31. marec 2005 Sušeč
so se
Minister dr. M. Zver obiskal občino svoje mladosti - Ptuj
Ne bojte se sprememb



Podpis Sporazuma o sofinanciranju dvopasnega odseka HC Hajdina-Ormož
Spodbujanje zaposlovanja mladih na trgu dela
Center za ravnanje z odpadki v Gajkah dobiva novo podobo
Posodobljen ORL-oddelek v ptujski bolnišnici Intervju z Lojzetom Arkom
Možnost priklopa kabelski internet
MHNPC

Dela na ptujskem mestnem stadionu so se začela
Izgradnja nove tribune z vadbenimi površinami
Športni zavod Ptuj je 25. februarja, še pred položitvijo temeljnega kamna za izgradnjo tribun z vadbenimi in ostalimi funkcionalnimi prostori na Mestnem stadionu, pripravil tiskovno konferenco, na kateri so župan dr. Štefan Čelan, vodja oddelka za družbene dejavnosti Ivan Vidovič, arhitekt Gregor Kraševac in direktor Športnega zavoda Ptuj Simon Starček kronološko predstavili potek projekta in partnerje, ki so sodelovali pri njegovem nastanku. Govorili so o finančni konstrukciji naložbe, podali vsebino projekta in njegov pomen, povedali, koliko denarja Mestna občina Ptuj namenja za vzdrževanje in posodobitev športne infrastrukture v primerjavi s primerljivimi občinami v Sloveniji in nacionalnim povprečjem ter na koncu dodali še razvojne usmeritve na področju ptujskega športa.
IZ ZGODOVINE
2.	junija 1952 je bilo izdano gradbeno dovoljenje za izgradnjo tribun in športnega igrišča na tej lokaciji. 9. julija 1954 pa je Državni sekretariat za gospodarstvo takratne Ljudske republike Slovenije izdal soglasje k prošnji investitorja, tj. Športnemu društvu Drava, za pričetek gradnje.
»Projekt prenove in adaptacije tribun na Športnem parku Mladika na Ptuju zajema celovito rešitev, ki bo izboljšala pogoje dela tako Nogometnemu klubu Drava kot tudi drugim športnim društvom. Program projekta je razdeljen na tri faze, ki se bodo gradile postopno.
1. faza zajema prizidavo tribune na južno stran. Skupna kapaciteta prostorov za gledalce bo po končani l. fazi 1550 mest, od tega približnoIOOO pokritih pod montažno streho. V okviru
1.	faze je predviden še komplet garderob za športnike. V prostoru pod tribuno za gledalce je locirana štiristezna proga za atletiko (tek na 60 m) in prostor za skok v daljino. Atletski prostori bodo ogrevani tako, da bo možna vadba tudi pozimi. V pritličju na desni strani so predvideni prostori za sodnike, kontrolo dopinga in prostor za prvo pomoč. Dostop gledalcev do tribun je možen po dveh stopnišč-nih jedrih ustreznih kapacitet.
2.	faza zajema izgradnjo prizidka na severni strani. Funkcionalno sta tako 1. kot 2. faza enako koncipirani, v pritličju je predviden še en komplet garderob, tako da bo v končni fazi mogoče izvesti tudi večja atletska ali druga
tekmovanja. V nadstropju 1. in 2. faze so predvideni prostori za gledalce, sanitarije, trim kabinet, utežarna in prostor za gimnastiko. Skupna kapaciteta L,
2.	in 3. faze bo 2000 sedežev za gledalce, od tega 1170 pokritih mest. Ob objektu je predviden tudi prehod in sanitarni vozel za invalide.
3.	faza zajema adaptacijo obstoječe tribune, v okviru katere bo zgrajen prostor VIP, prostor za športne novinarje in manjši gostinski lokal. Na ta način se bodo bistveno izboljšali pogoji vadbe in tekmovanj za mnoga športna društva in klube, ki delujejo na ptujskem,« je prestavil vsebino projekta in njegov pomen arhitekt Gregor Kraševac.
»Namen investicije je omogočiti izvajanje športnih prireditev in tekmovanj v nočnem času ter zagotoviti primerne prostore za obiskovalce na Mestnem stadionu na Ptuju in pridobiti pokrite športne površine za vse kategorije prebivalstva za izvajanje športne vzgoje otrok, mladine in študentov, športno rekreacijo in vrhunski šport. Cilj investicije je izgradnja 1. faze tribuna velikosti 108 X 17 m z vadbenimi prostori in razsvetljavo na Mestnem stadionu na Ptuju. Z rekonstrukcijo atletskega stadiona so bili ustvarjeni pogoji za vadbo in razvoj atletike ter izvedbo državnih in mednarodnih atletskih tekmovanj na mestnem stadionu Ptuj. Manjkajo pa primerne naprave za gledalce, to je tribune in razsvetljava stadiona, ki bi omogočala izvedbo tekmovanj tudi v nočnem času. Zato je MO Ptuj sprejela načrt razvojnih programov na področju športa za obdobje 2004-2007, v
katerem je opredeljena tudi investicija za gradnjo tribun z vadbenimi prostori in razsvetljava na Mestnem stadionu. Ker v MO Ptuj primanjkuje pokritih športnih površin, bi pod tribunami pridobili del manjkajočih površin: na tribunah 2500 sedežev za gledalce, pod tribunami pa 2078 m2 pokritih površin, od tega 1087 m? prostorov za športni ples in aerobiko, utežarno, šah, fitnes, kegljišče in atletsko stezo. Vrednost naložbe, zanjo je Mestna občina podpisala 15-letno pogodbo z Raiffeisen banko, je 756 milijonov tolarjev, dobrih 60 jih mora zagotoviti MO Ptuj, 65 jih je v domeni ministrstva za šolstvo in šport. Na Ptuju pa računajo, da bo kakšnih 40 milijonov tolarjev primaknila še Fundacija za šport,« je o namenu in cilju investicije ter finančni konstrukciji projekta povedal Ivan Vidovič.
Dr. Štefan Čelan je predstavil dolgoročnejšo vizijo razvoja športne infrastrukture, po kateri naj bi se okrog Mestnega stadiona razvil pravcati športni park z nogometnim igriščem (umetna trava), pokrito dvorano pri OŠ Mladika in zabaviščnim delom. Športni kompleks v navezavi z Ranco, Ptujskim jezerom, bo sodoben in primerljiv s podobnimi v Evropi in svetu. Zal današnja podoba športnih površin in objektov ne omogoča več pričakovanega napredka in ne daje možnosti uporabe, kot jih narekujejo vedno zahtevnejši nacionalni in mednarodni kriteriji. Ne pozabimo, da je razširjenost ter kvaliteta športa danes eden izmed pomembnih indikatorjev stanja in razvoja mesta.
»Ob siceršnjih majhnih vlaganjih v športno infrastrukturo v preteklosti je investicija v rekonstrukcijo atletske steze obrnila nov list v zgodovini ptujskega športa. Mesto je pred dobrim letom in pol pridobilo več kot nujno potrebno novo in sodobno opremljeno vadbeno površino, ki že daje prve vidne rezultate: kraljica športov je posledično na izjemni poti razvoja, v lanskem letu se že ponašajo z rekordnim številom medalj v vseh starostnih kategorijah. Mestni stadion je tudi sicer izjemno zaživel. Korak za korakom se približujemo tendencam nacionalnega programa športa, ki predvideva 0,5 m2 pokritih vadbenih površin na prebivalca in kar 3 m* nepokritih vadbenih površin na prebivalca. Podatki kažejo, da bi za približanje vsaj slovenskemu povprečju v našem mestu morali zagotoviti najmanj 1800 m2 dodatnih pokritih površin in 11800 m2 več nepokritih vadbenih površin, glede na stanje danes,« je področje športne infrastrukture osvetlil Simon Starček.
Upamo, da se bomo najkasneje ob letošnjem občinskem prazniku videli na otvoritvi novega objekta, za katerega sta dr. Štefan Čelan in Simon Starček položila temeljni kamen. Podjetju Gradis GP Gradnje Ptuj, ki izvaja vsa dela, želimo hitro, kvalitetno, predvsem pa da varno in pravočasno dokonča gradnjo, podjetju za nadzor poteka investicije pa predvsem natančnost in konstruktivnost.
Ivo Kornik
Ne bojte se sprememb
Vem, da boš našel pot in tudi voljo, da greš po njej, če boš le vedel, kaj bi v resnici rad!
(E. Perry Good)
Življenje je nenehno gibanje od ene skrajnosti do druge. Včasih se nam resnično zdi, kot bi nam Fortuna vrtela krog usode. Pravzaprav nam preostane edina možnost, ki nam je na voljo, da nas minevanje in nenehne spremembe ne iztirijo, da začnemo na vse skupaj gledati drugače, z večjim optimizmom. Prenehati se moramo oklepati stvari, ki so nam v breme, se posloviti od starega in odpreti okno novemu. Spremembe so del vsakdanjika. Nobeno razmerje, nobena služba in nobeno počutje v življenju ni stalno, zapečateno. Kot bi šlo za nek ritem življenja, ki narekuje, da stvari najprej sprejmemo v svojo zgodbo, se ob njih razvijamo in rastemo ter se od njih kaj naučimo, nato pa jih pustimo iti svojo pot oziroma jih zavržemo.
Prav s tem dejanjem napravimo prostor za novo. Naj vas ne bo strah pustiti to, kar imate zdaj in vas ne osrečuje ali še huje - vas obremenjuje. Prepričujete se, da morda nikoli ne bo druge priložnosti in boste ostali brez. Nikar tako, ravnajte nasprotno od teh misli!
Z opuščanjem škodljive navade, spremembo službe ali zgolj s temeljitim pospravljanjem svoje notranjosti in zunanjega doma vsega, česar ne potrebujemo več in nas omejuje v našem razvoju, stopamo v nov življenjski ciklus, odpiramo novo poglavje svojega življenja, za katero moramo verjeti, da bo polnejše, srečnejše. Veliko je že to, da verjamemo v srečo in vase!
Vsaka sprememba ni življenjsko odločujoča, lahko je majhna, a veliko pomeni za nas in za našo osebno rast.
Spremembe so prijazne, če se jih ne bojimo in jih gledamo z optimizmom. Vendar moramo verjeti v to, da so dobre za nas, čeprav jih je trenutno težko sprejeti.
Ljudje se trudimo doseči ravnovesje v življenju, v polju tehtanja med čustvi in razumom, med odgovornostjo in lahkomiselnostjo, med egoizmom in altruizmom.
Menim, da je nesmiselno, da ostajamo »v vrtcu, če smo zreli za prvi razred«, ker nam je tam pač vse znano, prijetno in udobno. Sprememba prinaša negotovost, a tudi izzive. Pogumno stopimo korak naprej na poti življenja! Nikoli namreč ne bomo izvedeli, kaj dobrega in osrečujočega ima pripravljeno za nas, če ne bomo poskusili.
Prav te spremembe bodo povzročile, da se bomo lahko za trenutek ustavili v toku življenja in si v mislih rekli: Življenje je lepo!
Klavdija Markež
MODROST MESECA
Človek, ki naredi napako in je ne popravi, naredi drugo napako.
Konfucij
SPREHOD PO VSEBINI
Sprejemi, obiski, srečanja, slovesni podpisi	4-5
Marčevska redna seja Mestnega sveta	6
Sprejet Integralni razvojni program Mestne občine Ruj	6
Odgovori na vprašanja in pobude svetnikov	7|
Stranke mestnega sveta sporočajo	8
Pregled dela PGD Ruj v letu 2004	9
Kabelski internet	10
Iztrebki domačih živali na javnih površinah	10
Priprava novih prostorskih aktov	10
Nova podoba CERO Gajke	11
Spodbujanje zaposlovanja mladih	12
Posodobljen ORL oddelek v ptujski bolnišnici	13
Mladi in droge na Ruju - III. del	14
Uresniči svojo idejo!	14
Srečanje lokalnih mladinskih svetov na Ptuju	15
Pri msgr. Alojzu Uranu, nadškofu ljubljanskem	15
Mladost vas pozdravlja na ulici	16
Pust na fotoqrafijah	16
Leseni modeli antičnih jadrnic v galeriji Magistrat	17
Iz mestnega gledališča Ruj	17
Franc Lačen se poslavlja od Komornega moškega zbora	17
Grafična zbirka - plakati	18
Kako je Evropa dobila ime	18
Raziskovalne naloge v domoznanski zbirki	19
Priporočamo za branie	19
Zaznamovali so ptujsko športno leto 2004 - II. del	20-21
Pogovor z Aleksandrom Kolednikom	22
Štiri medalje za pionirje	22
39. Pionirski košarkarski festival - polfinale	23
Toyotin turnir v malem nogometu	24
Novice iz Lokalne turistične organizacije	25
Gledališče, razstave, prireditve	26
Uživajte v plavanju	27
Naslovnica: Velikonočni pirhi, simbol novega življenja. Foto: Staša Cafuta
Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj.
TRR: 01296-0100016538. Odgovorna urednica: Milena TURK. telefon: 748-29-20, 748-29-99, telefaks: 748-29-98, elektr. pošta: ptujcan@ptuj.si. Oglaševanje: Liljana Vogrinec, telefon: 031 481-673, 040 218-895, elektronska pošta: lotos.ptuj@siol.net. Tajnica uredništva: Darinka Vodopivec. Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., tel.: 041 684-910, elektronska pošta: vcjica03@siol.net. Naslovnica: Repro studio Lesjak. Tisk: Grafis. Rače. Požeg 4, tel.: 02/608-92-25, E-pošta: rcpro@grafis.si Dostava: Pošta Slovenije. Uredništvo: Jurij Šarman - LDS, Metka Jurešič -SDS, Darja Galun - SLS. Milan Zupanc - DeSUS. Albina Murko - ZE Ptuj, Mirjana Nenad - ZLSD, Peter Letonja - SNS. Srečko Šneberger - Lista KS mesta Ptuj, Dejan Klasinc - SMS, Ivan Jurkovič - N.Si Nova Slovenija. Naklada: 8.750 izvodov. Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov mestnih in primestnih četrti, o delovanju političnih strank, informacije in komentaije o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, reklamna in propagandna sporočila. Medij brezplačno prejemajo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Na podlagi zakona o DDV sodi PTUJČAN med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5 %. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov.
Sprejemi, obiski, srečanja, slovesni podpisi
AVSTRIJSKI VELEPOSLANIK DR. VALENTIN INZKO NA OBISKU V MESTNI HIŠI IN V GLEDALIŠČU
DR. MILAN ZVER NA OBISKU V OBČINI SVOJE MLADOSTI - NA PTUJU
Minister za šolstvo in šport se je 18. marca srečal s ptujskim županom, njegovimi sodelavci iz občinske uprave in predsedniki odborov mestnega sveta
Pred proslavo ob dnevu šole v Ljudskem vrtu, kjer je bil slavnostni govornik, se je minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver srečal s ptujskim županom dr. Štefanom Čelanom, njegovimi sodelavci iz občinske uprave in predsedniki odborov mestnega sveta ter jim predstavil svoje poglede na osnovno-, srednje-in visokošolsko izobraževanja. Dotaknil se je tudi organiziranosti univerzitetnega izobraževanja in strukturne nezaposlenosti. V Mestni hiši, kamor je prišel v spremstvu državnega sekretarja Miroslava Lucija in poslanca državnega zbora Branka Mariniča, je najprej povedal, da je zanj poseben dogodek, ko pride na Ptuj - pravzaprav domov, saj je to bila v mladosti njegova občina, kjer je obiskoval gimnazijo in kamor je hodil po razna potrdila. Kot se spominja, so mu tedaj zraven pripisovali, da je perspektiven kader, ki ga občina potrebuje.
Med drugim je napovedal, da bodo v obdobju njegovega mandata bolj usmerjeni k vsebinskim reformam; popravljanju programa devetletke, tudi k zmanjševanju pomena eksternih prevajanj znanja ob koncu triad, ta prevajanja bodo postala le navadni preizkusi znanja, k reformi
gimnazije, ker je izgubila elitnost in postala preširoko odprta, manj pa k investiranju v šolske objekte, saj je na tem področju že zadolžena generacija naših vnukov. Letos bodo ponovno odprli investicijski plan in ga revidirali, saj je bil po njegovem mnenju voluntersko pripravljen. Vse, kar je planirano po letu 2008, namreč ne bo moglo biti izvedeno, ker ni denarja. Kot diktira EU, pa država odslej tako ali tako ne more nič več planirati, razen kar je strogo ekonomsko upravičeno. Torej bo ministru M. Zveru prikrajšano odpiranje in slikanje pred novimi šolskimi objekti.
Sicer pa tudi pri vsebini osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja ni pričakovati večjih sprememb, saj je minister poudaril, da zelo spoštuje to področje in se zaveda, da je šolstvo izredno senzibilen in kompleksen sistem, ki težko prenese radikalne prijeme. Teh pa je bilo že v preteklosti preveč.
Milena nirk Foto: Aleš Šprah
5. marca je bila v Mestnem gledališču Ptuj predstava amaterskega gledališča iz Šentpri-moža v Avstriji. Igralci - koroški Slovenci - so navdušili s komedijo Življenje podeželskih plejbojev oziroma Tuje hočemo, svojega ne damo, ki jo je režirala Branka Bezeljak Glazer, gib pa je delo Majde Fridl. Verjetno pa je razen zabavne predstave potrebno omeniti dejstvo, da se je nekaj igralcev, kljub temu, da so Slovenci po poreklu, pri tej igri prvič srečalo s slovenskim jezikom.
Slovenec po poreklu pa je tudi sedanji veleposlanik Republike Avstrije dr. Valentin Inzko. Še pred ogledom komedije se je oglasil v Mestni hiši, kjer sta ga v odsotnosti župana sprejela podžupan Mestne občine Ptuj mag. Miran Kerin in direktor občinske uprave mag. Stanko Glažar. V sproščenem pogovoru se je dalo slutiti, da ima veleposlanik dolgo in bogato diplomatsko kariero za seboj, zato bomo na kratko predstavili njegov živ-
23. februarja je bila na Ptuju predstavnica nacionalne komisije pri Unescu Zofija Klemen Krek. Zbranim je v dvournem sestanku natančno opisala postopek vpisa na svetovni seznam kulturne dediščine. Na začetku je poudarila, daje osnovno načelo Unesca to, da »ima vsaka kultura svoje dostojanstvo in vrednost, ki se ne more meriti ne po velikosti ne po čem drugem in kot taka je sestavni del svetovne civilizacije. Torej ni »velike« in ne »majhne« kulture, saj je človeški um ustvarjal dediščino skozi stoletja«. Razen konvencije o varovanju naravne dediščine obstajata še dve konvenciji o varovanju kulturne dediščine, saj je bila leta 2001 sprejeta konvencija o varovanju in zaščiti nematerialne dediščine, ki pa je naša država še ni ratificirala.
Postopki za vpis na Unescov seznam so vse bolj zahtevni in
ljenjepis. Gospod Inzko (takrat še ni bil dr.) je zaključil Zvezno gimnazijo za Slovence v Celovcu leta 1967 ter se istega leta vpisal na graško univerzo, smeri: pravo in srbski ter ruski jezik. Leta 1972 je postal doktor prava, ko se je tudi vpisal na diplomatsko akademijo na Dunaju. Od leta 1974 pa vse do sedaj je bil na raznih diplomatskih mestih v tujini. Omenimo le nekatere: Ulan Bator v Mongoliji, Colombo na Šri Lanki, v Beogradu, New Yorku, Pragi, Sarajevu in sedaj v Ljubljani.
Po ogledu komedije je dr. Inzko skupaj s svojo mamo (z njo se pogovarja slovensko) sprejel povabilo režiserke na manjšo slovesnost v Stari steklarski, kjer se je pogovarjal prav z vsemi ljudmi in s “starima” znancema, državnim sekretarjem v kabinetu predsednika vlade za zamejske Slovence in Slovence po svetu Francem Pukšičem in poslancem v državnem zboru Jožetom Jerovškom.
strogi, spreminjajo se tudi pogoji. Trenutno imajo prednost afriške države, ki so šele konec prejšnjega stoletja ratificirale Unescove konvencije, in pa države, ki imajo en sam ali pa sploh nobenega spomenika na svetovnem seznamu.
V tej zadnji kategoriji je tudi naša država in tako neke realne možnosti vendarle obstajajo. Poraja se vprašanje, ali zaščititi celotno mesto, kar je zelo malo verjetno, ali pa le del mesta oziroma določene spomenike, ki imajo resnično edinstveno vrednost za človeštvo.
Po besedah Krekove mora najprej lokalna skupnost identificirati in predlagati to, kar bi lahko bilo po njenem mnenju vpisano na poskusni seznam svetovne kulturne dediščine. Pri tem je zelo dobro povezati se s predstavniki Icomosa (Mednarodna konvencija za spomenike), saj
UNESCO - POSTOPEK VPISA NA SVETOVNI SEZNAM KULTURNE DEDIŠČINE
morajo ti - kot strokovnjaki -podati tudi svoje mnenje. Vlada države pa je tista, ki ta predlog podpre in posreduje naprej. In če je tudi to »sito« uspešno, se nato vzpostavijo ekspertne in strokovne skupine, ki morajo opraviti zelo zahtevno delo, kot so recimo študija o avtentičnosti, katastrske meje in meje vplivnega območja, načrt upravljanja in nadzora, zgodovino in še marsikaj.
Nekaj idej o tem, kaj bi lahko Ptuj predlagal, že obstaja: mitreji, Orfejev spomenik in kurent. Čeprav za slednjega zaenkrat še ni možnosti, saj naša država še ni ratificirala konvencije o nemate-
rialni dediščini.
