Iwöilävo In Kpmsištn:
Maribor, Koroške ulice 5.
.STRAŽA“
t*ai» v poadeijek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi k oc vračajo.
2 vedoikvoo se more govoriti 4«« od II.—12. ure đopolđ.
Ttttofon At. iia
mm
Neodvisen političen Ust za slovensko ljudstvo.
Celo leto . . . . . . ri K Pol leta ......	6 K
Četrt leta . .	. .	3 K
Mesečno........... 1 K
Posamezne številke JO v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 petitvrsle; pri večkratnik ftilib velik popust
bt. 37.
Maribor, dne 1. aprila 1910.
Letnik II.
Radi praznika izide prihodnja številka y sredo 6. t. m.
Naši štajerski liberalci so fcunštni tiči. Kdor o tem dvomi, naj čita „Narodni Dnevnik“ od 30. marca, pa se mu bo zjasnilo. V tem „Dnevniku“ se namreč nekdo, ki gotovo sliši po zimi travo rasti, zaletava na uvodnem mestu v-dr. Šušteršiča; in njegov govor na občnem zboru S. K. Z.
Najprvo člankar zajaha izrabljeno politično kljuse in svečano oznanja svetu : „Ako človek govori o naši politiki, bi moral podati stvaren, resničen pregled dosedanjosti j in objednem pokazati trdne cilje bodočnosti.“ „Pa — vsega tega ni bilo v Mariboru slišati“, se mu potem izvije iz žalostipolnega liberalnega srčeka. In da to svojo „objektivno“ neresnico dokaže, korajžno zatrdi: ^„Slovenčevo“ poročilo dr. Susteršičevega govora je potvara.“
Tako! Liberalni „inteligenti“, sedaj se vam je gotovo «danilo! Iz prave, čiste krščanske ljubezni je hofrat Ploj, ali pa mogoče sam dr. Kukovec — verjetno je oboje — ker se mu je zdelo, da dr. Šušteršič ne bo znal povedati nič pametnega,,' poslal dotična programatična izvajanja najprej „Slovencu“ in potem še nam, da je tako rešil „ljubega“ prijatelja blamaže. „Wer’s glaubt, wird (prav gotovo!) selig.“
Po tem uvodu, ki naj bi dokumentiral politični veleum resnicoljubečega člankarja, druga slika.
Dr. Šušteršiča, od katerega je pričakoval samozavestnih in zmernih izjav — radovedni smo, kdaj se rode take izjave pri liberalnih kolovodjih, mi jih žalibog nismo še nikoli slišali in čitali — prično silno napadati. Hipoma je ta politična ničla in z njim vsa naša delegacija, ki vsa vkup ne sega niti do gležnjev političnemu orjaku Ploju, kakor zagotavljajo liberalni listi lahkovernim svojim ovčicam, vzrok stoterih krivic. Vinorejo in živinorejo so uničili naši poslanci; poleg tega so povzročili še draginjo in držali Bienertha na vladni klopi. Kdor pri taki kopici krivio ne vsklikne: „Kamenjajmo jih“, ta gotovo nima sroa.
Ravno tako pa tudi nima srca, kdor pri takem brezprimernem slepljenju javnosti ne vsklikne: „Poženimo te politične zdražbarje in škodljivce v Dravo!" Akoravno je sedaj zopet malo bolj mrzla, bi gotovo nič ne škodilo.
Pomislimo! Vsemogočni hofrat je bil vedno na Driuaju, Slovenski klub je ravnal vedno v smislu
Slovanske Unije in dosegel za svoje postopanje vedno njeno popolno odobravanje, «, vendar se drznejo ti politični kozolceprestavljalci valiti krivdo za stvari, ki imajo svoj izvor popolnoma (drugod, na brezpomembni (po njihovem zatrdilu) Slovenski klub. To je politična morala, za katero je najmilejši izraz: lopovščina.
Pri vsem tem pa pride še v poštev,, da ti zagrizeni politični abecedarji nočejo razumovati vsaj nekaterih vspehov, ki jih je priborila naša delegacija v teh težkih bojih za nas* Slovence in Jugoslovane .sploh in na ta način indirektno pomagajo našim krvnim nasprotnikom, ki hočejo na vsak način onemogočiti naše voditelje in uničiti njihove načrte. To je. silno škodljivo, efijaltsko delo!
Gospodje liberalci! Tega si vendar ne bodete upali tajiti, da. je jugoslovansko vprašanje največ po zaslugi intenzivnega dela naše delegacije začelo tako živahno zanimati javnost.
Tudi dejstvo, da se je prebil trdi led in se že vsporedno razmišlja o rešitvi! češko-nemškega, slo-vensko-nemškega spora in o jugoslovanskem vprašanju sploh, govori cele folijante o vspešnem delovanju naših poslancev v deželnih in državnem zboru.
Da bosanski kmet ni postal suženj mažarskih čifutov, je gotovo tudi v največji meri zasluga Slov. kluba in njegovega načelnika dr. Šušteršiča, ki je tudi v torek zopet glasno povedal, da se bodo naši notranje-politični odnošaji zboljšali še-le po ureditvi razmer na jugu. To že mirno konštatirajo nekateri nemški nacionalci, čvekavi člankar „Nar. Dnevnika“ pa vse eno korajžno trdi, da dr. Šušteršič ni označil nobenih 'ciljev za bodočnost.
Dovolj! Vsakemu, ki ne gleda razmer skozi prizmo liberalnenergaške zagamanosti, mora biti jasno, s kakim orožjem se bore naši liberalno-radi-kalni politiki.
Kar se tiče drugega vehementnega napada na dr. Šušteršiča, z ozirom na vseučiliško vprašanje, odgovarjamo na drugem mestu. Iz omenjenega našega članka lahko vsakdo razvidi, kako ovinkarska in vijugasta so pota gotovih politikov v Zvezi južnih Slavena.
Konstatiramo samo, da. je bil dr. Šušteršič, kot izvežban ‘politik, ki so mu parlamentarne navade znane, opravičen po tolikodnevnem molku smatrati slaboznani komunike oficijelnim in nanj odgovarjati. Važnost vprašanja je pač zahtevala, da bi se bila zadeva, lako ;je bila res samo produkt kake razgrete domišljije, prej pojasnila.	.c;.cC
: . -Konstatiramo nadalje, da je skrajno nelojalno predbacivati v tem slučaju „izrabljanje laži“, ker je
popolnoma v smislu parlamentarnih običajev, da klubi in stranke uravnavajo svoje sklepe in postopanje na podlagi komunikejev. Da je bil ta kCmunike avtentičen, je bilo toliko bolj verjetno, ker ga je prinesla znana „Bosnische Korrespondenz“, ki ima z Zavezo južnih Slavena že od nekdaj tesne zveze.
Ako h koncu še povemo, ? da se nam Še vedno ta pOpravkarska zadeva zdi precej pravljična in nam ne gre vera v popolno nedolžnost gotovih jugoslovanskih politikov od srca, potem smo povedali vse.
Stara resnica ostane, da se.človek večkrat svojih grehov zboji!
Si fecisti, nega!
Vsakdo se še mora spominjati, kako so se gotovi liberalni krogi trudili, da bi dementirali vest o Zvezi južnih Slavena, s katero se je izvedelo o njenem sklepu ob koncu lanskega poletnega zasedanja, da izstopi iz Narodne zveze. |Vest se je kvalificirala od liberalne strani kot navadna klerikalna zlobnost, kot prostaška perlidnost in nizkotno obrekovanje. A kaj je bilo resnice na celi stvari.
Zveza južnih Slavena je faktično sklenila izstopiti iz Narodne zveze. Karakteristično je, da se je sklep stdHl, ko se dr. Rybar ni več mudil na Dunaju. Toda poslanec, kateri bi imel sklep naznaniti Skfe venskemu klubu, je pismo odnesel domov in je shrar nil čez počitnice, namesto da bi je dal na pošto. Storil je to, kakor se je izpričale, ker so mu bila hof-ratska dokazovanja o potrebi, da se razbijejo južnoslovanski poslanci, vendar premalo uvidljiva.. Razbitje jugoslovanske delegacije bi bilo vladi v sedanjih časih sicer jako dobro došlo, toda škodovalo bi našim narodnim koristim.
In sedaj so zopet vsi liberalni matadorji na nogah, ko se gre za sklep Zveze južnih Slavena, da opusti riasprotstvo proti laškemu vseučilišču. 1
Ta sklep je bil tiskan v vseh dunajskih časnikih. Vemo tudi iz parlamentarnih krogov, da so ga merodajne osebo iz Zveze južnih Slavena čitale. In vse je molčalo!
Ko pa so „Slovenec“ in naši časniki opozorili slovensko javnost, kako Škodljiv in nasproten slovenskemu stališču je sklep Zveze južnih Slavena, se je v nemških in liberalnih slovenskih časnikih javil hofrat Ploj z izjavo, da se je pač govorilo o stvari, a nič sklenilo.
Skoraj 14 dni je preteklo, odkar je bilo v vseh dunajskih časnikih čitati famozen sklep Zveze južnih Slavena, a nihče ga ni domentiral. Se-le sedaj, ko
PODLilMT EK.
Trust potepuhov v Ameriki.
..■/'i;'	r.:A’ć	:	(Soe Študij»),	ivwacdd
Amerikanski sociologi, ki so se še-le pred kratkim prav intenzivno ih metodično začeli baviti in pečati s problemom amerikanskega potepuštva in tatvine, so doživeli na svojo veliko začudenje in presenečenje čudno razočaranje, Zvedeli so, da že leta in leta posnemajo amerikanski vagabundi vzgled trgovcev in podjetnikov. Že več let imajo namreč skrivno zvezo, kateri so se pridružili vsi potepuhi in postopači, vsi lenuhi in goljufij vsi vlomilci in tatovi. Ta trust aB zveza vseh najpridnejših amerikanskih vagabundov se imenuje „vagabundia.“
Michiganski vseučiliški profesor Wallace je razkril na svojem potovanju skozi Združene države neka čudna, skrivnostna znamenja, s katerimi so se amerikanski potepuhi obveščali, kje je kaj bolj mastnega in kje preti nevarnost, da dobijo po grbi, ali da jih vjamejo in zapro.
S pomočjo policijskega častnika je Wallace razvozi) al ta skrivna znamenja. Njegovo razkritje je vzbudilo veliko zanimanjo za organizacijo amerikan-sMh zločincev, katerih je že več stotisoč in katerih število še vedno narašča.
■ Raztreseni so po vsej deželi ter imajo na vseh koncih in krajih svoja zbirališča in skrivališča. Tam kraljujejo častniki armade zločincev.
Povsod imajo pripravljena sredstva, da pomo-rejo svojim tovarišem z obleko, denarjem, ali pa tu-
di z zvijačo, če je prišel v nevarnost, da preoblečen ali pa na : kak drug način odnese zdrave kosti.
Kar doživijo Slabega ali dobrega pri ropanju in beračenju, vse skrbno zabeležijo ter naznanijo potem po vsej deželi svojim sozvezarjem. (Nata način zvedo postopači in tatovi, kje jim preti manjša ali večja: nevarnost. To sporočajo z znamenji, ki so znana seveda samo vagabundom.
V resnici se nahajajo na vseh koncih in krajih neznatna znamenja, karikature in figure, za katera se mirni prebivalci niti ne zmenijo, zločinci jih pa razumejo, ker jim povejo, kje lahko brez vsake nevarnosti izvršujejo svoje nepoštene čine — ali pa tudi narobe.
Vsak član tega častnega kluba mora ’ povsod, kjer je beračil ali kradel, napraviti znamenje ter tako obvestiti svojega naslednika, ' ki bo prišel v ta kraj, kako se mu je godilo, da se ve potem ravnati.
Skrivna znamenja vse povedo: tu je kaj za tvoj žep, tam za želodec, drugod za pleča; ' to znamenje mu že od daleč pravi: beži!, drugo: bodi pameten in previden!
Da pa ne bi kdo mislil, da je vse to naše pripovedovanje izvito iz trte, ihočemo navesti nekatera skrivnostna znamenja:
Tako na primer pomenja majhen krog, počrez prekrižan z ravno, navpično črto, naslikan na vratih, plotu ali sohi, varnost in lepo priliko.
Ce je kje naslikan vijak, pomeni to za nepo-štenjakoviče nevarnost, ter gotovo kmalu odneso pete iz nevarnega kraja. Bežite pravi vijak !
Ako,je v hramu zvonček, narišejo postopači od žugaj z velikimi, neokretnimi črtami .čolnič kot sya* rilno znamenje.
Kjer imajo puško ali kako orožje, naslikajo vagabundi trikotnik z dvema rokama, ter s tem svarijo svoje zaveznike, naj bodo previdni.
Na pragu hiše ali na plotu narisana mačka ali kaka druga karikatura naznanja: Tu stanujejo same ženske, (torej nikake nevarnosti, delo lahko, zaslužek obilen.
Dye na vse mogoče načine zviti in križajoči se črti že od daleč svarite pred hudimi psi.	;
Pri hišah na samem napravijo vse polno različnih znamenj, katere natančno naznanjajo, je-li tu varno ali če preti nevarnost, koliko je pri hiši oseb, koliko možkih, koliko ženskih in koliko otrok, kako postopajo, da ne pridejo v nevarnost! itd. — vse podrobnosti.	.	, uy.
Poševna črta pomenja otroka., okrogla ženo, rimska številka X nevarnost.
Kladivo pomenja dobro in obilno kosilo, pa tudi težavno delo.
Taka in mnogovrstna enaka znamenja so si izmislili amerikanski postopači, da lažje in varneje izvršujejo svoja zločinstva.
Zveza vagabundov ali trust ima svoje novince-? rekrute, svoje kadete, svoje podčastnike in častnike. Vendar pa se do sedaj še ni našla močna roka, ki bi vse organizacije postopačev, beračev in tatov združila v eno močno, mogočno, popolnoma enotno zvezo.
Zgodilo so bo najbrž pa tudi to. Med mnogobrojnim! kuriozitetami, ki jih nudi Amerika nam Evropejcem, je gotovo ta o „vajgaBundMl?b; ona najbolj zanimivih.	'ri.w
je slovenska javnost zavzela odločno stališče proti sklepu Plojevega kluba, pride dementi.
