PofitnlDS jMMB T gotovini*
Leto XVIIL, št 81
LJubljana, četrtek 8- aprila 1957
Cena i Din
paca A — .Telefon st. 8122, 8128,
3124, 3125, 312«. Lnaeratru xldeieit: Ljubljano, Selen-Durgova di. d — Tel 1302, »492, fooruZruca Maribor; Gospos&a ulica
St 11 - Telefon St 2456. podružnica Celje; BLocenova OL 9L. 2
Telefon št- UM). Računi pri poŠt- ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842. Praga Oslo 78.180, Wlen 105241.
Izhaja vsak dan ^azen poneaeijfca. Naročnina maša mesečno Dtn 3H— Za inozemstvo Din 40^—
Uredništvo: Ljubljana, Snafijeva aUea B, Telefon 8122, 8123, 8124, 8125, 812«. Maribor, Gosposka oiica 11, Telefon «t 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica ttev. 1_ _Telef on št. 65.
Rokopisi ee ne vračajo.
Po Beneševem obisku
Med prisrčnimi ovacijami in mogočnimi manifestacijami je prezident češkoslovaške republike dr. Edvard Beneš včeraj popoldne zapustil našo prestolnico in se vrača v svojo domovino. Vozi se čez Zagreb in preko slovenskega ozemlja domov. Na žalost je vozni red za njegov posebni vlak tak, da se prezident vozi po naših krajih sredi noci. Tako hrvatsko kakor slovensko prebivalstvo bi bilo od srca pozdravilo voditelja bratske države in bi mu z navdušenjem izrazilo svoje spoštovanje m svojo ljubezen. Zlasti naše slovenske kraje vežejo, tako smemo reči, najstarejše vezi s češkoslovaškim narodom. Bili smo skupaj ob zori naše nove kulture. Stali smo roko ob roki. ko je skoraj pred sto leti zacvetelo prvo upanje narodne svobode, in potem ves čas v dolgoletni guerilski vojni proti tlačite-ljici Avstriji. V požrtvovalni borbi, v kateri smo osvajali košček za koščkom narodnih pravic, se je med nami razvilo bratsko zavezništvo. Pri delu za našo gospodarsko osamosvojitev so bili Cehi čvrsto ob naši strani. Naša zadružna misel je vžgana na češkem. A tudi ko so se pripravljale največje odločitve naše narodne usode, je v organizaciji našega notranjega nacionalnega odpora za časa svetovne vojne v znamenju narodnega edinstva na slovanskem severu in slovanskem jucu in nacionalne osvoboditve ravno češkoslovaško sodelovanje bilo najtesnejše..
Tudi danes smo Slovenci že po svoji zemljepisni legi, po svojih zgodovinskih zvezah in po svoji kulturni sorodnosti našim severnim bratom najbližji del jugoslovenskega naroda. Zato nam ie nekoliko težko, da ne moremo pokazati svojih čustev, ko se vozi prezident češkoslovaške republike skozi naše kraje.
Navzlic temu ima tudi ta povratek simboličen značaj. Prezident dr. Beneš se vrača skozi hrvatske in slovenske kraie, s čimer je še podčrtano dejstvo, da njegov obisk ni bil le službeni obisk zavezniški državi, temveč da je prišel v goste k celokupnemu jugoslovenske-mu narodu. Kar je ta narod želel povedati tc ie rekla naša prestolnica. To je čul in videl gospod prezident tudi v preprostem kmečkem okolju Karadjor-djeve domovine. To je gotovo občutil tudi. ko je v nemi ginjenosti stal ob jrrobu svojega mrtvega prijatelja, našega Velikega kralja. Jugoslovenski narod ve, kje mu je mesto. Enodušna narodna volja d.emantira vse možnosti kake spremembe jasno začrtane poti, po kateri je v družbi svojih prijateljev hodil doslej v zavesti, da s tem najbolje čuva svoje eksistenčne interese.
Tudi naši javnosti je nekoliko znano, Ha so zunanjepolitični dogodki zadnjih tednov izzvali po vsej Evropi živahne komentarje. Na gotovih straneh se je izražalo škodoželjno veselje, da se vezi Male antante rahljajo, da jugoslovenska politika išče novih usmeritev in da zapušča sigurna tla svojih dosedanjih prijateljskih zvez. Tudi med prijatelji se je pojavila vznemirjenost in ni manjkalo pesimističnih glasov, ki so pričeli sumiti, ali bo mogoče ohraniti dosedanje medsebojno zaupanje tudi še v bodoče. Obisk prezidenta dr. Beneša je prepričal ves svet c neomajni zvestobi našega naroda do preizkušenih prijateljev. Ves svet ve, da nobena država ne more voditi trajne zunanje politike, ki ne bi bila v skladu z življenjskim instinktom samega naroda. Kaj pravi ta instinkt to se je s pozdravi in manifestacijami reprezentantu češkoslovaške republike pokazalo nad vsak dvom.
Naš narod dobro ve, katere ideje so poosebljene v prezidentu dr. Benešu. On je eden od najsvetlejših predstavnikov misli mednarodne kolektivne varnosti in mirovnega sodelovanja v Društvu narodov. On je graditelj Male antante kot trajne življenjske zajednice češkoslovaškega, jugoslovenskega in ru-munskega naroda. On je nositelj vere v mednarodno demokracijo, ki odklanja igro velikih z malimi narodi in je prepričana, da se vsa nasprotstva med državami dajo rešiti po sporazumih in brez krvavega nasilja. In ne najzadnje ie dr. Beneš spoznavalec češkoslovaške-iugoslovenske usodne povezanosti, ki predstavlja tudi kulturno in civilizato-rično moč slovanstva v Evropi. Manifestacije našega naroda za prezidenta bratske države so bile manifestacije naše zvestobe napram idejam, ki jih on predstavlja in katerih mučenik je bil tudi naš kralj Zedinitelj.
Z gotove strani se delajo poskusi, kakor da bi v naši javnosti obstojala v pogledu naše zunanjepolitične orientacije razna mišljenja. Čitali smo celo očitek, da skuša opozicija na zunanjepolitičnih vprašanjih voditi neko svojo politiko. Nastop ljudstva, njegova eno-dušnost je najboljši demanti takih in-sinuacij. Na tako manifestanten način izražena volja našega ljudstva ni bila od nikogar demantirana in pred njo se izgubljajo v nič vse špekulacije tudi če bi na katerikoli strani obstojale. Ako so se ponekod v Evropi spraševali, ali bo prezident dr. Beneš v Beogradu imel uspeh ali ne, potem jim sedaj ni treba
manifestacije ob prezidentouem slovesu
poslovil od prezidenta
Beograd
Beograd, 7. aprila, br. Po tridnevnem
bivanju v jugoslovenski prestolnici je prezident češkoslovaške republike dr. Edvard Beneš danes popoldne s svojim spremstvom s posebnim vlakom preko Zagreba in Maribora odpotoval v Prago. Kakor sprejem je bilo tudi slovo nad vse prisrčno in to tako s strani oficielnih krogov, kakor s strani široke javnosti, ki je ves čas beograjskega obiska izkazovala prezidentu dr. Benešu simpatije, kakor jih more biti deležen le resnični prijatelj. Prezident dr. Beneš je bil tudi ob odhodu deležen nepopisnih ovacij, ki so v najlepši luči izražale razpoloženje vsega jugoslovenskega naroda.
Prezident dr. Beneš je posvetil svoj današnji dopoldan predvsem Beogradu. Sprejel je zastopnike Sokolskega saveza in češkoslovaške kolonije v Beogradu, ogledal si je muzej kneza Pavla, Kalemegdan in vojni muzej. Opoldne je bil na kosilu v Belem dvoru, ob 16. pa so njega in gospo nespregledne množice ljudstva pospremile na postajo, od koder se je po prisrčnem slovesu od Nj. Vis. kneza namestnika Pavla, kneginje Olge in kraljevih namestnikov odpeljal s posebnim vlakom preko Zagreba in Maribora nazaj v domovino.
Soareja na češkoslovaškem poslaništvu
Prezident dr. Beneš in njegova gospa sta priredila snoči, kakor smo že poročali, v' prostorih češkoslovaškega poslaništva slavnostno večerjo in nato velik sprejem. Na sprejem so prišli najuglednejši politiki, diplomatje, znanstveniki in drugi javni delavci. Dr. Beneš se je razgovarjal poleg drugih tudi z bivšimi predsedniki vlade Petrom živkovičem, Bogoljubom Jevtičem, Ljubo Davidovičem. Ljubeznivo se je razgovarjal tudi z novinarji ter je med drugim vašemu dopisniku izjavil, da je neobičajno zadovoljen s sprejemom v Beogradu ter da odhaja izredno vzrado-ščen.
Sprejem češke kolonije
Danes dopoldne je bil v češkoslovaškem poslanstvu prirejen svečan sprejem, ki je bil rezerviran za voditelje naših Sokolov in za češkoslovaško kolonijo ter njene ustanove in organizacije v Beogradu. V veliki dvorani poslaništva so bili v dveh vrstah razporejeni dečki in dekletca s češkoslovaške Masarykove osnovne šole v Beogradu, vsi v prekrasnih narodnih nošah. Za njimi so se zbrali zastopniki češkoslovaških društev iz vse države pod vodstvom predsednika ar h. Josefa Hrnci-fa, nadalje člani češkoslovaške obce s predsednikom Josefom Vižekom, delegati češke besede »Havličkove« pod vodstvom predsednika Jana Bena, nato člani udru-ženja češkoslovaških žena pod vodstvom ge. Gušnikove Lt.d.
Ob pol 12. se je pripeljal v poslaništvo prezident s svojo gospo, burno pozdravljen od množice, ki se je bila mc-d tem zbrala okrog poslaništva. Najprej so mu bili predstavljeni uradniki poslaništva. Za vsakega je imel nekaj toplih besed. Izrazil jim je predvsem svoje zadovoljstvo s sprejemom v Beogradu in jim s poudarkom dejal, da je vse dobro in da bo vse le še bolje.
V velikem salonu je pričakovalo prezidenta Beneša starešinstvo SKJ pod vodstvom I. pod starešine Engelberta Gangla. Okrog osivelega sokolskega voditelja so bili zbrani Paunkovič, dr. Pihler, Grado-jevič, Bogdanovič, Todorovič in drugi. Podstarešina Gangl je prezidenta' takole pozdravil:
Brat prezident! Po povratku s slavnega Oplenca kjer sniva svoj večni sen naš kralj Mučenik, ki je daroval svoje življenje za veličino Jugoslavije, sprejmi to srebrno žaro«.
Pri tem je prezidentu izročil krasno žaro z zemljo z Oplenca, in z napisom: »Zemlja z Oplenca bratu Edvardu Benešu, prezidentu češkoslovaške republike — Beograd, 5. aprila 1937 — SKJ«.
Starešina Gangl je nato nadaljeval: »Ta zemlja simbolizira vjie naše trpljenje in borbo, vse muke in napore ter žrtve, ki smo jih mi Jugosloveni, združeni z brati čehoslovaki, pod vodstvom našega mrtvega kralja in prezidenta osvoboditelja Masa ryka ter s tvojim sijajnim sodelovanjem, brat predsednik, eni kakor drugi prenesli za samostojnost naših bratskih dveh narodov in svobodo naših bratskih dveh držav. Zemlja je napo jena s krvjo naših bratov in posvečena z ljubeznijo in zvestobo naših sokolskih žup, iz nje se dviga naš bratski pozdrav, ki ga pošiljamo v imenu vseh jugoslovenskih Sokolov
iskati odgovora. Mislimo pa, da je vprašanje napačno postavljeno. Ni šio za uspeh prezidenta dr. Beneša, temveč šlo je za to, ali je res Jugoslavija, kakor so tu in tam v inozemstvu trdili, krenila na pot, ki bi jo vodila v neke nove kombinacije, nasprotne celemu sistemu mednarodnih obvez, v katerem se sedaj nahaja.
Mislimo, da bomo kmalu imeli priliko beležiti novo manifestacijo stare preizkušene politike. Računi onih, ki so videli že novi kaos v srednji Evropi, bodo prekrižani. Tudi vprašanja, ki so sedaj v Beogradu morda ostala še odprta, bodo polagoma prišla na dnevni red in ne dvomimo, da bodo razčiščena in rešena tako, kakor to odgovarja volji celokupnega našega naroda in njegovemu življenjskemu interesa.
tebi, brat predsednik, ln celemu češkoslovaškemu narodu«.
Vidno ganjen je prezident odgovoril: »Zahvaljujem se vam za prisrčne pozdrave in dragoceno zemlje z Oplenca, ki jo bom s pieteto in toplo ljubeznijo čuval. Z blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem sem polnih 18 let iskreno in intimno sodeloval brez vsakega in brez najmanjšega nesoglasja. Radosti me vaše tesno in bratsko sodelovanje s češkoslovaškim Sokolstvom, ki mu tudi sam pripadam in katerega misli so bile zmerom smisel mojega življenja. Nadaljujmo vsi v tem duhu in v tej smeri z našim delom za srečno bodočnost obeh naših bratskih narodov!«
Gospe dr. Beneševi, ki je stala ves čas poleg prezidenta, so izročili prekrasen šopek rdečih nageljčkov. Nato sta se prezident in njegova soproga vpisala v spominsko knjigo Saveza SKJ. Zbrani sokolski prvaki so jima priredili prisrčne ovacije.
Prezident je prešel v dvorano, kjer je bila zbrana češkoslovaška kolonija. Prezident in njegova gespa ter vse njegovo spremstvo so bili tudi tu sprejeti z viharnimi ovacijami.
V muzejih
Na ulici pa so ga spet sprejele nove burne manifestacije velike množice ljudstva, ki je ves čas potrpežljivo čakala na prezidenta in je med tem še zelo narasla. Na prezidenta so spontane manifestacije napravile vidno globok vtis.
S češkoslovaškega poslaništva se je prezident s svojo gospo in vsem spremstvom odpeljal v muzej kneza Pavla. Tam ga je pred vhodom sprejel Nj. Vis. knez namestnik, ki mu je nato osebno razkazal najlepše in najdragocenejše umetnine, ki jih hrani ta dom umetnosti. Skupno sta potem posetila še vojni muzej, kjer si Je prezident s prav tolikim zanimanjem ogledal vse velike in male spomine na dobo najhujših borb za osvobojenje. Zatem so se odpeljali še na Kalimegdan, od tam pa v Beli dvor. Po ulicah so jih od hiše do hiše, od vogala do vognla spremljali burni vzkliki razigranih	.
Kosilo na dvoru
V dvoru je Nj. Vis. knez namestnik Pavle priredil svojemu odličnemu gostu kosilo, ki so se ga udeležili: Nj. Vel. kraljica Marija, prezident dr. Edvard Beneš, prezidentova gospa Hana Benešova, Nj. Vis knez namestnik Pavle in kneginja Olga, predsednik vlade dr. Stojadinovič, češkoslovaški zunanji minister dr. Krofta, kancelar šamal, minister dvora Antič, minister StrimpL, general Blaha, češkoslovaški poslanik dr. Girsa, člani civilnega in vojnega doma Nj. Vel. kralja ter spremstvo prezidenta dr. Beneša.
Nove silne mani-Sestacife ob odhodu
že v prvih popoldanskih urah so se pričele zbirati po ulicah, ki vodijo z dvora na postajo, spet ogromne mase ljudstva. Po ulicah se se znova razporedile čete beograjske garnizije in šolska deca, tako da je bilo za 16. uro, za katero je bil napovedan odhod prezidenta dr. Beneša, spet vse pripravljeno za najlepše, prisrčno slovo. Na postaji je že čakal posebni vlak, sestavljen iz sedmih dvornih vagonov in posebnega prezidentovega voza.
Vožnja prezidenta republike po beograjskih ulicah se je izvršila spet po istem ceremonialu, kakor se je po nJem razvil njegov sprejem. Center Beograda je znova vztrepetaval ob silnih manifestacijah nepreglednih ljudskih množic, ki so hotele prezidentu še bolj, kakor ob njegovem prihodu izraziti svoj pozdrav.
Kolodvor je bil tudi za slovo ves okrašen z zastavami, jugoslovenskimi tn češkoslovaškimi, ter z zelenjem. Na peronu železniške postaje je bila postavljena častna četa kraljeve garde. Zbran je bil ves generalski zbor, vsi člani vlade, diplomatski zastopniki držav Male antante, Balkanske zveze in Francije. Kmalu za njimi sta prišla tudi kraljevska namestnika dr. Stankovič in Perovič.
Nj. Vis. knez Pavle in knjeginja OOga sta se popoldne odpeljala v stari dvor, od koder sta se skupaj s predsednikom Bene-šem in njegovo gospo soprogo odpeljala nekoliko pred 16. uro. z ostalim spremstvom proti kolodvoru. V odprtem avtomobilu sta se vozila predsednik dr. Beneš in knez namestnik Pavle, v drugem gospa Hana Beneševa in kneginja Olga, v ostalih avtomobilih pa spremstvo.
Avtomobili so vozili zelo počasi ob burnih ovacijah nepreglednih množic, ki so navdušeno vzklikale predsedniku dr. Benešu in češkoslovaški republiki. Predsednik dr. Beneš je vzradoščen odzdravljal na vse strani.
Slovo na postaji
Na kolodvoru sta prezident in knez namestnik v spremstvu vojnega ministra generala Mariča obšla ob sviranju češkoslovaške himne častno četo.
Prezident in gospa sta se nato prisrčno poslovila od kneza Pavla in kneginje Olge in za njimi še od vseh drugih zbranih dostojanstvenikov. Vstopila sta v svoj vagon, pa se takoj zopet pojavila ob oknih. Vse do odhoda vlaka sta se živahno razgovarjala s knezom namestnikom in kneginjo Olgo.
Ob 16. je vojaška godba zaigrala našo himno, obenem pa se je neslišno začel pomikati dvorni vlak. Akordi himne so utonili v navdušenem vzklikanju na peronu zbranih predstavnikov, U sta, jim prezi-
dent ln gospa Svahno od zdravi jate. skozi okna, dokler se ni vlak izgubil med vagoni na postaji-
ManiSestaeije po potu
Zagreb, 7. aprila, d. Vse železniške postaje iz Beograda do Zagreba, kjer se vozi prezident Beneš so svečano okrašene z zastavami in zelenjem. Vse do Broda so postaje polne prebivalstva, ki povsod prireja predstavniku češkoslovaškega naroda viharne ovacije. Posebno velike so bile manifestacije v Rumi, Mitrovici, Vin. kovcih in Brodu, kjer je imel dvorni vlak postanek. Povsod ao bile na postajah
godbe. Nastopni 00 Sc&oH la gasOd ki ■
njimi velike množice ostalega prebivalstva Od Broda naprej, kjer bo vozil vlak že v kasnejših urah, najbrž ne bo večjfli sprejemov, ker ni računati, da U se prezident 6e pokazal. Ravno tako za Zagreb ni projektiran svečan sprejem, saj bo vlak vozil skozi mesto šele okrog polnoči.
Prezident za beograjske reveže
Beograd. 7. ap-rjJa. AA. Ni, eks predeed-
nfk češkoelov-aJke republike dr. Edvard Beneš je za svojega bivanja v Beograda podaril za tamošnfje siromašne ljjedj 50.000 Din.
Nerazt&ružljivost obeh
bratskih narodov
Službeni komunike o političnih razgovorih ob Beneševem obisku — Skorajšnja pot kneza namestnika Pavla
v Prago
BeogTad, 8. aprila, p. Opoldne je bil objavljen naslednji uradni komunike:
Ko se je v Beogradu mudil prezident češkoslovaške republike Nj. Eks. dr. Edvard Beneš, so se vršili politični razgovori med njim in češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Kamilom Krofto na eni ter Nj. Vi3. knezom-namestni-kom Pavlom in predsednikom ministrskega sveta ter zunanjim ministrom dr. Milanom Stojadinovicem na dragi strani.
Obravnavala so se vsa vprašanja, ki se nanašajo na odnošaje med obema državama, kakor tudi problemi, ki se ti. čejo sedanjega mednarodnega položaja v Evropi.
Ponovno so bi H potrjeni in podčrtani nedavni sklepi stalnega sveta držav Male antante.
S tem prvim službenim obiskom češkoslovaškega državnega poglavarja jugoslovenskemu narodu sta bili ponovno potrjeni nerazdružno in tesno prijateljstvo ter bratska zveza.
Službeno potovanje Nj. Vis. kneza namestnika Pavla v Prago, čigar rok bo v kratkem določen in s katerim bo Nj. Vis. knez namestnik vrnil obisk prezidenta češkoslovaške republike, bo
nova potrditev hi nova manifestacija edinstvenih vidikov pofitike ln ciljev obeh bratskih narodov hi obeh bratskih držav, nerazdružno zvezanih med seboj za vso bodočnost.
Francoski odmevi
Pariz, 7. aprila. p. Vsi fist? obširno poročajo o sprejemu j.n bivanja prezidenta dr. Beneša v Beogradu. Ijjsfi poudarjajo v svojih poročilih, da v Beogradu na *seh koncih fn krajah manifestirajo popolno slogio in bralstvo med obema slovanskima narodoma in popoino soglasje mod merodajnknd faktorji Češkoslovaške in Jugoslavije dede vseh aktualnih mednarodno-politfoiniih vprašani.
Nekateri list? m mnenja, da w> fcfla A priliki beograjski!! ra-zgovorov državnih poglavarjev sprejeti odločilni rtklepf za na-da'jn{i razvoii odnošajev v Podunavjn. Posebej pa opozarjajo list; na veličastne manifestacije. ki so jih velike množice ljudstva priredij© prezidentu češkoslovaške repuMj-ke in le} kažejo, kako globoko je ukoreninjena zveza med j^roslovenskun in češkoslovaškim narodom.
Pariz, 1. aipriJa. AA DžpJomateki srsd-nik katoliškega večemflca »L\ OrotfJC« ofe-javlija caoek pod naslovom »Beograd knt diplomatsko središče«. Pisec navaija obapfce
J
Dalje na Z* strani
Prezident in knez namestnik v {kadra na Opleacu
Prezident Beneš in knez Pavle s fciirgiiifo Olgo te
» »JUTRO« 8t ac
2
Četrtek. 8. BL OTt ■=
ki jih je Beoffiad sprejel t ndnjon Sašo.
in pravi; »Mesto, ki bo ga med svetovno vojno zavzete avstroogreke 60ta. jn dežela, ki je kakor Belgiia doživela eno najbolj hudih preplav, kar jih pozna zgodovina, doživlja sedati sijaino revanšo. Lahko rečemo. da se je pozornost Evrope odvrnila od strašne španske državljanske vojne k mestu, kj z višine obvladuje izliv Save v Du-navc.
Pisec se veseli, da sta bolgarsko-jugoslovenski sporazum in italjijansko-jugosloven-sko zbljžanie zavarovala mir na Balkanu in na Jadranu. Nato navaja zgodovino Jugoslavije in pravi, da so jugoslovanski voditelji lahko ponosni na 6vpje uspehe. Pisec nato dokazuje da Francija zaradi it julijansko-jugoslovenskega zbližanja ne sme bitj huda, ker nj nobenega povoda, in zaključuje: »Jugoslovanska zvestoba in lojalnost do nas sta 17.ven dvoma!«
Pariz, 7. aprila AA. Današnji »Avenir« komentira obisk predsednika češkoslovaške republike dr. Beneša v Beogradu in pravi med drugim:
» V komunikeju o rezultatih zasedanja stalnega sveta Male antante smo z naj; večjim zadovoljstvom našli potrdilo, da je Mala antanta prav tako složna in čvrstva v svojih smernicah in svoji zvestob; do DN kakor prej. Jugoslavija, s katero se je nekoč ravnalo s preži ran jem, je stopila na prvo mesto in njeno politiko in tisto, kar mislijo, da je njena politika, sflave kot naj-modrejše. V vsem tem je neka resnica: Beograd fe postal politično središče prav prvega reda. In preveč zaupanja imamo v naše jugoslovanske prijatelje, da bj kazali nezaupanje. Državniki Češkoslovaške. Ru= munije. Italije in Turčije prihajajo v Beograd. Prav! Ali se ni mar te dni širil glas. da bosta tudi kaincler Schuschnigg ;m madžar skj zunanji minister Kanva prišla v krats kom v Beograd na razgovore z dr. Stoiadi-novičem? Naj prideta. Tam bosta doživela lep sprejem in kar nainrisrčneiše razumevanje, če ne bosta imela kakšnih razdvas jalnih namenov, k; so sicer pred kratkim tu doživeli resen neuspeh, zato pa še zmerom niso odnehali.«
Italijanski glasovi
Rim, 7. aprila, g. O beograjskem bivanju češkoslovaškega prezidenta dr. Beneša objavlja uradna agencija Štefani poročilo iz Beograda, ki izjavlja, da so odgovorni
državniki v Beogradu poudarjali, da pOfB^
ni jo zadnji beograjski dogovori doprinos k miru. To nalogo je Mala antanta vedno izpolnjevala "ter doprinesla k moraličnemu in gospodarskemu ojačenju treh zaveznikov. V Beogradu podčrtavajo, da je prezident dr. Beneš v ,svoji zdravici priznal pravilnost in uspeh jugoslovenske politike. V dobro poučenih krogih menijo, da bodo strokovnjaki proučili od češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Krofte stavljeni varnostni pakt, o katerem se bo razpravljalo na prihodnjem zasedanju Male antante. Prevladuje mnenje, da bo politika Jugoslavije ostala neizpremenjena. Manifestacije za prezidenta dr. Beneša dokazujejo zvesto privrženost Jugoslavije šefu prijateljske države.
Odlikovanja
' Beograd, 7. aprila. AA. V imenu Ni. V. kralja Petra II. so na predlog predsednika ministrskega sveta in zunanjega ministra odlikovanj
z redom jugoslovenske krone- 1. stopnje dr. Vaolav Girsa izredni poslanik in pooblaščeni minister češkoslovaške republike v Beogradu, z redom Jugoslovenske krone 2. s to pni© dr. Peregrin Fjš, svetnik češkoslovaškega poslaništva v Beogradu, z redom Jug<?6'ovenske krone 4. stoipmje inž. Janovak. trgovinski ataše pri češkoslovaškem poslaništvu v Beogradu in dr. Josip Kerbel. ataše za tisk. z redom Jugoslovenske krone 5. stopn.ie Ferdinand Leber _ po-' močnik češkoslovaškega vojnega atašeja v Beogradu.
z redom Belega orla S. stopnie polkovnik Jožef Mali. češkoslovaški vojn; ataše, z redom sv. Save 3. stopnie dr Frantjšek Bah-tik, tajnik poslaništva in dr. Ladislav Hla-vaček, ataše češkoslovaškega poslaništva v Beogradu. z redom sv Save 5. stopnje Adolf Ftai'šman. pomočnik trgovinskega, atašeja. Vladislav Jindra vodja arhiva pri poslaništvu, in Alojz Štefan, vod;a Disarne poslaništva v Beogradu.
