POT ZA RAZPOTJEM.
lllItlilHIllllllllllItllllllllfllllllllllllllllllllHIlllllllllllllllllllllllll
Roman.	Spisal dr- Iv°
K ■
Zabičila mu je še enkrat
vpričo soproga, naj pride čini prej zopet, ker se ga je zdaj ie tako privadila, da ji bo dolgčas po njem, ter se mu potem ponudila, da ga sprejme do ce-, ste. .
•"Ne držite se tako kislo K' mu je šepnila, ko sta bila sama. "Nazadnje bi si res kdo mislil, da se je zgodilo bogve-kaj."
"In ali se ni res? Ves sem zmeden.. .Toda tam gori zberem zopet svoje misli in prihodnjič bom že bolj miren. Človek ni vajen.. .in vse je tako čudno..
"Saj je tudi meni tako...In vi.. .Da, zdaj trni pa res povejte, ali ste lju-bili že kdaj prej?" je dostavila hitro. " "Kaj vam stric ni pravil nikdar ničesar o meni?" . "Stric? O, to ga pe res poznate slabo, če mislite, da iz da le besedico, ako ste mu kaj zaupali! Značaj je moj mož res naravnost čudovit", je vzkliknila prepričano in ponosno.
"Vem", je pritrdil Ribnik zamišljen. "Povem pa o priliki (sam, kaj se je zgodilo z menoj po maturi in zakaj sem postal duhovnik."
"Res? O, tedaj vas kar pričakovati ne bom mogla. Saj pri dete kmalu? Kaj ne, da pridete kmalu!" je hitela vsa vzhi-čena.
'1če bom le mogel, že ta te: den. In zdaj še enkrat srčna (hvala za vse in da se srečno vidiva."
In odšel je naglo v noč. Bilo je precej temno, toda nad igričem na levi se je že dvignil mesec izza njega, zato se mu ni mudilo, in počasi je stopal v hrib, vtopljen globoko v svoje imisli in ne meneč se za nič več okrog sebe.
"To je zdaj jasno, da sem propal!" je zamrmral skoraj glasno. iFropal, morda še ne popolnoma kot človek, a popolnoma kot duhovnik.. .Z današnjim dnem sem zavil torej okrog hriba, čeprav sem videl »že jasi\o pot navzgor in plačilo na vrhu...
"To je še dobro, da vedno konštatiraim talko natančno, kje seim'V se je nasmehnil cinično. "Tako še nisem docela izgubljen, zakaj izgubiti se, se pravi, ne več vedeti, kje človek stoji..,še vedno nekaj upanja torej, ako človek zadene, kam se gre na levo; kam na desno, kam navzgor in kam navzdol; ko se naveliča enega* si izbere lahko drugo... Nazadnje, tam zadaj kje za hribom me prime morda celo, da splezam na najvišjo čer. . .Za zdaj pa je tako, in prosim, častiti gospod Julij Ribnik, kaplan na (Poljanah, da sprejmete to s primerno re-signacijo na znanje...
"Rrrr, kako je pusto tu! Dajmo jo urezati bolj junaško!" je zamrmral zopet in se obrnil i kar po strmi bližnjici v hrib.
XV.	,
'Ribnik je sedel1 ob svojem < oknu in gledal na polja pred seboj. Ti zadnji dnevi so bili zo- : pet zelo topli, in nebo vse ja- j sno in čudovito modro, Ikakor t da sta se zemlja in solnce stopili še v en iskren, dolg poljub; in celo še snoči, preden je od- i šel spat, ni bilo niti enega oblačka na nebu; ponoči pa" je kar naenkrat zabučalo okrog r ogalov, usula se je ljuta ploha c in prala do jutra z rezkim šu r mom ob zid na cestno stran, r Dež je potem ponehal, ali J s izjasnilo se ni več. Pač pa so se valili vse dopoldne sivi, neo- <• kretni oblaki z ene strani na c drugo in se nakopičili zdaj' vsi r na jugu, zdaj na severu, kakor t da se bori nebo težko in trdo- j 5 vratno z njitni; a premagati j-jih ni ltfftgto več, in ob tej uri j je bilo že, kakor da- se je utru- j jeno vdalo in se prepustilo ža- t losti bodočih dni.	j
''Jesen..."	f
Zavelo je miuo og*alov in vze- \ lo nekaj suhih listov z drevesa ( pred oknom s seboj; na bližnji d ' k.*
at njivi pa se je dotaknilo orume-m nelo koruzno perje plaho drugo drugega in mrtvaško zašume-r- io.
m V tem hipu je prišel učitelj e-. kar po sredi travnikov sem in se ustavil ter pozdravil, ko je V' ugledal kaplana.
