Direktor NT&RCd.o.o. Jože Cerovšek ŠT.28 - LETOS^f - CEUE,13.7/95 - CENA 200 SIT Odgovorni urednik NT Branko Slameičič | Na trasi avtoceste na območju Gotovelj so pridno kopali-pa to niso bili graditelji avtoceste! Vroča tema na strani 7. Otroci brez poljuba za lahko noč "Vrnite nam otroke," zahtevata oče in mati, na centru za socialno delo pa vztrajajo pri svoji odločitvi. Stran 8. Keramiko bodo zaprli. Stran 4. Elegant v stečaj; v Topru štrajk. Stran 5. "... to okna niso lince ne..." Strani 20,21. Ko se je coprnik upokojil. Stran 15. Svetovljan s peresom in znanjem. Stran 11. Bruno Zauli v Celju? Stran 18. Mladi goljufi ujeti v mrežo. Stran 24. Vodstvo Metke Tekstila noče prisluhniti delavcem. Stran 5. Fekalije bomo pripeljali na občino! Vroča kri zaradi čistilne naprave Kasaze tudi v Ložnici. Stran 7. DOGODKI 2 Pohvale za stanovanjski sklad Letos nameravalo v CeUu zgraditi enalnšesMeset stanovani Svetniki Mestne občine Celje so na zasedanju v po- nedeljek sprejeli finančni plan ter program naložb in vzdrževanja Stanovanjskega sklada občine Celje. Po bese- dah Lojzeta Oseta, predsed- nika občinskega sveta, je bi- lo Celje s strani republike deležno pohval na račun sta- novanjskega sklada, ki delu- je od aprila lani, saj je bojda Celje edino v Sloveniji, ki je lani zgradilo blizu sto stano- vanj. Letos nameravajo v Celju zgraditi 61 stanovanj in sicer 43 neprofitnih na Dolgem polju, kupiti in obnoviti na- meravajo samski dom v Aškerčevi ulici, kjer bi ta- ko pridobili 15 socialnih sta- novanj, v okviru prenove na Slomškovem trgu 4 bodo pridobili tri kadrovska sta- novanja, prihodnje leto pa naj bi še deset kadrovsl^ stanovanj pridobili s preno- vo hiše na Glavnem trgu 17, ki pa jo bodo pričeli že letos. Odbor za finance in pre- moženjska vprašanja pri Mestni občini Celje je opozo- ril, da se premoženje, s kate- rim upravlja stanovanjski sklad, zaradi denacionaliza- cijskih posegov zmanjšuje. Zato mu priporoča skrajno racionalno nalaganje sred- stev predvsem v donosne na- ložbe, ki se bodo vračale v obliki najemnin. Kot tipi- čen primer nepovratne na- ložbe pa ocenjujejo naložbo v obnovo Mestnega gradu, zato so predlagali, da stano- vanjski sklad letos zaključi sofinanciranje investicije v južni trakt Mestnega gradu in delno obnovo komunika- cijskega stolpa. Od prihod- njega leta dalje pa naj občin- ski svet ustanovi posebno komisijo, ki bo opredelila nadaljnji obseg vlaganj v ob- novo Mestnega gradu, pred- laga odbor za finance. Na škodo stanovanjskega sklada je tudi visok znesek neizterjanih najemnin, ugo- tavlja odbor za finance, saj jih je kar za 150 milijonov tolarjev. Po besedah direk- torja stanovanjskega sklada Nikolaja Zimska predstav- ljajo terjatve iz naslova sta- novanj 10 odstotkov neizter- janih najemnin, iz naslova zasebnih podjetij 19 odstot- kov ter dnižbenih 34 odstot- kov, trije odstotki odpadejo na etažne lastnike, dva sta iz naslova prometnega davka, 28 iz zamudnih obresti ter ostalo. Nikolaj Zimšek je na mestnem svetu povedal, da so dolžnikom ponudili obročno odplačevanje dolga, vendar v glavnem ni bilo ziva, zato nameravajo sedaj vložiti tožbe, čeprav se boji- jo, da tudi tako do izterjav ne bo prišlo. Svetniki so imeli kar pre- cej vprašanj za stanovanjski sklad, izpostaviti pa velja vprašanje Boruta Mujeviča, ki pogreša predvsem ka- drovska stanovanja za mlade obetavne kadre. Zupan Jože Zimšek je odgovoril, da ob- čina zaenkrat teh stanovanj zares nima, da pa bo morala storiti vse, da jih pridobi. En korak k temu so tri kadrov- ska stanovanja, ki naj bi jih sklad zagotovil letos, še de- set pa prihodnje leto. NATAŠA GERKEŠ Na listi za socialna stanovanja je 230 čakajočih. Za 90 neprontmh stanovanj v Celju je bilo 500 intere- sentov. Po besedah direktorja Stano- vanjskega sklada je v Celju v denacionalizacijskem po- stopku okoli petsto stanovanj in okoli tristo poslovnih pro- storov. Veš inšpektor svol dolg? Svetniki mestne občine Celje se v poslanskih pobudah in. vprašanjih večkrat dotaknejo problematike, ki žuU pred- vsem prebivalce Celja, včasih pa se kakšnega problema loti- jo tudi z napačne strani in ne najdejo bistva. To bi lahko tr- dih za primer gostinskega lo- kala Stalin. Že odkar so odprta vrata novega celjskega gostinskega lokala Stalin, ki so ga za svoje- ga vzeU predvsem mladi, se v celjskem mestnem svetu po- javljajo poslanska vprašanja in pobude na temo, zakaj mestna občina dovoli nositi lo- kalu takšno ime, ki povrhu še ni zapisano v latinici. Poslanci Socialdemokratske stranke so sprožili to vprašanje, celjski župan jim je že odgovarjal, da trenutno veljavni predpisi te- ga ne prepovedujejo, gonja proti imenu lokala pa se še vedno nadaljuje. Tako je bilo tudi minuli to- rek na zasedanju mestnega sveta. Poslanec l^čansko de- mokratske stranke Janez Lampret je v svojem gnevu šel celo tako daleč, da se je za govomiškom odrom vprašal, zakaj Stalina ni še nihče raz- bil, tako kot se je to zgodilo Vegasu. Gospod pravnik v po- koju, krščanski demokrat po strankarski pripadnosti, ver- jetno pozna etična načela krš- čanskega nauka, zato je takšen izpad pravzaprav zanj še pose- bej neupravičen. Nihče od svetnikov pa se za govorniškim odrom ni vprašal, kaj delajo inšpekcijske službe, da lokal Stalin, in žal je takš- nih lokalov v Celju še več in absolutno preveč, obratuje brez dovoljenja? Zakaj obra- tuje preko delovnega časa, kdo lahko končno v Celju glede obratovanja gostinskih loka- lov naredi red, čemu služi nov zakon, ki določa, da smejo go- stinci delati le do 22. ure, za daljše obratovanje pa morajo pridobiti posebna dovoljenja in soglasja? Da bi bilo stanje nerešljivo je pravzaprav m^el odgovor tistih, ki imajo možnost kaj storiti, pa tega iz teh aU onih razlogov nočejo. In to so v prvi vrsti inšpekcijske službe. Zato naj bo občini prav, da se ji pred nosom posmiha Vegas, ki že nekaj let dela na črno, zato naj se jim posmehujejo Stalin, Kljukec, Barfly ter ostali. Pravzaprav so tisti gostinci v Celju, ki plačujejo davke in delajo po črki zakona precej neumni, saj bi bil lahko njihov zaslužek mnogo večji, če bi de- lali na črno, inšpekcijske služ- be pa tako ali tako nemočno vijejo roke že sedaj, ko so krši- telji vendarle v manjšini. Zato so svetniške razprave ■o tem kako odstraniti ime Sta- lin precej naivne. Morda pa bodo na občini v prihodnje vendarle kaj štorih. Po zagoto- vitv£ih Aleša Vrečka na mest- nem svetu, se namreč zavedajo v čem je bistvo problema, zato nameravajo v kratkem sklicati sestanek z vodstvom upravne enote, na katerem se bodo do- govorili o delovanju inšpekcij- skih služb ter o tem kaj storiti, da bi kršiteljem stopih na pr- ste. Kako inšpektorje oboroži- ti s pogumom in doslednostjo pa se bojim, da tudi na tem sestanku ne bodo iznašU re- cepta. NATAŠA GERKEŠ Vnovič ohllube Umaknili razpis za rekonstrukcUo ceste Uubno-Luče Uničeni in izjemno nevarni cesti, ki vodi iz Ljubnega do Luč, ni bilo sprva v predlogu letošnjega državnega proraču- na namenjenega niti tolarja. V Lučah in Ljubnem so zavo- ljo tega zagnali vik in krik iz- koristili tudi vse legalne poti za pritožbe in na koncu verjeli, da bodo deležni vsaj denarja za sanacijo dveh tretjin odse- ka. Tako so jim zagotovili na ministrstvu za promet in zve- ze. Obljuba pa je bila le pravš- nji način za utišanje povzdig- njenih glasov, kajti po najno- vejših informacijah te ceste vendarle ne bodo sanirali. V torej popoldne so se za okroglo mizo v Gornjem Gra- du zbrali župani zgomjesa- vinjskih občin, predstavniki cestnega podjetja in celjske uprave za notranje zadeve ter Zveze šoferjev in avtomehani- kov Zgornje Savinjske doline. Temo posveta so zastavil pre- cej široko, saj so načeli proble- matiko infrastrukture in pro- meta v Zgornji Savinjski doli- ni, še zlasti pa je izstopal pro- blem rekonstrukcije ceste Ljubno-Luče. Okrogle mize se je udeležil le eden od tistih, ki imaj pri odločanju v rokah škarje in platno, to je bil An- ton Sajna z Direkcije RS za ceste. Ostalih odgovornih ni bilo, državni sekretar za ceste se je menda opravičil. Odločitev, da so razpis za cesto Ljubno-Luče umaknih, je popoljioma nerazumljiva, za prebivalce te dohne tudi po- polnoma nepričakovana. Žive- li so namreč v prepričanju, da bo po več kot štirih letih opo- zarjanja in prošenj njihova ce- sta vendarle prišla na vrsto. »Mučno je ponavljati zahteve, ob tako ignorantskem odnosu države do občanov pa postaja- mo že skeptični,« je dejal žu- pan občine Luče Mirko Za- memik, prisotne pa vprašal, ali je sanacijo res nemogoče doseči po pravni poti. Na kon- kretno vprašanje, kdaj bo raz- pis za to cesto in v kakšni viši- ni, pa ni dobil zadovoljivega odgovora. Anton Šajna je sku- šal obrazložiti, zakaj so uma- knili razpis za cesto, ki je med najbolj kritičnimi v državi. Poudaril je, da bodo velik del stroškov pri tej sanaciji pred- stavljala vodarska dela, nujno potrebna za ureditev pobrežja Savinje. In ker menda z vodar- ji oziroma z ministrstvom za okolje in prostor niso mogli doseči ustreznega sporazuma, so razpis umaknili. »Na Direk- ciji za ceste nismo investitorji urejanja voda,« je poudaril Šajna in dodal, da naj bi kljub temu, da ni rapisa, že letos pri- čeli z delno rekonstrukcijo, predhodno pa bi pripraviU na- črt za celotno rekonstrukcijo približno tri kilometre dolgega odseka. Razpis za celotno ce- sto naj bi objavih v »najkraj- šem času«... Lučani so tako dobili še eno obljubo, ki morda res dela dolg, vendar nikogar ne obve- zuje. KSENUA LEKIČ Liberalna ilemokracila obsojena na zmago Tako optimističen le bH r Cellu generalni sekretar stranke Gregor Goloblč Minulo sredo so se v Celju, na deveti seji, sestali člani sve- ta Liberalne demokracije Slo- venije. Tako so se v Celju mu- dili predsednik stranke dr. Ja- nez Drnovšek, predsednik sve- ta stranke dr. Dimitrij Rupel in generalni sekretar stranke Gregor Golobic. V Celju sta bila tudi zunanji minister Zo- ran Thaler in predsednik dr- žavnega zbora Jožef Školč, od vidnejših članov stranke pa še Janez Kopač in Tone Anderlič. Rdeča nit pogovorov članov sveta stranke je bil nastop na državnozborsl^ voUtvah, ki bodo konec prihodnjega leta. Gregor Golobič je pojasnil, da namerava straria jeseni pri- praviti prvo evidentiranje kandidatov in kandidatk za volitve, na katerih bo Liberal- na demokracija Slovenije zo- pet zmagala, je bU optimisti- čen Gk)Iobič. Obenem je dodal, da so kandidati njihove stran- ke obsojeni na zmago. Manj optimistična je bila članica sveta Meta Vesel Va- lentinčič, ki je stranki očitala predvsem to, da nima jasno izoblikovanega programa. Go- lobič in kasneje dr. Drnovšek sta to trditev zavrnila, dr. Dr- novšek pa je poudaril, da stranka ima jasno zapisane ci- lje in da jih tudi izvaja v prak- si. Člani sveta so skleniU, da bodo predloge kandidatur za državnozborske voUtve spre- jemali na naslov stranke do decembra letos. V sredo so govorili tudi o zu- nanji politiki ter o tem kako jo voditi, da bodo tudi zaradi uspehov na mednarodnem po- dročju usp>ešni na voUtvah. Dr. Janez Drnovšek je poudaril pomen približevanja Slovenije