Beograd. 7. aprila. AA. Predsednik češkoslovaške republike dr Edvard Beneš ie odlikoval z len to Belega leva Svetoza.ra Stankovima, kmetiiiskega ministra dr. Milana Vrbanjča. trgovinskega ministra, dr. Zelj-- mjra Mažiuraniča. predsednika senata in Stevana Cjriča. predsednika narodne skupščine.
Mussolinijev mupmk
o beograjskem paktu
Zanimiva mnenja Rina Alessija, direktorja tržaškega „Piccola" o političnem pomenu sporazuma
V	torkovi številki tržaškega »Piccola« je njegov ravnatelj Rino Alessi objavil dolg uvodnik, v katerem razpravlja o splošnem političnem položaju v Evropi in posebej o italijansko-jugoslovenskem sporazumu. Ales-61 je konec preteklega leta po dogovoru z Mussolinijem začel v svojem listu objavljati članke o potrebi sporazuma med Italijo in Jugoslavijo. Namen teh člankov je bil pač v prvi vrsti ta, da se italijanska javnost pripravi na zbližan.ie z Jugoslavijo. V najnovejšem svojem članku pa razpravlja sedaj o pomenu že sklenjenega sporazuma in prihaja do zaključka, da pomeni beograjski pakt več kakor samo italijansko-jugoslovensko prijateljstvo- namreč osnovo za novo ureditev političnih ondošajev v Podunavju.
V	članku Alessi obširno govori o vlogi, ki jo je po njegovi sodbi igrala Francija od leta 1919 do danes. Skušala je posredovati med starimi in novimi nacijami, toda ne kot neprizadet razsodnik, marveč kot gospodar, ki deli pravico svojim sužnjem in 6e kaže sicer dobrega, a hicratu opozarja na svojo moč, pred očmi pa ima zgolj svoje lastne interese. Temu francoskemu idealu so služili vsi povojni francoski politiki in celo Laval, ki se je zavedal dozo-revajočega mednarodno-političnega razvoja in ga je poskušal vsaj zaustaviti za nekaj časa.
Vsa realnost novih razmer je prišla do izraza šele po afirmaciji italijanske vojaške sile v Vzhodni Afriki. Tedaj se je nenadoma pričelo jasniti na evropskem obzorju in predvsem so spregledale države od Baltika do Sredozemskega morja, ki jih jc Francija doslej smatrala za nekake surovine na svojem tržišču. Jasno je, da gre spričo takega položaja baš malim državam
v Podunavju in na Balkanu, ki naj bi bile kot pasivni elementi služili francoski politiki največja zasluga, da se je Evropa ustavila tik ob prepadu, v katerega je drvela spričo nerazumevanja in cinizma samozvanih protektorjev teh držav.
Evropska obnova se je pričela že leta 1934 s. trojnim italijansko-avstrijsko-ma-žarskim paktom, ki se je izpopolnil dve leti pozneje z rimskimi protokoli. Letošnje leto pa. je doprineslo kar tri važne elemente k temu razvoju: bolgarsko-jugoslovensko prijateljstvo, milanski sestanek Ciana in Ruždi Arasa ter kot krono beograjski pakt. Vse se je izvršilo brez starih egoističnih posredovalcev. Ustvarilo se je italijansko-nemško prijateljstvo, ne da bi bili kršeni rimski protokoli, sklenil bolgarsko-jugoslo-venski prijateljski pakt, ne da bi bil kompromitiran položaj Jugoslavije v okviru ostalih balkanskih sil, doseglo se je italijan-sko-turško zbližanje, ne da bi se spravila iz ravnotežja italijanska prijateljstva na evropskem vzhodu, in realiziralo italijansko-jugoslovensko prijateljstvo, ne da bi bili prizadeti Madžarska in Avstrija. Tudi Praga in Bukarešta se že dvigata iz temne preteklosti in se nujno obračata v novo smer. To so dejstva mimo in preko Ženeve, mimo in preko Pariza in Londona.
Po mnenju Alessija so pričele podunavske in balkanske države šele sedaj postajati resnično samostojne in neodvisne, tako da bodo lahko služile zgolj svojim lastnim interesom in sodelovale z drugimi na novi osnovi, tako da jim bo zajamčena ena kost, varnost njihovih mej, spoštovanje njihovih manjšin, njih gospodarski napredek, svoboda notranjega režima in njih socialni red, torej vse. kar predstavlja čast in ugled svobodnih in civiliziranih narodov.
Italija bo Izstopila
iz londonskega odbora l
Obtožbe italijanskega tiska preti Franciji zaradi podpiranja valencijske vlade
Rim, 7. aprila, o. Današnji »Giornale d' ftalia« potrjuje že včeraj razširjene vesti, da se namerava Italija popolnoma um"akni-' ti iz londonskega odbora za nevmešavanje ter iti glede Španije svoja pota. List objavlja danes uvodnik, v katerem opisuje delo londonskega odbora in pravi, da je Italija pokazala najboljšo voljo za dosego resničnega nevmešavanja v španske zadeve, toda medtem, ko je Italija točno izpolnjevala prevzete obveznosti, sta Francija in Rusija nadalje pošiljali valencijski vladi ne samo orožje in municijo, marveč sta kljub slovesnim obljubam še naprej zbirali prostovoljce, jih spravljali v Španijo in podpirali valencijsko vlado tudi finančno. List našteva razne dobave, ki so se financirale z zlatom francoske Narodne banke, delno na račun Francije, delno na račun Rusije. Izključno je, pravi list, da bi se to godilo brez vednosti in pristanka francoske vlade. In ne samo to! V Španiji še mudi več francoskih generalov, ki nadzirajo uporabo dobavljenega vojnega materijala. 25 francoskih generalštabnih oficirjev vodi vojne operacije vladnih čet. Spričo takega postopanja Francije je vse prizadevanje londonskega odbora zaman in zato tudi nadaljnje sodelovanje Italije nima več nobenega smisla. Italijanska vlada je to tudi uradno sporočila londonskemu odboru in si pridržala pravico svobode
V angleških vladnih krogih je izzvalo to veliko vznemirjenje. Angleški poslanik v Rimu sir Eric Drummond je dobil danes nalog. naj prijateljsko opozori Mussolinija na nedogledne posledice, ki bi utegnile zaradi
tega nastati. Tak korak Italije bi po mnenju londonske vlade tudi ne bil v soglasju z gentlemenskim sporazumom, čigar cilj je ohranitev statusa quo na Sredozemskem morju.
Današnji pariški »Peuple« izraža mnenje, da pripravlja Italija glede Španije novo presenečenje List zavrača očitke na račun Francije in vidi v napadih italijanskega tiska samo manever, ki naj prikrije nadaljnje pošiljanje italijanskih čet v Španijo. Po informacijah lista je general Franco zadnje dni ponovno nujno zahteval izdatno pomoč v vojaštvu in orožju. Zdi se da se hoče Italija vsaj začasno umakniti iz londonskega odbora samo za to, da bi mogla med tem odposlati novo ekspedicijsko armado v Španijo, nakar bi se zopet pobotala in vrnila v londonski odbor. Francija in Anglija pa take igre ne bosta dopustili in bosta v tem primeru sami podvzeli korake, da se tako vmešavanje v španske notranje zadeve energično prepreči, ker zahteva 'to interes miru v Evropi.
Smrt v narasli reki
Beograd 7. aprila, p. Iz Obrenovca poročajo o hudi nesreči. Dva kmeta in vaški poštar so se peljali v mesto, po nepojasnjenem naključju pa je voz zdrknil s ceste v naraslo Taimnaro ter so vsi triie uto-
nili.
Premestitev
Beležke
V znamenju depresije
Zunanje-politični dogodki so vrgli, kakor smo že zabeležili, močno senco na razpoloženje gotovih zagrebških krogov. Sedaj reagira nato tudi glasilo dr. Mačka »Hrvatski dnevnik«, ki ugotavlja, da je globoko razočaranje zavladalo v hrvatskih fašističnih vrstah. S tem misli fran-kovce in del hrvatskih klerikalcev. List opozarja na to, kakšna sreča Je, da se hrvatski narod ne naslanja na politiko teh korifej. Članek zaključuje »Hrvatski dnevnik« z razmišljanjem, ki je očividno naslovljeno na široko hrvatsko javnost in ne samo na frankovske fašiste. Med drugim piše:
»Dr. Maček vodi politiko, ki hrvatskega naroda nikoli ne bo pripeljala v obup. Zunanjepolitični položaj se more menjati. Ves zunanji položaj se lahko preokrene, toda hrvatski narod bo kljub vsemu ostal neomajen. On sicer uvažuje brez razlike vse komponente, ki bi mu mogle pomagati v njegovi borbi, ali glavne komponente ima v sebi samem. On smatra sebe za sposobnega, da živi svoje življenje in da s svojo lastno močjo zajamči pogoje svojega obstanka. Težko enemu, ki mu sosed orje in seje njivo. Mi Hrvati orjemo in sejemo sami svojo zemljo. To je naša politika, to je realnost, to je pot, ki nas nikdar ne more pripeljati v meglo in propast«.
Pred sestankom dr. Mačka z be&grajskimi šefi
Zabeležili smo že, da sta se v Zagrebu mudila zemljoradniška voditelja iz vrbaske banovine poslanca dr. čubrilovič in dr. Tupanjanin. V sporazumu z beograjskimi šefi združene opozicije sta imela več posvetovanj z dr. Mačkom. Čubrilovič je odpotoval iz Zagreba v torek zvečer, Tupanjanin pa šele sinoči in se je včerai popoldne še enkrat sestal z dr. Mačkom, s katerim se je razgovarjal dve uri. Oba bosta sedaj o svojih razgovorih poročala beograjskim voditeljem združene opozicije. Novinarjem sta zatrjevala, da gledata na položaj zelo optimistično. Obenem sta jim najavila, da bo najbrž že v kratkem času prišlo do sestanka dr. Mačka in Adama Pribičeviča s šefi beograjske opozicije Davidovičem, Jovanovičem in Trifunovi-čem.
Sestanki JNS v južni Dalmaciji
Prihodnji teden bo v južni Dalmaciji cela vrsta sestankov Jugoslovenske nacio-nalnt stranke. Za uvod bo v nedeljo v Dubrovniku zaupna konferenca strankinih delegatov iz vseh južno dalmatinskih in sosednih hercegovskih srezov. Na konferenci bosta poročala senatorja Jovo Banja-nin in dr. Andjelinovič, ki bosta nato deloma skupaj, deloma vsak za sebe govorila tudi na strankinih sestankih po vseh večjih južno-dalmatinskih naseljih.
Mladinska organizacija JNS za srez Konjice
V nedeljo je bila v Konjicah ustanovna skupščina sreske mladinske organizacije JNS za konjiški srez. Kljub slabemu vremenu in še slabšim potem se je zbralo okrog 60 fantov iz vseh občin konjiškega sreza. Skupščino je otvoril in vodil tajnik sreske organizacije JNS g. Ciril Žagar, banovinski akcijski odbor pa je zastopal g. Andrej Uršič iz Ljubljane Oba sta v svojih nagovorih očrtala pomen in potrebo da se nacionalna mladina organizira tudi politično. Njuna izvajanja so bila sprejeta od vseh navzočih z odobravanjem.
Pri volitvah so bili soglasno izvoljeni za predsednika Franjo Brtoncelj, za podpredsednika Gustav Sorman, za tajnika Jože Vidernik in za blagajnika Anton Kevlič, vsi iz Konjic. V odbor so bili izvoljeni Jože Mlakar iz Loč, Franc Gaber in špitaliča, Adolf Pozne iz Oplotnice, Konrad Hartman iz Skomarja, Franc Brglez iz Zreč, Avgust Stranaček iz Stranic ter Henrik Dobin in Dominik Turjak iz Konjic. Odbor je dobil pooblastilo, da se lahko še izpopolni, ko se bodo ustanavljale organizacije JNS po občinah.
Ves občni zbor je potekel v najlepšem soglasju in je pokazal nezlomljivi idealizem nacionalne mladine, ki se mora boriti po naših vaseh v tako težkih razmerah.
Nacionalna mladina v kamniškem srezu
Pred Veliko nočjo ustanovljena sreska mladinska organizacija JNS v Kamniku je imela preteklo nedeljo svoj prvi sestanek. Zbralo se je preko 120 mladih ljudi iz vsega kamniškega sreza, kar je najboljši dokaz, kako veliko zanimanje vlada za organizacijo med nacionalno mladino. Na sestanku je narodni poslanec g. Milan Mravlje predaval o perečih problemih slovenskega kmeta in delavca, pozneje pa podal tudi pregledno poročilo o političnem položaju. Mlada organizacija se je s tem svojim prvim sestankom še bolj utrdila in zasidrala.
Beograd, 7. aprila, p. Poštni manipulant Franjo Mihelčič je premeščen iz Metlike v I Kočevje,	|
Obisk predsednika turške vlade
Beograd, 7. aprila p. V ponedeljek 12. t. m. bo prispel v Beograd predsednik turške vlade Izmet Ineni. Več turških novinarjev bo prispelo v Beograd že iutri zvečer.
Rusija—Japonska
Tokio, 7. aprila, b. Japonski vojmi minister Šugijaima je imel na zasedaniu japonskih diiviziiiskjh poveljnikov dalijši govor, v katerem je ozna-oil vse japonske oborožitvene napore zadnjega časa kot neposreden odgovor Japonske prot; oboroževanju Sovjetske unije na Dalnjem vzhodu. Minister je v tej zvezi pripomnil, da se iaponsko-sovjeteki odnoseuji v zadnjem času razvijajo v znamenju vedno večje napetosti. Potrebno je zato opozoriti japonski narod na re-mosf sedanjega položaja.
Nov sovjetski poslanik v Parizu
Pariz. 7. aprila. w. Za novega sovjetskega poslanika v Parizu ie imenovan dosedanji sovjetski poslanik v Berlinu Surič. Kakor znano, je bil dosedanji poslanik Potem-kin imenovan za namestnika komisarja za zunanje zadeve Litvjnova
IZPUŠČAJE, PRISČE
In nucne
KOŽNE NEČISTOSTI
pri dojenčkih, otrocih in odraslih odstranjuje t
BABTMIRA C R E M E
Dobiva ae sa ceno Din 10„ v lekarnah ta drogeiijali
Vatikan o spravi
Hitler—LudendorfS
Vatikan pričakuje novih komplikacij v odnosa jih med katoliško cerkvijo in tretjim rajhosn
Rim, 7. aprila, b. V vatikanskih krogih pripisujejo pomirjenju med kancelarjem Hitlerjem ter generalom Ludendorffom zelo velik pomen in spremljajo v tej zvezi najnovejši verski razvoj v Nemčiji z vso resnostjo. Sprava med obema državnikoma utegne dovesti do nove napetosti v odnošajih med tretjim rajhom in Vatikanom, dasi jih v Vatikanu že sedaj presojajo zelo pesimistično. Po papeževi encikli-ki o položaju katoliške cerkve v Nemčiji ni sicer zaznamovati novega dogodka, vendar pričakujejo tu sedaj novih komplikacij, do katerih bo celo nujno prišlo, ako se izkaže, da bo Hitler dovolil generalu Ludendorffu svobodno propagiranje njegovih poganskih teorij, ki jih »Osservato-
re Romano« označuje za bastardsko po-
mešanost teologije, nordijske mitologije in tako zvane rasne etike. Doznava se, da nemški diplomati še nadalje bojkotirajo vse uradne prireditve Vatikana.
Iz Berlina poročajo, da je nemški odgovor na papeževo encikliko že pripravljen in da bo izročen Vatikanu že v nekaj dneh. Nota je zelo ostro stilizirana in se z vso odločnostjo obrača proti poskusom izrabljanja delov nemškega naroda »po tujem SL-verenu« in proti »političnemu katolicizmu«, ki je v popolnem nasprotju s kon-kordatom m ki utegne zato največ doprinesti k popolnemu omajanju nemške vere v konkordat in zvestobe do njega.
Borba za šolstvo v Nsmeiji
Znano je, da se hitlerjevski režim v Nemčiji na vso moč trudi nadomestiti dosedanje verske šole, ki jih je zlasti v katoliških pokrajinah še zelo mnogo, z državnimi laičnimi šolami. Po konkordatu ima katoliška cerkev pravico vzdrževati verske šole. Zato jih država ne more kratkomalo ukiniti, ako noče kršiti konkordata. Posegla pa je po drugem sredstvu. Hitlerjevci so razvili silno propagando, da bi starši vpisovali svoje otroke v državne in ne v cerkvene šole. V raznih pokrajinah so izvedli tudi posebne plebiscite, ki so povsod prinesli veliko večino za državne laične šole.
Zadnji tak plebiscit je bil pred Veliko nočjo — v Nemčiji je začetek šolskega leta o Veliki noči — v Posaarju Plebiscit je dal skoro enak rezultat kakor oni, ko je šlo za odločitev, ali naj se Posaarje priključi Nemčiji, ali pa naj ostane še nadalje samostojno. Nad 90%> vseh staršev s šolskimi otroki je glasovalo za državno laično šolo. V znak žalovanja in nezadovoljstva po odredbi pristojnih škofov za velikonočne pra-
znike v posaarsikh katoliških cerkvah ni
bilo običajnega svečanega zvonjenja. Razumljivo je tudi, da je bil izid glasovanja predmet premnogih cerkvenih pridig.
Nemški listi so o stvari mnogo razpravljali. Po njihovih informacijah se precejšen del katoliške duhovščine v Posaarju ne strinja s svojima škofoma. V dokaz navajajo. tudi pismo duhovnika dr. Koberja. docenta na katoliški učiteljski visoki doli v Passingu. Docent Kober govori v imenu »katoliških duhovnikov, ki so sprejeli idejo narodnega socializma«. Katoliške vernike poziva, naj likvidirajo ostanke klerikalizma v Posaarju. »Nemčijo je treba, pravi med drugim, očistiti elementov, ki netijo versko mržnjo. Politični nestrpneži med katoliško duhovščino naj se preselijo v Mehiko ali pa v Španijo, kier bi bili tamošnji katoličani srečni, če bi imeli enotne laične šole z verskim poukom. Mi pa hočemo služiti samo bogu in narodu in zahtevamo, naj se država postavi po robu onim, ki s prižnic ustvarjajo nerazpoloženje proti narodno-socialistični državi.«
Spremembe v delavski zbornici
Kakor smo že poročali, je bilo z odlokom ministra socialne politike razrešenih &edem članov upravnega odlbora delavske zbornice v Ljubljani z utemeljitvijo, da kot nameščenci javno_pravnih korporaclj ne morejo biti člani delavske zbornice ln torej tudi ne njeni funkcionarji. Med razrešenimi sta bila tudi predsednik ln blagajnik, tako da se Je morala zbornica na nevo konstituirati.
Zaradi tega se je upravni odbor Zborni ce včeraj popoldne sestal k seji, ki jo je vodil podpredsednik Joško Zemljič. Razre šeni predsednik Alojz Sedej se je poslovil v kratkem nagovoru, v katerem je pouda ril samoupravni značaj delavskih zbornic in njihovo nalogo, čuvati interese delav. stva in nameščenstva. Pcdčrtal je tudi veliko medsebojno solidarnost in lojalnost članov upravnega odbora ne glede na to, na kaki listi so bili pri volitvah izvoljeni. Zaradi tega je bilo poslovanje zbornice tako brezhibno, da ga je celo nadzorna oblast stavila drugim za vzgled. Revizija poslovanja tudi v najnovejšem času ni mogla ugotoviti nikakšne nepravilnesti.
Predsednik Sedej je nato govoril o utemeljitvi svoje in svojih tovarišev razre. Sit ve. Opozoril je, da je bila ta utemeljL
tev že ponovno predmet razmotrivartj na merodajnem mestu, ki pa je vedno zavze. i lo stališče, da so izvoljeni funkcionarji v ! polni meri upravičeni zastopati delavce in ' nameščence v zbornici, čeprav so po po-• klicu nameščenci javnopravnih institucij. Končno je predsednik obljubil, da bodo vsi razrešeni člani še nadalje po ovojih naj_ boljših močeh podpirali delavsko zbornico in delavske strokovne organizacije, ter se je toplo zahvalil vsem dosedanjim sodelavcem za njihovo podporo in zauspanje.
Na seji je bila prečitana izjava, ki ao jo skupno podali vsi trije strokovni klubi in ki pravi, da vidijo člani upravnega, odbora v odstavitvi predsednika in drugih tovarišev okrnjenje zbornične samouprave. Kljub temu smatrajo, da so dolžni vztrajati na svojih položajih in nadalje., vati delo za interese delavstva in name. ščenstva.
Pri nadomestnih volitvah vods^tva je bil za predsednika izvoljen tajnik Strokovne komisije Lovro Jaikomin, za blagajnika tajnik organizacije stavbinskih delavcev Bricelj, za načelnika prosvetnega odreka in za delegata v centrali delavskih zbor« nic pa Drago Kosem.
„častni posli"
>.Tugoslovenskj L4oyd< je pod gornjim na; 6lovom objav;] daljši članek, v katerem opozarja javnost in odločilne faktorje na novo premogovno afero, odnosno na mahina-cije v zvezi z licitacijami za samoprodajo premoga iz državnih rudnikov. Za to samo-prodajo se poteguje zlasti beograjska družba Nikola Momčslovjč d. d., prri kateri je udeležen predvsem inozemski kapital (nenn* ška tvrdka Klockner iz Duisburga). Ministrstvo za gozdove in rudnike je že lam; raz5 pisalo licitacijo za samoprodajo premoga iz državnih rudnikov, ki ie bila določena za 31. oktober, pa se na 6p!ošno začudenje ni vršila. Druga Licitacija se je vršila 16. novembra lanskega leta, vendar je bila ta licitacija razveljavljena in je bila razpisana tretia licitacija s spremenjenimi pogoji za 8. marca t. 1. Pri tej licitaciji eo sodelovale trj tvrdke. Tvrdka Momčilovič d. d. iz Beograda je zahtevala 5.25*/o rabata -n je nudila garancijo nemške tvrdke Klockner, tvrdka Brača Minh iz Beograda je zahtevala 5°'« rabata in je nudila za garancijo bla, gajniške zapiske in garantno pismo Jugoslovanskega kreditnega zavoda, tvrdka Kaufmanm in drug iz Zagreba pa ni zahteva la nikakega rabata in se ie obvezala plačati kavcijo 2.25 milijona dinarjev v gotovini. Ponudba zadnje tvrdke je bila torej daleč najpovoljnejša.
Po zatrdilu »Jugoslovenskga Dovda« pa hoče beograjska družba Momčilovič, d. d. čeprav je stavila najnepovolinejSo ponudbo, za vsako peno dobiti samoprodajo premoga iz državnih rudnikov. 2e licitacija, ki se je vršila 16. novembra, je bila najbrž razveljavljena zaradi lega. ker so bila odkris ta neka pisma tvrdke Momčilovič d. d. Tudi po uspeli licitaciji od 8 marca t. 1. si prizadeva tvrdka Momčilovič, da bj navzl c najnenovoljneišj ponudbi dobila samoprodajo. Ker gre za zakup samoprodaje za pet let odnosno za prodajo 1.650.000 ton premoga v vrednosti 225 milijonov Din. bj sa* mo zahtevana provizija znesla 12 milijonov Din.
V včerajšnji; številki objavlja »Jugoslovenski Lloyd< na prvi strani fak&imile oris
ginafaega pisma družbe Nikola Momčilovič d. d. v Beogradu, ki se glasj (ime naslovnika je na faksimiiu prekrito): »Potrjujemo Vam s tem naš sporazum, kj obsto« ja v naslednjem: Mj se zavezujemo plačati Vami vsoto Din 250.000. dvestopddesettisoč) v gotovini — v roku 30 dni od dne podpisa pogodbe — ako dobava od 16. novembra 1936 za izključno prodajo premoga iz državnih rudnikov o-tane pri nas, jn sicer na osmovi razpisanih pogojev z rabatom 9.5®/a. Vašo dolžnost v tej stvarj smo konkretizis rali z doseženim sporazumom, ki^ ga smatramo za častno zadevo. S spoštovanjem. Nikola Momčilovič d. d.
To pismo, kj ga je tvrdka MomčiHovič poslala 14. novembra 1936. na naslov nekega intervencionista. čigar ime je na faksianilu z listkom papirja prekrito, nam kaže, kaj se smatra za >častno stvar«, kadar gre za lioiitacije in dobave.
Kje je Lindbergh?
Zagreb, 7. aprila, o. Razne londonske in druge evrop.ske redakcije 60 ee danes ponovno obrnile na uredništva zagrebških dnevnikov s prošnjo za informacije, kje se trenutno nahaja znameniti prekooceanski letalec polkovnik Lindbergh Lindbergh je včeraj opoldne odletel i 1 Zagreba in je iz« ginila za njim vsaka sled. Pri odletn iz Zagreba je imel razmeroma malo količino bencina ter je mogel ostati v zraku največ sedem ur. Zato so računali, da se bo ustavil na kakem večjem evropskem letališču, doslej pa ga ni bilo mogoče nikjer najti. Zato domnevajo, da ee mu je morda pripe« tila kaka nesreča, ni pa tudi izključeno, da je poletel naravnost v Anglijo in pristal na kakem provincijskem letališču, odkoder se namerava vrniti v Ameriko.
Zemunska: Prevladovalo bo jaano vreme Po vsej državi le v severozahodnem delu bo nekol iko oblakov. V Podunavju košava. Temperatura brez posebne izpremembe.
Zagrebška: Tople-ie. lokalno deževje, možnost razvedritve.
Dunajska: Po večini zelo oblačno, nekoliko topleje, deževno in možnost nevib*.
Naši kraji in ljudje
Trpljenje in velika škoda zaradi poplav
Izlivi Tise in Save — Problem „moslavačkega morja
it
Zemun, 7. aprila
Vodovje 'n reke Begeja se izliva v Pe-trovgrad, Tisa pa je včeraj porušila nasip pri Obiličevu ter poplavila velika zemljišča in vinograde. Voda je vdrla tudi v Staro Kanjižo. Pod vodo je cesta Petrovgrad-Novi Sad, pod vodo je Titel, zakaj Tisa je presegia rekordno višino iz leta 1932. Na tisoče kmetov dela prostovoljno pn utrjevanju nasipov. Promet na cesti Beograd-Obrenovac je ustavljen, ker je cesta dva metra pod vodo.
Sava pri Brodu še vedno narašča in so morali v okolici Bosanskega Broda izprazniti več hiš, v katere je vdrla voda. Prebivalca so nastanjeni v železniških vagonih.
Novska, 7. aprila.
Ogromni kompleksi zemljišč Posavine so pod vodo in je, kakor na Mokrem polju, voda ponekod visoka 3 metre in še več. Deset posavskih vasi je že več ko mesec dni pod vodo. Iz nekaterih naselbin so se morali prebivalci že davno izseliti, v drugih pa še vztrajajo in ves promet se opravlja s čolni. V čolnih prevažajo ljudje tudi svinje, perutnino in razna živila na trg v Novsko. Obrambni nasipi ne bodo mogli več dolgo klubovati pritisku vodovja.
