it. 125. V Gorici, dne 29. oktobra 1901. Tečaj XXM1. Izhaja trikrat n« teden r Šestih letenjih, in sicer, vsak torek, četrtek in soboto, zjatranje lajanje opoldne, reSerno izdauje pa ob 3. ari popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po pošti pre-jemana ali v Oorioi na dom pošiljana: Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-60 pol leta ......... 6 , JO , , , 3-30 * eetrtleta . . . "".'VTS ^»V^-MO-Posamične številke stanejo 10 vin. •' Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici štv. 11 v Gorici v »GoriSki Tisfoupi* A. Gabršoek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo- „PKI.UOitE<;" ialuja .neodvisno od vsak petek injstana vse leto 3 K 20 b ali gld. 1-60. «So2a» in .Primorec* se prodajata v Gorici v I bakarni Schwarz ~* Šolski ulici in Jellersitz Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni LavrenSiS na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. SOČA llečerno izdauje.) CrednlStvo so nahaja v Gosposki ulioi št 7 v Gorioi v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 11. Dopisi unj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reci, "katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravniStva. Oglasi in poslanic« so računijo po 20 kr. petit-vrstici. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog In narod! Dr. Gregorčič spokorjen grešnik. IX. V marcu L 1891. je bil izvoljen Gregorčič v državni zbor. •— Ker je zmagal tudi grof Alfred Goro ni ni v veleposestvu, je bila nasprotnikom kar sapa zaprta. .Stare Soče* so izdali le še jedno številko, klerikalci so deli roke križem in — gledali Gregorčiča pri delu. Želeli so mu mnogo poli-tiskih kozolcev, da bi se čim prej obrabil in bi tako klerikalno klasje obrodilo zaželjeni sad. V deželnem zboru- pa je vladala Se vedno stara stranka. Gregorčič je imel le grofa A. Goroninija in dr. Rojea na svoji strani. — Nove volitve so se imele vršili (in so se tudi?) šele t. 1895. Na te volitve se je bilo treba pripraviti ter.... udariti v volilni boj, ako bi količkaj kazalo. — Brez glasila pa niso smeli ost.jti! V ta namen, in sploh za boj proti »Sočini* stranki, je bil ustanovljen z 1. 1893. ~ »Primorski List*. Rajni nadškof dr. Z o r n pa ni maral novega zdražbarskega lista v Gorici, zato je šol dr, Mahnič ž njim v Tr&t, kjer je izhaja! do 20. sept. 1894. Ves ta čas si je pod nedolžno krinko pripravljal pot za — veliko misijo in za d r. M i s s i j o!! V Gorici pa je začel že bolj kazati rožičke l 29. nof. 181$. je sklicala narodu o-napredna stranka — velik shod zaupnih mož v Ljubljano. — Dasi je »Prim. List« že naprej udrihal po tem shodu, vendar sta se ga udeležila tudi dr. Gregorčič in župnik Grča. Ni ju motilo dejstvo, da je »Slov. Narod* glasilo narodno - napredne stranke, tisti »Narod", ki je bil po volji dr. Missije na indeksu in vedno enak, kakor je dandanes; nista se zmenila za goriške klerikalce, ne za mogočnega dr. Mahniča! — »Pri m. List" je napisal v št. 23. istega leta grdo poročilo o tem shodu pod naslovom: »Shod liberalcev v Ljubljani* ter s posebno škodoželjnostjo pisal o sodelovanju dr. Gregorčiča in župnika Grče. Kje je bil torej dr. Gregorčič konee 1. 1894.? Bil je v krogu.... križajte se, pobožne duše! — narodno-napredne stranke, bil je zaupnik shoda, kateri je mogočni dr. Mahnič proglasi! za.... shod liberalcev! Gr< gorčic in Grča torej še vedno — liberalca. X. Volitve v deželni zbor so se pričakovale na jesen 1. 1895. — in na nje so se klerikalci očitno pripravljali že celo leto. To gibanje je vodil »Prim. List". Priobčeval je Članek za člankom v smislu stare basni o veri, o liberalcih (kar smo bili seveda mi naprednjaki) ter jel kazati čedalje bolj strupene rožičke proti »Slogini* ali „Sočini' stranki. Nezadovoljen je bil z vsem, kar je naredila »Sloga', proti »Soči* in Gabrščeku pa je vodil čedalje ostreji boj, ki je postal tako nesramen, kakor je sedanji v družbi z »Gorico*. Kakor smo podali celo vrsto odlomkov iz Mahničeve »Stare«, ki nespodbitno dokazujejo, kako neizmerno se je Gregorčič spremenil, Gabršček pa je ostal isti, — tako storimo tudi s »Prim. .Listom". —Pričnimo polagoma, da bo razvidno, kako strastneji in strastneji je postajal ta boj, — ki je zavzel najbrezobraznije dimenzije proti A. Gabrščeku. Njega uničiti, to je bil alfa in orne-"* klerikalnega boja, kar je pač najbolj! dokaz... kdo se je od takrat spremenil: ali Gregorčič, ki je zdaj politiški šef »Prim. Lista*, aH pa Gabršček in »Soča*, ki sta i danes enako napadana 1 «Gor. Tiskarna> A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. »Prira. List" 7. febr. 1895. je napisal | preludij za nadaljni boj do volitev in tam čitamo med drugim: »Niso torej, po našem mnenju, nasprotniki krivi, da dobra stvar (klerikalizem!!) zastaja, ampak krivi so oni katoliški možje, duhovni in posvetni, ki se od prvega začetka bratijo z našimi najhujšimi nasprotniki*. Koga je tu mislil, je pač jasno! Za volitve na jesen je pa že drugače treskalo. Čujmo! V št. 24. postavlja »P. L." pravila za volitev in pravi med drugim: »Danes bi ne imeli ničesar dostavljati, ako ne bi bili izvedeli imen nekaterih kandidatov, o katerih je nam dostaviti še 6. točko, ki se glasi: 6, No izbirajte si prismojenih poslancev, kateri imajo morda mnogo v glavi, ali vse n a r o b e.... Izvedeli smo pa vže za več morebitnih slovenskih poslancev, k i živijo v sluhu sv. p ris moj en os ti. Naš d o s ta v e k : Ali niso bilo ljubeznive te opazke na naslov „Sloginih* kandidatov, katere je priporočal Gregorčič ? Razglasil jih je naravnost za prismojene, ki imajo v glavi vso narobe! Hentajto, ljubeznivi so bili res naši klerikalci! — Dr. Rojie je bil strašno hud na nje, ker je menil, da obračajo le besede tudi nanj! — In danes ? No, danes je »Prim. List* velik prijatelj teh mož, ki živo v duhu sv. prbmojenosti 1 Titi letih jih utegne celo priporočati! Morda so si dali kolesca v glavi popravili, pobrusiti in tako uravnati, da bodo tekla v duhu sv. spokorjenosli. Dobili so torej Blaftev žegen! — Toda dalje! Št. 24. »Psihologi nas učijo, da najbolji lok za vsako strast, ko prekorači naravne meje, je, če se izbruha, če si vgodi in se tako sama vduši. To velja tudi o politični strasti, ka-koršna je zavladala pri nas 1. 1889.* Št. 25. »Grof Alfred Gor o ni ni......Gotovo mu je znana občna govorica v Gorici in okolici, kakor bi se bil g. grof vže dvakrat pobival v dvoboju in sicer zadnji krat nedavno in zelo krvavo.... Ako je namreč to res, tedaj bi bil g. grof po cerkvenih postavah izobčen I« katoliške cerkve." — Naš dostavek. — Tako je hotel »P. L.* storiti nemogočega grofa A. G., ki je bil velika opora Gregorčičeva. Ako njega odpravimo, so si govorili, se nam Gregorčič prej ali slej bo moral podati! V isti številki čitamo dalje to-le oceno kandidata: »Dr. Aleksij Rojic... Pri zadnjih volitvah je bil prvič propadel in bi bil tudi obležal, da mu niso drugi pomagali na noge. Vanj imajo menda gg. učitelji posebno zaupanje, ker je o svojem času proračunil, koliko kil bi moral en učitelj snesti na dan. Napovedanega poboljška učitelji še vedno Čakajo, in čudno je, da niso vže vsi umrli od lakote. G. poslanec je imel nekedaj velike načrte za blaznico in bolnišnico, a ker so se mu izjavili, vrgel se je zdaj bolj na železnice. Št. 27. »Duhovščino je pripravila politika strasti malone ob v s o avktoriteto. Nismo hoteli vlivati olja v ogenj. Politika strasti je imela prosto roko." Naš dostavek: Vprašamo, koliko pa je duhovščina pridobila na ugledu, odkar »P. L.