Koliko je resnice na Plojevi izjavi, da se res ni sloril oni sklep, je danes težko reči. Karakteristično je namreč, da se je seja, v kateri se je o tej stvari govorilo, oziroma sklepalo, zopet vršila Še-le, ko že dr. Rybarja ni bilo več na Dunaju. Čeprav dr. Rybar ni naš človek, vendar moramo priznati, da v narodnih stvareh ni ponižen sluga vlade, ampak za,-r^s mož, ki se da voditi le od svojega narodnega prepričanja.
Odmevi obč. zbora S. K. Z.
Utis, ki ga je napravila torkova manifestacija spodnještajerskega ljudstva za vseslovensko in ljudsko misel na javnost, je velik.
Dunajski in graški listi imajo brez izjeme daljša poročila o našem shodu. Vsi posebno zaznamujejo velevažna aktuelna razmotrivanja voditelja V. L. S., dr. Šušteršiča. Iz „Tagesposte“ in iz „Grazer Tag-blatta“ se prav jasno zrcali neki prikriti strah, ker je vodja Jugoslovanov in eden najvplivnejših slovanskih politikov v Avstriji, dr. Šušteršič, tako decidirano in odločno izjavil, da bo miren razvoj notranje avstrijske politike mogoč samo tedaj,,1 ako se bo dosegel pošten kompromis med raznimi narodnostmi na avstrijskem jugu.
„Grazer Tagblatt“ tudi boli, ker je deželni odbornik Robič pošteno»1 in kakor zasluži okrtačil nestrpno nemško večino, ki hoče vse imeti, a noče sprejeti nobenih dolžnosti. Konečno pa potvari zaključek Robičevega govora in korajžno trdi, da je izjavil g. Robič: Slovenci so pripravljeni za narodno premirje, ako se ugodi njihovim narodnim ofenzivnim naskokom.
Le brez skrbi bodite, gospodje okoli „Grazer Tagblatta“, in oni, ki stoje za vami! Tudi taka zavijanja vas ne bodo rešila iz zagate, v katero ste zapeljali deželo. Edino potom poštenih in lojalnih kompromisov, ki zagotavljajo spodnještajerskim Slovencem svoboden razvoj in ravnopravnost, bo Šlo.
Umevno je, da tudi vsa slovenska javnost stoji pod vtisom našega, za vseslovensko stvar velepomembnega zborovanja.
Ljubljanski „Slovenec“ je prinesel že v torek dolgo telefonično poročilo. V Številki od 30. marca pa ima skoro dobesedno celoten Šušteršičev govor, ki je radi svojih dalekopoteznih političnih izvajanj za vso našo notranjo politiko velevažen.
Tudi drugi naši listi obširno poročajo o našem občnem zboru.
Liberalno javnost in liberalne liste smo pa zadeli z veličastnim našim shodom v živo. Znane slike, ki jih skušajo z intenzivnim zavijanjem in farbanjem tudi v sebi zamoriti, so zopet jasno stopile pred nje. Rane, katere so potom autosugestije celili, so zopet zaskelele. Pred njimi se je pojavila vsa naša silna in življenja kipeča organizacija, ki ne pozna nobenih mej in stremi za vzvišenim ciljem:	Vseslovenija na
globoki verski podlagi.
Zabolelo je to naše, svobodomiselstva prežeto liberalno časopisje in v svoji onemogli jezi zabavljajo, da se kadi.
Prvo besedo ima, kakor je bilo pričakovati: „NarodniDnevnik.“ Pogovorimo se z njim na drugem mestu. Tukaj mu povemo samo toliko, da ga vse njegovo zavijanje ne bo rešilo neizprosnega propada.
Slovenci, darujte za obrambni sklad S. K. S.Z,
Zakaj sem popustil svojo službo.
Mark Tw»ia.
Odložil sem svojo službo. Vlada hodi menda še vedno svojo pot dalje kakor doslej, ali vendar manjka vozu jednega kolesa. Bil sem tajnik pri senatnem odseku za školjke in sedaj sem službo popustil.
Opazil sem pri nekaterih članih vlade, da mi ne mislijo dati glasu pri narodnem .svetu, in zato nisem mogel ostati še dalje v službi,! ako bi ne hotel zaničevati samega sebe.
Ako bi pripovedoval o vseh razžalitvah, s katerimi so mene ubogega reveža obsipavali teh Šest dni, ko sem bil v modni službi, napolnil bi s tem celo knjigo.
Imenovali so me torej tajnikom pri odseku za školjke, in dovolili mi niso nobenega služabnika, s katerim bi igrala biljard. !To bi že še prenesel, naj si je bilo še tako dolgočasno — ako bi se drugi kabinetni člani obnašali napram meni tako uljudno, kakor se je spodobilo. A tega niso storili.
Vselej, kadar sem opazil, da je zašel predsednik kakega oddelka na napačno pot,.'’ sem dejal vse na stran, šel k njemu ter ga skušal spraviti na pravo pot, — kakor je bila moja dolžnost; in niti jeden-krat se ni nihče zahvalil.
Šel sem na primer z najboljšimi nameni na svetu k pomorskemu ministru in rekel:
„Ekscelenca, jaz kratkomalo ne vidim, da bi delal admiral Farragut kaj drugega, nego da se vlači okoli po Evropi, kakor da bi prirejal neke vrste piknika. To je morda sicer vse prav lepo in dobro, ali
Volilna borba na Francoskem.
Položaj za francoske katolike je bil še maloke-daj tako ugoden, kakor ravno sedaj, ko je znana kompromitujoča afera zloglasnega likvidatorja Dueza razkrila vso gnjilobo vladajočih brezverskih klik na Francoskem. Poleg tega je za katolike ugodno, ker vlada v vrstah protikatoliških mogotcev silna razdra-panost in razrutost.
V	socialističnem taboru se bore za prvenstvo kar tri struje. Na eni strani stoji socialistični voditelj Jaures, ki stoji na čelu takozvanih parlamentarnih socialistov. Tega z vso silo pobija Delavska zveza s Patauom na čelu. Oba skupaj pa napada in ju hoče izpodriniti znani anarhistično-socialni antimilitarist Rerve.
V	takoimenovanih meščanskih strankah ni nič boljše. Brezprimerni škandal pri likvidaciji je vzbudil med radikalci in socialističnimi radikalci, ki so do sedaj postopali skupno in imeli vlado v rokah, stara nasprotstva, posebno ker obstoja med nekaterimi glavnimi voditelji osebna mržnja in rivaliteta. —■ Dobro znani Combes in njegovi tovariši so vsi ogorčeni in ostro bičajo sistem Briand, s katerim nočejo, kakor sedaj zatrjujejo, več stopiti v kooperacijo. —• Combes, „oče ločitve“, kakor ga imenujejo, tudi odločno zahteva, da se „vse popolnoma pojasni.“ To je pa Briandu silno neprijetno, posebno ker je bilo mnogo njegovih prijateljev in somišljenikov zapletenih v umazane afere zadnjega časa.
Tako divja boj med prejšnimi zavezniki in prijatelji z vedno hujšo silo. Umevno je, da pridejo pri tem marsikatera pikantna razkritja, s katerimi se obkladajo prejšni intimni znanci, na dan. To vse pa vstvarja med francoskim ljudstvom nezadovoljnost s sedanjim režimom in razpoloženje za preobrat.
Ni nam treba povdarjati, da tako razpoloženje tvori nekak predpogoj za okrepitev katoliške misli na Francoskem. Ljudstvo, »akoravno v mnogih krajih moralno silno skvarjeno, je vendar v svoji pretežni večini še toliko dobro, da se mu gabi, ko vidi korumpirana početja sedanjih vodilnih političnih mogotcev. SkqÜa samo, da „združeni katoliki“ teh ugodnih od-nošajev bolj intenzivno in živahno ne izrabljajo. Propagande dela in dejanj ni opaziti med francoskimi katoliki skoro nič. Samo nekateri škofi so v svojih pastirskih listih opozarjali na bližajoče se volitve in poživljali katolike k organizaciji, da se bodo lahko krepko držali in postavili pri sedanji preskušnji.
Kakor pa se opaža, ta poziv nima' pravega vspeha, posebno ker primanjkuje podrobnega, tihega dela. Ako vsa znamenja'ne varajo, bodo francoski katoliki zopet zamudili ugodni trenotek in jih bodo zopet prehiteli najrazličnejši elementi od anarhistov pa do roalistov.
Francoskim katolikom bi bili lahko vzgled živahne agilnosti roalisti, ki so stopili v to volilno borbo z vso silo in vnemo. Že nad 1,300.000 frankov so prostovoljno zbrali skupaj za volilne namene in hočejo z vsemi sredstvi vreči „republiko nasilja“ ob tla, kakor proglašajo v svojem manifestu.
Politični pregled.
K položaju.
V naši notranji politiki vlada akutna kriza. To se vedno bolj in na vseh plateh poudarja. Nemški listi se delajo na eni strani silno ogorčene, na drugi strani pa milo tožijo, ko komentirajo izjave dri. Šušteršiča na občnem zboru S. K. Z.
Ogorčene se delajo, ker je naš voditelj zatrdil, da avstrijska kriza s sporazumom med Nemci in Cehi. še ne bo rešena, ampak bo treba pošteno rešiti jugoslovansko vprašanje.
Žalostni so pa, ker jim je dr. Šušteršič odločno povedal, da „Slovanska Jednota“ ne odneha niti za las, in konstatiral, da se bodo pogajanja med Cehi in Nemci skoro gotovo razbila radi prenapetosti Nemcev.
Očividen znak akutne krize in razrutega položaja, je tudi dejstvo, da je poslanec Glombinski z vso odločnostjo odklonil vsako misijo, s katero naj bi rešil češko-nemški spor.
Poljaki in položaj.
„Dziennik polskie“ prinaša od dobro informirane strani, skoro gotovo od Glombinskega samega, sodbo o položaju1.
Izjava poljskega voditelja se v mnogih točkah krije z izjavo dr. Šušteršiča. Tudi Poljaki so prepričani, da se ne bo posrečilo vstvariti delomožnosti češkega deželnega zbora in bo pričetkom majat nastopila najakutnejša kriza. Zgodi se pa to lahko že prej, ker je usoda vladnega posojila skrajno negotova. Iz vseh teh vzrokov je slišati mnogo glasov, ki zagotavljajo, da stojimo pred razpustom državnega zbora.
Končno se sicer izraža upanje, da ta ultima ratio sicer najbrže ne bo potrebna, a to se glasi bolj radi lepšega, da se nekoliko pomiri nekatere,'bojazljivce.	i •
s ^Zborovanje katoliške nemške zveze na Štajerskem.
Zborovanje katoliške kmečke zveze dne 29. m. m. v Gradcu je bilo sijajno. Na tisoče kmetov iz vseh delov Zgornjega in Srednjega Stajerja je prihitelo v Gradec, kjer so bili zbrani f skoro vsi Štajerski kr-ščansko-socialni poslanci. Kot zastopnik nižjeavstrij-skih kmetov je prišel na shod nižjeavstrijski deželni odbornik Stockier.
Iz poročila tajnika je bilo razvideti, da si je zveza pridobila v preteklem poslovnem letu 16.000 novih članov in Šteje sedaj 43.375 članov. Poleg tega je bilo v minolem letu 82 shodov.
Iz izvajanj drugih govornikov ' se je pa jasno spoznalo, da vale nemški krščanski socialci vso tari-vdo radi slovenske obstrukcije na nemške nacional-ce, ki se oholo in ošabno niso hoteli pošteno poravnati in so izzivali s svojimi nasilnimi1 in krivičnimi predlogi, kakor z Wastianovim.
Odlikovani ministri.
Cesar je podelil notranjemu ministru Haerdttu in naučnemu ministru Stürgkhu red železne krone prvega razreda, voditelja poljedelskega ministrstva — Popa — pa je imenoval za tajnega svetnika.
Zborovanje čeških katoliških kmetom na Moravskem.
Na velikonočni ponedeljek se je vršilo v Brnu sijajno obiskano zborovanje Zveze katoliških čeških kmetov. Govoril je najprvo deželni glavar grof Sere-ny, kateri je zagotavljal shod naklonjenosti veleposestva. Za njim je v daljšem govoru razmotrival tekoča vprašanja voditelj kat. nar. Moravanov, poslanec Hruban. Ostro je tudi obsodil težke napade na verske svetinje moravskega ljudstva, ki se zadnje čase zgode pogostoma od strani 'svobodomiselnih < pristašev Stranskya in Masaryka. Škof grof dr. Huyn, ki je za tem povzel besedo, je v daljšem govoru branil pravice vere in cerkve ter protestiral proti svobodomiselnim napadom. V neki resoluciji, ki se je končno enoglasno sprejela, se je izreklo zaupanje, da bodo katoliški kmetje zapustili razne agrarne in podobne stranke in se združili v katoliško-narodni.
meni se ne zdi tako. Ako nima prilike, da bi se kje bojeval, naj pride domu. To nima prav nobenega smisla, da porablja jeden sam mož celo brodovje za svojo zabavo. Stvar namreč preveč velja. Razumete, jaz nimam nič proti temu, da prirejajo pomorski častniki zabavne izlete — pametne zabavne izlete — varčno prirejene zabavne izlete. Saj se vozijo lahko s plavom po Mississippiju--------“
Da ste ga slišali sedaj!
Človek bi mislil, da sem storil kak zločin. 'A jaz si nisem storil veliko iz tega. Rekel sem, da bi bilo to pravično, republikansko, priprosto in popolnoma varno. Rekel sem, da ni za mirno zabavno partijo prav nič bolj kaj pripravnega, kakor je ravno plav.
Potem me je vprašal pomorski minister, kdo sem, in ko sem povedal, da sem nameščen pri vladi, je hotel Še vedeti, kakšno službo imam. Rekel sem, da se ne bodem nadalje spodtikal, nad tem čudnim vprašanjem, ker je moj kolega, in obvestil sem ga, da sem tajnik pri senatnem odseku za školjke.
Kako je vzrastel! Slednjič mi je zapovedal, naj se poberem in naj se v bodoče le samo brigam za svoje stvari.
Sprva sem sklenil, da ga odstavim. A to bi pa razven njega tudi drugim Škodovalo, in zato sem ga še dalje pustil v službi.