k Evropski imiji, čeprav je po- udaril, da se pojavlja vse več t.i. evroskeptikov, ki dvomijo v nujnost le-tega. Zoran Tha- ler je opozoril, da bo Evropska unija sčasoma zaprla vrata, zato si Slovenija ne sme dovo- Uti, da bi ostala pred njimi. Dr. Dimitrij Rupel je opozo- ril, da bi bilo za stranko nega- tivno, če bi šla na državnoz- borske volitve z nerešenimi problemi v zvezi z Italijo. Obe- nem meni, da bo kriterij uspešnosti vodenja zunanje poUtike s stališča LDS tudi čim uspešnejše premagovanje ovir, ki Slovenijo še ločijo od pridniženega članstva Evrop- ski vmiji. Zoran Thaler pa je poudaril, kako zelo pomembno bo slo- vensko javnost prepričati, kaj lahko vsak posameznik prido- bi s pridruženim članstvom Slovenije, četudi se zna zgodi- ti, da bo kasneje, ko bi Slove- nija vendarle postala pridru- žena članica, nastopilo najprej obdobje izgubljenih iluzij. Člani sveta so sklenili, da pod- prejo začrtano pot slovenske zvmanje politike, obenem pa so svojim članom naložili obvez- nost, da morajo povsod, še po- sebej pa v javnosti, podpirati priključitev Slovenije k Evropski \miji. NATAŠA GERKEŠ Lastninjenje LJUBLJANA, 11. julija (Republika) - Državni zbor je začel izredno sejo o preo- bhkovanju družbene last- nine. Prvi dan je bil name- njen predvsem poročilom institucij, ki so ob sprem- ljanju in nadziranju pri- prave obsežen sveženj po- ročil, tudi zaupnih. Večina od štirinajstih poročeval- cev je ugotavljala, da svoje naloge s področja lastni- njenja sicer opravljajo, vendar se pri tem srečujejo z mnogimi ovirami, ki bi jih bilo treba odpraviti z ustreznimi ukrepi. Mini- ster za notranje zadeve An- drej Šter je povedal, da je bilo od leta 1990 do 1992 podano tožilstvom 58 ovadb, povezanih z lastni- njenjem, po sprejetju last- ninske zakonodaje pa še 186. Največ ovadb je bilo zaradi zlorabe položaja. Nafta v Sioveniji LEDNAVA, 11. julija (Delo) - V lendavski nafti so napovedaU, da bodo do konca leta ponovno začeU raziskovalno vrtanje nafte in plina na meji s Hrvaško, na ombočju ormoške obči- ne. Če bi se napovedi o bo- gatem najahajlišču zemelj- skega plina in nafte uresni- čile, bi lahko tako Slovenci kot Hrvati skupno izkoriš- čah naftno polje na obeh straneh meja. Hrvati so na- mreč tik ob meji odkrili svoje drugo največje plin- sko-naftno polje. Za poglo- bitev ene od vrtin in za iz- vrtanje še ene raziskoval- ne, potrebujejo naftni vr- talci 1,5 milijona dolarjev, ki naj bi jih po dosedanjih dogovorih zbrala izključno slovenska podjetja. Novi Ifilometri RAZDRTO, 12. julija ^ečer) - Med Razdrtim, Cebulovico in Divačo so za promet odprli 14 kilome- trov dolg avtocestni odsek. Prvi del, dolg devet kilo- metrov, je nadaljevanje av- toceste od Ljubljane do Razdrtega, drugi del v dol- žini pet kilometrov pa je nadaljevanje avtoceste proti Kopru. Program gradnje avtocest v Sloveni- ji obsega 342 kilometrov sodobnih in varnejših cest v smeri vzhod-zahod, tre- nutno pa je končanih 130 odsekov in 193 objektov na njih. Do konca letošnjega leta naj bi odprh tudi nov 8,4 kilometra dolg odsek med Divačo in Danami, gradijo pa še okrog 4 kilo- metre ceste med Danami in Femetiči in 11,8 kilometra med Selom in Šempetrom. Odgovorni urednik: Branko Stamejčič. Pomočnica odgovornega ured- nika: Milena Brečko-Poklič. Uredništvo: Marjela Agrež, Irena Baša, Tatjana Cvim, Ja- nja Intihar, Brane Jeranko, Ksenija Lekič, Edi Masnec, Ur- ška Selišnik, Ivana Stamejčič, Željko ZUle. Tehnično ureja- nje: Franjo Bogadi, Robert Kojterer, Igor Šarlah. Obliko- vanje: Minja Bajagič. Tajnica uredništva: Mojca Marot. Naslov uredništva: Prešernova 19, Celje. Telefon; (063) 442- 500, fax 441-032. Šff. 28. - 13. iulif 1995 3 DOGODKI Jezerski biseri ne silejo dovoil Na drugem srečanlu oblezerskih krajev Slovenije so se ponovno zavzeli za načrtno razvijanje turizma ob Jezerih Drugega srečanja sloven- skih objezerskih krajev, ki ga je v soboto v Velenju pri- pravilo Turistično društvo Velenje v sodelovanju z ve- lenjsko mestno občino, so se udeležili predstavniki drža- ve in dvanajstih objezerskih krajev. Na posvetu so izme- njali mnenja o tem, kako do- seči učinkovitejšo gospodar- sko izrabo slovenskih jezer. To vprašanje je za razvoj slo- venskega turizma izjemno pomembno, kajti svoje turi- stične ponudbe ne moremo graditi le na obmorski po- nudbi, še zlasti če upošteva- mo dejstvo, da je slovenska objezerska obala kar deset- krat daljša od morske. Morda pa se tudi temu ne- izkoriščenemu, a nadvse po- membnemu turističnemu potencialu vendarle obetajo boljši časi. Doslej so v obje- zerskih krajih turistično po- nudbo razvijali po svojih najboljših močeh, a precej neorganizirano. Predvsem v zadnjem času pa je v teh krajih čutiti izrazitejša pri- zadevanja in željo, da bi tu- ristično ponudbo v svojem okolju oblikovali v prepoz- naven turističen produkt. »Slednje pa bi lahko dosegli le z oblikovanjem koordini- ranega pristopa h komerci- alizaciji in k učinkovitejši gospodarski izrabi sloven- skih jezer,« je menil Peter Vesenjak, državni sekretar za turizem. Ustrezen pro- gram je lahko rezultat dela države, občin, gospodarske- ga sektorja in civilne družbe. »Prednost slovenskega tu- rizma je bogastvo različnosti na majhnem prostoru,« je menil dr. Marjan Rožič, predsednik Turistične zveze Slovenije, »te kvalitete pa se premalo zavedamo tudi ta- krat, ko govorimo o dogaja- njih ob slovenskih jezerih, ki so naši turistični biseri.« Tu- ristična društva ob jezerih opozarjajo, da turizem v svo- ji osnovi ne sme ogrožati okolja, je še povedal dr. Ro- žič, pri tem pa dodal, da so turistična društva v tem letu vendarle naredila korak na- prej. Spodbuden pa je tudi poglobljen interes, da bi slo- venska jezera kar najbolj or- ganizirano vključevali v slo- vensko turistično ponudbo. Predstavniki objezerskih krajev so predstavili turi- stična dogajanja v svojih okoljih, vendar je bilo videti, da se zvečine še niso uspeli dokopati do takega načina trženja, ki bi bil ekonomsko učinkovit. Na posvetu so se dogovorili za ustanovitev posebne projektne skupine, ki bo skušala oblikovati os- nove za strategijo turistične izrabe slovenskih jezer. Ker pa je vsako od jezer življenj- ski prostor zase in se obnaša individualno, bo upravljanje s tako občutljivimi organiz- mi nadvse odgovorno delo. Ekoloških toleranc do okolja na račun dobičkonosnega turističnega proizvoda ne bodo smeli zapostaviti. KSENIJA LEKIČ Ob prazniku slovenske besede Slovenska beseda, težka, štiri leta žaljena in teptana, po krv- nikih nacističnega okupatorja na smrt obsojena, stopa spet svobodna na odrske deske v Celju. Stopa pred svoje ljud- stvo z dramo »Raztrganci«, katere snov je vzeta iz naše narodno osvobodilne borbe in jo je napisal pesnik - partizan Matej Bor - Vladimir Pavšič. S to uprizoritvijo otvarjamo sezono gledaliških predstav v svobodnem Celju. Sedaj, ko so narodi z veliki- mi žrtvami razbili barbarski fašizem, bo z odrskih desk da- našnjega Doma ljudske pro- svete lahko spet izpregovorje- na beseda skozi štiri leta ubi- janega, a še vendar živega in s slavo venčanega naroda. V tem domu bo prikazano do- mače dramsko delo, motivično vzeto iz herojske borbe gaže- nega ljudstva. Bolj kakor kdaj koli pa naj ta prireditev poka- že, kako novi čas kliče široke ljudske plasti h kulturnemu delu in uživanju njegovih plo- dov, pa jim k temu daje tudi vse možnosti. Prav tako pa je tudi narod sam danes kakor kruha potreben še dobrin svo- je lastne, toliko teptane kultu- re, ki si jo je mogel rešiti le z izvojevanjem narodne svo- bode, z ogromnimi napori in žrtvami, pa jo zato danes ceni toliko bolj. Spet bo slovenska beseda v Domu svobodna in poveliča- na zazvenela z desk v našem dramskem delu. Obnovila bo pred nami košček dogodkov iz najčastnejše naše zgodovine, iz nedavnih dni. S tem bodo spet posvečeni in nam vrnjeni prostori, ki jih je okupator os- kruml s svojim škornjem in besedo. Zato bo premiera Bo- rovih »Raztrgancev« pomenila praznik našega Celja in važno postajo na poti k njegovemu popolnemu vstajenju. Po dežju je zasijalo sonce, iz gozdov se je razlilo v dolino - pesem mitraljezov naših par- tizanov: svoboda, svoboda! Razbita okupatorska čelada je ležala ob prašni cesti. Čakali smo, prihajali so trudno, poča- si, dolge tuje ceste in prah jim je popil skoraj zadnjo kapljo krvi; v očeh pa je sijala ista svoboda. Svoboda, tako zaže- lena svoboda. Kaj nosijo v srcih ti ljudje? Dolgo izpoved in svetla upa- nja. Domača gruda je ohladila razbeljena stopala, porodila so se nova čustva, nova misel je izcimila novo življenje. Na steni so visele grafike: umori, streljanja, mrliči, obe- šenci, pogreb, toliko trpljenja. - Golgota štirih let. Portreti partizanov, podobe iz tabo- rišč, dolg roman v rizbah. Saj ga bomo razumeli, isto smo doživljali tudi mi, isto vzdušje nas je tlačilo in morilo, štiri dolga leta. V vsej žalosti, med temačnimi vtisi pa udarja še nekaj, kar istočasno ublaži gledalčeve misli, to je: protest, protest sužnja in dih bližajoče se svobode. Skoraj z grobo, sunkovito potezo se izražava in daje vsebini in doživetju duška. Sence so težke, kompo- zicija tem in svetlobe rešena z lahkoto, tako da se nam ni treba muditi v tem področju in z lahkoto čitamo podano vse- bino. Iz sten ždi strah, strah nas, strah človeštva v borbi za pravico in enakopravnost, saj je to bilo naše trpljenje, naše misli, naša čustva, naš glad, glad revežev vsega sveta. Pripravlja se razstava, sem prihajajo upodabljajoči delav- ci, da v skupnem delu izpol- njujejo svojo nalogo. V izme- njavanju izkustev dopolnjuje- jo vrzeli; tehnične, ustvarjalne in ideološke. Sem prihajajo li- terati in vsi oni, ki ljubijo umetnost in hočejo sodelovati za blagor naroda, vsem se daje možnost gradnje in udejstvo- vanja. Posebno mladim talen- tom, ki hočejo z besedo ali barvo, ali z obliko nekaj pove- dati, saj ravno oni postavljajo kulturni spomenik naši mladi domovini in človečanstvu. Naj bodo tudi oni kot akomulator- ji, iz katerih se poraja pogon- ska sila, iz katerih naj bodo napeljane transmisije v srca vsakega, ki čuti in misli. Vse te mlade, sveže sile se zbirajo v likovnih, literarnih, glasbenih in gledaliških sku- pinah v okviru okrožne ljud- ske prosvete. Kmalu bomo imeli priliko videti delo teh skupin. Bodoče prireditve v Celju nam prenesejo novih recitacij, novih razstav in kon- certov - novega življenja. (Nova pot, 7. julija 1945) Celle bo našlo prostor Trije odHelkl Srednje trgovske šole ostanejo v Celju Približno 150 učencev, ki so letos zaključili osmi razred na Celjskem, še vedno ni vpisanih v srednješolske programe. Ker so starši močno pritisnili na Ministrstvo za šolstvo in šport je le-to sklenilo, da prizna celjski regiji še dodatne oddel- ke. Prostore za izvedbo najbolj iskanih programov je ponudila občina Velenje. Tako naj bi se tja preselili novi trije oddelki Srednje ti^ovske šole, za kate- re na tej ni prostora. Svetniki mestne občine Celje so v pone- deljek sklenili, da se to ne bo zg<^ilo. Celjskega župana Jožeta Zimška so zato pooblastili, da zagotovi prostorske možnosti izobraževanja