* priliva olja v ogenj ? Le naredite bilanco ! Vstrašite se je I - Mi pa si peremo roke! Kar ste sejali, to žanjete! Št. 30. »Kaj hočete, da pišemo o volitvah v velikem posestvu ? Za nas niso oni nečastni prizori nič nepričakovanega.... Kar velja o tej volitvi, velja tudi o drugih: U b o g o s 1 o-vensko ljudstvo!« Naš dostavek: In danes! Danes pa ni več »ubogo slovensko ljudstvo I* — marveč gospoda dr. Rojic in A. Klančič sta dobila sv. — odvezo m s tem je postalo slovansko ljudstvo nakrat... bogato za ta dva moža! Zdaj se ,P. L." bori skupno ž njiun. proti »Soči8, ki jima je 1. 1895. pripomogla do mandata l — Res: Ali niso to razmero ... sv. prismojenosti ?! Toda med najhujšimi pripravami klerikalcev so se izvršile volitve volilnih mož tako, da je »P. L.* kar sapo zaprlo. Udal se je v božjo voljo ter potolažil se, da že pridejo boljši časi, —- pustil je ono »poli-tiško strast" od 1. 1889., naj se le spase, v nudi, da njegova doba mora priti. Dr. Gregorčič je poslal po leh volitvah neomejen »narodov voditelj", »narodov, ljubljenec*, bil je deželni in državni poslanec, deželnega glavarja namestnik.... mein Lieb-dhen, waa willst du noch mohr PI Še ličjega mleka um je manjkalo! Pred njim so dobili respekt tudi praktični klerikalci. Zato ga niso več napadali, — vuo svojo žolč pa so zlivali na »Sočo* in A. Gabršf.eka, kajti to sta bila stebra, ob katerih so se razbile vso lepe klerikalne sanje. In že I. 1896. so postavili klerikalci okoli »Prim. Lista" to načelo: Gabrščeka in »Sočo" treba docela ubiti, pregnali, uničili, potem pojde naše žito v klasje in dr. Gregorčič bo moral — hočeš nočeš— z nami tuliti! Kako dosledno so delovali po tem načrtu, naj dokazuje zopet nadaljni tok boja v »Prim. Listu*. XI. Povedali smo že, da je bila prišla »Soča" i. 1896. skoro na indeks. Rajni dr. Zorn je bil izdal kar pastirski list, v katerem je izdai le svarilo, in ako bo »Soča* dalje tako pisala, da bo prepovedana pod smrtnim grehom. — In res se je bral ta pastirski list po cerkvah, duhovniki pa so »Sočo" kar na kratko pod smrtnim grehom prepovedali, — kakor delajo danes! Povedali smo pa že, kar je bilo že takrat vsem znano in niti ,P. L.* ni prikrival, — da se je »Soči" pripetila ta neprilika vsled člankov iz peresa župnika, a nosil jih je Gabrščeku — dr. Anton Gregorčič. Par takih člankov, katerih si Gabršček ni upal priobčiti vkljub temu, da jim je dal Gregorčič že svoj škofovski blagoslov — imamo še na razpolago. Utegnemo jih pa priobčiti, da Gregorčiču osvežimo spomine na tiste lepe čase in mu pošegetamo — vest, ako je še kaj ima. Tudi po pastirskem listu je nadaljevala »Soča" svojo pisavo. Od vsega najhujšega, kar je razburjalo dr. Mahniča in oba ordi« narijata goriški in ljubljanski... je Gabršček najmanj spisal. Vsemu drugemu je dajal vrsenski škof dr. Gregorčič svoj blagoslov! — Gabršček je imel od tega boja veliko gmotno škodo, za kar se Gregorčič pa ni brigal, kakor se ni nikdar! — Evo, kako je pisaril »P. L." proti »Soči" in Gabrščeku: Št. 14. 1. 1896. »Zadnja »Soča" je zopet tako strupena, tako husitska, da prosimo in zarotujemo ne le čč. gg. duhovnike, ampak vse krščanske može: Svarite ljudstvo pred takim listom, da ne pride ob vsako vero! »Soča* uči krivoverske nauke in zavija ter pači zgodovino, da bi Ijudstvoodvr-nila od cerkve in škofov. Ločite se od takih ljudij, da vas ob enem 1 njimi ne zadene Božja kazen l* • Naš dostavek: Ali ste slišali? Odgovorite, je-li mogoče hujše obsoditi kak list ? Tako je bila obsojena tista pisava »Soče«, kateri je dal prej Gregorčič svoj blagoslovi Gregorčič je torej odobril pisavo, po kateri bi prišlo ljudstvo ob vsako vero, ki bi odvrnila ljudstvo od cerkve in škofov! — In danes vidimo Gregorčiča na čelu »Gorice« in »P. L.*, ki danes enako hujskata proti »Soči" in naši stranki! — Kje je — božja kaze n ?! Morda ga zadene 5. dec. 1.1., ko ga ljudstvo zapodi iz dež. zbora! Št. 15. »Sovražnik je prišel ter v njivo gospodovo zasejal seme lažnjivega liberalizma; to seme je pognalo, se bujno raze velo in začelo roditi bridek sad," Št. 13. »Iztrebiti moramo iz naših društev liberalno ljuljko. Med to ljuljko spadajo pred vsem liberalni listi, kakor »Slov, Narod", »Slov. Svet«, »Zvon«, »Brus«, »Soča* itd.« Št. 16. »Nimamo več upanja, da bi so »Soča« podvrgla škofovski besedi.« Št. 16, »..,. je moral nadškof »Sočo* obsoditi ne toliko radi napadov na osebo prev. ljub. škofa (kar je tudi vse graje vredno), ampak bolj radi katoliških načel, katera je »Soča" sramotila v osebi istega škofa.* Naš dostavek: Ako je to res, kdo je to storil ? Vprašajte dlrT Gregorčiča 1 On je glavni krivec! Gabršček mu je neomejeno zaupal! Komu pa, ako ne profesorju sv. pisma?! št. 17. ».... sloga je mogoča le, ako se izpolnijo sledeči pogoji.... 2. naj »Soča* sprejme katol. program, čistin cel.... 4. naj »Soča* izjavi, da se je ločila kakor od liberalne stranke, katere glavno glasilo je »Slov. Narod«, tako tudi od radikalne, katere glasilo je »Slov. Svet.6 V št. 19., po ponesrečenem klerikalnem shodu v Št Pelru, čitamo: »Dala nam ni govoriti nasprotna stranka, češ, saj ona že izvršuje krščansko-socijalni program na Goriškem! Da res, izvršuje ga tista »Soča«, katera zna tako strastno napadati krščanska delavska društva, pa voditelje krščansko-socijalnega gibanja na Kranjskem." V št. 22. je na prvi strani bombastičen poziv na vse katoliški misleče Slovence, — proti »Soči* in Gabrščeku (Gregorčiča že puščajo v miru !) Tam čitamo med drugim: Kake druge namene imamo, kot ta: —-boriti se proti »Soči* in »Primorca«, proti »Goriški tiskarni" in proti Vam, gospod Andrej Gabršček.(Podpisani: Dr. Ant. Mahnič, Ivan Derroastija, Fran Knavs, Frančišek Pavletič.) Naš dostavek: To je vendar jasna beseda, kaj? Kdo se je spremenil?! Gregorčič ali »Soča" in Gabršček? Korifeje kle-rikalizma so izjavile, da hočejo uničiti »Sočo* in Gabrščeka, češ: potlej bomo imeli mir! In 1. 1899. se je Gregorčič spokoril za 10-letne grehe ter se pridružil tistim, ki so že 1. 1896. napovedali Gabrščeku boj na življenje in smrt! -— Kdo je tako slep, da ne vidi čiste resnice?! XI. Iz »Prim. Lista« 1. 1896., zlasti po tistem klerikalnem porazu v Št. Petru, opazujemo v smislu nove taktike tole rudečo nit: Dr. Gregorčiču se laskajmo, ob enem pa delajmo med njim in njegovimi doseda* njimi glavnimi stebri nepremosten prepad. Glavni cilj pa bodi....: ločiti Gregorčiča od »Soče* in Gabrščeka! Gregorčiča so hoteli terorizovati z — zaupnicami duhovščine v tem smislu, da izraža soglasje s .Prim. Listom*, hoče dr. Gregorčiča za voditelja, — obsoja pa »Sočo". Kratek smisel je torej ta: Gregorčič in »Prira. List* bodita zanaprej voditelja goriških Slovencev, — .Soča" pa: du hast deine Pfiicht gethan, du kannst gehen! V ta namen je bil .P. L/ teden za tednom poln napadov na Gabrščeka; najeli so v tako svrho znanega moža, ki je na enak način bruhal svojo jezo že v »Goriškem Vestniku" in potem Se enkrat (aller guten Dinge sind drei 1} v »Gorici". Kako sistematično se je delalo na to, da bi se Gregorčič ločil od .Soče« ter s tem vzročil razkol, je razvidno iz .Prim. Lista" št. 17. 1. 1896., v kateri je povedal dr. Mahnit, da je govoril dr. Gregorčiču tako-le na srce: ,Mi dva, ako se združiva, se nimava nikogar bati, — izdajala bova nov list na svojo roko. Toda... Gregorčič naj se loči od »Noto Soče« In njenega vrcdnlka «abrS«eka\ Debelo tiskane besede so enako tiskane tudi v ,P. L.w — Glejte, tako so črtili klerikalci A. Gabrščeka, kakor ga sovražijo danes! Tako so preganjali »Sočo", kakor jo danes! Kako so pisali o Gregorčiču, smo videli zadnjič. Toda za njegovo dušo so se bali! Hoteli so jo rešiti za večno kraljestvo, zato so ga s sirenskimi glasovi vabili k sebi! — In kako mogočno mu je govoril Mahnič! Joj! Ako bi se združila Mahnič in Gregorčič, dva semeniška dohtarja, vsi vragi, da bi ne ugnala v kozji rog vse le preklicane slovenske liberalce, Gabrščeka in njegovo »Sočo" bi pa že panala z novim listom! Ali hočemo še izpisovati iz .Prim. Lista"? Menda je dovolj! Kdo se je torej spremenil? Ali »Soča" in Gabršček, o katerih so pisali od 1. 