Nato sem Šel k vojnemu ministru, ki me sploh vsprejeti ni hotel, dokler ni zvedel, da sem v zvezi z vlado. Ce bi ne prišel radi važnih opravkov, bi najbrže Še k njemu ne smel.
Prosil sem ga ognja (ko sem vstopil, je ravno
kadil).
Potem sem mu povedal, da nimam nič proti temu, ako zagovarja ustmeno pogodbo generala Lee ja in tovarišev s sovražniki, — toda nikakor ne morem odobravati njegove metode, da naj bi se namreč voje-valo z Indijanci v nižavah. Rekel sem, da se preveč raztreseno bojuje. Segnati bi moral vse Indijance v jeden kraj — v jeden pripraven kraj, kjer bi imel za obe stranki dovolj živeža, in potem naj bi priredil splošen poboj. Rekel sem, da ni za Indijanca nič bolj prepričevalnega, kakor ravno splošen poboj. Ce bi m s tem načrtom ne strinjal, sem rekel, bi bilo naj gotovoj še sredstvo za Indijance milo in vzgoja. Milo in vzgoja ne vplivata sicer tako naglo, kakor klanje in poboj, toda na pol ubiti 'Indijanec si Še opomore, — ako se ga pa umije in obleče, ga to prej ali sle umori. To spodkopajo njegovo konstitucijo, izpodjeda mn korenine njegovega življenja.
„Gospod minister“, sem dejal, „prišel je čas, ki zahteva krvave grozovitosti. Obsodite vsakega Indijanca, ki se roparsko vlači po nižavah, na milo In a-becednik, to se pravi, obsodite ga na smrt!“
Vojni minister me je po mojem govoru vprašal, če sem član kabineta, in jaz sem mu pritrdil. Vprašal me je, kakšno službo opravljam, — no — jaz sem mu odvrnil, da sem tajnik pri senatnem odseku za školjke.
Nato so me spravili zaradi uradniškega raz-žalj en j a v arest — ter mi za boljšo polovico dneva vzeli prostost.
Skoro sem že sklenil, da bodem odslej, molčal, in pustil vlado, naj dela kar hoče. Toda klicala me je dolžnost, in jaz sem bil poslušen.
tJlfclJ* prihodnji*,!
k.	i vxT° zb0l?v.W b^a velißastna manifestacija kakdisko-narodnih Moravanov, in je zopet dokumentiralo, da ta; stranka na Moravskem živahno deluje in napreduje.
Shod če&ke katoliško-narodne stranke.
Pne 27- in 28. marca se je vršil v Pragi strankarski shod zaupnikov češke katoliško-n arodne stranke ob navzočnosti 360 delegatov. Na shodu je popolnoma porazila krščanskosocialna skupina fevdalno-konservativno. Začetkom shoda je izjavil konservar ttvni govornik, da je zborovanje proti-statutarično, a ne glede na ugovor, so prešli na dnevni red, na kar »o konservativci izjavili, da se zborovanja ne bodo
udeleževali.
Shod je sklenil, da se imenuje odslej stranka : „krščanskosocialna.“ Sklenilo se je ustanoviti češki neodvisen krščansko-socialen dnevnik in lastno tiskarno. V izvršilni odbor so izvolili samQ krščanske ßociake, med njimi poslanca: brata Mysliveca in dir.
S tem odločnim korakom je zaključen proces, ki je že dalje čaša slabil Češke katolike in oviral hitrejše in vspešnejše napredovanje.
Gotovi aristokratični krogi na Češkem so pač skoz in ßkoz katoliški, manjka jim pa žalibog umevanje sedanjih demokratičnih teženj. Ti krogi se Še vedno ne morejo vmisliti v čas splošne in enake volilne pravice, ko vsak državljan vedno bolj postaja politično erel in hoče biti tudi politično upoštevan , ter ne morejo razumeti, da je samo onim strankam zasigu-ran in mogoč obstoj, kitemelje na tem ljudskem mišljenju in stremljenju.
Da se je ta potrebna ločitev dahe v izvršila, ima največ zaslug praški kardinal Skrbensky, ki se
ve .-odločno' postavil na stran krščanskih socialcev.
Svoboda na Ogrskem.
O preganjanju slovaškega tiska priča zelo veliko mala Statistika tiskovnih pravd samo enega lista „Ludove Noviny.“
V teku dveh let je le-ta list morali plačati 19 tisoč kron globe zato, da je povedal ljudstvu resnico. In v tem času je bilo 20 rodoljubov-dopisnikov tega lista zaprtih. Letos se je ta globa povečala za 1600 kron in dva sotrudnika čakata, da bodeta zaprta; koliko jih še bode sledilo, ve samo Bog in požunski državni pravdnik Glosz.
„Ludove Noviny“ izhajajo že 61 let; 56 let so obiskovale svoje naročnike*' pod naslovom „Katoličke Noviny“ in pet let se že bore za slovaško ljudstvo kot „Ludove Noviny.“ 1 Visoka gospoda, ki hoče vladati ljudstvu ne z ljubeznijo, ampak s 'palico, oropala je list ob katoliško ime. Uredništvo je moralo ime spremeniti ne radi tega, ker se je pregrešilo zoper katoliško vero, temveč le zavolj tega, ker je javno pribilo vsak greh, ki ga je madjarska gospoda storila zoper vero in nravnost slovaškega ljudstva.
Drugim slovaškim listom se ne godi bolje. — „Skrvensky Tyždennik“ je bil tekom enega leta obsojen k globi 5700 K in k ječi na eno leto in sedem mesecev.
Pred kratkim je začel izhajati slovaški dnevnik „Slov. Dennik“, !kar pomeni nove žrtve za slovaške rodoljube, a tudi novega soboritelja.
6
>	Ministrstvo Luzzatti v Italiji.
Po daljših konferencah se je posrečilo sestaviti Luzzattiju, kateremu je poveril kralj to nalogo, novo ministrstvo. Glavno oporo novega ministrstva, katerega večinoma vse stranke simpatično pozdravljajo, tvori Giolittijeva frakcija.
Luzzatti sam velja za najboljšega italijanskega nacionalnega ekonoma in je star parlamentarec. Ali se mu bo pa posrečilo zmagati težave, ki so zvezane z vladno predlogo glede ladjeplovbe, radi katere sta padla že dva kabineta, še ni mogoče zasigurati.
Nov brambeni zakon za Bosno in Hercegovino.
V vojnem ministrstvu ' se pripravlja načrt za nov vojni zakon za Bosno in Hercegovino. Sedanji brambeni zakon izvira iz leta 1880 in je le provizoričen, ker takrat še ni bilo rešeno državno-pravno razmerje obeh dežel. Ker je z aneksijo to razmerje definitivno rešeno, ' treba tudi dosedanji, provizorični brambeni zakon nadomestiti s stalnim. Vendar pa se ne misli na osnutje posebne deželne hrambe za anektirani pokrajini.
Novi nemški kancler v zagati.
Novi nemški kancler Bethmann-Holhveg s svojim rimskim obiskom ni posebno srečen. Ko se je odpeljal v Rim, je odstopilo Sonninovo ministrstvo. V, Berolinu sumijo, da so krizo nalašč zato povzročili, ker je vlada odstopila že pred glasovanjem v zbornici, da ne dobi Bethmann-Hollweg v Rimu nobene vlade, s katero bi zamogel razpravljati.
„Schlesische Zeitung“! Celo trdi,, da - pomenja Sonninov odstop naravnost demonstracijo proti Nemčiji. Ob Seini v Parizu in ob Temzi v Londonu ravno tako sodijo in naglašajo, da ko bi so ne bilo šlo za italijansko demonstracijo proti Nemčiji, bi bil kralj ravno z ozirom na Bethmann-Hollwegov obisk za kratek čas odklonil demisijo.
Strogo uradni listi seveda izkušajo ( oslabiti vtis, ki ganapravlja italijanska protinemška demon-
stracija, ampak priznati pa le morajo, da je položaj za Bethmann-Hollwega jako. Siten. Nemški kancler se ne bo mogel bahati, da ima' osebne prijatelje v Rimu med ministri, ker občevanje z ministri, ki gredo v penzijon, ni pravo občevanje z ministri.
Italijanski kralj 'je hotel potolažiti nemškega kanclerja in mu je podelil najvišji red, s katerim razpolaga, namreč Anunciatski red, ki je najvišje italijansko odlikovanje in ki daje odlikovancu celo pravico, da lahko naziva italijanskega kralja „ljubi moj bratranec.“ Anunciatski bratranci italijanskemu kra-Iju so precej redki. Bülow in Goluchowski sta bila anunciatska bratranca, Aehrenthalj' pa Se nima te časti.
Druga poročila pa naglašajo, da zdaj, ko uta se spravili Rusija in Avstrija, hoče biti Italija zopet zvesta „trozveznica“, dasi je pokazala svojo veliko ljubezen svoji ljubi zavetnici Avstriji takrat, ko se je izognil ob obisku laškega kralja puški car Avstrije. Zdaj je seveda položaj nekoliko izpremenjen. Diplomatien e zveze med Avstrijo in Rusijo ' so normalne, brez Lahov in brez racconiškega programaj' sta se pogodili Avstrija in Rusija.
Italiji je zdaj zopet zato dobra trozveza, ko jo je posadil Izvolski na - dilco.
'	•	'	V ■	*	-	-	„
Negnš Mouelik umrl.
„Agence Havas“" javlja#, da je mnrl neguš Me-nelik, cesar Ethiopije. Kakor znano, je bil neguš že dalje časa bolan in se je že večkrat poročalo o njegovi smrti.	- -
Umrli Menelik je bil želo zanimiva in markantna prikazen, med afrikanskimi; vladarji in je znal s spretnim reformatoričuim delom povzdigniti svojo državo tako, da so vse tuje države skušale Živeti ž njo v prijateljskem razmerju.
Ustavni boji na Angleškem.
Asquithova vlada r je očitno v zadregi. Pred razpustom zadnjega parlamenta f in potem v volilni borbi je nastopala proti gosposki zbornici tako energično, da ni bilo o njenih namenih soditi drugače, kakor da bo z vso močjo vodila boj za odpravo gosposke zbornice. Toda pri volitvah ji sreča ni bila mila. Znano je, da so liberalci dosegli komaj večino. In v liberalni stranki niso vsi člani zanesljivi. Ta stranka sploh ni popolnoma enotna. Levo krilo je v vprašanju svobodne trgovine in v stališču proti gosposki zbornici zelo radikalna. Toda na drugem krilu so omahljivci, kakršnih se dobi povsod. V odločilnih trenotkih ' pridigujejo zmernost, in vsak hip so pripravljeni, obračati plašč po vetru.
če bi bila liberalna večina impozantna, bi izginil vpliv takih polžarjev in njihove posebnosti ne bi bile nevarne. Danes pa ne sme Asquith izgubiti ne enega glasu, če noče, da pride v nevarnost obstangk liberalne vlade.
Tej neodločnosti se pridružuje še konservativno stališče kralja Edvarda. Ni se torej preveč čuditi, da je politika vlade proti gosposki zbornici precej polovičarska.
Za avstrijske nazore je seveda Še vedno radikalna. Če bi pri nas minister tako nastopil proti gosposki zbornici, kakor Asquith, bi ga imenovali naravnost revolucionarja.
Asquith namerava vložiti v zbornici poslancev sledeče resolucije:
1.	Priporoča se. izjaviti, da gosposka zbornica ni sposobna, odklanjati proračun, ali mu obešati kakšne dodatke. Ta omejitev pravic gosposke zbornice pa ne sme služiti za pretvezo, da bi se zmanjšale ali omejile tudi pravice in privilegije poslanske zbornice;
2.	Priporoča se, tako omejiti pravice gosposke Zbornice glede na druge predloge, da postarte vsaka predloga tudi brez soglašanja gosposke zbornice zakon, če se v treh zaporednih zasedanjih sprejme v zbornici poslancev in če se vpošlje gosposki zbornici vsaj mesec dni pred koncem zasedanja, predpostavljajo, da je dobila kraljevsko sankcijo, 'in da je od dne tretjega sprejetja v zbornici poslancev pretekla doba. dveh let.
3.	Priporoča se, omejiti dobo enega parlamenta na, pet let.
Kako bodo ti zanimivi boji ' v domovini parlamentarizma končali, se še ne more prerokovati. Najbolj verjetno je, da bo zbornica zopet razpuščena in še bodo vršile nove volitve, ki naj konečno odločijo nadaljni razvoj. Obe glavni stranki se tudi že intenzivno in živahno pripravljajo na volilno borbo, ki bo gotovo brezprimerno vroča.
Korupcija v Rusiji.
Velikansko senzacijo vzbuja v Petrogradu aretacija najuglednejšega ruskega plemenitaša princa Volkonskega in beg princa Lobanov-Rostovskega, ki sta bila oba osebna in intimna prijatelja carjeva.
Oba princa sta več let goljufala ruški Rudeči Križ na ta način, da sta pod njegovo firmo razpečavala podobe careviča, album rusko-japonske vojske in neko revijo za rusko kulturo in zgodovino.
Tudi princesa Lobanov jo goljufala z neko družbo ruskih usmiljenih bratov.
Vsako leto sta ta dva aristokrata na Škodo Ru-dečega Križa napravila dva milijona rubljev dobička. Časopisje ostrp. napada korumpirano rusko aristokracijo in birokracijo.
S tako Rusijo slovanska vzajemnost gotovo ne. bo nikoli zmagala. Potrebnih bo še mnogo korenitih preobratov, predno bomo morali resno govoriti o praktični slovanski .vzajemnosti, ki naj ima tudi kaj dobrih posledic. Take koruptno razmere in nravna, skvarjenost potisne gotove ideale v megleno ozadje.
Raznoterosti.
Našim naročnikom.
Pri pregledovanju upravnih knjig sme našli, da ie ve« naročnikov ni poravnalo zaostale naročnine. Opozarjamo vse, da bi bili mi primorani dotičnim gg. naročnikom ustaviti list, ki v najkrajšem časa ne bedo storili svoje dolžnosti. — Ob jednom pn vtkimo, dn se n*ži somišljeniki pridno naročajo nn nsč list in ga rasiirjsjo ter sanj agitirajo med znanci in prijatelji „Straža“ je postalo priljubljeno glasilo našega ljudstva na slovenskem Štajerju. List stane do konca leta 9 K, za četrt leta 3 K, za en mesee eno krono. Za pošiljanje denarja so položnice nn razpolago.