za te tri oddel- ke. Zimšek je dejal, da jih me- sto našlo in sicer v bližnji os- novni šoli ali v prostorih Cen- tra za interesne dejavnosti. Je- seni naj bi tudi pričeli graditi Srednjo gostinsko šolo. Ko bo dograjena, se bo prostorsko odprla stara šola, kjer bodo lahko našli prostore oddelki, za katere se danes na matičnih šolah kaže prostorska utesnje- nost. Tako bodo v novem šolskem letu na Srednji trgovski šoli v Celju odprli še dva oddelka za izobraževanje trgovcev in enega za program poslovnega tajnika. Oba programa sta v rangu triletne poklicne šole. Tako bo omiljena na začetku omenjena vpisna problema- tika. Ker se Celje kot regijsko srednješolsko središče hitro ši- ri, ga bo treba nemudoma pri- četi dograjevati, ugotavljajo v celjski enoti Zavoda Repu- blike Slovenije za šolstvo in šport. Od tam tudi že dalj časa opozarjajo, da se v celjski regi- ji že nekaj let pojavlja velik razkorak med vpisnimi intere- si učencev in dejanskimi mož- nostmi vpisa. Temu botrujejo predvsem omejene prostorske možnosti na nekaterih sred- njih in poklicnih šolah v Celju, neustrezna šolska mreža ter ponekod neprivlačni pro- grami. NATAŠA GERKEŠ Kje le zaključni račun? Na ponedeljkovem zasedanju celjskega mestnega sveta so svetniki obravnavali tudi finančni načrt sklada za razvoj obrti in podjetništva občine za letos. Najprej so želeli to točko dnevnega reda umakniti, ker so svetniki zahtevali najprej vpogled v zaključni račun Sklada. Potem so sklenili, da finančni plan za letos sprejmejo, vendar mora Sklad do prihodnje seje svetnikom predložiti zaključni račun. Za letos so predvidena sredstva sklada v višini 80 mili- jonov tolaijev, kar predstavlja 25 odstotkov najemnin za poslovne prostore v občinah Vojnik, Štore in v mestni občini Celje. In kako jih nameravajo razdeliti? Največ, 49 milijonov tolarjev, bo šlo za subvencioniranje obrestne mere za kredite, pridobljene pri poslovnih bankah in drugih finančnih organizacijah. 30 milijonov tolarjev bo šlo na račim sodelovanja pri nakupu Prevozništva v ste- čaju, milijon tolarjev pa ostane za opravljanje drugih nalog oziroma stroškov poslovanja sklada. N.G. Trgohlad Šentjur izbran na razpisu za kotlovnice šentjurski župan Jurij Malo- vrh je na zadnji seji občinske- ga sveta povedal, da bodo v naslednji sezoni pričeli z ogrevanjem na plin v Ipavče- vi hiši, Osnovni šoli Franja Malgaja, Glasbeni šoli Skla- dateljev Ipavcev, Vzgojnovar- stveni organizaciji in občinski zgradbi. Za preureditev kotlovnic je bil objavljen javni razpis, nanj se je prijavilo pet podjetij, med njimi trije podjetniki s sede- žem v šentjurski občini. To so obrtnik Martin Rečnik, Emo Šentjur in Trgohlad Šentjur. Kot najugodnejši ponudnik je bilo izbrano podjetje Trgohlad Šentjur, ki bo dela opravilo v sodelovanju z obrtnikom Martinom Rečnikom. Po bese- dah župana so se tako odločili kljub ponudbi kotlov podjetja Emo, za katere je projektant menil, da so neprimerni tako po velikosti, kot tudi glede iz- koristka in hrupa. SM Sodišče obsodilo De Mlchellsa Sodišče v Benetkah je nekdanjega italijanskega zunanjega ministra Gian- nija De Michelisa obsodilo na štiriletno zaporno kazen zaradi vpletenosti v koru- pcijo in prejemanja pod- kupnin. De Michelis naj bi prejemal denar in za plači- lo nezakonito izdajal licen- ce za nova delovna mesta na območju Benečije. Za- radi podobnih kaznivih de- janj je sodišče obsodilo na tri leta in sedem mesecev zapora tudi nekdanjega ministra za promet Bemi- nija. De Michelisu so zara- di prejemanja podkupnin in vpletenosti v korupcijo sodili že pred meseci, ven- dar ga takrat niso spoznali za levega. So pa na teh sojenjih zaradi podkupo- vanja obsodili tudi vodjo socialistov ter nekdanjega predsednika italijanske vlade Craxija, ki je sedaj v pregnanstvu v Tunisu, v primeru vrnitve v Italijo pa bi moral na prestajanje p>etletne zaporne kazni. Spremenjena britansica vlada Britanski premier Major bo še naprej vodil konser- vativno stranko, saj je na volitvah za predsednika stranke porazil protikandi- data Redwooda. Kot je znano, je Major pred tem zaradi raznih očitkov od- stopil kot predsednik ^ stranke, vendar somu člani stranke s ponovno izvoli- tvijo na njeno čelo še en- krat izrekli zaupnico. Ma- jor je kmalu zatem, ko je spet prevzel krmilo stran- ke, zamenjal ministre na nekaterih Wjučnih položa- jih. Zunanjega ministra Hurda, ki je sam odstopil, je tako zamenjed dosedanji obrambni minister Rif- kind. Nov obrambni mini- ster je postal Porfillo, do- slej minister za zaposlova- nje. Za podpredsednika vlade je Major imenoval Heseltinea, ki je doslej opravljal naloge ministra za industrijo in trgovino. Naposled bllžnjevziiodni uspeh? Izraelski in palestinski pogajalci so se naposled dogovorili, da naj bi naj- verjetneje 25. julija podpi- sali sporazum o razširitvi palestinske avtonomije na ves Zahodni breg. V sWadu s sporazumom naj bi se izraelska vojska umaknila iz vseh večjih mest na Za- hodnem bregu, razen iz Hebrona, Betlehema in Ra- mallaha. Izraelska vojska naj bi v omenjenih mestih še nadzorovala glavne ce- ste, vse dokler ne bodo zgradili dodatnih cest za prehod okoli 150 tisoč ži- dovskih priseljencev, ki ži- vijo skupaj z milijonom Pa- lestincev na Zahodnem bregu. Umik izraelske voj- ske naj bi tudi omogočil pr- ve palestinske volitve v zgodovini naroda, ki naj bi jih organizirali še to leto. Po izraelskem imiiku bo na Zahodnem bregu razvršče- nih 12 tisoč palestinskih policistov, to je za tretjino manj kot jih je v doslej še avtonomnih palestinskih območjih, v Gazi in Jerihu. Rusko-čečenska pogajanja Predstavniki Rusije in Čečenije so se na pogaja- njih dogovorili, da se bo če- čensko ljudstvo o neodvis- nosti Čečenije od Ruske fe- deracije, lahko odločalo na naslediijih predsedniških volitvah. Spanja ruska ustava namreč določa, da je Čečenija še vedno del Rusije, saj referendum o neodvisnosti te uporne kavkaške republike še niso izvedli. V Moskvi so Čečen- skemu predsedniku Džo- harju Dudajevu tudi ponu- dili pomilostitev, če zapu- sti čečensko ozemlje in odi- de drugam. Rusija skuša tako rešiti eno od glavnih težav v pogajanjih, ki s če- čenskimi predstavniki po- tekajo v Groznem. Moskva potiho upa, da bi z odho- dom Dudajeva s prizorišča dosegla sporaziun, s kate- rim naj bi Čečenija prido- bila precejšnjo neodvis- nost, vendar le znotraj Ru- sije. Rusko ustavno sodišče pa je začelo obravnavati vprašanje, ali sta predsed- nik Boris Jelcin in ruska vlada ravnala zakonito, ko sta izdala odlok, ki je bil podlaga za ruski vojaški poseg v Čečeniji decembra lani. Napadi na Srebrenico Srbska vojska je začela pospešeno ofenzivo na Sre- brenico, varovano območje na vzhodu Bosne. Po neka- terih podatkih naj bi v več neprekinjenih napadih živ- ljenje izgubUo več kot 100 ljudi; žrtve pa naj bi bile večinoma med civilisti. Po nekaterih podatkih naj bi bilo namreč v mestu okoli 40 tisoč ljudi. Bosanski Sr- bi so mesto obstreljevali tudi z bojnimi strupi ter požgali več hiš na južnem obrobju te bosanske enkla- ve. Unprofor je od povelj- nika sil bosanskih Srbov generala Mladiča zahteval, da Srbi takoj ustavijo na- pade na Srebrenico in iz- pustijo nizozemske pripad- nike mirovnih sil, ki so jih zajeli minuli konec tedna. V nasprotnem primeru pa so zagrozili z letalskimi na- padi na srbske položaje. O tem, da bodo mirovne si- le morale razmisliti o upo- rabi vseh možnih sredstev proti bosanskim Srbom, če ne bodo prekinili napada na muslimansko enklavo Srebrenico, pa je za televi- zijo ameriško tiskovne agencije APTV izjavil tudi posebni Galijev odposlanec Jasuši Akaši. Vojska napadla Greenpeace Pred tihooceanskim ato- lom Mururoa, na katerem bo Francija izvajala jedr- ske poskuse, je prvič prišlo do neposrednega stika med pripadniki okoljevarstvene organizacije Greenpeace in francosko vojsko. Franco- ske bojne ladje in helikop- terji so najprej skušale pre- prečiti pripadnikom orga- nizacije Greenpeace vdor na zaprto območje. Ko jim to ni uspelo, se je skupina francoskih marincev nasil- no vkrcala na ladjo Ma- vrični bojevnik II — vojaki so pri tem uporabili solzi- vec - ravno na deseto oblet- nico, ko so francoski agenti blizu Aucklanda potopili ladjo Mavrični bojevnik I. Vojska je tokrat posadko ladje zajela in dobila navo- dilo, naj strelja na vsako ladjo, ki bi se atolu Muro- roa približala na manj kot 12 navtičnih milj. Šff. 28. - 13. iulif 1995 GOSPODARSTVO 4 Prvi inštitut v Šaleški dolini Ertco, ¥elenlskl zavoil za ekološke raziskave. Je postal Inštitut - Med soustano¥lteUI Je Inštitut Jožef Štefan Prejšnjo sredo so v mestni občini Velenje podpisali po- godbo o pristopu inštituta Jožef Štefan med ustanovi- telje Erica Velenje. S tem, ko je zavod za ekološke raziska- ve Erico postal inštitut, naj bi izboljšali tudi kakovost in raven dosedanjega delova- nja. S 7 milijoni tolarjev, ko- likor bo prispeval inštitut Jožef Štefan, bodo v Ericu za začetek pridobili predvsem boljšo opremo in pogoje de- la, sčasoma pa bodo imeli možnost svoje vrste okrepiti z novimi znanstvenimi kadri. Med ustanovitelji Erica in podpisniki pogodbe sta tudi šoštanjska termoelektrarna in Premogovnik Velenje, ki imata tako kot inštitut Jožef Štefan po 30-odstotm last- ninski delež, medtem ko ima ESO Oprema 10-odstotni lastninski delež. »S pristopom Inštituta Jo- žef Štefan med soustanovite- lje,« je menil direktor Erica dr. Boris Stropnik, »bomo pridobili večje možnosti raz- voja kot tudi priložnost, da uporabne re^tate naših ekoloških raziskav prenese- mo v širši prostor. Še več bo- mo lahko vlagali v razisko- valno delo, ki je bilo že do sedaj usmerjeno v uporabne raziskave, saj predstavljamo most med znanostjo in tem, kar Šaleška dolina potrebu- je. Usmerili se bomo lahko v bolj temeljito znanstveno raziskovanje, pri tem pa bo- mo morali doseči enake kri- terije za delo, kot jih ima in- štitut Jožef Štefan.