudi konservativne angleške novine so hude nad Turčijo, da si upa tako norce delati se iz Evrope. O zadnjem turškem odgovoru piše 1'ran-cottkl list „Republ. okt. [Izv. dop.] (Zopet o rusinskih drž. poslancih. Govorice o premembi deželnih namestnikov. Imenovanje predsednika deželnega višjega sodišča na Moravskem. „Wie-ner Abendpost". — Taarlejevo glasilo.) V jed-nem svojih dopisov sem poročal, da hote rusinski poslanci v bodoče vstopiti v Hohenvvar-tov klub. Posnel sem to novico iz čeških in poljskih časnikov, ki so se dalje časa bavili s tem predmetom. „Narodni Listyu so naravnost to novost potrdili. Od strani rusinskih poslancev v tem oziru nij bilo prave izjave. Še le Turka, hajd! hajd! Turčin hoče Italijo prevladati ; tega ne sme. Čakaj, čakaj Turčin! za 20 let te ne bode več v Evropi". 18 let kasneje je Turku v Evropi skoro do konca odzvonilo. Slavni ilirski pesnik Pavao Stoos, onda nadvladiški tajnik, pohodil je bolnega pobratima Stanka, a ta misleči, ka mu je srečno reči svetu, reče: Pavle! prinesi mi Bogeca. Učinjeno. — Stanko bil je čista verna duša brez strasti; strastno samo je ljubil dom in rod. Okrepivši se, izbral si je Hrvatsko za svojo drugo domovino. Od sega dob bavil se je pisanjem in izdavanjem pesniških in drugih književnih del: „Kola" .... potoval DO Slovenskem, budeči dremake in zaspance učeči neznalce tožnih naših narodnih razmer, nabirajoči mej ljudstvom pesni in drugo narodno blago — oblečen narodno: včasih ogrncn v rdeči plašč, rjavo surko, a bistro glavo krila mu je rdeča kapa. Dobro je znal, ka avstrijsko redarstvo pazi na vsako njegovo stopinjo, ka mu je povsod za petami kot nabiralcu narodnih draginj, pa tudi denea čitam nekako izjavo rusinskega državnega poslanca Ozarkievvicza o tej zadevi. Podajem vam ekscerpt dotičnoga govora, ki gA je govoril Ozarkievvicz pred svojimi volilci polagajo račun o svojem in njegovih dveh tovarišev delovanji v državnem zboru. Rekel je mej drugim: „Jaz in oba dva moja prijatelja nijsmo spnduli k nobenej stranki; nam je bil najvišji cilj samo prospeh Rusinov. Mi smo opravičeno podpirali tudi prizadevanja zastopnikov češkega naroda proti Nemcem. K Nemcem mi nigdar ne pristopimo; njihova dolgoletna vlada dala je več nego dovolj dokazov, da nam iz zveze ž njimi nič ne pricvete. Zato u s t a v o v e r n a stranka ne more račun iti na rusinske glase. Rusini pa tudi nijso mogli popolnoma pristopiti k desnici, ker imajo pri tej stranki Poljaci odločilno besedo." To stanovišče obdrže rusinski poslnnci najbrž tudi za bodočnost. „Narodni Listyu pravijo, da je to obžalovanja vredno, ker imajo Rusini zanesljivejše prijatelje na desnici državnega zbora, nego na levici, kjer se jim ne bode dalo nigdar ničesa. Različne govorice razširjavajo se v političnih krogih o izpremembi deželnih namestnikov. Tako bi imel pražki deželni namestnik baron Weber v „zasluženi" pokoj, kakor pravijo na pol oticijozni listi; na njegovo mesto imel bi priti grof Bohuslav Chotek, s katerim se grof Taarle baje uže dogovarja. Dalje bi imela vrsta priti na koroškega deželnega namestnika Lodrona, ker je uže 40 let doslužil. Na njegovo mesto ima tudi ministerstvu prijaznejši mož priti. Češki i poH-ski listi bi tudi prav radi, da bi Taatfe odstranil deželnega namestnika Šlezije Sura-me rja, ker je ravno ta mož največji razšir-jevatelj germanizacije in pospeševateU prusija-nizma v Šleziji. Za predsednika moravskega višjega sodišča imenovan je baron Edelmann. Nekateri češki listi kakor „Čehu trde, da je ta mož pravičen Slovanom, „Nar. Listyu pa nijso prav nič zadovoljni z imenovanjem tega moža, raje bi bili videli, da je imenovan Čeh Popelka. Isti list pravi, da