Iz šole. Na ljudski dvojezični šoli v Selnici ob Dravi je razpisano mesto učitelja. Sola je štiriraz-redna in se nahaja v drugem plačilnem razredu.
Gradec. C. kr. kmetijska družba, štajerska. Za slovenskega tajnika je imenoval centralni odbor gospoda Franjo Holca. S tem se je ugodilo dolgoletni zahtevi slovenskih udov kmetijske družbe.
Poziv abstinentom in prijateljem abstinenčnega gibanja med štajerskimi Slovenci. O priliki občnega zbora Zveze slovenskih učiteljev in učiteljic na-Štajerskem se vrši v Celju v Narodnem domu dne 3. t. m. ustanovni shod štajerskih abstinentov, h kateremu vabi najuljudneje somišljenike brez razlike stanu in političnega naziranja k mnogobrojni udeležbi predsednik pripravljalnega odbora Anton Ogorelec.
Novi kornl poveljnik v Gradcu. Dosedanji poveljnik III. kora v Gradcu F.C.M. Potioreb bo imenovan glavnim vojaškim /nadzornikom na Dunaju. Njegovim naslednikom v Gradcu se imenuje fml. Karl Schikofsky, dosedaj namestnik poveljnika avstrijske deželne brambe.
Iz pošte. Za poštnega kontrolorja v Zidanem mostu je imenovan Alfred Gschiel, dosedaj poštni ofi-cijal v Gradcu.
Regulacija Drave. <Od poučene strani ise nam poroča: Ptujski Ornig razpošilja občinam vzorce prošnje na c. kr. namestništvo v Gradcu zaradi regulacije Drave. Dobro znano pa mu je, da namestništvo ni proti regulaciji Drave, ' temveč je za njo mnogo storilo, iz lastnega nagiba. Krivec v celi stvari je nemška večina deželnega odbora, ki že dve leti ne stori svoje dolžnosti in niti ne izplača denarja, katerega je deželni zbor dovolil. Toda Ornig in tovariši podpirajo to večino, zato pa nastavljajo sedaj prošnje na napačen naslov. Prazen je tudi izgovor, da deželni odbor nima denarja na razpolago. Zakaj pa je potem z novim letom 1910 zvišal plače nemškim uradnikom? Odkod je vzel ta denar? Ampak za slovenske kmete nima vinarja, za nemško uradniško go’ spodo pa tisočake. Gospod Ornig, tukaj zastavite .svoj vpliv, ker je deželni odbor pravo mesto za pritožbe, oni deželni odbor, v katerem imajo vaši prijatelji večino.
Hofratska „Sloga“ bi rada igrala ulogo narodnega lista in zato se tuintam obregne na naše liste, kadar se ji sanja, da so se kaj proti narodnosti pregrešili. Tako se je hofratska tetka v zadnji) Številki razljutila in čez svoje umazane čeljusti potegnila „Slovenskega Gospodarja“, ker jo priporočal udeležencem županskega tečaja sandvirtovo gostilno v Vetrinjski ulici, Časnikarski analfabet po milosti darež--ljivih starih liberalcev vzdržane „Sloge“) pristavlja veleumno: „Dosedaj smo smatrali ,„S1. G.“ za — nar rodnega . . .“ Velika čast ravno ni, če smatrajo narodne dvoživke koga za narodnega, ampak gotovo je, da se „Slovenski Gospodar“ tudi zaradi priporočitve or3 gostilne narodno ni niti najmanj pregrešil; kajti gostilničar pri „Sandwirtu“ in njegova družina jo slovenska. Čevljarji okoli jezljive „Sloge“ naj raje sodijo čevlje, ne pa razmere, ki so jim neznane. Ali pa če že hočejo soditi o narodnosti, naj nam raje povejo, kako naroden je njihov pristaš pri Sv. Roku ob Sotli, ki je ob grobu slovenskega narodnjaka pred slovenskim ljudstvom na slovenskih tleli govoril v nemščini?
Liberalna domišljavost. (V svojem poročilu o dr. Susteršičevem govoru pravi „Narodni Dnevnik“ tudiy' da je „mož govoril, računajoč z „inteligenco“ poslušalcev. Gotovo trpite na megalomaniji ! Drugače si ne moremo razlagati smešnega ponašanja z vašo „inteligenco.“ Ker je to vaše duševno razpoloženje stalno, je gotovo znak neke bolesti; zato se nam smilite, in še nočemo z vami prerekati. Povemo vam samo dvoje. Prvič: Kadar boste imeli vi v svojih vrstah zbrane toliko zdrave inteligence, kakor mi, potem bodo pričele zvezde padati od žalosti. Edina tolažba je, da to ne bo nikoli, ker še tista malenkost inteligence, ki ste jo imeli, se rapidno zgublja in bo v kratkem ostala samo še velika ničla. Drugič: Znak največje duševne revščine je, ako mora človek vedno in povsod hvalisati svojo namišljeno, z raznimi tujimi priveski našemljeno inteligenco,
Zveza slovenskih u^itejjev na. Štajerskem, k» se smatra kot najmočnejša liberalna organizacija na
«trän 4.
STRAŽA.
1. aprila 1910.
slovenskih štajerskih tleh, ima na belo nedeljo svoj občni zbor v Celju. O vseh rečeh se bo govorilo, le eno bomo zopet pogrešali, namreč razgovor vprašanja, Ikako spraviti v vrste slovenskega 1 liberalnega učiteljstva več narodnega čuta, ki bi se vzlasti naj kazal v Šoli pri vzgoji slovenskih otrok. Seveda, ravnatelj Schreiner bo težko zadel to struno, kajti ravno on je glavni povzročitelj, da se mora slovenskim otrokom na Štajerskem že v tretjem Šolskem letu vbi-jati nemščina v glavo. Zato bo gotovo izostalo; tudi iz vrst slovenskih učiteljev vprašanje na Schreiner-ja, zakaj se na mariborskem učiteljišču tako očetovsko pazi na nemški profesorski in dijaški material. Pač pa lahko Zveza slovenskih učiteljev izreče ravnatelju Schreinerju zahvalo, da se sme na učiteljišču nemoteno širiti „Učit. Tovariš.“
Zakaj obstrukcija? Kako sovražno postopa nemška večina deželnega odbora proti kmečkim interesom, pripoznavajo sedaj tudi glasila nemških štajerskih kmetov. Deželni zbor je dovolil 40.000 kron v svrho, da se izvršujejo s 1. aprilom postave o deljenju skupnih posestev, o zlaganju kmečkih posestev, kmečkih posestev, o varstvu alp in o odvezi gozdnih in pašniških servitutov. Ta denar se je dovolil že lani v oktobru v deželnem zboru in bi se izvrševanje moralo začeti s 1. aprilom. Državna vlada je tudi vse pripravila, a glej, fnemška večina deželnega odbora ni storila ne koraka. Tukaj se vendar ne more izgovarjati na obstrukcijo, pač pa obstrukcija lahko kaže na svojo opravičenost proti taki nemarnosti!
Oči nam odpira „Narodni Dnevnik“, da lahko spregledamo, kake zahrbtne namene so imeli ti preklicani klerikalni politiki z občnim zborom Slovenske kmečke zveze. Klerikalci so namreč spoznali, da se Nemci zaradi tega nočejo ž njimi o 'ustavljenju obstrukcije pogajati, ker klerikalci aspirirajo na Gradec. Zato so si naročili dr. Šušteršiča, da je klerikalce poučil, naj puste .aspiracije na Gradec,, in da je s tem pomiril Nemce. Štirna! Zdaj so torej, hvala Bogu, odprta vrata za pogajanja o obstrukciji in že prihodnje dni bomo videli, kako bodo naši poslanci zgrivani; lezli skozi ta vrata ' na pogajanja. Kajti „Narodni Dnevnik“ je tudi iz govorov dr. Korošca in Robiča, katerih sicer žal ni slišal, jasno razbral, da se klerikalci začnejo umikati in iščejo sporazuma v Gradcu. Zborovalci seveda tega, ' kakor nam sveto zatrjuje isti list, niso niti opazili. Vendar „Narodni Dnevnik“ je pač brihten, zato je spoznal ta razloček in prišel zopet enkrat do prepričanja, da so nas naši voditelji na občnem zboru S. K. Z. javno in očitno za nos vodili. In nauk iz te historije ? Ljudstvo naj kmečki stranki obrne hrbet in grd za zastavo dr. Kukovca, Semkaj torej pes taco moli, ampak novo in izvirno to ni?
Občni zbor S. K. Z. K poročilu «v zadnji številki „Straže“ poročamo Še dodatno:
Pred zaključkom občnega zbora so f nekateri zborovalci stavili vprašanja. Gospod Bratušek je omenil zadevo kletarskega nadzornika in protestiral proti imenovanju Plucherja. Dobil je zagotovilo od poslancev, da se štajerčijanske in liberalne nakane ne bodo vresničile. Tudi gospod Kokelj, ki je vprašal glede regulacije Drave, je dobil zadovoljiv odgovor v smislu, kakor prinašamo na drugem mestu. Župnik Gomilšek je pa konečno opozarjal na podrobno delo in navduševal za živahno in sistematično agitacijo.
Nato je predsednik Roškar zaključil sijajno zborovanje.
Kolikor smo se pozneje informirali pri zborovalcih samih, so bili vsi zelo zadovoljni, da, naravnost presenečeni radi mnogobrojne udeležbe iz vseh strani Spodnjega Štajerja in radi sijajnih, temeljitih in včinkujočih govorov naših poslancev, posebno voditelja V. L. S., dr. Šušteršiča, čegar govor bo ostal vsem v trajnem spominu. Polni novega ognja in mladostnega navdušenja so šli zborovalci na svoje domove.
Zadovoljila jih je tudi restavracija Narodnega doma, ki je pri vsem navr.lu n ogromnem številu gostov dobro in pošteno postregla.
Shod so pismeno pozdravili in izrazili poslancem zaupanje tudi: Politično društvo za laški okraj, in društvo pri Sv. Emi.
Pozor pred posili nemškimi nabirači starin! V Mariboru dobro znani, sladkornih nemško-nacionalni zagrizenec slovenske krvi in slovenskega imena u-prizarja že dalje časa pravi lov na starine za mariborski nemški muzej. Pomagajo mu pri tem mariborske nemške dame. Obletavajo zlasti mariborsko in ptujsko okolico, oglašajo se celo v župniščih in nabirajo starine za nemški muzej. Kar so doslej nakupi-čili v tem muzeju, je čez polovico slovenska last. Vse to naj služi v poveličevanje „nemške kulture“ in politike na Spodnjem Štajerskem. S* slovenskim denarjem so obogateli „nemški“ trgovci in obrtniki, s slovenskim denarjem so napolnili svoje „Šparkase“, slovenska posestva grabi Siidmarka, slovenske otroke lovi Schulverein v svoje šole ter dela iz njih janičarje vsenemške politike. Enako nas hočejo zadušiti in zanikati na kulturno-zgodovinskem polju, češ, vse je delo „nemške kulture“, Slovenci so divjaki, ali jih sploh ni, pritepli so se kakor cigani na Štajersko. Nemški „Volksrati“ dobro umevajo velik pomen zgodovinsko-kulturnih muzejev. Kdor da tem ljudem najmanjšo stvarico, stori isto, kakor kdor daruje kaj Südmarki ali Schulvereinu. Mi štajerski Slovenci imamo svoj muzej v Mariboru, zanj delujmo iz vseh moči — brez razlike političnega mišljenja. Seveda, posilinemški a-
gitatorji imajo na razpolago denarja, kakor blata. Pa vsak Slovenec, ki za denar proda kako starino tem našim grobokopom, je ravnotako graje vreden, kakor tisti, ki iz gole, sebičnosti prodajajo Südmarki svoja posestva. Slovenski Štajer Slovencem! Ce pride tak nabirač: k vam, pokažite mu vrata. Povejte jim, naj si zbirajo v svoj „muzej“ razbite šipe slovenskih hiš, z blatom omazane, table, od magistrata odstranjene slovenske napise, literarne proizvode „Štajerca“ in „Marburgerce“. To je pristno kulturno delo spodnještajerskega nemštva!
Vodilni rodoljubni krogi, poučite o tem ljudstvo! Kogar ne poznate kot zanesljivega rodoljuba, ne dajte mu za kak „muzej“ niti kravjega parkla. Zadosti dolgo nam že režejo remenje iz hrbta.
Zveza slovenskih deklet. Odbor Z. S. D. je imel v torek, dne 29. marca popoldne v Mariboru odborovo sejo, da se posvetuje in sklepa o poletnem delu dekliške organizacije. Sklenilo se je, da se priredi v naj-bližnjem času poseben večdnevni gospodinjski tečaj za naša dekleta, na katerem bi se predavalo v teoretičnem in praktičnem smislu. Predavanja se naj nanašajo bolj na strokovne predmete. — Glede podrobnega delovanja so se posameznim odbornicam določila okrožja po dekanijah in okrajih. — Več važnih sklepov se je sklenilo glede na naše narodno-obramb-no delo, pri katerem naša dekleta lahko mnogo sodelujejo. _ Znake Z. S. D., ki so kaj ličnoiizdelani, naj naročajo Dekliške zveze skupno. — V poletju se bodo vršili večji dekliški shodi, združeni s shodi Marijinih družb po raznih dekanijah. Članicam Z. S. D. se priporoča, da pridno dopisujejo v ..Naš Dom“, ter razširjajo naše liste: „Stražo“, „Slovenski Gospodar“ in „Naš Dom“.
Repenči se v „Narodnem Dnevniku“ neki mariborski liberalec nad dr. Šusteršičevem govorom na občnem zboru K. Z. Iz napadov v „Nar. Dnevniku“ na dr. Šušteršiča se spozna, da je on na občnem zboru K. Z. v svojem govoru v Mariboru liberalcem in „konservativnim“ slogašem hofratskega kova pošteno pokrtačil kosmato vest. Liberalci so z žensko radovednostjo in židovsko vsiljivostjo silili nai naš shod. Pristaše naše stranke pa zanima malokedaj, da bi šli na liberalne shode. Dasiravno je bil vstop k shodu dovoljen edino-le somišljenikom, vendar smo bili izjemoma tako milostni proti radovednim gospodom liberalcem in slogašem, da so smeli v zborovalno dvorano. A lepo mirni so bili ti gospodje. Še poročevalcu „Nar. Dnevnika“ se ni zljubilo delati kake neslane medklice, kajti pri pogledu na stotine in stotine zbranih naših mož mu je gotovo liberalno srce iz strahu nemirno utripalo, da utegne vsak hip zleteti iz dvorane, če bi ne brzdal svojega jezička. Kar si na zborovanju ni upal, to uganja sedaj v svetovnem „Dnevniku“. Korajžni ljudje!