« Pred Ericom se v prihod- nosti odpirata še zlasti dve razvojni usmeritvi, je pouda- ril doc. dr. Danilo Zavrtanik, direktor inštituta Jožef Šte- fan. Prva je nadaljevanje ekoloških raziskav, ki jih Erico opravlja že zdaj in so specifične za šaleško okolje, druga usmeritev pa odpira nove cilje, saj naj bi Erico z leti postal inštitut s širšim področjem delovanja, ki ne bo zgolj ekološko. Dr. Zavr- tanik je še pojasnil, zakaj so se odločili za podpis pogod- be o soustanovitelj stvu, pri tem pa poudaril, da so na inštitutu želeli prispevati k decentralizaciji slovenske znanosti. Trudili naj bi se za zagotavljanje enotne znan- stvene politike in enako- vrednih pogojev za razvoj. Tudi ostali trije soustano- vitelji so se strinjaU, da bo pristop inštituta Jožef Šte- fan pomenil pravo pot za razvoj Erica, obenem tudi nove priložnosti za razvoj doline. Mag. Franc Avber- šek, poslanec Državnega zbora in eden izmed pobud- nikov za ustanovitev ekolo- škega zavoda, je ob podpisu pogodbe dejal, da si bo Erico z novim soustanoviteljem odprl okno v svet, izrazil pa je tudi prepričanje, da so Ericovi strokovnjaki največ- ja garancija za korektno opravljanje ekoloških razi- skav. K. LEKIČ Keramiko bodo zaprli Za takšen ukrep so se ¥ Cinkarni odločili zaradi nerentabllnosti Oktobra bodo po večletnih razmišljanjih predvidoma za- prli Cinkamin obrat Kerami- ka. Posodobitev opreme in proizvodnje bi namreč terjala preveč denarja, zaradi konku- rence na tržišču pa tudi mo- dernizacija ne bi prinesla za- dovoljivih rezultatov. V obratu Keramike so letno naredili povprečno 180 tisoč kosov šamotnih tuljav in 50 ti- soč priključkov v petih veliko- stih. V strukturi poslovne eno- te Metalurgija predstavlja proizvodnja Keramike slaba dva odstotka, obrat je imel včasih 55 delavcev, danes je v njem zaposlenih le še 21 ljudi. V glavnem je tehnologija za izdelovanje šamotnih tuljav in priključkov v tem obratu stara dobro stoletje. Zamisel za iz- delovanje tuljav in priključ- kov so v preteklosti uresničili skupaj z žalsko Gradnjo, v so- delovanju z njimi so tudi kupi- li Ucenco od koncema Schi- edel. Cinkarna je takrat prev- zela izdelavo šamotnega no- tranjega dela dimnika, Grad- nja pa zunanji del in montažo. Zaradi premajhnih zmogljivo- sti je Cinkarna konec osemde- setih let lahko oskrbovala ko- maj tretjino potreb žalske Gradnje. Razmere so se še po- slabšale po letu 1990, ko je av- strijski koncem na Češkem kupil tovarno za izdelavo tu- ljav in priključkov. V Cinkarni so sicer dolga le- ta razmišljali, da bi Keramiko posodobili, vendar bi to zahte- valo veliko denarja, zato so se zdaj dokončno odločih za za- prtje tega obrata. Večino de- lavcev so ali še bodo premestili na druga delovna mesta v Cin- karni, nekaj se jih je upokojilo ali odilo iz tovame, štirim de- lavcem pa bodo izplačaU od- pravnino v višini 200 tisoč to- larjev. EB Se nam obetalo novi daviti Vlada pripravlja spremembe premoženjskih davkov, kakšne, pa ostaja skrivnost Vladni možje so doslej sicer že večkrat napovedovali takš- ne in drugačne obdavčitve premoženja, a se napovedi še niso uresničile v praksi. Kaže pa, da tokrat ne bo ostalo zgolj pri obljubah. Finančni minister Mitja Ga- spari je pred kratkim pred sprejemanjem proračima na- povedal, da naj bi vlada že za julijsko sejo državnega zbora prelagala določene spremem- be davkov na premoženje dr- žavljanov Slovenije. Kakšne natančno naj bi bile te spre- membe, je zaenkrat še očitno strogo varovana skrivnost. Še pred sprejetjem sistemskega zakona, ki bo obdavčil premo- ženje, naj bi najprej spremeni- U in dopolnili že veljavni za- kon o davkih občanov, s to spremembo pa naj bi se poeno- tili tudi kriteriji za obdavče- vanje v občinah. Osnova za davek od premo- ženja pri stanovansjkih povr- šinah je vrednost stavbe. Do- slej so davek na posest stavb plačale le fizične osebe, ki so stalno bivale v stanovanjskih prostorih, katerih površina je presegla 160 kvadratnih me- trov. Poslej naj bi se osnova za davek lahko zmanjšala oziro- ma oprostila v primem stalne- ga bivališča davčnega zave- zanca za 40 kvadratnih metrov stanovanjske površine. Če živi v stanovanju poleg zavezcinca še en član, je neobdavčenih 60 kvadratnih metrov stanova- nja, pri tričlanski družini bi bilo neobdavčenih 75 kvadrat- nih metorv, za štiričlansko družino pa 90 kvadratnih me- trov. Davek naj bi za stanova- nja in vikende plačevali po stopnji 0,5 odstotka, lahko pa se zgodi, da bodo vikendi ob- davčeni po nekoliko višji stop- nji. Po sedanjem zakonu je za nov objekt veljala 10 letna oprostitev plačila davka, po novem naj bi bila ta meja zni- žana na 5 let. Poleg tega pa se razmišlja tudi o obdavčitvi zemljišč, gozdov, slik, avtomo- bilov, čeprav je po dmgi strani slišati, da naj bi bila to bolj stvar sistemskega zakona o obdavčitvi premoženja. Glavni razlog za obdavčitev premoženja in s tem dodatno zbiranje denarja naj bilo bi- stveno povečanje števila novih občin. Kaj pa o morebitnih no- vih davkih pravijo občani? Celjani o novih davkih na nepremičnine Marjan Mesarič, vlakov- ni upravnik postaje Celje: »Država potrebuje denar in z davki poskuša priti do njega. Na žalost plač nima- mo evropskih, želimo pa evropske davke. To seveda ne gre skupaj. To bi bilo treba v dolgoročno, na pri- mer v dvajsetih letih, prila- goditi našim razmeram, ko bodo tudi naše plače in kupna moč višja, ter nato davke prilagoditi evrop- skim.« Damir Kočiš, samostojni podjetnik: »Nič, kar je v zvezi z zakoni, me ne za- nima. Nimam pojma. Prvič slišim o takem zakonu.« Slavko Kosi, študent kemi- je: »Če imajo kakšen pame- ten razlog, potem je že v re- du. Če pa nimajo pametne- ga razloga, so pa neimmi in je treba zamenjati vlado.« GREGOR STAMEJČIČ ŠPELA KRIVEC Klirinško depotna družba 10. januarja letos je bila ustanovljena khrinško depot- na družba (KDD). Ustanovlje- na je bila kot delniška družba in sicer po postopku simultane ustanovitve. Člani KDD so lahko banke ali borzno po- sredniške družbe, investicijske družbe in pooblaščene investi- cijske družbe, družbe za upravljanje in pooblaščene diTižbe za upravljanje. Repu- blika Slovenije, Banka Slove- nije, druga klirinške in depot- ne organizacije in še nekateri dru^. Preko KDD se bo začela izvajati dematerializacija vrednostnih papirjev. To po- enostavljeno povedano pome- ni, da se VP ne bodo več fizič- no prenašaU od prodajalca do kupca ampak bo prišlo do preknjižbe na računih vred- nostnih papirjev, ki se bodo vodili pri KDD. Demateriali- zacija tudi pomeni, da se VP ne bodo več tiskali. Prišlo bo do tako imenovanih računal- niških zapisov, pri čemer pa se seveda vsebina pravic ne spre- meni. Dematerializacija po- meni velik korak naprej. VP ne bo potrebno tiskati. To bo zmanjšalo stroške, pa tudi iz- gubiti in ponarediti jih ne bo mogoče. Pri imenskih VP bo prišlo do avtomatske spre- membe v knjigi delničarjev. Ta prenos bo veUko hitrejši od se- danjega, ko mora lastnik sam prijavljati in dokazovati spre- membe. Dividende se bodo na- kazovale direktno vsem imet- nikom. VP preko enega naka- zila. KDD bo razdelila posa- mezne zneske na račune imet- nikov. Zelo pomembni sta se dve prednosti. Delniške knjige se bodo vodile pri KDD in iz- dajatelj delnic bo imel vsak trenutek podatek, kateri so njegovi delničarji. Delitve in združitve delnic se bodo opra- vile avtomatsko. Povdaril bi rad, da se z vsemi VP, ki so bili in bodo izdani ne bo poslovalo preko KDD. V prvi vrsti bo poslovanje preko KDD pote- kalo z JAVNO PONUJENIMI VP. Zakon določa, da se mora- jo vsi javno ponujeni VP hra- niti pri KDD. Vsa podjetja, ki se bodo JAVNO PRODAJALA - tu mislim na izbran način lastninjenja, bodo morala av- tomatsko delati preko KDD. Seveda bodo lahko preko Bor- ze in KDD poslovale tudi dru- ge gospodarske družbe, ki bo- do pridobile dovoljenje Agen- cije za VP in Borze. Z začet- kom delovanja KDD se zaklju- čuje velik projekt, ki ga je v bi- stvu začela Ljubljanska borza. Mislim, da je vzpostavljena dobra infrastruktura za poslo- vanje z vrednostnimi papirji. Sedaj potrebujemo čim več KVALITETNIH gospodarskih družb, katerih VP bi kotirali na Borzi na drugi strani pa veliko VELIKIH in MALIH in- vestitorjev. Trgovanje z VP Na Borzi nič novega. Tečaji delnic padajo še kar naprej. Vehko tečajev delnic je že krepko pod knjižnimi vred- nostnimi, toda ker trenutno ni kupcev padajo še bolj. Da je letos še posebno slabo leto za investitorje, saj do sedaj, go- vore naslednji podatki. Tečaj delnice SKB banke je padel v letošnjem letu od 36941 to- larjev za eno delnico na 27.485 tolarjev za eno delnico. To je 25% padec. Glede na to, da po nekaterih pokazateljih SKB banka kotira visoko je to veUk padec tečaja njene delnice. Te- čaj delnice delniške družbe Dadas je v enakem obdobju padel za 55%, tečaj delnice NIKR za 48%, PRB za 25%, TCTR za 12,5%, KBTP za 42%, PPNP za 53%. Piše Bojan Gradišnik Certinkat ISO 9001 Gorenju GA Predvidoma konec avgu- sta bodo v Gorenju Gospo- dinjski aparati prejeli cer- tifikat ISO 9001, s čimer se bodo uvrstili med prve evropske proizvajalce bele tehnike, ^ bodo imeli ta certifikat. Strokovnjaki nemškega certifikacijskega organa TUV CERT namreč tudi med zadnjo presojo ni- so ugotovili odstopanj pri pregledu izbranih delov poslovnega procesa in nji- hovimi primerjavami z zahtevami standarda ISO 9001. Zato so priporočilo in sistemsko dokimientacijo že poslali v Nemčijo, kjer bo opravljena potrebna re- gistracija. Certifikat tudi Aiposu v sredo, 19. juUja, pa bo- do v Ipavčevi hiši v Šent- jurju podeUli certifikat ISO 9001 šentjurskemu Ai- posu oziroma njihovemu programu Cevama. F*red podelitvijo certifikata bo v poslovnih prostorih pro- grama Cevama tiskovna konferenca. O pomenu tega priznanja za kakovost ce- vamiških proizvodov bosta podrobneje spregovorila generalni direktor Alposa Mirjan Bevc in direktor programa Cevama Konrad Marot. Zbor delničarjev Rogaške avgusta Za konec julija je bil na- povedan zbor delničarjev Rogaške, zaradi dopustov pa bo zbor predvidoma ko- nec avgusta. V tem času je prišlo tudi do zamenjave vodstva. Sklad za razvoj je kot največji delničar Roga- ške sprejel odstop doseda- njega direktorja holdinga Plorijana Zorina, ki se je za odstop menda odločil zara- di nadaljevanja študija, še naprej pa ostaja v upravi družbe Rogaška ZHT. Me- sto direktorja holdinga Ro- gaška prevzema Franci Križan, ki je bil že doslej v najožjem vodstvu Ro- gaške. Predstavniki KNSS v Celju v torek sta predsednik Konfederacije novih sindi- katov Slovenije Neodvis- nost France Tomšič in predsednik SKEIS KNSS Neodvisnost Bogomir Ličof obiskala nekatera podjetja na celjskem območju, med njimi Steklamo Rogaška Slatina, Gorenje Elektro- niko ter Steklarsko šolo. Sestala sta se s predstavni- ki sindikata KNSS Neod- visnost in vodstvi podjetij, popoldne pa je bila v pro- storih Mestne občine Celje še tiskovna konferenca. Na njej so spregovorili o eko- nomsko socialnem položa- ju delavcev v podjetjih ter načinih, s katerimi deloda- jalci izigravajo Dogovor o politiki plač. Odkup pšenice v celjskem podjetju Klasje bodo z odkupom pšenice začeli predvidoma 15. julija. Odkupna cena je 29,53 tolarjev za pšenico z 11,5 odstotka beljakovin. Odkup bo potekal po ena- kem postopku kot lani, v Klasju pa tudi letos ne bodo odkupovali ječmena. m, P? Šff. 28. - 13. iulif 1995 5 GOSPODARSTVO Sindikat na cesti ¥odsivo Metke Tekstila še veilno noče prisluhniti delavcem v ponedeljek in torek so de- lavci celjske Metke Tekstila volili svoje sindikalne zaupni- ke. Najbrž bodo edini delavci v Sloveniji, ki so svoj sindikat ustanovili dobesedno na cesti. Kot smo že pisali v prejšnji številki Novega tednika, vod- stvo Metke Tekstila oziroma vršilec dolžnosti direktorja Ja- nez Gladek, zagotovo v dogo- voru z švicarskim lastnikom Giinterjem Ecksteinom, ne do- voli delovanja sindikata v po- djetju. Kljub temu so se zapo- sleni odločili, da bodo ustano- vili neodvisni sindikat. Ker volitev očitno niso smeli izpe- ljati znotraj tovarne, so volilno skrinjo v začetku tedna posta- vili ob cesto pred vhodom v to- varno, volitve pa izvedli pred oziroma ob koncu delovnega časa. Za domače in tuje, v tem primeru švicarske lastnike, je sindikat, pa naj bo to svobodni ali neodvisni, morda res nebo- digatreba, a dokler