Take težave, skrbi in škode se ponavljajo od leta do leta in vrstile se bodo, dokler »e bo izvedena temeljita regulacija rek ter melioracija Lonjskega in Mokrega polja. Desetletja se vse to obeta in v hidroteh-ničnih uradih so se nakopičili ogromni skladi spisov in načrtov.
Lonjsko polje je močvirno zemljišče s površino 84.500 ha od Ivaničgrada vzdolž
reke Lonje do Jasenovca in od Popovade do Siska, odnosno vzdolž leve obale reko Save od Rugvice do Jasenovca. Po polju se vsako leto tudi po večkrat razliva vodovje Save, Lonje in Česme ter iz mnogih gorskih potokov iz Maslovaške gore. Zaradi stalnih poplav je Lonjsko polje dobilo ime »maslovaško morje«. Že pred 144 leti (leta 1793) je prišlo na dnevni red vprašanje iz-sušenja velikega močvirnega področja. S tem vprašanjem so se bavile neštete komisije, konference, izdelani načrti in pismeni predlogi bi tvorili tovore velikih vlakov, a ničesar se ni izvedlo, češ, da je predrago. Z denarjem, ki je bil izdan za načrte, komisije. konference in priprave, pa bi se vendarle dalo izvesti že marsikaj, če ne vse. Po prevratu se je Lonjskemu polju spet posvetila vsa pozornost in izračunali so, da bi stroški popolne izsušitve znašali blizu 220 milijonov. Pred dvema letoma je bilo v Si-sku zborovanje zastopnikov 110 vasi, ki naj bi prispevale svoj delež k proračunu izvedbo melioracije. Ker so občine baš zaradi neprestanih poplav revne, je ostalo spet vse pri načrtih.
Videč, da je šc daleč do prave rešitve zelo resnega vprašanja, se je prebivalstvo Moslavine in Lonjskega polja zateklo, kolikor je bilo mogoče, k samopomoči in nekatere občine so si same uredile lokalne varnostne nasipe in obrambne kanale. Kakor kažejo sedanje poplave, pa vsa ta požrtvovalnost ne zadostuje. Ako bi že enkrat izvedli stare načrte, bi bilo veliko močvirno področje izpremenjeno v bogato žitni-co, od katere bi imela narod in država največje koristi.
Notr&sijci v pričakovanju boljših časov
Minister Ciano — Tragedija v snegu — Zanimivosti
Rakek, 7. aprila. Za veliko noč nam je zapadlo snega ka
čin naj bi torej propadle njihove srčne bo-j lečine. Načrt, skovan v srečnem trenutku,
kor najbrž nikjer drugje ne. Največja je j Je doživel sramoten polom. Vrnili so se
Skrivalnica z nepričakovanim koncem
ali Pravična kazen za hudodelstva Pepčka Zmazka.
Pranje? Hahof T&slcrivanje ze poznam I
Presneta reci Kaj pa je to?! Zvezan sem i
Otroško perilo greje čudovito — tukoj me tudi nihče ne najde!
BHBBHB&B
n~n
L4
Z Radionom izginejo tudi nojtrdovrat-
nejsi modeži!
bilo med Rakekom in Postojno kjer so zastali nekateri avtobusi z izletniki. Snega je bilo nad en meter, okrog Prezida in Bab-nega polja pa celo za poldrug meter.
Metež, ki je tako nenadno zagrnil vso Notranjsko, je imel hude posledice, ki so jih občutili zlasti naši obmejni ljudje, ki se pečajo s preprodajo konj po skrivnih poteh. Teden pred veliko nočjo se je spet odpravila večja skupina konjskih tihotapcev preko meje. Ko so svoj posel onstran meje dobro opravili, so se vračali po isti poti. Spotoma pa jim jc začei naletavati gost sneg. za katerega so upali, da jim bo nudil varno zavetje pred obmejnimi stražniki. Ker pa je naletavalo zmerom bolj in je bila pot do doma dolga dobrih pet ur. je postal sneg zanje usoden. Dogodila se je žaloigra, ki je globoko odjeknila med notranjskim prebivalstvom. Dva izmed tihotapcev sta omagala v snegu, že blizu meje na Ostrem vrhu med vasema Škrilje in Smarato. Tovariši jima niso mogli več pomagati in sta zmrznila. Bila sta to 20-letni Stanko Sterle iz Podcerkve in 50-Ietni Stanko Žnideršič iz Viševka. Drugi dan so ju vaščani našli, pogreb je bil na veliki četrtek.
Med zanimivosti, o katerih se pri nas mnogo razpravlja, spada zlasti obisk ministra Ciana. Od gospodarske pogodbe z Italijo si obmejno ljudstvo mnogo obeta in pričakuje v prvi vrsti poživljenja prometa in obmejne trgovine. Ljudje upajo v povrnitev povojne konjunkture, vendar pa so to za zdaj še samo upi, ki čakajo na dejanja. Zlasti pa naši ljudje težko čakajo, kdaj bo izginil sneg, da bodo lahko pričeli orati.
Slabo vreme in sneg pa ni zmotil nekaterih prijateljev boga Bakha, ki so si iz Ljubljane privoščili lepo malo pustolovščino na Rakeku. Res je Ljubljana glede nočnih lokalov še zelo skromna in ne more nuditi svojim svetskim meščanom tistih dobrin, ki jih pričakujejo od nje, zato pa si namesto tega privoščijo neugnani veseljaki takole v jutranjih urah izletič v provinco. Ko jc družbica ljubljanskih veseljakov zaman čakala, kdaj se odpro kavarne in gostilne, je zavila na postajo in sedla v restavracijo. Puhanje vlaka, ki vozi proti Trstu, pa je gospodom navdahnilo svečano misel, kako bi bilo, če bi napravili izlet ns Kras. V območju vinskih duhov so srečno prispeli na Rakek in zahtevali na komi-sarijatu dovoljenje za prehod čez mejo, ho-teč si ogledati Postojno in okusiti sladkosti kralkcga terana. Na komisarijatu tej vroči želji sicer niso mogli ustreči, namesto tega pa so odlično družbo poučili o kreposti treznosti in ji nasvetovali vrnitev v Ljubljano. To je dvignilo prah. Na tak na-
spet v Ljubljano, skomine po kraškem teranu pa si bodo utešili ob ugodnejši priliki. Ko so ljudje zvedeli za dogodek vesele družbe, niso mogli, da ne bi zadevice spravili v stik z nabiranjem španskih dobrovoljcev. Samo tega niso vedeli dognati, ali naj bi šlo pri tem za Franca ali Caballera.
V soboto zvečer je padla med ljudi vest o požaru, ki ga je pripravljala požigalče-
va roka. Sokolsko društvo je namreč zvečer priredilo v svojem domu plesni venček. Ob vsaki taki priliki vznemirja mirno spanje ljudi neznan požigalec, ki zažiga kozolce in uživa ob tem, kako drve ljudje na kraj požara. Topot je bil požigalec po naključju prepoden. Nekdo, ki je opazil pod nekim kozolcem sumljivo svetlikanje vžigalice, je sklical sosede. Nabrali so se ljudje, ki so nato oboroženi s koli šli nad zločinca. Toda ko so prišli na kraj, je požigalec neverjetno urno pobegnil. Orožniki so potem preiskali stopinje, po katerih bo mogoče izslediti neznanega požigalca.
Med drugim pa naše mirno notranjsko ljudstvo vznemirja podiranje evharističnih križev. Pretekli teden je bil spodrezan križ v Gorenjem Logatcu. To je že osmi tak primer v kratkem presledku. Doslej je bil evharistični križ izpodžagan na Blokah, potem v Starem trgu, v Dolenjem Logatcu, v Cerknici in zdaj v Gorenjem Logatcu. Ljudje mnogo razpravljajo o tem in ugibajo, kaj bi bilo vzrok temu početju. Ne da se tajiti, da je gospodarska kriza, ki je zajela notranjskega človeka, v precejšnji meri povzročila versko in duhovno krizo med našim ljudstvom. Vse bo moglo rešiti le pametno, smotrno gospodarstvo, ne pa demagogija.
Nevarnost povodnji, ki bi jo utegnilo povzročiti Cerkniško jezero, je spet izginila. Tudi voda na Planinskem polju, ki je segala pri Windischgraetzovem gradu skoraj tri metre nad cesto, je začela odtekati. Po gozdovih se že oglaša kukavica, kar je zelo redek pojav v času, ko leži po poljih in gozdovih še precej snega.
Pot iz Zagreba pod Triglav v smrt
Pogrešanega Jovana Vukosavljeva tudi včeraj niso našli
Ljubljana, 7. aprila.
Ni še do kraja razjasnjena katastrofa pod Škarjevim robom, že so v Ljubljano prispeli prvi glasovi o drugi nesreči v naših gorah, ki jo je po vsej priliki prav tako prinesla letošnja velika noč. Zagrebški listi poročajo, da je v Triglavskem pogorju izginil bivši laborant v lekarni pri glavnem kolodvoru v Zagrebu Jovan Vukosavljev Vukosavljcv, ki je bil od nekdaj navdušen turist in smučar, je bil zadnje čase brez službe in je bil zato zmerom hudo depri-miran. Dne 15. marca se je v smučarskem dresu in s smučmi na ramah odpravil z doma, češ, da se gre na Triglav smučat, a da ga ni treba več pričakovati, ker si bo poiskal drugo stanovanje. Ker je bil brez denarja, je razprodal svojo planinsko opremo, nahrbtnik, gojzerice in druge predmete, da se je lahko odpeljal. Ta njegova gesta se je njegovim tovarišem po pravici zdela čudna, saj so ga že od nekdaj poznali, kako je bil z vsem srcem priklenjen na turizem, da se tudi od nobenega koščka opreme nikoli ne bi hotel ločiti.
Takoj po velikonočnih praznikih pa se je po vaseh pod Triglavskim pogorjem razne-sel glas, da v planinah pogrešajo mladega turista iz Zagreba. Gorski vodnik Gregor Lah iz Mojstrane je sporočil osrednjemu odboru SPD v Ljubljano, da se je Jovan Vukosavljev najbrže ponesrečil. V torek po veliki noči je odšel iz Staničeve koče, rekel je, da se popoldne vrne, a ga ni bilo nazaj. Naslednji dan je odšel oskrbnik koče vprašat na Kredarico, ali se je Vukosavljev oglasil tam. Oskrbnik Triglavskega doma na Kredarici Franjo Šest je pripovedoval, da je videl v torek popoldne nekega turista pod Malim Triglavom na poti
f>roti Aleksandrovemu domu, a mu je kma-u v megli izginil izpred oči. V petek je prišla v Mojstrano skupina Zagrebčanov, ki so pravili, da se je Vukosavljev izgubil. Vodnik Lah je takoj poslal ekspresno pismo na naslov gospodinje pogrešanega planinca, a ni dobil odgovora. Nato se je odbor SPD obrnil na odbor Hrvatskega pla-
ninskega društva »Runolist« v Zagrebu, katerega predsednik Petar Došek je takoj odšel na stanovanje Vukosavljeva in ugotovil, da ves čas o ponesrečenem turistu ni nobenega glasu.
Vsa znamenja kažejo, da se je Vukosavljev v Triglavskem pogorju ponesrečil. Aleksandrov dom zdaj spioh ni oskrbovan in tako v njem ni mogel iskati zavetja. Razen tega je bila zadnje dni pod Triglavom velika nevarnost plazov, povrhu pa še gosta megla, da jc prav verjetno, da je Vukosavljeva zasula lavina aii pa da je v megli zašel in padel v prepad. Prav mogoče je. da je Vukosavljev v obupu nad svojo bedo prostovoljno poiskal smrt v gorah.
Mojstrana, 7. aprila.
Po naročilu osrednjega odbora SPD je gorski vodnik Gregor Lah poskrbel, da sta se davi odpravila iz Mojstrane v Triglavsko pogorje dva člana reševalne ekspedici-je, da bi poiskala sledi za pogrešanim Jo-vanom Vukosavljevim. Prvi h>p še ni bilo mogoče misliti na kakSno večjo reševalno akcijo, ki bi zaradi neugodnega vremena in zlasti še zaradi nevarnosti plazov ne mogla uspeti. Takoj ko bo dr.na možnost, pa se bo odpravila proti Triglavu večja skupina reševalcev.
Danes so mojstoranski orožniki prejeli s Staničeve koče prvo obvestilo, ki potrjuje domnevo, da je šel nesrečni Zagrebčan iz proste volje v smrt. Dva Bohinjca, ki sta slučajno prišla mimo Aleksandrovega doma, sta pri domu našla smučke, ki si jih je bil Vukosavljev odpel, za njim samim pa daleč okrog ni bilo ne duha ne sluha. Vse kaže, da je bil Aleksandrov dom poslednja postaja njegovega brezupnega življenja, od tod je šel, da si v gorskem snegu poišče grob. Ker je zadnji čas padlo mnogo novega snega, ni bilo mogoče razbrati, v katero smer je krenil.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Umrl je najstarejši carski ruski oficir
Beograd, 7. aprila. Generali nekdanje carske Rusije izumirajo. Zdaj je prišel na vrsto najstarejši armij-ski general nekdanje Rusije, Edvard Vladi-mirovič Eek. Jutri ga bodo pokopali v Beogradu.
V Rusiji že pred revolucijo ni bilo mnogo armijskih generalov, komaj okrog 100. Po revoluciji so se ti generali naselili pri nas in v Franciji. Pred dvema letoma jih je bilo pri nas samo še šest in približno toliko jih je bilo tudi v Franciji. V zadnjih dveh letih sta umrla v Beogradu še dva in zdaj je izdihnil najstarejši. General Eck se je naselil v Beogradu leta 1921 in vojno ministrstvo ga je po imenu sprejelo v službo, da je imel skromna sredstva za življenje. Na mesec je dobival po 1.200 Din. Rad je pripovedoval, da je služil tri carje in da upa, da bo služil še četrtemu. Ta želja pa se mu ni izpolnila.
General Eck je bil, kakor že priimek sam dokazuje, potomec nemške rodbine, ki se je v Rusiji naselila že v dobi carja Petra Velikega. Rodil se je leta 1851 v Petro-gradu, kjer je bil njegov oče profesor medicinske akademije. Generalštabno akademijo je dovršil leta 1878 in udeležil se je rusko-turške vojne kot adjutant carja Aleksandra II. Pridobil si je najvišja ruska odlikovanja.
Bivši ruski oficirji, ki živijo v Beogradu, so visoko cenili starega generala ne samo kot simpatičnega starčka, temveč tudi kot najstarejšega oficirja carske Rusije, videč v njem poosebljenost starih tradicij nekdanje ruske vojske.
Nekaj statistike
iz slovenskega Clevelanda
Cleveland, konec marca.
Slovenski koloniji v Clevelandu je lani ugrabila smrt 361 članov, prejšnje leto pa 293. V dveh letih je torej umrlo v Clevelandu 554 naših ljudi. To število bi povsod drugod v Ameriki tvorilo že močno naselbino, v Clevelandu pa se komaj pozna. Poznalo pa se bo v nekaj letih. V prvi vrsti umirajo častitljivi pionirji, prihajajo pa na vrsto tudi že v Ameriki rojeni Slovenci. Priseljevanje iz stare domovine je ustavljeno in tako naše naselbine v Ameriki, razen v Ameriki rojenih potomcev slovenskih staršev, nimajo nobenega prirastka. Če bi bilo naseljevanje dovoljeno, kakor je bilo pred letom 1923, bi štel slovenski Cleveland že nad 100.000 prebivalcev in bi tvoril desetino vsega prebivalstva.
Clevelandska »Ameriška domovina« je v daljšem članku objavila najrazličnejše podatke o rojakih, ki jih je lani požela smrt. k teh podatkov je razvidno, da je umrlo 197 očetov in 114 mater. Naravne smrti jih je umrlo 312, žrtev raznih nesreč pa je bilo 49. Avtomobili so lani ubili v Clevelandu 14 Slovencev, v tovarnah pa se jih je ponesrečilo 17. Izmed 361 umrlih rojakov jih je bilo samo 186 včlanjenih pri raznih društvih, ki izplačujejo tudi podpore. Od 50 umrlih mladeničev in mladenk pa jih je bilo zavarovanih samo 14. Umrli očetje in matere so zapustili 869 otrok, če pomislimo, da polovica umrlih očetov in meter ni bilo nikjer zavarovanih, si lahko mislimo, kako hudo je za otroke, ki ostanejo po smrti očeta aH matere brez varstva in pomoči. 869 slovenskih otrok brez očeta in matere je tudi za veliko slovensko kolonijo v Clevelandu zelo žalostno število.
Statistika ve tudi povedati, da je bilo izmed 361 umrlih rojakov v stari domovini rojenih 237. v Clevelandu pa se je rodilo 124 pokojnikov. Geslo »Svoji k svojim« se uveljavlja tudi ob smrti. Iz statistike je razvidno, da so slovenski pogrebni zavodi pokopali lani 340 ljudi, tuji pogrrtmi za-
vodi pa samo 21. Dnevnik zaključuje svojo statistiko z naslednjim opozorilom:
Prepričani smo, da je v Clevelandu najmanj 5.000 mladih fantov in deklet in najmanj 10.000 žena in mož, samcev, vdov in vdovcev, ki niso pri nobenem društvu. Kako široko polje, je še odprto zavednim društvenim agitatorjem.
O prekinjenju ceste Ljubljana—Sušak
Iz Ribnice nam pišejo:
Vsa Slovenija govori o nujni potrebi dobre cestne zveze Slovenije z morjem. Tudi izven Slovenije in v vladi sami že priznavajo to potrebo in obetajo, da ji bo v najkrajšem času ustreženo. Zato se zdi naravnost nerazumljivo, da je v ribniški okolici že pol leta prekinjena do sedaj edina cesta, ki veže po najkrajši poti Ljubljano s Sušakom preko Ribnice in Kočevja. Mero-dajni činitelji bi bili morali poskrbeti, ako so že sploh dovolili, da se ta edina cesta prekine, da s tem ne bi bil oviran lokalni in veliki turistični promet Ravno v velikonočnih praznikih pa smo videli, da je cela vrsta avtomobilov obtičala v blatu zasilnih poti.
Zakaj se delo na cesti izvaja tako počasi, ne ve nihče ničesar gotovega. Ko smo naprosili nekatere banske svetnike, da posredujejo so prišli z odgovorom, da se delo ne da pospešiti, ker primanjkuje denarja. Drugi pa zopet pravijo, da je ves denar že na razpolago pri Državni hipotekami banki in da morajo biti torej drugačni vzroki.
Pa naj bo že tako ali tako, nujno je potrebno, da se delo pospeši in se dokonča še pred poletno sezono, saj gre za borih pet kilometrov ceste, dočim čitamo, kako dhigod sto in sto kilometrov ceste zgrade v najkrajšem času. Tudi finančni razlogi silijo k pospešitvi dela, saj je popravljanje zasilnih poti veljalo že okrog 90 tisoč dinarjev, a te poti ob slabem vremenu še danes niso uporabne. Tudi ne vemo. zakaj se cesta ne popravlja tako, kakor delajo to drugod, da se najprej popravi ena stran, potem pa druga, tako da prometa ni treba prekiniti. Zakaj je bilo potrebno, da se zaradi popravila razmeroma kratke proge prekine glavna cestna zveza Slovenije z morjem?
Usoden spopad v okolici Šoštanja
Šoštanj 5. aprila.
V ponedeljek dopoldne, ko so položili v grob jedva 21-letnega Ivana I.aha. edinega sina posestnika v Lomu. se je spet dopolnila ena tistih fantovskih tragedij, katerih krivec je alkohol, ki tudi rahla sovraštva razpali do usodnega spopada Mladi Lah je umrl v soboto popoldne, po 4 dnevih hiranja in umiranja.
Prejšnji torek popoldne se je vračala s Soštanjskega sejma družba kakih 10 fantov in mož proti Topolšici. Hitro je bila razdeljena v dve skupini, začuli so se klici in pozivi na korajžo, psovke in zmerjanja. Prva skupina je krenila od občinske hiše v Topol.šici proti metleskemu mlinu, druga pa je ostala pri občini. Kmalu nato je prispel Ivan Lah in nadaljeval s kolesom ob strani pot proti mlinu. Tu je nenadno skočil izza kupa hlodov Jožef ŠtrigI iz Št. Flo-rijana in je udaril mimo stoječega Laha z motiko po glavi. Lah se je takoj zgrudil, za hip spet vstal, se znova opotekel in se nj več dvignil. Odnesli so ga v bližnjo hišo, od tod pa domov. Ko je umrl, je ob dukcija ugotovila, da je udarec z motiko povzročil krvavitev možganov. Štrigla, ki bi bil moral v ponedeljek k vojakom, so aretirali. Zagovarja se, da je udaril Laha v si-lobranu, toda priče povedo, da je bil Lah ob prihodu k mlinu popolnoma miren. Preiskava 9e nadaljuje.
Pogled v Nemčijo
6. Obisk največje kopališke palače v Evropi — Jezero nad silnim jezom in industrija papirja pod gradom Kriebsteinom.
Razvojne stopnje saških industrijskih mest so na dlani. Stara ljubezen do kulture je ustvarila lepe spomenike arhitekture — to so in ostanejo osrčja vsakega takega mesta: — v prostranem območju, v širokih krogih pa se razvijajo nova naselja, vile in kolonije sredi vrtov, ki navzlic prostominski raztresenosti in različnosti slogov tvorijo z jedrom harmonično enoto. Chemnitz, tretje največje mesto na Saškem (s 350.000 prebivalci), varuje menda še starinske ostanke iz trinajstega stoletja, čeprav je tod mimo pozneje večkrat divjala vojna vihra.. Sivkasto mračni ro-tovž, stolnica, opera, katerih častitljivo starost poživlja zelena patina na bakrenih strehah in kupolah, naokrog pa hoteli, ki so z vsem udobjem in z res lepo notranjo opremo zgovorne priče gosposkega življenja v slovečem industrijskem središču, — to je srce mesta. Prav blizu tam, kar okoli ogla. stoji novo moderno kopališče, ki je ne samo po veličini, marveč po vsej arhitekturi najznačilnejše dete modernega časa.
Sleherna mesena uprava, ki bo — čeprav v manjšem obsegu — ustvarila tako lep hram zdravja, nigiene in najlepšega športa, si bo zagotovila trajen spomenik. Ne morem brez zoprnih številk, če vam hočem kratko orisati največjo kopalno palačo v Evropi. Dolga je 160 m, široka 94.
Sveti se zunaj in znotraj, kakor da je iz samega marmorja. Arhitekt si je prizadeval, da vse dvorane in kopalnice strne v takšno enoto, da bodo gostje pri vsej pro-stranosti imeli čim večji pregled in da je celotno obratovanje čimbolj ekonomično. Vse je v velikem tako preprosto, da ti šele ogled posameznih naprav pokaže, kako fino je bila zamišljena in izdelana vsaka podrobnost. Iz prostranega preddvorja stopiš v veliko plavalno dvorano, ki je dolga 59 m, široka 19.10, visoka 9.50. Skozi stekleni strop lije mnogo svetlobe, da je voda prosojna do globokega dna. Tu vam je ob vsaki uri živžav kopalcev! Zazdi se vam. da ste prišli v ogromno, krasno kletko, kjer žvrgoli in poskakuje roj veselih ptičev. Seveda so na razpolago skakalnice, kakor je vobče vsa dvorana urejena tudi za plavalna tekmovanja- Naokrog so galerije za 900 gledalcev, svoje prostore imajo souniki, poročevalci in maserji. Skupno je damam in gospodom na razpolago 246 slačilnic in 40 prh.
Otroci imajo lastno kopalno dvorano za pouk v plavanju. Dolga je 32 m, široka 17 m, visoka 8 m. Tudi ta je športno opremljena in ima razen številnih slačilnic in prh še dve telovadnici. Leto in dan traja pouk. Pogledaš mladino, ki brca po vodi z lastnim pogumom, ali pod vodstvom strokovnjakov, ln ne podvomiš več v velike plavalne uspehe bodočih nemških rekorderjev.
To pa še ni vse. V gornjem nadstropju so urejene elegantne kopalne kabine z mramornimi kadunjami. Poslužiš se lahko kopeli v pari in vročem zraku, utreženo je
lahko vsakemu zdravniškemu predpisu, na uslugo so ti strokovnjaki, ki te pregnete-jo, da prideš iz kopeli ves prerojen, sli-čen ptiču feniksu, ki je vzplahutal iz pepela ...
Kopališka palača v Chemnitzu je v svoji gradbi bila deležna Iste usode kakor mnogo drugih javnih del v Nemčiji. Ne, tudi prejšnjim vladam in upravam ni bilo mogoče odrekati smisla za take naprave, toda na eni strani razsipanje in na drugi stalno pomanjkanje denarja je sredi večnih homatij v deželah in občinah prerado zaviralo izvedbo pametnih načrtov. To kopališče so začeli graditi že pred desetimi leti, ko je v Chemnitzu odločno gospodarila rdeča fronta. Občinska blagajna se je na žalost popolnoma izsušila, ko je ogrodje kopališča že precej zraslo iz tal. Dva milijona mark sta že bila zazidana, ko je naenkrat bilo treba delo ustaviti in je potem počivalo cela štiri leta. Po nastopu nove, hitlerjevske mestna uprave se je hitro posrečilo pribaviti brezobrestno posojilo in kopalna palača je bila s celotnimi stroški 4 in pol milijona mark (blizu 60,000.000 dinarjev) lani dograjena.
Dovolite, da k tema takoj navežem nekaj podatkov o izredno vc)ikem in lepem javnem delu, ki je bilo izvršeno pred Hitlerjevim režimom. Precej daleč od Chem-nitza za gorami, v vijugavih soteskah se vije reka Zschopau. Blizu tam, kjer na enakem strmcu kakor naš žužemberški stariha sameva eden izmed najbolje ohranjenih nemških gradov — Kriebstein — je bilo v letih 1927. do 1930. ustvarjeno izredno veliko delo nemške tehnike: pregra-
| dili so strugo, jez je širok 240, visok pa 28 metrov. Ta mogočna gradba iz litega betona je reko Zschopau spremenila v ne-dogledno jezero, ki premore blizu 12,000.000 kubičnih metrov vode. Kilometre daleč se lahko danes vozite z motornimi čolni in ladjicami, gladina obsega 180 ha, vtisov s tihe poti v tej divji samoti ne boste nikoli pozabili. Na bregu blizu jeza, v zavetju prastarih bukev pa stoji danes veliko restavracijsko poslopje, zgrajeno v planinskem slogu, z veličastnim razgledom na jezero. Naokrog po ploščadi je prostora za več sto avtomobilov, in po terasah si lahko odpočije kakih dva tisoč izletnikov. Seveda se je tu razvilo tudi lepo poletno kopališče, kjer se lahko najboljši plavači poizkušajo na največje daljave. Na ne pozabim glavnega, jez je bil zgrajen za pridobivanje elektrike, ki danes na velike daljave napaja mesta in industrijo.