Zopet liberalno obrekovanje dr. Benkoviča., „N. Dnevnik“ je pred kratkim pisal, da je dr. Benkovič na celjski pošti z nekim uradnikom Slovencem v u-radni zadevi le nemški govoril. Po dobljenih informacijah je cela „štorija“ izmišljena, ker dr. Benkovič še nikdar ni bil pri doličnem uradniku, kakor tudi ne pri dotičnem oddelku poštnega urada. — Naj „Narodni Dnevnik“ rajši malo potipa one liberalne glave, ki v občevanju z uradniki na okrožnem sodišču, tudi s pisarniškimi uradniki, tolčejo blaženo nemščino. Imena na razpolago.
Kaj pomeni to? Liberalni slovanski listi so začeli napadati slovansko opozicijo vj parlamentu. Pridružil se jim je tudi celjski „Dnevnik“. Cui prodest? Ali Slovanom, ali vladi, na to ni težko odgovoriti. Ce se branijo naslova vladni hlapci, je to le čin umazane hinavščine, ki jo igrajo pred slovenskim, ljudstvom.
Zmaga S. K. Z. V okolici Šmarje pri Jelšah so se začele volitve v občinski odbor-. Dne BO. je volil, III. razred. Na celi črti z vsemi 8 kandidati je zmagala naša kmečka stranka. Liberalci in Štajerci j a n c i so šli skupno v boj proti nam, a jim tudi narodno izdajstvo ni nič pomagalo. Slava našim vrlim volilcem in izvoljenim!
Prav neumno zagovarja sredin „Slovenski Narod“ čudno postopanje hofrata Ploja v proračunskem odseku, kjer bi lani moral obstruirati ob posvetovanju glede laškega vseučilišča, a je to svojo dolžnost na ljubo vladi izpolnil tako, da je govoril celih pet minut. Pravi namreč, da je hofrat Ploj moral napovedati v imenu Narodne zveze obstrukcijo, in bi torej (sedaj citiramo dobesedno!)
„dr. Ploj stvari le škodoval, če bi bil podal svojo velevažno izjavo in ji takoj z obstruiranjem vzel vsak pomen . . .“
Zares klasično-neumno! Ce kdo to izvaja, s čemur preti, vzame svojemu pretenju vsak pomen! To lahko samo en hofrat razume! Vrhutega pa se nam poroča, da Ploj niti ni bil pooblaščen, dati kake izjave, ampak imel je samo dolžnost, izvajati sklep Narodne zveze, in drugega nič. Izvajal je sklep s petminutnim govorom, ki je gotovo najkrajši govor v vseh parlamentarnih obstrukcijah.
Dr. Bauer kanonik. Poslanec vi hrvaškem saboru č. g. dr. Bauer je imenovan za Jcanonikat zagrebškega kapitelja.
Matica Slovenska. Cenjena rodbina t dr. K. Bleiweisa viteza Trsteniškega' je, izročila Slovenski Matici dragocene spomine na dr. Janeza Bleiweisa, med njimi srebrn venec, ki so mu ga ob 701etnici poklonile narodne dame, diplome raznih mest, čitalnic itd., o častnem članstvu, mnogo trobojnic, zastav in mnogo knjig, končno tudi stekleno shrambo za knji-
ge, ki mu jo je ob 701etniei poklonila njegova rodbina. Vse te spomine je Matica spravila kot del bodočega 'Narodnega Muzeja.
Slovenskim tiskarnam. Matica Slovenska razpisuje s tem natečaj za tisk sledečih publikacij:	1.
Zabavne knjižnice XXII. zvezek (kakih 12 tiskanih pol). 2. Prevodi iz svetovne književnosti, VII. zvezek (19 tiskanih pol). 3. Letopis (kakih 8 tiskanih pol). — Te knjige se bodo tiskale v 4800 izvodih. Format in papir Zabavne knjižnice in Prevoda bo tak kakor v dotičnih knjigah Matice Slovenske za leto 1909 (41 vrstic na 1 strani), format in papir Letopisa pa tak kakor v Letopisu za leto 1907. Stavek kompresen.
P. n. slovenske tiskarne se s tem pozivljejo, da pošljejo svoje oferte do 7. aprila t. 1. upravi Matice Slovenske v zaprtih kuvertah, pne 7. aprila, oh 9. uri dopoldne, se bodo oferti otvorili. P. n. gospodi oferenti so vabljeni, da pridejo ob tej uri v društvene prostore Matice Slovenske, Ljubljana, Kongresni trg štev. 7.
V	ofertu je navesti:	1. ime knjige, 2. ceno za
stavek in tisk pole pri 4800 izvodih, 3. ceno za even-tuelni petit-tisk, tabele itd. (ne tarifalno, ampak z določeno svoto pro pola), 4. ceno papirja pro 1000 pol, 5. ceno za eventuelnih daljnih 100 izvodov, |6. ceno za ovoj.
V	olertu je ločiti ceno za tisk in papir. Priložiti
je vzorec papirja in duplo. Cene je razumeti franko Ljubljana.	Uprava Matice Slov.
Štajersko.
Mariborske novice.
Tatvina. Dne 28. marca je bilo zasebnici Mariji Verth v Mariboru ukradenih krog 30.000 kron v denarju in raznih drugih vrednostnih papirjih. — Osumljen je neki husar imenom Drensovsky, da je pokradel dotični znesek.
Samoumor. Dne 29. marca je raz pobreškega broda skočila v Dravo 171etna Kristina KleinŠek. Izginila je v dravskih valovih. Vzrok baje nesrečna ljubezen.
Mariborska nemška mestna hranilnica. Dne 29. marca se je izvolil za ravnatelja tega zavoda dr. Amand Rak, za njegovega namestnika baron Basso.
Roparski napad. V predzadnjem listu smo poročali o nekem roparskem napadu v Leitersbergu. Kakor se nam poroča, je vsa zadeva ’ od Baumana izmišljena. iTa je bil, kakor je pozneje v bolnišnici sam orožniku pripoznal, pijan, in je vsled pijanosti poškodbe na glavi zadobil.
Luna trka mariborske liberalne Nemce in nemškutarje, ki vabijo celo Slovence, da bi pristopili k društvu „Freie Schule“, obenem pa naglašajo: „Der Verein „Freie Schule“ istundbleibt ein deutscher Verei n.“ Kaj pa na te besede vi zaslepljeni liberalni Slovenci rečete, ki se toliko zavzemate za to „prepotrebno“ društvo „Svobodna šola“. Mar se vam bodo vendar enkrat oči odprle?!
Slovensko gledališče v Mariboru. Na belo nedeljo se igra veseloigra v treh dejanjih „Klofuta za stotisoč frankov“. Igra je francoskega izvira in vzbuja zelo veliko smeha. Iz nje se razvidi, kako Francoz-je vzamejo takoj za zlo, ako se prisloni komu kaka klofut^
Zaročil se je g. Ivan N. Šoštarič, tukajšnji trgovec z gdč. Jeiisavo Bartovo, hčerko veletrgovca Leopolda Barth v Mariboru.
Celjske novice.
Umrl je zadnjo sredo zvečer v Celju znani poštni uradnik Ballogh.
Pri naboru, ki se vrši te dni v Celju, se naši fantje lepo obnašajo. Ni divjega , (krika in pijanega vpitja. Tudi ni čuti, da bi se kje stepli. Večina fantov ima slovenske trakove na prsih.
Od velikonočnega streljanja je prišlo v celjsko bolnišnico pet ponesrečencev. Da so ljudje vendar tako neprevidni!
Opozarjamo bralce, ki zahajajo v Celje, da u-poštevajo tvrdke, ki inserirajo v „Straži“: Goričar in Leskovšek, trgovina s papirjem; Ivan Rebek, ključavničar; R. Stermecki, trgovina z manufakturnim blagom; Robert Diehl, žganjarna; Priča in Kramar, trgovina z galanterijskim blagom; Viktor Bevc, slikar; Maks Zabukošek, krojač; Stefan Strašek, čevljar; Fr. Strupi, steklar; Hotel „Pri belem volu“ z gostilno in fijakerijo; Prva južnoštajerska kamnoseška in industrijska družba; Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju.
Na orožniški postaji je na veliki petek zavih-rala črna zastava; njen načelnik ritmojster R. pl. Detela, sin bivšega kranjskega deželnega glavarja, je namreč umrl na sušici v Ljubljani v Leonišču
Velikonočne procesije ob Vstajenju so se tudi letos vršile slovesno v najlepšem redu. Pri procesiji kapucinske cerkve se korporativno procesije udeležuje občinski zastop slovenske okoliške občine. Pri Marijini ali nemški cerkvi svira mestna godba; korporativno se te procesije udeležuje gospejno društvo z zastavo. Pri opatijski mestnožupnijski procesiji nastopa korporativno v velikem številu dekliška Marijina družba z zastavo. Pri procesiji cerkve sv. Jožefa je neka posebnost v tem, da se nosijo razna znamenja,
n.	pr. trnjeva krona itd., ki so v zvezi s Kristusovim
življenjem in trpljenjem. Ob vsaki! procesiji so okna razsvetljena in s cvetjem okinčana. Temne ostanejo le kake pisarne in hiše drugovercev. Občinstvo ob procesiji si kleče prosi blagoslova od mrtvih vstalega Zveličarja v najsvetejšem zakramentu.
Ptujske novice.
Ptuj. Na Slomu blizo Ptuja je dne 24. marca umrl Johan Visenjak, znani večkratni' deželno- in državnozborski kandidat „Stajerčeve“ stranke.
Ptuj. Ustrelil se je na Joželovo pijonir Ant. Turk, doma iz Kočevja. Ni se mogel privaditi vojaški suknji, katere se je že lani hotel iznebiti s skokom v vodo, a so ga takrat še rešili. Sedaj se je ustrelil.
Požar na ptujskem gradu. Na velikonočno nedeljo se je na ptujskem gradu vnela lesena streha na ledenici. Požar je nastal po krivdi nekega fanta, ki je v bližini grada streljal; goreči papir iz pištole je padel na streho, ki je bila v trenutku v ognju. Ptujska požarna bramba je zabranila večjo nesrečo.
Grofica Herberstein, po vsej ptujski okolici dobro znana po svojem blagem 1 in usmiljenem srcu do revežev, je nevarno zbolela, in je malo upati, da okreva. Sedaj biva na Semeringu.
Sulferajnska Sola na Bregu pri Ptuju še ne bo tako kmalu pod streho; govori se, da je sploh ne bo, kar bi zlasti Dražančani' z največjim veseljem pozdravili. Bila f bi samo mučilnica za slovenske otroke.
Slovenski ni znal! Ko se je ' zadnji torek peljala velika množica vrlih slovenskih mož na zborovanje v Maribor, je vprašal nemški kondukter na Pragerskem (seveda v blaženi nemščini): Kam pa se peljate? Odgovori mu odličen slovenski gospod: Na zborovanje! Nemec pa je rekel, kakor je on razumel: Ä, nach St. Urbani (k sv. Urbanu). To vam je bilo smeha!
Uganka. V uradnem listu ptujskega glavarstva, ki se sploh „odlikuje“ po svoji nemški slovenščini, beremo v zadnji številki na več mestfii o „zastoru zajca.“ Kaj je neki to?
Drugi kraji.
Pobrežje pri Mariboru. V noči dne 29. marca si je prerezal vrat z britvijo 401etni železniški delavec Franc Mlinarič vsled pijanosti. Mlinarič je namreč čez praznike vse denarje zapil, kar je zaslužil, in se je hotel s silo spraviti iz sveta. Ko je prišel k zavesti, je sam šel v bolnišnico.
Limbuš. Na Janževem vrhu pri Limbušus se je vršila dne 30. marca licitacija vina grofa Merana. Kupcev je prišlo mnogo. Med drugimi so kupili slovenski gostilničarji: Franc Ogrizek od Sv. Križa pri Slatini, Anton Novak in Josip Mule iz Ruš in J. Robič iz Limbuša. Cena vina je bila 47 vin. do 1 K 48 Vin. za liter.
Polička vas. Dne 7. aprila t. 1. so pri nas občinske volitve. Občani, pokažimo, da smo možje, da smo Slovenci, da smo zvesti, neomajani čuvaji svoje zemlje!
Polička vas pri Jarenini. Naš občinski odbor je imenoval častnim občanom vlč. g. Jos. Cižeka, dekana in duh. svetnika v Jarenini, vlč. g. Evalda Vračka, župnika, g. Franjo Thalerja, župana, in g. Jos. Ferka v Št. liju. Imenovani so si pridobili za našo občino velike zasluge.
Hoče. Na Veliko soboto dopoldne je Franc Rečnik, posestnik na Bohovi, padel z neke lestvice, in si pri tem strl desno nogo. Rešilni voz iz Maribora :ga je še isti dan prepeljal v mariborsko bolnišnico.
Hoče. Mladeniška zveza v Hočah priredi na belo nedeljo poučni shod s petjem in deklamacijami ob 3. uri popoldne v društvenih prostorih pri g. Rojku. Govori bivši načelnik Z. S. M., Fr. Žebot in dr. J. Leskovar. Stariši, pošljite svoje sinove in se udeležite shoda tudi sami, mladeniči, vi pa, pridite vsi! Nikogar se ne bojte!! Povabite drug drugega! Gostje nam dobrodošli!	Odbor M. Z.
Sv. Križ pri Mariboru. tUmrl je kmet gospod Franc Pipuš, oče mariborskega odvetnika dr. Pipu-ša. Bil je delaven in varčen, ter je vzorno kmetoval pol stoletja. N. v m. p.!
Sv. Rupert v Slov. gor. Na Veliki pondeljek pred sv. mašo je želarski sin Janez Lorbek Metnega posestniškega sina K. Trinkausa, oba iz Cermlen-Šaka, vsled neprevidnosti s pištolo vstrelil v prsa in ga nevarno ranil. iTrinkausa so takoj v bolnišnico odpeljali. Nesreča pač nikoli ne praznuje.