•	"Žalosten dan, kaj ne?" je lo rekel Ribnik. "Zdaj 'bo pa fema-e" lu zima. Človek bi se razjokal,
tako pusto se mu stori ,pri sr-m cu, če se spomni kaj še pride." e" Učitelj je zmajal z glavo.
"dejte, meni ni pa nikdar n* tako dobro pri srcu, kakor ta čas. Saj ni tako hudo, kakor se zdi vam, gospod kaplan. Zdaj n pride na primer še nekaj lepih j't jesenskih tednov, ko so gozdi tako lepo pisani, potem pa pobeli sneg vse okrog; in morda niti niste še videli, kako lep je takle prav pristen gorski kraj ves v snegu in ivju. Posebno če z je še solnce l1"
"M'ogoce! Toda povejte mi, "s kaj počenjate za božjo voljo vse tiste neznosno dolge veče-k re ?" je vzkliknil Ribnik in gle-, . dal skoraj jezno v t^e vedro se sv-eteče oči tam pod seboj.
"Eli, moj Bog! čitam kaj 'l ali pa sem pri družinici. Moji trije paglavci že skrbe zato, da \ ,mi ni dolg čas!" se je zasmejal oni veselo, j "Da, vi...vi lahko govorite tako — vi, ki imate družino. , A recite: jaz, kaj naj počnem a ?3vr"šam-vB*oj i i*hkit> veče r za
•	večerom, štiri ,pet ur po vrsti sam ?"
"No, glejte ga! Peč se lepo a zakuri, da bi se človelk raztopil blaženosti, ko zapiska zunaj e okrog ogalov; potem se ukaže H prinesti iz -kleti pol litra dotjre-v ga vinca; potem se nažge do-a bra smotka; potem se vzame v roko lepa knjiga, — oh, pojdi-n te no, prav mene je treba, da bi j vas učil!..." se je žasmejal e uči tel zopet tako iz vsega srca,
-	da se je zgenila Ribniku v sneu ' „ otožna zavist. "A če bi vam
j bilo res kdaj malo pusto, pridi-1 te pa k nam, da se kaj pomeni-j nio; ali stopim jaz k vam, ako '
dovolite: ali pa greva tako-le 5 oba malo h gospodu župniku, f ki je tako-le po zimi zvečer
-	vedno dobre volje. Eh, le mol-
1 cite pa veseli bodite, da se vam J » ne godi res huje, nego se vam c godi." '	J
i In pozdravil je zopet' pa iz- ^ 1 ginil za ogalom.
"On bi res živel ta'ko in sre- c ; čen bi bil..." se je zamislit ; Ribnik za njinrt "In zakaj ne £ 1 jaz?..."	J
; Naslonil je glavo na roko in
•	se vtopil popolnoma v ta sen,
, Videl je ves ta svet okrog se- . j be v beli snežni odeji, ves bel, 1
, bel in iskreč se v solncu, ka- ?
•c
■	moJ\ sega oko... In globok, ^ blažen mir je razlit čez vse, in ,
■	sam ne veš, kdaj ti postane šc srce tako...tako blaženo mir
I no, čisto in ledeno hladno... ^
A v tem hipu se je dvigmio nekaj v njem kakor plameneč, x 1 strasten protest tej misli, in ka- " kor bi šinil iz take mrtve, snežne poljane. In zamajalo, raz- s tajalo in izgubilo se je vse dru- Sl go, in njegova duša je zastoka* la zopet ime te ženske, ki ie SJ bila prva misel njegove duše, in vse druge podložne njej ka- li kor kraljici...	ii
In prijelo ga je s tako sito, si naj bi zbežal iz tega pustega o dneva tu gori in odšel dol k n njej, da je že držal klobuk v k roki, ko se je zopet spomnil d svojega sklepa.%da ta teden ni , bi kakor ne sme več dol. Morda tr dekan ni mislil tako s svojo bi opazko, da govori že ves trg ^ ci njem in njegovih pogostili pr,- bi teh v trg. a lahko tudi, da so d' se hudobni jeziki res že pričeli fi pečati 7. njima...In zato mu je je pošel vselej pogum, kadar d; ie bil zoipet na tem, da bi se zi udal divjemu hrepenenju svo- sc jega srca, včasih tako divjemu, la da je zaječal in mcyal daleč sc vun kam na polja ali pa da je pi planil ponoči s postelje in hodil ec dolge ure po svoji sobi.	ni
2	knjig in zopet sedel k oknu.