Kaj ne bi popotnega časnikarja, ki se znajde v tem čudovito tihem romantičnem okolju, zamikal še kratek sprehod do ene največjih nemških papirnic, ki se je u taboril a v samotni dolinici, pol ure hoda od jeza, ob vznožju gradu Kriebsteina. KUbler in Niethammer sta lastnika tega orjaškega mlina, kjer drobijo stroji tisoče in milijone olupljenih smrek v gosto kašo, da potem prepojena z ekstrakti teče skozi tolste široke valje in se v enakomernem toku zvija kot časopisni papir v debele klobčiče, široke par metrov, ki jih potem raz-režejo neznansko ostra rezila v časopisno Širino. Spet enkrat presenetljiv primer, kako je velik obrat povezan v takšno enoto, da samo majhno število ljudi nadzoruje
enakomerno obratovanje in sproti po potrebi streže strojem Ti opravijo skoro vse sami. Olupijo smreke, jih razrežejo v primerna polena, ki prepojena drčijo v mlin, kjer se drobijo v kašo, ta pa se potem odteka dalje. V spodnji, glavni dvorani, kjer se od valja do valja utrjuje tanka plast v papir in kjer naposled prehajajo težke bale v skladišče, odtod pa na vagone — šele tu se naučiš ceniti civilizacijski in kulturni pomen papirja, ki iz ene same nemške papirnice hiti v velika mesta, v objem časopisnih rotacij, odkoder potem spet potiskan, v visokih nakladah dnevnega tiska ponaša v svet glasove o dnevnem dogajanju o gospodarskih, političnih in kulturnih gibalih naroda in narodov... V tisti tihi dolini pod Kriebsteinom je samo nekaj ličnih vil in prikupnih delavskih domačij, naokrog so gozdovi. Iz te rajske tišine, iz svežega objema prirode prihaja papir v svetovni šum in šunder, — prav gotovo, cesar Janez, to si veljš zapomniti...
Na Saškem vedo bolj kakor kjerkoli ceniti potrebno zalogo vode za razno industrijo, posebno za tkanine in papir. Na Saškem je dvanajst velikih jezov, od katerih je ta v Kriebsteinu največji. Saška ustvarja v Nemčiji največ papirja, četrtino celotne produkcije, lesovine pa celo 34%. Moderno časopisje je dolžno zahvalo saškemu izumitelju Frideriku Kellerju, ki je bil doma nedaleč od Kriebsteina v mestecu Hainichen. Ta mož je šele pogruntal lesovino, s katere pomočjo je mogoče ustvarjati toliko papirja, kolikor ga dandanašnji požrč tiskarski strojL —en.
Domače vesti
*	Osebne izpremembe pr! državni te. Jeznici. Premeščeni so: prometna urad. nika Sever Friderik iz Kotorilbe v Rakek in Glavač Ivan ia Cakovca v Ko ton bo; prometniki Gams Leopold iz Slov. Bistrice v Višnjo goro, Sircelj Franc od Sv. RcJta-Lupinjaka v Slov. Bistrico za Šefa, Završzuk Feliks iz Metlike v Ljubljano gor. kol. in Schvtrarz Gvidon iz Ljubljane gor! kol. za Šefa postaje Metlika, oficial Cvar Vladislav s Jesenic k prometno-ko-merc. oddelku direkcije Ljubljana; prometni uradniki Golobič Rudolf iz RakeOca v Novo mesto, Kononenko Aleksej iz Novega mesta v Ptuj, Zupan Anton iz Ormoža v Lesce-Bled; prometniki Majdič Ivan iz Soštanja-Topolščice v Sv. Peter v Savinjski dolini, Remec Jožef iz Slov. Bistrice za šefa postaje Sv. Rok-Lupi-njak; strojevodja Jerina Matevž iz kurilnice Maribor v kuril izpostavo Sušak; urad. pripravniki: Ličen O. iz Ptuja na Rakek, Majcen I. iz Žalca v Soštanj_Topol_ ščico, Podboj M. iz Maribora gl. kol. v Rogatec, Kreso Muhamed iz VSdem-Krške. ga v Ormož, Kač Franc iz Trbovelj na Jesenice, Rajh Boris iz Lesc-Bleda v Ca-kovec; sprevodnik Mertelj Ivan iz Varaž-dina v Ljubljano gl. kol.; kurjača Bahun Jožef iz kurilnice Ljubljana v kurilnico Zagreb in Robek Ivan iz kurilnice Ljubljana v kuriiniško izpostavo Sušak; kretnik Jenčič Jožef iz Pašičeva v Zidani most in desetar Pratnemer Edmund iz Zemuna k sekciji Maribor gl- proga..
*	Izlet ▼ Bolgarija Jugoslovensko-bol-garska liga v Ljubljani opozarja svoje člane, ki so se prijavili za potovanje po Bolgariji, da bo smatrala kot zanesljive udeležence potovanja samo tiste člane, ki bodo najkasneje do 15. t. m. plačali prvi obrok v znesku 300 Dim. Ostanek v znesku 1200 Din. mora bit« vplačan najkasneje do 6. maja. Prijave za potovanje ee definitiv-no zaključijo 15. t m. Za vplačila in za vse informacije v zvezi s potovanjem bo p. n. članom vsak dan na razpolago ligfn tajnik v Kazini. II. nadstropje (Zveza kulturnih društev in to od 11. do 12. ter od 14. do 16. ure.
*	Razstava cest, turizma hi avtomobilizma v Beogradu. Jugoslovensko društvo za puteve v Beogradu priredi ob letni skupščini v zvezi z društvi za ceste v Ljubljani Zagrebu in Novem Sadu razstavo cest. avtomobilizma in turizma. Ta razstava naj propagira važnost modernizirane ceste v zvezi z razvojem avtomobilizma ?n veliki narodnogospodarski značaj za prospeh turizma in mednarodnega prometa. Razstava bo nameščena v svečani dvorani tehnične fakultete v Beogradu in traja od 8. do 16. maja. Društvo za ceste v Ljubljani vljudno poziva vse zainteresirane ustanove, da se udeležijo razstave z vsem zanimivim gradivom. ki podaja jasno eliko o potrebi gradnje modernih cest za razvoj avtomobilizma in turizma v naši državi ter se takoj priiavpo našemu društvu.
Proti trdi stolici in hemoroidom spremljanim s pritiskom krvi, močnim utripanjem srca, glavobolu, je naravna »Franz-Josefova« grenčicr? že davno pre-skušeno domače sredstvo Prava »Franz-Josefova« voda deluje rni,<"; tn zanesljivo odpira, a poleg tega niti v zastarelih primerih ne odreče.	-c*. s. ot is ttrss
*	Tt-čaji o tujskem prometu. Kr. b:>nska uprava priredi v ponedeljek 12. t m. v Tartcanjevi restavraciji na Jesenicah enodnevni tečai o tujskem prometu, ki bo trajal od 8. do 12 in 13. do 18. ure. Na tečaju se bo razpravljalo o turizmu sploh (pogoji, pomen, stanje, potreba), o smernicah tuj-sko-prometne propagande. kako uredimo prikupno zunanje lice turističnih krajev (vrtovi parki, gojitev cvetic in zelenja), o ravnaivu z vjnom in pijačami sploh o umnem kletarstvu v pogost.inekih turističnih krajih, o postrežbi gostov v teoriji in praksj. Stroške tečaja bo krila banska uprava, udeležba na tečaju je zato brezplačna. Vabljeni eo lastniki gostišč in njih uslužbenci, funkcionarji tujsko prometne službe, zasebni stanodajalci, avtobusni podjetniki. planinci, športniki kakor sploh širše plasti prebivalstva Interesenti naj takoj javijo udeležbo gosp. Tan carju. restav-rafer.ru na Jesenicah.
♦	Banovinskj odbor za strokovne nadaljevalne šole. Namesto izpadlih predstavnikov zbornice za TOI in na njen predlog so imenovani za Slane banovinskega odbora za strokovne nadaljevalne šole v Ljub tj a j ni podpredsednik Zbornice za TOI in stavb nik v Ljubljani g. Ivan Ogrin, svetnik Zbornice za TOI in generalni ravnatelj v Ljubljani g. dr. Cirjl Pavlin in svetnik Zbornice za TOI in trgovec v Ljubljani g. Albin Smrkolj; namesto umrlega člana banovinskega sveta ing. Milana Šukljeta je pa imenovan v odbor za strokovne nadaljevalne šole član banovinskega sveta in generalni tajnik Zveze industrij cev g. dr. Adolf Golja.
*	Smrt idealnega Sokola. V Kraguievcu je na veliki četrtek umrl Frarnoe Šemerl. idealni Sokol. Bil je med najidealnejšimi člani Sokola v Planin; pri Rakeku. Pred kakimi 6 meseci je odšel za zaslužkom v Kragujevac, a je prinesel kal bolezni že 6 seboj. Takoj ie vstopal v Sokolsko društvo, k;er je našel tudi več rojakov. Hjtro se je uživel v nove razmere. Kruta usoda pa ga je kmalu iztrgala iz novega delokroga ter za vedno ločila od sokolske družine ;n ljubljene rodbine. Naj mu bo lahka bratska zeml;at
♦	Otvoritev potniškega prometa na Du-navu. V torek je bil otvorjen ekepresni potniški promet pamikov na Dumavu med Duna;em j.n v«emi važnejšimi mesti CSR. Madžarske. Jnecslavije. Rumuni je in Bolgarije. Pristanih ekepresnih potniških par* nikov v naši državj so v Bezdanu, v Vuko, variu. Novem Sadu, Zemunu, Beogradu in v Velikem Gradišču. Do 30. junija vozijo parniki dvakrat tedensko v obeh smereh, od julija naprei pa trikrat tedensko. V prometu so od torka tudi luksuzni parniki. Dne 10. maja bo otvorjen potniški promet med Zemunom in Dunajem, ki ga bodo ooravljal? naši luksuzni parohrodj.
•	Smrt caupnika pokojnega kralja Pe-I tra l Na Dunaju je umrl. zadet od kapi,
bivši trgovec in podjetnik Pero Destič, ki je bil potomec ene izmed najstarejših in najuglednejših srbskih rodbin v Sarajevu. Nekdaj je bdi aktivni avstrijski oficir, a je že leta 1900 zapustil vojaško službo ter ustanovil trgovsko tvrdko na Dunaju. Bil je tudi privatni komisjonar kralja Petra I. Osvoboditelja. Prijatelji poznejšega kralja so iz Srbije pošiljali vso pošto Desti^u, on pa jo je odpravljal na naslov. V začetku svetovne vojne so Destiča na Dunaju zaprli, vzeli so mu oficirski čin in kot navadnega vojaka so ga poslal} na fronito. Sele prevrat je Destiča rešil najhujšega trpljenja. Pokojni Pero Destič je bil pred vojno tudj ze« lo aktiven član Narodne odbrane in mnogo je pomagal jugoslovenskim nacionalnim re, volucionarjem iz Bosne in Hercegovine in drugih delov Avstrije. Zapustj] je sina Vu-ka, industrijca v Celju, v Sarajevu pa sestro Darinko. Ko je pred leti njegova trgovina propadla, je dobil službo pri našem poslaništvu na Dunaiu.
•	Občnj zbor ljubljanskega strelskega okrožja bo v nedeljo 11. t. m. ob 9. dopoldne v stekleni verandi kolodvorske restavracije v Ljubljani. — Občni zbor ljubljanske strelske družine pa bo v petek 9. t m. ob jx>1 19. v vrtnem salonu restavraci, je pri »Levu< na Goeposvetski cesti. Po občnem zboru bo {stotam zaključek letošnjega sobnega streljanja z malokalibrskimi puškami, združen z nagradnim tekmovanjem. Uprava vabi vse strelce k udeležbi.
•	Potresi v Brodu in okolici. Kakor srno že poročali, je bjilo v nedeljo in v ponedeljek zjutraj v Slavonskem Brodu in okolici nekaj potresnih sunkov. Prvi ie bij najmočnejši in je povzročil precej škode na po-silopjih jn okolici. Poškodovanih ie tudi ne« kaj cerkva. V torek zjutraj so se potresni sunki ponovili in je prvi, ki je bil najmoč, nejš;, trajal okrog 9 sekund. Tokrait ni bilo nobene škode, prebivalstvo Broda in okolice pa je v velikem strahu.
*	Arhjv Jugoslovenske narodne obrane.
kj je med svetovno vo;no deloval v Južni Ameriki, je bjl te dni slovesno izročen mestnemu poglavarstvu v Splitu. Arhiv, ki vsebuje važne dokumente iz naše nacionalne revolucije, bo shranjen v splitski mestni knjižnici. Zaipisnik iizjročitve in prevzema so podpisali splitski mestni načelnik Karporič, senator DoleSal jn vodja mestne knjižnice Man/gor. v imenu bivšega odbora Jugoslovenske narodne ohrane pa dr. Ljubo Leon-tjč, Ivan Pupis-Vukič jn Miroslav Bartulica.
*	Predavatelji nove visoke islamske lote v Sarajevu. Visoka islamska teološka šola, ki bo enakopravna fakulteti, bo otvorjena v Sarajevu. Statut te visoke šole je že gotov, z njim v zvezi pa se zdaj postavlja na dnevni red vprašanje predavateljev na tej šoli. V naši državi nimamo dovolj vseuči-liških profesorjev za razne orientalske predmete, ki spadajo v učni načrt islamske teološke šole. Zaradi tega je starešinstvo islamske verske zajednice sklenilo, naj take predmete poučujej stari profesorji šeriat-ske šole, dokler se ne ustvari nov kader profesorjev. Za svetovne predmete pa bodo razpisali natečaj, katerega se bodo lahko udeležili vsi profesorji, ki so islamske vere.
*	Primorje obiskujejo nemški turisti v velikem številu. Že nekaj dni je na Sušaku turistični promet nenavadno živahen. Med turisti iz inozemstva je največ Nemcev. Večje skupine nemških turistov so se z avtomobili vrnile domov, v Crikvenici pa je še vedno preko 200, a na Rabu okrog 100 nemških turistov. Z gotovostjo se lahko računa, da bo tujski promet v naših primorskih letoviščih letos dosti večji od lanskega.
*	Nova nesreča v dalmatinskem rudniku. V rudniku društva »Adria Bauksit« pri Drnišu se je v ponedeljek zvečer pripetila huda nesreča. V rovu je eksplodirala sita, ra mina ter hudo ranila rudarja Ratjča in Čulino. Prvi je ob noge, drugi pa ima hu, de rame po glavi in mu pretj velika nevarnost oslepitve. Oba nesrečna rudarja sta delala v rovu. ki že precej časa ni bil v obratu. V tem rovu so bile mine. k; prej niso eksplodirale. Po prvih udarcih s krampom je ena taka mina eksplodirala in del rova se je zasul. Rudarji drugih rovov so imeli mnogo truda, preden so rov odko-palj in rešili oba ponesrečenca.
*	Beli konjj subotiških fjjakerjev. Subo-tiški fijakerji so uvedli običaj, ki nima pri, mere" v drugih mestih. V svoje kočije vpre-gajo samo bele konje. To sj niso izmislili brez vzroka alj po svoji volji, temveč publi, ka je to zahtevala. V prvih letih po prevratu je bila v Subotic; neka bogata, razkošna svatba, a ženin je najemal za prevoz svatov samo one fijakerie, ki so imeli bele konje. Vpreženi belci so po njegovem mnenju pomenili srečo in to mnenje si je kmalu prisvojilo vse mesto. Fijakerji so hitro zamenjali svoje vrance in rjavce za belce in zdaj ima 61 fijakerjev v Subotici večino, ma samo bele konje. Imajo tudi nekaj črnih a ti vozijo samo pri pogrebih. V Subotici samo še kak tujec sede v kočijo, v katero je vprežen črn al; rjav konj.
*	Dela na unskj železniški progi se opravljajo spet v normalnem obsegu, ker se je vreme zholjšalo. Na progi je zaposlenih okrog 1500 delavcev. V zimskem času se na odprti pro?; ni delalo in so bil; delavci zaposleni večinoma prj kopanju predorov. Do konca leta bo dovršen del proge od Torbar-ja do Klina in do polovice nota p^ot.j Biha-ču. Ako ne bo kakih nepričakovanih za,prek. bo železniška prosra dovršena do konca leta 1940
*	Vstopnice za festivalske prireditve "a Dunaju in t Salzburgu. Na Dunaju in v Salzburgu bodo i unija vel:':e fest.jva'ske svečanosti, za katere se lahko že zdaj dobe vstopnice. Ker vlada za te prireditve veliko zanimanje. 6e opozarjajo interesenti, naj se pravočasno pobrigajo za vstopnice. Vstopnice, kakor tudi vsa obvestila o teh svečanostih, se dobe v Putnikovjh uradih in v Avstrijskem turističnem uradu v Za-nrebu. Praška 9.
POHITITE s nakupom srečk drž. razr. loterije, žrebanje L razreda 34. kola bo
14* in 15. aprila t. 1«
Veilko lzbero številk Vam nudi
Zadružna hranilnica v Ljubljani, Dalmatinova 6
Srečke dobite tudi v oglasnem oddelka »Jutra« v Selcnburgovi ulici.
■orisat jL ZagreMfea policija
je zaprla znanega žepnega tatu Uho Popovima, k) pa se je izdajal tudi za novinarja. Pri njem so našla legitimacijo »otrudnika in arganizitoria lista »Glas opozicije«. To legitimacijo mu je izdal in podpisal nek; Mi-lenko Mateuič. Tudj ta možakar je dobro znan zagrebški, karlovšlki, njški tn eušaški policiji. Matejač se je leta 1927 pojavil na Sušaku in se predstavljal kot urednik beograjske »Pravde«. Ker se je bavil tudi » tihotapstvom ga ie obmejna polioia zaprla, po zaslišanju pa ga je v spremstvu dveh detektivov poslala v Njš. ker je nevarnega sleparja zasledovala tudi njška policija. Pozneje se ie slišalo, da je Matejič med vožnjo pobegnil- Kje ie zdaj. ni znano Prišla pa so poročila o slepari ah. k; jih je po svojem begu izvedel v Karlovcu in Vukovarju. Aretirani Iliiia Popovič je letos sleparji tudi po Petrovgradu. Tam se je razkrila vest, da se bo iz Zagreba v Petrovgrad preselil tednik »Glas opozicije«. Ko so bile take vesti že dovolj razširjene po mestu, se ie nekega dne pojavil lažnj urednik, ki je z neko tiskarno napravjl pogodbo za tiskanje lista ter uredil tudj redakcijo. V tiskarno je res prinesel neke rokopise, a ko je v mestu napravil dovolj dolgov, je izginil. Vse njegove sleparije še niso razkrite.
*	Iz »Službenega tista«. »Službeni Ijst kr. banske uprave dravske banovine« št. 28 z dne 7. t m. objavlja uredbo o izvajanju zavarovanja delavcev za onemoglost, starost in smrt, naredbo o uporabljanju uredbe o izvajanju zavarovanja delavcev za onem o, glo6t, starost im smrt, uredbo o jzpremem-bah in dopolnitvah uredbe o skupnem davku na poslovni promet z vsemi njenimi iz-premembami in dopolnitvami, odločbo o postavitvi Članov banovinskega odbora za strok, nadaljevalne šole v Ljubljani in objave banske uprave o pobiranju obč. dav, ščin v letu 1937,38 in razne objave iz »Službenih Novin«.
♦	Izvoz ptic pevk. Glede na nezakonito trgovino in izvoz ptic pevk je ministrstvo za gozdove in rudnike dalo tale pojasnila: Lovski zakon lz leta 1931 je prepovedal loviti ptice pevke in uničevanje njihovih gnezd, jajc in mladičev. Seznam teh ptic je objavljen v banovinskih uredbah.
*	Snežne razmere v planinah so sedaj ugodne. Zapadlo je obilo snega, ki je že stlačen ter nudi zgornja plast najidealnej-šo smuko v planinah. Komna ima štiri do pet metrov snega ter so vse kotanje viso. kozalite tako, da je teren belo bleščeča snežna ravan. S Komne je polno izletov na vse strani, tako na Bogatin, na Govnjač, na Vogel, na Kal itd. Najlepši smučarski izlet je v dolino Triglavskih jezer preko Lanševice — tri ure — do koče pri Triglavskih jezerih, ki je do nadaljnjega stalno oskrbovana. Izvežbani smučarji planinci pa lahko gredo preko Hribartc proti Staničevi koči ter se spuste skozi Zg. Kom. no v dolino Mojstrane. V Triglavskem pogorju je mnogo snega, plazovi južnega snega so zdrveli v dolino, v višinah vlada jasno vreme s toplim solncem. Enako ugodna smuka je na Vršiču — snega preko 2 m; iz Kranjske gore do Erjavčeve koče je komaj pičle tri ure. V Kamniških planinah ima Krvavec preko enega metra visoko snežno plast ter je smuka lz borna. Na Veliko Planino vodi smučarska pot od Črne preko Male Planine do koče na Veliki Planini — zložen vzpon preko p ros tra nih smučišč. Tudi drugih izletov je dovolj tako n. pr.: v Kamniško Bistrico ob vznež ju belo zasneženih Kamniških planin, na Lubnik s krasnim razgledom na vse Julijske Alpe in na obmejni Blegaš, k Bohinjskem jezeru do Zlatoroga, kamor vodi avtomobilska pot, in kjer obratuje redna avtomobilska zveza od vsakega vlaka v Boh. Bistrici. Planinci, pohitite v spomladansko naravo; planine vas kličejo.
*	Izlet v Mjlanu. na milanski velese, jem na Gardsko in Comsko jezero ter v Certoso di Pavia (kartuzijanski samostan najlepši umetnostni spomenik v sev. Italiji od 20. do 25. t. m. Najlepša prilika za ogled severne Italije ter vseh njenih najvažnejših zanimivosti. Cena potovanja v II. razredu brzega vlaka, hrana za ves čas, bivanje v izbornem hotelu, izleti z avtobusi, vožnja po mestu, vstopnina na velesejem z vod, stvom vred znaša 1.480 d-inarjev. Prijave v izletni pisarnj M. Okorn, Ljubljana, hotel »Slom do 15. t. m.
♦	Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Fran Jožefove grenčice.
•	Tovarna JOS RE1CH sprejema mehko m škroblieno perilo v najlepšo izdelavo
Iz Lirjblfane
u— Dušanu Marnu v slovo. Te dnj so pokopali uradnika mestne elektrarne Dušana Mama. Prijatelj Oskar Felicijan mu je posvetil naslednje besede v slovo: Neizrečna bolest m; polni srce ob misli, da si odšel ra vedno. Bil si mi dober, zvest prijatelj v veselih in žalostnih dneh. bil si m,- brat. Tako m'ad s; l>il. toliko bi tri bilo moralo še dati življenje! Tvoj pogreb ie pokazal, kako veliko je bilo tist h. ki so te ljubili in jokali za Teboj, za tvojo mladostjo, ki ii ni bilo dano zorenje.
Modni salon
ANKA PUČNIK
SELENBURGOVA UL. 1.
izgotavlja obleke vseh vrst po najnovejših
pariSkih m dunajskih modelih. □□□□□□uuuunnacjDD JLimuDaacoaD
u— Pred skienitvjjo kolektivne pogodbe v gradben) stroki. Pogajanja za novo kolektivno pogodbo v gradbeni stroki se z manjšim; presledki vlečejo že nekai mese, cev, a kakor kažejo vsa znamenja, bo pri, hodnje dni vendarle prišlo do sporazuma med delodajalsko in delavsko skupino. V torek so zastopniki delavcev jn delodajalcev pristali na določitev petih mezdnih razredov, ki naj bi veljali M veo banovino, le do soglasja o višini mezde še ni moglo priti, čeprav je razlika med predlogoma obeh 9trank minimalna. Za zidarje in tesarje, ki imajo nad 3 leta prakse, naj bi po zahtevi delavstva znašale minimalne ur,ne mezde v I. razredu 5.75 (v oklepajih bomo navajali številke, kakor jih predlagajo delodajalci: 5.50), v II. razredu 5.50 (5.25), v III. IV. in V. razredu pa so predlogi obeh zainteresiranih strank enaki: 5. 4.50 in 3.75 Din. Za zidarje in tesarje, ki imajo ma-nj ko tri leta prakse, zahtevajo delavci v I. razredu 5.25 (4.75), v II. raeredu 4.75 (4.50), v III. IV. in V. razredu pa obe skupini 4.25. 3.75 in 3 Di.n. Težaki nai bi prejemali v I. raz, redu 3 75 (350), v II. razredu 3.50 (3.25), v III. 3.25 (3), v IV. in V. razredu pa 2.75 ' in 2.25 Din.
n— Namesto venca na grob Josipa Turka poklania Vlado Kozak 150 Din. za me- | stne reveže.	i
Ifte opere, popularni Schubert ln aklamira-
m Siivio, si je v kratkem, času kar je pri nas, osvojil vse simpatije naše publike
s svojim mehkim, prisrčnim glasom in ; toplim podajanjem. Prvič nastopi na koncertnem podi ju z večjim številom točk v ponedeljek 12. t. m. v veliki filharmo. nični dvorani. Zapoje nam pet pesmi dr. Danila švare. Najprej »Tri junijske pesmic na tekste Otona Župančiča. Maj je čas ljubezni, junij pa konec — je moto vseh treh — Prva »Ni te na vrtu več« — ne med gredicami, ni te nikjer, ker te ni več o mojem srcu. — Druga »Tu glej tu, rasel je make — tu sva se ljubila, a sedaj si sediva nasproti in molčiva — Po poti pa prihaja tvoj plešasti mož — Tretja »Kalkor tempelj« je sveto tvoje telo — a jaz sem blodil po blatnih stezah in skrunil spomin nate. — V drugem delu zapoje g. Kolacio pesem »Šivilja« — Jetiftna žena siva, šteje svoje zadnje dni, a zunaj dehtijo cvetice — Tekst Lele Lju-bič. — Kot zadnjo Li-tai-po_jevo »Pivec pomladi«. Ce je življenje samo san, čemu trpljenje muke in trud? Jaz pijem ga včs božji dan in ni mi mar ne svetel dan, ne vi gred, ne ptič! Saj bo vse preč! — Različnost nastrojenj vseh pesmi bo dala pevcu priliko, da nam pokaže vse registre svojega prožnega glasu. Poleg njega ao_ delujejo na koncertu, ki ga priredi Glasbena akademija, še ga. Zlata Gjungjenac gg. prof. Lipovšek in šivic ter ljubljanski godalni kvartet. Vstopnice v Matični knjigarni.
u— JNS krajevna organizacija za Vodmat ima letos svoj redni ob£nrt zbor 10. t. m. ob 8. zvečer pri Kamnarju, Zaloška c. št. 3. Članstvo se naj vabilu od_ zave polnoštevilno. Odbor.
u— Okrajna organizaeiia Jugoslovenske nacionalne stranke t Spodnji Šiški javlja, da bo redni letni občnj zbor v 6oboto 10. t. m. ob 20. (osmih zvečer) v hotelu Bellevue z običajnim dnevnim redom. Udeležba članstva dolžnost!
u— Občnj zbor Jugoslevonsko-bolgarske lige v Ljubljani bo v sredo 14. t. m. ob 20. v restavraci skih prostorih »Zvezde« (Kazina, pritličje — desno). Dnevni red običajen. Prosimo zanesljive udeležbe. — Odbor JBL.