Jarenina. Kakor smo že poročali, se vršijo dne
7.	aprila v naši severni občini občinske volitve. „Sta-jerčev“ ljubljenec Reininger se trudi na vse mogoče načine, da bi zlezel na županski stolec. Vidi se pa, da mu še v odbor ne bo možno z lahkoto zlesti. Možje, agitatorji na delo!
Ljutomer. Dne 24. aprila se vrši) v Ljutomeru spomladna konjska dirka, prirejena po ljutomerskem dirkalnem društvu. Za zmagovalce so izdana bogata in krasna darila,- podarjena od raznih korporacij. Vsak konjerejec, ki se hoče udeležiti dirke, mora to naznaniti najpozneje do 20. aprila. Naznanila sprejme g. Alojz Kranjc v Ljutomeru.
Sv. Tomaž pri Ormožu. Tukajšnja „Mlad. zveza“ priredi v nedeljo, dne 3. aprila t. 1. ob 3. uri popoldan v hiši g. Antona Zimič občni zbor s tem-le sporedom: T. Pozdrav predsednika. 2. Slavnostni govor. Govori urednik „Str aže“. 3. Poročilo tajnika, bla-
gajnika in knjižničarja. 4. Volitev novega odbora. 5. Sprejemanje novih udov. 6. Slučajnosti in nasveti. Možje, zlasti mladeniči, udje in neudje, pridite v prav obilnem številu. Pripeljite s seboj tudi svoje tovariše! Tudi drage sosede vabi uljudno	odbor.
Velik javen shod S. K. Z. na Planini se vrši v ponedeljek po beli nedelji na praznik Ozn. M. B. popoldne ob 3. ari v gostilniških prostorih g. Jos. Pinter. Govorili bodo poslanci dr. Jankovič, PiŠek in dr. Benkovič. Pričakuje se velike udeležbe tudi iz kozjanskega in laškega okraja. Somišljeniki, na noge, da bo shod veličastno uspel!
Dobrnske toplice. Čudimo se, da je deželni kasir, g. Koschuch, še vedno na Dobrni. Zakaj? Povemo prihodnjič. —- Vodovod bi radi gradili v toplice, pa vsak, količkaj „brihten“ človek uvidi, da bo to delo prazno. Opozarjamo še enkrat naše poslance, da se po strokovnjakih prepričajo o tem problemu, če ne bo vse izvržen denar.
Skale. Dne 10. aprila t. 1. se vrši v, Skalah občni zbor bralnega društva, Po tem zborovanju bode predaval deželni poslanec dr. Verstovšek o prostovoljni prodaji kmetij na nekmete in o na dražbi prodanih kmetijah na Spodnjem Štajerskem.
Sv. Lovrenc v Slov. gor. Naše kat. slov. izobraževalno društvo priredi v ponedeljek, dne 4. apr. t. 1. po večernicah zborovanje. Na dnevnem redu je: 1. Pozdrav predsednika, 2, slavnostni govor, (govori urednik Žebot), 3. poročilo blagajnika, 4. poročilo tajnika. Nastopi tudi dekliški pevski zbor. Obilne udeležbe pričakuje odbor.
St. Pavel pri Preboldu. Kot odgovor na dopise v „Nar. Dnevniku“ štev. 54 in v „Nar. Listu“ št. 12 pošiljam zbirko 5 K, darovano od prizadetih, obmejnim Slovencem v pomoč. Za vsak nadaljni napad po 2 K. — Proučevalci šentpavelske zgodovine, razdira-telji sloge in ljubitelji liberalnih listov, 1 sedaj pa le na delo, saj se gre za narodne koristi! Gradiva je pa tudi dovolj, da se lahko blamirate. — Lojzek.
Preska. Na velikonočni pondeljek se je zgodil v Preski, občina. Križe pri Podsredi, ! velik zločin. Neki 171etni fant iz Pavlevasi, občina Pišece, je zabodel 271etnega Janeza Kovačiča iz Osredkov, občina Križe. Predrl mu je z nožem kožo, drugo rebro, zgornjo krpo desnega krila pljuč, osrčnik in veliko pulmonalno arterijo, da je tekom treh minut nastopila smrt. Zanimivo je, da je umorjeni sam pravil v( jutru svojemu očetu, da je imel strašne sanje in se boji, da se mu bo tekom dneva pripetila velika nesreča. Vzrok je zopet nesrečni alkohol.
Radi cigarete — umor. Blizu Lipnice je v tamošnji predilnici dne 28. marca popoldne neki Metni mladenič prerezal svojemu Metnemu tovarišu žilo na vratu. Ranjeni je umrl. Sprla sta se radi — cigarete.
Od Sotle. Smrt in pogreb slovenskega narodnjaka. Na Veliki petek je umrl v Dobovcu pri Rogatcu gospod Jurij Plevčak, veleposestnik in trgovec z brusi. Rajnki je bil jako naroden mož ter je zaradi svoje narodnosti pretrpel marsikatero bridko v svojem življenju. Slatinskim in rogaškim nemškutarjem je bil radi tega jako v želodcu, toda Plevčakov Jirga se jim ni nikdar vdal, četudi bi mu bila nemškutarja gmotno jako veliko koristila. Bil je res jeklen naroden značaj. Pa komaj zatisne oči, naznanja se njegova smrt prijateljem in znancem samo z nerii-škimi parte. Mi ne očitamo tega narodnega greha Plevčakovi gospej-vdovi, ki se gotovo ne bi upala tako globoko žaliti svojega, četudi na mrtvaškem odru ležečega moža, ampak to je brez dvoma delo njenih rogaških in slatinskih sorodnikov, [ki se pač lahko sramujejo svojega atentata na Jirgovo narodnost. Pa še večjo smolo je imel rajnki na pokopališču. K pogrebu Plevčakovem na Veliko nedeljo pri Sv. Roku ob Sotli je prihitelo jako veliko znancev in prijateljev. Ljudstva je bilo polno pokopališče. Pa komaj je položeno njegovo telo v tisto slovensko zemljo, katero je tako ljubil v življenju, zadoni rajnkemu za slovo glas župnika v blaženi nemščini!1 Bila je navzoča samo ena pristna Nemka in na stotine slovenskega, nemščine neveščega ljudstva, in župnik govori nemško, samo nemško. Slogaška narodnost! Prav po hof-ratskem zgledu! — Tebe, dragi Jirgec, ohranimo v blagem spominu, ker se nisi nikdar sramoval vere in narodnosti. . (Naše obžalovanje z izrazito obsodbo tistim, ki tvojega narodnega čuta niso spoštovali ob smrti in pogrebu!
Iz Dravske doline. Dne 23. t. m. so se vršile v Lehnu pri Ribnici volitve krajnega šolskega sveta. Z žalostno resnico moramo danes priobčiti, da je visela usoda slovenske lehenske Šole ! v tem trenutku na niti izdajstva. Kajti kakor je bilo opažati v zadnjem času, je bilo pač zanimanje za ta velepomembni korak — izvolitev načelnika krajnega šolskega sveta — pri različnih sicer vrlih domačinih skrajno malomarno. Da je skozi to malomarnost skoraj prišlo načelništvo krajnega šolskega sveta lehenske šole za večno v štajerčijanske roke, je popolnoma nedvomno. Toda usoda tega vendar ni hotela. Zastonj so se že veselili različni brezniški štajerčijanci in nemčurji, da dobijo takorekoč poveljstvo črez nas, zastonj so iztezavali suhe kremplje po slovenski Šoli, kajti našel se je vendar mož, ki mu je pri vseh svojih skrbeh bila na srcu ležeča v trenutku odločitve usoda slovenske šole in z njo slovenski otroci. Kakšne vzroke so imele različne merodajne osebe, da je vsakdo brezpogojno že vnaprej se odrekel }temu mestu, nam je v tem slučaju res uganka. (Wesonig, pristaš ptujskega „Štajerca“, je menda že komaj čakal, da
bo po različnih odklonitvah domačinov izvoljen on in skoraj bi se vresničil pregovor: „Ce se dva pričkata, se veseli tretji.“ Zakaj gospod Urbanc ni prevzel zopet načelništva, je navedel zadostne vzroke; omenimo tukaj, da si je on skozi lepo dobo 16 let pridobil za lehensko šolo mnogo zaslug. A bilo je vendar še dovolj drugih mož v krajnem šolskem svetu, ki so zmožni za funkcijo načelnika. (Gospod Urbanc se bi gotovo ne bil protivil izvolitvi, da ni v zadnjem času postal bolehen, kakor je izjavil sam. Gre pa vsekakor njemu zahvala, da je toliko vplival na svoje sovrstnike, da je ostal krajni šolski svet lehenske šole slovenski, kakor je bil do sedaj. A gospodu Fornez-zi-ju, kot novoizvoljenemu načelniku, pa najsrčnejše čestitamo, ter se mu najtopljeje zahvaljujemo za požrtvovalnost, želeč, da bi mnogo let ohranil to funkcijo — Šoli v največjo Čast in v korist svojemu narodu. Različnim brezniškim štajerčijancem pa bodi enkrat za vselej povedano, da, kakor dolgo še bije v naših srcih tudi ena kapljica slovenske krvi, naše šole ne izdamo tako zlepa v požrešno, nikdar i sito šrelo posilinemcev. Živeli slovenski kmetje iz Lehna!
Iz žalske okolice. Ker je moj kolega, puščav-nik na Mrzlici, ^utihnil, ga moram vendar vzbuditi, da ne zaspi in se ne zaziblje v sanje, katere bi mu bile mogoče neljube. Gotovo bi namreč sanjal o pretresljivih dogodkih, kateri so se vršili poSavinski dolini ta mesec. Vršile so se volitve za občinske zasto-pe v Veliki Pirešici in Petrovčah. Kot gorski samotar, kateri preživi marsikatero nočno uro na prostem, opazujoč pot zvezd, in kot zvesti varuh slovenskega domovja, kot stražnik na nočni straži, kateri' mora odganjati neljube mu vsiljivce, ki hočejo gospodovati po napredni misli, doživel sem marsikaj zanimivega. Moja gorska kočica stoji na podnožju gore na lepo razglednem kraju, odkoder vidim natančno tudi na občinski urad Velike Pirešice. Pazno sem obračal ves čas pred volitvijo svoj pogled na vsakega, kateri se je vrtel okrog tega dvorca. Večkrat, sem opazil škri-ce iz žalskega trga in enkrat se jim je pridružil še domači učitelj in hajdi v dvorec (pisarno) prepisat imenike! Kakor možje, ki so dobili dekret, da postanejo ministri, odšli so žalski škrici z volilnim imenikom na delo. Delo je bil razdeljeno. Vsak je imel v svojem kraju naporno delo. Eden je obljubljal šole, drugi nove betonirane moste (ker so leseni premehki, da bi si liberalci trde butice razbili), tretji je na grdi način obrekoval dosedanje odbornike. In tako so mislili, da bo šlo. Toda počasi! Ko pride dan volitve, vidiš korakati cele gruče značajnih mož, ki se zavedajo svojih dolžnosti, ter so tudi pravi varuhi naše rodne zemlje, katero jim je zapustil praded pod geslom: „Varuj svojo slovensko zemljo, bodi veren, ter ne pusti, da tujec s teboj razpolaga!“ Tako je to naše dobro ljudstvo na dan volitve tudi pokazalo, da tu ni prostora za tujo, privandrano, od celjskih mladih advokatov vsiljeno liberalno stranko. Videl sem sicer par domačinov, katere so gotovo ljudje s tem, da so vse krave, vole, teleta in kaj Še vse pokupili (samo iz agitacijskega namena), premotili, da so jim šli na limance. Videl sem značajne, neustrašene može, ki so nepremagljivi. Prikorakal je sicer tudi s krdelom žalski župan s svojim adjutantom K. in drugimi, kakor tudi kmečki župan iz Gotovelj z nekaterimi vo-lilci, ki pa gotovo niso šli iz lastnega prepričanja z liberalci v boj, ampak vsled pritiska iz Žalca, toda vse zaman. Naše zatišje 'ja varno, naše ljudstvo je značajno in se ne uda praznim frazam. Osramočeni morajo nasprotniki1 prenašati poraz volilne borbe. Prav se vam godi. Zakaj pa poslušate tiste škrice, ki hočejo napraviti, da bi morali takoj začeli po glavi hoditi in ne več po nogah. Pridite, župan gotovelj-ski, enkrat v mojo samotno kočico, da vam orišem in razložim naše razmere in naš ponos,)' potem (bodete gotovo opustili tisto napredno misel, ter bodeva marsikaj dobrega za našo kmečko stran ukrenila. Tako so torej v Veliki Pirešici brez motenja zopet naši znar čajni možje kmetje lastni gospodarji. Jaz jih moram še enkrat toplo pohvaliti, ker so tako neustrašeni bojevniki. Dovolj za danes! Prihodnjič bode treba poročila iz Petrovč. Mislim, da se je „Puščavnik na Mrzlici“ že zbudil. Gotovo je dobro nastavil svoj daljnogled na Petrovče, ter bode gotovo kaj zanimivega poročal. —Samotar pod goro.
Kapele pri Brežicah. Dne 19.r sušca, na praznik sv. Jožefa, smo imeli tukaj odličnega hrvaškega gosta — dr. Josipa Pazmana, profesorja za bogoslovne vede na hrvaškem vseučilišču v Zagrebu. Pridi-goval je v naši cerkvi, ki je bila natlačeno polna, v hrvaškem jeziku in ljudstvo je z zanimanjem poslušalo njegov poljudni govor o češčenju sv. Jožefa. To je praktična hrvaško-slovenska vzajemnost! Dr. Paz-man je prvoboritelj katoltškega pokreta na Hrvaškem in velik prijatelj Slovencev. Ravnokar je začel izdajati revijo „Bogoslovska smotra.“ — ’Znanemu tukajšnjemu dopisniku „Narodnega Lista“ se je zopet začelo sanjati o „klerikalnih“ pretepačih. „Popotnika je najbrž luna trkala, ker je zvedel in slišal vse narobe, kar se je tukaj zgodilo. Resnici na ljubo moramo povedati, da dotični fant, ki je nekega drugega močno ranil,, ni v tukajšnjem izobraževalnem društvu, ter sploh ni v nobeni zvezi z našo organizacijo. Pač pa marljivo čita liberalne liste in „Štajerca.“ Sadovi liberalne in Štajerčijanske vzgoje.