J Završelo je v drevesnih vrho-?L vih in okrog ogala, s ceste sem I sfe je pridrevil oblaček belega I prahu in se zopet poizgubil pu (j poljih.
Zagledal se je vnovič vun in
3	zopet je Občutil ves čar te tihe, 0 otožne pokrajine.
[j "Da, kako bi bil jaz zdaj lab-il ko srečen in zadovoljen, ako bi bilo moje srce mirno in brez e želja, kakor je bilo one dni, ko sem jo bil že skoraj zopet po-e" zabil!..."
O, če ne bi bilo teh nesrs-:- : ,J nih ljudi, tega Žebrlča in Pa !n sarja in vseh t$h bojev, ne bih ^ bi1 šel več dol in vse bi bilo dobro in 1 opr..." je zamrmral 'c jezno.
V ten i ipu je začul zunaj v 1' veži znan r 'as. r~ 'Kaj je iti on ali n*?" je za ' mrmral presenečen in hoteč .
že pohiteti iz sobe. "Čudno, ir kakor 'bi iga bil poklical!..." ta A potrkalo je, in v sobo je I >e. res stopil Pasar, veselo in šu-^ mno pozdravljajoč.
"Zahotelo se mi je malo ple-1 zati, in ker ti imam prinesti
poleg tega novico, ki jo boš, • . kakor se imeni zdi, izredno ve-L
sel, sem se odločil kar že da-N nes, da te posetim", je hitel in H e se utrujen vngel na stol. j
"Kaj pa je? Zaradi shoda
f1' kaj?"	H
0	"Nič shoda! Nič več bojev! j E" Vse je pogrebeno. Iz mesta L L" nam je prinesel bel golobček ' ,e	palmovo vejico!" N
Ribnik je gledal "bolj in bolj i !! začuden vanj.
"Kompromis so sklenrli za M ta okraj. Obe stranki volite ne- j kega vpokojenega profesorja : e Logarja." .	|
"Logarja? Pppolnoma novo | ime!" seje zavzel Ribnik.
"(Prav zato. Taki so za kom- ! a . . .	v IJ
. prounise najboljši. Naši so men- j
da spoznali, da bi utegnili brti vendarle poraženi, ker je ves .. trg proti nam — in trg je ve-. lik in ima že sam skoraj polo-vico volivcev, to je treba vpo-števati, na kar sem tudi opozoril gospode v mestu, ko so mi pisali po informacije — nasprotniki pa seveda tudi niso gotovi svoje zmage, posebno ' ne, Iko so uvideli, da v Zebriču niso izbrali bogve kako sreČ-L ' nega kandidata. In tako so se torej oboji gospodje voditelji združili za Logarja."
"Vse prav", je rekel Ribnik
počasi in se nasmehnil. "Vse
drugo bi še umel, toda tega ne
morem, kako da imenuješ celo
' ti to novico veselo..." r
"Ker sem res vesel. Dokler ^ sem videl sovražnika, sem se ( moral boriti, ker je "bila v teh razmerah glavna dolžnost in odgovornost na meni; zdaj pa ki» smo Vrgli vsi skupaj ob- 1 enem orožje iz rok, ti povem L odkrito, da niso nikomur ustregli tako, kakor 'so imeni...Veš kaj" — je rekel počasneje in se 1 | sklonil naprej — "človek je le enkrat mlad in ne 'bi se maral ' ugonobiti že sedaj... Tak boj <
jemlje počasi, a gotovo najbolj-' še moči...Tako pa imaš nekaj časa tudi sam zase.. .Zato sem
1	bil tudi jaz z vso .dušo zraven, , ko smo praznovali vsi skupaj
brez razlike strank že snoči to vest iz mesta. In veš kje?'Pri Zebriču! Možje siicer očividno ves poparjen, da ne bo posla- 1 nec, toda nazadnje kaj hotel — Pa smo ga še malo potolažili s tem, da smo si izbrali njegov salon za svoj lokal-"
"IKak lokal? Čigav", je vprašal Ribnik.	, .