je Taaffe napram Moravskej na istem stališči kakor so bili knez Auersperg, (iiskra i drugi. Oblika „Wiener Abendpost"-e se je s 1. oktobrom spremenila. Odslej je to glasilo mi-nisterskega predsednika. Naznanjajoč to pre- tega nij se preplašil hrabri Stanko; sicer je hodil v Gradec na zagovor. V toliko črnih razmerah in mračnej dobi živel je pesnik Stanko, povse razložno je torej speval: „. . . vi dru govi ... Rodnog prava ... Vienac za vas na križu visi". Na križu! na križu! vsaj denes je le nekoliko bolje. Nahajamo ga tudi v tem razdobji v zlatej Pragi bavečega se izdavanjem svojih umetnih izdelkov. Matica hrvatska oskrbela je novo izdanje Vrazovih del napisanih hrvaščinoj, in te knjige so: l.Dju-1 a b i j e; II. Glasi iz Dubrave ž e r o v i n-ske i Gusle i tambura; III. Razlike pjesme; IV. Razlike p j esme (T revo d i); V. Pjesme pabirci, proza i pisma. Slava in presrčna zahvalnost neutrudljivej Matici hrvatskoj za te trudove in stroške. 1848. leta pozvan v Prago, da ondi zastopa južne Slovane na slovanskem shodu, izvoljen je bil, znajoči vsa slovanska narečja za podpredsednika; shod raztirala je tretji dan avstrijska vlada in Vraz vrnol se je v naglici dno 14. junija domOY. (Dalje prih.) m em bo pravi list, da mu nij za boj, pravico pa da bode vsigdar zagovarjal. P. Domače stvari. — (O mariborskoj volitvi) poroča tudi „Slovenski Gospodar", da so uradniki odločilizavladiopozicijonalneg aknn didata. Tudi mariborski slovenski list potrjuje, da je telegram „Politike" o presiji namestnika Kiibecka v korist ustavovercem resničen. Da dopolnimo poročilo o volitvi v posameznih mestih, naj že povemo nadrobno število glasov. Pri volitvi je namreč glasov dobil g. Bind lechner: v Mariboru 99, v Slovenskem Gradci 13, v Slovenskej Bistrici <>, v Ptuji 37, v Or-moži 104, vkup 259. G. dr. Schmiederer pa je dobil v Slovenskem Gradci 83, v Mariboru 367, v Slovenskej Bistrici 55, v Ptuji 111 in v Ormoži 39, vkup G55 glasov. — (Včerajšnji mesečni semenj) je bil v obče slabo obiskan. Goveje živine so je prignalo kakih 200 glav. Kupčija je bile srednja. Konj je bilo nad 200, pa tudi malo kupca. Cena je bila visoka, tujih kupcev malo, samo iz Trsta nekoliko. — (Splašeni konji.) G. Karla Galeta konji so se v četrtek proti večeru na tržaškej cesti splašili, ko so vozili kočijo, v katerej sta gedeli njegova soproga in hči. Voz se je preobrnil in je gospa Galetova precej teško na glavi poškodovaua. — (Tatinstvo v Ljubljani.) Nij še dolgo tega, da so predrzni tatje prodrli v sobo dr. Stiickla ter mu pokrali vrednostnih stvarij za celih 5000 gld.; a zopet se čuje o novej tatvini in sicer sredi mesta. V noči od četrtka na petek so tatje vlomili v prodajalnico krojača Laseckega v Schellenburgovej ulici ter mu odnesli mnogo narejene obleke. Vrata so odprli s ključem, katerega so potem pustili v vratih. — K tej novici še dostavljamo, da pLaib. Ztg.u poroča, da je uže večkrat kaznovani krojač Andrej Seljan na sumu, da je pri dr. Stbcklu okradel, ker ga od tistega dne pogrešajo. — (Jabolka) kupujejo na veliko letos po slovenskem Štajerskem kupci iz Nemčije ter jih prilično prav dobro plačujejo, po 12 gld. štertinjak. _ IVa/Jie vesti. *(Deteobesilo se.) V Grossrammingu poleg Steira se je obesilo te dni dve leti staro dete tamošnjih kmetovalcev, — to se ve, da ne iz samomorilnega namena. Igralo se je, obesilo molek okolo vratu in podilo kokoši na dvorišči. Nesreča hoče, da dete pade pod neki voz ter na jednem žeblju z molkom obvisi ter se zaduši. * (G r o z n o zločinstvo.) Minolega tedna je v Amsterdamu neki mož odpeljal nekega dečka, ki je iz šole šel. Pisal je potlej njegovemu očetu, da mu mora 