Zupan Ptuja je pomislil na možnost, da bi mladi raziskovalci po navodilih Unesca pripravili študijo posameznih elementov, kar bi lahko pričeli že to leto v okviru mednarodnega tabora Unesco, ki ga pripravlja Gimnazija Ptuj.
Aktivnosti se torej nadaljujejo, sedaj pa je potrebno resnično dobro premisliti, kaj bi lahko mesto Ptuj zaščitilo in obvarovalo na svojem območju. Nosilec projekta je ZRS Bistra Ptuj, ki je pričela s prvimi aktivnostmi glede sestave ekspertne skupine in povezovanjem s predstavniki Icomosa.
ZDRUŽENJE ZGODOVINSKIH MEST SLOVENIJE - PRIPRAVA SKUPNEGA TURISTIČNEGA PROSPEKTA
Minoritski samostan
10. marca so se v Škofji Loki zbrali predstavniki mest članic Združenja zgodovinskih mest Slovenije. Skupni turistični prospekt članic Združenja je v zaključni fazi in mesta, ki so delno tudi financirala ta projekt, so dala svoje končno mnenje k celostni podobi prospekta.
Prospekt nosi naslov Zgodovinska mesta Slovenije in podnaslov: Skrivnosti za mestnimi vrati. Oblikovno in vsebinsko je razdeljen na pet tem oz. turističnih paketov; Obzidana mesta Slovenije vključuje Ptuj, Kranj, Škofjo Loko in Piran, tema Sejem bil je živ popelje popotnika v Radovljico in Kropo, Škofjo Loko, Idrijo in Piran, tema Veliki možje predstavi pomembne Slovence iz Tržiča, Kranja, Škofje Loke in Pirana, četrta pot po Sloveniji z naslovom: Skrivnostna moč tišine predstavi samostane v Slovenskih Konjicah in Žičah, na Ptuju, v Novem mestu in Ple-teijah, v Kostanjevici na Krki in
Stični ter v Piranu, Ptuj je umeščen tudi v zadnji tematski sklop, ki nosi naslov V vinu je resnica, v njem so še Slovenske Konjice, Novo mesto in Koper. Prospekt bo izdan v petih jezikih: slovenskem, angleškem, francoskem, nemškem in italijanskem. Predstavitev prospekta v slovenščini je predvidena v začetku aprila na sejmu Počitnice v Ljubljani, ko bo tudi novinarska konferenca skupaj s turistično agencijo Kompas. Ta bo v prospektu predstavljene turistične pakete tržila v tujini in domovini.
Članice so prav tako izmenjale povabila na pomembnejše dogodke: Jurjevanje v Slovenskih Konjicah 23. in 24. aprila letos, tradicionalna Venerina pot zadnjo junijsko soboto v Škofji Loki, mednarodni Festival idrijske čipke avgusta v Idriji, 24. septembra pa bo v Portorožu osrednja prireditev ob 100. obletnici organiziranega turizma v Sloveniji. Vabila segajo že v leto 2006: 26.-28. februarja bo na Ptuju že 46. kurentovanje.
POMEMBEN KORAK K REŠITVI PROMETNIH ZAGAT - PODPIS SPORAZUMA O SOFINANCIRANJU DVOPAS-NEGA ODSEKA HC HAJDINA-ORMOŽ
Podpisniki sporazuma: (od leve) Stanislav Debeljak in Jožef Zimšek iz uprave DARS. dr. Štefan Čelan, župan MO Ptuj, in Stanislav Vojsk,
predsednik uprave Elektra Maribor.	.
Foto: Aleš Šprah
Šestnajstega marca je bil slovesen podpis Sporazuma o sofinanciranju dvopasnega odseka hitre ceste Hajdina-Ormož, podod-sek G1-2 (HC) Hajdina (Dražen-ci)-Ptuj. Podpisali so ga župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan, namestnik predsednika uprave DARS, d. d., Jožef Zimšek, član uprave DARS Stanislav Debeljak in predsednik uprave Elektra Maribor, d. d., Stanislav Vojsk. Četrti podpisnik je Telekom Slovenije, katerega predstavnik ni mogel biti prisoten, vendar bo sporazum podpisal in poslal naknadno.
Pri tem pomembnem dogodku so bili prisotni še Miroslav Luci, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, in Branko Marinič, poslanec DZ in član odbora za infrastrukturo, Abdon Peklaj, direktor za tehnično pripravo in izvedbo del, Anton Brodnjak, direktor Projekta 1, SV Slovenija, in seveda strokovni sodelavci Mestne občine Ptuj.
Župan Ptuja se je vsem zahvalil za sodelovanje in dosedanje delo, saj se ta projekt odvija »sanjsko« - do sedaj namreč ni bil prekoračen niti en sam časovni mejnik in zaenkrat je vse v postavljenih časovnih okvirih. Izrazil je prepričanje, da se bo projekt nadaljeval in zaključil na enak način. A. Brodnjak je podal pregled celotnega projekta navezovalne ceste Hajdina-Ptuj, kije oziroma bo potekal v štirih fazah: navezovalna cesta do Puhovega mostu, Puhov most, navezovalna cesta na Zagrebško cesto in do Vidma.
Štirje financerji, DARS, Mestna občina Ptuj, Elektro Maribor in Telekom Slovenije, želijo, da bi bila konec leta 2006 celotna investicija zaključena in objekt uporaben za promet. Sredstva so na voljo, program je potrdila vlada in sedaj čaka le še na sprejem v državnem zboru, kjer pa se ne pričakuje kakšnih posebnih zapletov. Vsi projekti so gotovi, odkupi in parcelacije so narejeni, tudi komasacija, ki je povzročala probleme na lokalni cesti, je bila rešena in tako, kot je ugotovil J. Zimšek, »sedaj stopamo v realnost, ki se bo pričela uresničevati s podpisom tega sporazuma«. M. Luci je opozoril na cestni koridor od Šentilja do Gruškov-ja, ki bo, dokler ne bo rešen v celoti, še zmeraj povzročal zastoje v prometu predvsem v poletnih mesecih. Pridružil se mu je tudi poslanec B. Marinič in dodal, da si bo kot član odbora za infrastrukturo še naprej prizadeval, da se z izgradnja cest v Podravju nadaljuje, saj tako celotno območje pridobiva na pomenu, predvsem pa, kar je morda najbolj pomembno, se na tak način rešujejo prometne zagate. Problem pa se pojavi pri odseku Ptuj-Markovci, saj bi predvidena trasa šla preko območja, ki spada pod Naturo 2000, na kar je Evropa zelo občutljiva in pazi, da se kaj takega ne zgodi. Tako se že iščejo druge možnosti, saj bi sprememba koridorja celotno investicijo bistveno podražila.
Tanja Ostrman Renault
NA DNEVNEM REDU MARČEVSKE REDNE SEJE
Razvojni programi, nove cene, poročila nadzornega odbora
Odkar sledim delu mestnega sveta oziroma sem prisotna na sejah (od maja 1997) toliko programov, razvojnih ali kakih drugačnih, še ni bilo na nobenem dnevnem redu, niti če bi jih dali več skupaj. Na 28. redni seji, ki je potekala po velikonočnih praznikih, 30. marca, se je pred svetniki namreč zvrstilo kar pet zelo obsežnih razvojnih programov iz različnih področij: Regionalni razvojni program funkcionalno zaključene regije Upravne enote Ptuj ter Upravne enote Lenart za obdobje 2002-2006, Regionalni razvojni program statistične regije Podravje v obdobju 2001-2006, Program razvoja komunalnih dejavnosti za obdobje 2005-2010 in Program racionalizacije stroškov poslovanja v družbi Komunalno podjetje Ptuj ter Osnutek lokalnega kulturnega programa Mestne občine Ptuj za obdobje 2005-2007. Marčevska seja je minevala tudi v znamenju obravnave poročil nadzornega odbora, ki je izvedel nadzor investicije 1 A faze I., II. in III. etape
CERO Gajke, nadzor koriščenja namenskih proračunskih sredstev za kulturo in šport v mestnih in primestnih četrtih MO Ptuj ter nadzor poslovanja Lokalne turistične organizacije Ptuj v letu 2003 ter med 1. januarjem in 31. majem lani.
Precej zavzetosti so svetniki potrebovali za obravnave številnih sklepov in soglasij k novim cenam (objavljeni so v priloženem Uradnem vestniku). Nekatera zvišanja, predvsem cen komunalnih storitev, so se napovedovala že nekaj mesecev. Na dnevnem redu so bile nove cene o ravnanju s komunalnimi odpadki družbe Cisto mesto Ptuj, storitev pomoči družini na domu Centra za socialno delo Ptuj, distribucije zemeljskega plina družbe Adri-aplin, cene za najem avto-taksi postajališča in za izpit o poznavanju Ptuja z okolico za voznike avto-taksi prevozov v MO Ptuj ter cene proizvodnje in distribucije vode v MO Ptuj, pogrebnih in pokopaliških dejavnosti ter storitev na ptujski tržnici Komu-
nalnega podjetja Ptuj.	k imenovanju dr. Ota Težaka za
Podali so še soglasji za poveča- direktorja Regijskega višje- in no delovno uspešnost zaposlenih visokošolskega središča v Ptuju, v Lekarnah Ptuj za leto 2005 in	Milena Turk
Pred 28. sejo mestnega sveta
17. marca je bil ob 9. uri kolegij župana z vodji svetniških skupin, ki se vsak mesec sestanejo nekaj dni pred sejo mestnega sveta. Kolegij je tokrat trajal kar dve polni uri, saj je bila razprava okrog predloga dnevnega reda za marčevsko redno sejo mestnega sveta zaradi velikega števila točk zelo razgibana.
Istega dne, enega prvih lepih sončnih pomladnih dni, pa so ob 9.30 mestni viničar in člani Slovenskega reda vitezov vina opravili rez stare trte in ranfola na
ptujskem gradu. Ker je bilo na gradu prav gotovo veliko bolj prijetno kot v Mestni hiši, vam podarjamo fotografijo z gradu, ki jo je posnel Aleš Šprah.
Tanja Ostrman Renault
Sprejet Integralni razvojni program Mestne občine Ptuj
Mestni svet MO Ptuj je na 27. redni seji 28. februarja potrdil predlog Integralnega razvojnega programa Mestne občine Ptuj (IRPMOP), ki je skupaj z več kot 150 strokovnjaki iz gospodarstva, javnega in zasebnega sektorja ter civilne družbe v dobrem letu nastajal pod vodstvom ZRS Bistra Ptuj.
IRPMOP izhaja iz razvojnih prednosti Mestne občine Ptuj in vsebuje finančno ovrednotene programe, ukrepe in projekte za celovit dolgoročni razvoj Mestne občine Ptuj. Dokument je sestavljen iz analitičnega in izvedbenega dela. Prvi del vsebuje oceno stanja in razvojnih možnosti, ugotavlja ključne razvojne probleme in priložnosti, usklajuje razvojno vizijo in razvojne prioritete ter opredeljuje strateške in specifične razvojne cilje in aktivnosti za njihovo realizacijo. Drugi del dokumenta predstavlja izvedbeni del, v katerem so navedeni glavni programi,
ukrepi in projekti za uresničevanje razvojnih prioritet, kazalci za merjenje njihove uspešnosti, finančno organizacijski okvir za njihovo izvedbo ter postopki spremljanja, vrednotenja in dopolnjevanja IRPMOP. Ob predstavitvi delovnega gradiva in osnutka IRPMOP v januarju in februarju so posamezni odbori pri mestnem svetu izpostavili določena področja, ki v IRPMOP niso zadostno obdelana. V samem dokumentu smo na pobudo odborov dodatno poudarili vključevanje civilne družbe, koordinacijo nevladnih organizacij in stanovanjsko politiko. Prav tako
Program /ukrep	Število identifi- ciranih projek- tov	Vrednosti identificiranih projektov (SIT)	Projekti zajeti v NRP MO Ptuj in financiranju iz drugih javnih virov		Projekti, pri katerih MOP ni vključena v financiranje	
			Število	Vrednost (SIT)	Število	Vrednost (SIT)
SKUPAJ SRP I	155	12.331.650.447	40	5.453.589.699	115	6.878.060.748
SKUPAJ SRP 2	54	18.646.134.299	31	17.559.950.010	23	1.086.184.289
SKUPAJ SRP 3	82	2.907.570.782	17	1.406.473.681	65	1.501.097.101
SKUPAJ	291	33.885.355.528	88	24.420.013.390	203	9.465.342.138
smo se na osnovi njihovih pripomb v februaiju še dodatno dogovarjali s posameznimi institucijami in organizacijami in tako dodali 3 projekte s področja tretjega življenjskega obdobja, 4 projekte s področja zaščite in reševanja, civilne zaščite in požarne varnosti, 2 projekta s področja programov aktivnega preživljanja prostega časa in projekt izgradnje nadomestnega vrtca Zvonček na Bregu ter varovanja igrišč in objektov vrtcev.
V sprejetem dokumentu je identificiranih 291 izvedbenih in idejni projekt v skupni vrednosti 33.885.355.528 tolarjev (nekateri idejni projekti še niso finančno ovrednoteni).
Za identificiranje javnih sredstev za izvedbo teh projektov smo pregledali sprejet proračun MO Ptuj za leto 2005, predlog proračuna MO Ptuj za leto 2006 in Načrt razvojnih programov MO Ptuj za obdobje 2003-2007.
Od identificiranih projektov jih namerava ptujska občina financirati 88. Zanje je iz javnih virov namenjenih 14.834.975.325 tolarjev.
IRPMOP, ki je bil sprejet na mestnem svetu, je objavljen tudi na spletni strani MO Ptuj www.ptuj.si.
Simona Kašman, Mestna občina Ptuj, in mag. Dušan Mlacovič, ZRS Bistra Ptuj
Odgovori na vprašanja in pobude svetnikov
Vojašnica za kulturne dejavnosti, ureditev starega pokopališča v mestni park, CaTV,
Grajena
Vprašanja Dejana Levaniča
1.	Kako daleč so prizadevanja, da bi se končno uredili prostori stare vojašnice v namene kulture?
Odgovor: Pripravljen je Dogovor o namenu uporabe prostorov vojašnice na Ptuju, kjer so opredeljeni uporabniki posameznih objektov. Dogovor je posredovan na ustrezni ministrstvi (Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za šolstvo in šport), od katerih v kratkem pričakujemo odgovore.
2.	Ali Mestna občina Ptuj sploh namerava urediti prostore za mlade v prihodnosti? Prostor stare vojašnice je eden izmed možnih. In ali sledi trendom, da bi uredila razna športna igrišča za preživljanje prostega časa izven klubskih dejavnosti, kot npr. odbojka na prostem, košarka, tenis, nogomet, drsališče, pink ponk?
Odgovor: V okviru predlagane zasedbe posameznih objektov v Vojašnici Ptuj so zajeti tudi prostori za potrebe mladih (Mladinska hiša) in možnosti ureditve zunanjih površin za potrebe športnih aktivnosti mladih.
Zdenka Ristič
3.	Staro mestno pokopališče naj bi preuredili v mestni park. V proračunu Mestne občine Ptuj imamo posebno postavko za nagrajevanje različnih diplomskih nalog in kazalo bi razpisati denarno nagrado tudi za najboljšo diplomsko nalogo na temo »Ureditev starega pokopališča v mestni park«. V kolikor načrti že obstajajo, naj se nemudoma začnejo izvajati, ker lahko ima celostna ureditev pokopališča v mestni park kulturno in zgodovinsko vrednost. In kar je najpomembneje, namenskost. Odgovor: Občina Ptuj je že leta 1993 naročila izdelavo projekta Spominski park na starem mestnem pokopališču, ki je razdeljen na tri faze; I. faza - ureditev spominskega obeležja Jožetu Lacku
-	je delno že izvršena, II. faza
-	ureditev spominskega parka za zaslužne Ptujčane in druge osebnosti pomembne za Ptuj in III. faza - splošna ureditev pokopa-
lišča.
Projekt je bil načrtovan tako, da bo do spremembe v spominski park prišlo postopoma. Izvedena je bila parkovna osvetlitev ob poteh in vgradnja robnikov. Zaradi vandalizma in razbijanja svetilk, so bile le-te umaknjene in nadomeščene z zaščitnimi pokrovi. Zato je bilo začasno ustavljeno nadaljevanje del.
Smiselno bi bilo projekte ponovno konceptualno preveriti, tudi zaradi predloga Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki predlaga prestavitev spomenikov in situ. Za urejanje pokopališča predlagajo razpis natečaja, ki naj samo pokopališče vključi v sistem zelenih površin Ptuja. Osnove za izdelavo so zapisane kot programske zasnove v srednjeročnem družbenem planu Občine Ptuj (dokument, objavljen v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, št. 16/94).
Na nivoju pridobivanja idejne rešitve bi eventualno lahko razpisali nagrado za najboljšo diplomsko nalogo, kot predlaga svetnik, vendar bi tako zožili krog potencialnih avtorjev samo na študente. Pri tako pomembnem projektu za mesto Ptuj pa bi bilo po našem mnenju veijetno primerneje iskati najboljšo natečajno rešitev tudi med priznanimi slovenskimi strokovnjaki, pri čemer pa seveda še vedno lahko sodelujejo tudi študenti.
Hkrati poudarjamo, da bo za ureditev spominskega parka potreben interdisciplinarni pristop, saj se na tem območju nahaja več spomenikov kulturnozgodovinskega pomena. Prav tako pa ne smemo zanemariti dejstva, da je pokopališče še vedno »živo« v smislu urejanja grobov. Iz navedenega je razvidno, da gre torej za zelo občutljiv projekt, za izvedbo katerega bo potrebno voditi široko razpravo. Izvedba projekta je vezana tudi na zagotovitev potrebnih proračunskih sredstev, tako za projektno tehnično dokumentacijo kot za samo izvedbo.
Alenka Korpar, Zdenka Ristič in Lidija Radek
Pobuda svetniške skupine Nove Slovenije v zvezi Z ureditvijo statusa in upravljanja CaTV (objavljena je bila v januarski številki Ptujčana pod rubriko Stranke mestnega sveta sporočajo)
Odgovor: Ob pregledu pobude lahko vsakdo, ki vsaj nekaj zadnjih let spremlja dogajanje na področju ureditve kabelskega sistema na Ptuju, ugotovi, da sta člana mestnega sveta v bistvu predlagala nekaj, kar je že opravljeno, in bi sledenje njuni pobudi pomenilo vračanje na izhodišče pred nekaj leti. Ni smiselno, da bi mestni svet razveljavil sprejete sklepe, saj predlagata v bistvu enake odločitve, kot jih je mestni svet že sprejel. Tako je že bil oblikovan upravni odbor, katerega člani so bili iz vseh četrtnih skupnosti, njegova naloga pa je bila priprava predloga bodoče organiziranosti. Nato v pobudi predlagata, da upravni odbor pripravi predloge potrebnih dokumentov za delovanje družbe (sprejem statuta, delovanje skupščine, način volitev in organov). S tem očitno predlagata takšno organiziranost, kot je že sprejeta — delniško družbo, ki ima statut, v katerem je njeno delovanje urejeno. Tako statut delniške družbe KKS Ptuj v 11. členu tudi predvideva, da se stvarni vložek - sistem CaTV Ptuj - razdeli v obliki delnic tudi med občane. Tudi z urejanjem zadnje faze (urejanje lastništva) bi že začeli, če ne bi nekaj posameznikov z vlaganjem raznih pravnih sredstev zoper že sprejete odločitve oviralo dokončne ureditve.
Iz navedenega izhaja, da pobuda svetnikov N.Si ni utemeljena, saj pomeni vračanje v izhodiščni položaj, kar pa bi pomenilo nastanek nepotrebnih materialnih stroškov in dodatnih organizacijskih obveznosti in bi ob tem, da se zadeve že tako urejajo smiselno enako pobudi obeh svetnikov, pomenile le zavlačevanje ureditve delovanja sistema. Tako očitno ne bi sledili temu, kar je tudi razvidno
obvestilna tabla naselja
iz pobude obeh svetnikov - to pa je čimprejšnja reorganizacija ter zakonito in transparentno delovanje kabelskega sistema na Ptuju.
Dr. Štefan Čelan, župan Mestne občine Ptuj
♦ ♦♦
Pobuda Milana Petka
Obvestilno tablo z oznako naselja Grajena ob glavni cesti Ptuj-Vurberg-Maribor, ki stoji za nogometnim igriščem, je potrebno prestaviti tja, kjer se naselje Grajena dejansko začne. Tako postavljena tabla povzroča določene težave; tako obiskovalcem, ki zaidejo, ali pa na primer vozniku reševalnega vozila, ki pred kratkim ni našel hiše, kamor je bilo reševalno vozilo poklicano.
Odgovor: Pobudo smo posredovali na Ministrstvo za promet, Direkcijo RS za ceste. Sektor za upravljanje, vzdrževanje in varstvo cest, v Ljubljano, ki odgovarja :
»Sporočamo vam, da pri izdelavi navedenega predloga niste upoštevali določila 44. tč. 14. člena veljavnega Zakona o javnih cestah in določila 6. točke 104. Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah, ki določata, da se prometni znak 111-14 (ime naselja) postavlja na začetku naselja, kjer se začne pozidano območje. Glede na to, da se na delu ceste iz vašega predloga nahaja cca. 800 m dolg nepozidan odsek ceste, vam sporočamo, da vašemu predlogu ne moremo ugoditi.