Vaš fotoaparat
najkulantneje zamenjamo za LEICO,
CONTAX ali ROLLEIFLEX!
vedno na zalogi
fotoaparati
Foto Tourist Lojze Šmuc
ALEKSANDROVA CESTA 8.
u— Zveza akademsko izobraženih Jen
bo imela članski sestanek v soboto, 10. t. m. ob pol 9. v društveni sobi kavarne ' »Union« Na dnevnem redu predavanje ge. Zdenke Adamič o pravniškem kongresu na Dunaju Vabljene vse članice in prija, teljice društva.
u— JNAD Jadran. Drevi ob 20. bo predaval v društveni čitalnici g. prof. dr. Zalokar o temi: Vlc-ga inteligence v politiki, v zgodovini dijnštva. Po predavanju bo redni članski sestanek. Ker bomo razpravljali o raznih, nujnih zadevah, ki za-| htevajo skorajšnje rešitve, zahteva odbor od članstva pelnošte ilno udeležbo.
u— Društvo za ces - v Ljubljani pri. redi prihodnji četrtek, i.5. t. m. ob 20. v frančiškanski dvorani svoje prvo predavanje z zanimivo temo: »Gradnja avtomobilskih cest v Nemčiji«. Predaval bo priznani strokovnjak in propagator cestnih novogradenj načelnik inž. Stanislav Josifovič iz Beograda. Društvo opozarjamo že danes na to prvo predavanje v ciklu, ki naj popularizira aktualnost gradnje cest, in vljudno vabi vse intere-siracie kroge, da se udelež jo. Vstop prost.
u— Razpisane službe. Mestno poglavarstvo ljubljansko je razpisalo 3 službe za uradniške pripravnike. Izobrazba: velika matura ali matura na trgovski akademiji. Poleg tega dve službi za preglednike živil. Izobrazba: 4 razredj gimnazije ali meščan, ske šole z nižjim tečajnim izpitom ter šolo za zdravstvene pomočnike v Zagrebu ali Beogradu.
u— Meš»nJ pevski zbor Delavskega prosvetnega in podpornega društva »Tabor« bo nastopil v soboto 10. t. m. z vokalnim koncertom, s pestrim, izbranim J sporedom. Koncert, ki ga bo vodil g. Ra-i do Simoniti, bo v dvorani Trgovskega doma v Gregorčičevi ulici, ob 20. uri. Cisti dobiček je namenjen za društvene socialne namene, predvsem za podpiranje brez_ poselnih delavcev. Vstopnina 20, 15, 10, 8 in stojišča 4 Din. Vstopnice se dobe v prodaji v društvenem tajništvu vsak dan od 16. do 18. ure. Ljubitelji lepe pesmi, ne zamudite te prilike! — Drevi ob 20.30 ima »Tabor« članski sestanek s predavanjem. — V počastitev spomina pok. polkovnika Alfonza žerjava je gospodična Anica Martelančeva iz Kaira v Egiptu darovala društvu v socialne namene znesek 50 Din. Plemeniti darova Ud iskrena hvala!
u— Sokol I. Ljubljana - Tabor priredi v nedel o 11. t. m. ob 15. v velik,- dvoran; na Talx>ru mladinsko akademijo z vsemi oddelki dece. Na programu je veliko število telovadnih točk. deklaracij, petja in šaljivih nastopov. Vstopnine nj. Vabimo vse prijatelje sokolske mladine da posetijo to prireditev, ker jamči program, da bodo vsi posetaiki prireditve gotovo zadovoljni.
u— Na III. državni mešani meščanski šoli (Moste) je imelo društvo »šola iin dom« v nedeljo svoj drugi letni sestanek. Vabilu se je odzvalo okoli 200 staršev, ki so z zanimanjem sledili dnevnemu redu. Prof. Mesojedec je podal misli, kako pomagati naši mladini do boljših šolskih uspehov; govoril je predvsem o zaposlitvi kontroli, avtoriteti in družbi kot važnih vzgojnih sredstvih pubertetne dofbe. Sledilo je poljudno predavanje g. prof. Hro-vata o duševni higieni mladostnika, ki je pokazalo staršem veliko važnost duševne profilakse, pravilnega ravnanja in občevanja z mladostnikom v najnevarnejši razvojni dobi. Po predavanju j« g. Mesojedec razjasnil poslušalcem, kakšne izglede ima meščanska šola za bodoče glede na zadevne izjave g. ministra prosvete. Tudi je navedel vsa možna pota njenih absolventov po sedanjem stanju. Strtemu sestanku so sledili razgovori razrednih starešin z roditelji, nakar so se udeleženci vidno zadovoljni razšli.
TE l.
21-24
N O -
MATICA
Premiera! PRISEGA EV LJUBEZEN
v glavni vlogi: Willy Birgel, Hansi Knotock Režija: Kari Hartl
TEL.
27-30
SLOG
Samo dva dni
la garconne
t glavni vlogi: Marija Bell Mladini neprimerno.
22-21
UNION
Danes poslednjič!
ŽETE V Paula Wessely	Attila HSrbiger

u— V evangeljskj cerkvi bo v petek ».
t m. ob 20. predaval g. župnik GotthoH GCbring fz Bežanije o pravem licu boljševizma. Vstop je vsem prost.
u— Jnak. Edinstvo. Drev; ob 20. bo sestanek plenuma izvršnih članov. Zaradi važnega dnevnega reda pridite vsi in točno! — Odbor.
u— Samomor obupanega dentjsta. V torek ponoči so bili zadnji gostje kavarne Evrope priče tragičnega dogodka, kakršnih je' tako poln današnj; čas in kakršne y velikem številu prinaša s seboj zlasti prehodna doba med zjmo in pomladio. Okrog 1. ponoči je prišel v kavarno 34-letni den tisi Jože Kavčič z Gosposvetske ceste. Kavčič, ki je do'go časa delal v ordinaciji dr. Praunseisa, s« je pred leti poročil in otvoril lasten atelje v Dukičevem bloku v Ga-jevi uliicj. V zakonu pa ni bilo pravega soglasja po nekaj letih sta se z ženo razšla in razmere so ga prisilile, da je za nekaj) časa opustil tudi atelje. Dogodki so Kavčiča. ki je zmerom užival sloves odljčnetra strokovno kvalificiranega delavca jn ie W v vseh krogih naše družl>e izredno priljubljen. vidno pot.rli in po malem je začel zanemarjati lastno usodo. Za nekaj časa je odprl atelje v Rožni ulici, zadnje mesece pa je bjl brez rednega dela. Nekaj stalne klientele je imel v Dolu pri Ljubljani kamor se je vozil vsak teden, a vsega je bilo premalo, da bj bil mogel vzdržati ravnovesje Ko je v torek ponoči prišel v Evropo, je sedel k samotni mizj v kotu in popil dve črni kavi. Kmalu po 1.30 je odšel v toaleto, in ker so vrata le predolgo ostala zaprta za njim. so jih ob 2. s s'lo odprli. Kavčiča so našli mrtvesra na tleh. zraven njega pa prazno steklenico, fz katere je porpil blizu 100 g solne kisline. Kasneje je prišla v kavarno policijska komisija, v kateri sfa bi,!a zdravstvpn- svetnik dr. Lužar in dežurni uradnik Ramovž. Komisija ni mogla ukreniti ničesar drugega, kakor da je odreliia prevrvz trupla v mrtvašnico r«rf Sv. Krištofu in da je o nesrfčnem dogodku obvestila Kavčičevo ma.ter kj 6tanuje na Gosposvetsk; cesti 13.
u— Vlom v Rožni dolini. Včeraj ponoči je bilo vlomljeno v enodružinsko hišo go_ spe Marije Petelinove na Cesti št. VI. v Rožni dolini. Dobro informiran vlomilec je z vitriliocn odprl vrata in pobral iz omar mnogo perila, ni pa odnesel kolesa. Plen je vreden 1500 Din. Prizadeti svarijo pred nakupom.
u— Kopališče v Koleziji. Mestna občna ljubljanska odda v najem kopališče v Ko-leziji z vsemi stranskimi prostori za čas od 1. maja t. 1. do 30. aprila 1938. Natančnejše podatke je mogoče dobitj na mestnem go* 9podarskem uradu v uradnih urah.
u— Bufet jRio« v šelenburgovj va*n postreže z najboljšim, naravnim malinovcem iz gorenjskih malin. Garantirano domač izdelek, brez sirupa.
Prekmurski dijaki flr. Ljtidevltst Pivku
Od skupine prekmurskih dijakov smo prejeli naslednje tople vrstice v slovo in spomin nepozabnemu dr. Ljudevitu Pivku.
Težko so oni dan legle sive megle preko prekmurske ravni, ko smo prekmurski dijaki doznali za tužno vest, da dr. Ljudevita Pivka ni več med živimi. In del te moreče teže je tedaj zašel tudi v naša srca. Kako tudi ne?! Saj smo ga mi mlajši pred poldrugim letom spoznali, spoznali kot dobrega profesorja in vzgojitelja. Sleherni izmed nas se še spominja mehkega zvoka njegovih besedi, njegovih predavanj, ki niso bila nikdar pusta, dolgočasna, temveč vedno zanimiva in prepletena z osebnimi doživetji. Zato se tudi mi, ki smo daleč od Maribora in dr. Pivka nismo mogli spremiti na poti v zadnje domovanje, čutimo poklicane, da mu za ves pouk v onem kratkem času izrečemo najprisrčnejšo zahvalo in zagotovilo, da bodo naše misli še mnogokrat poletele tja k vznožju zelenega Pohorja, kjer sanja svoj večni sen.
Sprejmi, vzorni naš učitelj in prijatelj, to našo skromno zahvalo in mirno počivaj po težkih življenjskih bojih!
Prekmurski dijaki.
Iz Maribora
a— Krstna predstava na studenškem sokolskem odru. V soboto 10. t. m, zvečer bo na studenškem sokolskem odru krstna predstava izvirne slovenske operete, Id jo je spisal ln uglasbil znani studenški so-kolki delavec R. Lintner. Opereta pod naslovom »Ljubav ob morju« je zamišljena kot odrska bajka v petih slikah ln je v Mariboru in Studencih za to krstno predstavo izredno živahno zanimanje.
a— Davčne zadeve. V smislu razglasa davčne uprave za mesto Maribor dospe v
H.	četrtletju v plačilo: dne 1. t. m. H. četrtletni obroki zgradarine, pridobnine, rentnine, družbenega davka, davka na ne-oženjene osebe, davka na poslovni promet, luksuz, vojnice in dopolnilne prenosne takse. Prizadeti davčni zavezanci se opozarjajo, da te obroke v lastnem interesu poravnajo najkasneje do 15. maja. Usluž-benski davek z izrednim doprinosom in banovinsko davščino za bednostni sklad morajo odvesti davčni upravi s seznamom vsi delodajalci, ki zaposlujejo preko 20 uslužbencev, najkasneje 15. dan po preteku vsakega meseca. Davčni zavezanci splošnega davka na poslovni promet, morajo predložiti prijave ln plačati davek za
I.	četrtletje najkasneje do 30. t. m.
a— Mariborski delovni trg. Borza dela išče v svrho zaposlitve kamnoseka, 2 sobarici in 2 sezonski kuharici
a— V soboto premiera. V Narodnem
gledališču uprizore v soboto 10. t. m. premiere VVernerjeve komedije v treh dejanjih »Na ledeni plošči«. Delo uprizarjajo z največjim uspehom v Pragi, je pa tudi v Jugoslaviji, zlasti v Ljubljani, največ igrana igra letošnje sezone. Mariborsko uprizoritev pripravlja glavni režiser Jože Kovič, nastopijo pa Zakrajškova, Starčeva, Rasbergerjeva, Kraljeva, Savinova, P. Kovič, Nakrst, Verdonik, Gorinšek, Grom, Košuta in Blaž.
a— Kdo se ne bi javil! Mariborčan dr. Gustave, ki je pred 40 leti odpotoval iz Maribora, oziroma okolice v Salvador, si je tamkaj uredil lepo gospodarstvo, pri katerem bi si sedaj želel tudi sorodnike, ki jih išče. V Mariboru in okolici je veliko interesentov, ki si sedaj prizadevajo, da izkažejo svoje sorodstvene vezi z bogatim Salvadorom.
a— V mesnici zaprta eksekucijska organa. V Mariboru je zbudil veliko zanimanje dogodek, ki se je pripetil v prodajalni nekega mariborskega mesarskega mojstra. Ko sta se namreč tamkaj javila eksekucijska organa mestne občine v spremstvu finančnega preglednika, je mesarski mojster, čim ju je opazil, takoj stekel skozi zadnja vrata prodajalne in ju zaprL Par trenotkov zatem pa se Je že pojavil pri prednjih vratih, ki jih je tudi zaprl s ključem ter izginil. Eksekucijska organa sta mirno čakala v prodajalni, ke-daj bo prišel mesarski mojster. Toda kmalu sta ugotovila, da sta zaprta v prodajalni, nakar sta s klici opozorila p as ante na-:se' in je ključavničar po stražnikovem na-ilogu odprl prodajalno. Dogodek bo imel •svoj epilog pred sodiščem.
a— Pri mestnem vojaškem uradu, Slomškov trg 11, soba št. 4 so razvidni pogoji za sprejem večjega števila gojencev v IV. peš. podoficirsko šolo v Zagrebu. Pro-llnje je vložiti do 1. maja t. L na komando vojnega okruga.
a— Zasilno cerkev nameravajo zgraditi v V. mestnem okraju. 0 zadevj bodo raz* pravljali na četrtkov; seji mestnega 6veta.
a— Samomor v zaporu ob meji. Včeraj zjutraj so na Plaču v bližini meje prijeli brezposelnega Vilka Robeka, 32 let Sta_ rega samca iz Toplic na Dolenjskem. V mnenju, da hoče tihotapiti, so ga aretirali in prepeljali v obmejno stažnico. Po zaslišanju so Robeska zaprli v klet, ki jim služi za začasni zapor. Ko so šli čez nekaj časa pogledat, so ga našli na tleh v mlaki krvi, nezavestnega s prerezanim vratom. V zelo resnem stanju so ga pre. peljali v mariborsko splešno bolnišnico, kjer se bori s smrtjo.
e— Iz Smarjete pr| Celju nam pišejo:
"Neprestano deževje zadnjih tednov je povzročilo silen porast potoka Hudinje, ki je spet napravila težke škode na poljski kulturi. Z nujno potrebnim zavarovanjem raztrganega obrežja Hudinje se odlaša že celo loto, škoda pa. ki jo trpijo kmetovalci, po-taja čedalje težja jn večja. Gospodarske pri!;ke so pr; nas obupne, saj je lani toča uničila vse pridelke. Komisijskih ogledov smo doživeli že dovolj, sedaj bi bil že čas, da bi se pričelo delo- Če so se prejšnja leta našla za to sredstva, bo menda to tudi sedaj mogoče, ko tvorimo takorekoč že predmestje velikega Celja, od koder slišimo vse polno lepih obljub, dejanj pa ne vidimo. Odgovorne črnite!je pozivamo, da storijo svojo dolžnost in priskočijo obupanim kmetovalcem na pomoč.
e— Opera »Traviata« v celjskem gledalij ii u. Ljubljansko Narodno gledališče bo go= stovalo v torek 13. t m. v Mestnem gledališču v Celju jn uprizorilo ob 20. slovito Verdijevo opero >Traviaia£. Predstava je za abonma.
e— Nesreča z ročno granato. V ponedeljek sta našla 13-letni kočarjev sin Nelo Filipi? in 12-letni najemnikov sin Ivan Leš9 nik. oba s Tinskega prj Zibki, blizu doma ročno granato in eta jo vrgla na tla. Gra« nata je eksplodirala in razmesarila Filipi-ču levo roko. Lešniku pa obe roki. Ponesrečenca se zdravita v celjski bolnišnici.
e— Poskusite tudi Vj svojo srečo j,n s; takoj nabavite srečke drž. razredne loterije v podružnici sJutra^ v Celju.
e— Kino Union. Danes ob 16.15. in 20.30 velefilm »Fedora« z Marijo Bell in zvočni tednik, ob 18.30 matineja J-Dete sreče« s Shjrjev Temr>!e.
KINO METROPOL, prinaša danes ob 16.15 in 20.30 »NA VESELEM DUNAJU«. Ob 18.15 »MNOŽICA SODI...«
Iz Trbovelj
t— lz sokolske telovadnice. Nekateri starejši bratje, ki čutijo potrebo za telesno razgibanje, so sprožili misel, da se ustanovi »stara vrsta«. Priglasilo se je že več bratov, tako da se prične telovadba že prihodnji ponedeljek ob 20. Redne vaje bodo vsak ponedeljek. Vabimo še druge starejše brate, da obiskujejo te telovadne ure. Posebno koristna je telovadba za one, ki jim poklic ne dopušča zadostnega telesne-da razgibanja.
t— Poroke. V farni cerkvi sta se poročila g. Rudolf Vari, železniški uradnik in gdč. Alma Ogrizkova. Na Sv. Planini pa sta se vzela g. Jože Berger, gostilničar, in gdč. Anica Šinkov<eva. Mladima paroma, marljivim članom Sokola, iskreno čestitamo!
t— Po dolgotrajni bolezni je umrl upokojeni rudniški nameščenec g. Miha Raz-boršek. Mnogoštevilno spremstvo na njegovi zadnji poti je pokazalo, kako priljubljen je bil med trboveljskim prebivalstvom. Naj počiva v miru, žalujočim naše iskreno sožalje!
Iz Slovenjgradca
sg— Prezgodnja smrt vnete Sokolice. V
soboto je umrla v Šmartnem pri Slovenj-gradcu v cvetoči mladost; 231 etna Ivauka Kacova. Pogreba se je udeležil polecr odličnih meščanov tudj naš Sokol s starosto br. Roiinjkom na čelu. članice so pa nesle na zadnji poti svoje podnačelnice krasen venec z državno trobojnioo. Ob bridki izgubi miljenke izrekamo uglednim staršem iskreno sožalje!
sg— Odhodnico je priredji Sokol v svojem domu bratoma Osvaldu jn Kreblu, ki odrineta k vojakom. Poslovilne besede je izrekel br. starosta, nakar smo zbrali lep prispevek za naš Soko'skj dom.
6£r— Učiteljsko zborovanje dravograjskega šoštanjskega in slovenjsrraSkega društva bo v soboto 10. t m. ob pol 9. v slo-venjgraški osnovni šoli. Popoldne in zvečer pa priredita šolski mladinski pevski zbor »Zvonček« in septet. koncert.
s?— Posnemanja vredno. Tovarnar kos g. Kari Kfillner 'e za velikonočne praznike obdaroval vse delavce in ostale nameščen- j ce.	i inu najprjsrčnejše zahvaltju- i
Ne	i
Gospodarstvo j
Zakaj je državni svet ugodil pritožbi veleblagovnice Ta-Ta
Državni »vet je razveljavil odločbo glede prepovedi poslovanja, in sicer zaradi pomanjkljivega postopanja. Vprašanje zakonitosti poslovanja je s tem ostalo
nereieno
2e 27. marca je »Jutro« poročalo, da je državni svet ugodil pritožbi veletoJagov-nice Ta-ta in razveljavil odlok o prepovedi poslovanja, ki ga izdala uprava mesta Beograda in ga je potrdilo tudi trgo. vinsko ministrstvo. Razsodba državnega sveta je bila izdana te dni.
Spor zaradi veleblagovnice »Ta-ta« se vleče že leto dni. Takoj potem, ko je tvrdka Ta-ta v Beogradu otvorila svoj trgovski magazin, je beograjska Trgovinska zbornica opozorila oblastva na nezakonitost delovanja tega trgovskega magazina, posebno z ozirom na uredbo o prepovedi poslovanja veleblagovnic. Upra va mesta Beograda je na podlagi tega ugovora postavila posebno komisijo s strokovnjaki, ki si je ogledala poslovanje trgovinskega obrata družbe Ta_ta 23. ma ja lanskega leta. Komisija je ugotovila, da ima poslovanje beograjskega trgovinskega obrata družbe Ta-ta v vsem značaj veleblagovnice. Na tej podlagi je uprava mesta Beograda izdala odlok o prepovedi poslovanja te blagovnice, ker je ustanavljanje takih obratov prepovedano s posebno uredbo. Tvrdka Ta-ta se je pritožila na trgovinsko ministrstvo z motivacijo, da postopanje, ki ga je izvedla uprava mesta Beograda ni ustrezalo pred pisarn zakona o občem upravnem postopku in je zaradi tega tudi odlok glede pre povedi poslovanja protizakonit (družba Ta-ta je ugovarjala predvsem okolnosti, da o priliki komisijskega ogleda ni bilo zastopnika družbe Ta ta, ki ni bila pozvana, da ogledu prisostvuje predstavnik tvrdke). Trgovinsko ministrstvo je po več mesecih zahtevalo dopolnitev postopka od strani uprave les ta Beograda, nato pa je 29. decembra l. 1. izdalo odločbo, ki potrjuje odlok uprave mesta Beograda glede prepovedi poslovanja. Na podlagi tega odloka bi marala tvrdka Ta-ta zapreti veleblagovnico. Družba pa se je pritožila na državni svet in je obenem prosila, da se izvršitev odloka odloži, dokler državni svet ne reši pritožbe, kar je bilo tvrdkl tudi ugodeno.
Ker je postopanje veleblagovnice Ta-ta očitno v nasprotju z uredbo o ustanavljanju veleblagovnic, se je splošno pričakovalo, da bo tudi državni svet potrdil odlok uprave mesta Beograda. Toda državni svet se splob nI spuščal v razmotrL vanjje o vprašanju, ali je trgovinski obrat družbe Ta-ta veliki trgovski roagazin od. nosno veleblagovnica, temveč je tožbi družbe Ta.ta ugodil zaradi pomanjkljivega postopanja. Tako se bo postopanje znova pričela ter se bo s tem obnovila dolgotrajna procedura.
Družba Ta-ta se Je v svoji pritožbi na državni svet sklicevala na okolnosti, v katerih »e je vršilo postopanje in je zlasti poudarjala, da tvrdkl nI bila dana možnost, da brani svoje interese; zaradi tega je postopanje uprave mesta Beograda in ministrstva protizakonito jn je nezakonita tudi odločba. Ker se državni svet sploh ni pečal z vprašanjem zakonitosti poslovanja veleblagovnice, Je to vprašanje znova odloženo Državni svet je odločbo uprave mesta Beograda in ministrstva razveljavil z zahtevo, da se v tej stvari postopanje obnovi in potem izda nova odločba. V razlogih, ki Jih navaja razsodba, poudarja državni svet, da je bilo postopanje pred izdajo odločbe o prepovedi poslovanja nepravilno in nezakonito in da je bilo nepravilno tudi delovanje komisije, ki jo je postavila uprava mesta Beograda. V teku postopanja zlasti ni bila dana tvrdki možnost obrambe in zaščite svojih interesov. Upravna oblast bi bila dolžna, če je že izvedla tak upravni postopek, da vpešteva predpise zakona o občem upravnem postopju in obrtnega zakona, po katerih velja princip, da je treba v vsakem primeru, kadar gre za pravico ali za spravni interes stranke, dati tej stranki priliko, da iznese svoje razloge obrambe in da zaščiti svoj pravni interes. Tudi ministrstvo je spoznalo ta nedostatek in je od uprave mesta Beograda zahtevalo dopolnitev postopanja, česar pa zakon ne pozna Državni svet smatra, da bi bilo treba tvrdki dati možnost, da prisostvuje izjavam strokovnjakov in da jim stavi vprašanja. Iz teh razlogov je bilo postopanje nepopolno In ne zakonito in zato tudi ne more obveljati odločba prostopnega oblastva, izdana na podlagi takega nezakonito izvršenega postopanja. Ministrstvo bi moralo na pritožbo družbe Ta-ta razveljaviti odločbo uprave mesta Beograda, nakar bi morala uprava mesta Beograda znova izvesti postopanje v smislu zakona in izdati novo odločbo.
Trgovci napovedujejo stavko
Iz Beograda poročajo, da je v tamošnjih trgovskih krogih veliko nerazpoloženje spričo razsodbe državnega sveta, s katero še vedno ni rešeno vprašanje zakonitosti obratovanja tvrdke Ta—Ta. Trgovci nameravajo proglasiti protestno stavko po vsej državi in bodo za tri dni zaprli vse svoje lokale in trgovine. Predsednik Zveze trgovskih združenj Nedeljko Savič je v svrho dogovora že odpotoval v Zagreb in Ljubljano.
Delovanje Obrtne banke kraljevine
Jugoslavije
Obrtna banka kraljevine Jugoslavije objavlja svojo bilanco za 1. 1936, ki izka. zuje 3.16 milijona Din čistega dobička nasproti 2.21 milijona Din v letu 1935 in 2.06 milijona Din v letu 1934. Po odbitku dotacij fondom in tantijem pa znaša čisti dobiček 2.5 milijona Din (prejšnje leto 1.8), ki bo omogočil povečanje dividende.
V lanski bilanci so Izkazana menična posojila v viššni 68.7 milijona Din (prejšnje leto 63.5), posojila obrtnim zadrugam 18.6 milijona Din (19.2) in poisojila na tekoči račun 20.6 milijona Din (18.2). Glavmca je ostala nespremenjena na vi. šini 64 milijonov Din, rezervni fond v višini 3.1 milijona Din (2.7), ostali fondi pa v višini 1.7 milijona Din (1.6). Hranilne vloge so znašale lani ob koncu leta po knjižicah in po tekočih računih 26.3 milijona Din (29.2). Banka se je lani poslu. žila v večji meri reeskomptnega kredita pri Narodni banki, ki je znašaj 6.1 mili. jona Din (0.9), vendar pa ni dosegel one višine kakor v 1. 1932, ko Je znašal 11.6 milijona Din. Odpisi sumljivih terjatev so padli na 0.7 milijona Din, medtem ko so znašali 1. 1935 1.8 milijona Din, leta 1934 pa 2.5 milijona Din.
Poslovanje ljubljanske podružnice
Pri ljubljanski podružnici je bilo lani zaprošeno 6.5 milijona Din posojil, odc-bre nih pa je bilo 236 posojil v višini 4.3 milijona Din. Skupno je znašalo stanje posojil pri ljubljanski podružnici 11.4 milijona Din (pri centrali 71.9, pri zagrebški podružnici 14.4, pri sarajevski 11.1). Od tega odpade na posojila obrtnim kreditnim zadrugam 3.9 milijona Din (pri centrali 16.3, pri zagrefoški podružnici 1.2, pri sarajevski 1.3). Hranilne vloge so znašale pri ljubljanski podružnici 6.4 milijona Din nasproti 7.8 ob koncu leta 1935. Ljubljanska podružnica je svoje po. slovanje zaključila s čistim dobičkom 298.000 Din (prejšnje leto 259.000), za_ grebška podružnica s čistim dobičkom 440.000 Din (512.000) sarajevska podružni ca pa s čistim dobičkom 248.000 Din (180.000), medtem ko je znašal čisti dobiček centrale 3,110.000 Din (3,205.000).