1889. dalje vedno enako, — katerima so 1. 1896. napovedali boj na življenje in smrt?! — Gotovo ne I Pač pa se je spremenil dr. Gregorčič, ki se je po I. 1897. popolnoma udal klerikalcem »Prim, Lista". — In zakaj s»e je udal? Povemo tudi to! Zato,ker je odšel iz Gorice dr. Mahnič, s katerim ni maral nikake družbe, — in ker so Mahničevi nasledniki v kolu »P. L." dali Gregorčiču besedo, da nimajo in nočejo nikake zveze z dvema gospodoma v — semenišču, s katerima se prav nekrščanski sovraži! Ti možje so torej odpadli od ,P. L." in njegove stranke na Goriškem, in odpadla je Usta zapreka, katero je postavila I. 1889. strast katero je Mahnič prav hudo ožigos«! v svojem listu — in dr. Gregorčič je zletel v naročje »Prim. Lista" ter pretakal sladke solze spokorjenega grešnika, nad katerim se vesele angeljci v nebesih! Za njim so šli slepo razni možje, med njimi tudi dr. Rojic, ki je torej proglasil v .Gorici", da Gregorčič in njegova stranka so ohranili stari program nedotaknjen. Kdor ni slep, naj spregleda to velikansko farbarijol In ako tista — strast ni prevelika, spozna svoje dosedanje zmote tudi dr. Rojic in ž njim vsi posvetni razumniki, ki so šli za Gregorčičem, ker so mu preveč zaupali. Slepi osebni kult jih je gnal za njim! — Po vsem tem pa, kar se je zgodilo, bi bil -zločin nad lastnim prepričanjem, ako bi še dalje služili za orodje najčrnejši med črno internacijonalo! — Kvišku glave, kvišku srca možje, priznajte raje svojo zmoto in vsaj ne obtežujte boja narodno-napredni stranki, ki je ' ogumno pričela boj v prav nevarnih razmerah proti — klerikalni zvijačnosti in prepotenci! Kdor je čitai zlasti zadnjo in današnjo »Sočo", mora reči, da dr. Gregorčič je izdal program, kateri je 10 let visoko nosil, — in ta program dalje s ponosom kvišku drži naša narodno-napredna stranka! DOPISI. Z Vipavskega. - Gospod urednik! Je čas, kaj ne, da se zopet oglasim. Kaj hočete ! Polni sodi, pri teh se pokuša, katero »pošraja* itd. Pa vendar ne mislite, da me letošnja kapljica, dasi ni slaba, privede v ono stanje, kojemu se pravi sladkoginjenost. Ne, to pa ne ! Dosti sem jih nabral, a ne vem kje začeti. Pri ogabnem, pardon lepem Janezu ali po domače Zanutu? Ne pustim ga, ker prazna slama ne da nič. In Bog ne daj, če se mu zamerim. Potem mu ne smem več pred obraz in moje oči bi se ne mogle več pasti na njegovi lepi bradi. Rojca bi se tudi rad lotii. Ne vem, kako ste mu že rekli — »šafti" Vas bo tožil. Na misel mi je prišla volitev za deželni zbor 1. 1839. takrat, ko je zrastel oni Čerin za poslanca kar čez noč kot goba po dežju. Takrat so bili naši nunci silno proti Rojcu in tudi zmagali s Cerinom proti njemu. Oj kako so se smejali in rogali rekoč: »Sedaj boste rojili z vašim Rojcem". Kaj se Vam zdi, g. urednik, ali rojijo sedaj oni ž njim? Hra, pa kako! Samo ne vedo, kam bi ga djali. K delavkam ne. K »trotom" bi že še »pasal". Jaz bi skoraj mislil, a rečem še ne, da bi pristval, ako bo uganjal še nekaj časa take burke, kakor zadnji čas, še nekam drugam! — Še enega imam iz naše doline, o kojera sem pa že enkrat nekaj zinil, ta je »cvetnik", v kojem se je teklo, kako že? da sije kot pristranski ali nepristranski šolnik pridobil mnogo zaslug. — Jaz sem povedal že svoje mnenje in k temu dostavim sedaj, da meni nič mar, kakor malokomur, če mož zapravlja sedaj ono čast, katero si je pridobil kot nepristranski in pristranski šolnik! Janezek, Leksij in Franck, trije Vipavci, .žiher" b" ne bl'i. Četrto pero te detelje je, kako mu že pravijo? putato furlano, naš ljubljenec naroda, Don Anlonio! Prav za prav marjoneta gorenjih. Upam, da v kratkem mu porečemo ljubljenec naroda requiescat! On pa lahko že sedaj prepeva »moriturus vos saluto". Znani nunčk Kosec je hotel torej diktirati g. O. Gabrščeku, naj vstopi v žlindrasto kolo. Prašal bi ga, s kakšno pravico ? Ali so ga on in njegovi somišljeniki volili poslancem ? Kosec je pač kosec, bivši vinski a sedaj mlečni mož, in ker požre dosti mleka, je vajen tudi kaj drugega požreti, kakor n. pr. v dan občnega zbora vinarskega in sadjarskega društva itd. Se ve v takem slučaju mu pa služijo najbolj pete. Veste kaj! Volitve so tu. To nam kaže štomaška ura brez kazal. — Dobra kalamita, kaj ne? Za državnozborske volitve je bila obljubljena, za deželnozborske se je postavila. Postavil jo je, s čegavim denarom, je vprašanje, g. nune po obljubi, — oni g. nune, ki je nekoč svojemu političnemu nasprotniku rekel: »Škodoval Vam bom, kjer bom mogel". Ali ne, g. nune, to je ljubezen do bližnjega na krščanski podlagi. — Pojdite se solit, judovski leviti! Gospod urednik, prosim, povejte mi, kaj in o čem bi pisala .Norica", ali kakor so jej že rekli, nevesta .Prismojenca", ako bi ne bilo dr. Turne in Gabrščeka? To bi silno rad vedel A ntikierikalec. Iz Vel. Žabelj, 23. oktobra 1901. — »Primorska glista" je dobro zadela v svoji zadnji številki, ko piše o .bralnih društvih" na Vipavskem, med katerimi dela jedino le bral. društvo v Vel. Žabljah »častno" izjemo, ker ni v krčmi kakor druga vipavska društva, kjer se nerazsodno mladino uplivu cerkve odteguje, marveč »bralna ščatavnica" je tu le v oštariji a nikakor v krčmi! Zato dela častno izjemo med drugimi vipav. »bral. društvi"! .Glista" pravi, da druga bral. društva na Vipavskem so prava gnezda li-beralstva in spacenosti. Ali mi rečemo, da tako »bral. društvo" dela res častno izjemo, ker v njem je samo zalega farovških zagri-zencev in skledoliznikov. Fej takemu društvu! Edina častna izjema istega je »tabla", a drugega nič. .Glista" kadi v istem dopisu bivšega učitelja Vilharja s kadilnico, kateremu radi prepuščamo isto čast, le škoda, da ni pred odšel od nas. Krščanski duh, kateri je vel v društvu pod Vilharjem, veje tudi sedaj, ko dirigira svoje klerikalne nazadnjake iz Kromberga; ni nič drugega nego pravi cerkveni »virh*, katerega njemu in njegovi klapi radi privoščimo. Seveda sedaj je vse drugače tu in upanje, da se za zavedne Žabeljee ustanovi novo društvo, katero ne bode dišalo po »virhu"? to je prav gotovo. Le tiko naprej klerikalni oderuhi, saj se poznamo! Vas grize, to vemo, nam pa koristi. Dotičnemu Storaaškemu dopisniku pod-kadim pa kmalu, ker vem, zakaj se drega ob Zabije. Le počasi, se že poznamo, odkar ste dali recept, ko ste šel od Ajdovščine proti Križu, kako naj se postopa z dopisniki, kateri pišejo o duhovnikih in o osebah, katere diše po »virhu". Mar bi molčal i i kje drugje pokukal, kjer je bolj potreui.. ker Vi ste res naš kmetski prijatelj, ker &, ¦ nam vina primanjkuje, pa vodo blagoslovite cakor Kristus v Kani-Galileji, samo daje po.a Vaš raošnjiček. Za danes naj to zadostuje, o priliki še kaj.