velja seda- nja zakonodaja, jo bodo go- spodje hočeš nočeš pač morali spoštovati. Delovanje sindika- ta je namreč opredeljeno v splošni kolektivni pogodbi in med drugim tudi v zakonu o delovnih razmerjih, kjer tretji člen posebej opredeljuje sodelovanje ter udeležbo sin- dikata pri odločanju. In če je zakonsko zagotovljena njego- va udeležba, so delodajalci dolžni zagotoviti tudi pogoje za njegovo ustanovitev. Tako zakonodaja, o morali tistih, ki se na tak način kot v Metki Tekstilu poigravajo z ljudmi, pa ne kaže razpravljati. Bi bU pa najbrž že skrajni čas, da kakšno rečejo slovenski in- špektorji. IRENA BAŠA Foto: SHERPA Neodvisni sindikat Metke Tekstila se rojeva dobesedno na cesti. Elegant v stečaj Sedmega julija se je uradno začel stečajni po- stopek šentjurskega Ele- ganta, za stečajno upravi- teljico je določena Petra Mljač-Giacomeli, skoraj 300 delavcev pa je moralo na zavod za zaposlovanje. Približno 130 delavcev naj bi našlo zaposlitev v okviru nove firme, zaen- krat je to Topi trgovina na debelo in drobno, ki naj bi nadaljevala tudi program bivšega Eleganta. Novo fir-, mo je ustanovilo 15 bivših, v glavnem vodilnih delav- cev Eleganta, Topi tudi vo- di bivša direktorica Ele- ganta Jožica Šmerc Ko- vačič. Da bodo ljudje v novi firmi prišli z dežja pod kap, kaže petkov zbor delavcev. Približno 130 ljudem, ki naj bi delali v novi firmi, so namreč namesto pogodb o zaposlitvi najprej ponu- dili Scuno pogodbe o delu, v katerih je določeno plači- lo po pavšalu, zaposlenim ne bi plačali niti malice niti prevoza na delo, po teh po- godbah pa naj bi v firmi delali do konca avgusta. Zaradi nezadovoljstva de- lavcev je bU potem sprejet aneks k tem pogodbam o delu, v njem je določeno, da bodo delavci dobili tudi potne stroške in malico, 23. julija pa naj bi sklenili po- godbe o zaposlitvi. IB Delnice Pivovarne Laško za med Na tretji javni dražbi pa- ketov delnic sklada za raz- voj so kar polovico od 95 ponujenih paketov prodali po višjih cenah od izklic- nih. Med pooblaščenimi in- vesticijskimi družbami je bilo veliko zanimanja tudi za delnice Pivovarne Laško. Za dva paketa delnic pi- vovarne po izklicni ceni 184.3 milijona tolarjev za vsakega so se najbolj vneto potegovale Krona, Kmečka družba, Setev, Triglav in Vizija. Prvi paket si je za 166 odstotkov višjo ceno od izklicne priborila Kmečka družba in zanj odštela 490.4 milijona tolarjev cer- tifikatov, drugega pa je za 483 milijona tolarjev ali za 162 odstotkov več od iz- klicne cene kupila pooblaš- čena investicijska družba Krona. JI Točijo ga že 170 let Razstava o razvoju Pivovarne Laško Brez velikega pompa so v la- škem dvorcu sinoči odprli raz- stavo o 170 letih pivovarstva v Laškem. Pivovarna je po- dobno razstavo pripravila že pred leti, poudarek je bil na zgodovinskem razvoju, letos pa z razstavo želijo vsakemu obiskovalcu vzbuditi vtis kot da je na ogledu tovarne. Pivovarna Laško bo svoj vi- sok jubilej praznovala letos predvsem delovno, brez po- sebnih proslav in podobnih slovesnosti. Tudi dneva odpr- tih vrat ne bo, saj bodo veliko posodobitev tovarne končali prihodnjo pomlad in šele ta- krat bodo vse, ki bodo to hote- li, povabili na ogled povsem nove pivovarne. Zato želijo tu- di z razstavo opozoriti na sko- kovit napredek tovarne zlasti v obdobju od šestdesetih let do danes. Kolikšen je ta razvoj, pričajo razstavljeni stari, no- vejši in najnovejši fotografski posnetki posameznih obratov, v katerih je danes že skoraj vsa proizvodnja računalniško vo- dena. Za povojni razvoj pivovarne so značilne tri prelomnice. Pr- va je bila v šestdesetih letih, ko so z obnovo opreme in na- prav povečali proizvodnjo pi- va s 60 na 400 tisoč hektolitrov piva, druga je bUa v sedemde- setih letih, ko so z novo opre- mo zmogljivost tovarne pod- vojili, tretje veliko obdobje pi- vovarne pa se je pričelo v osemdesetih letih, ko so z no- vo varilnico in polnilnimi lini- jami povečali zmogljivosti do poldrugega milijona hektoli- trov piva. Poleg fotografskega gradiva sestavlja razstavo še vrsta do- kumentov o številnih drugih pomembnih dogodkih iz zgo- dovine, prikazani pa so tudi grafi o rasti proizvodnje, pro- daje in izvoza. Dokumente do- polnjujejo naprave iz časov, ko so še vse delali ročno, prikaza- na pa je tudi embalaža, v kate- ri so od začetka tega stoletja do danes prodajali pivo. Raz- stavo dopolnjuje tu^ slikovni prikaz vsega, kar je v Laškem že nastalo ali pa še nastaja s pomočjo pivovarne. To je pr^vsem nov turistično-re- kreativni center na levem bre- gu, nov most čez Savinjo, ki bo zgrajen jeseni, športna dvora- na v Debru in obnovljen hotel Savinja. Pivovarna namreč v preteklih letih ni razvijala le sebe, ampak je izdatno skrbela tudi za razvoj mesta. Ob navzočnosti številnih Laščanov in ožjih poslovnih sodelavcev je razstavo, ki bo na ogled le do konca julija, od- prl Boško Šrot iz Pivovarne Laško. JI Priznanje Premogovniku Velenje Slovenski odbor svetovnega energetskega kongresa je prejšnji mesec odločil, da letošnje priznanje za najuspešnejše energetsko podjetje v Sloveniji prejme Premogovnik Velenje. To priznanje ]e direktorju velenjskega premogovnika dr. Francu Žerdinu izročil predsednik odbora Ostoj Kristan. Slovenski energetski odbor je ugotovil, da je strateški načrt Premogovnika Velenje skladen skladen z opredelitvami Svetovnega energetskega sveta .J® Slovenijo smotrno, da podpre plan proizvodnje, ki predvideva 3,8 oziroma 4 milijone ton premoga letno. KL Novi managerji Iz Gorenjeve poslovodne šole Gorenje je končala že peta generacija slušateljev. 21 mladih managerjev je vod^l Bl^u poslušalo predavanja priznanih slovenskih strokovnjakov in ^h delavcev Gorenja o osnovah podjetništva, marketinga in ustvarjalnem teamu. Tako so se anili z mednarodnim trženjskim managementom ter s sodobnimi marketinškimi pristopi. Dodelit^'^^^^ mentorjev so izdelali poslovne načrte in jih predstaviU vodstvu Gorenja. Pred ■ ' ki so jih v ponedeljek, 10. julija, prejeli iz rok predsednika poslovodnega Beteilio, T^^^ Jožeta Staniča, so opravili še strokovno ekskurzijo na Dima j. Direktor Gorenja Austria ® • ji"™ je predstavil vlogo holdinga, mag. Ciril Paluc, direktor Gorenja Spreeov ^^ podjetje, ki sodi med najpomembnejša Gorenjeva podjetja na tujem, v Avstriji^ ^^ ° značilnostih ekonomske propagande ponudnikov izdelkov bele tehnike V Topru spet stavifaii Zahteve po odstopu direktorja - Celjski mestni svet obljublja pomoč Približno 250 delavk celj- skega Topra 2000 je v torek stavkalo že enajsti dan, ker še vedno niso dobile majskih plač. Zaposleni so delo prekinili 30. junija. V dogovoru z upravnim odborom naj bi namreč majske plače dobili okoli 25. junija, plač pa kljub stalnim opozorilom sindikata ni bilo. Razen plač stavkajoči terjajo tudi oseb- no odgovornost direktorja Ivana Kramerja, upravnemu odboru pa so predlagali nje- govo razrešitev z mesta di- rektorja. Zaposleni pravijo, da se razmere, kakršne so v podjetju, morajo slej ko prej končati. Po njihovi oce- ni je nesprejemljivo ravnanje vodstva, saj ljudem, ki delajo preko delovnega časa, ni sposobno zagotoviti rednih plač. Tudi če bodo ali so morda v teh dneh že dobili majske plače, v Topru 2000 vedo, da se bodo razmere po- novile in da se bodo podobni problemi spet pojavili pri iz- plačilu junijske plače. O razmerah v celjskem To- pru 2000 so na svoji zadnji seji govorili tudi svetniki mestne občine in sklenili, da bo celjska občina dala po- trebno garancijo Banki Ce- lje, če bo Toper predhodno prenesel svoje terjatve do ministrstva za delo na obči- no. Celjska občina naj bi Banki Celje dala garancijo za 12 milijonov tolarjev, toli- ko, kot potrebuje Toper 2000 za izplačilo majskih plač. Ministrstvo za delo pa naj bi podjetju dolgovalo približno 300 tisoč nemških mark. Svetniki so še opozorili, da je to zadnja garancija, ki jo na- meravajo dati temu podjetju. IB Gorenje Servis tudi v Celju Nov prodajno servisni center so odprli na Lavi »Prihajamo v Celje, ker smo prepričani, da lahko po- nudimo nekaj novega, pred- vsem pa lahko občanom na enem mestu ponudimo vse: od svetovanja, prodaje, do- stave in montaže izdelkov, vzdrževanja in servisiranja izdelkov.« To je med drugim povedal direktor Gorenja servis Todor Dmitrovič ob otvoritvi njihovega prodajno servisnega centra v Celju. Prodajno servisni center so v minulem tednu odprli na Lavi 6a oziroma v zgradbi podjetja Elektrosignal. Go- renje Servis doslej v Celju ni bil prisoten, vse svoje servis- ne storitve so reševali nepo- sredno iz Velenja. V novem centru bodo občanom na vo- ljo tudi številni izdelki Gore- nja in drugih priznanih pro- izvajalcev, Gorenjevi stro- kovnjaki pa bodo obiskoval- ce sproti seznanjali z novost- mi v njihovi ponudbi, last- nostmi izdelkov in ravnanju z njimi. Center Gorenja Ser- vis je odprt vsak delovni dan od 7. do 19. ure, za obisko- valce pa je nedvomno dobro- došel tudi velik parkirni prostor. Razen tega so za ku- pce pripravili vrsto ugodnih akcij in ugodne plačilne po- goje, med drugim popust pri nakupih z gotovino ter obročno odplačevanje. HJ Zadovoljiv obisk Po podatkih, ki so jih zbrali v Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, je bilo v naših zdraviliščih od začetka leta do konca junija za 7 odstotkov več gostov kot v ena- kem obdobju lani. Za tri odstotke se je povečalo tudi število nočitev. Med najbolj obiskanimi so še vedno Rogaška Slatina, Moravske in Atomske Toplice, Terme Čatež in Portorož ter Radenci. V Rogaški Slatini in Moravskih Toplicah je bilo v primerjavi z lani gostov sicer nekoliko manj, in to predvsem zaradi upada števila domačih gostov, zelo pa se je v prvih šestih mesecih povečal obisk v Ptujskih Topli- cah in v Termah Zreče. Struktura tujih gostov, ki jih je bilo v prvem polletju za sedem odstotkov več kot lani, je ostala približno enaka, saj obiskuje slovenska naravna zdravilišča še vedno največ Avstrijcev, Italijanov in Nemcev. jj Šff. 28. - 13. iulif 1995 GOSPODARSTVO 6 Arheologi na trasi avtoceste Posebna metoda dela za ¥se trase slovensklli avtocest Na trasi avtoceste Arja vas - Vransko potekajo te dni tu- di obsežna arheološka razi- skovanja v skladu z zako- nom o varovanju naravne in kulturne dediščine. Če bodo arheologi našU izjemne pri- čevalce naselbinske oziroma stavbne dediščine, bodo zah- tevali prestavitev dela trase, sicer pa bodo vsi drobni predmeti prenešeni v Pokra- jinski muzej v Celju. Ker gre za zelo zahteven projekt, ki je vezan na ob- čutljive strokovne vidike gradnje avtocest z zahtevni- mi časovnimi opredeUtvami na eni strani, na drugi pa gre za varovanje naše naravne in kulturne dediščine, se je mo- rala tudi spomeniškovar- stvena služba s svojimi stro- kami ustrezno organizirati, v preteklosti so jo večkrat kritizirali, zakaj prej ne opravi svojega dela na tere- nu, vendar je bila večina kri- tik izrečena zelo na pamet in neutemeljeno. Arheologi na- črtujejo svoje delo na teme- lju znanih raziskav, izsled- kov in predvidevanj, ki te- meljijo na strokovnih osno- vah. Za svoje delo imajo tudi strogo in največkrat tudi skopo odmerjen čas in