Menimo, da je ob upoštevanju postavljene prometne signalizacije na obravnavanem odseku ceste R3-710 zagotovljeno varno in tekoče odvijanje prometa.«
Ljiljana Herga, podsekretarka, vodja sektorja za upravljanje, vzdrževanje in varstvo cest«
STRANKE MESTNEGA SVETA
SPOROČAJO
*LDS
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
Ptuj je in vedno bo pomembno regijsko središče v Sloveniji, je izjava Antona Ropa
Pred kratkim je bila na Ptuju sklicana regijska koordinacija lokalnih odborov LDS iz Spodnjega Podravja. Seje se je udeležil predsednik mag. Anton Rop. ki je pozdravil takšna srečanja in predstavil trenutni politični položaj, kot ga vidi naša stranka s sedanje pozicije v DZ RS. Razpravljali so o delovanju stranke, vlade v senci in o njenem spremljanju delovanja vladajoče koalicije. Predsednik je poudaril, da Ptuj leži na strateški poziciji, kar se tiče infrastrukturnih povezav, in bi bila velika napaka, če sedanja vladajoča koalicija ne bo nadaljevala s programom za Ptuj in njegovo regijo, ki ga je zastavila LDS-ova vlada. Pri tem programu bo predsednik Rop in stranka še posebej nadzorovala sedanjo vladajočo koalicijo. Dotaknili smo se ustanavljanja regijskih odborov, pri čemer smo menili, daje potrebno ustanoviti 14 regij, kar je že zapisano v Zakonu o vzpodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki gaje LDS-ova vlada posredovala v sprejem v DZ RS.
Vasja Strelec, za Mestni odbor LDS Ptuj
SDS
16. obletnica SDS-a
Članice in člani Slovenske demokratske stranke smo se 19. februarja udeležili 16. obletnice SDS v Novem mestu, kije bila še posebej slovesena. Pred 16 leti se je namreč orala ledina in ves trud tisočev članic in članov v teh letih je bil kronan z zmago na državnozborskih volitvah. Slovenski demokratski stranki je zmaga prinesla obvezo in odgovornost do vseh državljank in državljanov za večjo blaginjo Slovenije, ki se ju SDS, po besedah predsednika Janeza Janše, zelo dobro zaveda.
Mestni odbor SDS in SDM Ptuj
i	Slovenska ljudska
„3 LiJb stranka Mestni odbor
Slovenska ljudska stranka Ptiii
Naj bo 27. april - dan boja proti okupatorju - praznik, posvečen misli, da je življenje v miru ena izmed največjih človeških vrednot ter istočasno tudi zahvala vsem ljudem, ki omogočajo, da se zgodovina ne more nikoli ponoviti.
Prav tako želimo vsem občanom in občankam prijetno praznovanje 1. maja - praznika dela.
Mestni odbor SLS PTUJ
È2ZLSD Nova poslanstva, novi
Stranka za prihodnost projekti
Ženski forum ZLSD Ptuj je 10. marca izvolil novo predsednico. Štiriletni mandat je prevzela Klavdija Markež.
S članicami se bo posvetila vprašanjema nasilja nad ženskami ter diskriminaciji na delu zaradi nosečnosti in materinstva. Največji projekt bo pomoč organizacijam, kot sta Sonček in Ozara. Vsaka dva meseca bodo organizirale stojnico in prodajale izdelke, katerih izkupiček bo šel v sklade za pomoč prizadetim otrokom.
MF ZLSD Ptuj in Forum mladih SDP iz Varaždina organizirata ob dnevu Zemlje čistilno akcijo obrežja reke Drave.
Na nacionalni ravni je Mladi forum ZLSD začel deliti brošure in tako opozarjati na projekt SPREJEMAM DRUGAČNOST, s katerim želijo opozoriti na enake pravice za vse.
Mirjana Nenad
strankjmladihslovenije
S/¥S
www.yns.si
Ptuj je obiskal predsednik Stranke mladih Slovenije Darko Krajnc
Takoj po pustu je Ptuj in Mestni odbor SMS Ptuj obiskal predsednik Stranke mladih Slovenije Darko Krajnc. Pogovori so se nanašali na aktualne politične dogodke v Sloveniji. Ptujčani smo predstavili svoje poglede in razmišljanja, predsednik pa je obljubil, da bo vse predstavljeno in dogovorjeno stranka zagovarjala in izvajala potom političnih možnosti, ki jih ima, ne glede na to da ni v parlamentu, na razpolago veliko.
Mestni odbor SMS Ptuj
ptuj@sms.si
N Si
Nova Slovenija
Krićanska ljudska stranka
Mlada Slovenija, podmladek Nove Slovenije, 15. aprila prireja pogovor ženske v politiki v Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju. Gostje večera bodo poslanka v DZ Mojca Kuncler Dolinar, generalna sekretarka v poslanski skupni N.Si Petra Tomanič, glavna tajnica N.Si Maruša Novak in tiskovna predstavnica na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Polajnar. Večer bomo izkoristili za pogovor in zastavljanje vprašanj o njihovih nalogah v politiki.
Vsem občankam in občanom Ptuja pa v velikonočnem času, času vstajenja in darila življenja, želi Nova Slovenija in njen podmladek, da bodo luč drug drugemu v želji po dobrem in zadovoljnem medsebojnem sodelovanju.
Mestni odbor N.Si in RO MSi Ptuj-Ormož
Mlada<^7
Slovenija
Pregled dela PGD Ptuj v letu 2004
Prostovoljno gasilsko društvo kot osrednja gasilska enota izvaja gašenje, reševanje v prometnih nesrečah in nesrečah z nevarnimi snovmi ter druge oblike pomoči, ko je poklicana na pomoč. Tudi v letu 2004 je bilo v delovanje društva vloženega veliko dela, energije in časa. Pomembnejše aktivnosti so realizirali v celoti, vendar v okviru, ki ga je dopuščalo finančno stanje.
Poveljnik PGD Igor Fekonja je prejel priznanje, ki mu ga je na občnem zboru podelil predsednik PGD Ptuj Martin Vrbančič.
OPREMA, ORODJE IN TEHNIKA
V letu 2004 je društvo v osnovna sredstva investiralo 12.87-
7.000,00 tolarjev - v opremo, orodje in tehniko. Med pomembnejše nabave štejemo: nabavo več avtoprikolic za prevoz specialne opreme, tehnike in gasilnih sredstev, hidravlično orodje za novo generacijo cestnih vozil, zaščitno opremo za ukrepanje z nevarnimi snovmi, opremo za zaščito dihal, vodno zaveso ter opremo za tesnjenje. Posebnost v nabavi je prikolica za primer nesreče, če bi prišlo do poškodovanja večjega števila ljudi. Ko bo prikolica ustrezno nadgrajena in v popolnosti opremljena, bomo lahko s pomočjo reševalcev oskrbeli večje število ljudi na terenu, saj bo med njeno opremo dovolj sanitetnega materiala. Načrtovan pa je tudi šotor kot mobilna bolnica.
Z nabavo naštetega postaja GE Ptuj učinkovitejša in mobilnejša, saj smo od konca preteklega leta sposobni v relativno kratkem času na mesto požara pripeljati večje količine gasilnih sredstev. Po potrebi in ob pravih informacijah lahko naša enota že s prvim vozilom na požarišče pripelje penila za izdelavo 600 m3 srednje težke pene, kar je dovolj za pogasitev večine požarov na širšem področju, vsekakor pa dovolj za nemoteno gašenje s peno do zagotovitve še večjih količin penila.
Društvo je imelo 27.410.851,76 tolarjev stroškov, kjer niso zajeta sredstva, ki jih namenja MO Ptuj; v obliki pokrivanja stroškov električne energije, ogrevanja, zavarovanja gasilske tehnike, zavarovanja gasilcev za primer enkratnega izplačila odškodnine v primeru nesreče, delnega vzdrževanja tehnike in opreme ter nakupa prostorov v gasilskem domu. Za zagotavljanje teh sredstev se pristojnim na
MO Ptuj na tem mestu iskreno zahvaljujemo.
Društvo se je v letu 2004 financiralo s prihodki iz lastne vzporedne dejavnosti, prihodki iz proračuna R Slovenije preko Uprave R Slovenije za zaščito in reševanje, prihodki iz proračuna MO Ptuj, donacijami in drugimi prihodki.
INTERVENCIJE
Gasilska enota Ptuj je v letu 2004 intervenirala 128-krat. Vsak alarm za našo enoto je bil sprožen preko ReC0112 Ptuj. Med naštetimi dogodki smo v 31 primerih odhiteli na kraj prometne nesreče, 27-krat pa smo intervenirali v nesrečah z nevarno snovjo. Gasili smo v 40 primerih. Iz vode in na njej smo reševali 6-krat. Ostale intervencije pa spadajo po klasifikaciji med izvajanje druge tehnične pomoči. Skupaj je bilo na intervencijah 1228 gasilcev in porabljenih 1675 ur. Uporabljali smo 7 gasilskih vozil, ki so opremljena z ustrezno opremo in orodjem, ter pet vozil priklopnikov. Samo na intervencijah smo prevozili 4.198 kilometrov.
Ob koncu preteklega leta smo ocenili in sešteli vse ure, ki smo jih opravili prostovoljno in prišli do števila 5250 ur. Ta številka bi bila podvojena, če bi uram prišteli še delo v servisih, čas opravljenih gasilskih straž in čas, ko smo pomagali občanom pri podiranju dreves, črpanju vode, čiščenju studencev in drugih oblikah pomoči, ko so nas zanjo zaprosili. Z vsem skupaj smo si zbirali finančna sredstva, da smo lahko prostovoljno delali.
ORGANIZIRANOST
Društvo sta vodila: upravni odbor na personalnem področju in poveljstvo na operativnem področju. V pomoč pri delu obeh organov so bile izvoljene komisije in posamezniki. Oba organa sta imela po tri seje. Vod-
stvo je članom poročalo o delovanju društva na treh članskih sestankih, kjer so vodilni dobivali dodatne ideje in predloge za delo. Pripombe smo analizirali, izsledke teh analiz pa poskušali implementirati v praksi. Članstvo smo dodatno informirali na krajših sestankih po rednih gasilskih vajah ob sredah in preko oglasnih desk, ki smo jih postavili v ta namen. Delo društva je budno spremljal nadzorni odbor z obdobnimi pregledi poslovanja in udeleževanjem na sejah upravnega odbora.
MEDNARODNI STANDARD ISO 9001 IN ISO 45004
Da lahko društvo uspešno deluje, mora imeti na eni strani ustrezno organiziranost, na drugi pa dovolj finančnih sredstev za pokrivanje nastalih stroškov delovanja. Na področju organizacije smo se zavezali, da bomo naše delovanje organizirali po zahtevah mednarodnega standarda ISO 9001 in ISO 45004. V ta namen smo izdelali poslovnik kakovosti in druge potrebne interne akte ter povabili pooblaščeno podjetje za presojo organizacijskih sistemov BVQI iz Ljubljane, da je izvedla pred-presojo sistema našega društva.
Izvedena predpresoja je pokazala, da je potrebno obstoječi sistem v majhnem deležu dopolniti in da imamo vse pogoje, da pridobimo certifikat ISO 9001 in akreditacijo ISO 45004. Novost v društvu je pridobitev koncesije in naziva pooblaščenega organa za pregled in preskušanje opreme pod tlakom. Koncesijo nam je dodelilo Ministrstvo za gospodarstvo. V izpolnjevanje vseh pogojev za pridobitev omenjene koncesije je bilo vloženo 14-mesečno delo dveh članov društva. Omeniti pa velja tudi, da je v R Sloveniji pridobilo enako koncesijo 18 podjetjih oz. ustanov in da je naše društvo edino znotraj gasilske organizacije, ki lahko izvaja tlačne preizkuse.
Stare, vendar obnovljene črpalke, razstavljene na občnem zboru PGD Ptuj .
(nadaljevanje v prihodnji Številki)
Martin Vrbančič Foto: Fotoarhiv PGD Ptuj
Možnost priklopa na kabelski internet preko nove širokopasovne platforme
KKS Ptuj, d. d., in Teleing, d. o. o., z marcem ponujata priključitev na internet preko kabelskega sistema KKS Ptuj s tehnološko posodobljeno infrastrukturo
Z marcem smo v družbi KKS Ptuj, d. d., v sodelovanju s ponudnikom dostopa do interneta - podjetjem Teleing, d. o. o., dokončali projekt vzpostavitve sodobne optične platforme, preko katere ponujamo naročnikom KKS Ptuj dostop do interneta preko kabelskega sistema. V okviru projekta smo vzpostavili tri optična vozlišča (OV1 Ptuj - Center; OV2 Ptuj
-	Breg; OV3 Ptuj - Rogoznica) ter s tem omogočili kakovostno in zanesljivo storitev dostopa do svetovnega spleta. Žal je v tem trenutku možno priključevati samo naročnike v približno tretjini kabelskega sistema, kjer so bile v preteklosti že izvedene posodobitve. Te so omogočile dvosmerno komunikacijo med naročnikom in glavno postajo, ki je pogoj za priključitev na internet.
Razlogov za odločitev za priklop na kabelski internet je več:
-	priključitev je brezplačna (brez plačila priključnine), pri čemer se v brezplačno uporabo dodeli kabelski modem;
-	do interneta in elektronske pošte se lahko dostopa 24 ur na dan brez omejitve v količi-
ni prenosa podatkov;
-	mesečni znesek uporabe interneta je stalen in vnaprej znan, ne glede na to, koliko časa se uporablja povezava;
-	telefonski priključek se lahko nemoteno uporablja za telefoniranje;
-	tudi če je pri enem kabelskem naročniku več računalnikov, so lahko preko enega modema vsi istočasno priključeni na internet;
-	sprejem TV-kanalov je nemoten. Modem je priklopljen na kabelski priključek, računalnik pa na modem priključimo preko standardne omrežne kartice.
Naročniki KKS Ptuj lahko izbirajo med tremi paketi (A, B in C), ki so različni glede na hitrosti prenosa, mesečne naročnine pa se gibljejo med 4.499 in 8.099 tolarji. V pripravi so še dodatni paketi. Vse informacije o možnostih priključitve na kabelski internet so na voljo na spletnih straneh www.kks-ptuj.si oziroma na tel. 02 / 5848 615 (informacijska služba podjetja Teleing, d. o. o.).
Matjaž Gerì, KKS Ptuj, d. d.
Priprava novih prostorskih aktov
Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popravek, 58/03 - ZZK-1) zahteva pripravo novih prostorskih aktov. Zato Mestna občina Ptuj pristopa k pripravi strategije prostorskega razvoja občine in prostorskega reda občine.
Skladno z določili 67. člena Zakona o urejanju prostora lahko vsakdo da pobudo za pripravo strategije prostorskega razvoja občine oziroma prostorskega reda občine. Pobude morajo biti obrazložene in dokumentirane. Obrazci za podajo pobud so na voljo v sprejemni pisarni občinske uprave. Vabimo vas, da si v času do 15. aprila 2005 na Skupni občinski upravi. Mestni trg 1, Ptuj, soba št. 38 (2. nadstropje) ogledate veljavne prostorske akte in podate pobude za pripravo strategije prostorskega razvoja občine in prostorskega reda občine. Ogledi so možni v času uradnih ur, to je v ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure ter še v sredo popoldan med 14. in 16. uro.
Dr. Štefan Čelan, župan Mestne občine Ptuj
Iztrebki domačih živali na javnih površinah
Spoštovani ljubitelji domačih živali, poskrbite, da vaši ljubljenčki svojih iztrebkov ne bodo puščali na javnih površinah ali drugih mestih. Tako je predpisano v občinskem odloku o opravljanju velike potrebe domačih živali na javnih površinah. Nekateri lastniki domačih živali pa si odloka do danes niso utegnili prebrati. Ali pa so z določilom seznanjeni, a ga ne spoštujejo. Mislijo, da obveznosti veljajo zgolj za »druge« in zase obdržijo le pravice.
Te vrstice so napisane z namenom opozoriti lastnike živahnih pasjih in mačjih kosmatincev obenem še na njihovo odgovornost do živali.
Občani kličejo inšpekcijske in nadzorne službe Skupne občinske uprave in se zgražajo nad pasjimi »drekci«. Jezijo se na domače živali, ki niso nič krive, da jih lastniki puščajo same tekati po ulicah, jih vodijo na sprehod in puščajo za seboj sledi po parku, na pločniku, ob hiši, na vrtu, na zelenici, ob cvetočem grmu in rožah, na cesti, pred vhodi vrat, ob zidovih in na vogalih hiš, v peskovniku, na igrišču in še kje drugje in s svojimi iztrebki ogrožajo zdravje in čistočo okolja, pa tudi varstvo občanov in premoženja.
Živahni kosmatinci, vsak s svojim priljubljenim imenom, tekajo in se sprehajajo, včasih sami, včasih z lastnikom ali ob njem po ptujskih ulicah in pločnikih. Za živali je treba povsod poskrbeti. Ne samo doma v stanovanju, temveč tudi na javnih površinah, kjer hodijo občani in turisti. Lastnik pa bi moral živalski iztrebek pobrati z rokavico, dati v vrečko in ga odložiti v posodo za biološke odpadke.
Inšpekcijske in nadzorne službe opravljajo nadzor nad Odlokom o javnem redu v Mestni občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/2001). V Ptujčanu je bil v lanskem letu objavljen članek s podobno vsebino, a si ga nekateri lastniki domačih živali niso dovolj skrbno prebrali. Naši predpisi s pravno podlago, ki jo nadzoruje inšpektor, bodo koristili šele takrat, ko se bodo lastniki psov zavedali, da si želimo hoditi in se sprehajati po čistem mestu in parku (čeprav je povsod
videti seveda še več človeških komunalnih odpadkov kot pasjih iztrebkov).
Več lastnikov je že bilo s strani komunalne inšpekcije na osnovi prijave in uradne dolžnosti pisno in ustno opozoijenih na določila predpisa, žal pa se stanje celostno gledano nič ne izboljša. Nekateri posamezniki še kljub vsemu dopuščajo, da njihove živali po svoje tekajo po ptujskih ulicah in parkih. Resnično bi največ k redu in čistoči pripomogli lastniki sami in mogoče namig, da bi o tej problematiki razmišljali na sprehodih poleg svojih kosmatincev.
S strani občanov je bila dana pobuda, da bi se za iival-ske iztrebke namestile ustrezne posode, a menimo, da je bolje, da vsak lastnik (z lopatico, rokavico in vrečko) sam pospravi iztrebke za psom. Glede na vandalizem, ki je na Ptuju, obstaja bojazen, da bi se navedeni pripomočki kaj hitro znašli na nepravem mestu.
KAJ DOLOČA PREDPIS
Zaradi varstva občanov in premoženja je prepovedano puščati na javnih površinah ali na javnih prostorih, kjer se odvija kakršen koli promet, živali brez nadzorstva ali puščati domače živali, da povzročajo škodo na tujih njivah, vrtovih ali drugih površinah. Prepovedano je tudi voditi pse in druge domače živali na zelenice in dvorišča otroških vrtcev in šol ter druga otroška igrišča. Z namenom varovanja zdravja in čistoče je tudi prepovedano puščati iztrebke domačih živali na javnih površinah ah drugih mestih. Za lastnike domačih živali, katerih ljubljenčki bodo puščali iztrebke tam, kjer je prepovedano, je predpisana denarna kazen z globo 60 oziroma 10 tisočakov. Možno pa je izreči tudi ustno opozorilo za prekršek in opomin.
Mesto Ptuj pa bo zares čisto šele takrat, ko bomo Ptujčani sami tako hoteli. To pomeni, da moramo postati odgovorni za svoja dejanja in dejanja tistih, za katere odgovarjamo; mednje pa vsekakor sodijo tudi domače živali.
Majda Murko, komunalna inšpektorica Skupne občinske uprave
Center za ravnanje z odpadki v Gajkah dobiva novo podobo
Pogovor z Alenko Korpar, vodjo investicije CERO Gajke in namestnico predstojnika Skupne občinske uprave na Ptuju, o gradnji centra in prvi kompostarni zaprtega tipa v Sloveniji
Sprašuje: Tanja Ostrman Renault, foto: Aleš Šprah
Gradnja 1 A-faze v Centru za ravnanje z odpadki v Gajkah, ki je omogočila preselitev dejavnosti na novo lokacijo, je uspešno zaključena. Lansko jesen se je pričela gradnja 1 B-faze, Februarja letos pa je bila sklenjena pogodba z izbranim izvajalcem še za izgradnjo sortirnice, dveh hektarjev odlagalnih polj ter zapiranje že zapolnjenih odlagalnih površin, ki vključuje tudi izgradnjo plinske postaje z baklo.
Kompostarna, biofilter.
Govorimo o kompostarni zaprtega tipa. Ali to pomeni, da se ves proces odvija nekje »znotraj«?
Tako je, celotni proces kompostiranja se ne dogaja več na prostem, temveč v halah. To pomeni, da je odpadek, ki pride v center, raztovorjen v hali, se polni v posebne kontejnerje, v katerih poteka aktivni proces predelave, nato pa še v drugi hali dokončno dozori. Edina izjema so lesni sekanci oziroma lesna biomasa, ki se še naprej melje na prostem ter se nato kot strukturni material dodaja biološkim odpadkom, s katerimi tvori tako imenovano kompostno mešanico.
Objekti kompostarne zaprtega tipa v Gajkah.
Kaj se v bistvu sploh dogaja Z biološkimi odpadki v kontejnerjih?
Vse se začne v hali za pripravo komposta oziroma kompostne mešanice. Material se tam homogenizira, se naloži v kontejnerje, ki se nato odpeljejo na ploščad in tam priklopijo na različne cevi, kot so cev za dovajanje vode in zraka, saj moramo skrbeti tako za prezračevanje kot za primemo vlago v kompostni mešanici. Odpadne vode so preko drugih cevi speljane v kanalizacijo za izcedne vode in nato na čistilno napravo. Plini, ki
nastajajo pri zorenju komposta, se preko biofiltrov prečistijo in brez vonjav spuščajo v zrak. Ves proces je računalniško voden, kar pomeni, da vsebujejo kontejnerji merilne naprave za kontrolo celotnega procesa. Tako je zagotovljeno avtomatizirano krmljenje procesa in ni odvisno od človeka. Se pravi, da je v kontejnerju zmeraj tista stopnja vlage in kisika, ki sta potrebni za optimalen in nemoten potek procesa. Neprestano vzdrževanje procesa v optimalnih pogojih je aktivno fazo zorenja, ki je prej potekala nekako štiri mesece, skrajšalo na dva do tri tedne. S tem pa smo prav tako dosegli, da lahko sedaj na manjšem prostom predelamo bistveno večje količine bioloških odpadkov kot prej.