------- Preteklo nedeljo ob 3 pop. smo spremili k večnemu počitku Marijo Slejko, roj. Pavlic, v 90. letu njene starosti. Bog ji je podelil visoko starost in ji ohranil do zadnjega dober spomin. Pokojnica je bila blagega srca, priljubljena mati vsem občanom. Rada je vsakemu kaj pripovedovala o svojih mladih dn6h. Ali siva starost je pokojnico posadila na smrtno postelj, na kateri je tudi dne 18. t m. ob 6. pop. mirno umrla. Nam občanom ostane na njo v srcih blag spomin, njej pa bodi lahka zemlja domača! Domače ii razne novice. Volilni BhM T K»lo. — Narodno-napredna stranka priredi v nedeljo dne 3. novembra volilni shod v Kalu na Kanalskem. Shod bo v gostilni g. Andreja Škrta. Pričetek ob 3. pop. Pričakuje se obilne udeležbe^-------1 Sobotni „jur-fixe* kolesarskega društva i je nadkrilil vsa pričakovanja; divno petje naših goriških pevcev in izborno z nedosegljivi humorjem osoljeno predavanje gospoda | „FIageliusa" iz Kamčatke je zabavalo navzoče, katerih je bilo izredno lepo število, med i istimi mnogo gospa in gospic, na (boljše. Priporočamo vsem našim domačinom obisk teh ,jour-fixov", kjer dobi vsak dosti zdrave in I neprisiljene zabave. V soboto bo zopet ,joi>fixe* v istih prostorih. Na dnevnem redu bode poleg drugih točk najbrže tudi starorimska žaloigra neznanega poeta »Karakala*, ki spaja v sebi pretresljivo tragiko. Gostje vedno dobro došli! Tamburaško društvo t Ajdovščini je priredilo v nedeljo svojo veselico s prijaznim sodelovanjem goriških pevcev, ki so pod vodstvom gosp. S te let a s svojim iz-bornim petjem želi obilo pohvale. Tamburaški zbor sam je udarjal krepko in lepo, opazili smo pri istem tik dobre šole tudi sigurno igro in izborno vodstvo. Humorističen prizor .Faliran študent" je vzbudil mnogo smeha. Dvorana je bilo natlačeno polna, navzoči pa so z vidnim zanimanjem sledili posameznim točkam. Koncem programa se je mladina j zavrtela v veselem plesu, ki je družil celo družbo pozno v noč. Župnikom na Plaenti v Gorici je j imenovan Lah don Franceseo Z i a c h. Dolgo j časa so odlašali na ordinarijatu s tem imenovanjem, končno je poslal kardinal v faro, ki šteje dve tretjini Slovencev, za župnika Laha, kateri bo plaval s politiko gospodujoče laške klike in magistrata v mestu naprej. S j tem imenovanjem je zmagal magistrat nad ordinarijatom tako, kakor si je želel, in tako ima mestna fan» sv. Vida z dvetretjinskim slo- I venskim prebivalstvom za župnika moža, ki ne zna spregovoriti niti enega stavka prav | po slovenski. Ordinarijat se je udal, in s tem je storjen v svrho polaščevanja cerkva v Gorici korak naprej, ki pa utegne postati v slučajih usodepoln, pa ne za Slovence ! Dva zaupna shoda je imela naša stranka v nedeljo. Prvi je bil v Š^capanovi gostil, na Otavi za obširno županijo Sempas. Proti 4. uri pop. se je bila napolnila dvorana; tudi v dveh postranskih sobah so še bili ljudje. — Govorila sta dr. T u m a in G ab r š č e k. — I Dr. Tuma je govoril o pripravah za volitve j v deželni zbor, pojasnil program naše stranke ter prešel na potrebe šempaske županije. ! Zborovalci so slišali, kako dobro pozna dr. ' Tuma tudi razmere in potrebe te županije. — Gabršček pa je govoril o sleparstvu klerikalne stranke s cerkvijo in vero ter dokazal, da isto, kar govore danes o naši stranki, so govorili do pike o Gregorčiču in njegovi stranki skoro 10 let. — Shod je končal v najlepšem redu. Župnik Grča na ta shod ni prišel, kakor je storil lani. Pač pa si je izmislil drago sredstvo, da je nekaj Šempascev pri-r-ržal doma. — Najprej je podaljšal blagoslov. — Za 3. uro popoldne pa je povabil — on je predsednik krajnega šolskega sveta — v farovž vse stariše, katerih otroci so imeli v šoli kako zamudo. Vsi pa niso šli na te limantce, veliko pa jih je šlo. In po tem zaslišanju se je v farovžu veselo popivalo. — Grča je hotel celo godbo ola-čati, da bi svirala v krčmi in tudi ta pridržala nekoliko ljudij v vasi, pa se mu želja ni izpolnila. Tudi v Sempasu se ljudem odpirajo oči, ki zdaj vedno bolj uvidevajo, da Grča in Skopitar nista bila Šempasu v korist. V Komnu pa je imel dr. Tre o zaupni shod v občinski dvorani. Ta shod je bil bolj informativen in organizatoričen. Došlo je do 70 povabljenih možakov iz vse okolice. — Da bo na Krasu za naša kandidata ogromna večina, ki za vselej zapre klerikalcem sapo, v tem ni nikakega dvoma l Mi se le smejemo najivnosti tistih »kavcev", ki goje še kake nade, da bi Kras zopet pridobili! Kislo grozdje! Koliko je Slovencev t Gorici ? — Dolgo časa smo čakali, nd, lednjič smo vendarle pričakali. .Goriški magistrat je končno naznanil, kako se deli prebivalstvo v Gorici po narodnosti. Našteli so gospodje 4754 Slovencev, 16.112 Lihov, 2760 Nemcev, 77 Srbo-Hrvatov, 54 Čehov, 6 Poljakov, 1 Ma-lorus in 1 Rumunec. Slovencev so našteli torej 4754. Pred 10 leti so jih bili našli le 3567. Da število 4754 ne odgovarja istini, tega menda ni potreba še posebej povdarjati, ker z mirno vestjo in popolno gotovostjo lahko rečemo, da Slovencev v Gorici je najmanj Se enkrat toliko, hrej nad 9000. Vsega prebivalstva, pristojnega v Avstriji, je t Gorici 25.432 (1667 od teh ne spada pod Avstrijo) ; 289v* jih je raznih narodnostij, torej ostane Slovencev in Lahov nekaj nad 22.000. In če računamo vse tiste slovenske delavce in delavke, služkinje in razne druge uslužbence slovenske narodnosti pri Lahih, nekaj nezavednih, ki so se dali po devizi: saj je vse eno! vpisati za Lahe, vse tiste Slovence, katere so brezvestneži vpisali za Lahe brez vednosti istih, in vse tiste, kateri so se na druge čudrc načine na magistratu samem »preobrnili" v Lahe, itd., potem smemo reči brez skrbi, da v Gorici je ali blizu ali prav toliko slovenskega prebivalstva kakor laškega. Razlika v manjšini ali večini na eni ali drugi strani je le neznatna. Dolgo časa so »preštevali" na magistratu, in„slednjič_ —„težek_ porod L—_ po„ tolikih mesecih so vendar prišli na dan s številom, katero je sestavljeno tako, kakor Lahom bolje kaže. Nam ta »statistika", umetno sestavljena, prav nič ne imponira, ker vemo, da slovenski živelj v Gorici čudovito hitro raste, in čez 10 let naraste prav gotovo tako, da bodo Lahi v znatni manjšini. Potem pa naj se le pripravijo na druge čase! škandal je seveda, da kakor pred 10 leti so utajili tudi sedaj nad polovico Slovencev -— toda sistem iz Trsta ima tudi pri takih rečeh svoje prste vmes, ker noče videli v Gorici Slovencev ! Ali mi smo vendar tu in naše število tudi raste! Le tajite nas, dokler še morete, dolgo tako ne bo več časa za to! Po veroizpovedmi ju je v Gorici 24.892 katoličanov, pravoslavnih 58, protestantov 225, Židov 248, drugih veroizpevedanj 3, brez vsakega veroizpovedanja 6. 384 prošenj zn domovinsko pravico — odbitih. — Okoli 400 prošenj za domovinsko pravico je bilo predloženih goriškemu magistratu, in od teh jih je bilo odbitih kar 384, kakor pravi magistrat, ker ne odgovarjajo zakonu, v resnici pa zalo, ker so dotične prošnje predložili Slovenci. Odbile so se te prošnje po zaslugi dr. Venierja, ki je tudi predsednik društva »Gioventu Friulana" in znan prijatelj Slovencev, S tem je povedano vse. — Ali so dobili ti Slovenci domovinsko pravico v Gorico ali ne, to je danes sicer vse jedno, kajti kotiečno se jim tu pravica ne bo mogla odreči. Toda teh 384 slovenskih družbinskih očetov si dobro zapomni divjaško početje magistrata ž njimi in jih le utrdi v borbi z laško objestnostjo, katere borbe konec bo ta, da dobe vsi domovinsko pravico v Gorici ter tudi drugače nastopajo proti Lahom, kakor pritiče. Na ves glas povemo raznim laškim pobičem, ki hočejo še vedno uganjati protislovensko politiko v mestu, da današnji dan ni več prostora v Girici za take »šp.ise". Rajši naj bodo lepo mirnejši in naj gledajo, da ko pridejo v leta ter bodo imeli otroke, da bodo ti, ko zrastejo, imeli kaj jesti. Lahi jim ne bodo nosili kruha, Slovence pa pehajo prav vspešno od sebe. Magistrat se torej trdovratno brani Slovencev, katere ali taji aH jih podi iz Gorice. Noče jih poznati, samo slovenski denar, tega pa laški gospodje kaj dobro poznajo. In s kom pa je podprta laska ošabnost na magistratu, ako ne s slovenskim denarjem ? ! Naši Slovenci nosijo v Gorico denar, mestni Slovenci ga puščajo tu, Lahi pridejo šele na tretjem mestu v poštev; torej je očividno, da vse laštvo v Gorici sloni v glavnem na slovenskih denarnih stebrih. To je treba zopet povedati, da vedo naši Slovenci, koga podpirajo s svojim denarjem. Podpirajo laško napihnjenost, katera v zahvalo za to podi Slovence iz Gorice ter jih taji. Zaplenjeno. Kako Gregorčič plačuje. — Ponatisnili smo besede, katere je napisalo glasilo klerikalcev I. 1890. v resen opimin Gabrščeku, češ: Gregorčič te je najel, ker imaš dovolj zmožnosti, si vnet, mlad in neizkušen, pa godilo se ti bo po pregovoru: ko te ne bo več potreboval, ti da brco in obrne hrbet. Da se je do pike izpolnilo to prerokovanje, je zdaj pač vsakomur jasno! — Toda še hujše je! Gregorčič je 1. 