denar. Načrtovanje gradnje cest pa terja poseben pristop, saj ta- korekoč do zadnjega ni zna- na dokončna trasa, pa tudi denar mora biti na voljo. Ob začetku del je bila pod okriljem Uprave Republike Slovenije za kulturno dediš- čino in Ministrstva za kultu- ro oblikovana posebna stro- kovna skupina arheologov, ki jo je vomanjkanja proračimskih sre^tev pa 3,4 odstotke. &le ko so se dogovorili, da namenijo dva mih- jona tolarjev iz vsote osem milijonov, kolikor jih je name- njenih turizmu, za razvoj kmečkega turizma v občini, so dali svoje soglasje tudi v odboru za kmetijstvo. Obenem nameravajo v občini pridobiti dodatnih osem mihjonov tolaijev iz naslova poslovnih prostorov in stavbnih zemljišč, ki bi jih nato občina vložila v razvoj vojniškega gospodarstva. N.G. Na slovenskem repu Kal storiti, da se volniško gospodarstvo v nekal letih okrepi? v Vojniku so sprejeli strate- gijo razvoja gospodarstva v občini, ki jo je pripravil ob- činski odbor za gospodarstvo, s katero se želijo v treh do pe- tih letih približati slovenske- mu povprečju. Vojniški odbor za gospodar- stvo ugotavlja, da je bil doslej Vojnik z okolico gospodarsko nerazvit. Vzroke za to iščejo predvsem v strateških usmeri- tvah celjske občine, ki naj bi v minulih letih denar za go- sp>odarski razvoj zavestno vla- gala v druga področja bivše celjske občine. Zato menijo, da bo to treba upoštevati tudi pri zahtevku pri delitveni bilanci premoženja prejšnje občine Celje. V Vojniku sedaj ugotavljajo, da je na področju kmetijstva od 1251 kmečkih gospodinj- stev v občini samo 96 takšnih, ki se dejansko ukvarjajo izk- ljučno s kmetijsko dejavnostjo in ti lahko prestavljajo vojni- ški kmetijsko-gospodarski po- tencial. V občini tudi ni indu- strije, še najdonosnejši je turi- zem, ki pa je omejen praktično le na zdraviliškega, torej na Dobmi. Stopnja fKKijetništva v obči- ni je slaba, saj so izračunali, da pride na tisoč prebivalcev vojniške občine 15,4 podjetni- ka in 7,3 zaposlenega, v občini Celje pa 67 podjetnikov na ti- soč prebivalcev in 51 zaposle- nih. Po podatkih Agencije za plačilni promet in Uprave za finance so lani vojniški po- djetniki ustvarili skupno za 2,7 milijarde tolarjev prihod- ka, kar ocenjujejo v občini za ugodno. Zato bi v občini želeh v približno treh do petih letih p>odvojiti število p^jetnikov in pri njih zaposlenih delavcev ter se približati slovenskemu povprečju. V ta namen hočejo širiti in- dustrijo, pa gostinstvo in turi- zem, kjer stavijo na še neokr- njeno naravo v občini, gradbe- ništvo, kmetijstvo in ribištvo. Pri kmetijstvu naj bi dajali po- udarek predvsem pridelavi bio hrane. Sicer pa naj bi razvijali še obrt in trgovino. Pogoji za širitev gospodar- stva so priprava in ponudba zemljišč za razvoj gospodar- stva, priprava in ponudba de- lovne sile, stimulativni ukrepi za pridobivanje kapitala, sti- mulativni predpisi in hitri po- stopki za širjenje in uvajanje gospodarstva ter izdelana strategija celotnega razvoja gospodarstva v ob^ni. In kje dobiti denar za vse to? Največ si obetajo od sredstev republi- ke za pospeševanje gospodar- stva ter iz občinskega prora- čuna, nekaj pa tudi iz najem- nin in odprodaje poslovnih ob- jektov ter zemljišč. NATAŠA GERKEŠ Nove osebne LJUBLJANA, 5. julija (Delo) - Parlamentarni od- bor za notranjo politiko je ocenil, da je nov zakon o osebnih izkaznicah že primeren za razpravo v dr- žavnem zboru. V skladu z novim zakonom osebna izkaznica ne bo več obvez- ni ampak prostovoljen do- kument, saj bodo državlja- ni svojo identiteto lahko dokazovali tudi z drugimi javnimi listinami. Nove osebne izkaznice bodo iz- delane iz materialov, ki bo- do onemogočah ponareja- nje, uporabljati pa jih bo mogoče tudi kot potovalni dokiunent. Nemška podpora LJUBLJANA, 5. julija (Delo) - Združenje nemških zbornic je v Ljubljani od- prlo predstavništvo nem- škega gospodarstva, ki naj bi služilo za izmenjavo po- slovnih informacij in pod- piralo podjetja obeh držav. Predstavništvo naj pri pre- boju na nemški trg poma- galo tudi majhnim in sred- nje velikim podjetjein. Slo- venija je lani na nemškem tržišču ustvarila okrog 3,8 milijarde dolarjev zunanje- trgovinske menjave. Izva- žala je predvsem tekstil in proizvode lesne industrije, uvažala pa bombažne tka- nine, osebne avtomobile, električne aparate in drugo. JBTZ LJUBLJANA, 6. julija (Večer) - Komisija za prei- skovanje politične odgo- vomosti političnih fimkci- onarjev v zadevi JBTZ je na zaprti seji sklenila, da bo kot prvi priči zaslišala predsednika države Milana Kučana in Tomaža Ertla, ki je bil leta 1988 sekretar, za notranje zadeve. Zasli- šanje naj bi bilo še pred' parlamentamimi počitni- cami, ki se bodo začele av- gusta. V dmgi fazi bo ko- misija kot priči pokhcala Janeza Janšo in nekdanje- ga predsednika SZDL Jo- žeta Smoleta, ki naj bi leta 1988 po izjavah v časopisih sodeč vedel, da se bo začel »neki postopek«. Konec stavke LJUBLJANA, 6. julija (Delo) - Po dolgih pogaja- njih s predstavniki džave so delavci Tovame belja- kovinskih koncentratov iz Zaloga prekinih stavko, ki so jo začeli predvsem zara- di nezadovoljstva z vod- stvom sistema Koto. Ne- varnosti veUke ekološke i® zdravstvene katastrofe, ki je že resno grozila vsej Slo- venije, za zdaj ni v^, ven- dar bo morala država v najkrajšem času odgovo- riti delavcem na nekatera vprašanja, sicer bodo pre- kinjeno stavko zopet nada- ljevali. Delavci želijo pred- vsem vedeti, kako bo drža- va pomagala sistemu Koto pri hitrejšem lastninskeif oblikovanju in kakšne so možnosti za izločitev to^ vame iz sistema. Delavd tudi zahtevajo odstop tr^ direktorjev. Šff. 28. - 13. iulif 1995 7 VROČA TEMA Kam izginja savinjska zemija Ha tras! avtoceste na območju GotoveU so pridno kopali - pa to niso bili gračiteljl avtoceste Včasih so se Savinjčani pre- pirali zaradi trase avtoceste. Zdaj, ko so cesto končno zaceli eraditi, se vnemajo prepiri rtem, kaj storiti z velikim količinami izkopane zemlje. Primer zase pa je del trase na območju Gotovelj, kjer je zem- lja izginila še pred začetkom gradnje. Kvalitetna zemlja naj bi ostala v dolini Trenutno sta v Savinjski do- lini odprti dve večji avtocestni gradbišči, prvo na območju Vranskega, to je tako imeno- vano peto okno, kjer je pridob- ljena tudi vsa potrebna doku- mentacija. Drugo gradbišče nastaja v neposredni bližini sedanje cestninske postaje v Arji vasi, kjer pripravljajo teren za ureditev izvennivoj- skega križišča. Na obeh loka- cijah se pojavljajo ogromni kubiki zemlje, kaj storiti s to zemljo in tisto, ki jo bodo izko- pali še na preostalem delu tra- se, pa je očitno vprašanje, ki ga predstavniki Darsa in žal- ske občine še niso povsem ra- zrešili. Različni strokovnjaki se prepričujejo, kako bi jo bilo najbolj pametno izkoristiti, pri tem pa ima seveda vsaka stran tudi svoje interese. Idejni projekt o tem, kaj sto- riti z velikimi količinami izko- pane zemlje, so že pred časom pripravili v žalskem Hmezad Inženiringu. Določeno je bilo kakšnih 40 lokacij, kjer bi s pomočjo izkopane zemlje po zaključku gradnje avtoceste usposobili zemljišča za kme- tijsko dejavnost, z odvečno zemljo pa naj bi obogatili vso , zemljo v Savinjski dolini in povečali humusno plast. Dlje od idej v občini niso prišli in ko se je pričela grad- nja na Vranskem, je bil skle- njen dogovor med žalsko obči- no in krajevno skupnostjo Vransko, kjer so zagotovili de- ponije za hiunusno plast zem- lje, to pa naj bi v dogovoru s kmetijsko zadrugo uporabili za kmetijske namene. Po ob- činskem odloku o ravnanju s plodno zemljo je prodaja le-te prepovedana, lahko pa se za- računavajo manipulativni stroški. Zemljo lahko danes v dogovoru s krajevno skup- nostjo Vransko dobijo ljudje širom po dolini, pri čemer skladno z občinskim odlokom interesenti plačajo stroške de- poniranja in nakladanja ter prevozne stroške. Na drugem delovišču, torej ob cestninski postaji v Arji vasi, pa zemlje ni mogoče dobiti, zaenkrat velja, da jo bodo potrebovali in po- rabili sami gradbinci za lu-eja- nje okolice avtoceste po zak- ljučku gradnje. V vednost vsem tistim, ki bi radi kupili kakšen tovornjak ali dva kvalitetne zemlje naj zapišemo, da o prodaji ne od- loča niti Dars, niti Italijani, ki gradijo avtoceste, temveč sa- mo in edino občina. V občin- skem odloku namreč jasno pi- še, da z viški zemlje, ki prese- gajo potrebe, upravlja kmetij- ska zemljiška skupnost občine Žalec oziroma njen pravni na- slednik, to pa je občina Žalec. Svoje mnenje o tem je poveda- la tudi posebna komisija za spremljanje izgradnje avtoce- ste na eni svojih zadnjih sej. Zaenkrat so predlagali, da naj bi vso rodovitno zemljo ne od- važali več na deponije, temveč naj bi odvečna zemlja ostajala na obrobju trase avtoceste in bila tam tako dolgo, dokler je izvajalec ne bo uporabil za sa- nacijo brežin avtoceste. Šele potem bi lahko viške zemlje uporabljali za druge namene. Kako bodo to izpeljali v praksi, je seveda drug pro- blem. Dars je namreč odkupil le zemljišča, potrebna za samo traso avtoceste, niso pa ob tra- si odkupljena tudi zemljišča, kamor bi lahko deponirali zemljo. To so zasebna zemljiš- ča, poleg tega pa strokovnjaki menijo, da je zemljo mogoče nasipavati le do višine enega metra, v nasprotnem primeru mikroorganizmi sčasoma od- mrejo, takšna zemlja pa posta- ne mrtva in neuporabna. Še večji problem predstavlja odvečni material iz nižjih pla- sti, to ni niti kvalitetna zemlja niti gramoz, ki bi ga lahko uporabili pri sami gradnji av- toceste. Hmezad Inženiring v sodelovanju z institucijami znotraj in zimaj občinskih me- ja zdaj pripravlja določene lo- kacije, na katere bi vozili od- večen material, na te lokacije pa naj bi kasneje pripeljali še plast himiusa in s tem pridobi- li nova kmetijska zemljišča. A glede tega, kako in kje ure- diti deponije, je v občini spet veliko različnih mnenj. Prehiteli gradbince Da je zemlja zanimiva in očitno tudi donosna stvar, ka- žejo primeri na območju Goto- velj ter delno tudi v okolici Gomilskega in Tmave. Na parcelah, predvidenih za gradnjo avtoceste, je oziroma so za sedaj še neznani storilec oziroma storilci odkopali vrh- njo, kvalitetno plast zemlje. Neznano kam je iz doline izgi- nilo na stotine, drup govorijo celo o več kot tisoč kubikih kvalitetne zemlje. Med ljudmi je slišati, da naj bi zemljo vozi- li tudi proti Ljubljani, pa v mozirsko občino in še kam. Na vprašanje, kam je izgini- la zemlja in predvsem po čiga- vi zaslugi, b- dec in organista Huberta Berganta v nadžupnijski cerkvi, zaključili pa ga bodo s posebno slovesnostjo v nedeljo zvečer. Organizatorji pravijo, da se bo letošnja prireditev dogajala za vsakim vogalom v Laškem. Sleherni obiskovalec bo lahko našel kaj zase, saj se bodo v šti- rih dneh na osmih zabaviščnih prostorih zvrstile številne zabavno-glasbene, ples- ne, folklorne in druge skupine, mnogi popularni domači in tuji glasbeni izva- jalci ter godbe na pihala. Na svoj račim bodo prišli najmlajši obiskovalci, ljubi- telji športnih in zabavnih tekmovanj, pa tudi tisti, ki jih zanimajo razstave cvetja, gob, ptic, čebel, ročnih del in kruha. Predzadnji