Po treh tednih se kontejnerji nato ponovno odpeljejo v halo, tako imenovano halo za naknadno zorenje, kjer kompost dodatno zori še mesec ali dva. V tem procesu pride do dokončne mineralizacije komposta, ki pa več ne poteka v kontej-neijih, ampak v betonskih zasip-nicah. Tudi ta hala ima sistem za odvajanje odpadnih voda preko čistilne naprave in prezračevanje preko biofiltrov. Prednost te tehnologije pred ostalimi je prav v tem, da se okoliški zrak srka skozi kompostno mešanico in tako tudi v hali sami ni neprijetnega vonja, medtem ko drugi sistemi uporabljajo pihanje zraka v mešanico, ki se nato širi po vsem prostom.
Se pravi, da je po največ treh mesecih kompost zrel. Kaj se zgodi potem?
Ko je kompost zrel, se preseje in tako loči v različne frakcije. Imamo dve kvaliteti komposta, in sicer kompost iz zelene biomase, ki je zelo kvaliteten in primeren za vrtnarje in cvetličarje. Ta kompost se napolni v vrečke in prodaja na trgu. Slabšo kvaliteto komposta pa pridobimo iz mehansko izločenih bioloških odpadkov iz mešanih odpadkov. Ta kompost ni primeren za trg, lahko pa se uporabi kot dodatek na prekrivki odlagalnih polj. Kakšne pa so kapacitete glede na skrajšani postopek pridobivanja komposta?
Celotna kapaciteta kompostarne bo 12000 ton na leto vhodnega materiala oziroma 6000 ton na leto končnega produkta, a šele med leti 2008 in 2010. Trenutno bomo zagotovili četrtino celotne kapacitete aktivne faze in polovico naknadne faze zorenja. V naslednjih letih bo tako potrebno zgraditi še del hale za naknadno zorenje za nadaljnjih 6000 ton materiala in kupiti 3 module za aktivno zorenje.
In koliko nas bo stala kompostarna, ki se trenutno gradi?
V osnovni pogodbi, ki zajema izgradnjo kompostarne - kar pomeni vse hale in nakup enega modula za aktivno zorenje, ki šteje osem kontejnerjev - znaša vrednost del 640 milijonov tolarjev. Država oziroma Ministrstvo za okolje in prostor je tukaj prispevalo 255 milijonov, Agencija RS za regionalni razvoj 42,6 milijonov, še nadaljnjih 77 mili-
jonov pa smo dobili iz naslova takse za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov. Naj povem, da bi teh 77 milijonov morali mi odvesti državi, če ne bi imeli investicije.
Torej, če povzamemo: od skupne vrednosti 640 milijonov je bilo pridobljenih 374,6 milijona iz drugih virov sredstev, preostalih 265,4 milijona pa prihaja iz ...?
... iz cene za ravnanje z odpadki. S temi sredstvi smo zgradili še halo za razstavljanje in skladiščenje kosovnih odpadkov ter manjši objekt za skladiščenje delovnih strojev, v katerem smo predvideli servisni jašek za manjša vzdrževalna dela. Tudi to bo znižalo strošek vzdrževanja, ki se seveda odraža med drugim tudi v ceni za ravnanje z odpadki. Predvidevamo, da bi nekako v sredini junija kompostarna pričela poskusno obratovati.
Tukaj bi želela omeniti še dodatno skrb za okolje. Namreč, poskrbeli bomo za pralno ploščad, kjer si bodo tovornjaki, ki so v stiku z odpadki, razkužili kolesa. Za lepši izgled in tudi bolj kvaliteten zrak smo ob zahodni meji, v smeri proti Brstju, vzpostavili zeleni pas in ga zasadili s smrekami, ki bodo že čez tri oziroma pet let strnile svoje krošnje, saj so dokaj gosto zasajene. S tem pa zasajevanje še ni zaključeno in se bo nadaljevalo ob izgradnji odlagalnih polj proti južni meji centra, v smeri Spuhlje.
Spodbujanje zaposlovanja mladih na trgu dela
Dvodnevna mednarodna delavnica v Mestni hiši
Predstavniki javnih zavodov držav nastalih iz nekdanjih jugoslovanskih republik ter Albanije so skupaj s predstavniki Evropske komisije - Generalne direkcije za zaposlovanje in socialne zadeve ter Mednarodne organizacije za delo (ILO) opredelili stališča in ugotovitve glede vprašanj "Kaj se dogaja z mladimi v teh državah", o "Modelih za reševanje problemov" in o "Možnostih pridobitve mednarodnih sredstev za delo z mladimi".
Iz sprejema za udeležence in organizatorje mednarodnih delavnic pri županu, slavnostna dvorana v Mestni hiši, 22. februarja.
Delavnico je v februarju organiziral Zavod RS za zaposlovanje. Predstavnik mednarodne organizacije dela (ILO) Franz Gundecker je poudaril, daje » ključni dejavnik, ki povzroča visoko stopnjo brezposelnosti mladih, premalo učinkovita povezava med izobraževalnimi sistemi in potrebami na trgu dela. To pa je težko doseči, saj največjo težavo povzroča vzpostavitev funkcionalnega poklicno-izobraževalne-ga sistema. «
Ob tej ugotovitvi lahko dodamo, da je problem tudi na strani delodajalcev, ki vse prepogosto iščejo kadre z večletnimi izkušnjami, ki si jih mladi seveda niso mogli pridobiti, saj jih redno ni nihče zaposlil, ker nimajo izkušenj. Iz tega začaranega kroga ni videti izhoda. Gundecker ob tem provokativno ugotavlja, da so mladi na trgu dela vsiljivci, saj se ob dejstvu, da večino odločitev o družbi, zlasti političnih, paradoksalno tudi tistih, ki zadevajo mlade, sprejemajo starejši. Mladi se morajo za svoje pravice in za delo toliko bolj boriti. Ob starajočem se prebivalstvu (delež mladih in aktivnih prebivalcev je ob izboljšani zdravstveni oskrbi in višji kakovosti življenja ter posledično višji življenjski dobi, ki jo v povprečju dočakajo sodo-
bni Evropejci, vedno manjši in znaša 25 %) je odstotek brezposelnih starih med 15 in 24 let visok, saj znaša kar 47 %.
“Naloga ILO pri povezovanju izobraževalnega sistema in trga dela je predvsem vzpostavljanje partnerskih odnosov, Se zlasti na lokalnih nivojih, iskanje povezav med interesi mladih in interesi delodajalcev ob hkratnem upoštevanju evropskih standardov," je pojasnil Gundecker. Glede iskanja zaposlitev mladih v tujih državah pa meni, da gre lahko tako za pozitiven kot negativen trend; pozitiven takrat, ko se mladi odločijo za zaposlitev v tujini zaradi želje po širjenju znanja in izkušenj, negativen pa takrat, ko jih v to prisiljujejo ekonomski razlogi oziroma pomanjkanje dela na domačem trgu.
Direktor Zavoda za zaposlovanje Slovenije Jože Glazer je povedal; “Mladi imajo veliko znanja, res pa nimajo toliko izkušenj. Kljub temu menim, da so najbolj perspektivna skupina na trgu dela, saj imajo številne druge prednosti, ki so poleg znanja predvsem fleksibilnost, inovativnost, pa tudi motivacija. Zato sem prepričan, da bodo našli pot do zaposlitve ". Strinjal se je tudi z Gundackerjevo trditvijo, da mladi ne morejo spre-
jemati odločitev, ki uravnavajo družbene sisteme in da so prepuščeni sami sebi, zaradi česar so na enotah zavodov za zaposlovanje deležni posebne obravnave in pozornosti.
Glede podaljševanja delovne dobe je Glazer dejal, da to po njegovem prepričanju ne more vplivati na možnosti za zaposlovanje mladih, saj je za Slovenijo značilno negativno demografsko gibanje, ki se odraža tudi v upadanju števila aktivnega prebivalstva. Povpraševanje delodajalcev naj bi že bilo večje od ponudbe iskalcev zaposlitve, pri čemer pa se med ponudbo in povpraševanjem pojavlja razkorak v izobrazbeni strukturi.
V zvezi s problematiko mladih na trgu dela je predstavila pomemben vidik tudi prof. dr. Mirjana Nastran - Ule z Univerze v Ljubljani, s Fakultete za družbene vede, ki je v predavanju »Kakovost življenja mladostnikov« predstavila pomembne spremembe v družbi informatike in njihovo odražanje med mladimi. Predvsem so to, v primerjavi z generacijo staršev, daljše obdobje izobraževanja in s tem tudi podaljšano mladostništvo oz. socializacija. Mladi kasneje v življenju postanejo ekonomsko neodvisni, kar jih dodatno veže na dom in sorodstvo. Prehod iz industrijske družbe ali pa ponekod celo iz kmečke družbe v družbo informatike se odraža v vse hitrejšem ritmu življenja, potrošništvu in s tem dodatnim pritiskom, ki je ob povečani proizvodnji znanja in informacij breme, ki ga generacije pred današnjimi niso poznale. Dodatno velja omeniti, da si mladi ob nespodbudni družinski in neustrezni štipendijski politiki ter ob nedosegljivih cenah stanovanj težko zagotovijo samostojnost in se s tem tudi posledično pozneje odločajo za ustvarjanje družine in otroke, kar prispeva k že omenjenemu staranju populacije.
Ob predstavitvi specifik in problematik ter izkušenj posameznih držav je potekalo delo tudi po skupinah, kjer so se pogovarjali o problematiki mladih brez izobrazbe in reševanju tovrstnih
primerov (doizobraževanje, tečaji, možnosti pomoči zavoda, obstoječi programi, deficitarni poklici), o mladih s končano izobrazbo na trgu dela (ustrezna, neustrezna), obravnavi takšnih pri iskanju zaposlitev in možnostih prestrukturiranja - o programih 3 + 2, večernih programih oz. izobraževanjih ob delu ter o zaposlitveni mobilnosti mladih. Ob izboljšanju komunikacijskih in prometnih poti so se povečale tudi možnosti zaposlovanja izven matičnega kraja ter dela na domu oz. zaposlovanja na daljavo.
V nekdanjih prostorih knjižnice na Krempljevi ulici so lepo urejeni in sodobno opremljeni prostori na voljo uporabnikom - iskalcem zaposlitve.
Demografski in družbeni trendi torej kažejo, da bo mladih vse manj, hkrati pa si bodo zelo pozno zagotovili lastno finančno in siceršnjo neodvisnost. Zato bodo kot najbolj aktivni del prebivalstva vedno težje zagotavljali blaginjo za celo družbo. Ob tem verjetno ni potrebno posebej poudaijati, da bodo ti trendi odločilno prispevali k vse večji izključenosti in marginalizaciji mladine.
(nadaljevanje v prihodnji številki)
Besedilo in foto: Boris Voglar
Posodobljen ORL oddelek v ptujski bolnišnici
Intervju z Lojzetom Arkom, direktorjem Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča
Sprašuje: Boris Voglar, foto: Boris Voglar
Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča je bogatejša za dva nova aparata, ki sta ju za otorinolaringološki specialistični oddelek donirali podjetje, ki izdeluje slušne aparate, Otolinea, d. o. o., iz Ljubljane, in farmacevtsko podjetje Farmadent, d. o. o., iz Maribora, v skupni vrednosti 6,5 milijona tolarjev.
Pregled v specialistični otorinolaringološki ambulanti pri dr. Stojičeviču je z novimi aparaturami prijetnejši.
Ob tej priložnosti je 24. februarja potekala v ambulanti kratka slovesnost z vpisom v zlato knjigo. V zvezi z omenjeno problematiko nam je Lojze Arko, direktor bolnišnice, povedal: »V lanskem letu smo uspeli zbrati preko 115 milijonov tolarjev donacijskih sredstev. S tem prihranimo za vzdrževanje objekta prepotrebne finance, ki jih je za ta namen iz proračuna vedno premalo. Bolnišnica je ena izmed najstarejših v Sloveniji, lansko leto smo praznovali 130-letnico. Letošnje leto se trudimo, da bi z zbiranjem donacijskih sredstev nadaljevali. V januarju smo podpisali pogodbo s Talumom v višini 12 milijonov tolarjev donacijskih sredstev, predvsem za sofinanciranje medicinske opreme. Za ORL oddelek smo dobili kabino in avdiometer za merjenje sluha. V to ambulanto smo tudi sami vložili približno 3 milijone tolarjev. Pripravljamo se že za novo donacijo, in sicer za oddelek dialize, kjer nam bo podjetje Mediš iz Ljubljane doniralo dva dializna aparata.«
Vemo, da je zdravje pomembna ekspresivna vrednota, h kateri za razliko od instrumentalnih,
ki nam omogočajo doseganje drugih ciljev, stremimo zaradi nje same. Ali je v naši družbi v primerjavi v z drugimi cilji, kot so gospodarska rast, dobiček ... dovolj razumevanja za zdravje? Ali je zdravje dovolj poudarjeno?
»Zdravje je prav gotovo vrednota življenja. Prepričan sem, da se odgovorni ljudje v slovenskem prostoru trudijo, da bi se to izboljšalo, a vedno se kje zatakne pri financiranju.
Problem, ki se pojavlja predvsem v manjših bolnišnicah, je, da smo prepuščeni sami sebi in ne moremo pričakovati pomoči od zunaj, od uradnega financerja ali celo od investicijskih skladov za izgradnjo bolnišnic, tako kot se to dogaja v Ljubljani. Povedati moram, da je tudi na področju zdravstva trenutno v teku težka centralizacija. Vidite tudi iz sredstev javnega obveščan-ja, da se v Ljubljani ogromno gradi; predvideva se nov onkološki inštitut, nova pediatrična klinika, zgrajena je že očesna klinika, gradi se nevrološka klinika, zgrajena je že psihiatrična klinika, velika poslovno-tehnična zgradba za klinični center, ORL klinika. Mislim, da Slovenija ni tako
bogata, da bi lahko vse to naredila z lastnimi sredstvi. Drugi problem pa je v tem, da se to dela v Ljubljani in se dostikrat sprašujemo, kaj pa periferija. Saj se zdravstvo ne odvija le v Ljubljani. Tudi ostali prebivalci Slovenije rabijo zdravstvene usluge. Tu me moti to, da država ne razporedi sredstev za osnovne pogoje zdravstva za vse Slovence enako. Če mi ne bi uspeli zbrati toliko donacij, bi ekonomsko poslovali z izgubo. To je pa problem. Za Slovenijo je potrebno nastaviti enotna merila, potrebno je sprejeti določene zakone za kompletno področje zdravstva, normative ... Osnovni pogoji naj bi bili enotni za celotno Slovenijo. Naša bolnišnica pokriva območje s približno 110.000 prebivalci. Temu primemo bi se morali tudi financirati.«
Ali menite, da je ob vse bolj prisotnem razslojevanju v družbi problematično že to, da nekateri, predvsem revnejši, niso sposobni plačevati določenih zdravstvenih storitev?
»Praktično v zdravstvu ni nič več tako, kot je bilo. Vsaka stvar, vsaka storitev tudi stane. Je pa
res tudi, da praktično ni ljudi, ki ne bi bili tudi zavarovani, vsaj za tisto osnovno zavarovanje. Vsak se pa lahko še dodatno zavaruje. Na drugi strani imamo tudi
Lojze Arko: »Naša bolnišnica pokriva območje s približno 110.000 prebivalci.«
nadstandard, za tiste, ki plačujejo več in se jim nudi več. Moje načelo je, da ne smemo delati razlik. Tisti, ki rabi zdravniško pomoč, jo mora tudi dobit. Predvsem nujno zdravniško pomoč - ne glede na kakršnokoli pripadnost. Je pa res, da mi marsikdaj dobimo iz proračunskih sredstev manj, dosti manj, kot nas ta pacient stane.«
Torej ni strahu, da bi kdorkoli ostal zunaj z vnetjem slepiča ali čim podobnim ...
Brezplačna akcija prevzemanja odsluženih motornih vozil
Le še do 30. aprila 2005 !
Občanke in občane Mestne občine Ptuj obveščamo, da se brezplačna akcija prevzemanja odsluženih motornih vozil počasi izteka. Vsi, ki še imajo na dvoriščih okrog domov in v naravi odložene avtomobile, imajo možnost takšne avtomobile prijaviti še do 30. aprila, in sicer Skupni občinski upravi, Mestni trg 1, na telefonsko številko 02 748 29 63.
Opažamo, da je na dvoriščih okrog domov in v naravi še kar precej zapuščenih avtomobilov, ki “škodujejo” očem in niso prijetni ne za okolje, ne za naravo. Občanke in občane pozivamo in vabimo, da v smislu skupnega sodelovanja in varovanja okolja takšne avtomobile čimprej prijavijo na zgornji naslov. Navedena brezplačna akcija velja samo za motorna vozila, kupljena pred L marcem 2003.
Majda Murko, komunalna inšpektorica Skupne občinske uprave
Mladi in droge na Ptuju - III. del
Kako velik problem so torej v tem času droge med mladimi na Ptuju? Če skušamo najti osrednji problem, ga anketa povsem jasno pokaže - to je alkohol oziroma zloraba alkohola. Med mladimi je še vedno dokaj razširjeno kajenje. Raba marihuane je dokaj pogosta in dosega nacionalno povprečje. Dostopnost drog je velika, neupoštevanje zakonodaje v trgovinah in lokalih pa očitno.
V zadnjih dveh številkah Ptujčana so bili predstavljeni osnovni rezultati ankete o drogah, ki jo je izvedel CID Ptuj na ptujskih osnovnih in srednjih šolah. Tokrat povzemamo ugotovitve, ki lahko služijo kot osnova za načrtovanje učinkovite preventive na področju drog na Ptuju. Fantje so nekoliko bolj nagnjeni k eksperimentiranju z drogami kot dekleta, vendar razlike niso velike. Bolj tvegano vedenje v zvezi z drogami kažejo učenci z nižjim učnim uspehom in mladi iz okolice v primerjavi z vrstniki iz mesta. Alkohol in marihuana veljata med mladimi za dokaj neškodljivi substanci. Eksperimentiranje z močnejšimi drogami je prisotno že v zadnjih treh razredih osnovnih šol, vendar ni enako razširjeno na vseh.
IN PREVENTIVA?
Za mladostnika, ki živi v prostoru s pestro ponudbo nedovoljenih drog in splošno razširjeno navado uživanja alkohola in kajenja, je verjetno najboljša preventiva dobra samopodoba, povezana s pristnimi odnosi
v družini in uspehom v šoli.
Da bi to dosegli pri čim večjem številu otrok že pred vstopom v obdobje mladostništva, je potrebno z ustreznim znanjem in veščinami najprej izobraziti starše. Na kakšen način bi bilo mogoče izobraževati starše, je stvar resnega premisleka strokovne javnosti v širši skupnosti oziroma najbrž na nacionalnem nivoju. Hkrati bi bilo zelo dobro s pomenom in z načini oblikovanja pozitivne samopodobe ter razvijanjem pozitivnega samo-vrednotenja otrok seznaniti vse vzgojitelje, učitelje, svetovalne delavce in druge odrasle, ki spremljajo otroke na poti odraščanja. Na voljo so odlični izobraževalni programi za pedagoške delavce, ki pa zahtevajo finančna sredstva.
Otroci in mladi potrebujejo informacije o drogah in njihovih učinkih ter o tveganem vedenju, ki prinaša večje možnosti za stik tudi z nedovoljenimi drogami, hkrati pa tudi socialne veščine za soočanje s ponudbo drog. Iz rezultatov je razvidno, da je otroke treba pripraviti na to, da
bodo znali zavrniti drogo, ki jim jo bo ponudil »prijatelj«.
Posebno pozornost velja nameniti mladim, ki začnejo obiskovati srednje šole. Srednješolsko obdobje prinese spremembe na različnih področjih življenja mladih, nanje pa se mladi pogosto odzovejo z negotovostjo, ki se lahko odrazi tudi s povečanim eksperimentiranjem. Posebno pozornost bi bilo treba pri srednješolcih nameniti ozaveščanju o rabi in zlorabi alkohola ter o razdiralnih posledicah alkoholizma, hkrati pa bi bilo koristno nekoliko osvetliti marihuano, ki med njimi velja za precej neškodljivo.
Vsi otroci in mladi si želijo biti uspešni in sprejeti v svoji družini, med vrstniki in v svojem življenjskem okolju, kadar pa jim to ni omogočeno, postanejo ranljivi in reagirajo na zelo različne načine. Iz celovitih odgovorov posameznikov je razvidno, kako težko je posploševati, saj vsak od njih nosi svojo zgodbo. Večino opisanih pa povezuje izjava, da njihova družina preživi skupaj zelo malo časa. Enako trdi večina anketirancev, ki redno kadi marihuano. To je lahko za starše mladostnikov jasno sporočilo, da jih ti še vedno potrebujejo, morda celo bolj kot takrat, ko so bili še majhni, le da zdaj na druga-
čen način.