1889. pridobil Gabrščeka, da se je zanj tepel in mu pridobil vse narodove časti. — Ako bi se bil Gabršček oklenil dr. Tonklija ter deloval pod njegovo firmo prav isto, kakor je pod Gregorčičevo, bi dosegi* goriški Slovenci iste vspehe, če morda ne večjih. — Da je začela »Sloga* takoj, ko je prišla v roke ,So-čine" stranke, intenzivneje delovati na šolskem polju, je pač.... le bledite, g. dr. Gregorčič!-------edino GabrŠžekova zasluga. Vam jo povsem odrekamo ! — Ga-' bršček je šel od liiše do hiše in zagotovil »Slogi" redne mesečne doneske. (Dr. Rojic ni hotet nič obljubiti. Dal je enkratni dar — strmi svet! — 4 gld!) Ko je bil Gregorčič gotov, da bo pokrivala »Sloga" troške, je šel šele s pogumom na delo. Ta pogum pa mu je vlil Gabršček, ki je s svojo »Sočo" vzbudil v čitateljih izredno radodarnost, ka-koršne Gregorčič nikdar ni! Saj je imel on »Sočo" 7 let v rokah, a kaj je storil ? I — Boj za slovensko golo je pričel zopet le Ga-bršček. Vse podpisovanje starišev je vodil on. Dr. Gregorčič je dobil reč že zrelo v roko, vodil je dalje in — zapackal. — »Šol. Doma" bi ne bilo brez Turne in Gabr. Tudi sedanjega lepega doma bi ne bilo, marveč Gregorčič bi bil zidal — k um i k po načrtu znanega »fušarja", ki je zagrešil v deželi že veliko — kurnikov. Ali čemu bi jse to naštevali. — Gregorčič je znal hnenffncT izKoWSč9tr»6«br§če^ kovo.... zmožnost, vnetost, mladost in — neizkušenost v spoznavanju takih značajev, kakoršnega so videli klerikalci od Mahuiča doli v Gregorčiču! In kaj dela danes Gregorčičev list?! Da bi paralizo vaH* uničujete vtise člankov ,Dr. Gregorčič —spokorjeni greš-._nik-% je-napisal zadnjič pamflet na-osebo Gabr. ter mu tudi razkol ). 1889. Šteje tako, kakor da je zanj nekaj malo častnega in je dokazoval, da-------Gabr. ne more Živeti brez prepira. Od onega razkola je ime! osebno dobiček pred vsemi Gregorčič, a kaj je dobil Gabršček?! — Dobil je brco, ko ga Gregorčič ni več potreboval ~ in naposled se % meseca ječe, poostrene z dvema postoma in dvema zaporoma v samotni celici. Tako je plačal Gabrščeka — doktor sv. pisma don Antonio Gredolčič! »Gorica" je vrhu vsega kar besna, ker Gabr. še ne tiči v luknji; rada bi ga videla ondi prav zdaj — med volitvami! Taki pisariji odgovori pač vsak poštenjak s krepkim : Fej te bodi! l>r. Turna Je vsega krir. — Klerikalni brezvestneži se kaj radi poslužujejo tega redstva: Ako dr. Turna kot deželni odbornik stori ljudstvu še toliko dobrega, govore: Kaj to, saj je zato plačan (kar pa ni res!); saj je to storil ves deželni odbor. Narobe pa, ako se je ljudstvu pripetilo kaj neljubega iz deželnega odbora, naj si dr. Turna ni imel one reči v rokah, pa govorč: Dr. Turna je kriv! Vidite, kaj nam je naredil. Da bodo naši rojaki sploh vedeli, komu pride v roke kaka reč, naj povemo; Vse občine od Plavi j naprej proti severu ima deželni odbornik dr. T uma; — vse druge slovenske občine ima dr. A bratu. — Dasi župnik Grča to ve, vendar udriha po deželnem odborniku dr. Turni, ki Šem-pasa niti nima v svojem področju! Torej: vsakemu svoje! Tudi v udrihanju, če že mora biti! Reklama za dobro faro. — Lepi kaplan Aloisius s Travnika v Gorici je napravil pred kratkim župnijski izpit. To je vse lepo iu prav, ali za izpitom treba dobiti tudi faro. Pravijo, da je prestal »težak* izpit dobro, ah nekaj še je manjkalo, da bo popolnoma sposoben za župnika, kakor ga hoče imeti sv. cerkev današnji dan. Manjkalo je še dokaza, da zna lepi Aioisiu? imeti tudi politične pridige. Doslej je bil c. Aloisius vedno »fest fant*, prijeten družabnik in ljubljenec naših katoliških učiteljic. Slednjim se je bil sicer svoj čas 2 neko neumestno opazko malce zameril, ali to je že vse poravnano in pozabljeno. V cerkvenih reLeh je bil č. Aloisius vesten duhovnik in njegove pridige so ugajale ljudem, zlasti ker ni mešal v cerkev politike. Če je tuinlam le tako iz nedogiedne dalje inalcko ciknil na njo, no, to je bilo tako, kakor kaplja v morje. Toda sedaj pa je drugače. Lepi Aloisius je sprevidel, da brez politike in brez »slabih časnikov" no bo dobrega kruha. Zato je zašel na pot politikujočih nuncev, in v nedeljo zjutraj je spustil v cerkvi sv. Ignacija na Travuiku v svet svojo prvo veliko politično pridigo. Zenice in dekle so začudene poslušale, kaj da toliko govori danes g. kaplan o »slabih* časnikih, da je smrtni greh, Citati jih itd. Ali Aloisius je govoril neusmiljeno naprej, meneč bržčas, da je na kakem volilnem shodu in ne več v cerkvi. To j«i bil »praktičen* izpit, katerega je prestal izvrstno, kardinal tudi najbrže izve o tem, in Aic^Ius dobi prej ali slej dobro faro. Tista pridiga je bila po našem mnenju le reklama za njo, ker drugače bi taka pridiga ne bita podobna č. Atoisiusu. Mi mu sicer privoščimo dobro faro, ali tu nam prihaja na misel, kako kvarijo od »zgorej* značaje. Po liguorijanski morali bi se utegnilo reči seveda, da tako kvarjenje znači le spreobrnenje, nad katerim imajo voselje krilati angeljci v svetlih nebesih. Ali kdor sodi s svojim zdravim razumom, ne veruje takim fabulam, marveč prihaja do zaključka, da nadškofijski ordi-narijat zahteva poleg drugega tudi izpit iz politike. Kajti brez politike je današnji dan katoliški duhovnik na Slovenskem nemogoč. — G. g. Aloisius, čestitamo iskreno! Samo da se kaže. — Č. g. Aloisius s Travnika je rekel v svoji nedeljski politični pridigi, da naprednjak'pride s soprogo v cerkev l« za to, da se kaže na zunaj, kakor da bi bil kristjan, v srcu pa ni! — Torej, ako gre naprednjak s soprogo ali sam v cerkev, je hinavec, ki se le kaže, ako ne gre, je pa brezverec, katerega zdaj pa zdaj hudič pohrusta. Torej, kako vstreči?! Razmišljajte o tem, naprednjaki, kako storiti, da ne boste ne hinavci in ne brezverci! Glejte, klerikalci imajo ložje stališče. Ako gre v cerkev, se ga časti, kakor da bi bil storil kdo ve kako nadčloveško delo, ako pa ne gre, se mu pa ta greh odpusti že ¦ ftr naprej, pa je tudi prav ! Torej je krit na vse strani, naprednjak pa povsodi izpostavljen hudiču. Ali torej ni opravičen boj proti politikujočim mincem, katere imenuje naše ljudstvo — »farje* ?! Tista prislovica pa slove: Vera po farjih gor, po farjih dol 1 — Č. g. Aloisius! Ali hočete tudi Vi med take — »farje"? Kakšnih volllcov si želijo klerikalci ? — Na to vprašanje dobimo pravi odgovor v nastopni dogodbici s Kranjskega: »Debelaček iz L>ragobačka pri Selcih je originalen, mož. Na vprašanje: »Koga ste votnT"* je odgnjvon'; moško: »Ta prav' ga*. Vpraševalec: »Kdo pa je dr. Brejc*? — De-belaček: »Škof«! — Vpraševalec: »Kdo Vam je to rekel? — Debelaček: »Gospodje*. Okrog stoječi so se smejali, možu pa se je še eno vprašanje stavilo: »Kaj pa bo zdaj, ko ste škofa volili; kdo pa bo škof, ko bo ta poslanec?" Odgovor zavednega katoliškega ^oUlcai_'^G'c^o"djen56n(^'oi«~T6_šo_volilvir in to so »volilci iz prepričanja* 20 stoletja. Tako čitamo v »Slov. Narodu*. Reči moramo k temu le to, da tudi naši klerikalci na Goriškem si žele prav takih volilcev. Od Brkinov nam pišejo: »Čitali smo 43. številko »Prtsmojenca*, kjer je neki dopis od Brkinov. Tisti dopisnik pravi, da je poročilo o shodu v Matavunu v »Soči* in v »Prim." neresnično. Ali mi vsi vemo, da sta »Soča* in »Primorec* pisala golo resnico ter tudi povedala, kdo je bil prišel na shod delat zdražbe in sitnosti. Čudimo se torej taki predrznosti v »Prismojencu*, da se resnica na glavo postavlja na tak način. Ti klerikalci res niso za drugega nego za laž. AH naj le lažejo, kar hočejo, mi ne pojdemo za njimi. Zdaj pa le lazite naprej po smrdljivem »Prismojencu !