Podpirajte trgovce, ki so prijatelji krščanske narodne stranke!
Stran 6.
Velika železniška nesreča.
Na kolodvoru Mühlheim ob Reni na Nemškem se je dogodila dne 30. marca ob 2. uri popoldne velikanska nesreča. Ekspresni vtfak iz Hamburga je od zadaj zavozil v neki tam stoječi osebni vlak,, ki je 'ilbil napolnjen z vojaki-dopustniki.
Prva porobila so se glasila, da je ponesrečenih okrog 50 oseb. Vendar pozneje se je dognalo, da je Število ponesrečenih mnogo večje. Mrtvih je 20, tež-ko poškodovanih pa 180 ljudi, večinoma sami vojaki.
Panika na postaji je bila strašna. Izpod razbitih voz se je slišalo stokanje ranjencev, ' po tiru so Režala razmetana razmesarjena trupla ter kosci teles ubogih žrtev.
v; Vso železniško osobje je takoj začelo z rešilno akcijo, ki pa je bila silno težavna, ker so se vozovi ■ nakopičili vrh drugega. Mnogim ponesrečencem so bile noge in roke popolnoma polomljene.
Sploh se že delj časa ni dogodila tako velika železniška nesreča, kot dne 30. marca v Mühlheimu na. Nemškem.
Nesrečo1 je zakrivil vlakovodja. ekspresnega vlaka, ker je vozil s toliko brzino, da je vlak došel četrt ure pred določenim časom v Mühlheim, ter se •zaradi tega vojaški vlak ni mogel pravočasno izogniti pozneje došlemu ekspresnemu vlaku.
. Druga poročila pa pravijo^ ’ da izogibalniea ni bila prestavljena in da signalno znamenje ni funkcioniralo.	■
, ' Čuden slučaj je, da je samo/ nekaj potnikov •ekspresnega vlaka zadobilo le lahke telesne poškodbe. Ponesrečili so skoraj vsi potniki v vojaškem vlaku, le malo jih je odneslo zdravo kože.
.g.', Vlakovodjo ekspresnega vlaka so aretirali, tu ; Več težko ranjenih je v bolnišnici umrlo, urtn Skoda je velikanska. Železniški tir je bil tako ;razdejan, da je bila zveza za nekaj časa popolnoma pretrgana.
Koroško.
Trbiž. Prav lepo Velikonoč smo imeli letos. Solnce je prijetno sijalo in ceste so bile suhe, kakor d lcresu. Radi tega nas je počastilo tudi veliko tujcev, ki so napravljali izlete v bližnjo okolico.
' Beljak. Hudodelca Cebala in Seidelna, ki sta bila tu zajeta, prvi pri vlomu, drugi pa na begu iz Ljubljane, je orožništvo odvedlo k deželni sodniji v Celovec.
Zakamen pri Celovcu. Na našem pokopališču jč bil dne 25. sušca pokopan laški general Conto Mo-roZzo de Rocco. Pogreba se je udeležilo vojaštvo iz Celovca, veterani, požarne brambe, šolarji in občinsko zastopništvo. Župnik je na grobi spregovoril lepe besede v proslavo umrlega in v tolažbo sorodnikom.
Odlikovanje zaslužnih mož. Enoglasno sta bila dne 29. marca voljena častnim občanom velike belske občine častiti gospod župnik Matej Germ in (župan Luka Piskernik. Zaslužnima Častnima občanoma: Na mnoga leta!
Požar v Crni je napravil na veliki četrtek mnogo škode. Cenijo jo na 300.000 K., Pogorelo je 25 poslopij s pohištvom in krmo vred, in deloma je zgorela tudi živina. Vnel se je tudi bližnji gozd.i
Železna Kapla, Na veliki četrtek je ogenj, ki je nastal pri Ripeljnu na Reberci, uničil v četrtini ure pet poslopij. Kapelsko gasilsko društvo je prišlo prepozno, zabranilo je samo, da ni začel goreti sosednji gozd.
Zrele. Pri streljanju sta se ponesrečila pri nas dva človeka. Na Veliko soboto Jože Presnik, hlapec pri Lemplnu v Žrelcu, in na Veliko nedeljo 221etni posestnik France Grozek iz Gradnice. Ta je dobil ves strel iz možnarja v prsi, ker je neprevidno šel gledat, zakaj se ta ni bil sprožil. Odpeljali so oba ponesrečenca v celovško bolnišnico.
' Novi branitelj koroških nemškutarjev. „Nar. Dnevnik“ jo čutil neobhodno potrebo, da v 71. številki po svoji rodoljubni navadi brani prevaljskega župana Pristova, ki je bit ob zadnjih dežolnozborskih volitvah na Koroškem kandidat nemško-nacionalne stranke proti slovenskemu kandidatu iti dičnomu koroškemu prvoboritelju Grafenauerju. To je pa res fino g. Špindler in vredno, da se registrira v zgodovini koroških Slovencev. Vsa Koroška zna, da je bil prevaljski Pristov nekdaj v slovenski stranki, a da se je pridružil štajercijancem samo zaradi tega, da so ga proglasili za kandidata proti Slovencu Grafenauerju. Pristov je spravil nadalje tudi posojilnico v Prevaljah v roke naših nasprotnikov.	:	-
Slovenski duhovščini v Prevaljah, ki dela neprestano za okrepitev slovenstva v Prevaljah in okolici, -meče župan Pristov polena pod noge. „Narodni Dnevnik“ se hoče Pristovu hvaležnega izkazati ime-nom svoje: krušne matere, liberalne Zadružne zveže v Colja, ker je Pristov s svojo prevaljsko posojilnico še ostal v celjski Zvezi. < >
Kranjski deželni Šolski svet in Schulverein — Dne 31. marca je imel deželni Šolski svet sejo v kateri je bil sprejet sledeč dr. Šušteršičev predlog- Ce se>■ Öönüje privatna šola brez Oblastvenega dovoljenja se mora takoj zatvoriti. Rekurzu zoper zatvoritev ta^ ie šole še ne prizna odložilna moč. — Povod k temu
________________STRAŽA. ______________________
sklepu je dalo nezakonito postopanje Schulvereina in nekaterih njegovih zaščitnikov,
V Rodinah v črnomeljskem okraju je ustanovil Schulveroin okskurendno šolo, To je pa nepostavno, ker zakon ekskurendnih šol ne pozna.' Nemci so se Skušali zakonu izogniti na ta način, da so sedaj, ko hišo dobili oblastvenega dovoljenja, skovali rekurz na ministrstvo, ter se postavili na stališče, da ima rekurz odložilno moč, da šola torej med tem časom deluje, dokler rekurz ni rešen, Tudi v Verčicah v semiški občini so na ta način postopali. ZgorajŠni sklep šolskega sveta jim je pa prekrižal račune in morajo šole takoj zapreti.
Ljubljanska kreditna banka — Laibacher Kreditbank — Banca di credito di Lubiana. Pod tem nar slovom so vpisali v trgovski register člane upravnega sveta. To gotovo zopet z bengalično lučjo osvetljuje naše liberalne absolutne narodnjake. Vseslovan Hribar, kje si?
Notar Janko Hudovernik umrl. jz Kranjske Gore smo dobili poročilo, da je ondi umrl notar gospod Janko Hudovernik. Pogreb je bil v četrtek dne 31. marca.
Priiiior$ko.
Proti slovenskemu učiteljišču v Gorici. V ponedeljek, dne 28. t. m so zborovali furlanski visokošol-ci v Gorici. Glavni prodmet teh italijanskih rogovile-žev je bil zabavljanje čez Slovence, seveda najbrže zato, ker so ti poslednji tako prokleto neumni, da rede s svojimi žulji goriške Italijane. Stavili so na vlar do „ostro“ resolucije, v kateri zahtevajo takojšnjo odstranitev slovenskega učiteljišča iz Gorice, ker taisto kvari „italijanski značaj“ mesta. Seveda nadebudni italijančki niso zamudili obenem zahtevati zase vse, namreč italijansko vseučilišče v Trstu in italijanski gimnazij v Gorici. Seveda, sebi vse, drugim nič!
Od pošte. Za višjega, poštnega komisarja v Trstu je imenovan štajerski Slovenec gospod Jakob Vrečko, dosedaj c. kr. poštni komisar v Zadru.
Zopet Nemec. Za kustosa na licealni knjižnici v Gorici je imenovan Nemec profesor Schubert. S tem je naša slavna, objektivna avstrijska vlada zopet dala krepko zaušnico goriškim Slovencem. Pa dan obračuna bo že prišel!
Bora v Trstu. — Železniška nesreča.
Dne 31. marca je nastala v Trstu in okolici velikanska bora, ki je napravila ogromno škode in je zahtevala več človeških žrtev.
Bora je nastopila s tako silo, da se je bilo bati, da se odtrgajo parniki in druge ladje. Z največjim naporom so morali nanovo pritrditi parnike, da ne bi jih bora zanesla po morju. Vihar je divjal s tako brzino, da je parnikom bilo popolnoma onemogočeno, voziti iz luke. Brzina bore je znašala od 70 do 120 km na uro.
Bora je bila tako silna, da je prevrgla več ljudi. Morsko valovje je preplavilo obrežne ulice in odnašalo razne predmete. Gorje človeku, ki bi se upal na ulico.
Vihar je prekucnil na ozkotirni železnici Trst-Poreč osebni vlak, ki se je ves razbil. Pri tej nesreči so bili ubiti 4 potniki, ter več težko ranjenih. Takoj je bil na kraj nesreče odposlan pomožni vlak z zdravniki in delavci. Ponesrečeni vlak je vozil’ob 3. uri popoldne iz Trsta in je imel do 180 potnikov. — Kraj velike nesreče je oddaljen 15 kilometrov od Trsta. Vlak je tam zavozil v vrtinec, ki ga je potem z vso silo prekucnil v neki graben. Ponesrečene potnike so prepeljali v bolnišnico v Kopru. Promet na progi Trst—Poreč je vsled te nesreče ustavljen.
Narodno-obrambno delo.
Mariborski bogoslovci so darovali za St. IIj in
okoliške župnije 100 knjižic: „Mladeniči na plan.3 Blagim gospodom se slovenska obmejna mladina naj-topljeje zahvaljuje.
Narodna statistika jo za uspešno narodno delo nujno potrebna. To potrebo so že davno spoznali drugi narodi in jo več ali manj izvedli. Le pri nas se še ni dosedaj v tem oziru skoro ničesar storilo. Zato je prevzela Slovenska dijaška zveza sporazumno z O-brambnim odsekom S. K. S. Z. v Ljubljani to delo na svoja ramena. Seveda računamo na naše merodajne činitelje po obmejnih krajih, ki nam bodo. gotovo priskočili rade volje na pomoč. V kratkem se bodo razposlale v to svrho posebne „Vprašalne pole“ z v— prašanjl, na katera bode odgovoriti v vseh točkah, ki pridejo pri narodni obrambi v poštev. Prosimo že torej naprej za hiter in razločen odgovor, oziroma popolnitev teh pol; kajti čim dalje se odlaša, tem bolj cela stvar zastari na škodo celokupne narodne statistike. In vendar je zlasti za nas Slovence taka statistika bolj potrebna, kakor kateremukoli narodu. Te številke naj jasno govore o obupnem položaju obmejnih bratov in zahtevajo našo pomoč, kjer je je najbolj potreba, kjer sp naše vrste najbolj izpostavljene in so njih število najbolj krči. Rimljani so rekli:	„Saxa
loquuntur“, mi pa recimo: „Številke naj govore!“
Naša. društva prosimo, naj se takoj posvetujejo • o tern, da tekom letošnjega leta vsa prirede po eno veselico, predstavo ali pa kako drugo priredbo na korist naši narodni obrambi.
1.	aprila 1910.
Prosimo za slovenske molitvenike in slovenske knjige. V vsaki slovenski župniji nabirajte slovenske molitvenike in druge slovenske knjige ter nam jih pošiljajte za obmejne Slovence.	.. .. ...
i Število za narodno-obrambni sklad darovanih obrabljenih poštnih znamk je sedaj 184.143. - Nabirajte dalje!	>><!
Taroklstl — vaša zabava naj se vedno vrši na korist naši narodni obrambi!	' !
2000 znamk za pisanko obmejnim Slovencem je doposlala vrla mladenka Rezika Šket iz Braslovč. — 596 znamk prejeli smo za obmejne Slovence od navdušene mladenke Micike Žlahtič, Sv. Urban pri Ptuju. — Hvala! Le tako naprej;
Hotrichter.	'
Preiskava proti Hofriohterju» je bila dne 26. t m. zaključena. Vojno sedišče bo sodilo Hofrichterja koncem aprila ali pa začetkom majnika. Hofrichter je obtožen zaradi zavratnega Maderjevega umora, na-, dalje zaradi poizkušenega umora ostalih štabnih častnikov, zaradi ponarejanja maršnih rut in zaradi zapeljevanja profosa Tuttmanna k zlorabi uradne močL Hofrichter je vtihotapil svoji rodbini šest pisem. V nekem pismu profostr Tuttmannu je pisal: Nič se ne bojte, kor. naju veže skupna korist. — Tuttmann je že obsojen po dunajskem garnizijskem zaporu zaradi zlorabe uradne in službene moči in zaradi hudodelstva potuhe v triletno ječo, odpusti se iz službe in izgubi častne znake. Pritožil se Tuttmann ni. Kakor
znano, je profos Tuttmann jud.
- - ■ ....... ■ - ■'
.	'	'‘Sir'Ä'Wr
Narodno gospodarstvo.
Monopol na petrolej. Amerikanski; petrolejski kralj Rockefeller je s svojim trustom hotel pridobiti ves evropski trg za amerikanski petrolej. V vseh mestih, tudi v naših krajih so se napravile prodajalne, kjer se prodaja Rockefellerjev petrolej po nizki pepi, navadno liter 20 vin. Milijonar Rockefeller je nastavil svojem petroleju tako nizko ceno zato, da bi s tem uničil avstrijsko petrolejsko industrijo. Pokupil jč že tudi več avstrijskih petrolejskih vrelcev. Bati se je bilo, da bo ves petrolej nazadnje last. Rockefellerjevega trusta. Podjetni Amerikanee bi potem seveda takoj zvišal cene petroleju in bi si s tem po desetero pomnožil svoj dobiček. Naša vlada je vendar spoznala, da to ne gre, da bi si amerikanski bogataši na račun avstrijskih konsumentov polnili svoje kase. Izdala je odredbo, ki določa, da mora biti dana posebna koncesija za prodajo, oziroma dostavljanje petroleja, po hišah.