Ključ za razdelitev denarnih sredstev
Takoj, ko se je ustanovila ljubljanska podružnica, je nastala borba za razdelitev razpoložljivih sredstev na centralo in podružnice. Centrala se je postavila na stališče, da se posameznim podružnicam dodelijo sredstva po razmerju števila delnic, ki odpadejo na posamezna področja podružnic. Po tem ključu se niso razdelila samo srclstva, ki so jih vplačali delničarji, temveč se je po istem ključu razdelila tudi glavnica, ki jo je vplačala država. Takrat so se čule zahteve, da je treba vsaj ona sredstva, ki jih je vplačala država, razdeliti na posamezne podružnice po drugem, pravičnejšem ključu. Toda centrala je vztrajala pri razdelilnem ključu na podlagi razdelitve delnic na posamezna področja podružnic.
V zadnjih letih pa se je v pogledu lastništva delnic marsikaj spremenilo. Slovenski obrtniki so spoznali, da bodo dosegli povečanje sredstev, ki bodo na razpolago ljubljanski podružnici, če pokupijo čim več delnic zavoda. To so tudi storili in tako je
morala centrala dotirati ljubljansko podružnico z vedno večjimi vsotami. Medtem ko je bilo L 1931. na področju ljubljanske podružnice le 6339 delnic, je v 1. 1935. število delnic v Sloveniji naraslo na 8219, lani pa na 10.455. Tako se je povečal tudi ključ za razdelitev denarnih sredstev, ki je vrhu tega narasel zaradi zbranih hranilnih vlog v ljubljanski podružnici. Medtem ko je 1. 1931. po ključu pripadalo ljubljanski podružnici le 2.82% skupnih sredstev, je lani ta delež narasel na 8.56%, dejansko pa je ljubljanska podružnica Izkoristila 10.44% vseh razpoložljivih sredstev. Po ključu ji je pripadala od skupne delniške glavnice in reeskonta 3.9 milijona Din, poleg tega pa je lahko porabila za kreditiranje podružnične vloge v višini 6.4 milijona Din, tako jI je pripadal kredit v višini 10.3 Din milijona Din (izkoriščeni kredit je znašal 11.3 milijona Din).
Edino mi jomiimo za kakovost in stalnost barve štofov!
Ako Itof, Id ga boste kupili v katerikoli naši prodajaln!, ne bo Bober go zamenjamo aR vrnemo denar. To |e prednost, Id |o nudimo samo mil
2e radi same te pred povati Stofe za obleke v
Cene naifh Stofov za narfev meter.
il nosti se Vam izplača ku-nafbližp naši proda|alnl.
obleke 120 do 180 di-
w
Stofl za vsak žep In za vsak u k ti s
Vlada TEOKAROVIČ i Komp.
Industrija volnenih tkanin
Poračin
LJUBLJANA
GradlSC« St. 4 Pse R
Prodajalne: ZAGREB
Juri »i6« va 4
BEOGRAD
Kn«s Mlhajlova 35
In v vseh večjih krajih Jugoslavije
Zaposlenost se je povečala
Medtem ko je bil v januarju in februarju sezonski padec zaposlenosti v dravski banovini občutnejši nego prejšnje leto, beleži najnovejša statistika Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, da je v marcu zaposlenost sezonsko zopet narasla, toda v večji meri nego prejšnje leto. Od februrja na marec se je pri OUZD število zavarovancev povečalo za 4625 na 86.686 (lani je od februarja na marec zaposlenost narasla le za 2896 zavarovancev). Zaradi tega se je povečal tudi letni diferencial zaposlenosti, kajti v marcu je bilo povprečno število zavarovancev za 7239 večje nego v Istem mesecu lanskega leta, medtem ko je ta letni diferencial znašal v februarju 5510, v januarju 5856. v decembru 8236 in v novembru 8897.
V primeri z najslabšim letom 1933, ko smo Imeli v marcu povprečno le 70.794 zavarovancev, Je bilo letos v marcu število zavarovancev za 15.892 večje. Navzlic temu pa še zaostajamo za konjukturnlm letom 1930, ko Je bilo v marcu 92.989 zavarovancev.
Povprečna dnevna zavarovana mezda se je v pret. mesecu nekoliko dvignila na 22.58 Din in je bila pri tem za 0.40 Din večja nego v lanskem marcu ( v februarju je bila povprečna zavarovana mezda le za 0.16 Din večja nego v lanskem februarju). Skupni dnevni zavarovani zaslužek Je znašal v marcu 1,957.700 Din. to Je za 195.210 IXn več nego pred enim letom In za 326.600 Din ali za 20% več neco v marcu 198S, ko je bila zaposlenost najslabša.
kov pri ereskem sodišču v Ormožu 16. aprila ob 10.. prijavni rok do 22. maja. ugotovitveni narok 5. junija), nadaije o imovini Cirila Prosena. fcrjrovca z mešanim blagom v Tržiču (upravnik mase dr. Josjo Gruden, odv. v Tržiču; prvj zbor upnikov pri sre-skem sodišču v Tržiču 16. aprila ob 9. pri-iavni rok do 5. maja. ugotovitveni narok 8. maja) in končno o imovini Alojza Kosta-njevca, lastnika manufakturne zalogre v Ptuju (unravnik mase dr Ivan Schneditz, odv. v Ptuiu; prvi zbor upnikov pr,- ereskem sodišču v Ptuju 15. aprila ob pol 12., prijavni rok do 15 maja ugotovitvena narok 29. ma^a).
= Poravnalno postopanje je uvedeno o jmovini Pavla Kuharja, trgovca v Mariboru. Aleksandrova 9 (poravnalni upravnik Vla-d mir Kukovec. odv. v Mariboru; poravnalni narok 10 maja ob 10, prijavni rok do 4 ma-'a).
Borze
7. aprila
Na ljubljanski borzi so se danes v pri» vatnem klLringu trgovali avstrijski šilingi po 800, za angleške funte pa je bilo povpraševanje po nekoliko višjem tečaju 23S.25. V zagrebškem privatnem klirjngu so se trgovali avstrijski šilingi po 8.00, angle* ški funti po 238.065 (v Beogradu po 238.25) jn grški boni po 31.50, medtem ko so se klirinške nakaznice v lirah nudile po 2.24. Nemškj klirinški čeki stanejo v Liubljani 12.29. v Beogradu 12.2416 in v Zagrebu 12.30 odnosno za konec maja 12.3750.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Vojna &koda zaključena po 408 (v Beogradu po 407 — 407.50). Promet je bil še v 7°/« Blairovem posojilu po 86.50, v 8 Blairovem posojilu po 95.50, v delnicah PAB po 196 in 198 ter v delnicah Gutmann po 50.
Devize
Ljubljana. Amsterdam 2333.15 — 2407.75, Berlin 1755.52 — 1769.40. Bruselj 736.20 — 741 ?6. Curih 996 45 — 1003.52, London
213.99 — 216.04, Newvork 4337.26 — 4373.57, Pariz 201.26 — 202.70. Praga 152.54 — 15364. Trst 229.24 — 232.32.
Curih. Beograd. 10, Pariz 20.2025, London 21. 5025. New York 438.50, Bruselj 73.88, Milan 23.08. Amsterdam 240.15. Berlin 176.25. Dunaj 80.15. Stockholm 110.85. Oslo 108.05, Kobenhavn 96. Praga 15.31, Varša, va 83.20. Budimpešta 86, Atene 3.90, Buka* rešta 3.25.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 407 — 409, 4°/o agrarne 52 den., 4°/o severne agrarne 51.75 — 52.50, 7% invest. 87.50 den.. T!« Blair 86.50 — 86.75, 8»/» Blair, 96 — 95.50; delnice: PAB 197 — 199, Trboveljska 250 — 290. Šečerana Oaijek 230 bL, Šečerana Vel. Bečkerek 650 — 700, Osiječ-ka Ijevaonica 170 — 190, DubrovaSta 320 — 340, Oceania 270 den.. Jadranska 400 den.. Gutmamn 49 — 51, Narodna šumska 10 bL, Danica 41 bL
Beograd. Vojna škoda 407 — 407.50 (407 — 407.50),' 4*/o agrarne 52 den.. «•/• begluške 75.75 — 76 (75-75). 6»/« dalm. agrarne 73.75 — 74 (74). 7»/o Drž. hip. banka (99), 7°/o Blair 86.50 _ 87, 8»/. Blajir 95-50 bL, PAB 196 — 198.
Blagovna tržišča
ŽITO
-f Chicago, 7. aprila. Začetni tečaji: pšenica: za maj 140.625, za julij 127, za sept. 122.
+ W1 iinipeg, 7. aprila. Začetni tečaji: pšenica: za maj 147, za Julij 142, za okt 125.5.
+ BndimpeStanska terminsba borxa (7.
t. m.). Tendenca stalna. Koruza: za maj 12.48 — 12.50, za iulii 13.05 — 13.07.
BOMBAŽ
+ Lfverpool. 6 aprila. Tendenca komaj stalna. Zaključili tečaji; za maj 7.78 (prai-žnji dan 7.85). za okt 7.67 (7.75). za dec. 7.60 (7.67).
+ Newyork. 6 aprjla. Tendenca komaj stalna. Zaključni tečaji: za aiprrl 14.42 (14.54), za okt. 13.71 (13.89). za dec. 13.64 (13.84).
Radio
Petek, 9. aprila
Ljubljana 11: Šolska ura: Od vlakna do obleke — dialog (g. Miroslav Zor). — 12: Našj zvoki (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Pevske jazz skupine (plošče). — 14: Vreme, borza. — 18: Ženska ura: Novodobno gospodinjstvo meščanske žene (gdč. Anica Lebarjeva). — 18.20: Ravelova simfonična suiita (Dafnis in Kloe). — 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben). — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Motorjzacija celinskega prometa (dr. Velizar Jankovič iz Beograda). — 19.50: Zanimivosti. — 20: Prenos Gregorčičevega večera iz Maribora. — 22: Cas. vreme, poročila, spored, — 22.30: Angles— pJošče.
Beograd 17.20: Plošče. — 18: Narodna glasba. — 18.30: Klavir. — 20: Spevoigra.
—	21.30: Plesna muzika in plošče. — Za; greb 20: Zagrebški madrigalisti. — 21: Citraški koncert. — 22.15: Plesna muzika.
—	Praga 19.30: Glasba Joh. Straussa. — 20.15: Lotiške pesmL — 21: Orkestralna glasba. —" 22.25: Plošče. — Varšava 19.20: Ura lahka glasbe. — 20: Statkovskijeva opera »Marija«. — 22-20: Plošče. — Dunaj 12: Koncert orkestra. — 1515: Mladinski koncert. — 16.05: Odlomki iz nemških oper.
—	17.25: Arije in pesmi. — 19.35: Koncert po željah. — 20.35: Skladbe Karla Proha. ske. — 22.30: Lahka godba orkestra. — Berlin 18: Prenos velikega koncerta iz Draždan. — 19.20: Koračnice s plošč. — 20.10: Plesna muzika. — 20.40: Koncert velikega orkestra. — 22.30: Nočni koncert. — Miinchen 18: Kakor Berlin. — 19: Koncert orkestra in solistov. — 20.10: Zlata grla (plošče). — 20.40: Dramski večer. — 22.30: Prenos iz Berlina. — Stuttgart 18: Kakor Berlin. — 19.15: Dekliškj zbor. — 20.10: Dramski večer. — 21: Koncert nordijske glasbe. — 22.30: Prenos iz Berlina. — 24: Pravljična muzika.
Naše gledališče
DRAMA Začetek ob 20. uri. Četrtek 8. aprila: Dr. Red C. Petek 9. aprila: Ob 15. uri: Dež in vihar. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 14 do 2 Din. Sobota 10. aprila: Simfonija 1937. Izven. Cene od 20 Din navzdoL OPERA Začetek ob 20. url. Četrtek 8. aprila: Pikova dama. Red Četrtek.
Petek 9. aprila: zaprto. Sobota 10. aprila: Manon. Izven Znižane cene od 30 Din navzdol.
V Verdijevi operi »Aida« bo gostoval v nedeljo zvečer g. Marij Šimenc. Pel bo vlogo Radammesa, s katero je dosegel na našem odru ln drugod ponovno največje uspehe. Gostovanje tega priljubljenega gosta je vedno dobrodošel dogodek v našem muzi kalnem življenju.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sobota, 10.: Kdo je papa? (Bichon). Nededja, 11.: Kdo je papa? (Bichon).
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Četrtek, 8.: Rdeči nageljni. B. Petek, 9.: Zaprta
Sobota, 10.: Na ledeni plošči. Premiera.
p.HOHNER"
najpopolnejše hapmonike sveto
r6£NEJŽALM0 ZASTOPSTVO i
<Zagpeb. Hlkoličeva ul.lO.
Gospodarske vesti
= Preference pri uvoru lesa v Italijo. Z
nedavnim gospodarskim sporazumom z našo državo, se je Italija zavezala, da nam bo dala pri uvozu enake usodnosti, kakor tfh uživata Avstrija im Madžarska. To bo prišlo v korist predvsem našemu izvo®u živine in lesa. Avstrira už;va sedaj pri izvozu lesa v Italijo ugodnost carinske preference na mehkj les, ki znafti 4 lire pri 100 kg. in popust, pri nrevozu na železnicah od meje do namembne postaje v višini 20%. Vrhu tega ima še posebne olajšave za izvoz v severno Itali-o.
= Konkurz ]e razglašen o imovini Rudolfa Pevca, tnrovca in narodnesra poslanca v Ormožu (upravnjk mase Viktor Skra-ber, javnj notar v Ormožu; prvj zbor upni-
ZAHVALA
Ob bridki ln nenadomestljivi izgubi našega dobrega papa na, gospoda
ŠEBER FRANCA
meščana ljubljanskega in bivšega tapetniškega mojstra
smo bili deležni vsestranskega sočustvovanja, ki nam je bilo v veliko tolažbo.
Zahvaljujemo se predvsem vsem darovalcem vencev ln šopkov, nadalje pevskemu zboru za v srce segajoči žalostinki, vsem, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti in končno vsem, ki so na katerikoli način skušali lajšati našo težko bol.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v petek, dne 9. aprila 1937, ob 7. uri zjutraj v župni cerkvi sv. Jakoba.
V LJUBLJANI, dne 8. aprila 1937.
Žalujoči otroci.
lilijiiij'1! i l
itpfl
lil ■•■T
ijllji ji . iii.nT " - I
U
Ženske na konjih
i
Prvič so priredili na Angleškem velike Javne konjske dirke z jahačicami. Zmagala je miss Grainger na konjn Hack Glassn
8 mesecev španske vojne
Ogromne izgube na ljudeh in denarju
Nevtralni opazovalca prihajajo do zaključ, ka, da je državljanska vojna v Španiji, ki je izbruhnila pred osmimi meseci, prinesla deželi poleg vseh drugih nesreč tudi petdeset milijard pezet gmotne škode. Vsak dan bratomornega klanja stane sto miljo« nov pezet. Samo v Madridu, Toledu, Mala-gi, Oviedii in Tr.r*i je vojna uničila za 20 miljard vrednot.
V normalnih časih je pomladi posejanih oziroma zasajenih 22 milijonov ha španske agrarne zemlje s sladkorno peso. krompirjem, tobakom, žitom iin trto. Nedavno izvršen; pregled sedanjega stanja na polju pa priča, da ni letos obdelanih niti celih 12 milijonov ha zemlje. Španski kmetje so prosi o jesen in adaj pomladi posejali mnos go man) pšenice in posadili manj krompirja kakor običajno. Pritisnil bo torej najbrž glad.
Nič lepfie slike ne kaže španska živjnore« ja. Živino eo ubijali na debelo za vojaštvo ki civiliste in že danes vlada v Španiji neverjetno pomanjkanje mesa. Tudi industrija jn trgovina imata velike izgube. Španski rudniki so n. pr. dajali letno za 500 milijo-
nov pezet rude, poleg tega eo te nflh do*
bavljali za približno milijardo pezet jekla. Ta produkcija zdaj popolnoma počiva. Da trp; zaradi tega silno izvoz, ni treba omenjati. Španija ne dobavlja danes nikomur več pirita, bakra, živega srebra, svinca in železne rude. Velik del španske trgovinske mornarice miruje v pristaniščih. Znaten del so io tudi potopili m te izgube pač ne bo lahko kmalu nadomestiti.
Pred državljansko vojno je imela ftpani« ja zlato rezervo v znesku 2.2 milijarde pezet, dalje srebrno rezervo 669 milijonov pe-zet, poleg tega pa še 302 milijona pezet zlata v inozemstvu. Velik del teh rezerv je danes »kopnel. Mnogo so izdali za oboroževanje, nekaj je šlo v inozemstva V Špa* niii se nahaja zdai morda le še polovica zlate rezerve izza časov pred državljansko vojna
Državljanska vojna še ne ponehuje. Vsak dan borb med miličniki in Francovjmi četa-mj stane novega denarja, poleg tega raču, najo, da je izgubila ta nesrečna dežela v bratomornem klanju najmanj 200 tfeoč mila dih mož. Da bo te izgube prav težko nadomestiti, ležj za vsakogar na dlani.
Rekordni polet Saigon—Pariz
Francoska letalca Pissavy in Cornet sta preletela zračno črto Saigon—Pariz v rekordnem časa S dni, 22 ur ln 59 minut
Sloni in šoferji
Do nenavadnega spora je prišlo te dni med divjimi slonj in šoferja domačini na dobro tlakovanj avtomobilski cesti, ki vodi iz Palembanga na Sumatri proti obali. Cela čreda debelokožcev, ki je bila očjtno na daljšem potovanju, si je izbrala baš to cesto za odpočitek. Kakor ogromne granitne klade so živali zapirale cesto. Ko je bilo živalim na zadnje neprestanega trobljenja nekaterih razburjenih malajskih šoferjev v avtomobilih, ki so se morali ustaviti pred to nepričakovano oviro, preveč so se dvignile nekatere izmed največjih živali, stopile so mirno k vozilom in jim prav tako mirno razdrobile zaščitna 6tekla, dvignile vozače z rilci jz vozov in jih položi,le ne preveč rahlo v cestni jarek. Seveda so vozači potem poskušali, da bi prišli do svojih vozil in jo odkurili. Toda tedaj so sloni pokazali, da znajo biti tudj manj mirni. Nobeden izmed šoferjev ee nj «mel dvigniti iz iarka. Šele čez nekoliko ur so sloni po vsem vi; dezu izgubil; zanimanje za svoje jetrnike in so jo počasi odhlačalj v džunglo.
Znamka za zaljubljence
Novost češkoslovaške pošte za Rosneje in Julije
Češkoslovaška poštna uprava je uvedla doslej edinstveno novoto v poštnem prome, tu posebno znamko, ki daje odpošiljatelju proti doplačiJu 50 stotink jamstvo, da ne bo piamonoša izročil pisma nikomur drugemu nego naslovniku osebno.
Poštna uprava je mislita pri tem bržkone v prvj vrsti na zaljubljence, ki imajo svoje vzroke, da ne pridejo njih pisma nikomur drugemu v roke nego naslovniku. Nova znamka je trikotna namesto četvero-kotna in se tako že na zunaj razlikuje od vseh drugih znamk. Izšla je v dveh izdajah, rdeči in modri. Obe imata svoje posebno poslanstvo. Recimo:
Romeo hoče poslat; svoji Juliji ognjevito zaljubljeno pismo. Julijini starši so morda kakor v srednje veškjh časih smrtni sovraži niki Romejevih staršev in tako ne sme nih, Če zvedeti o tej ljubezni. Torej nalepi Romeo na svoje pismo novo modro znamko in pripise na zavitek »Izročitev drugi osebi izključena«. Tako leže po dodatku 50 sto-tink na običajni porto lahko mirno spat. Ve namreč, da pismonoša ne bo pisma izročil nikomur drugemu nego njej, ki je je polno njegovo" srce.
Toda Romejj so pogostorna lahkomiselni mladeniči. Svoja pisma pošiljajo včasih Julijam, ne da bi pomislili na posledice, ki lahko nastanejo, če pridejo ta pisma v neprave roke. Sedaj si bodo Julije lahko mp pomaeale. Stopile bodo na poštni urad
Pred veselim dogodkom na bolgarskem dvoru
Iz Sofije poročajo, da pričakujejo na bol, garskem dvoru radostni dogodek. Kralj Bo ris in kraljica Ivana imata doslej samo ene-ga otroka, hčerko princeso Marijo Lujzo.
Tri in dvajset otrok
Žena upokojenega železniškega uradnika Galovjča v Pečuju je te dni rodila svojemu mož.: 23 otroka Vseh tri in dvajset otrok ■je živih in pri najboljšem zdravju.
in tam sporočile, da si željio osebne izro, čitve pisem, k; so jim namenjena. Od tega trenutka dalje bo poštni urad sam prilep, ljal rdečo trikotno znamko na ta pisma — 6eveda na Julijine stroške. Nu, 50 stotink ni takšna reč, če sj potem siguren, da pismo. ki je namenjeno tebi, ne bo prišlo drugemu v roke.
Jasno, da se da nova metoda z znamkam; uporabiti tudi za druge primere, ne samo za zaljubljene. Celo pričakovati je, da se bodo ljudje nove možnosti poelužili za smo-tre, kj so vse prej nego romantični.
Bitke v stratosferi
Po veateb. francoskih listov izdeluje ameriška tovarna Lockheed letalo, ki bo opremljeno za bojevanje v stratosferi. Pl_ lotov sedež je popolnoma heraietično zaprt in ločen od ostalega letala ter ima vse potrebne priprave za letanje v stratosferi, Pilotovo oblačilo se bo ogrevalo z elektriko, kajti mraz je v visokih ozračnih plasteh silen. Listi pišejo, da Je letalo že skoraj izgotovljeno in da bo v kakšnih dveh tednih napravilo prve poskusne po. leta.
2000 dedičev žaluje
Za pravega čudaka se je izkazal po svoji smrtj nekj 751ertni delavec iz majhnega angleškega mesta. V svojem življenju sj je bil prištedil 1100 funtov in v svojih zadnjih dneh si je beli] glava kako naj bj jih na najboljši način razdelil. Izmislil si je, da b; naj vsakdo, ki se bo udeležil njegovega pogreba, prejel po 1 funt. Seveda je imela ta čudna oporoka to posledico, da je bilo v pogrebnem sprevodu toliko »žalujočih« in »prijateljev« pokojnikovih, kolikor Jih ni učakad še noben mrtvec v tem mestu. Bilo Jih je namreč nad dva tisoč. Ker pa je bilo to število večje nego vsa zapuščina, so mo« rali osnovati odbor dedičev, ki je poskrbel, da je prejel vsak izmed udeležencev svoj pravičn; del. Namesto celega funta je prišlo na vsakega seveda samo dobra polovica fun« ta.
Pogled na dolinsko pregrado in električno centralo Sarrens v Centralnem masivu-v Franciji, odkoder oskrbujejo z električno' energijo Pariz in njegovo okolico. Električni tok prihaja Iz te centrale v Pariz pod napetostjo 220.000 voltov. Na centralo je priključeno nad pet milijonov odjemalcev električnega toka
Pomlad se oznanja
Tarzan se

Z ženo sta imela vsak dan prepir, potem pa sta se
pobotala
HoHywood Ima svojo Običajno »novo« senzacijo. Jonny Weissmtiller, nekdanji svetovni prvak v plavanju in sedanji igralec Tarzanove uloge v filmih, se bo dal od svoje žene, filmske igralke Lupe Velez, ločiti.
V nekem intervjuvu Je izjavila Lupe Velez: »Ne bova se več prepirala. Sedaj se dobro razumeva, toda ločila se bova po pol noma na vsak način.«
»Prepirljiva VVeissmtlllerjeva«, kakor so ju imenovali že davno v Hollywoodu, sta se poročila v oktobru 1933. Lupe Velez Je priznala prostodušno, ko so jo o tem vprašali: »Ne bi smela tega na glas po-
vedati, toda imela sva vsak dan svoj prepir«.
Zelo pogosto se je takšen prepir končal s tem, da je eden Izmed obeh delov iztekal in se utaboril v kakšnem hotelu. Kmalu potem pa sta se sprta zakonca spet pobotala.
»Toda navzlic neprestanim prepirom ni bilo med nama nikoli nič grdega«, sta dejala oba. In oba priznavata, da sta imela vsak svoj delež krivde, .ja je do prepirov sploh prihajalo, »Ničesar si ne moreva očitati, stojiva na. 50 : 50.« Sta pač oba temperamentna človeka brez prave zlobe na dnu srca.
Psi brez gospodarjev
20 tisoč psov so pokončali v Carigradu
Pariški modeli novih klobukov
Po neki statistiki carigrajske občine so tam v preteklem letu ulovili in pokončali okrog 20.000 psov brez gospodarjev. S tem je občini uspelo skoraj popolnoma,
v sirotismci
Veliko razburjenje v belgijski javnosti
Belgijsko ja vnosi razburja ta čas grozoten umor, k; ga je izvršil menih Beinard v katoliški sirotišnici v Manageu v veliko-, nočnih dneh.
Že pred 16 leti so imeli »bratje krščau-s>kega usmiljenja«, ki upravljaio to sirotišnico, opravka z oblastmi, ko so te odkrile, da uganjajo menihi vsakovrstne nemoralno-eti. Takrat so 10 menihov obsodili na tež, ko ječo, ker so se bil: spozabili nad svo jim- rejenci. V tistih dneh je malo manjka: !o, da ni razkačeno delavstvo ^eh menihov kratkomalo linčalo.
Te dni so našli v skednju sirotišnice obešenega mladega rejenca po imenu Corde-mana. Truplo je bilo golo. roke in noge zvezane. Noge m spodnje telo sta ležala na rogoznici. Sum je padel na patra Bernarda. kj je spočetka vse faj.il. Potem je hotel
spraviti sum na nekega drugega meniha m nekega šolarja. Končno se je vdal.
Beinardovi učenci so se igrali na veliki petek na dvorišču. Tedaj je Beinard za po, vedal Cordemanu, naj gre v spalnico im po-lošči čevlje. Še! je za njim in ga zvat>il v skedenj Tam se je nad njim spozabil. Ali ;e dečka umoril, ker se je ta branil, ali ker je grozil, da ga bo izdal, ali pa gre za sa, dističen umor, doslej še niso ugotovili-
Cordeman ie bil že od svojega tretjega leta v cerkveni oskrbi. Pred dvema letoma so ga moralj rešit; iz rok nekega drugega meniha, ki se je dolgo spozabljal nad njim Štirikrat v svojem življenju je poskusal pobegniti iz sirotišnice, a vsakokrat ga je policija privedla nazaj. Malo čudne so videti razmere med oblastmi in nemoralnimi menihi v tem kraju...
da je rešila problem psov, ki so se potepala po carigrajskih ulicah.