* S Srednjega nam poročajo, da je prišel edno zadnjih nedcl, t je po opravku neki tamkajšnji poznanec iz Gorice, obiskat svojo bolno sorodnico. Vstavil se je med drugitti tudi v neki gostilni, v kateri gospodari mežnar Furlan na »katoliški podlagi". Ta poznanec jo ostal v gostilniški sobi z nekim mladičem. Krčmar jima je upihnil luč pred nosom, poleni pa prinesel neko malo leščerbico, da sta se komaj videla. Odšla sta na «to v kuhinjo k drugim. Ta poznanec iz Gorice bi bil šel rad do Ročinja v spremstvu nekega svojega sorodnika, ki je bil navzoč, aH ta ni hotel ž njim, na kar jo hote; prenočiti v tisti gostilni. Ali glej ga, klerikalnemu gostilničarja. Menda je zavohal, da je tisti mož iz Gorice »lileralnc*, pa mu je odrekel prenočevanje, diši sta bili za neko žensko na razpolago kar dve postelji! To je krščanska ljubezen, kakor jo uče današnji poiitikujoči nunci! Ljudje božji, zapomnite si tisto klerikalno gostilno na Srednjem! Vabilo k skodli vsega slovenskega učlteljstva javnih ljudskih šol v pokneženi grofovini Goriški in Gradiščanski dne 7. novembra 1901. ob 10. uri predpoldne v Gorici v dvorani gostilne »Pri zlatem jelenu* (Ozka ul. 9). Dnevni red: 1.) Sklicateljevo poročilo. 2.) Kako naj učiteljstvo postopa o volitvah v deželni zbor. 3.) Predlogi. Podpisani se nadja, da se slovensko učiteljstvo zaveda ne samo svojih dolžnostij, ampak tudi postavnih pravic in potrebe orga-nizovanega stanovskega nastopanja ter da še udeleži shoda v našega stanu vrednem številu. — Shod je namenjen in pristop k njemu dopuščen samo aktivnemu učiteljslvu slovenskih javnih ljudskih šol poknežene grofovine Goriške in Gradiščanske. V Ajdovščini, 27. oktobra 1901. Fr. B a j t, nadučitelj. Drobiž. — Včeraj je pričela pred okrožno sodnijo v Lvovu v Galiciji obravnava proti Silviju Nodariju iz laškega Vidma, znanemu agentu za izseljevanje v Ameriko. Pravda bo zanimiva, zato bomo tudi o njej poročali. Na dnevem redu je vedno in vedno most čez Sočo pri Barki. Sedaj čujemo, da je voda odnesla narejena dela ali materijal, sedaj zopet tožijo delavci, da ne dobivajo zasluženega plačila. V nedeljo je prišlo na okr. glavarstvo kakih 30 delavcev, pritožit se, da niso dobili že dlje časa zaslužka. To je vendar že grozno! Ubogi delavec, ki komaj čaka, da dobi zasluženi denar, ne dobi nič! Kako se le more izročiti sploh delo taki tvrdki?! In tu, kakor se vidi, ni nobene pomoči za delavca, kateri je kar predan podjetniku na milost in nemilost. Kaj dela vlada ?! Vest »Zopet deklica spečena živa* v »Soči" št. 124. je neresnična. Oni dan je bil le mal ogenj na dvorišču Pavla Pahorja, katerega je zakuril mal dečko in sicer kupček slame, na kar je potem zbežal. Nesreče pa vsted tega ni bilo nikake. Tako se nam poroča sedaj, zadnjič pa smo poročali, kakor smo tudi slišali. Požlvlnjenjc. — V Slavšini pri Ptuju je živel kmet Grmič z ženo Alojzijo pri njeni materi Mariji Rantaša, katera je imela pri sebi tudi svojega mutastega sina. Grmič je bil jako surov mož ter je živel v vednem prepiru s svojo ženo in njeno materjo. Pred 5timi leti je Grmič naenkrat izginil in vsa poizvedovanja po njem so bila brezvspešna. Sedaj pa se je vendar posrečilo žandarmeriji priti hudodelstvu na sled. Tašča Marija Rantaša je bila svetovala namreč svoji hčeri Alojziji, naj svojega moža ubije. Ta je naročila mutastemu bratu, naj Grmiča ustreli, kar je tudi storil. Ustreljenega so vlekli potem v klet, kjer je ležal dva dni. Tretji dan so ga na kosce zrezali in v kotlu tako dolgo kuhali, da je šlo meso od kosti. Meso so potem zakopali v gnoju, kosti pa so sežgali. Razgled po svetu. Ogerski držami zbor. — Včeraj je bil otvorjen-*egerski--državni zbor s prestol-nim govorom, ki povdarja zlasti potrebo trajne pogodbe med Avstrijo in Ogersko na temelju pravičnega presojevanja interesov z obeh stranij. Dalje se dotika prestolni govor trgovinskih pogodeb, ki se imajo skleniti, ter o potrebi pravične pogodbe med Ogersko in Hrvatsko. Važna naloga je tudi preskrbeti za ^pjatin_gejnj_npvakov....Med drugim opozarja tudi ha neugodno položenje poljedelstva, obrti in trgovine ter navaja še drugo, kar treba izvršiti. Vlada predloži celo vrsto predlog, tako za zavarovanje delavcev proti nezgodam, o reformi pravdnega reda, kazenskega zakona, vojnega kazenskega postopanja itd. Končno omenja prestolni govor prijateljsko razmerje do drugih vlastij. Govor le bil sprejet z viharnimi eljen-klici. Kranjsko. — Klerikalna podivjanost raste. Dobro uro hoda od Ljubljane stoji lepa vasica Št, Vid, tik katere postavi ljubljanski škof svoje zavode. V Št. Vidu cvete klerikalizem bujno; goje ga seveda nunci, kateri hočejo iztrebiti iz Št. Vida vsakega naprednjaka. Tamkaj učiteljuje priznani izvrstni šolnik g. Žirovnik, ki se peča temeljito tudi s tamkajšnjo obrtno šolo ter je isto izdatno povzdignil, kakor tudi se bavi vspešno s kmetijstvom ter je član osrednjega odbora kmetijske družbe; vrhu tega je ustanovil v Št. Vidu močan pevski zbor, kakoršnih je malo po Kranjskem., Vse to pa ni všeč nuncem in njihovim podrepnikom, ki se trudijo naravnost vzglednega učitelja v vsakem oziru spraviti iz Št. Vida. Storilo se je že dosti potov v to svrho, ali Žirovnik je seveda ostal, ker ni prav nikakega povoda za premestitev. Ali kaj se je zgodilo sedaj ? Nedavno temu po noči je vstrelil nekdo z revolverjem v spalnico nadučitelja. K sreči se ni pripetila nikaka nesreča, Če upoštevamo hujskanje proti nadučitelju od strani klerikalcev in pa dejstvo, da Žirovnik nima 110-henegu sovražnika, katerega bi si bil sam povzročil, no ostane drugega, in nad tem nikdo ne dvomi, nego to, da je kak zaslepljen klerikalec, bržčas celo najet za to! — pograbil za revolver ter šel streljat v naduči-teljcvo spalnico, meneč, da gotovo stori dobro delo, ako ga vstreli »tega liberalca*. Take sadove rodi klerikalna gonja! To jo samo na sebi nekaj nečuvenega, ki pa, žal, popolnoma odgovarja namenu, kateri ima klerikalna gonja proti naprednja-kom. Tej gonji so dobra vsaka sredstva. Dobi se pa tudi hitro človek, ki »uboga* svoje klerikalne vodilelje-hujskače ter stori, ako ni drugače, tudi zločin, ali naravnost zapeljan k temu ali podučen tako po namigljajih! Da bi se kak človek kar sam od sebe odločil za tak korak, je manj verjetno. Ali da se izve resnica, kako stoji s to rečjo, treba natančne preiskave, četudi dolgotrajne, kajti taki poskusi, »spravljati stran* naprednjake, pač ne smejo ostati nekaznovani. — Kaj vse stori žegnani klerikalizem, in še celo brez greha! Za vero gre, za sveto vero, in za sveto vero je treba celo ljudi streljati! — Ali ni zadnji Čas, da se vpro vsi svobodomiselni Življi po celi slovenski domovinski proti politiški gonji Črnih divjakov, kateri vstvarjajo iz našega sicer dobrega naroda — tolovaje! Quousque