Amerikanske Rockefellerjeve petrolejske trgovine dostavljajo namreč brezplačno petrolej v posodah na dom konsumentov, ter S tem uničujejo domačo petrolejsko industrijo in trgovce, ki ne morejo na ta način konkurirati z bogatimi Američani. To odredbo, ki je naperjena proti Rockefellerjevemu trustu, je smatrati za predhodnico bodočega državnega monopola na petrolej. Ako se ta nameravani monopol res uresniči, bilo bi to velikanske važnosti za našo državno kaso in sploh za razvoj petrolejske industrije v Avstriji. Naravni zakladi petroleja, ki po pravem itak pripadajo državi, dajejo sedaj edino-le bogatim judom mastne dobičke. Mesto da naprti finančni minister ubogim vinorejcem novo davčno breme, naj raje zamaši ž monopolom nenasitne malhe petrolejskih domačih ih amerikanskih milijonarjev in okrepi državne blagajne.	■ / ‘'"- v
Poročanje o stanju setev in o letini.) V sporaz-umljenju z glavnimi kmetijskimi združbaihi in; z ' dru-gimi prizadetimi činitelji je ' kmetijsko ministrstvo sklenilo, da dosedanje poročanje o stanju setev in i> letini primerno preuredi ter to preuredbo izvede pred začetkom letošnje poročevalne dobe.
Bistvo te preuredbe je, da poročevalci o stanju setev in o letini kmetijskemu ministrstvu odslej vsa-kočasnega stanja setev in domnevane letine ne bodo opisovali s popolnoma poljubno izbranimi besedami, ki imajo različen pomen, kakor- so to doslOj’ delali, ampak cenili bodo z natančno določenimi zaznamki v številih, glede petih glavnih pridelkov {pšenice, rti, ječmena; ovsa in koruze) se pa za poskušnjo nanovo vpeljejo stvarne cenitve.	^
j Obenem je bilo sklenjeno, da sel o sadjarstvu in o vinarstvu odslej ne bo več poročalo v splošnjih poročilih o stanju setev in o letini, marveč ^ enako kakor sei to glede hmelja godi že več let — bodd to v posebnih poročilih opravljali poročevalci; v ta’n&meh naprošeni.	;;i" r ■	-rjN
v Vse podrobnosti omnjene preuredbe soi razvidna lz „Navodila poročevalcem o stanju setev in 6 letini c. kr. kmetijskemu ministrstvu“, ki ga kmetijsko ministrstvo v kratkem naravnost pošlje svojim poročevalcem,' ki obsega vsa potrebna pojasnila, obrazce, vzorce in beležnice.
Golice za poročila bo kmetijsko ministrstvo naravnost in pravočasno pošiljalo svojim poročevalcem;^ • Vsi gospodje poročevalci kmetijskega ministrstva, ki mu poročajo o stanju setov in o letini; še prd- s sijo, da bi s svojim priznanim strokovnim znanjem, kakor doslej, tudi v prihodnje radovoljnO sodelovali v ’ napominani poročevalni službi. Njena preuredbe ni le razširjenje in spopolnitev te splošne koristne hd-prave, ampak obenem tudi namerava bistveno daj*» Sati delo gospodom poročevalcem.
JLfflH	Y vsakovrstnih izpeljavah,
trake z napisi, in sveče za pogrebe priporoča
Goričar & Leskovšek v Celju
trgovina s papirjem in pisalnim orodjem.
Na debelč in drobno I	220	Na debelo in drobno I
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v lastni hiši (Hotel pri belem volu) v CELJU, Graška cesta
Poštno hranilnični radon št. 92.465. — Telefon št &
Branila« vlog« se obrestujejo po 4»/,% br<» Posojila, na aemljiiča po 5#/. do 5»/,% brez odbitka rentnega davka.	in z amortizacijo.
Domači hranilniki se dajejo na dom brez- Poeojila aa zastavo vrednostnih listin, plačno.	Osobni kredit na menice in v tekočem računu
Hranilne knjižice dragih zavodov se sprejemno K^SSoyi^SSSSk dolgov z najmanj-kot vloge, ne da bi se obrestovale prekinilo.	žimi stroški
= Oskrbuje svojim članom Izterjevanje njihovih terjatev. =
Brezplačno reševanje vseh zadev.
ne bodem menjal mila, od-kar rabim Bergmanovo Steekenpferd-lilijino milo (znamka Steckenpferd) od Bergmanna & Co., Tešin na Labi, ker je to milo najbolj učinkujoče od vseh drugih zdravilnih mil zoper pege; pospešuje tudi, da ostane polt sveža in lepa. Komad stane 80 vin. in se dobi v vseh lekarnah, drožerijah itd.
V Mariboru!
Poduk v glasovirjn, orgianju, posvetnem in cerkvenem petju, teoriji, harmoniji itd. daje mlad isk šen in renomiren kapelnik. Ponudbe naj se blagovolijo pos ati pod „Kapelnik 1910 ‘ Narudni dom, Maribor.
Stenografa
ob enem strojepisca (Remington-sistem), sprejme takoj pisarna Dr. IVAN BENKOVIČ v Celju.
Nastop službe takoj.	33
P
Cerkveni in sobni slikar in pleskar
Franjo Horvat
(IV A RIB OR, Kasinogasse štev. 2.
Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča
: : dela. : :	53
'S
Hlapec, priden in zanesljiv »e »prejme takoj pri nekem župnišča na Koroškem. Več pove uredništvo Straže.
XXXXXXXXXX
Zaradi preselitve v Maribor prodam svoj vinograd Zagradom pri Celju (prej VabiČ). Natančnejši pogoji se zvedo pri g. dr. Jos. Vrečko, odvetniku v Celju. — Karolina Planer.	23
XXXXXXXXXX
Redka priložnost!
Po požara uničena tovarna mi je prepustila celo zalogo rešenih, finih, tožkih
flanelnih posteljnih odej
v razprodajo. Ode e imajo komaj vidne vodene madeže in jih prodam po tri komade za 9 E; gospodarske težke odeje 4 komade za 10 K z povzetjem. Odeje so 190 em dolge in 186 cm široke, zelo tople in mehke. Prepričan sem, da da bode vsakdo z mojo poiiljat-vijo zadovoljen. 26
Oton Bekern, c. kr. finančni nadpaz v p., Nahod, Češko.
«>■ lij v Slov. goricah.
S6! Krasno posestvo, ob želf z-Dici in državni cesti, ki meri okrog 20 oralov najlepše zemlje, z zidanimi poslopji ge proda kakemu Slovencu. Naslov pove uredništvo Straže	45
XXXXXXXXXX
Shišbo išče kot pismonoša trezen fant, 28 let star, vešč slovenskega in nemškega jezika ter v st*nu, če je treba, položiti kavcijo. Naslov v u-edaištvu.	30
XXXXXXXXXX
v Mariboru.
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlee, vinarec, bizeljčan, konjičan itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po leta udobno kegljišče. Vrtni paviljoni Sobe za tujce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojzika Leon.
V Št. Jur ob juž. žel! Zakaj y Št. Jur?
ker videli bos*«
naj večjo izložbo svilnatih robcev na Štajerskem
v gornjih prostorih trgovske hiše Franc Kutina naslednik
Janko ta Artman
v Šf. JurJu ob jut. tel. 170
Volneno
blago, cefiri, balisti in perilni kambrik za ženske obleke v velikanski izberi in po čudovito uizkib eenah se dobi v narodni veletrgovski hiši
R. Stermecki, Celje.
Vzorci proti vrn'tvi zastonj in pošiljata čez K 20— franko Pre-pr dajte se o „Bomba" tkanini, kat« ra je preiskušena najboljša za žen-k i in moško obleko. — Kos .	28 met. fr nko K 15 50. Cajgasti
ostanki po 20 met trpežni K 8-—, fiat K 10* —, zelo fini K 12-—.
Maks Zabukošek,
krojaški mojster v CELJU
priporoča svoj	37
modni salon za gospode,
ki se nahaja v novi posojilnični hiši na Ringu.
MALA NAZNANILA
ki se prejemajo po 2 vin. od besede, najmanjši znesek je 50 vinarjev.
Kdor žef*. pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v inseratneni delu, naj pri dene za odgovor znamko 10 vinarjev. Drugače se r,e odgovori.
Za obmejne Slovence!
Od vsakih 1000 K, za katere se kdo zavaruje za življenje pri meni, odstopim 4 K na me od-:. padajoče provizije, za obmejne Slovence. ::
mo Pograjc, glavni zastopnik „Vzajemne zavarovalnice“, Maribor, Fabrikgasse 21. Sprejemam zavarovanja proti ognju pod najugodnej
Ipoooc Restavracija XXXX^
Narodni dom
pogoji.
42
X*XX*KX*KXXKXKXXXXXXK*XK*KXX*XXKXK*X*XKJ*IIXX*X*K**#******##***##**
priporoča svojo doma	f
'10B1T Bili, žganjarna, Celje
konjak.
KmMXK*XX*KXXX»X»»XXMIt»»tt**X»WXX»«»XXKKI<XXX»it»*XXXX*»***XX«WX*XXX»
J
žgano slivovko, tropinovec, vinsko žganje, brinjevec kakor tudi
Na drobno.	Priporoča se	Na debelo.
galanterijska, norimberška in £ostretbajočna modna trgovina SHUT na woglu Graške in Okrožne ceste
Priča & Kramar, Celje
Cene nlz»ell
Razpis.
Za zgradbo novega gospodarskega poslopja za župnišče v Kapelah pri Brežicah, na okroglo 9100 K prora-čunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene in zapečetane ponudbe naj se z napovedbo popusta ali doplačila predložijo do 10. aprila 1.1. do 3. ure popoldne župnijskemu uradu istotam, na kar se otvorijo in dete odda proti vlogi 5*/o vadijo od stavbenih stroškov.
Cerkv. skladb, odbor si pridrži izrecno pravico si izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene.
Načrt, proračun in stavbeni pogoji so na ogled v županskem uradu v Kapelah.
KAPELE, dne 13. marca 1910.
221	Hiha Sevnik, načelnik.
■ ■
■ ■
Edini slovenski slikar v Celju
Viktor Bevc
Savinjska ulica štev. 4.
prevzame vsa v to'stroko spadajoča dela pri cerkvah, kapelicah, šolah itd., katera izvršuje vestno ter se najvljudneje priporoča častiti duhovščini in eeujenemu občinstvu.	44
Cerkveni in sobni slikar in pleskar !«»»»»»
Fr. Divjak, Maribor Ed‘”i	T
župnijska ulica štev. 7
Savinska ulica 4
prevzema vsa v svojo stroko spadajoča dela in popravila ter se slavnemu p. n. občinstvu najvljudneje priporoča m mnogobrojna naročila.	46
IMtltiŽUl»
&
%
&
dt
prevzame slikanje eerkev v vseh tehničnih izpeljavah, kakor tudi vsa v svojo stroko spadajoča naročila, ki jih izvršuje točno in po zelo nizki ceni ter se priporoča častiti duhovčini in slavnemu občinstvu. Vzorei vsakomur na razpolago :: Cene nizke : Proračuni zastonj.
dt
dt
*
dt
dt
dt
Razglednice
so dobro zadeti in 10 v. Dobivajo se:
s sliko naših slovenskih deželn h poslancev je založila Slovenska kmečka zveza. Poslanci razglednice prav ožusno izdelane. Komad stane
v prodajalni tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Stavbeni in umetni ključavničar, oblast :'r' kcncesioniranilivodovcdni instalater ;i
Iwan nuMcii)
Poljska ulica št. 14.
Se priporoča zadrugam, občinam, korporacijam In zasebnikom za cenjena naročila, namreč za navadne, kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor tudi vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobove itd., Stedilna ognjišča vseh sistemov za zasebnike, gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov iz studencev, vodnjakov s hidraličnimi vidri. Izde lujem vsake vrste tehtnice, tudi premostne (Brüoken-
wagen), prevzamem iste kakor tudi uteže v popra-ilo. Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vsa v mojo stroko spadajoča dela in izvršujem ista točno in solidno, vse po zmernih cenah.
a Iiudska
' rtgfstrovana zadruga z neomejeno zavsza *
Stolna ulica št» S (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
flranitne vloge
g» sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4*/a, proti 3 mesečni odpovedi po 41/,. Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obre-stovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poStno hranilne položnice na ratpolago (šek konto 97.078). Rentei davek plača posojilnica sama.
posojila se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni
varnosti pce 47^/*, fia vknjižbo sploh po 5%, na vknjižbo in poroštvo po & /,*/« in na oslini kredit po 6*/,. Nadalje izposojajo na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje z» vknjižbo dela posojilnica Iranka plača te ksleke.
te vsake
Uradna ure
sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne soboto od S do 12 dopoldne, ismsdl —- V uradnih urah se spvejsma h» te-plačaje denar.
. pojasnila »• dajaj»
pfOted» sprejemajo vsak delavnik ei S^—11.
" te »d 8.-—6. dopoldan.	•
PMSjtlalM «sna Sušil .« rMtgnlas« Ssnste hranila« nabiralnih*.
Stavbena in umetna kamnoseška ::: Obrt s strojnim obratom. : : : Izvrševanje vseh stavbenih del : kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različit : nth katoenov in cementa. :::	Specialna delavnica in podobarski atelje za nmetna cerkvena dela kakor: aftarjev, obhajilnih miz, prižnic, krepilnih in krstnih ::: kamnov itd. :: : Brušenje, pnliranje in struganje vi kamena s stroji. :::
	
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkth cenah.
Naprava zidanih ali betoniranih :rodbinskih grobišč (rakev).::
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov a šamotoim ali cementnim : '•:	tlakom.	:: t
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih uajboli idočih marmornih :::	vret v vseh oblikah. :::
Popravljanje spomenikov, ndcia-:::	vanje napisov v iste. ::;