Psi brez gospodarja so bdli v Carigradu že pred vojno pravcata nadloga. V poletnih mesecih jih je mnogo obolevalo za steklino in ni bilo nič čudnega, da je steklina razsajala petem tudi v nenavadni meri med ljudmi. L.. 1910. je mestna uprava prvič poskusila z drastičnimi ukrepi. Na tisoče psov so tedaj polovili in jih odgnali na neobljudeni otok Oksijo v Mar-marskem morju. Med vojno in v povojni dobi so se psi po carigrajskih ulicah spet silno razmnožili, tako da je bilo treba končno še bolj energičnih ukrepov. Seveda pa ao sedaj poskrbeli, da so to nadlego pokončali na bolj human način.
Smrt bivšega maroškega sultana
Policijska šeSa — sougrabitelja otroka
Kakšna je javna varnost v Ameriki
Ugrabitev in umor dveletnega Ev genija Pereira Iraole. sinčka enega najbogatejših argentinskih farmarjev, se je sedaj pojasnila na nepričakovan način Kakor smo svojčas poročali, je ta zločin, ki spominja v marsičem na afero z Lindbergh o. vim otrokom, zbudil ne samo v Argentini, temveč tudi v Severni Ameriki in v Evropi veliko ogorčenje.
Ko so zločinci otroka odvedli, so zahtevali od njegovih staršev 150.000 pezor odkupnine. Nekaj pozneje so našli otroka
Kupujte le domače izdelke!
P E R I 0 N
pralni prašek je kvalitetni izdelek slovenske industrije. — Kopajte ga!
Civilisti zapuščajo Brihuego
mm*
vo truplo zakopano v zemljo v bližini far-marjeve hiše. Kot morilca so prijeli 42-letnega Joseja Gancedo, ki je kratko po svoji aretaciji izvršil samomor.
Preiskovalne oblasti so stvar za^ledcra-le dalje, ker so bile prepričane, da je imel Gancedo v njej samo posredno ulogo. Sedaj Je policija res lahko ugotovila prave pobudnike za ta strašni zločin. V argentinskem mestu Cordobi je prijela štiri osebe, med katerimi sta tudi dva bivša policijska šefa iz Lagune in Oncativa. Policijsko poročilo ne navaja še nobenih drugih podrobnosti o zasliševanju zločincev.
Nesreča Batovega letala
Letalo tvrdke Bata, ki )e bflo na poleta okoli sveta, se je te dni zrušilo med mane* vri ran jem za pristajanje pri nekem parku v Chieagu. Posadka sestoj eča iz štirih mož, je bila pri padcu nevarno ranjena. Pooesre čenče so odpeljali v bolnišnico. Aeroplan se je razbil na kose. Sreča v nesreči je, da ni bil Bata v trenutku nesreče v aeroplan u.
Bivši maroški sultan Mnlaj Hafld je v Enghien-les-Bainsu pri Parizu
Prebivalstvo Brihuege zapušča domači kraj v vojaških avtomobilih
^mfnez 700 dinarjev
10 dni
maj — junij
stane bivanje
▼ Radenskem zdravilnem kopališča
Vse vračunano: stanovanje (sobe po lastni Izbiri v vsaki vili ali Terapiji!, hrana (običajna ali dijetna), zdravniški pregled in od njega predpisane zdravilne kopel ji, velika analiza seči, vse takse, postrežba, če je potrebno tudi pregled z Rontgenom. Zahtevajte prospekte!
Postani in ostani član Vodnikove druZbe!
ANEKDOTA
H Knutu Hamsunn, o katerem je znana da se rad uimika ljudem, je prišel r©-porter, ki je hotel od njega po vsaj sili vedeti, kdaj najlažje dela.
»Odgovoril vam bom na vprašanje, toda samo pod pogojem, da takoj potem izginete«, Je dejal obiskovalcu.
Ko je reporter pristal na ta pogoj, j® Hamsun odgovoril:
»Najlažje delam, kadar m« nihče m nadleguje z vprašanji!«
VSAK DAN ENA
»Tak daj vetndar mir, da bo riba prijela za vabo!«
»Everybodys weekly«l
49
a. <Vh\htl«
Spomini efi&ccCence MlufooCovceva
Romali
»TrcEte, da je tisto noč iskala demanta«, je hladno dejal. »Kaj pa, če je šlo za snidenje? S kraljem Viktorjem, ki je prišel od zunaj — iz parka?«
Anthony je vzdihnil. »Kaj res še mislite jahati svojega konjička, Lesmoine? Ali ste trdovratni! Saj sem vam namignil, da imam aduta v rokavu«.
A zdaj se je vtaknil v pogovor Lomax, ki je bdi zmerom počasnih misli: »Še vedno tavam v temi. Kdo je ta dama, gospod bajron? Zdelo se mi je, da ste jo spoznali?«
Toda baron se je togo vzravnal in odlvtmil »Motite se, gospod Lomax. Kar jaz vem, nisem te dame nikoli videl. Neznana mi je, da mi bolj biti ne more«.
2, Ali__« George Lomass mu je osuplo in
zmedeno zastrmel v oči
| Zdaj ga je barom odvode! v kot sobe ter mo
šepnil nekaj besed na uho, ki Anthany je v svojo zabavo opazil, kako so mu oči stopile iz jam in kako je višnjevo zatripnffl v obraz, kakor da bi ga kap lovila. Le nekaj tihih, grgrajočih glasov visokega državnega uradnSka mu je udarilo aa uho: »Seveda — kakopak — na vsak način — nikakor ni treba — silno zamotan položaj — stroga molčečnost«.
»A, kaj!« Lemoine je jezno odarfl g roko po
mizi. »Meni je vsega tega malo map. Kaj me briga umor princa Mihe? Prišel sem, da primem kralja Viktorja!«
Anthony je blago zmajaj z gtavo. »Smilite se mi, tem bolj, ker vidim, da ste fant od fare. Igro boste pa vendarle izgubili. Zdaj vržem svoj ad-ut«. Stopil je k vratom in poznovil. Tredwell je t?koj prišerl.
»Tredwell, saj ste videli gospoda, M ge je pripeljal hkratu z menoj. Bodite talko dobri in ga poprosite, naj se takoj potrudi semkaj«.
»Takoj, sir«.
»Skrivnostni X nastopi«, je pripomnil Anthony. »Kdo je? Kateri ugane?«
»Po vaših raznih namigih sodim, da se vam je sam Bog si ga vedi kako posrečilo privesti princa Nikolaja Koromandijskega«, je rekel Isaakstein.
»Ste vi enakih misli, baron?«
»Da. Ne
niti 8 knfrtm sleparjem. Proti imtii ste
rom fekazaJi popolnega poštenjaka.«
»Hvala vam, gospod baron. Teh besed ram ne pozabim.« Pogledal je okoli sebe. »Torej ae va strinjamo?«
Samo Lemofce se Je ognQ njegirvega pogMk in
mrko zastrmel v tla.
Antihonyjevo tanko k±io je »Salo glas bližajočih se korakov.
>£i vendar — « je rekel s čudnim nasmrtiom — « in vendar se vsi motite.«
Hitro je stopil k vratom in jih na stefaj odpri.
Na progu je stal mož z naočniki in skrbno negovano črno brado — mož, ki mu je le obveza okoli glave kvarila skoraj gizdalinsko vnanjost.
»Dovolite mi, da vam predstavim resničnega monsieurja Lemoina od pariške policije.«
Nenaden skok — kratek topot — nato se je za-čul od okna blagi in pomirljivo nosljajoči glas Američana Hirama Fisha:
>Ne, sinko — tod ne bo nič. 2e ves večer stojim in stražim, samo zato, da mi ne bd ušli. Opazili boste, da je moj samokres čvrsto in ravno namerjen na vas. Prišel sem čez lužo, da vas primem, in sem vas tudi prijel — a vražji dedec ste vendarle, vse kar je res!«
ZS. poglavje
»Natančnejše pojasnflo ste namfiedoital,gospod Cade,« je pozneje rekel Isaakstein.
»Miaflim, da ni treba veliko pojasnjeval,« je odvrnil A*rtJhony. »Ko sem se odpeljal v Dover, jo je ubral na menoj, meneč, da sem kralj Viktor. Tam sva našUa zvezanega Lemoina in seveda takoj uganila, koliko je Tira. Sicer pa Battle svojemu dozdevnemu tovrišu kar od kraja ni posebno zaupal in je bil že brzojavil v Pariz po Lamoinove prstne odtise. Usta reč z »vrstami« knjig sem si Ul gladko izmislil, in res spretno je bilo, kako je lažni Lemoine po Tred-vvellu poslal dozdevni gospodični Rmnovi sporočilo zastran tega in nas zadržal ▼ posvetovalnici s tem, da me je obdolžil.«
Geoage Lomaz je zakašljai. »Reči moram, <& se mi zdi vaše ravnanje zelo nepravilno, gospod Cade«, je dejaL »Kako lahko bi bila šla ena faaned naših narodnih dragocenosti nepovračljivo v izgubo, če bi vam bdi slučaj izpodnesel načrt! To je bilo vratolomna predrznost, gospod Cade, neopra-vičljrvaga, vratolomna predrznost!«
»Zdi se mi, da vam stvar ni popolnoma jasna, go spod Lomaz«, je zanosijal Hiram Fish. »Zgodovinski demanit ni bffl. nikoli skrit v knjižnici«,
»Kaj?!«	r |
oltarni pregled
PreS. S. Bredar je predaval v Nemčiji
Kakor je >Jutro< že poročalo, je bil pred veliko nočjo povabljen uspešni raziskovalec naših jam, g. profesor Brodar iz Ce, Ija na predavateljsko turnejo po Nemčiji. Naprosili smo ga za kratka poročila, na stavljena vprašanja, k; nam jih je rade-vodjno podal, ker so zanimiva tudi za ■šir-lo javnost.
Kdaj ete bili povabljeni?
Ko sem lansko leto meseca septembra, predaval na kongresu mednarodnega zdru* Sanja za proučavanje ledne dobe na Dunaja, o Potočki zijalki, sem vzbudil pozornost t našimi najdbam!, ker ta postaja križa do, sedanje teorije o lednih dobah in časosied-l|B tedanjih kultur. V3e dosedanje najdbe
v Alpah se namreč označujejo kot staropa-leolrteke in pripisujejo zadnji medledni dobi, kajtj v ledni dobi kultura visoko v Al« pah sploh ni bila možna. V Potočki zijalki pa se je odkrila zelo bogata poznopaleolit-ska kultura, ki je povsem enakovredna au« rignaoskj kulturi, najstarejši izmed pozno-paleolitskib stopenj. Po splošnem naziranju strokovnjakov je prevladovala ta stopnja le v nižinah in sicer sočasno, ko je bila zadnja ledna doba na svojem višku; to pa je v nasprotju s situacijo Potočke zijalke, ki ležj 1700 m visoko med ogromnim nekdanjim dravskim ledenikom in velikim po« ledenelim ozemljem Savinjskih Alp. Ločnica večnega snega je bjla takrai tako globo« ko pori to jamo, da je bilo po teh teorijah v tej višini vsako žjvljenje izključeno. Izkopavanja pa so dokazala, da ni živelo na tem ozemlju le obilo jamskih medvedov, ki potrebujejo rastl;neko hrano, ampak tudi, da se je v tej jami nahajal dalje časa človek, ki je zapustil bogate kulturne sledove kamnitega in koščenega orodja. Številna ognji« šča pričajo, da je raslo drevje v neposredni bližin; jame, česar bi ne bilo, ako bi le« žala ločnica večnega snega več sto metrov pod jamo. Potočka zijalka torej priča, da aurjgnarvka kultura n; bjla povsod samo v ledni dobi in bo treba dosedanje mnenje ali glede lednih dob al; pa glede časovnega sosledja kultur nekoliko popraviti. Iz t^h razlogov je bilo moje predavanje na Dunaju za navzočne strokovnjake nekako novo odkritje in so me povabili na predavanja v Nemčijo.
Kje ste imelj predavanja?
Prvi me je povabil dr. Zotz v Breslavu v imenu Šlezkega starinoslovnega društva, ki je potem pripravilo moja predavanja v Gorlicah in Berlinu pod okriljem Antropološke družbe. Odšel sem 5. marca in se ustavi spofoma na Dunaju ter obiskal stro kovnjake, da bi z niihovo pomočjo točneje ugotovil neke vrste ž:vali in oglja, ki so se našli pr; lan=kih izkopavanjih v Špehovki in Mornovj zijalki, kolikor to ni mogoče z našimi domačim; pripomočki. Ob tej prili« ki hod; omenjeno, da smo v Savinjski dolini glede razlikovanja podzemskih odprtin po imenovanju bogateišj od drugih jezjkov: ako je odprtina navpična, se imenuje pekel poševna navzdol je jama, vodoravna ali ce« lo poševna navzgor je pa zijalka, ker »zijat. — Vrnil sem se v Celje 18. marca, tako da sem za vso dolgo jn zame plodovito pot potreboval ne čisto dva tedna.
Gotovo ste dobili za reprezentanco naše znanosti v inozem« stvu kako subvencijo?
Subvencije iz državnih ali banovinskih sredstev nisem dobil, podprli sta me le Prjrodoslovno društvo v Ljubljani in Muzejsko društvo v Celju. Države in banovine nisem prosjl za subvencijo h izkušenj lanskega leta. ko mj ie država naklonila 1000 Din, a izplačala komaj nekaj nad 700 Din, medtem ko mi je banovina prošnjo zavrnila, ker ni bjlo budžetske možnosti. Pripominjam pa, da sem dobil v Nemčiji za vsa tri predavanja honorarja 135 mark
Kako je bilo v Nemčiji, kako v Breslavu ?
Mene so predvsem zanimali muzeji in sti, ki s strokovnjaki, seveda 6em pa opazil povsod 6ilen red, užival naravnost neverjetno uslufeost, e občutS	zlasti še gle,
'H « sfc "sfefci. « V Sreslavu sem si
ob izredno ljubeznivem spremstvu tamkajšnjih strokovnjakov ogledal zbirke Deželnega spomeniškega urada in spoznal ustroj njegovega delovanja: Vse je smotrno ureja no, povsod po deželi so izprašani zaupniki, ki gredo takoj na lice mesta, ako se prijavi kaka najdba. Prijav pa prihaja na sto« tjne v kratkih razdobjih, kakor se to razvidi iz njihovih izvestij. Oddelkj Arbeits« djensta imajo posebna e slikami opremljena navodila, da 6e ja nič ne pokvari ali prezre, dokler ne pride strokovnjak. Mene so posebno zanimale najdbe dr. Zotza, kj je pred kratkim odkril v petih šlezkih jamah kulturne sledove lovcev na jamskega medveda, prve najdbe iz stare kamene dobe v Šleziji. Omenil bi še, da so ustanovili zadnja leta v Šleziji poleg prejšnjih 50 muze« jev §e 25 novih, kar kaže pač na veliko važnost, ki jo polagajo v Nemčiji na muzejske zbiirke. — Predaval sem v Breslavu o jamskih prebivalcih v Alpah ter kazal s seboj prinešene diapozitive naših krajev, k; so vzbujali povsod izredno zanimanje. Ude« ležba, omejena sicer le na s posebnimi vabili pozvane člane, kakor je to v Nemčiji običaj, je bila velika. Po predavanju je bil družabni sestanek v restavraciji, kjer smo pr; pivu v neprisiljenem govoru obravnava li strokovne teme iz prazgodovine.
Kako je bilo v Gorlicah?
V	Gorlicah sem predaval skoraj o isti temi kakor v Breslavu, sledila pa je predavanju zelo obširna diskusija. Predvsem jih je zanimal odnos njihovih šlezkih jam do teh naših odkritij, kaj t; njihove najdbe bolj sličijo drugim alpskim odkritjem ka« kor našim. — Spoznal pa sem, da obstoja tudi nacionalno zanimanje za naše kraje, kajtj P° predavanju me je nekdo izmed navzočih iraterpeliral zaradi rabe samoslo-venskih krajevnih imen na nekaterih diapo zitivih, na kar sem mu 6eve»da pojasnil, da so to le prava domača imena, kj sem jih rabjti dolžan narodu in domovini. — V Gorlicah, ki ni dosti večje od Ljubljane, ima« jo vzorno urejen domovinski muzej, v katerem se nahaja sila mnogo spominov na Lužiške Srbe. Zanimivo je. da je vsak pred« met vp"san v kartoteki zelo natančno, po« leg je tudi narisan, zabeleženo je najdišče in vsa zgodovina njegovega odkritja. Znanstvene zbirke, magacini, so strogo ločene od muzejskih zbirk, ki so pristopne občinstvu; v muzeju je poleg vsakega predmeta ves opis, tako da publika v muzeju študira in ne samo — ogleduje. Predmeti n-'so nakopičeni, marveč so pregledno razvrščeni, kar zahteva seveda mnogo prostora.
In v Berlinu?
V	Berlinu se je vršilo predavanje v veliki predavalnic; muzeja za naravoznanstvo pod predsedstvom direktorja E. Fischerja. Udeležba je bila velika, predaval pa sem predvsem o Potočk; zijalki na Olševi. Prs« davanje je vzbudilo veliko pozornost, o čemer so pričala številna vprašanja po predavanju. Znanj profesor za paleolitsko umetnost dr. dr. H. Kiihn se je zlasti zanimal za črteže na koščenih šiljh. kj preds'av« ljajo najstarejše umetnostno hotenje in so bili pri nas prvič najdeni v taki višini. — Tudi v Berlinu sem sj osrledal v spremstvu strokovnjakov najrazličnejše zbirke, kakor potem spotoma še v Mlinchenu, kjer sem se sestal z nestorjem bavarskih pa« leoli likov, blizu 80! e t starim profesorjem Birknerjem. Preko Solnograda sem se vrnil v Ljubljano, kjer sem zvedel, da se je medtem tam že javila neka dama. kj je poslušala moje predavanje v Breslavu.
Vesel vsega, kar sem videl in spoznal, zlasti pa odličnih stikov s sloveči,nv strokovnjaki. ki so mi v veliki meri poklonil; svoje spise, sem prišel domov v zavesti, da se za naše delo zanimajo' najznamenitejši strokovnjaki jn pričakujejo od nas rešitve perečih znanstvenih vprašanj. Za naše delo je treba vzbuditi še doma, zanimanje in najti sredstev, da bomo to nalogo izvršili tako. kakor zasluži stvar sama im čast naše zemlje.
Gostovanje Mladinskega gledališča iz Zagreba
Plravj živžav ie vladal v nedeljo dopoldne v opernem gledališču, ko ca je do vrha napoln^a navdušena mladina od srednješolcev do najmlajših. Milan Ašič sedaj že gojenec zagrebške Akademifje, ie sestavil srlasbo k »Pekovemu Mišku« besedilu N. Neugebauerja. Ta mjčna mladinska opereta je ob vse; svoji preprostosti spretno narejena in za malčke zanimiva po dejanju, prikupna pa z glasbene strani. Glasbeno zasledimo poleg izrazitih narodnih melodij in kola polno pristnih šlagemkjh ritmov, v katerih je menda mlad; skladatelj najbolj doma: pa tudi mnogo šabloneke, cenene primesi.
Vprašanje zase je. ali taika oblika^ s takšno glasbo ustreza današnjim vzgojnim idealom. ki nh moremo prj mladini? vedno upoštevati. Priznati pa ie treba, da Ašifieva glasba v instriumentaciji Kasovjča — Cvjjjča in pod konvponistovo taktirko fsvjral je oddelek godbe 40. peš. polka) na več mestih
ne zaostaja za današnjo povprečno operetno muziko in da so nekatere namodne pesmi zares užga.le Pa saj jih je mali »Miško« (Branko Ptičar) s svojim izdatnim otroškim grlom zapel tako presenetljivo efektno. kakor da je že rutiniran in maniriran pevec. Oba vaška paglavca. Stefek in Jožica, ki e svojimi hudobijam; prizadevata siroti Mjšku toliko krivičnega gorja sta živo predstavljala srednješolca Bregovič in W. Neugebauer. V rokah odraslih 6ta bili vlogi strogega peka Mat-e Žemljice in njegove dobre žene Jele. Zbor pekovskih medjčar-skjh vajencev, kmetov in kmetic je navež-bal in sestavil iz svežih mladinskih glasov učitelj J. Riol. Prirediteljem in režiserju V. LeVaku gre zasluga da je nivo podajanja glede na mlade izvajalce imponjral.
Ako upoštevamo, da naša mladinska Združenja (Trhovelskj slavčki. pa celo mladinski zbor Glasbene Matice, k,- ie navezan na stalno se menjajoče otroke-začetnike) zmorejo pevsko veliko težje naloge. smemo upati, da doživjmo kmalu tudi pri na« zo pet kaj podobnega, vendar še v zrelejši in doslednejši obliki. >Pekovega Miška« bi kazalo ponoviti sai se mladina vedno rada in hvaležno odziva vsemu, kar ji de dostopno.
__P. Š.
Zapiski
Sedemdesetletnica prof. V. A. Franceva.
6. aprila je v Piagj praznoval sedemdesetletnico redni profesor zgodovine slovanske filologije na Karlovi univerzi, ugledni ruski znanstvenik Vladimir Andrejevič Fra.n-cev. Ze v svoji domovini je stal prof. Fran« cev na vidnem mestu slovanoznanstva. Bij je profesor slavistike na varšavski in pozneje na rostovski univerzi, od 1. 1922 pa predava v Pragi. Prof. Francev je izšel iz slavnih tradicij ruske slavistike in se je najprej bavil z jezikoslovnimi problemi, pozneje pa je vedno bolj iJrehaial na področje literarne zgodovine. L. 1906. je izdal v Pragi »Polskoe slavianovjedenije«, k; ga prof. dr. J. Horak smatra za njegov največji in najtehtnejši donesek k slavističnim štu« dijam. Med drugim je izdal tudj Šafafiko« vo korespondenco v dveh zvezkih. Mnogo se je bavi] z zgodovino medslovanskih kul« turnih in posebej še literarnih odnosov. Spisal je študije o Puškinu, Gogolju, Kol-
eovu I. dr. v češkoslovaški tfterr' -ri, obde» lal slovanske ideje v delih Poljakov Krae-zeuskega in R. Žmorekega, odnos Puškina nasproti poljski vstaji L 1930. i^lnl pri Slovanskem institutu študijo o če?" n pre* vodu Slova o polku Igorovem i pesmi slavjanofila Honjakova. Mnogo se je bavil tudi z odnosi med jugoslov. in ruskimi kulturnimi delavci v dobi preporoda in so tako pridobi] duhovno domovinsko pravico tudi pri nas. Prof. Vladimir A. Francev redno prihaja v Ljubljano, kjer je priredil pod okriljem Ruske matice več zanimivih pre« davanj. Slovečemu slavistu in prikupnemu ruskemu znanstveniku želimo tudi mi, da bi v zadovoljstvu in miru užival večer svojega duhovno plodnega življenja!
501etnica Antonina Stanislava Migra. V torek ie praznoval 50 letnico ugledni pra, ški žurnalist, urednik kulturne rubrike »Prager Presse« A. St. Magr. Ime in delo tega odličnega publicista, prevajalca in literarnega kritika je znano tudi v krogu našega izobraženstva. Prav posebno poznajo in cenijo šifro Mgr, ki 6e tolikokrat pojavlja v kulturnem delu »Prager Pressec, jugoslov. pisatelji in znanstveniki. Ze dolga le, ta je A. St Magr vestni in zanesljivi kronist našega kulturnega življenja, pozoren informator o vseh naših pomembnejš;h znanstvenih in literarnih izdajah, specialist za meštrovičiana (pred leti je radfll prvo bibliografijo o Meštrovtfu), trden poznavalec in ljubitelj naše Dalmacije, njenih starin in njene umetnosti. A. St Mšgr je časnikar visoke kulture in tankega čuta za objektivnost in odgovornost, širokega razgleda in finega peresa, kj e kratkimi potezami zajema obilno vsebino. Z a rad« tega ima kulturna rubrika »Prager Presse« ugled pri vseh slovanskih narodih, ki med njimi posreduje in katerih vrednote in pojave sporoča tudi neslovanskim narodom. Ured« niku A. St. Magru smo dolžni posebno hvalo jn simpatije Slovenci, ki imamo v njem enega svojih naipozornejših tujih prijate, Ijev jn poznavalcev. Za svoje zasluge na področju sk>vanskih kulturnih sitikov jc bil A. St. Magr izvoljen za rednega člana Slov. instituta. Iskreno želimo, da bi g. Magr še dolgo deloval na svojem mestu in v dosedanjem duhu in mu zagotavljamo vse simpatije naše kulturne javnosti! —o.
S P O
R T
V nekaj vrstah
Kakor smo zabeležili že v včerajšnji številki, je del beograjskega tiska po nedeljskem navalu Zagrebčanov v Ljubljano objavil vesti o nekih senzacionalnih odkritjih in tajnih zvezah med BSK in ljubljanskimi klubi. Zadeva se vleče dalje tudi še danes, in sicer s strani prizadetega kluba BSK, ki je poslal »Vremenu« obširen popravek, v katerem zahteva naj pride z dejstvi na dan. Dvomimo, da bi mogel list ustreči tej zahtevi našega prijatelja to zaveznika v prestolnici, ker so se ona senzacionalna odkritja pojavila bržkone le v vročih glavah prenapetih zagrebških športnikov. V tem nas potrjujejo izjave vseh vodilnih funkcionarjev podsaveza in vodilnega ljubljanskega kluba, ki kljub vsemu prizadevanju niso nikjer na teritoriju vesoljne Ljubljane mogli najti kakršnihkoli znakov, da je bila skovana s pomočjo BSK nekakšna tajna zarota proti »plavim«.
Naš večkratni rekorder in olimpijski tekmovalec Draško Wilfan, Id biva zdaj spet na Dunaju, bo imel v ponedeljek, dne 11. t m. važno srečanje na prireditvi kluba »Schwarz-Rot«. Klub si je za ta dan osigural gostovanje slavnega madžarskega plavača in olimpijskega prvaka v cravvlu na 100 m Ferencza Csika, ki je sedaj tudi že v prsnem in hrbtnem plavanju dosegel nekatere odlične rezultate. Z Wilfa-nom bosta plavala na 100 m hrbtno, obenem pa bo na tej progi startal tudi Madžar Lengyel in odlični čehoslovak Ba-derle.
Poplava tujih sodnikov za naše ligaške tekme je od nedelje do nedelje večja Za tekme Gradjanskega in med Hajdukom in Jugoslavijo so zdaj določeni že trije italijanski sodniki, in sicer Scorzoni za Beograd, Dattilo za Split in Matteo za Beograd dne 18. aprila. Concordia pa si je za tekmo z osiješko Slavijo izbrala zopet madžarskega žvižgača. Našo tekmo z BSKom bo sodil Moni Kario iz Skoplja.
Man—Jadran. V nedeljo se bosta med moštvi ljubljanskega U. razreda srečala stara rivala Mars in Jadran. Ako se Jadranu posreči odvzeti Marsu obe točki, bo gotovo najresnejši kandidat za prvo mesto v tem razredu. Tekma bo vsekakor huda in se bo igrala dopoldne na igrišču Slovana. Prijatelji nogometa vabljeni!