dan bo že po tradiciji zaz- namoval veličastni ognjemet z vrha Kri- štofa in z ^adu Tabor, od standardnih prireditev in dogodkov pa velja omeniti še Laščanijado, ki bo v soboto popoldne, nedeljsko kmečko ohcet po starih šegah in veliko parado Pivo-cvetje, ki bo v ne- deljo ob 17. uri. Laško bo letos zagotovo privabilo tudi številne ljubitelje ročka in plesa, saj jih bodo na šolskem igrišču kar tri dni zabavale različne ročk skupine. Bogata kulturna ponudba se obeta tudi zahtevnejšim obiskovalcem, ki bodo po sinočnjem koncertu lahko drevi obiskali še jazz večer s pevko Alenko Godec. Poleg zabave bo v Laškem, kot se spo- dobi, tudi veliko piva. Letos ga bodo prodajali po 180 tolarjev za pollitrski vrček. JI Opravičilo v prejšnji številki Novega tednika smo v poročilu o prireditvah z letošnje Žalske noči pomotoma zapi- sali, da so v povorki po mestnih ulicah nastopile mažu- retke iz Radeč. Obiskovalci Žalske noči so v resnici lahko občudovan prikupne mažuretke iz Laškega, ki so sodelovale v povorki skupaj z godbeniki Pivovarne Laško. Za napako se prizadetim iskreno opravičujemo, še zlasti zato, ker so bili v resnici najlepša popestritev letošnje povorke. IB Nagrada konjiškemu slikarju Skerbineku Od 22. junija do 1.julija se je na otoku Ugljanu odvijala likovna kolonija, v njej je sodelovalo šestnajst slikarjev. Med njimi je slovenske barve zastopal konjiški likovni ustvarjalec Franci Skerbinek, ki je v družbi hrvaških, bosanskih, madžar- skih in ukrajinskih slikarjev prejel tretjo nagrado za akvarel Marina Preko. Franci Skerbinek se je te kolonije, ki jo organi- zira madžarska galerija Smap, udeležil že drugič in je, kot pravi, z organizacijo kot tudi delom v njej zadovoljen. bF Dvakrat »da« v Laškem Na Pivu In cvetju se ttosta poročila tJva para Komisija, ki izbira par za ohcet po starih šegah v okviru prireditve Pivo in cvetje v La- škem, letos ni imela lahkega dela. Res je izbirala le med dvema paroma, a se kljub te- mu ni mogla odločiti. Zato je odločitev prepustila šaljivemu tekmovanju, ki je bilo konec junija v laškem zdravilišču, pa se je tudi tam pokazalo, da sta si oba para povsem enako- vredna. To nedeljo bodo zato na ohceti po stari šegi sklenili dve poroki. Tanja Šuster iz Tevč in Mi- ran Knafelc iz Šentruperta sta skupaj že štiri leta. Ker sta se letos tako ali tako nameravala poročiti, sta se prijavila na razpis za poroko po starih še- gah. Skupno življenje bosta začela na Tanjinem domu, saj je za sedaj zaposlen le Miran, ki dela v Pivovarni Laško. Enaindvajsetletna Tanja, ki v prostem času zelo rada šiva, je še študentka, januarja bo absolvirala. Zato je za zdaj njena največja želja, da bi štu- dij čim prej končala in se za- poslila v kakšnem zdravstve- nem domu, skupaj z Miranom, ki je letos dopolnil 24 let, pa si želita predvsem srečen zakon in zdrave otroke. Polona Klinar iz Dola in Jo- že Sevšek iz Spodnje Rečice sta se spoznala pred dobrimi petimi leti na kmečki veselici. Rada se poveselita v dobri družbi in ker sta se tudi onad- va letos nameravala poročiti, sta poskusila z razpisom. Po- lona, ki se je rodila pred 22 leti, danes pa dela kot kuhari- ca v hotelu Hvun v Laškem, se je od nekdaj želela poročiti v narodni noši. V prostem ča- su, zlasti takrat, ko Jože igra nogomet pri domačem klubu Tim Laško, rada šiva in riše, od vse kuharije pa ji je najbolj pri srcu peka tort. Za svojo ohcet pa jih ne bo pekla, pravi, saj to prinaša nesrečo. Polona in Jože, ki je rojen natanko istega dne in leta kot Miran, bosta po poroki živela pri Jo- žetovih starših. Najbolj si želi- ta, da bi se še naprej imela tako rada in da jima ničesar ne bi manjkalo. J. INTIHAR Foto: EDI MASNEC Polona, Jože, Tanja in Miran (od leve proti desni) so te dni gotovo najbolj znani bodoči zakonci v Laškem. Veliko družinsko srečanje Kuharjevih do^^ družinskem srečanju pri Mariji Kuhar v Ložnici pri Velenju se je zbrala darT^ ^^^^ rodbina. 127 družinskih članov je prišlo iz Slovenije, Nemčije in Avstrije. Na jgj^ srečanja jim je bilo vreme naklonjeno, nazdravili so z dobrim domačim vinom in se razšir^ P^veselili. Za glasbo so poskrbeli godci iz velenjskega Laboda. Kuharjevi so se zaobr svitu, z obljubo, da se čez nekaj let ponovno snidejo. Vsi mladi pa so se morali jubiti, da bodo že na naslednjem družinskem srečanju no\'i in novi vnuki ter pravnuki. L. OJSTERŠEK Od želite do iovskili trofej v okviru turistične prireditve Od lipe do prangerja, ki je rečiškim turističnim delavcem letos izjemno dobro uspela, so si lahko obisko- valci ogledali kar nekaj odmevnih razstav, omenimo pa le nekatere. Med tistimi, ki so bile najbolj zanimive, je prav gotovo izstopala et- nografska razstava Žehta. Ko so v okolici Zgornje Savinjske doline včasih skrbno prali svoje perilo, niso niti sluti- li, kako lepi spomini bodo ostali na to težavno, a plemenito delo. Narodopisno obeležje, ki ga je pod mentorstvom Aleksandra Videčnika, znanega etnografa in ljubitelja savinjskih polj in vasi, zbrala in uredila skupina kulturno osveščenih žena, je sedanjim rodovom sporo- čalo naslednjo misel: »Nekoč smo živeli kljub mnogim težavam bolj romantično, in pred- vsem naravno čisto. Živeli smo z naravo!« V rečiškem kulturnem hramu, osnovni šoli, pa so razstavljali še lovci in planinci. Lovci so zbrali lepe trofeje (na sliki) in se postavili z njimi pod medveda brdavsa, z višine pa jih je orjaški orel opozarjal na dolg naravi: »Le še kakšen par kroži na sinjem nebu nekje nad Medvedjakom in Smrekovcem.« Planinci, ki praznujejo letos svojo petnajsto obletnico, pa so obesili klobuk na vrhačo. Iz jubileja niso napravili dolgočasnega cirkusa, le košček spo- minov so položili pred noge svojim prijateljem. Pripravih so čudovito razstavo o planinah, planinstvu in zgomjesavinjskih planincih. JOŽE MIKLAVC Ročk koncert na Šplcl Minulo soboto je bil na celj- ski Špici koncert znane slo- venske skupine Lačni Franz, ki ga je obiskalo približno 3 ti- soč ljudi. V prvem delu koncerta je skupina, ki je sicer že zelo dol- go na glasbeni sceni, igrala predvsem novejše skladbe, stare hite pa je prihranila za drugi del. Tehnično je bil cel koncert čisto na nivoju, saj z ozvočenjem ni bilo nobenih težav, Franzi so igrali kvali- tetno, koncert pa je minil brez vsakršnih izgredov. Obiskovalci so bili navduše- ni, vztrajno so prepevali s Pre- dinom in se odzivali na vsako provokacijo z odra. Na dan koncerta so zbirali tudi pro- stovoljne prispevke za Kaja- kaški klub. Organizatorji koncerta na- povedujejo tudi kajakaško noč, ta bo 22. julija, ko bo na- stopila slovenska pop skupina Agropop, takrat pa bodo orga- nizirali tudi srečelov. Sicer pa je Špica, priljubljena stičiščna točka Celjanov, odprta vsak dan od petih popoldne naprej in vsi, ki ne v^o kam s samim seboj, so vabljeni ^a. S. K. in G.S. Uspešno zaključena delavnica Po končanem tedenskem delu so dijaki in študentje prejš- nji petek javno razglasili rezultate svojega dela, ki so sedaj izobešeni v avli Muzeja novejše zgodovine. Muzejska delav- nica je potekala uspešno, pa tudi udeleženci so zadovoljni s svojim delom. Najbrž bodo delavnico prihodnje leto pono- vili, saj je to izviren način spoznavanja našega mesta in njegove preteklosti. G.S. Šff. 28. - 13. iulif 1995 KULTURA 10 Pod lipo stoletno o zlatih piščaiih AkcUa za obnovo orgel v svetinski cerkvi pri nas nima primere starodavno taborsko cerkev Marije Snežne v slikoviti vasi- ci Svetina nad Štorami so pred leti z naklonjenostjo stroke, občine in domačinov obnovili, orgle v cerkvi pa so zaradi po- manjkanja denarja za njihovo popravilo ostale neme. Na Sentoščevo, 6. avgusta, na praznik Marije Snežne, bo- do spet zazvenele. Tako so se neke nedelje, pred letom dni, pod staro lipo na Svetini neka- teri domačini zaobljubili spe- ljati akcijo za popravilo tega kulturnega spomenika. Prido- bili so glavne sponzorje, to sta Etol in Kovinotehna ter števil- ne druge dobrotnike, ki so mi- nuli petek, 7. julija po ogledu orgel v svetinski cerkvi na Celjski koči slovesno podpisali listino o popravilu orgel. Prvi je za pero prijel celjski opat in prelat gospod Friderik Kolšek. Za njim ostali, ki jih je odbor (ta je svojo vlogo in funkcijo, ki seveda še ni končana, spe- ljal nadvse korektno, profesi- onalno in strokovno) razvrstil med dobitnike zlate, srebrne in bronaste piščali ter druge dobrotnike. Zato je bilo ob celjskem županu Jožetu Zim- šku, tudi domačinu s Svetine in štorskemu županu Janezu Jazbecu, na slavnostnem pod- pisu listine zbran vrh celjske- ga gospodarstva. Denar za po- pravilo orgel, v skupni vred- nosti približno 6 milijonov to- larjev, pa so prispevali tudi nekateri posamezniki in po- djetniki. Odbor vodi ekono- mist Jože Jelene. Tako obsežna in tako spelja- na akcija za rešitev kulturnega spomenika v Sloveniji domala nima primere, se je strinjala tudi stroka. Mednjo sodi tudi prof. Anka Aškerc z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje: »Na takšnih dogodkih smo res redkokdaj, zato smo tega toliko bolj vese- li. Gre namreč za orgle, ki so nastajale od baroka dalje, en njihov del je še iz časa baroč- nega mojstra Janečka, v 19. stoletju pa so bile orgle nekaj- krat popravljene in dodajane. Najprej je bil načrt, da se orgle obnovijo, kar pomeni, da se naredi večji del na novo. Po- tem pa je bil zaradi kvalitete orgel sprejet predlog, da se or- gle vendarle restavrirajo. Do- slej smo namreč v Sloveniji iz- gubili precej starih instrumen- tov, ker so stare enostavno za- menjali z novimi. Končno pa se v zadnjih letih tudi pri or- glah uveljavlja restravriranje; to pomeni, da se obnovi staro in doda novo le tam, kjer sta- rega pač ni več. Takšno delo je veliko dražje, a naložba se obrestuje.