V Mestni občini Ptuj deluje Lokalna akcijska skupina za preprečevanje odvisnosti, ki je skupaj z Varnostnim sosvetom MO Ptuj tudi omogočila izdajo rezultatov ankete v knjižni obliki. Rezultate ankete lahko skupaj s strokovnimi sodelavci različnih institucij uporabi kot osnovo za izdelavo strategije preventivnih aktivnosti na področju drog v MO Ptuj. V kolikšni meri bomo lahko na Ptuju izvajali potrebne dejavnosti, pa ni odvisno le od motiviranosti strokovne javnosti, ampak tudi od širšega konsenza v lokalni skupnosti oziroma prepoznavanja problematike drog v institucijah, ki sprejemajo razvojne odločitve za naše okolje.
Nevenka Gerì nosilka projekta Mladi in droge na Ptuju Foto: Boris Voglar
Naredi najbolj drzno stvar: Uresniči svojo idejo!
Imaš idejo, ki te preganja celo v sanjah? Idejo, ki se ti zdi tako udarna, da za hip pomisliš, kaj bi se zgodilo, če bi jo lahko prebudil v resničnost. Te obenem muči kup različnih vprašanj, a nanje ne znaš odgovoriti. Veš, kaj želiš z idejo doseči, pa ne veš natančno, kako? Potem je zate - TiPovej!
TiPovej! je projekt Urada RS za mladino, ki mladim med 15. in 30. letom pomaga, da svoje ideje uresničijo, jih spremenijo v konkretne akcije in dejanja. TiPovej! mladim pomaga naredite prve korake pri uresničevanju njihovih idej. TiPovej! ne razlikuje med majhnimi, velikimi, drznimi, odbitimi ali celo nerazumljenimi idejami, temveč prisega na idejno čistost in vero v boljši svet.
Kako se lahko pridružiš veliki idealistični družini TiPovej!? Tako, da svojo idejo prijaviš TiPovej!u in se udeležiš ene izmed
delavnic, ki bodo tekom leta potekale po različnih krajih Slovenije. Tako kot se je je lani udeležila ena izmed novopečenih idealistk. Miša. Tista Miša iz Lendave, ki je na podlagi znanj, osvojenih na delavnici, izdelala svoj plan uspeha za lastno gledališko igro. Kandidirala in pridobila tudi začetna zagonska sredstva. In danes, po skoraj enem letu, seje izkazalo, daje bila njena ideja tudi zelo podjetna. Miša se namreč lahko pohvali, da sta s soigralko s preko 40 gostovanji po Sloveniji precej napolnili svoje študentske žepe. TiPovej! je bil torej odlična izhodiščna točka za njun osebni uspeh.
TiPovej! je lahko tvoja odskočna deska v razburljivi svet idej in njihovega uresničevanja. Ze jutri! Zato skoči na www.tipovej.org in si podrobneje poglej, kako lahko postaneš del velike idealistične ekipe. Če pa si želiš konkretnejših odgovorov, pošlji e-mail
tipovejlorg
na bojana@tipovej.org, kjer te čaka lokalna ambasadorka TiPovej !a Bojana, ki ne pozna napačnih vprašanj, ampak prave odgovore.
Kraji in termini TiPovej! delavnic:
Ptuj: 29.10. 2005, Brežice: 9.4.2005. Lendava: 23. 4. 2005, Ljubljana: 3. 5. 2005, Slovenska Bistrica: 14. 5. 2005. Koper: 17. 9. 2005. Ljubljana: 27. 9. 2005. Trbovlje: 8. 10. 2005, Kranj: 15. 10. 2005,
Bojana Kovačič Zemljič
Srečanje lokalnih mladinskih svetov na Ptuju
Wa Ptuju so se 26. februarja zbrali predstavniki mladinskih svetov iz cele Slovenije na 6. koordinaciji MSLS (Mladinski svet lokalne skupnosti). Koordinacijo je vodil Matjaž Štolfa, predsednik MSS (Mladinski svet Slovenije).
Na Ptuju so se 26. februarja zbrali predstavniki mladinskih svetov iz cele Slovenije na 6. koordinaciji MSLS (Mladinski svet lokalne skupnosti).
Namen koordinacije MSLS je uskladiti in povezati delovanje posameznih lokalnih mladinskih svetov. Na koordinacijah skušamo povečati sodelovanje tako med samimi lokalnimi mladinskimi sveti kot tudi med LMS in MSS.
Tokratno koordinacijo, ki se je je udeležilo 20 predstavnikov mladinskih svetov iz vse Slovenije, je v prostorih Centra interesnih dejavnosti Ptuj organiziral Mladinski svet Mestne občine Ptuj (MS MOP).
Tema pogovora je bila večja prepoznavnost mladinskih sve-
tov; kako doseči večjo prepoznavnost mladinskega sveta v lokalni in tudi na nacionalni skupnosti. Ob tem je pogovor nanesel tudi na poglavitno nalogo, ki naj jo MSLS izvaja - to je sodelovanje z občinami, predvsem na področju mladinske politike. Zanimiva tema je bila izpolnjevanje prijav na razpise. Vladne in nevladne organizacije vsako leto izdajo razpise za sofinanciranje dejavnosti mladinskih organizacij in na srečanju smo se pogovarjali, kako prijave na razpise čim bolje izpolniti, kje se pojavljajo največje težave
in na kaj je potrebno biti posebej pazljiv.
Celodnevno srečanje MSLS smo zaključili v poznih popoldanskih urah z dogovorom, da
bo naslednja koordinacija v Velenju.
Mirjana Nenad Foto: Dejan Klasinc
Pri msgr. Alojzu Uranu, nadškofu ljubljanskem
Da, tudi takšen fant kot jaz lahko obišče novega slovenskega nadškofa. Namen obiska je bil narediti intervju z msgr. Alojzom Uranom. Kljub obilici dela si je zagotovil čas in me sprejel. Sam bi g. nadškofu dodal pridevnik, nadškof ljubljanski - škof po meri ljudi.
V nadškofijski ordinariat sem vstopil nekaj pred napovedanim sestankom. In natanko ob določeni uri so me povabili v sobane ordinariata. Vse je potekalo po ustaljenem redu, prav nič ni bilo prepuščeno naključju, razen moj
pogovor z nadškofom. Sestanek se je odvijal v sobi, iz katere nadškof prebere božično voščilo. To ste že videli na televiziji. V sobo je vstopil nadškof, velik možak, z močno roko in nasmehom na ustih. Stisnil mi je roko,
morda zame celo malo premočno. Pričakoval sem klasični cerkveni pozdrav, ni bilo tako. Njegove besede so bile: "No Matjaž, pa sva se le srečala.” Poklepetala sva, nato sem opravil svoj del naloge - intervju. Ves čas
je bil nasmejan, na trenutke se mi je zazdelo, da ima v rokavu presenečenje. Res ga je imel. Vstal je in mi pomolil roko. “Kaj pa sedaj to pomeni, a je že treba končat,” sem pomislil. Dejal je: “Matjaž, tebi name-
njam dat papežev medaljon, naj te spominja na obisk pri meni in te vzpodbuja pri tvojem nadaljnjem delu." Medaljon je izdelek graverske družine Johnson iz Milana, na njem je na eni strani vatikanski grb, na drugi strani pa podoba papeža ob njegovem prvem obisku nasploh. Njegov prvi obisk je bil obisk San Francisca leta 1987.
Zaključujem z nadškofovim posvetilom, kot ga je zapisal v mojo spominsko knjigo;
"Bil si sprejet s pozornostjo in namenom. Ponesi in razdajaj občutke drugim, prisluhni ljudem. Ne išči svoje sreče v sebi, poišči srečo drugih, potem boš našel tudi svojo srečo.
Msgr. Alojz Uran nadškof ljubljanski. ”
Matjaž Škerget, novinar iz OŠ Breg Ptuj Foto: Jože Škerget
Matjaž prejema zlat papežev medaljon.
Pozornost za dan žena
Ob mednarodnem dnevu žena,
8. marcu, smo člani Slovenske demokratske mladine, podmladka Slovenske demokratske stranke, podarili ptujskim dekletom in ženam majhno pozornost. Pripadnice nežnejšega spola smo razdelili 300 tulipanov z voščilom in jim tako s to majhno pozornostjo privabili nasmeh na njihov obraz. Žal nismo mogli razveseliti vseh Ptujčank, vendar upamo, da smo spodbudili marsikoga, daje razveselil svoje bližnje z lepo besedo ali cvetlico.
Andrej Korpar Foto: Fotoarhiv MO SDM Ptuj
Mladost vas pozdravlja na ulici
Projekt Lekarne in podjetja Altius, ki ga pod budnim očesom mojstra fotografije Stojana Kerblerja vodi Alenka Slavinec, se nadaljuje. Četrta, ki nam je ponudila svoja dela na ogled v marcu, je avtorica Staša Cafuta.
Fotografinja Staša Cafuta.
Ljudem, ki spremljajo fotografsko sceno, je najbrž ni potrebno posebej predstavljati.
Svoje posnetke je že velikokrat objavila prav na naslovnicah
tega časopisa, uspešno se je udeležila že marsikaterega natečaja, kjer niso izostale niti nagrade. Z njeno mamo učiteljico Vitoslavo Cafuta sta neumorni popotnici. Doživetja s poti z več kontinentov sta tudi predstavljali v obliki DIA-večerov v CID-u, kjer sta ob slikovitih prizorih s potovanj po Kitajski, Kanadi, Indoneziji ... strnili vtise iz nenavadnih dežel.
Staša se je s fotografijo prav resno začela ukvaijati po udeležbi tečaja popotniške fotografije pri znanem Arnetu Hodaliču. Članke in fotografije je objavila v revijah Svet in ljudje, Horizont, Nedelo, Dobro jutro... Tudi delavnice ji niso tuje, prav tako pojavljanje na skupinskih razstavah na Ptuju, v Mariboru, Ljubljani.
Pust na fotografijah
Razstava na temo Ohranimo mladost v Lekarni
V februarju je v Lekarni razstavljal Blaž Ivanuša.
Maskiranje in pustne šege privlačijo mnoge ustvarjalce, poustvarjalce kot raziskovalce. Tako so se upodabljanja kurentov na najrazličnejše načine lotevali najrazličnejši mojstri likovne umetnosti. France Mihelič je to demonsko masko prikazoval nadvse fantastično. Bojan Adamič. ki mu je bila fotografija predvsem resen hobi, pa je ob svojem plodnem glasbenem delu posnel tudi precej slikovnega
gradiva. Le to je bilo hvaležno raziskovalno gradivo tako etnologom kot likovnikom. Mimo pradavnega izročila ni mogel niti fotografski mojster Stojan Ker-bler, niti Boris Žohar, ki je svojo "naivo” pripeljal do popolnosti prav pri slikanju kurentov. Hkrati pa ni naključje, daje prav maska oz. maskiranje osrednja tema enemu redkih doktoijev s področja humanistike na ptujskem, Alešu Gačniku.
Umiranje.
Foto: Staša Cafuta
V letošnjem letu se bo življenje zanjo dodobra spremenilo, saj namerava odpotovati v Hong Kong. Tam bo delala za eno izmed agencij kot fotoreporterka. Sicer tudi članica fotokluba Maribor se najraje posveča vtisom v tujih deželah, a je za tokratno razstavo posnela serijo portretov kolegice Alenke, kar ji je še posebej uspelo. Razstavišče Lekarne je organizirano tako, da je nekaj fotografij razstavljenih kar za izložbenim steklom in tako prijetno presenečajo mimoidoče.
Koncept tokratne razstave na temo Mladost, ki je predvsem sinonim za upanje, iskrenost, srečo, ljubezen, nedolžnost in sploh pozitivno v življenju, pre-
den ovene, je razširjen z upodobitvami trenutkov in čustev obupa, razočaranj, tesnobe, žalosti, ki so prav tako spremljevalci tega občutljivega obdobja. Te naj bi izzvenele kot apel tistim, ki lahko vplivajo na to, da bi bilo temnih plati najlepšega dela življenja čim manj.
Naslednja avtorica, ki je trenutno hišna fotografinja v SNG Maribor, a je bila tudi na Ptuju dokaj aktivna s svojim objektivom, je Sandra Požun.
Ob do sedaj prikazani kvaliteti stvaritev se lahko koledarja z deli vseh razstavljavcev, ki bodo tvorili mozaik stkan v celoto, ki bo z nami še naslednje leto, le veselimo.
Boris Voglar
Seveda mladi Ptujčan Blaž Ivanuša ni izjema. Ob njegovem delu pri ŠKL, kjer je s priznanim fotografom Rajkom Bizjakom somentor krožkov osnovnih in srednjih šol, se je posvetil tudi seriji pustnih fotografij.
Redno se udeležuje tudi delavnic, kot mentor ali sodelujoči fotograf. Na temo "kulturna dediščina" je sodeloval s Hrvatskim fotosavezom, sponzoriral pa jih je Svet Evrope. Med slovenskimi omenja "Fotopub" v Novem mestu ter delavnico Unesco, na kateri sta skupaj s kolegom Črtomirjem Goznikom mlajše usmerjala pri fotografiranju arhitekturnih detajlov.
Med pomembnejšimi uspehi so prav gotovo omembe vredni: posebna nagrada za najboljši športni motiv, ki mu ga je za
fotografijo "Ujet v akciji" podelila FZS, ter diploma za najboljšega športnega fotografa do 21 let. S svojimi fotografijami na natečaju Fotografska izkušnja - kulturna dediščina, se je tudi že dvakrat uvrstil na razstavo V Svetu Evrope.
O svoji fotografiji absolvent vodarstva in komunalnega inženirstva pravi:
»Glavna filozofija je v zorenju koncepta, to je tako kot šampanjec. Najprej si zastaviš neko vodilo, lahko si ga oblikuješ iz te posnetih fotografij. Bistvo je v tem, da po določenem času, ko si prepričan, da si dosegel želeno idejo, to združiš v izdelek. Glavno je to, da ustvariš delujočo “mešanico" fotografij...«
Boris Voglar
Leseni modeli antičnih jadrnic v galeriji Magistrat
Do konca aprila si lahko ogledate Kolumbovo Santo Mario
Santa Maria ...
... je legendama ladja, s katero se je pomorščak Krištof Kolumb, rojen v Genovi leta 1451, 3. avgusta leta 1492 iz pristanišča Palos de la Frontera podal odkrivat ozemlje današnje Amerike. Od treh ladij (Sante Marie, Pinte in Nine), ki so odplule na to pot, mu je bila najljubša prav Santa Maria. Zato modeli nimajo vrednosti le sami po sebi, ampak nosijo v sebi pričevanje o zelo pomembnem delu zgodovine človeštva.
Ladje je izdelal Milan Gabrovec iz Ptuja, priznan ustvarjalec unikatnih modelov, skoraj popolnih kopij, antičnih jadrnic. V celoti jih je zgradil ročno in iz naravnih materialov; iz vezane plošče, mahagonijevega furnirja in bukovega lesa. Jadra so iz platna, povezana z vrvico iz konoplje, topovi so izdelani iz medenine.
Doslej je izdelal 14 modelov antičnih ladij z razvitimi in spetimi jadri, med njimi sedem Kolumbovih Santa Marij. Prva, ki jo je ustvaril pred 30 leti, je razstavljena v muzeju v Beogradu. Druge so na gradovih (Niš), v konferenčnih dvoranah in spre-
jemnih prostorih večjih podjetij. Za izdelavo ene porabi okrog 800 ur dela. Napravi jih v dveh velikostih: večja meri v višino 120, v dolžino pa 170 centimetrov, manjše pa v dolžino 80 ter v višino 70 centimetrov. Pohvali se lahko s preko 11.200 urami modelarskih izkušenj.
Razstava je bila slovesno odprta v petek, 25. marca, ob 12. uri in bo na ogled do konca aprila. Avtorja in razstavljene eksponate sta predstavila rezbar in novinar Franc Milošič ter avtorica članka.
Vljudno vabljeni v galerijo Magistrat.
Milena Turk
Zadnja abonmajska lutkovna predstava
V aprilu pripravljajo v Mestnem gledališču Ptuj še zadnjo abonmajska lutkovno predstavo te sezone. V obeh abonmajih, Lutka in Račka ter za izven, se bo predstavilo Lutkovno gledališče Ljubljana s svojo uspešnico izpod peresa znane pisateljice za otroke Lile Prap z naslovom Zakaj?. V izredno zanimivi prigodi polni burleskne animacije in situacijskega humorja bomo med drugim izvedeli, zakaj ima žirafa dolg vrat, zakaj je zebra progasta, zakaj se hijena ves čas smeji in zakaj je opica tako nesramna.
Konec marca je lahko ptujsko občinstvo uživalo tudi v novi premieri, v kateri sta briljirala Aljoša Ternovšek, novi stal-
ni član ptujskega gledališkega ansambla, in Peter Ternovšek, prvak Mariborske drame. V aprilu se bo ta komična kriminalka,
polna nepredvidljivih zapletov in humornih preigravanj kriminoloških klišejev, zgodila trikrat.
Pavlek še dalje na veliko razveseljuje občinstvo širom po Sloveniji in predstava se počasi bliža že svoji petdeseti ponovitvi, in to v isti sezoni premierne uprizoritve, v roku šestih mesecev, kar je vsekakor izjemen dosežek. Osem jih bo v aprilu. Otroška predstava domače produkcije Princeska in Čarodej pa bo v veselje tamkajš-
njih otrok opravila kar pet nastopov v Domžalah.
Še druga zanimiva gostovanja se obetajo v prihajajočem mesecu, Strelčevi Marjetki, str. 89 še ni pošla sapa in še gostuje, tokrat celo v tujini, v Zagrebu, in tudi intelektualna komedija Art se še kar ne da, moč jo bo videti tako na domačih deskah kot v gosteh v Ormožu.
Ekipa Mestnega gledališča Ptuj se že pripravlja na četrti SKUP - Slovenski festival komornega gledališča, ki se bo na Ptuju odvijal zadnji teden maja in počasi pripravlja zadnjo premiero sezone, vsem ljubo Zupanovo Micko.
Rok Vilčnik Foto: Damjan Švare
Franc Lačen se poslavlja od Komornega moškega zbora
Franc Lačen je eden tistih kulturnih delavcev, ki je pomembno zaznamoval ljubiteljsko kulturo na Ptujskem, še posebej na področju vokalne glasbe, kjer obeležuje 35 let dela kot zborovodja, in tudi organizacijsko, saj že dvajset let vodi Zvezo kulturnih društev Ptuj.
Franc Lačen.
Svojo zborovodsko pot je začel na osnovni šoli na Rodnem Vrhu, vodil zatem mešani mladinski pevski zbor Gimnazije Ptuj, moški zbor Perutnine Ptuj, leta 1979 pa je stopil na čelo Komornega moškega pevskega zbora Ptuj. Pred tem je bil dolga leta pevec in korepetitor zbora.
Umetniški vodja zbora Franc Lačen je po izobrazbi glasbeni pedagog. Študij je zaključil na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. Kot zborovodja se je loteval najzahtevnejših skladb domače in svetovne literature za moške zbore in vedno zasledoval kakovost. V svojem petdesetletnem obstoju, zadnjih petindvajset let pod vodstvom Franca Lačna, je Komorni moški pev-
ski zbor na Ptujskem sinonim za kakovost, za tisto najbolj žlahtno na področju vokalne glasbe.
Franc Lačen je v zbor vložil vse svoje znanje, ljubezen do zborovskega petja, številne ure svojega prostega časa in kot človek tovarištvo med pevci, ki je porok za uspešno delo. Repertoar zanj ni bil le novi program, ampak predvsem izziv za kakovostno rast zbora, kar mu je tudi uspelo, saj je zbor pod njegovim vodstvom dobil številna priznanja: veliko oljenko Kulturne skupnosti Ptuj, plaketo občine Ptuj, srebrni znak OF Ptuj in številna druga.
Njegovo delo bo predstavila Območna izpostava JSKD Ptuj v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev v Kulturni areni 4. aprila ob 19. uri v Narodnem domu Ptuj. Komorni moški pevski zbor pa bo pod njegovo taktirko zadnjič zapel na koncertu 8. aprila 2005 ob 19.30 v dvorani Gimnazije Ptuj.
Nataša Petrovič
IZ ARHIVSKE ZAKLADNICE/ KNJIŽNIČARSTVO
Grafična zbirka - plakati
Zgodovinski arhiv na Ptuju hrani med drugimi zbirkami tudi grafično zbirko ali zbirko plakatov. Najstarejši plakat je iz leta 1919, zbirko pa dopolnjujemo sproti in obsega 1024 kosov. Nekatere plakate hranimo v dvojniku, za večino pa imamo po en primerek.
RAZPIS
za sprdem večjega Števila mladincev ki mladink v padalsko - letalsko Solo Aerokluba Ptuj
Pofoil ra sortjem so nasledn*:
1.	Kandidat mora izpolniti % let starosti
2.	zdravstvena sposobnost (kar bo ugotovila zdavstvena komislia)
3.	dovrteni 4 razredi glmnazile ali n|e| siline loie
àotanK- «c Ixt vršilo no anialcriki bazi iw Ictakku v Moskau* ih. Po bontonih irpMKi sc omogoča kandidatom na* lalmtc solarne v iolab Lctabbc zveze lug*»sl.1 Vin- in |ugosk»vaiiskega vojnega letalstva
Priiave se sjwcicnia** *U» « 11. i*M v Pluni v pisarni Aerokluba (Občinski komite' dnevno od ih. do tt. urc. Kandulali iz občine Ormož pa naj se prijavi*) pri referentu za letalstvo pri Občinskem hudsbem odboru Ormo* (lov. lurez'
Športni plakat Aerokluba Ptuj
Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika je plakat večji list ali pola papirja z obvestilom, vabilom, razglasom, ki je pritrjena ali izobešena na javnem prostoru. Enaka definicija velja za lepak. Plakat ali lepak je pravzaprav sredstvo vidnega sporočanja.