75.000 gold. pripraviti v teku jednega dne in na določen kraj poslati, če mu je kaj ležeče na življenji svojega otroka, ker ako denarja ne pošlje, bode on dete umoril; črez tri dni so res dečka mrtvega našli, na telesu je imel šest ran. Odpeljavec je bil svoje grozovito žuganje res izpolnil. Iščejo ga, a nij še sledu za njim. Javna zahvala. Vsem p. n. čestitim volilcem, kateri so pri volitvi za državni zbor v Mariboru, Ptuji, Ormoži, Slovenskej Bistrici in Slovenskem Gradci blagovolili meni dati svoj glas brez vsakega pritiskavanja popolnem svobodno in iz najboljšega prepričanja, da zastopam dobro, prav avstrijsko reč, izrekam svojo najprisrčnejšo zahvalo. V Mariboru, dno G. oktobra 1880. Franc ftiiidlechncr. l.i-i ii Icm opravuištva s l. Hternbot', v|>okojoiu*t:a davkarskega inšpektorja hči, 'M let, na llrcgu št. 4, za jetiko. St. 5445. Razpis (500—1) 4 deželnih štipendij za deželno vino- in sadjcrejsko šolo na slapu poleg Vipave. Za prihodnje šolsko leto na deželnej vino-in sadjerejskej šoli na Slapu z dveletnim tečajem, katero se prične dne 15. novembra 1880, so izpraznene 4 deželne ustanove po 120 gld. Pravico do teh štipendij imajo kranjskih kmetovalcev sinovi, kateri morajo biti vsaj IG let stari, trdnega zdravja, čvrstega telesa in lepega vedenja, ki so z dobrim vspehora dovršili vsaj ljudsko šolo. — Štipendije se ne izplačujejo na roko, ampak učenci imajo za to v zavodu hrano, stanovulišče in poduk. Prošnjiki naj lastnoročno slovenski pisane prošnje do dni' »O. oktobra 1SSO, ako mogoče osobno izroče vodstvu imenovane šole na Slapu. Prošnjam je treba priložiti rojstni list, spričevalo Vlaj o dovršenej ljudskej šoli, o lepem vedenji, o čvrstem telesu in trdnem zdravji. Od deželnega odbora kranjskega, v Ljubljani, dno 6, oktobra 1880. Toostilnijrioolottn", (601-1) sv. Petra cesta št. 28, se dobivajo vsako soboto frišne pečene in kranjske nesene klobase. Izvrstna vina stanejo liter po 32, 36 in 40 kr. -r^.^h gaja atJBŽi---- Javljam udano, da sem včeraj restavracijo pri Ć. g. K o z 1 a r - j i v „Cekinovem gradu" zaprla in nehala točiti. Ob enem se tudi slavnemu občinstvu zahvaljujem za meni izkazano zaupanje. Z odličnim spoštovanjem (504) Terezija Jančigaj. V Ljubljani, dne 7. oktobra 1880. Cirkus User £ G. na cesar Josipovem trgu denes soboto dne 8. oktobra . predstava za otroke z znižano ceno. Začetek ob */•& uri popoludne. Zvečer oh 7. uri glavna predstava z not i iti jprot;ruuioiii. V nedeljo dne 10. oktobra ob 5. uri popoludne veliko umeteljno jahanje za stavo na živinskem trgu z 20 konji. Uljudno vabi k predstavi A. Itrciiiliscr, (502) vodja. Tnki. 7. oktobra: Pri Slonu t Grofinja A f tem s it Gorice. — i'.mrk iz Dunaja. — Dembergor iz Tržiča. — Ilinter- lechner \l Črnomlja. Pri Rolirhofer. Stoter iz Ljubna. — KeJnhaber iz Dunaja. — Grof Tluirn iz ltadovljice. — Gosich it Dunaia. — Grof Mamrizi iz Novega mesta. — Dtirr iz Dohaja. i' w»Mri|«tU«-Mi cev»r|i ■ Gustin iz Metlike. — Masrer iz M-i jrša — Ku;.H e iz Šmartna. — Majcenoviu i/. RadovlJ ce. Dunajska borza 8. oktobra. (Izvirno telogratićno poročilo.) Enotni diž. dolg v bankovcih . . 69 gld. 90 kr. Enotni drž. dolg v srebrn ... 71 „90 „ Zlata rente.........85 „75 1860 drž. posojilo......129 „ — " Akcije narodne banke .... 814 „ — „ Kreditne akcije....... 274 „50 „ London..........118 „65 „ Srebro.........._ _ Napol........... 