tandem? Ljubljanskemu škofu Antonu Bonaven-luri prede huda, ker njegov škofovski ugled je skoro ves že splaval po Savi. Občinski zastopi mu kar odrekajo vsak slavnosten sprejem. Pred kratkim je prišel v Trnovo pri Ilirski Bistrici blagoslovit kapelico šolskih sester »De Notre Dame". Sprejelo ga je k večjemu kakih 50 ljudij, starašinstvo in drugo občinstvo pa se skoro niti zmenilo ni zanj. V soboto je bil v Novemmeslu. Občinski odbor je sklenil sprejema se ne udeležiti, in sprejema se ni udeležilo nijedno društvo; !e malo ljudij je bilo navzočih. Zastave so vihrale le s cerkvenega stolpa. Kako je kaj pri srcu Bonavenluri, ko vidi v takih pojavih očiten odpor proti oni nesrečni duhovski politiki? Namesto kot nositelj miru in sprave, leta iz kraja v kraj kot nositelj zdražb in klerikalne politike — n6, potem so taki »sprejemi* že na mestu! Istra. — Poslanec Spinčič in tovariši 30 slavili v zbornici poslancev 22. t. m. nujni predlog, v katerem so opozarjali na splošne okolnosti bede v Istri, zlasti med kmečkim prebivalstvom ter so zahtevali podpore iz državnih sredstev. — Isti poslanci so stavili Se drugo interpelacijo, v katerem je govora o nekem dogodku v Vižinadi v poreškem okraju. Dne 30. sept, so se sprli namreč delavci, Hrvatje in Lahi. Občinski redarji so odvedli v zapor nekega mladega Hrvata, katerega so naslednji d3n našli mrtvega vsled udarcev, dasi nikdo ni videl, da bi bil ta mladenič prejšnji dan tepen v gostilni. Interpelacija zahteva strogo preiskavo, ker je no-torično, da-laški občinski redarji postopajo jako grdo s Hrvati. Volilna borba v Istri utegne biti jako huda. Laški dež. poslanci so zagrozili, da je poskrbljeuo, da se letos ne p07rne v dež. zbor nijeden zastopnik Slovencev i# Hrvatov. Dobesedno tega seveda ni vzeti, ali značilna pa je le grožnja, in'} gotovo je, da pojde vlada na roke Lahom. S Cetlnja prinašajo listi vest,, da v nedeljo 27. t. m. je bila tam podpisana zveza med slovanskimi narodi na Balkanu. Predsedoval je komisiji črnogorski knez Nikola, navzoč pa je bil tudi poseben odposlanec iz Rusije. Ako se vest obistini, bi tako zvezo le najsrešneje pozdravili. Zarota proti perzijskemu šaha. — Iz Teherana poročajo o zaroti proti Šahu. Vzročitelje zarote so že prijeli ter jih odvedli v Kutscan, kjer bodo zaprti v ječah za vedno. Nekega uglednega teheranskega meščana so peljali nagega v verigah po ulicah. Zarotniki se nadejajo vstaje ljudstva, katero godrnja proti šahu zlasti radi nameravanih novih posojil za pobožno potovanje v Medje in potovanje šaha v Evropo, Na Španskem. —• V zbornici poslancev je izjavil ministerki predsednik Sagasta na dotično vprašanje, da od 700 redovnikov, ki so prišli iz Francije na Špansko, ostane v deželi le 52. Dekret proti kongregacijam ima nameri, preprečiti naseljevanje iz Francije izgnanih kongregacij. Kakor se vidi, dekret tudi dosega svoj namen. V Južni Afriki. — Te dni je imel Ghamberlain v Edinburgu govor, v katerem je napadal posebne Irce, češ, da so izdajalci domovine, ker simpatizujejo z Buri. O vojni v južni Afriki je rekel, da se bo postopalo najenergičnojše, da se napravi čim prej konec. Kar se tiče grozovitosti, katere uganjajo Angleži, je izrekel mnenje, da tudi drugi narodi so zakrivili slifine grozovitosti. — O generalu Develu se še vedno ne ve, ali je mrtev ali živ, Nikakega zanesljivega poročila ni. — V taboriščih ujetih Burov je 109418 oseb, med temi 54.326 otrok. V septembru je umrlo 2421 ujetnikov, med njimi 1964 otrok, Grozno število, ki pa kaže surovost Angiežev v vsej nagoti, ker postopajo z ujetniki in bolniki skrajno neusmiljeno. Raznotero. — Kakor naznanjajo iz Pariza, so sklenili slednjič francoski rudarji naznaniti generalni štrajk. — V Belemgradu v oddelku za koleke je zmanjkalo 80.000 frankov. Kdo je poneveril, le ne vedo, Narodno gospodarstvo. Napredek kmetije na Slovenskem. (Članek izven uredništva.) (Konec.) Prebrskal je pisma Rimljanov, a lovil iz njih misli, ki človeštvu niso de ' ' čistile, navodil kmetije pa še zapazova < Še le moderni omikani kmetje so jih nasii ter delali na nj;h naprej. Tekom 2000 let bi moralo toliko kat. duhovnikov vendar kaj prida kmetovanja na dan spraviti, če je, kakor se hvalijo, toliko organizatorične in celo originalne moči v njih! Slov. kmetija še danes ne izpolnuje vseh rimljanskih načel kmetovanja. Glavni »regens chori* kat. duhovnik na Slovenskem skozi toliko sto let naše kmetije ni spravil dalje, kakor je bila zanemarjena v tlakarskih časih. Priti so morali posvetni ljudje, ki so nekaj boljših kali zbudili v pametnejšem našem kmetu. Zakaj jih prav za prav danes v tolikem številu redimo, vpraša se marsikdo ? —Več kakor polovica dela prejšnjih časov je odpadlo duhovnikom. Matrike lahko vodi vsak župan. In še jih je toliko in samostanski lenuhi si tudi pripravljajo na slov. zemlji topla gnjezda! Da bi vsaj ljudski duhovniki (Leutpfarrer), ki imajo lepa zemljišča še iz prejšnih časov, kaj prida kmetovali! V najem dajejo zemljišča. Njihove kuharice se nečejo vkvarjati s kmetijo. Saj prinašajo ženice, kar je treba! V srednjem veku so tolažili prelati mlajše duhovnike, ki so hoteli ven iz ozračja tla-karstva in so argumentirali, da Kristov nauk ne uči izčrpanja kmetov, s tem, da se stvar ne da predrugačiti. Jeden teh prelatov, katerega izrek se je še ohranil, je rekel mlademu revolucionarju, ki je bil njegov sin, katerega ni lahko mogel poslati na gromado: Kaj hočeš! Ali daj ljudstvu boljše življenske razmere, več kruha, lepše stanovanje, lepšo, gorkejšo obleko, ali če tega ne moreš, daj mu, utrjuj v njem upanje, da se mu bo onstran groba boljše godi'. 1 Ti pa uživaj in imej na tihem svoje nazore, svojega Boga, kakor hočeš. Na tem stališču stoji še danes slov. duhovnik in ves napredek v kmetovanju je ta na Slovenskem, da zapušča mlajši pameten, krepak sin kmetije rodno zemljo, iščoč si boljšega kota v tujini. Slov. kmet, ki trumoma hodiš za temi voditelji, maži si lačna usta z upanjem, da boš na drugem svetu dobro za-beljene žgance jel, in hodi naprej za talarjem I — Revež si bil, kar tlačaniš na evropejski zemlji, umreč, še se prej ne zgodnjaš, v ob-jemajih teh tvojih osrečevateljev, ki so te v 2000-letni šoli srečno pripeljali do tje, da boš moral, če se ne izseliš, gorak v svitla nebesa. — Z velikim krohotom te bodo tam sprejeli kmetje drugih dežel, ki so popu figo kazali izvan žepa in Bogu zaupali, ki jih v lepi naravi vsaki dan uči: uživaj, lepo življenje si pripravi na zemlji, kar ti dam v nebesih, bo povrh l Glej, da se ne kesaš. Za neumneže nemam nebes! Glej, kako se tvoj duhovnik masti! In vendar upa gledati enkrat moje obličje. Ni prav, da tebi, kmet pridi-guje, da piješ vodo, on sam pa pije vina, latinska vina najboljših goric! Zimske PIftnn HisLouina iz svetovnoznane tovarne dvornega biaPB rOKaVICB zalagatelja J. E. Zacharias na Dunaju, iz tovarne Federer & Piesen v Pragi, odlikovane na paniki raštavi. fl«|n«0 jedino prave ruske z znamko »ruski drž. JraluSB orei-' iz Petrograda. za dame in gospode po vsaki ceni. prof. J5ger-ja in dr. za dame, gospode in otroke. Čepico za otroke, krasno svilnato blago za Muze, posamenterije, žlpke, predpasnike, volnene In svilnato šerpe za dame. — Vsakovrstno perilo za g-ospode, kravate, nogavice, volnene rokavice itd. itd. Vse potrebščine za g. šivilje in krojače, najceneje, v najlepši in največji izberi najtopleje priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi nova tvrdka modnega blaga J. Zornik v Gorici, Gosposka ulica štev. 7, tik .Krojaške zadruge«. Naročila z dežele se izvršujejo točno in v najkrajšem času ter razpošiljajo proti povzelj i. Trgov.