Službene objave koturaškega saveza Jugoslavije. (S seje u. o. dne 23. marca). Kolesarskemu podsavezu v Beogradu se odobri, da lahko z dnevnikom »Vremenom« priredi dne 8. junija dirko v treh etapah iz Beograda v Sofijo, na katero bo vsak podsavez poslal dva tekmovalca. — Imenovan je odbor, ki bo z »Eust. sport-skimi novostmi« izvedel priprave za tro-dnevno kolesarsko dirko v etapah po Hrvatski in Sloveniji v dolžini okoli 530 km.
— Tehnički referent je dobil nalog, da izdela podroben načrt, po katerem naj bi podsavezi priredili propagandne dirke za one kolesarje, ki Se niso včlanjeni v klubih. Nagrade za te dirke bo podsavezom preskrbel savez. — Termini za savezne dirke so bili določeni takole: za državno prvenstvo za prvorazredne vozače na progi Zagreb—Ljubljana 15. avgusta, za državno prvenstvo za juniorje na progi Ljubljana—Celje 5. septembra in za državno gorsko prvenstvo na progi Zagreb— Sljeme dne 26. septembra. Zvezna dirka v Celje bo za vse kategorije vozačev dne 11. julija kateri dan bo tudi kongres vseh kolesarjev iz države.
LŽSP (Službeno). VI. redni občni zbor LZSP bo v petek 23. t m. ob 20. v damski sobi kavarne Emone. Dnevni red: 1) Pozdrav predsednika. 2) Poročilo odbora: a) tajnika, b) blagajnika, c) tehn. referenta, d) nadzornega odbora. — 3) Volitve novega odbora. 4) Predlogi članov in u. o. 5) Slučajnosti. — V primeru, če ob navedenem času občni zbor ne bi bil sklepčen, bo pol ure pozneje ob vsaki udeležbi
JZSS — Zbor smuških učiteljev. Drevi ob pol 21. redna seja in sestanek v pisarni saveza. Točno in polnoštevilno! Načelnik.
Pojasnilo o nogometni tekmi Rapid : i Atletik. Poned. »Jutro« je poročalo, da ee • podzvezna tekma Rapid : Atlefcik v Mariboru nj vršiJa, ker celjski Atletiki niso nastopili. O zadevi smo prejeli sledeče pojasnilo: Šest igralcev Atletikov se je peljalo k tekmi v Maribor z vlakom, ostalih pet pa z avtotak6ijem. Zaradi defekta pri Voijnfku so morali pozvati iz Celja drag avtotaksf. s katerim so nadaljevali vožnjo. Pa tudi ta avtomobil ie imel med vožn:o več defektov, tako da so prispeli ti igralci v Maribor Sele ob 16.15. Zaradi te smole med vožnjo torej niso megli pravočasno prispeti v Maribor.
J.a.s.o. — Drevi ob pol 21. seja odbora v kavarni »Zvezdi«.
ASK Prj morje (Centralni odbori. Odboro-va seja bo drevf ob 90.30 v zadnji eofoi restavracije Slon. (Lahkoatlctska sekcija). Lepo vreme omogočaj« vsem atletom redne treninge na igrišču. Obiskuje treninee, ki so dnevno od 15.30 dalje. Predsedstvo.
2. S. K. Hermee, nogometna sekcija. Drevi ob 19. bo sestanek juniorskih igralcev ▼ garderobi na igrišču, ob 20. pa sestanek igralcev I. in rezerv, moštva pri Balič-u (Kržič). Zaradi važnih zadev vsi sigurno!
SK Jadran. Danes ob 17.30 trening vseh igralcev. Udeležba strogo obvezna. Jutri ob 20. sestanek pri M. Sokliču.
SK Slavija. Drevi ob 20. članski sestanek, po sestanku poslovilni večer članov, ki gredo k vojakom. Sigurno vsi!
Točno plačil) »Jutm« naročnino Vara] svojcem zavarovalnino
( , . . in zato vsako jutro uporabljam svoj Lotion Silvikrin. On vzdržuje kožo na glavi zdravo, čisti lase prhljaja in prepreči izpadanje las.
Edina voda za lase s Neo - Silvikrinom, naravno hrano za lase
Steklenica > • . . Din 27.—■ Dobi se ▼ vseh strokovnih trgovinah.
Silvikrin
Lasje rastejo od Silvikrina.
Iz življenja na deželi
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU. Občni zbor krajevne organizacije JNS v Križeveih bo 11. t m. ob 3. popoldne v Kosijevi dvorani. Članstvo je vabljeno. — Smrt zaslužnega nacionalnega delavca in junaka dr. Pivka je globoko pretresla tudi vso našo javnost. Pokojni dr. Pivko se je priljubil med kmečkim ljudstvom. Rad je prihajal v Prlekijo, najbolj pa so ga ljudje sipoznaJj lete 1927, ko se je sestajal s svojimi stanišljeniki. Njegov spomin častimo z obljubo, da nam bodo njegov; ideali kažipot v našem nadalj, njem nacionalnem delu, njegovo delo jm ne-pozahijeno. — Med dolgotrajnim deževjem je Ščatvnica poplavna vso ščavniško dolino ter pOnekod preplavila tudi ceste, da J© bU promet mogoč samo z vozovi. Mura je |we-sitopila bregove pri Veržeju m Razknž/u. izlili pa so se tudi njeni manjši pritoki. Škode ni bilo, pač pa so vode dobro pognoji-le gozdove In travnike.
LJUTOMER. V nedelje 18 t m. ob 15. bo v Sokolskem domu gostovanje sokoisKe Čete iz Male nedelje e prieško veseloigro »Micikj je treba moža« in s prieSkjm gostovanjem. K prireditvi so vabljena vea eo-kolska društva in čete.
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda ljubljanske univerze 6. aprila
LJubljana 7. 760.& 5.8, 88, Wl, «, —, —; Maribor 7. 759.6, 6.0, 90, SW8, 7, —» —; ZagTeb 7. 760.5, 6.0, 90, O, 4, —, —; Beograd 7. 760.9, 7.0, 80, SE2, 5, —, —? Sairajevo 7. 760.9, 6.0, 95, O, 10, —;
Skoplje 7. 760.3, 8.0, 80, O, 8, —, —;--
Kumbor 7. 757.4, 11.0, 90, N2, 7, —, —; Split 7. 758.4, 12.0, 60, NE2, 3, —, — i Rab 7. 759.4, 12.0, 60, 0, 0, —, —.
Temperature: Ljubljana 1&5. 4.2; Maribor 13.0, 5.0; Zagreb 17.0, 5.0; Beoerad 13.0, 5.0; Sarajevo 18.0, 3.0; Skoplje 18.0, 5.0; Kumbor —, 10.0; Split 17.0, 10.0; Rab —, 7.0.
?. aprfta
Ljubljana 1. 765.4, 6.0, 97, O, megla 10, dež,
0.1;
Maribor 7. 763.9, 7.0, SO, SW8, i. —, —; Zagreb 7. 764.6, 9.0, 80, SSE1. 8, dež, 0.2; Beograd 7. 765.3, 60, 80, SE2, 5, —, —; Sarajevo 7. 764.8, 3.0, 90, O, 1, —, —; Skopi je 7. 764.8, 9.0, 70, ESE1, 10, —, —.
Temperature: Ljubljana 17.0, 5.0; Maribor 15.0, 6.0; Zagreb 180, 8.0; Beograd 16.0, 3.0; Sarajevo 14.0, L0; Skoplje 17.0, 19A /
CENE MALIM OGLASOM
Po 00 par a beaedo, Din &— davka aa vsak ogla« In enkratno prt-«tojbino Din S.— sa «fro ali dajanje naslovov plača jo ©rt, ki fsče|» •lužb. NajmanJSJ snesek n enkratno objavo oglasa Din	Dopisi
tn fcenitve se zaračunajo po Din S*— sa vsako besedo, Din S.— davka ca vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— sa Šifro aH dajanj« naslovov. Najmanjši snesek sa enkratno objavo oglasa Din 20*—» Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1>— za besedo, Din S.— davka sa vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— sa Šifro ali dajanje naslovov. NajmanjU snesek aa enkratno objava oglasa Din 17«—%
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamki Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« ]Q|||
odgovor, priložit«
J,- ▼ znamkah
pristojbine ae male oglas« je plačati pri predaji naročila, maa #h j« vpoelati t pismu obenem z naročilom, ali pa po Voznici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek ffJutra44, LJubljana«


Službo dobi
Beseda 1 Dta. davek 8 Dta. u Šifro tli lajanje naslova 6 Dia. Najmanjši 17 Din.
Frizerko
■li damskega friserja sprej oq?n[3 ouje-h a fo^nsi »m Franjo Man ser, okrožni urad, Ljubljana, Miikloši-fceva e. 20.
89934
Krojaškega
pomočnika
u, mal« komad®, prvovrstnega, rprejiae takoj »talno delo Ivan Kac, Aleksandrova 3/X.
9fth-l
Služba —
osamosvojitev
mi modi fotoamaterjn ali
tn.kermi, ki ima veselje se itiuioti. Potrebno 3—t.000. Ponndbe na ogl. odd. Jutra pod »Mesečno 2000«.
8905-1
Močnejšega hlapca
k; j« vešč vinogradništva, poljedelstva hi vožnje, potrebujem. Plača po dogovoru. Fran Ferk, Bresternioa 108. Kamnica.
9010-tl
Šiviljsko pomočnico
Borejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
9017-a
Dimnikarski
pomočnik
kateri poseduje mojstrski izpiit, dob: takoj službo. — Ponudbe na: Ivka, vdova Savič, Kntn. Primorska banovina.	8961-11
Tkalski mojster
(poslovodja) i dolgoletno prakso, samo prvovrstna m '.>6, dobi takoj zaposlen je v večji tekstilni industriji na avtomatske statve, speci jal.no ta molino (.umeri-kan). Resne ponudbe postati na poštna pretinac Beograd.	S936-1
Škrobilca
fSlitrfcejrja) za moKno (sm«-rikan) za težko obremenitev (do 70%) samo prvovrstno moč. sprejmemo takoj. Ponudbe poslali na Beograd, pošt. pretinac 3(58.
8935-1
Samostojna
kuharica
stara 25—SS tet, čedne zunanjosti, vajena gospodinjstva. dob; službo v gostilni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
8978-1
Službe išče
Vaaka Oeoeda 50 par, davek 8 Din ta šifro aB dajanje našlo** 5 Din; najmanjši ineaek IS Din.
Pridno dekle
želi k nemški družini v Maribor ali Banat k otrokom, ker bi se rada naučila nemškega jezika. Le proti maM plači. Nastop takoj. Ponudbo na ogl. odd. Jutra pod »Vestna«.
8800-2
Zidan štedilnik
dobroohianjen u Din 900 hi lep por tal » izložbo — komplet, po n godni ceni — proda A. Druži ovift, Moste, Zelena jama.
8985-3
Beseda 1 Dm. davek 8 Din, »ioprcu	fjs oujr? ei
5 Din. Najmanj« tneeek 17 Dia.
Ullsteinovo svet.
zgodovino
zadnji «ve«ek. kupim. Ponudbe pod »Abditus« na ogl. odd. Jutra.
8322-8
Kolesa
Beseda 1 Din. davek S Din, a šifro ril dajanj« naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Moško kolo
skomj novo, dobro ohranjeno, prodam. Hišnik, Ba-novmska hranilnico-.
8908-11
Beseda i Dta, fevek S Din. m Sifr« aH dajan}« naslova 5 Dtn. Najmanjši tneeek 17 Din.
Pisalni stroj
prenosljiv, t kovčkom, poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
8006-29
Hranilne knjižice
Vzajemne in Ljudske posojilnice ljubljanske, Zadružne gospodarske banke članice Zadružne zveze Hranilnice kmečkih občin v Ljubljaci, Hranilnice in posojilnice v Dobu, Kmeteke posojilnice ljubljanske in Ljudske posojilnice v Celju kupi proti takojšnjemu plačilu po najvišji ceni Pisarna AL. PLANINŠEK Ljubljana, Beethovnova nI.
WL Teiefon 35-10.
9018-16
Din 15.000 posojila
Bče trgovec. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro jamstvo«.
8974-16
Družabnika
s večjim kapitalom, nmož-oega komercijelnega vodstva, išče industrijsko podjetje. Ponndbe na ogl. odd. Jutra pod »Družabnik«.
8966-16
Beseda 1 Dtn, davek S Din M Šifro «11 dajanje naslova
5	Dia. NajmanjU tneeek 17 Din.
Gumbi - plise
en tel, aitrr predtiak. mom> sme, hitro izvrši Matek
6	Mikeš, Ljubljana, palet; hotela Štrukelj,
8W0
Dragocenosti
Vsakovrstno zlato
kupnje pa najvišjih cenah
CERNE - juvelir
Ljubljana, Wolfova ulica 1.
12-38
Š&S32E&
Krojačica
dobro izvežbana se priporoča no dom za šivanje oblek, kostumov in pla-ščev. Gregorčičeva ul. 7a, priti., levo, Pogačnik.
S0S9-2
Inteligentna
gospodična
želi mesto k otrokom. Zna šivati. Ponudbe pod »Pridna« na podružnico Jutra Maribor.
9000-2
Beseda ! Din. davek 8 Din. za šifro al' lajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
10.000 parov
nogavic
ženskih *n moških odpro-dajamo po zeio nizkih cenah »ZORA«. Ljubljana Mi klošičeva e. 30. Ugodno za trgovce ker ft t nagimi odprodajnimi cenami pove čajo zaslužek. Ni zalogi imamo tudi manufakturno blago, katereg3 odpro iaja-mo tudi po nilkih cenah.
8&5S6
Beseda 1 Dtn. davek 8 Din, za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tneeek 17 Dm.
AL. PLANINŠEK Ljubljana
Beethovnov* al. WL Telein S»H> Hpoeluje nakar te prodalo
hranilnih knjižic vseh denarnih zavodov takoj v gotovini najbolje
Informacije da> 0r<j®pia«no 30-16
Posojilo iščem
300.0ll0-400.000 Din proti vknjižbi na prvo mesto (trikratno kritje). Ponudbe pod šifro »Prvo mesto« na ogl. odd. Jutra.
899H6
Posojila
dobe državni in samoupravni uslužbenci v Ljubljani v goto vin: m blagovnih boDliu »Her mes«. Informacije: Tav čar Jeva Z
87-18
Posojilo Din 70.000
iščem proti mewčnemu odplačevanju. Vknjižba na prvo mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Točno 4«.
8957-:«
Fasade
poprarflo specijelno, da ne spremen? barve. Vrtne o-graje, razne oblike, hitna dobava, plošče za hodnike. Zida sofodno, ceno stavbno podjetje Rudolf Terčelj pri novi cerkvi, Šiška.
8871-30
»Slava Gril«
nočna krema se še dobi pri njej v Zagrebu, Jusi-šičeva 21/L
8970-30
V najem
Beseda i Din, davek S Din. za šifr« ali dajanj« naslova 3 Din. Najmanjši tneeek 17 Din.
Gostilno
(bivSo), mesnico, vrt, gospodarska poslopja, oddam v najem pr, Lovrencu, St. Vid nad Ljubljano 17. Informacije Podgora ga Oir-man Ferdinand, ^_ 8904-17
Mlin v najem
oddam takoj ta daljSo dobo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
8972-17
Lokali
Beseda l Din. davek 8 Din.
šifro al! tajanje naslova 9 Dia. Najmanjši znesek 17 Dia
Perfektnega
avtomehanika
iručenega. iščt- velika mehanična delavnica. Ponudbe s točnimi podatki prosilcev na ogl. cfld. Jutra pod »Izučen«.	8944-.19
	m	n
		
Beseda 1 Dia. davek 8 Din. za šifr« «11 dajanj« aaslova S Din. Najmanjši tneeek 17 Dta.
Stanovanje
oddam a 1. majem. Obstoji lz 4 sob, predsobe, kopalnice, pralnice, kleti, podstrešja ni ostalah pritlklin. Hiša v bližini banske uprave, na raz polago lep cvetlični vrt. Informacije tilefon 30 06 8854-21
Informacije
i
Solnčno stanovanje
tri sobe, kopalnica, priti-kliine, terasa, balkon, oddam L maja. arborič. Domobranska.
8980-31
Dvosob. stanovanje
oddam. PodmUščakova ul. 25, Bežigrad. Ogled od 10. -41. ure.
8904-31
Trisobno stanovanje
oddam takoj ali 1. maja. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
8968-31
Enosob. stanovanje
solnčno, oddam na Cesti S0. oktobra (Rimski cesti) štev. 33 ta 1. maj.
8967-21
2-sobno stanovanje
oddam ta cemo 400 Din. — Poizve se pri hišniku: Vi-dovdanska c. J. Takoj ali U maja.
8971-21
4-sobno stanovanje
lepo, šolnin« » vsemi pri-tiklinami, v srediimi mesta takoj oddam Poizvedbe daje tvrdka Kolimann, Mestni trg.
8903-31
Stanovanja
Beseda 1 Dta, Javek 8 Din. za šifro tU lajanje naslova Din. Najmanjši tneeek 17 Din.
3-sobno stanovanje
išče državni uradnik (akademik) 8 3-č<ansko družino za JL avgusta Preferira se vila v bližnji periferiji. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bližnja periferija«.
8019-31a
Besed« 1 Din. davek 8 Din ta Sifr« alt dajanje aaslova S Dia. NajmanjSI tneeek 17 Din.
Opozorilo!
Jesih Leopold, mesar v Medvodah, opozarjam, da nisem plačnik nikakšh računov za g. Jesih Joškom. mesarjem v Skofji Loki. Jeeih Leopold.
8981-3d
Goik vabi k
sodelovanju!
8903-31
Preklic
Podpisani Peter Teran, pos.
sin na Dobravi pri Pod-nartu, preklicujem, kar sem govoril dne 19. julija 1036 o gospodični Majdi Anzelc iz Podnarta, Dobrava pri Podnartu, 3. aprila 1937. Peter Teran L r.
8007-31
TrenSkotl, veterni suknjiči
Novosti,
lepe vzorce za pnmparice, športne obleke nudi ceneno
P r e s k e r,
8v. Petra o. 14
Bančno kom« zavod
MARIBOR, Aleksandrova uL 40,
Vam Izvrši nakup ali prodajo
hranilnih knjižic
vseh denarnih zavodov najvestneje in najbolje. Za odgovor Din 3.— v znamkah. aUUUUUUULOODDD
Kromirana KODAK »RETINA« s priborom
na odplačilo dobi se pri
JUGOAGENCIJA, Zagreb, Ilica 43/L
Zahtevajte brezplačne prospekte.
Rudarskega nadzornika
obenem rovnega merilca a predpisano šolsko kvalifikacijo in prakso v rudi, zavzetnega in energičnega, sprejmemo za čimprejšnji nastop. Obširne ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in plačilnih pogojev na: „INTERREKLAM", Zagreb, Masary-kova 28, pod šifro „SRETNO — 13"
Dajte hrane svoji koži
in napravite jo čvrsto, svežo in mlado
Odlični profesor medicine
na dunajskem vseučilišču odkriva novo hranilo za kožo, pridobljeno
iz mladih
r , ' ^
GUBE^-
RAZŠIRJENA ZNOJNICE
OHLAPNE MIŠICE
šifo ter uničujejo polt. Da bi puder preizkusili, dajte ga malo na prst, ki ga pomočite v vod prst potegnete vode, bo š< no suh.
Knjižico
Obrtne banke d > 70.000 Din kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Takojšnje plačilo«.	6-4-2S-16
5.000 Din posojila
a'i jamstva Išče novo solidno podjetje. Ponud be na ogl odd. Jutra ood »5000 Dir.«.
8732 16
Hranilne knjižice
Kmetske posojilnice ljub-ljanske Vam takoj vnovči za gotovino AL. PLANINŠEK, Liubljana. Beethovnova nI. 14/1.	8591-16
Uradnik
išče 6.000 Din posojila, —
proti mesečnemu odplačilu ali za stanovanje b hra.no. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj«.
8990-16
G. Th. Rotman:
ProSesor Bizgec gre na potovanje okoli sveta
70
Bil je neki ladijski častnik, ki je po lestvi plezal proti dimniku in jih klical.
Mesarijo
podružnico z vsem inventarjem, potrebnim za obrat, na dobroidočem, prometnem kraju, ki še danes proda tedensko :"SX) kg mesa, oddam v najtim. Lahko se obratuje tudi s sedanjo koncesijo ali se pristopi kot družabnik. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
8975-19
Velik prostor
en h in svetel, primeren ta delavnico ali skladišče, oddam. Smartinska cesta 10.
9002-19
Beseda 1 Din lav<>k 3 Din. za šifro al! lajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Večje število parcel
kompleksov, posestev, got-dov. trgovskih tn stanovanjskih hiš ter vfl Ima naprodaj gradbeni strokovni Izobraženi posredovalec K nnaver Ludvik. Cesta 29. oku št. 6. Telefon 37-33. Pooblaščeni graditelj in sodni cenitelj za nasvete brezplačno na razpc-lago.
68-30
2 stanovanjski hiši
t zemljiščem, naprodaj pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Cena Din 2S.00a — Pavli« Andrej, Zidani most.
80*^30
Hiša
z gospodarskim poslopjem in pol orala zemlje, naprodaj. Pobrežje pri Mariboru, Aleksandrova 3EL
9011-00 Prodam hišo
enodružinsko z vrtom. Pol hipoteka, pod denar. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
9016-30
Vilo z vrtom
v mestu, 6—8 sobno, po možnosti 2-stanovanjsko, — iščem v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stev. 88B«.
9000-30
Prodam posestvo
na javni dražbi dne 13. aprila 1977 ob 8 ttri v Sv. Kriin pri Kostanjevih. — Obstoji » ti<tane hiše, lepega gospodarskega poslopja, njiv, travnikov, gozda in vinograda. Pojasnila »e dobe pri Ivanu Jazbinšku, Brenima, Brežic«.
ZAHVALA
Povodom smrti našega ljubega očeta oz. soproga
JOSIPA BHAJNIKA
smo prejeli toliko sožalnih izjav, da se ne moremo vsem posebej zahvaliti. Vsled tega vsem: Najlepša hvala! Posebej se zahvaljujemo zastopnikom vojske, njegovim predstojnikom in vsem stanovskim tovarišem ter znancem, ki so prišli od blizu in daleč, da ga spremijo na njegovi zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo tudi številnim darovalcem cvetja, pevcem in zastopniku stanovskega društva za njegov poslovilni govor. Hvala vsemi
V LJUBLJANI, dne 6. aprila 1937.
ŽALUJOČI OSTALL
Poizkusite ta nov način
da boste mladi in lepi
Evo novega hranila za kožo, pridobljenega iz mladih živali. Globoko prodre v Vašo kožo ter jo hrani baš na mestih, kjer se tvorijo gube, kjer se tkivo začenja omehčavati in veneti, in kjer se najprej pojavljajo ohlapne mišice lica Tisoče žena so to hranilo že preizkusile s presenetljivimi rezultati. To je edini izdelek te vrste na svetu. Zdaj je v sestavi kreme Tokalon in to baš v odmerjeni količini, da lahko hrani ali redi Vašo kožo. Uporabljajte zvečer rožnato kremo Tokalon, zjutraj pa belo kremo Tokalon. S kremo Tokalon uporabljajte vedno puder Tokalon, ki je odporen proti vlagi. Iz kožnih znojnic neprestano puhti vlaga tn če puder proti vlagi ni odporen se z vlago zmeša m tvorijo se trda zrnca, ki se vležejo v znojnice, zaradi česar se znojnice razširijo, zapra-
Izgledajte vsako iutro mlajši
BREZPLAČNI VZOREC: Vsak čitatelj tega lista more dobiti zelo okusno kaseto 8 kremo Tokalon (rožne ali bele barve) ter puder Tokalon različnih nijans. Pošljite Din 5.— v poštnih znamkah za poštnino, omot in druge stroške na naslov: Hiiiko Mayer i drug. Odio 9-F. Zagreb, Praška ul. 6.
■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■mi ajnuumaran
s

MORANA1 DIPLOMIRANA V
Manjše, solnčno
stanovanje
ev. brez kuhinje, iščeta 1. maj zakonca brez otrok. Stanovanja s plinom imajo predri-ost, na pritlična stanovanja pe ne reflektiira. ( Ponudbe na ogl. odd. Ju- j tra pod šifro »Točno plačilo 90«.	854Mla
TNO PRST
poceni proda Špedicija Turk
Primerno
stanovanje
ev. brez kuhinje, iščeta 1. maja zakonca brez otrok. St3nova.nje naj bo solnčno, v centru cul 1 blizu tramvaja. Stanovanja s plinom imajo prednost, pritlična ne pridejo v poštev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober in točen plačnik.«
8073-31a
Dvočlanska družina
išče t. junija dvosobno stanovanje s pritiklinami. Točen pl&tmrk. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Državni upokojenec«.
8063-21a
Enosob. stanovanje
s kabinetom, ižče družina 3. oseb za rl6. april ali 1. maj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Državni uradnik in točen plačnik«.
890o-21a
UIjVJKCLL
Beseda 1 Din. davek 8 Din. za Šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Prazno sobo
v novi hiSi v centru, s souporabo kopalnice, oddam takoj 1 maja. Informacije: Kotnikov« ul. 17, pritKčj©, med Id. ta 16. uro.	8036-33
Opremljeno sobo
veliko, i dvema posteljama, v sredini Ljubljane, takoj oddam. Vprašati: Sa-lendrova (VHI.	9006-23
Opremljeno sobo
v mestu, oddam gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	9016-29
Sobo
leipo opremljeno, s posebnim vhodom in teraso, oddam. Smartinska e. 10.
900rt-33
Glavno skladišče za Jugoslaviio: Hmko Mayer i drug, part. oddelek. Zagreb.
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□[^[^□□□□□□□□□□□□□onD
Globoko užaloščeni sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je nenadoma preminul naš oče, sin, brat, stric in nečak, gospod
Jože Kavčič
dentist teh.
Pogreb blagopokojnega bo v petek, dne 9. t. m. ob 14. uri iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 7. aprila 1937.
žalujoči ostali.
§o£dnetfem
&taZčiča\b&i steeji 1906-1937
BRATJE G0LDNER
S U B 0 T I e A ZAHTEVAJTE PROSPEKTE
ZAHVALA
Ob tako težki izgubi nenadomestljive žene in dobre mamice, gospe
Unverdorben Julijane
smo prejeli nešteto izrazov iskrenega sočutja, za katere se vsem prav prisrčno zahvaljujemo. Zahvalo izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za tako številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov, s katerimi smo obsuli tako rani grob pokojnice. Posebno se zahvaljujemo č. g. župniku Bezjak Jožefu, šol. upravitelju Mravljak Karolu, učiteljstvu ln gasilcem.
Ohranite predrago pokojnico v najlepšem spominu!
ZREČE, dne 6. aprila 1937.
Globoko žalujoči soprog JOSIP z otrokoma in ostalim sorodstvom.
Urejuje Davorin Ravljen, ~ Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar, - Za Narodno tiskarno d, d. kot tiskarnarja Fran Jeran, — Za Inseratni del je odgovoren Alojz Novak - ysi v Ljubljani,