"Čakaj no, da povem. Nekoliko zasluge pri kompromisu imam seve tudi jaz", se je nasmehnil prekanjeno. "Kaj hočeš — človek mora misliti tudi nase, kakor sem omenil pravkar...In kakor hitro ■sem zvedel, da odpade vsaka volivna borba pri nas, sem šel že pred i tremi dnevi v čitalnico, kjer je I bil zbran po občnem zboru ves g cvet ter sem sprožil mrsel, da H bi se zopet združili .ter določili i dva dneva na teden kot jour- j fixe za vso trško elito. Seveda ■ je bilo vse pokonci, posebno i dame, ko so zvedele drugi dan I zato, in včeraj je imela gospa H sodhica podpisano if. celo po-|| lo. V* sredo pričnemo, in zato IH sem prišel vabit tudi tebe. Vsaj I prvikrat ne sme izostati niti I eden. Prihajam namreč v ime- I nu vseH, da veš!"
veda, ali bom mogel prihajati po dvakrat na teden, res ne vem. Župnik tega ne bo trpel, toda..."
'10h, vedno ta župnik!" Pasar je .nejevoljen zgrbančil obraz. "R^ci, da bo tudi dekan zraven, župnik s Poda, kaplan s Travnika, jaz, sploh vsa bližnja duhovščina. Pa naj pride še on? Bogme, saj nismo stru-| peni, in on še vedno ni v pratl-!ki."
"Pojdi ga vabit ti, če imaS pogum!" se je zasmejal Ribnik.
"Ta\je lepa! Zakaj pa ne? , Samo, da greš tudi ti z menoj'! Alo, na noge, kar pojdiva!" je vzkliknil |Fasar in si smehljaje vihal rokave.
Ribnik je stal še vedno nekoliko časa neodločen na svojem prostoru, potem pa pokima? in vzel svoj klobuk.
"Na to sem pa res radoveden, kaj pride zdaj," se je nasmehnil in odprl vrata<
Orel je bil na vrtu in se počasi izprehajal po njem. '
Osupnil je, ko je ugledal
poset silno neljub.
Toda Pasarja to ni motilo 1*1 z mirnim nasmehom je pozdravil.
VFrišel sem namreč, da> povabim tudi va's, gospod župnik,' ako bi nas hoteli včasih poseti-ti pri naših večerih v trgu", je nadaljeval.
"Kaki večeri?"
In zdaj je razložil Pasar tudi njemu, kaj se je zgodilo tam spodaj in kaj naimerjajo.
.Orel je poslušal izpočetka s široko odprtimi očmi, potem pa, ko je Pasar končal, mu /c šel čudno pomilovalen in zanič-ljiv nasmeh čez obraz.
"Tako, tako. Torej kompro- ; mis ste l^enili?" je pokimal počasi predse. "INajprej s hudi- ! čem in % zdaj še z Bogom, kaj ne?"
r	f
"Kako imislite to, gospod župnik?" je vprašal Pasar resnično začuden. "Saj ste bili j vendar tako odločno proti vsakemu boju, in človek bi priča- j koval, da boste vi še najbolj zadovoljni, ako se nam je po-
""!E3t, pojdite mri!" se je zasmejal Orel. "Kaj mislite res, da ne vidimo, kaj .se skriva za temi palmovimi vejicami, kakor ste blagovolili pravkar imenovati svoj lepi kompromis r
"Kaj ?" je vprašal Pasar nedolžno in obenem že preteče.
^Ali hočete res, da vam po vem? |Fa naj bo! Gospodje ste spoznali, kake posledice bi imelo v trgu za v,as, celo ako zmagate; zato ste zgrabili z obema rokama za palmovo vejico. To spominja človeka onega tako-zvanega presrčnega razmerja med -civilnim in vojaškim prebivalstvom po mestih. To vojaško prebivalstvo že ve, zakaj je tako zavzeto za ta ffresrčna razmerja..."
"Kaj hočete reči s tem?" je vzkipel (Pasar. .'"Pomislite dobro igospod župnik, česa nas dolžite, mene in še druge gospode, ki so obljubili svojo udeležbo! 'Ali imate toliko poguma, da mi ponovite odkrito, kar ste rekli zdaj pokrito?"
(Dalje prihodnjič.)
VAŽA ŽELJA JE URESNIČENA
fonograf » fc
i-bi^- „1 HI
f15.00mm
Dolgo ste si zaželeli fonograf, krasnega iz-	I |\!llf\l.||f(f j || wjffli [l||jm
delka, s stojal(^n, ki bi bil po nizki ceni. In sedaj	||B|j[VMj j jMIil iMffra
se je želja spolnila — v naši zalogi imamo sedaj	u |H| |!j ' jIw[ju fji|
perfekten inštrument za vašo ženo in otroke, da	l|j|'l|i lk j ffi^Pfjf|*i|j
se razveselijo. Vsa krasna glazba najboljših	■ lf|l|k ill j!lilllliia^Mi
umetnikov se lahko igra na tem fonografu, in	t cena je tako nizka, da vsakdo lahko plača za tu
Nekaj krasot Carola fonografa.