-obrtna registrovana zadruga z neomejenim jamstvom. V GOBICI, Semeniška «1. št. 1., I. nadstr. M4 - -.............. Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki so nalože za najmanj jedno leto po 5%, navadne po 47» % in vloge na Conto - corrent po 3-60%. Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Rentni davek plačuje zadruga sama. Daje posojila na poroštvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na 10-letno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru. Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6*15 %. Vplačevanje se vrši osebno aH potom položnic na čekovni račun štev. 842.366. Uradne ure; od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9—12. dopoludne. „01iva" utttUvo absolventov trgovske akademijo v it uljc vem Gradcu priporoča brezplačen pričetni pouk za trgovsko, bančno in komp-toarno poslovanje. Poizvedbe in vprašanja pod naslovom: »Oliva* - • Kraljevi Gradec. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 - Via Giardino 8 pristna bela in črna vina izvipavskih, <^<3 furlanskih, Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cene zmerne. Postrežba poilena. Brzojavka! Podpisani naznanja uljudno slav. občinstvu, da se dobi pivo JJranat-Porter" vedno sveže v naslednjih gostilnah] v Gorici: V sodčkih: v hoteln »pri zlatem jelenu". V steklenicah pa pri gg.: Jos. Krane, trg Bertolini. It. Gleščid, »pri petelineku«. K. Turel, »pri belem zajcu*. It. Katnlk, >pri zlatem križu«. Šimen Waltrltsch, »pri konjiču«. Peter Birsa, dvorišče Caraveggia. M. Hvalic, stolni trg. A. Lasič, ulica Dogans. P. Vovk, ulica sv. Ivana. A. Orzan, prodaj alnica na Korzu. Za nadaljna blagohotna naročila se cen. gg. gostilničarjem in zasebnikom toplo priporoča Josip Kovan, zalagate!) vrhniškega piva. V Gorici, Rabatišče št. 20. Gostilna „Alla citta di Gorizia" v Gosposki ulici št. 19. toči izvrstna bela in črna vina vseh vrst kakor tudi briška in vipavska. — Ima izborno kuhinjo, da lahko postreže c. gostom z mrzlimi in gorkimi jedili o vsakem dnevnem času. Rojakom v mestu i«, na de- JM 1581. v Goric ustanovljena fordka udani se za obilen obisk najtopleje priporoča Fric Šimenc, i , l HIUIVIU«UVXW, (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnlco umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo. Mlin v Priračini. Frančeškin & Cjan. Uijudno naznanjarao_ slavnemu občinstvu, da smo prevzeli na svoj račun mlin v Prvačini z vsem preskrbljen, da lahko zagotavljamo točno in pošteno postrežbo. V bližini mlina so tudi potrebni hlevi za živino, koja dovaža žito v mlin. Svojim rojakom v okolici se prav toplo priporočamo Frančeikin & Cjan. Pravi vinski oeet prodaja po 16 kr. liter t Gorici, Corte Caraveggia. Želod kupuje po eele vagone Matija Weher, Tržič (Monfalcone). Ali ste gluh? Vsaka gluhota ali naglnlia je ozdravljiva z našo novo iznajdbo; le gluh« rojeni so neozdravljivi Ušesno brenčanje poneha lakoj. Opišite Vaš slučaj. Preišče in sporoči se Vam brezplačno. Z malo slroSki se lahko vsak sam doma zdravi. Dopisuje naj se v nemškem ali angležkem jeziku. Mednarodni zavod za zdravljenje ulcs (Internationale Olirenheil« anstalt), 59S La Sallo Ave., Chicago, 111. Lastnikom konj! Podpisani naznanjam, da sem si nabavil najnovejše vrste stroj z zračnim pritiskom za S tem strojem se ostriže konja v najkrajšem času lično in snažno. V slučaju potrebe zadostuje poziv po dopisnici. Konja ostriženi na lastnikovem domu po Jako zmerni ceni. Za blagohotna naročila se toplo priporoča Frane Čoš, Rub i je pri Gorici. Pij Gialini, tapetar v Gorici je preselil v ulico Morelii št. 43. sav spadajoča dela po najnižjih cenah brez konkurence. KADILCI! 9 2AHTEVAJTE POVSOO gG/IRETNE PAPIRČKE t KORIST DRUŽBI SV ([RILA IN ftETOD/U kKATtfi! SO N*UB0y$i 05 VSEM DRUGIM \ glavna Zaloga- JOSŠTOSATRSTi Zastopstvo za Gorico in okolico ima Ant. Jeretič v Gorici. Ha Ijista posojilnica registrovana društva z omejeno zavezo v Gorici. Gosposka ulica hit. 7, I. nadstropje v lastni niši. -------------mtm------------- Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega, Ce tudi ni član društva, in se obrestujejo po 4x/s %. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Posojila se dajejo samo članom, in sicer na menjice po &% in na vknjižbe po 5%$. - Uradpje vsaki dan od 9. do \% ure dopol. in od 2. do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov. Stanje hran. vlog leta 1900. je bilo K 1,263.536. Poštne-hran. račun štv. 837.315. Švicarska urarska obrt. Samo 16 K. Naznanjamo vsem voščakom, častnikom, poStnim, železniškim in redarskim uradnikom kakor tudi vsakomur ki rabi dobro uro, da smo oprejeli edi* o razprodajo novoiznajdene originalne frenfske 14-karafne remont, ure zlatetra -eleklro- jla-(|uc, „?estav {,'las-luilte". Te ure imajo prutima{.'netične pre-ciziski urni stroj, so najnatanfneje regulirane in preskuSene in dajamn za vsako uro 3-lelno pismeno jamstvo. Okrov, ki je sestavljen od treb odskočnih pokrovčkov, je moderno in krasno izdelan ter napravljen iz novo iznajdene amerikanske poldinske kovine ter prekrit s M-karaL zlatom, tako, <;a je podoben čistemu zlatu, in vcSčnki jo ne morejo razločevati od prave ure, ki velja 200 kron. Edina ura na svetu, kalera ne zgubi nikoli zlatega lica. Sprejeli smo v G. meseri«. 10.0U0 dodatnih naroči) in okoli .'{000 pohvalnih pi^em. Cena uri za pospode ali dame le lf> kron poštnina n col-nina prosta. Vsaki uri je brezplačno pridejan moš-njiček od usnja. Krasne in moderno verižice od zla-tejra plague za gospode ali dame (tudi ovratnjko) po 3- ,">•— in 8- K. Ako ura ne ugaja, se sprejme nazaj vsled česar se nima nobenega rizika. Razpošiljanje po poslticm povzetju oh predplačilu. Naročbe je pošiljali na Razpoiiljanje ur »Chronos Basel" (Švica). Za pisma v Švico je staviti znamko za 25 stot.. na dopisnice 10 slot. Naznanilo. Podpisani naznanja, da je otvoril brivsko podružnico v ulici Duomo (pod Stolno cerkvijo, nasproti trgovine Drašcek), kjer bode mogel postreči cenj. svoje odjemalce, posebno spodnjega dela mesta ter one z dežele, bolj nego je to storil doslej. Obe brivnfci sta preskrbljeni z izbor-niirii delavskimi m j črni, da lahko obljublja točno in hitro postrežbo. V zalogi ima vedno v veliki izberi vse potrebščine te stroke kakor najflneja in navadna mila, vsakovrstne parfumarije za gospode in dame, vse po jako zmernih cenah. Rojakom z mesta in dežele se toplo priporoča udani Anton Pucelj, lastnik brivnic na Travniku in pod Stolno cerkvijo. l^arol prašču\, pekovski mojster in sladdičar v Gorici na Komu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. \ Neumannov pisalni stroj „ IDE A L" Dobre ure in po eeni! s 3-letnim pismenim jamstvoin razpoSilja na zasebnike Hanns Konrad, tovarna ar ter izroz zlatnine! Most (Češko). Dobra ura Kem. iz niklja fl. 375 srebrna ura Ram. fl. 5*80; srebrni verižica fl. 120; budilnik iz niklj; fl. 1-95. Tvrdka fe odlikovana s c. kr. orlom; ima zlatej in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče prizoalnih! pisem. — Ilustrovau cenik zastonj S Vzbuja senzacijo. Jasna pisava od prve do zadnjo črke. Stroj je jako trpežen. Na močnem minislcrjal-nem papirju izdela 4 — 6 iztisov, na kon-ceptnem papirju 8—10, na tanjkem papirju 12—16. Najvišje priznanje ter prva zmaga amerikanske konkurence. — Zlata svetinja; Berlin (maj 1901.) Glavno zastopstvo za Avstro-Ogersbo: & Donnat] Dunaj III. 3. Heumarkt 9. Iščejo se zastopniki za deželo. ^ Prva slovenska odlikovana krojaška delavnica v Gorici- ^ «,-, krojaški mojster in trgovec % *j> Vrtna ulica štev. 26.