Kot sredstvo obveščanja so že zgodaj uporabljali razna tiskana oznanila in razglase. Tudi naš najstarejši kos je lepak, in sicer poziv k orožnim vajam. Seveda
so vizualno bolj zanimivi plakati z dodanimi likovnimi prvinami ali pa je likovni predstavitvi dodano le najnujnejše besedilo. Plakati, ki jih hranimo v arhivu, so zelo različnih formatov, od velikosti 14 x 20 cm do 100 X 70 cm. Med tehnikami najdemo knjigotisk, barvno litografijo, barvni ofset ter sitotisk. V zadnjem času je tudi vse več računalniško izdelanih lepakov kot obvestil za različne prireditve. Naša zbirka plakatov je urejena kronološko in tematsko. Tako imamo plakate od leta 1919 pa vse do leta 2002, na urejanje pa čakajo plakati iz let 2003 in 2004. Plakati so popisani po vsebini, zapisan je format, letnica nastanka in število enakih plakatov (dvojniki ali trojniki).
Med politične plakate uvrščamo volilne plakate, plakate ob koroškem plebiscitu leta 1920, plakate, ki so nastali med okupacijo. Volilni plakati so iz časa kraljevine Jugoslavije, SFRJ in samostojne Slovenije. Sem spadajo tudi plakati srečanj bratstva in prijateljstva med občinskimi sindikalnimi sveti slovenskih in
VofUnl m ex Ptuj.
y c	•
Kandidatna lista
n «oHUo otnljr OtuitJ» okrnimf m4IW< « MarIMom ia	«odlita i Celja it volim podaactv v Nare-
dao Uupttlnn aa <Ua 11. Mplambra 1*37
Notti« Hate:
Josip Petejan
Walk) kandidat :
Favai Ivan
*«lnof « Maribora
Mame trnih:
Gabrijel France
artdalk v Maja
Predstavnika Hate xa to voli Me:
MHinU: -*— /-**- -----<	^ ■'
<r...... ....	•
■_______________________1________________
Politični plakat iz leta 1927.
hrvaških občin, ki so vabili tudi k različnim kulturnim in športnim prireditvam (čas od 1962 do 1988). Od Zveze kulturnih organizacij smo prevzeli gledališke plakate za čas od 1983 do 1997. Zanimiva je zbirka plakatov, ki smo jo prevzeli skupaj z gradivom Glasbene šole Ptuj in prikazuje glasbeno dejavnost na Ptuju v času od 1927. do 1973. leta. Zaokroženo celoto tvorijo tudi plakati Folklornega društva Ptuj, ki predstavljajo predvsem kurentovanja v času od leta 1965 do 1993 ter plakati Planinskega društva Ptuj za čas med letoma 1978 in 2001. Likovno privlačna je zbirka plakatov Pokrajinskega
muzeja Ptuj o razstavah, ki so jih prirejali ali gostili in zajema čas od 1957 do 1998. Prav tako zanimivi so plakati Zgodovinskega arhiva, in sicer v časovnem obdobju od 1957 do 2000. Naj spomnimo samo na odmevni razstavi o Janezu Puhu ter o šolanju deklet. Sicer pa se v zbirki
Plakat mednarodnega simpozija o judovskih skupnostih
najdejo tudi plakati s humanitarno vsebino (Karitas), plakati s turistično vsebino in drugi, ki po takšni ali drugačni poti pridejo v naš arhiv.
Nada Jurkovič, arhivska svetovalka
Kako je Evropa dobila ime
Predstavitev knjige z razstavo ilustracij Mojce Cerjak. Pripovedovala je Liljana Klemenčič, avtorica besedila na
podlagi besedila Dušice Kunaver.
Knjižnica Ivana Potrča za mnoge na več načinov skrbi za duhovno hrano. Redna dejavnost te razvejane institucije je tudi priprava razstav, ki so v prenovljenih objektih kvalitetnejše in še bolj prijetne.
vanjem knjige.
V čast si lahko štejemo, da sme mesto Ptuj gostiti delovno ilustratorko mnogih otroških slikanic in pravljic. Likovne stvaritve - prave male umetnine - niso neznanka bralcem otroških knjig. Tudi marsikateri, danes že ne več tako rosno mlad, je prav gotovo že imel v rokah knjižico z njenimi ilustracijami. Zvezdica zaspanka Frana Milčinskega, ljudska pripovedka Zlatorog, Žogica nogica Jana Malika, Zlata hišica Janeza Bitenca ... To so le nekateri bolj znani naslovi.
Po diplomi na Visoki šoli za uporabno umetnost na Dunaju
nas že desetletja navdušuje s svojim delom, ki je bilo deležno že marsikaterega prestižnega priznanja in uglednih štipendij. Med drugim je tudi večkratna dobitnica tako plaket kot priznanj na mednarodni kulturni manifestaciji v Beogradu Zlato pero.
Družba Piano iz Ljubljane je lansko leto izdala slikanico Kako je Evropa dobila ime. Izid lete, ki jo je na Ptuju podkrepil uvodni govor Danice Stumber-ger Novosel in založnika Jožeta Piana ter pripoved priznane ptujske knjižničarke Liljane Klemenčič - pravljičarke, ki nas je
pred letom navdušila s pravljico Kurent in uspešno posreduje bralne in pravlične pokrajine otrokom in odraslim, je bil pravzaprav glavni povod za pripravo tokratne razstave.
Antične starogrške mitološke pripovedke so navduševale rodove. Danes ob dejstvu, da je Slovenija v Evropi tudi politično in ne samo geografsko, pa je izid tovrstne knjige, ki bo prav gotovo dobila
svoje bralce tudi med "odraslimi otroci", toliko bolj aktualen.
Besedilo in fotografije: Boris Voglar
Raziskovalne naloge v domoznanski zbirki
V domoznanskih zbirkah najdemo danes pisan izbor dokumentov: stare in nove knjige in knjižice, časopise in revije, zemljevide, rokopise itd. Pomemben del teh zbirk pa je tudi t. i. siva literatura. To so raziskovalne naloge, diplomska in magistrska dela, doktorske disertacije, poročila s konferenc, brošure, katalogi in drugi podobni tiski.
Gre za publikacije, ki jih izdajajo podjetja, šole, univerze, verske organizacije, politične stranke ali posamezniki in so namenjene ozkemu krogu uporabnikov. Izdajajo jih v majhnem številu in največkrat niso dostopne po komercialnih poteh, kot je npr. nakup v knjigami. Kljub temu so zelo pomemben del domoznanskih zbirk, saj želimo v njih zajeti čim več gradiva na geografskem področju, ki ga knji-
žnica pokriva (Ptujsko in Dravsko polje, Haloze, Slovenske gorice). Pri zbiranju tovrstnih publikacij se zato povezujemo z institucijami, zavodi ter posamezniki, ki ustvarjajo domoznansko gradivo.
Pomemben del domoznanskih zbirk postajajo vse številnejše raziskovalne naloge naših osnovnošolcev, dijakov in študentov, ki obdelujejo lokalne teme. Običajno izidejo le v nekaj izvodih,
zato ostanejo težko dostopne ali celo skrite drugim bralcem, ki jih zanima podobna tematika. V knjižnici se zato trudimo, da bi v domoznanski zbirki zbrali čimveč tovrstnih publikacij. V letu 2002 smo od ZRC Bistra v hrambo prevzeli zbirko 800 raziskovalnih nalog, ki zajema naloge ptujskih osnovnih in srednjih šol v letih 1980-92 ter naloge osnovnošolcev in srednješolcev Spodnjega Podravja in Prlekije od leta 1993 naprej. Zbirko dopolnjujemo vsako leto z novimi nalogami; trenutno šteje več kot 1000 naslovov inje dostopna za študijske namene v čitalnici domoznanskega oddelka. V isto
zbirko uvrščamo tudi diplomske naloge ter magistrska in doktorska dela lokalnih avtorjev. Pri zbiranju takih publikacij pa smo odvisni predvsem od razumevanja njihovih ustvarjalcev, ki nam jih zaupajo v hrambo in s tem omogočijo njihovo dostopnost tudi za bralce, ki so oddaljeni od univerzitetnih središč v Ljubljani, Mariboru ali Kopru.
Zgornjo kratko predstavitev naj zaključim z vabilom vsem, ki raziskujete in pišete: podarite izvod tudi za domoznansko zbirko in ponudite pridobljena spoznanja širšemu krogu bralcev.
Mira Jerenec, bibliotekarka
Priporočamo za branje
NENEHNA VZHIČENOST, Esej o prisilni sreči, Pascal Bruckner
Knjiga je bila v slovenskem prevodu izdana in tudi razprodana lani. A bo kmalu spet na voljo. Avtor od svoje prve knjige. Novi ljubezenski nered, srdite kritike seksualne revolucije, premišlja o družbi svojega časa, ki seje predala užitku in hedonizmu.V zadevni knjigi (Pariz, 2000) trdi, da zahodno družbo osvaja novo sredstvo za omamljanje. »To je kult sreče. Bodite srečni! To je strašna zapoved, ki ji zelo težko pobegnemo, saj je dana za naše dobro, je zapisal avtor. Bruckner je z izrazom »prisilna sreča« poimenoval ideologijo, ki nas obvezuje, da vse vrednotimo iz zornega kota užitka oziroma izogibanja neugodja. Gre za poziv k vzhičenosti, ki vse tiste, ki se ne pridružijo, priklene na steber sramote. Naša doba pripoveduje, meni Bruckner, nenavadno basen o družbi, ki je predana hedonizmu, za katerega je vse iritiranje in mučenje. Kako to, da se je prevratna vera razsvetljenstva, ki je dala ljudem pravico do sreče, ki je bila do tedaj rezervirana za krščanski raj, lahko preobrazila v dogmo, se je vprašal avtor in v knjigi opisal pustolovščino, ki predstavlja odgovor na zgornje vprašanje. Verjetno ne bo veliko ljudi, ki bodo z vsem srcem sprejeli vsako njegovo trditev. Toda malokdo mu lahko upravičeno odreka bleščečo veščino pisanja in dar za lucidno opazovanje.
Posebej bi želel opozoriti bralca, naj, če se le da, prebere knjigo v celoti, saj bo drugače lahko njegova sodba nepravična. Je pa zadevna nevarnost manjša prav zaradi edinstvene mojstrskosti pisanja eseja, ki je pred nami in v katerem ima Francija očitno še vedno kaj ponuditi«, s temi uvodnimi besedami je knjigo med slovenske bralce pospremil Bojan Žalec. V knjigi svoji esejev Neprestana vzhičenost je Pascal Bruckner pokazal, kako je ideal sreče, podedovan od razsvetljenstva, sčasoma postal resničen credo sodobnosti, ki kulminira v zahtevi po sreči za vse. Ta, v načelu svobodomiselna zahteva, postane represivna, takoj ko se sreča preobrazi v resnično dolžnost. Knjiga je namenjena filozofom, psihologom, pedagogom in sociologom.
Pascal Bruckner (roj. 1948) je francoski esejist in romanopisec, dobitnik številnih nagrad. Njegova proza je doživela tudi slavno filmsko upodobitev (Roman Polanski Bitter Moon).
KRASNI NOVI SVET, Aldouse Huxley
Roman (izšel leta 1932), ki ga je Huxley označil kot roman o prihodnosti, je tako imenovana negativna utopija ali antiutopija, svarilo pred prihodnostjo. Dogaja se 632 let po tem, ko je Henry Ford uvedel tekoči trak in množično proizvodnjo, s katerima izdelujejo pet kast ljudi za povsem določena dela - od inteligentnih
alf do skoraj bebavih epsilonov in z usmerjenim čustvovanjem. Pripadniki različnih kast se med seboj ne privlačijo. Mesto posameznika je v tehnološko visoko razviti družbi natančno določeno, njegova svoboda pa omejena do skrajnosti. Pojmi kot družina, oče ali mati so stvar zaostale preteklosti (ki se jih celo sramujejo), Boga in Poezijo je zamenjal Ford. To dosežejo z vplivanjem na potek razvoja embriov z dodajanjem in odvzemanjem različnih substanc. Čim nižja bo kasta, tem manj kisika dovajajo, kar najprej prizadene možgane, nato okostje ... Vse to poteka v zavodu za razplajanje in prilagajanje, kjer na tekočem traku potuje nešteto embriov, spravljenih v steklenicah in zavarovanih s svinjsko trebušno mreno. Otroci se torej ne rodijo, ampak ženskam z operacijo, ki se ji podvržejo prostovoljno za blagor družbe, odvzamejo jajčece, za kar dobijo »celo še nagrado« - šest mesečnih plač. Z enega jajčeca lahko razvijejo od osem do 96 zarodkov. Po metodi bokanovskifikacije jajčecu ustavijo rast, nato brsti in se deli. V enakomernih količinah torej proizvajajo standardne moške in ženske, pripadnike kast gama, delta in epsilon. Najinteligentnejši skupini alfa in beta pa nista podvrženi deljenju oplojenega jajčeca. S poznejšo vzgojo otrok, ki poteka v otroških jaslih - dvoranah za neopavlovsko prilagajanje, recimo pripadnikom kaste delta s ponavljajočimi elektro šoki v enakih
časovnih presledkih in oglušujočim hrupom (pogojni refleksi) psihološko onemogočijo ljubezen do cvetlic, narave in knjig. Določajo jim usodo kot bodočim težakom ali bodočim nadzornikom sveta in jih pripravljajo, da bi jim bila njihova neizbežna usoda všeč.
Želijo pa tudi iznajti postopek, s katerim bi skrajšali obdobje odraščanja in pospešili telesni razvoj tistim skupinam, pri katerih razumnost ni potrebna. Da bi bil tako hiter, kot npr. pri kravi. »Kakšna korist za družbo bi to bila in kakšno zmagoslavje!«
A. Huxley seje rodil 1894 v premožni angleški učiteljski družini in je imel ugledne prednike po materini in očetovi strani. Pri 16 letih ga je prizadela huda očesna bolezen in je bil 18 mesecev skoraj povsem slep. Ko so mu eno oko rešili, se je docela posvetil pisanju. Izdal je okrog 60 knjižnih del, med njimi 11 romanov, šest pesniških zbirk, nekaj dram, potopisov in številne eseje. Veliko je potoval, živel v Franciji , Italiji in ZDA ter se družil s številnimi znanimi sodobniki, med njimi tudi s Charlijem Chaplinom. Dve leti pred njegovo smrtjo je ogenj uničil hišo v Holly woodu, kjer je tedaj živel, in pogoltnil vse gradivo, ki ga je zbral, da bi napisal spomine. Njegova smrt je bila v javnosti skorajda neopažena, saj je umrl ravno na dan, ko seje zgodil atentat na predsednika Kennedyja.
Milena Türk
Zaznamovali so ptujsko športno leto 2004 - IL del
KOLESARSKI KLUB PERUTNINA PTUJ (PROFESIONALNA EKIPA PP TT/III)
('«KRKSk
RI SAI I » lercator
Itriglav
• HUMS
KK Perutnina Ptuj - brez konkurence v ekipnih športih.
Foto: Langerholc
Profesionalna ekipa KK Perutnina Ptuj je v letu 2004 na svetovni lestvici UCI-a v kategoriji TT/III, v generalni razvrstitvi med 86 ekipami osvojila 10. mesto s 533 točkami in je po številu zmag na 3. mestu ter v skupnem seštevku vseh ekip na svetu na odličnem 27. mestu (TT/I, TT/II in TT/III).
Ekipa je na mednarodnih tekmovanjih v minulem letu dose-
gla:
14-krat 1. mesto, 18-krat 2. mesto, 12-krat 3. mesto ter si za leto 2005 izborila prehod v višji svetovni rang - v kategorijo CONTINENTAL mednarodne kolesarske zveze UCI-a.
Zelo odmevna sta bila ekipna dosežka - 2. mesto na mednarodni etapni dirki v Franciji (Tour de Avenir) in 1. mesto na mednarodni etapni dirki Po Sloveniji.
MINA MARKOVIČ, PLANINSKO DRUŠTVO PTUJ - ŠPORTNO PLEZANJE
Je športnica mednarodnega razreda. Planinska zveza Slovenije jo je lani proglasila za najperspektivnejšo plezalko Slovenije.
Veliko zmagoslavje je bilo po nadvse uspešni sezoni in odmevnih dosežkih Mine Markovič: državno prvenstvo, 2. mesto (članice), svetovni pokal, 14. mesto (članice), evropsko prvenstvo, 22. mesto (članice), državno prvenstvo skupno, 1. mesto (ml. mladinke), svetovno mladinsko prvenstvo, 10. mesto, evropski mladinski pokal, generalno 5. mesto.
Mina Markovič - nadaljuje zgodbo o uspehu.
SEAD ZILIČ, NOGOMETNI KLUB DRAVA PTUJ
V domačem moštvu tako rekoč ni bilo igralca, ki ne bi zablestel vsaj v eni izmed prvenstvenih tekem lige Simobil Vodafon, v seštevku pa vendarle ni bilo nobenega dvoma: Sead Zilič je - vselej krepko v službi kolektiva - igral velemojstrsko in je
bil nedvomno ptujski napadalec številka 1. Osem izredno pomembnih zadetkov je potrdilo, da gre za enega najboljših strelcev v Sloveniji.
Sloves odličneža si je Sead Zilič ustvaril že kot član beograjskega Partizana, nemške Herte in
italijanske Fiorentine, v modro-belem dresu Drave pa se je predstavil tudi kot pravi vodja moštva, ki je z mednarodnimi izkušnjami dajal ton igri, bodril soigralce v najbolj usodnih trenutkih in opravil tudi obrambne naloge. Sead Zilič je bil v zanj sanjski sezoni »duša« nogometašev iz Čučkove, njegove izredne moštvene ambicije in zaupanje v končni uspeh so soigralce vselej znova prepričevali, daje mogoče tudi nemogoče. Fantastični goli in igre so Seada Ziliča povzdignili v ta čas najvišjo »špico« v 1. SNL.
uhlsport
Sead Zilič - nogometna jesen po njegovih notah.
Foto: Langerholc
NOGOMETNI KLUB DRAVA PTUJ

1 Get nul
NK Drava - še naprej med nogometno elito. Foto: Langerholc
Nekaj ptujskih ekip v kolektivnih igrah je v zadnjih letih nesporno potrdilo, da Ptuj vendarle ni samo mesto uspešnih individualistov. Nogometaši Drave v minuli sezoni vsekakor najbolj prepričljivo - uvrstitev med dvanajst »velikih« je neprimerljiva z vsemi, tudi največjimi dosedanjimi uspehi Ptujčanov v različnih igrah. Gre namreč za podvig v daleč najbolj prestižni in izostreni slovenski konkurenci, med drugim pa je potrdil, da smo lahko uspešni tudi tam, kjer je zares najtežje.
Moštvo Drave je fantastičen niz uspehov začelo z odmevnimi izidi proti tekmecem, ki veljajo za najmočnejše na domači nogometni sceni. Vmes je bilo tudi nekaj slabih trenutkov, toda vselej, koje šlo zares, so Berko-vi, Jarčevi in kasneje Lušičevi varovanci igrali na visoki ravni in dosegali zmage, ki so jih - v nasprotju z vsemi pričakovanji - pripeljale v sredino jesenske prvenstvene razpredelnice, kar je odlično izhodišče za »naskok« na ligo za prvaka.
ŽENSKI ROKOMETNI KLUB MERCATOR TENZOR PTUJ
Ptujska ženska rokometna vrsta je v minulem letu vzela »skalp« mnogim imenitnim ekipam. Tako so zmagoviti dvoboji z najboljšimi igralkami v državi imeli veliko tekmovalno težo
- 6. mesto v 1. A državni ligi in uvrstitev v polfinale pokala slovenske rokometne zveze. Zmage Ptujčank na parketu v Ljubljani, na Primorskem, Ptuju ... niso bile navadne zmage - Čemeto-
20 \fypcan
va, Radekova, Šijančeva, Savičeva, Lakičeva, Brumnova, Potoč -njakova, Pučkova, Derčeijeva in druge naše rokometne dame so tekmicam dale pravo učno uro. Gre za znana imena, ki se že dolgo vrtijo pri vrhu slovenskega rokometa, zato je imenovanje rokometašic Mercatorja Tenzorja za podelitev priznanja še posebna osvežitev. Tekme visokega ritma, atraktivnih potez in nepre-računljivega odnosa so navdu-
šujoče in pomirjajoče delovale na trenerja prof. Vlada Hebarja, športnega direktorja Borisa Pergetja ter številne privržence kluba. Prvi strokovnjak na ptujski klopi poskuša tudi izven igrišča uveljaviti severnjaški model, čeprav nekateri z veliko mero nezaupanja gledajo na njegove demokratične poteze, v katerih se problemi, taktika, način igre in drugi elementi igre rešujejo z odkritimi pogovori z igralkami.
ŽRK Mercator Tenzor Ptuj.
Foto: Langerholc
MOJCA DERČAR, ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ
Mojca Derčar - prvo ime ptujskih »trgovk«.
Foto: Črtomir Goznik
Pomemben je kolektiv, je staro športno pravilo. A ne, če imaš v ekipi Mojco Derčar, vitruo-zinjo na rokometnem igrišču. Z
izvrstnim strelskim izkupičkom je dokazovala, da je z neomajno vztrajnostjo in železno voljo možno seči po vidnih mestih tudi med elito slovenskega ženskega rokometa. Je največje upanje ptujskega vrhunskega športa, da bi leta 2005 končno dočakal »zlato dobo« v ligi za prvaka. Njene igre in učinek so trden temelj za uresničitev vroče želje. Ne le zaradi golov, temveč tudi zato, ker sta v isti ekipi našli popolnost ena najboljših strelk domačega prvenstva državna reprezentantka Mojca Derčar in njena nič manj nadarjena mlajša klubska soigralka Tjaša Brumen. Brumnova je deležna srečne okoliščine, da se lahko uči pri najboljši učiteljici.