9 l 45 J C. kr. cekini........5 „ 64 Državne marke.......58 „ 35 _ Nij sleparstvo! Iz c. t zastavnice dunajske rešene žepne ure izjemno v ceno, namreč 70 odstotkov pod kupno ceno. Razne komisijske zaloge ur, od največjih ivajcar-■kili toraren, ae ju v c. kr. zastavnici zastavilo, a ne rotilo, tedaj so zapadle po javnej dražbi prišlo po xa.o--*7-«jxJotzio zj-liclcej csnl nam v last. Mi moremo tedaj ure od zlata, »rebra in niklja, najboljši ivajcarski izdelek, vse ■ 6 letnim poroitvom, samo da dobimo avoj denar, prodajati Jih 70 odstotkov pod fabriiko oeno, nre so skoraj £SSj~~ /llMtonj. "'•■ii Vsak človek, naj si je bogat ali ubog, potrebuje vendar uro, ki je cesto najzvestejsa prijateljica in spremljevalka skozi celo življenje; tako priliko, prijetno in nigdar vračaj očo so, ima zdaj vsagdo, da »i moru preskrbeti skoraj zastonj solidno, Hno, garantirano in na minute regulirano uro, leci- *o za.ai.ci« f sxt r L 51= o oaolo^a -c-aa Mre« aa 3«d.axilcxa.t r»6,-ia.JAxa.lo. Vsaka ura ima ivajenrsko fabriiko zuamonje. Poroitvo Je tako zagotovljeno, da se s tem Javno zavežemo, vsakemu naročniku takoj brez ugovora novoe povrniti. Kdor llllllt !■ U lelUO. Xie>-crs»r3etne ©aaa.o, 5 let za.] amiono, cLoToro Idočo \a.zo aleoia-J BJBJF zastonj mj mirti, naj si jo takoj naroči, ker more vsaguo umuti, da ure nečuveno hitro kupujejo. Zapisnik žepnih ur. 1 uia xa.EV valjar od teikega arebrnega niklja, fino na tretiotek regulirana, gravirana in gviloširana, z 8 rubinov, a ploščatim steklom, emajlirano urno ploščo lu posebnim krovom zopur prah , in flna zlata facon-urna verižica, ki je stala preje gld. It, velja »daj samo gld. 6.60. — 3. iopiift MIH 3a.a. cldio, od teikega srebrnega niklja, lino na treuotek regulirana, gravirana, gviluširana, s 10 rubinov, s ploščatim steklom, emailirauo urno ploičo lu kazalom za sekunde, s tlim urno Im.oii-verižico od talmi-zlata, pruje gld. 80, zdaj samo gld. 7.00 Jedna uajholjiih ur. — 3. remontoir uia, iz najfinejšega doni,le-zlata, brez ključka za navijati na kozici, pod poroitvom ohrani si zmirom zlato barvo, izvrstno na minuto regulirana, a dvojnim krovom, dekorovana email urno ploičo iu priviligirano delo, obdarovana izvrstna ura z verižtco od tulmi-zlata, prejo gld. 24, zdaj samo gld. 10.00. — Teh ur je malo. 3. »ro"bma lomontolr -vira., od pravega 13 lotnoga srebra, potrjena od c. kr. kovnega urada, navija ae na kozici bruz ključka, z nasprotnim /uporom in ka-zalno pripravo, tluo s privilegijoiu, na minuto ropasirana, s ploičatim ateklom, email urno ploščo in kazalom za ao-kuudo, v notranjem a kristalnim krovom in koleaoi od niklja, za vsacoga traiiuparciitua, imjholjia, na icuiiujia m uajelugautiiejia ura sveta, prejo gld. 30, zdaj samo gld. 14. 3. ^.letina Mia h.ol &lfl.io, od pravega 13 lotnoga teikega srobra, potrjenega od c. kr. kovnega urada, a 16 rubinov, na sekundo ropasirana, a ploščatim steklom, fimail urno ploičo in kazalom za Bokundo, pozlačena eloktro-galvaniikim potom, tako, da bi jo no mogel nobon zlatar aveta od pravo zlato in za drag denar kupljeno razločiti; prejo nopozlačena gld. 24, zdaj pozlačena samo gld. l'J.60. 3- »rat"brza.©, urev na -valja-r, od pravoga 13 lotnoga srobra, potrjenega od c. kr. kovnoga urada, z ti rubiuov, na minuto repasiraua, pozlačena eloktro-galvaniikim potom, tako, Ua so je od prave zlatu ne more razločiti; prejo gld. 16, zdaj samo gld. «.0O. 3. -va-ra. za, goapi, od pravoga 14 karat, zlata, potrjenega od c. kr. kovnega urada, vrlo lina, ologantna ura a najtinejšo beuutčansko facon- verižico za okolo vratu v lino m baržuuastem etuiji; prejo gold. 30, zdaj samo gld. 10.60. Tacoga io nij bilo. 3- Hana. zlato, lamontoll uia, 13 karat., po gld. 40, 60, najtinujšu savonutto-ure, preje po gld. 100. Maslo v: Uhren-Ausverkauf Rothenthurmstrasse 9, parterre, gegenubor dem erzbischdfliohen Palais, WI£N. (462—2) Izdatelj in urednik Mukso Armič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".