'Po vseh ameriških državah se je ljudstvo začudilo, ko je prišel ta fonograf na trg. Ljubitelji lepe godbe iz vseh krajev so se začeli kar trgati za te fonogra-fe. Tovarna ima toliko naročil, da- komaj sproti izdeluje vse zahtevane fonogra-fe: Kabinet tega fonografa je mahagonijevo delo, toda tehta samo 11 funtov, se lahko prenaša po hiši, se vzame s seboj na avtomobil na izlet. Ta fonograf je sl avčelk med vsemi fonografi.
Naročite takoj že danes,
Visok je 22 palcev, močan, tnpežen in krasnega glasu, popolen mehanizem in vsi rekordi se lahko rabijo na tem fonografu. Otrok lahko igra ta fonograf. Zavarovan je proti prahu in ima posebno shrambo za plošče, ker zaloga je majhna in bo kmalu pošla. Kdor prvi pride, prvi bo postrežen. Cena ^kompletnemu fonografu je samo $15, in v nekaj dnevih je bilo nad desetti-soč teh fonografov prodanih, tako so se priljubili ljudsvtu.
Dobi se samo pri
FratiK. Čer ne,
SLOVENSKI URAR IN .ZLATAR.
Zaloga grafofonskih plošč v vseh jezikih. Pošiljamo tudi po pošti na druge kraje.
6033 St. Clair AxJe., Cleveland, O.
T^Sfern; Vaš doktor
Ye
in tm p*T*i da ni njtittr r*c«lpt uU*. Cm »ar*j*Q in m! najebUjiih idraril. d* m aa win wJnrltL
Vail sdrarniikl ncapH morajo priti* Ml« UIhdm, kjar bodajo adalaai aalufM H i*U dtrmiki. !■>■■ tudi popolno salo- '
to (umljavih pndawttr, tocktaih petnW Mtta, dttav, dear ba (Udkorja.
Guenthers Sloven. Lekarna,
Addison Rd. vogal St. Clair At«,
FINO VINO
[ vedno dobite pri Josip I Koielu. Belo niag^ara in v j concord vino,' Posebno J ženskam je moje vino zna- ^ [ no. Po stari navadi Josip s j Kozely, 4734 Hamilton ave ^
I A. M. KOLAR, I
Slovenska gostilna.
I 3222 LAKESIDE AVE I
S« priporoča Slovencem t obilen oblik. Točna postrežba. Vedno »reže pijače.
I National Drug Store I Slovenska lekarna.
vogal St. Clair ave. in 61. ceste. 1 S posebno skrbnostjo izdeluje-, I mo zdravniške predpis«. V za- { logi imamo vse, kar j« treba 1 v najboljši lekarni.	(45)
Velika soba za dva boljša človeka, dobra oprava, se odda za primerno ceno. Dve postelji v sobi. Vprašajte na 1441 E. 53 &t.	(85)
NA ZNANJE POŠILJATELJEM DE-NARJA V STARO DOMOVINO!
Vsled negotovega dostavljenja pošte, kije namenjena iz Amerike v Avstrijo in Nemčijo ter narobe, sprejemamo denarne pošiljatve do preklica le pod pogojem, da se ▼sled vojne izplačajo mogoče s zamudo.
a
Denar ne bo v nobenem slučaju izgubljen, aipak nastati zamorejo le zamiide
Mi jamčimo za vsako denarno poiiljatev toliko časa, da se izplača na določeni naslov. Istotako nam jamčijo zanesljive ameriike banke, s katerimi smo sedaj v zvezi ra-. di vojne, in radi popolne sigurnosti pri poiiljanju denarja
K: IOO - £14.00	K: lOOO - $159.00
llllllllllllllllllll Frank Sakser,
82 CQRTLANDT ST.,	NEW YORK, N. Y.
\yt •	""	*	*	, .
IZURJENI Z0B0MAYM,
Dr. A. A. Kalbfleisch,
6426 St Clair Ave.
Govori se slovensko in hrvatsko. Točna postrežba, časopisi na razpolago. Ženske strežnice. Edini zobozdraivnii-ki urad v mestu, kjer se govori slovensko in hrvatsko.
Urad'ne urei
Od 9i80 do IliSO dop. Od 1:30 do 5:00 pop. 1 Od 6:00 do 8:00 trtiet
Telefon urada:
East 408 J.
Telefon atanqTartja:
Eddy 1856 M.