MATJAŽ GOJČIČ, GOLF KLUB PTUJ
Matjaž Gojčič - postavlja nov mejnik v slovenskem golfu.
Foto: Črtomir Goznik
Golfisti so v prejšnji sezoni pisali uspešnico, v glavni vlogi pa je bil Matjaž Gojčič, ki je sijajno obdobje zaokrožil z 2. mestom na DP in 1. mestom v ligaškem tekmovanju. Odlični Ptujčan je dokazal, da je bil dovolj močan za vrh v Švici (5. mesto), Španiji (13. mesto) in Angliji (39. mesto), žal pa se mednarodna ruleta ni zavrtela v njegov prid. Gojčičev nastop na evropskem in svetovnem prvenstvu je bil vrhunec leta, v katerem je slovenski golf dobil aduta za največja tekmovanja in enega najbolj obetavnih golfistov v Evropi.
ŠOLSKI ŠPORT V MO PTUJ
Ekipa košarkašic ŠŠD Oš Olge Meglič s trenerjem Dušanom Lubajem.
Fotoarhiv OŠ Olge Meglič
Ptujski srednješolci in učenci so uspešno nastopili na občinskih, področnih in državnih tekmovanjih. Posegali so po najvišjih uvrstitvah tudi na finalnih državnih tekmovanjih. Za uspešnost tekmovanj in dobro udeležbo imajo največ zaslug športni pedagogi in zunanji sodelavci. Pedagoški kolektivi in ravnatelji so pokazali, da poznajo vrednost športnih tekmovanj, saj so svojim dijakom oz. učencem omo-
gočili sodelovanje.
V	konkurenci osnovnih šol MO Ptuj so blesteli košarkarji in košarkarice iz ŠŠD Olge Meglič (mentor Dušan Lubaj).
V	skupnem seštevku dijakinj je bila najuspešnejša Gimnazija (mentorica Tatjana Solina) in pri dijakih prav tako, in to že drugič zapored, Gimnazija (mentor Igor Solina).
Ivo Komik
	ŠPORTNE PRIREDITVE - april 2005 j		
			ŠPORTNA DVORANA GIMNAZIJA
	ŠPORTNI ZAVOD V) PTUJ 2J» PTUJ ČUČKOV» 7. Tal: M 717 7« » i/y Tu: 02 7«? 1% J1	Sobota, 2. 4. 18.00	Odbojka, članice, ŽOK Ptuj : Ljubljana II
	ŠPORTNA DVORANA CENTER	Nedelja, 10. 4. 9.00- 13.00	Odbojka, turnir st. deklice, OK Kurent
Sobota, 9. 4. ,19.00	Rokomet, člani, MRK Drava Ptuj : Duplje	Sobota, 16. 4. 9.00-14.00	Mini rokomet, tumir, mlajši dečki, ŠD Rokometna šola Ptuj
Sobota, 23.4. 19.00	Rokomet, člani, MRK Drava Ptuj : Ajdovščina	Nedelja, 17. 4. P.00-13.00	Odbojka, turnir, st. deklice, ZOK Ptuj
£7hpca/i 21
Kikboks je način življenja
Pogovor z Aleksandrom Kolednikom, športnikom MO Ptuj za leto 2004
Aleksander Kolednik iz Cirkulan ni le izjemen borec, eden najboljših amaterjev na svetu v kategoriji do B3 kg združenja WAKO, je tudi človek s silnimi zalogami notranje energije. Dobesedno živi za kikboks. Vse je dosegel z neverjetno trdim delom. Celo v njegovem klubu, KBV Ptuj, pravijo, da je njegov značaj in tisto, kar se mu plete v glavi, včasih za okolico velika neznanka. Šampion.
iz 62 držav. Okitil sem
Priznanje športnik Ptuja 2004 je gotovo laskavo priznanje za vse vloženo. Je tako?
Športnika veseli vsako priznanje, saj je nagrada za rezultate in vložen trud. V domačem okolju pa je to še posebej prijeten občutek ...
O kikboksu pravite, da vas je popolnoma osvojil...
Kikboks je zame v bistvu način življenja. Ta šport mi daje veliko zadovoljstva in me je utrdil. Mojo osebnost je postavil pred izbiro: ali priznati poraz ali se bojevati in zmagati. Včasih je težko, toda izkušenj, ki sem si jih priboril med treningi in dvoboji, ne bi našel nikjer drugje.
V zelo kratkem času ste naredili občudovanja vredno kariero. Bera odličij je veliko, večja od pričakovane. Začetek vzpona se je začel oktobra 2003 na svetovnem prvenstvu v Parizu.
Na zadnje svetovno prvenstvo v Franciji sem se pripravljal približno dva meseca pod budnim očesom klubskega trenerja in selektorja slovenske kikboksing reprezentance Vladimirja Sitarja. Bil sem dobro pripravljen in prepričan, da se bom uspešno kosal s tekmeci. Konkurenca je bila izjemna, saj je sodelovalo 750 tekmovalcev in tekmovalk
se z bronastim odličjem v polkontaktu, kar je dokaz kakovostnega in prizadevnega dela v klubu in izbrani vrsti.
Ker članstvo v veliki olimpijski družini narekuje pozornost medijev in zanimanje gledalcev, smo na nedavnem zboru najboljših evropskih judoistov in kikboksarjev v Sloveniji videli različni podobi. V Ljubljani je EP v judu do 23 let polnilo naslovnice dnevnih časnikov, posnetke borb smo si ogledali tudi na nacionalni televiziji, medtem pa je članskemu EP v kikboksu v Mariboru bilo odmerjeno malo medijskega prostora. Podobno so se odzvali gledalci - hala Tivoli je bila spodobno polna, v dvorani Tabor so bili glasni le tekmovalci.
To je naš hendikep, o tem ni dvoma. In v prihodnje se bo ta razlika še povečala, če nam ne bo uspelo priti v olimpijski krog športov. Na tekmovanju smo imeli 470 borcev, kar je precej več, kot je bilo judoistov v Ljubljani. Vendar smo v Mariboru kljub »neolimpijskemu duhu« spremljali izjemno zanimivo in pestro prvenstvo. Ker pa tudi v tej borilni veščini obstajajo različna združenja, naj še pojasnim, daje nad EP bdel WAKO.
Gre menda za najmočnejšo kikboks zvezo na svetu?
Združenje WAKO je po številu sodelujočih tekmovalcev in držav ta čas najmočnejša organizacija v kikboksu. Za nameček je tudi prvo pravo organizirano združenje v tem borilnem športu.
Leto 2004 je bilo za vas leto potrditve. Pogumno ste vstopali na evropskem prvenstvu v Mariboru v boj s slovitimi tekmeci, iz borbe v borbo trdneje držali v rokah kolajno v semi
kontaktu in jo nazadnje v velikem slogu tudi osvojili.
Po prvotni napačni odločitvi sodnikov in pritožbi vodstva naše reprezentance sem v podaljšku dvoboja premagal Robbia Hauga iz Irske, v četrtfinalu Cristiana Ehmanna iz Avstrije, v polfinalu pa izgubil proti Italijanu Robertu Belottiju in tako osvojil
3.	mesto. Zame je to nov izziv, novo priznanje ...
Vrhunci sezone oziroma leta so bili obogateni še z drugimi uspehi?
Vrhunec sezone sem dopolnil še s tremi odmevnimi dosežki - z zmago svetovnega in evropskega pokala v semi kontaktu in mednarodno lovoriko na SLO open v Zagoiju. Ne gre prezreti naslova državnega prvaka za leto 2004.
Priprave na tekmovanja so naporne. Tečejo kri, znoj in solze...
Kot pri vsakem resnem treningu se začne s splošnim delom priprav, kjer je veliko teka in vaj za splošno moč. Ko je raven splošne priprave dovolj visoka, se s trenerjem lotim tehnike, sledi avtomatiziranje kombinacij in pred tekmovanjem še boji za trening in piljenje fines.
Kakšna je razlika med amaterskim in profesionalnim nastopom v kikboksu?
Menim, da kar velika. Rekel bi celo, da je težje zmagovati
Medtem ko so se najboljši atleti v članski konkurenci na Stari celini borili za medalje na dvoranskem prvenstvu v Madridu, se je domača atletska dvoranska sezona končala tudi za mladince in pionirje, ki so se pomerili na državnem prvenstvu v mnogobojih. Tričlansko zastopstvo Atletskega kluba Keor Ptuj se je prvo nedeljo v marcu vrnilo iz Celja s srebrno in bronasto kolajno v pionirski kategoriji.
Mnogoboj velja med poznavalci za kraljevsko disciplino v kraljici športov, saj je za vrhunske
med amaterji, ker gre za turnirsko obliko nastopanja, kjer lahko zelo hitro dobiš nasprotnika, čigar način boja ti ne ustreza. Malenkostna napaka je lahko usodna. Zaradi prej omenjenega imaš med amaterji v nasprotju s profesionalnimi boji malo časa za umirjeno taktično pripravo. Med profesionalci, kjer je raven kakovosti borcev višja, je pred vsakim nastopom na voljo štiri mesece priprav in tako dovolj časa, da preučijo nasprotnika, njegove prednosti in pomanjkljivosti. Pravila so zelo podobna amaterskim.
Nova tekmovanja, novi izzivi
Pot nas vodi na svetovni pokal: aprila v Maribor in maja v Piacenzo (Italija). Sledijo mednarodna tekmovanja, državno prvenstvo in priprave na svetovno prvenstvo, ki bo oktobra na Madžarskem. Napovedi so nehvaležne. Le zdravja si želim. Motivov, predvsem pa zagnanosti, je dovolj.
Prostega časa imate zelo malo. Kako ga najraje preživite? Včasih ostanem kar doma in pogledam kakšen dober film, preberem knjigo, drugič spet grem v družbo ali pa z dekletom na potep. Zelo rad kaj dobrega skuham. Smeh.
Ivo Kornik Foto: Langerholc
rezultate v tej disciplini potrebno uspešno združevati eksplozivnost, moč, vzdržljivost in tehnično dovršenost. V dvoranah se člani ter starejši in mlajši mladinci merijo v dvodnevnem sedmeroboju (60 metrov, daljina, krogla, višina, 60 metrov ovire, palica in 1000 metrov), ženske v vseh kategorijah in pionirji pa v enodnevnem peteroboju (60 metrov ovire, višina, krogla, daljina in 800/1000 metrov).
Kot so že nakazovali rezultati s pionirskega prvenstva, seje v boj za naslov vmešal Ptujčan Rok
Štiri medalje za pionirje
Grdina, kije na koncu, kljub trem osebnim rekordom (krogla -13,30 metra, višina — 174 centimetrov in 1000 metrov - 3:15,35), končal na drugem mestu z 2895 točkami. Zaostanek 129 točk za prvim si je nabral v nekoliko slabšem nastopu v teku 60 metrov ovire, ko je za slabo sekundo zaostal za kasnejšim zmagovalcem iz Velenja. Bronasta med pionirkami je bila Živa Sabo, Urška Horvat pa sedma. Obe sta mladi nadarjeni tekmovalki. Živa bo v pionirski konkurenci nastopala tudi naslednje leto, Urška pa še dve leti, tako da je ostalo še veliko priložnosti za dokazovanje. Gorazd Rajher, trener mladih mnogobojcev v Atletskem klubu Keor Ptuj, je nastop svojih varovancev označil kot odličen, dodaja pa: »Posebej me veseli, da so vsi dosegli osebne rekorde v svojih glavnih disciplinah, Rok in Urška v skoku v višino, Živa pa v teku čez ovire. «
Prav tako se je konec februarja v Celju odvijalo državno prvenstvo v dvorani za pionirski kategoriji. Tekmovanje sta zaznamovali množična udeležba in kvalitetni rezultati v šestih disciplinah (60 metrov in 60 metrov ovire ter skoki: daljina, višina, troskok in palica), ki so prilagojene slovenskim atletskim dvoranam in starostni kategoriji.
Atletski klub Keor Ptuj seje okitil z dvema medaljama v skoku v višino. Srebrna je bila Urška Horvat s preskočenimi 148 centimetri. Tretje mesto pa je v isti disciplini dosegel Rok Grdina, ki mu je uspel skok na višini 172 centimetrov. V skoku v daljino je dosegel peto mesto s skokom 578 centimetrov, pri svojih najdaljših skokih, ki so merili preko šest metrov, pa je na žalost naredil majhne prestope, kar ga je stalo mesta na zmagovalnem odru. Urška je skočila 414 centimetrov, 434 centimetre pa Živa
Sabo, ki se je bolje odrezala v teku na 60 metrov čez ovire z osmim mestom inje s tem postavila najboljšo osebno znamko v času 10,30 sekunde. Doseženi rezultati kažejo na kakovostno
delo v zimskem obdobju, hkrati pa pomenijo dobro osnovo in motivacijo za delo v pripravljalnem obdobju na poletno sezono.
Besedilo in fotografija: Uroš Esih
39. Pionirski košarkarski festival - polfinale
OŠ Olge Meglič je lahko ne glede na slabe pogoje za vadbo zgled mnogim na področju športa
Polfinalni turnir Pionirskega košarkarskega festivala v kategoriji starejše učenke v dvorani Mladika je bila odlična športna prireditev, ki je nazorno pokazala pot, po kateri se da priti do odmevnih rezultatov v kolektivnem športu tudi v okolju, ki že vrsto let nima pogojev za osnovno, kaj šele za zahtevnejšo vadbo. V celoti je šlo za obsežen projekt, ki je bil izpeljan zelo dobro, v zadovoljstvo številnega občinstva, ekip udeleženk prvenstva, posebno pa organizatorjev - Košarkarske zveze Slovenije, Ministrstva za šolstvo
in šport Slovenije ter izvajalca
Dušan Lubaj
PREDTEKMOVANJE:
OŠ Olge Meglič - OŠ Karla D. Kajuha Ljubljana 36 : 31 Vse je bilo na zavidljivi ravni, razen razlike seveda. V kriznem obdobju gostij so hitre Ptujčanke pobegnile za 10 točk in izkoristi-
OS Olge Meglič Ptuj.
le veliko priložnost.
Na hodniku dvorane smo takoj stopili do Petre Filipič, ki je bila po našem mnenju ena izmed junakinj srečanja in ključ do domače zmage. »Čez vso tekmo smo porazdelile moči, soigralke so dale maksimum, tako da smo si res zaslužile to zmago. Na parketu smo pustile srce, in to je edini način, po katerem lahko delujemo. Čeprav smo izpadle, menim, da smo na vseh tekmah do polfinala zapustile zelo dober vtis, toda sreča nas ni hotela.«
TEKMA ZA 1. MESTO
OŠ Pod goro Slovenske Konjice - OŠ Olge Meglič 46 : 25 Igra gostiteljic je imela (pre) velika nihanja, da se to ne bi poznalo na tekmovalnem dosežku. Brez trdne obrambe in premoči v skoku se danes pač več ne
dobi resne tekme. Igralke iz Prešernove so takrat pokazale manj od pričakovanj (vseeno jim ne gre oporekati bojevitosti in na trenutke mime roke pri metih), da bi ugnale aktualne šolske državne prvakinje. Slabša zunanja vrsta, preveč izgubljenih žog, za povrh vsega zelo ostra sodniška merila pri dosojanju osebnih napak domačim ... Najboljša igralka in strelka prvenstva Katja Klančnik je v zaključku srečanja Konjičan-ke varno pripeljala v zaliv prvega mesta in zagotovila napredovanje na finale four. Anja Segu-lin je bila žalostna, ker ekipi ni uspelo narediti še koraka naprej: »Čestitam tekmicam za uspeh. Menim, da je bila to kakovostna tekma, v prijetnem vzdušju in, kot je to običajno, v končnici, v kateri odloča vsaka žoga, so bile Konjičanke natančnejše in so slavile.«
Kljub izpadu v polfinalu si igralke OŠ Olge Meglič zaslužijo vse čestitke. V skupnem seštevku se z izvrstnim petim mestom v državi lahko pohvalijo naslednje košarkarice: Eva Benko, Petra Filipič, Lea Fišer, Katja Kos, Nuša Kukovec, Katja Mršnik, Tamara Pluško, Anja Segulin,
Branka Smolinger, Tamara Tajhman in Sanja Vidovič.
Toda najbolj ključen mož ptujskega osnovnošolskega uspeha je morda pedagog na OŠ Olge Meglič Dušan Lubaj. Že finalist PF in ŠKL je namreč spet dokazal, da je tudi izjemen športni trener in mojster svojega posla. Igralkam je ob slovesu dejal: »Sila ponosen sem na vas. Mojega gesla "Zmagaj ali priznaj poraz pokončno!” ste se držale s polnim bojevitim in pogumnim srcem. Hvala za prikazano v sezoni šolskih košarkaških tekmovanj 2004/05, vidimo se z nekaterimi v naslednjem prvenstvu ... pardon, finalu!«
Izidi:
OŠ Olge Meglič - OŠ Karla D. Kajuha 36 : 31, OŠ I. Murska Sobota - OŠ Pod goro 14 : 37 Za 3. mesto:
OŠ Karla D. Kajuha - OŠ I. Murska Sobota 37 : 27,
Za 1. mesto:
OŠ Pod goro - OŠ Olge Meglič 46 : 25
Ivo Komik Foto: Langerholc
Toyotin turnir v malem nogometu
Sva Kristijan Horvat in Mišel Ristov, dijaka 3. c Ekonomske šole na Ptuju. Pod mentorstvom prof. Barbare Bezjak pripravljava znanstveno-raziskovalno nalogo o korelaciji (oz. soodvisnosti) marketinga in športa ter o vplivu medijev (zlasti lokalnih) na to povezavo.
Šestindvajsetega februarja se je v športni dvorani Center odvijal Toyotin turnir v malem nogometu. Pogovarjala sva se s Petrom Furmanom, čigar podjetje AH Furman Ptuj je bilo glavni sponzor dogodka. Najin sogovornik je bil tudi Bruno Vuzem, ki je eden izmed tvorcev uspeha Toyotine ekipe. Kot ekonomista naju je predvsem zanimalo, zakaj se je podjetje odločilo organizirati prav športni dogodek.
Kakšen je bil uspeh prvega turnirja?
Vsak turnir je bil po svoje dober. Mogoče je prvi bil celo najboljši. Že zaradi tega, ker je bil prvi, pa tudi zato, ker je bilo prijavljenih več ekip.
Sedaj je za nami že četrti po vrsti. Kako ste zadovoljni z njim?
Zadnji turnir nam je zelo lepo uspel. Predvsem zaradi tega, ker je bilo prijavljenih veliko manjših ekip, ki so med seboj bolj ali manj enakovredne in gojijo neprofesionalen nogomet. Prej so na turnir prišle zelo močne ekipe in zmagovalec je bil morda znan celo prej. Manjših ekip prej
Bomo naslednje leto videli že petega po vrsti?
Če bodo ekipe, zagotovo, saj je postal turnir že tradicionalen. Kakšen pa je vaš pogled s sponzorskega in ekonomskega stališča?
Bili smo sicer glavni sponzor, vendar je bil naš glavni namen organizirati lep dogodek. Takšnega dogajanja na Ptuju manjka. Reklamo smo delali sami, tudi plakate smo naredili sami ter obvestili ekipe. Naš glavni namen ni bil dobiček iz reklame, saj bi si drugače izbrali drugačen način marketinga. Poglavitno je bilo druženje.
Hvale vredno dejanje, ki naj
k razmišljanju (in uresničevanju podobnih dogodkov) vzpodbudi tudi ostale.
Gospod Bruno Vuzem, kdaj ste se začeli ukvarjati z nogometom?
Z nogometom se ukvarjam že od 8. razreda naprej, treniral pa sem tudi na Hrvaškem.
Zaupana vam je bila vloga izbire soigralcev. Ste imeli težko izbiro?
Z vsemi soigralci smo igrali že prej, tako da vse tudi poznam.
Kakšna pa je bila povprečna starost vašega moštva?
Starost igralcev je zelo različna. Od 18 let pa vse do najstarejšega, ki ima 43 let. V moštvu so bili tako študentje kot tisti, ki so že zaposleni.
Ste imeli kakšne posebne priprave?
Odkrito povedano posebnih priprav nismo opravljali, ker enostavno nismo imeli časa. Smo pa nedavno imeli podoben turnir, tako da se za uigranost ekipe ni bilo bati.
Kako ste zadovoljni s končno uvrstitvijo?
Z 2. mestom smo kar zadovoljni. Mogoče nam je manjkalo samo nekaj športne sreče.
Vas bomo videli tudi na naslednjem turnirju?
Seveda bomo tudi na naslednjem turnirju zraven in potrudili se bomo za še boljšo uvrstitev. Gospod Marjan Lenartič, ste glavni organizator Toyotinega turnirja. Ste imeli kakšne težave z organizacijo?
Glavni organizator je Športno društvo Center, ki v sodelovanju z glavnim sponzorjem, AH Furman, že četrto leto zapovrstjo organizira turnir. Težave smo imeli predvsem z umikom in najemom telovadnice. Prvotno bi se turnir moral odvijati januarja, saj takrat vse nogometne ekipe počivajo, vendar je bila telovadnica takrat zasedena. Načrtujemo, da se bo naslednji turnir v letu 2006 odvijal januarja. S tem
bi si pridobili tudi večjo zanimanje močnejših ekip.
Kako ste zadovoljni z letošnjim turnirjem in kako ste ga oglaševali?
Letošnja udeležba ekip je bila primerna. Obvestili smo 80 klu-
bov in gostili tudi ekipe iz Hrvaške. V športnem dnevniku Ekipa ste reklamo lahko zasledili trikrat, prav tako pa smo oglaševali tudi v Štajerskem tedniku. Poskrbljeno je bilo za pokale, nagradili smo najboljšega strelca, igralca ter vratarja. Denar, ki smo ga pridobili iz prijavnin, smo nato razdelili, glede na uvrstitev, med ekipe. Za praktične nagrade je poskrbela AH Furman.
Zakaj je bila AH Furman vaš glavni sponzor?
AH Furman je že tradicionalno naš sponzor. Eden izmed članov Športnega društva Center je tudi lastnik AH Furman, ki je sam dal pobudo za sponzoriranje.
Vsem članom ekipe Toyote želimo še veliko športnih in poslovnih uspehov.
Uspeh Toyotinega turnirja je velik. Zagotovo bi se moralo več podjetij odločiti za podobne dogodke. Ne samo športne, ampak tudi kulturne, ki jih je v Ptuju in okolici, žal, premalo. Sodelovanje Športnega društva Center, AH Furman in igralcev Toyotine ekipe je pokazalo, da je s skupnimi močmi možno doseči vse.
Kjer je volja, je tudi pot!
Kristjan Horvat in Mišel Ristov
Od leve: Mišel Ristov, Bruno Vuzem (vodja ekipe Toyote), Peter Furman (direktor AH Furman) in Kristijan Horvat.
OYOH
TOYOT4
Gospod Peter Furman, zakaj ste se odločili organizirati ta turnir?
Do turnirja je prišlo bolj po naključju. Igralci nogometa se zberemo vsak torek zvečer ob
20.30	v telovadnici in igramo nogomet. Tako smo prišli do zamisli, da bi organizirali ta turnir. Glavni namen ni bil tekmovalnost, ampak druženje.
ni bilo, ker so bile prepričane, da ne morejo ničesar osvojiti.
Vendar ste imeli nekaj težav z najemom telovadnice in urnikom?
Največja težava je bila v tem, da ni bilo proste telovadnice. Celoten projekt smo hoteli izpeljati okrog novega leta oziroma takrat, ko nogometaši nimajo priprav.
Odlična ekipa Toyote (od desne, spodaj):
Ivica Petek, Anodelko Vidovič, Gorazd Milošič
(od desne, zgoraj): Darko Škrlec, Željko Malarič, Bruno Vuzem
Ptujski turistični delavci obiskali mednarodno turistično borzo (ITB) v Berlinu
"Tourisem is still good bussi-nes~ je bila rdeča nit skozi celoten program na sejmu, da pa je res tako, kažejo podatki, ki so bili predstavljeni na ITB-ju. Borza je potekala od 11. do 15. marca na prostoru sejmišča ICC v Berlinu. Predstavilo seje 10.409 razstavljavcev iz 181 držav in pokrajin, na 150.000 kvadratnih metrih površine. Borzo je obiskalo več kot 142.000 obiskovalcev in 118 ministrov z vsega sveta.
Slovenija se je predstavila s skupno stojnico v organizaciji Slovenske turistične organizacije (STO), na kateri je bila tudi predstavitev skupne turistične regije Slovenije, Koroške in Furlanije.
Glede na izredno zanimanje za Ptuj, ki so ga pokazali gostje v prvih dveh dneh, bi bilo smiselno razmišljati o lastni predstavitvi destinacije Ptuja na naj večjem svetovnem turističnem sejmu.
Sandi Dolenc
LTO Ptuj pridobil sredstva v višini 31.169.020,00 sit.
Lokalna turistična organizacija Ptuj je pridobila projekt z naslovom »Ptuj, zakladnica dobrega počutja«. Projekt je namenjen razvoju in skupnemu trženju destinacije Ptuja, Haloz in Slovenskih Goric z Ormožem. Razvijal se bo produkt wellnes-sa in zdraviliškega turizma z vključenimi tematskimi sklopi: golf, jahanje in kolesarjenje ob ponudbi štirih vinskih cest VTC in bogati kulturni dediščini v destinacji.
Izoblikovala se bo nova blago-
vna znamka, razvila se bo skupna incoming agencija, razvili se bodo novi eno- in večdnevni programi, izdelali se bodo novi promocijski materiali ... V letu 2005 bomo obiskali 5 sejmov, v letu 2006 8 sejmov in v letu 2007 10 sejmov. Vsako leto so predvidene tri študijske ture za turistične organizacije iz tujine in Slovenije. Posodobila se bo spletna stran www.ptuj-tourism. si. Povezala se bo mreža TIC v destinaciji ipd.
Sandi Dolenc
S športom in zabavo v 1. maj
Lokalna turistična organizacija Ptuj s soorganizatoijema Športnim zavodom Ptuj in Brodarskim društvom Ranca pripravlja bogat športno-zabavni animacijski program, ki se bo čez cel dan odvijal na Ranci.
Imeli boste možnost sodelovanja v vodnih športih, kolesar-
skem maratonu, košarki, nogometu, pohodništvu, lahko se boste razgibali ob plesnih ritmih ... Poskrbljeno bo tudi za najmlajše. Urejen bo “piknik prostor”, večer se bo zaključil s kresom na vodi.
Preživite 1. maj z nami!
Sandi Dolenc
PROGRAM V KOLNKIŠTI
Vabi Klub ptujskih študentov
PTUJ/KIH /TUDENTOV
nedelja, 3. april, 20:00 VSI PREDSEDNIKOVI MOŽJE - projekcija filma Režija: Alan J. Pakula Retrospektiva filmov Novega Hollywooda
četrtek, 7. april, 20:00
JAM SESSION
sobota, 9. april, 21:30 ŽABJAK BEND - koncert Zasedbo sestavljajo vokal, violina, akustična kitara, električni bas in bobni. Izvajajo avtorsko glasbo nekje med jazzom in fun-kom, šansonsko obarvana besedila v obliki vložnega epskega subjekta pa duhovito preigravajo nekatere temeljne dogme posttranzicijske družbe. Njihovi koncerti so celovit glasbeni in ideološki dogodek: pustite se indoktrinirati! Pred kratkim so izdali drugo ploščo Aristokrat, zdaj snemajo drugi videospot. Vstopnine ni.
nedelja, 10. april, 20:00 POBESNELI BIK - projekcija filma ZDA, 1980
Pobesneli bik je najboljši film Martina Scorseseja in najboljša vloga Roberta de Nira.
Foto: arhiv imdb
četrtek, 14. april, 19:00
TURNIR V TAROKU
sobota, 16. april, 21:30 STICK CONTROL - koncert Tolkalna skupina Stick Control je začela delovati leta 2002 z namenom približati tolkala širšemu občinstvu. Vstopnine ni.
nedelja, 17. april, 20:00
ZGODILO SE JE ČISTO BLIZU VAS - projekcija filma Režija: Rémy Belvaux, André Bonzel in Benoit Poelvoorde Francija, 1992
petek, 22. april, 20:00
71 DNI PLAVE SAMOTE
- potopisno predavanje Reinhard Brečko je izjemno zanimiv gospod. Z jadrnico je čisto sam potoval čez Atlantik, toda z zahoda na vzhod - iz Marine de Salinas in Puerto Rica do Pirana. Vstopnine ni.
sobota, 23. april, 20:00 PAVLEK - monodrama Režija: Rok Vilčnik Igra: Peter Ternovšek
nedelja, 24. april, 20:00 RAŠOMON - projekcija filma Režija: Akira Kurosawa Retrospektiva filmov Akire Kurosawe
četrtek, 28. april, 19:00
TURNIR V TAROKU
sobota, 30. april, 21:30 TRIO KAUCIČ-CISI-MURESU - koncert Zlatko Kaučič - bobni Emanuele Cisi - saksofon Nicola Muresu - kontrabas Izjemno dejaven bobnar, tolka-list in skladatelj Zlatko Kaučič, ki smo ga v Kolnkišti občudovali že dvakrat, se bo tokrat predstavil v klasičnem jazzovskem triu, ki ga sestavljajo bobni, kontrabas in saksofon. Vstopnina: 300 SIT.
nedelja, 1. maj, 20:00
ŽIVETI - projekcija filma Režija: Akira Kurosawa Retrospektiva filmov Akire Kurosawe
^/h^ea/i 25
GLEDALIŠČE/RAZSTAVE/
PRIREDITVE
d!
PROGRAM ^Mesino quddii«	april 2005
‘Ptuj
2.4. ob 10.00 in 11.30
za abonma Lutka, Račka in izven
Lila Prap: ZAKAJ?, režiserki Barbara Bulatovič in Barbara Stupica, Lutkovno gledališče Ljubljana
7. 4. ob 9.30 in 10.50 Roald Dahi: GREGORJEVO ČUDEŽNO ZDRAV1-
za šole in izven	LO, režiserka Ivana Djilas, Mestno gledališče Ptuj
8. 4. ob 9.30 in 11.00 Roald Dahi: GREGORJEVO ČUDEŽNO ZDRAVI-
za šole in izven	LO, režiserka Ivana Djilas, Mestno gledališče Ptuj
ZA MLADINO
11.4. ob 9.30 in 11.30 Igor Bauersima: norway.today. režiser Miha Golob, Mestno za šole in izven	gledališče Ptuj
ZA ODRASLE
9. 4. ob 19.30	Anthony Shaffer: VOHLJAČ, režiser Matjaž Latin. Mestno
za izven	gledališče Ptuj
16. 4. ob 19.30	Anthony Shaffer: VOHLJAČ, režiser Matjaž Latin, Mesino
za izven	gledališče Ptuj
22. 4. ob 19.30	Anthony Shaffer: VOHLJAČ, režiser Matjaž Latin, Mestno
za izven	gledališče Ptuj
P I U j
'N
Program v aprilu
petek, 1. 4., ob 19. uri ODPRTJE RAZSTAVE FOTOGRAFIJ MEDNARODNEGA NATEČAJA ZA MLADE FOTOGRAFE
Razstava je zbir nagrajenih fotografij na natečaju, ki je potekal v letu 2004. Natečaj so izvedli Španci, ki so nam tudi poslali fotografije za razstavo.
petek, 8. 4., ob 20. uri KONCERT KITARSKIH MOJSTROV ŽARKA IGNJATOVIČA IN JERKA NOVAKA
Predstavila se bosta vrhunska glasbenika, ki sta hkrati odlična izvajalca, skladatelja in glasbena pedagoga.
petek, 15. 4., ob 20. uri JAZZ VEČER
Igrajo kitaristi, učenci Sama Šalamona, in gostje. sreda, 20. 4., ob 11. uri
OKROGLA MIZA O PROSTOVOLJNEM DELU
Organizatorji: CID Ptuj, Center za socialno delo Ptuj in Dom upokojencev Ptuj
Okrogla miza je del prireditev, ki potekajo v okviru FESTIVALA PROSTOVOLJSTVA po vsej Sloveniji.
petek, 22. 4., ob 19. uri POTOPISNO PREDAVANJE O ŠRI LANKI
Predaval bo Mare Cestnik, popotnik in pisec, ki se bo tik pred gostovanjem na Ptuju vrnil iz krajev, ki jih je decembra 2004 prizadel cunami. Kakšna je dežela po katastrofi, kako živijo tamkajšnji ljudje in kaj potrebujejo ... Predavanje bo tudi predstavitev možnosti za zbiranje pomoči, namenjene žrtvam cunamija, brez posrednikov!
25. 4. ob 19.30	Yasmina Reza: ART. režiserka Nenni Delmestre. Mestno gle-
za izven	dališče Ptuj
NA GOSTOVANJU
rokgre: PAVLEK, režiser Rok Vilčnik - rokgre, igra Peter Ternovšek, v Drami SNG Maribor
torek, 26. 4., ob 21. uri KONCERT
Predstavili se bosta dve mladi ptujski glasbeni skupini, ki sta tako novi, da trenutno še iščeta ime.
PRVOMAJSKE POČITNICE
5.4. ob 20.00
rokgre: PAVLEK. režiser Rok Vilčnik - rokgre. igra Peter Ternovšek, v Mariboru
6. 4. ob 11.00
rokgre: PAVLEK. režiser Rok Vilčnik - rokgre. igra Peter Ternovšek, v Mariboru
četrtek, 28. 4., in petek, 29. 4., od 10. do 13. ure USTVARJALNE DELAVNICE IN DRUŽABNE IGRE Za osnovnošolce v sodelovanju s prostovoljci.
7.4. ob 11.00
14.	4. ob 9.00 in
11.00
15.	4. ob 8.30, 9.45 in 11.00
rokgre: PAVLEK. režiser Rok Vilčnik - rokgre, igra Peter Ternovšek, v Mariboru
Liljana Praprotnik Zupančič: PRINCESKA IN ČARODEJ, režiser Miha Alujevič, v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale
Liljana Praprotnik Zupančič: PRINCESKA IN ČARODEJ, režiser Miha Alujevič, v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale
15. 4. ob 19.00
23. 4. ob 19.00 ob 20.30
rokgre: PAVLEK, režiser Rok Vilčnik - rokgre, igra Peter Ternovšek, v Lovrencu na Pohoiju
Yasmina Reza: ART. režiserka Nenni Delmestre, v Ormožu rokgre: PAVLEK. režiser Rok Vilčnik, igra Peter Ternovšek, v Kolnkišti Ptuj
petek, 29. 4., ob 20. uri KITARSKI VEČER Nastopajo učenci Marka Korošca z gosti.
FILMSKI VEČERI
Srečanja filmske sekcije CID vsako sredo ob 19. uri.
CID Ptuj je odprt vsak delovni dan od 9. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure.
Nevenka Gerì, strokovna sodelavka nevenka.gerl@cid.si
25. 4. ob 11.00
rokgre: PAVLEK. režiser Rok Vilčnik - rokgre, igra Peter Ternovšek, v Murski Soboti
28. 4. ob 19.30
Lutz Hübner: MARJETKA, STR. 89, režiser Samo M. Strelec, v Kazalištu Mala scena Zagreb/Hrvaška
CENTER INTERESNIH DEJAVNOSTI Osojnikova 9, SI-2250 Ptuj Tel. +386 (0)2 780 55 40 Fax +386 (0)2 779 21 81
Uživajte v plavanju
V Ptuju, v mestu ob Dravi, z bližnjimi potoki in ribniki je bilo znanje plavanja že od nekdaj pomembno. To je tudi šport, katerega obvladovanje lahko reši življenje. Se še spomnite starega kopališča ob Dravi? Bilo je v Dravski ulici, ostanki kabin so še vidni. Stene so porisane z grafiti, namesto bazena je sedaj parkirišče. Nekoč so tam, že v 60. letih prejšnjega stoletja, ustanovitelji kluba pričeli s plavalnimi tečaji in rekreacijskimi tekmovanji. Proti koncu sedemdesetih se je z odprtjem termalnega kopališča registriral plavalni klub z imenom Toplice Ptuj.
Najmlajši med vadbo plavalnih tehnik.
Ponovni polet je klub dobil v letu 1994, ko so se trije bivši plavalci odločili vložiti vse svoje znanje v oživitev tekmovalnega plavanja. Pričeli smo z 10. mladimi člani. Nekateri izmed njih so sedaj že vaditelji in pomagajo klubu Terme Ptuj pri izboljševanju kvalitetnega dela. Članstvo
in strokovni kader se od takrat povečuje, tudi projekti se nadgrajujejo. Organizira se Medobčinsko prvenstvo osnovnih šol, skupaj z MO Ptuj in CID-om ob mednarodnem letu družine organiziramo družinske igre v vodi. Imamo šolo plavanja za odrasle in pričenjamo z udeležbo na tek-
movanjih. Kdor želi imeti dobre rezultate, mora z vadbo začeti čimprej. Zato s pomočjo CID-a in Term ponujamo cenovno zelo ugoden program za otroke od 4. do 6. leta starosti.
Največji uspeh smo dosegli leta 1999, ko je Matevž Božičko postal dvakratni državni prvak med kadeti, in leta 2001, ko je bil državni prvak med mladinci. Biti odprt za spremembe in ne pozabiti svojih starih vrednot je vodilo vodstva kluba tudi danes. Programe, ki smo si jih zastavili takrat, izvajamo še danes, jih posodabljamo in dodajamo nove. Aprila bomo ustanovili veteransko sekcijo. V Termah Ptuj bomo maja po 24 letih ponovno organizirali medklubsko (morda celo mednarodno) tekmovanje v plavanju. Med poletnimi počitnicami bomo s partnerji ponudili predšolskim in šolskim otrokom celotedenski zanimiv program z različnimi vsebinami, kjer bo možna tudi enodnevna udeležba. Zaključek programa bo družinsko tekmovanje. Dogovarjamo se za organizacijo športnih dnevov, kjer bi v sodelovanju s šolami otrokom omogočili cenovno dostopen program. Vseboval bo preverja-
Učenka prvega razreda devetletke v šoli plavanja.
nje znanja plavanja, obnovitveni plavalni tečaj, šolsko tekmovanje in animacijo.
Veseli nas, da kot izvajalec skupaj s Termami sodelujemo pri programu Naučimo se plavati, ki se ga udeležujejo vrtci in osnovne šole iz Ptuja, bližnje in tudi daljne okolice.
S sodelavci, ki imajo poleg formalne izobrazbe tudi bogate, večdesetletne osebne izkušnje s plavanjem in otroci, ni težko dosegati dobrih rezultatov.
Franjo Rozman Foto: Boris Voglar
BRODARSKO DRUŠTVO RANCA PTUJ
organizira
TEČAJ ZA OPRAVLJANJE IZPITA ZA
VODITELJA ČOLNA
TEČAJ BO POTEKAL TRI DNI,*V DRUGI POLOVICI APRILA (predvideno s pričetkom 15. aprila 2005)
PRIJAVITE SE LAHKO NA TELEFONSKI ŠTEVILKI «41 495 118 ali 041 791 005,*^
VSAK DAN PO 15. URI. oziroma na elektronski pošti:
info@ranca-ptuj.com. NAJKASNEJE DO 11. APRILA BRODARSKO DRUŠTVO RANCA PTUJ Panonska 4. Ptuj
OB PRIJAVI JE POTREBNO PLAČATI 15.000 SIT KOTIZACIJE	v
Transakcijski račun:
04202- 00008254 07 S pripisom:
ČL. za VODITELJA ČOLNA Vse potrebne informacije lahko dobite na telefonski številki 041 495 118.
V Termah Ptuj Plavalna zveza Slovenije prireja vadbo v vodi za dojenčke in malčke po Fredovem programu od 4. meseca do 5. leta starosti.
Pridružite se nam na urah plavanja. Skupaj zaplavajmo v poletje. Z vadbo pričnemo 19. aprila.
Majhni otroci - veliko veselje.	Fotoarhiv PZS
INFO.: www.plavanje-dojenckov.com
Prijave: 051 220 984 (ponedeljek 20.-21. ure in sreda 10-1 L
ure).
v
Domoznanski oddelek
35
PTUJČRN
2005
o LEKARNE PTUj
LEKARNA PTUj TRSTENjAKOVA 9 51-2250 PTUj T 02 771 60 01
LEKARNA PTUj |E ODPRTA MED DELAVNIKI: 7.00 - 20.00, V SOBOTO: 7.00 - 14.00
dežurstvo: april: 1.4.2005 - 3.4.2005
1 1.4.2005 - 30.4.2005
DEŽURSTVA OB DELAVNIKIH POTEKAjO OD 20. 00 7. URE ZjUTRAj, OB SOBOTAH 00 14. 00 7. URE, V NEOELjO IN OB PRAZNIKIH PA |E DEŽURSTVO NEPREKINJENO VES DAN 00 7. URE ZjUTRAj DO 7. URE NASLEDNjEQA ONE.
V nedeljo in ob praznikih sta lekarni v času dežurstva zaprti med 12.30 in 14.00.
Potrčeva 23, PTUJ, tel.: (02) 7878-490 (1), faks: (02) 7878-492
Označene dni dežna JOfK In steer ob delavnikih od 20. do 7. ure
ob sobotah od 14. do 7. ure ob nedeljah In praznikih 24 ur
APRIL 2005 - dežurstva lekarne
Ostale dni dežura Lekarna Ptuj.
www leka rna-toplek si

v
I	Sola plavanja za odrasle
i Plavalni klub Terme Ptuj vabi vse, ki bi se želeli naučiti ali bi radi I izpopolnili znanje plavanja, v Solo plavanja za odrasle.	'
■ Prijave sprejemamo do 3. aprila, na tel. 041 311 414, Franjo Roz- . I man.
Franjo Rozman, | predsednik PK Terme Ptuj
OGLAŠUJTE V PTUJČANU
fa E R A
PAPIRNICA
ADUT
TAMO
TRGOVINA IN STORITVE d.0.0.
pomaranča
bar
Naročnik: ERA-SV d.o.o., Ob Dravi 3 a, 2250 Ptuj
j
1
Oglase za Ptujčana trži AGENCIJA LOTOS;
Tel./faks: 02 771 08 82 GSM: 031 481 673, 040 218 895
lotos.ptuj@siol.net
CENIK OGLASNEGA PROSTORA
1/16 STRANI (5 X 7 cm)
1/8 STRANI (10,5 » 7 cm)
1/4 STRANI
(21 % 7.5 cm) «Il (10.S x 14 cm)
1/3 STRANI (10 i 21 cm) ali (30 x 7 cm) 1/2 STRANI
_______(21 % IS cm)____
CELA A4 STRAN (30 % 21 cm)
48.000 SIT
68.000	SIT
118.000	SIT
DVOBARVNI TISK
9.00« SIT
18.000	SIT
26.000	SIT
37.000 SIT
08.000 SIT
Dodatni popusti:
polletna objava oglasa / rabat 15 % celoletna objava oglasa / rabat 20 %
Oglaševanje je predvideno na drugi, predzadnji in zadnji strani, ter poljubno na notranjih dvobarvnih straneh. Glasilo izide predvidoma zadnji
dan v mesecu.
Ptujčana vsak mesec brezplačno prejme na dom
8750
gospodinjstev.
47.0(H) SI r