« Tudi zanamcem. In zgodba o svetinskih orglah v cerkvi Marije Snežne, kjer bo na Sentoščevo, 6. avgusta, maša, na Mali Šmaren, 8. sep- tembra pa promocija poprav- ljenih orgel, bo tako po zaslugi te obsežne akcije ostala zapi- sana ne samo na listini, temveč tudi v zgodbah in pripovedih domačinov... MATEJA PODJED Foto: SHERPA Podpis pogodbe oz. listine o sofinanciranju restavriranja orgel na Svetini. Enajst Iculturnili liramov v skladu z lani sprejetim republiškim zakonom o ures- ničevanju javnega interesa na področju kulture je občin- ski svet Laško s posebnim sklepom določil, katere so tiste zgradbe oziroma nepremičnine v občini, kjer se odvijajo kulturne dejavnosti. S tem se je občina obvezala, da jih bo ob finančni pomoči ministrstva za kulturo vzdrževala in tudi zagotavljala sredstva za izvajanje dejavnosti v njih. Občinska uprava je naredila spisek enajstih zgradb, ki pa je po mnenju mnogih svetnikov nepopoln. V prihodnjih mesecih ga bodo zato še dopolnili, v seznamu ministrstva za kulturo pa bodo kot »javna infrastruktura v laški občini na področju kulture» za sedaj: Kulturni center Laško, Weichelbergerjev dvorec, kjer je občinska matična knjižnica, Kislingerjeva kašča, kulturna domova Marija Gradec in Trobni Dol, Strelski dom Mala Breza, gasilski dom Vrh nad Laškim, knjižnica v Rimskih Toplicah, domova v Jurkloštru (dvorišče kartuzije) in v Zidanem Mostu ter dom Huda jama (Sindikalni dom). JI Tragična zgodba iz ceijsicega Teatra Za meščana druge polovi- ce 19. stoletja je bilo obisko- vanje gledališča stvar presti- ža. In nič drugačna ni bila situacija v Celju. Ko so v letu 1885 gledališko stavbo v Ce- lju na novo zgradili, se je ob- čina odločila, da si bo vsaj deloma povrnila stroške z letno licitacijo lož. In nem- ški Celjani, pa tudi slovenski veljaki, čeprav se je v celj- skem Talij inemu hramu igralo izključno v nemškem jeziku, so vneto licitirali za gledališke lože. V mestnem gledališču so gostovali gledališki ansam- bli širom in dalj iz žolte mo- narhije, premoglo pa je me- sto tudi domač ansambel, katerega so pogosto sestav- ljali igralci od drugod. Ena takšnih, srečo iščočih igralk, je bilo mlada dekle z umetni- škim imenom Lola Kanzola, ki je končala svojo kratko življenjsko pot prav v celj- skem mestnem gledališču. Takole se glasi policijsko po- ročilo (hrani Zgodovinski arhiv Celje) z dne 13. marca 1899: 12. marca zvečer je med predstavo v tukajšnjem gle- dališču izstrelila v samomo- rilnem namenu igralka go- spodična Lola Kanzola, roje- na 1874 in pristojna na Du- naj, kroglo iz revolverja v desni prsni del in se smrtno ranila. Omenjena je to stori- la v času drugega dejanja v garderobi, kjer se je mudila z gospo direktorjevo Knirsc- hevo. V teatru prisotni mestni zdravnik dr. Golitsch ji je ta- koj nudil prvo pomoč in jo nato dal prepeljati v mestno bolnišnico. O motivu za to dejanje ni gospodična Kanzola govori- la z nikomer in doslej še ni znan. Stanovala je na Glav- nem trgu št. 3. Romantična ljubezen? De- narne stiske? Zdravstveni problemi? Kdo ve?! Vita Mavrič na gradu Tabor Poletne grajske prire- ditve v Laškem so ven- darle zaživele na prosto- ru, ki jim je namenjen. Šansoni pevke Vite Ma- vrič so v petek napolnili dvorišče gradu Tabor in navdušili številne poslu- šalce. Vita Mavrič je ena red- kih interpretov pri nas, ki zna v celovito podobo združiti gibanje, mimiko, glasbo in besedo. Njeti zadnji izredno odmevni avtorski projekt je pred- stava s šansoni Franeta Milčinskega-Ježka »Ne smejte se, umrl je klovn«. Občinstvu v Laškem se je ob klavirski spremljavi Boruta Lesjaka, ki v zad- njem času največ nastopa prav z njo, ter gostov vi- olinista Petra Gačnika in harmonikarja Branka Rožmana predstavila z izborom različnih šan- sonov domačih in tujih avtorjev. Tretja grajska priredi- tev bo 1. septembra, ko si bo publika lahko ogleda- la razvpito »Kliniko Ti- voli«. Laščani ne skrivajo zadovoljstva, ker jim je prej kot Celjanom uspelo vključiti v spored to, v Ljubljani vedno razpro- dano predstavo. JI Nasmeh poražencev Ko je ob petdeseti obletnici zmage nad fašizmom in naciz- mom slovenska pošta izdala komplet znamk, iz katerih je moč razbrati, da je tudi seks z okostnjakom lahko užitek, da se po petdesetih letih še vedno »dol dajemo« s fašisti in nacisti, ki so zgolj zamenjali obleko oziroma jo slekli, s sebe sneli celo kožo, pa meso pod njo, je ves demokratični svet osupnil; kaj za vraga se dogaja v tisti prekleto majhni in ne- pomembni deželici tam na ro- bu balkanskega polotoka?Mar res Slovenci seksajo z okost- njaki, z mrtvaki? Kakorkoli, nekaj dni je bila Slovenija v središču pozornosti. In to je pri vsem s^paj še najbolj po- membno. Če nas že gospodar- sko ne »šlivijo«, če smo jim športno simpatični in sploh pomembni le takrat, kadar z nasmehom na ustih hudo iz- gubljamo kakšno pomembno tekmo in potem celo za tujo javnost zatrjujemo, kako je uspeh že to, da smo sodelovali (češ, pomembno je sodelovati, zmage pa naj poberejo veliki in močni ter pomembni), če nas že politično nenehno nate- gujejo... hja, kaj nam potem- takem sploh še preostane? Kaj sploh še ostane majhnim, če ta veliki pohopsajo tudi majhne stvari, kakršen je recimo Re- naultov Clio? Iz izkušenj so- deč, po omenjenih znamkah sodeč, če hočete, le posebnosti oziroma raznorazni majhni škandalčki. Seveda medna- rodne narave. Če se gremo škandale znotraj naše majhno- sti, če se gremo drugo svetovno vojno še petdeset let po nje- nem koncu, to nikogar ne bri- ga. Za mednarodno javnost smo zanimivi le takrat, kadar kaj »skuhamo«. Kadar izstopi- mo iz evropskega povprečja. In, kadar se delamo norce iz samih sebe. Kot televizija. Tu- di ta je najbolj zanimiva ta- krat, kadar brije norce iz same sebe. Kadar naši prijatelji s te- levizijskih ekranov »storijo« šalo na svoj račun. Na svojo namišljeno pomembnost, na katero navadni smrtniki sicer brezpogojno pristajamo. Sicer pa; saj se še spomnite televizij- skega heroja, ko je ob prvem aprilu izustil štos o Maradoni in njegovem slovenskem dr- žavljanstvu, o njegovih slo- venskih koreninah. Slovenija se je znašla na prvih straneh svetovnih medijev. S pomočjo šale oziroma škandala. In po taki šali, po takem škandalu tačas hrepenijo slovenski film- ski distributerji, z njimi skle- pajo posle preko posrednikov. Preko Beograda in Zagreba. Tuji distributerji in tuji pro- ducenti pač ne poznajo Karpa Godine. Ne poznajo Vincija V. Anžlovarja. Ne poznajo niti ti- stega tretjega slovenskega filmskega režiserja, katerega imena se ta trenutek ne spom- nim niti sam. Zato pa poznajo Emirja Kusturico. Pa Gorana Markoviča. Poznajo tudi Man- čevskega. Pa Vrdoljaka in Za- franoviča. In vse to so še vedno jugoslovanski režiserji. In vsi ti izhajajo iz Jugoslavije. Slo- venija pa je le njen neznaten del. In Slovenci, če že hočejo gledati tuje filme, bodo pač potrpeli in jih kupili preko njih. Preko posrednikov. Ali kakor je dejal Niko Mihelič, televizijski komentator dirk za nagrado Formule 1: »Če bi ne- sojeno avtomobilsko dirkališ- če v Vodicah pri Ljubljani za- črtal kakšen A. Prost ali pa A. Senna, bi Slovenci že prihod- nje leto dobili dirko za veliko nagrado Formule 1.« Tako pa nam ostane le upanje na kakš- no tretjerazredno tekmovanje. Če bi imeli torej svojega Ku- sturico, potem bi tudi filme dobivali neposredno. Hja, a misUte, da so jugoslovanske košarkarje na evropsko prven- stvo sprejeli zgolj zaradi dobre volje? Lepo vas prosim! Jugo- slovani imajo svojega Vladeta Divca. Imajo Predraga Dani- loviča in Sašo Dordeviča. In Boro Stankoviča v samem vr- hu FIBA. Slovenci pa imamo simpatičnost. In nasmeh, ki je tako značilen za poražence. In distributerje, ki so se povezali v mrežo in skupaj naslovili protestno noto svetovni javno- sti. Kot slovenski politiki, ki so ob vsakem problemu na- slavljali neskončno število protestnih not. In, če že druge- ga ne, svet nas bo kaj kmalu poznal tudi po tej posebnosti. Kot neutrudne pisce protest- nih pisem. Pa čeprav jih ne bo niti prebral. Piše: Tadej Čater Roman lirez teksta Grafični Usti Wl 11 lama Hogartha Iz 17. stoletla Rogaška Slatina, ki jo v tem času bogatijo priredi- tve Rogaškega glasbenega poletja, je ta letni čas zazna- movala še z zanimivim li- kovnim dogodkom. V Muze- ju grafične umetnosti so po- skrbeli zanj, ko so iz zapuš- čine Kurta Miilerja v pone- deljek zvečer postavili na ogled karikature Williama Hogartha (1697-1764). Vse tja do 9. septembra bodo imeli obiskovalci Rogaške Slatine in ljubitelji karika- ture posebej, priložnost vi- deti angleško karikaturo ti- stega časa. V družbeni in politični sa- tiri je bil velik razvoj karika- ture v 18. stoletju prav po zaslugi Williama Hogartha. Ta londonski slikar in ba- krorezec se je pričel s 15. leti učiti zlatarske obrti. Znan je po motivih iz družbenega življenja, upodabljal je cele cikle pojavov iz gledališča in razvratništva v takratnem Londonu. V glavnem je ba- kroreze izdelal sam, ali pa so jih naredili pariški bakro- rezci. Ti bakrorezi so jedka satira življenja in morale »polsveta«, meščanskega sloja in aristokracije iz tiste- ga obdobja. Hogarth je izde- lal serijo izrednih realistič- nih portretov, ki so nekaj po- sebnega, ker so pač drugačni od tedanjih angleških slikar- jev. Obdeloval je tudi histo- rične teme, slikal oltarne po- dobe in druga področja živ- ljenja. Po letu 1734 je vodil zna- menito londonsko slikarsko šolo. Ker so njegova dela ko- pirali, si je od parlamenta iz- posloval avtorsko zaščito io s tem prvič izpostavil pravi- ce likovnega umetnika. Bil j^ realist, s smislom za Ifritični humor pa je ustvaril ilustri- ran moralizatorski romaH brez teksta. MATEJA PODJEP it. 2S. - 13. iulif 1999 11 KULTURA Svetovilan s peresom in znanjem Drago Medved še letos Izdal M knjige - sprejem pri županu slovenski Dunaj, Najlepše trte na Slovenskem in Golob v roki, vrabec na strehi, so na- slovi knjig svobodnega novi- narja, publicista in viteza sv. Fortunata, Celjana Draga Medveda, ki se je rodil v Slom- škovi Ponikvi. Minuli četrtek mu je celjski župan Jože Zimšek pripravil poseben sprejem in s tem dal vedeti, da Celje ceni bogato m profesionalno pestro delo av- torja, ki je s peresom in zna- njem svetovljan, po srcu pa Celjan. Za njegovo monografi- jo Slovenski Dunaj, ki je izšla pri Mohorjevi družbi v Celov- cu, vlada veliko zanimanje in knjigo je, kar je seveda velika škoda, kar težko dobiti. Iz zanimanja za našo dediš- čino, iz lastne radovednosti in želje, to vse skupaj obelodaniti in pustiti zanamcem, so letos, pa tudi splet naključij je bU tak, izšle kar tri knjige Draga Medveda. Slovenski Dunaj je še posebej imenitna in bi se morala znajti na poUcah vsa- kega Slovenca, ki mu je kaj do korenin. Izjemno zanimive osebnosti, zanimivi Slovenci, so povezani z Dunajem v sliki in besedi ter dokimientacij- skem opisu, da se bralec kar načuditi ne more, da so bili vsi ti znanstveniki, zdravniki, du- hovniki, škofi, pisatelji, glas- beniki in arhitekti res pravi Slovenci, ki so to tudi sami radi poudarjali. Drago Med- ved je z brskanjem po razUč- nih virih, zlasti v knjižnici na Dimaju, našel izjemno zanimi- ve podatke o Slovencih in jih prelil v resnične pripovedi, ki so sila prijetno branje in svoje- vrsten dokument čeisa. Vse to je korajžno strnil v naslov Slo- venski Dimaj! Monografija je izšla tudi v nemškem jeziku. Lepa knjiga, tudi za oko, po- datkovno korektna, z odhčni- mi sodelavci, ki je lahko tudi vodnik po Dimaju... ali lepo darilo. Vesel je je tudi Dunaj. Za fotografijo je zaslužen Marjan Patemoster, knjigo je oblikoval Jurij Kocbek. Re- cenzenta sta bila dr.Walter Lukan in dr. Matjaž Kmecl. Ko je Drago Medved zaklju- čeval delo z monografijo, se je že posvetil trti oziroma vino- gradnikom, vmes pa je nastala tudi še ena knjižica z bolj ne- navadnim naslovom (Jolob v roki, vrabec na strehi, ki je nastala na pobudo zavaroval- nice. Knjižica prinaša vpo- gled, kaj se je na področju za- varovalništva dognalo na celjskem območju. Čeprav se Drago Medved s to tematiko nekoliko oddalji od njemu bližje tematike, ga je delo, ko se je poglobil vanj, vse bolj vleMo. Še posebej, ko je ugoto- vil, da doslej še nihče ni pose- gel na to področje, ki pa je pomemben del narodnega go- spodarstva. Knjigo je lepo obhkoval Jože Domjan, foto- grafije je prispeval Dragan Ariglerja. Vinski trti se je Drago Med- ved še posebej posvetil in se povezal z njenimi viticami skozi viteštvo v redu sv. Fortu- nata in sUki in besedi, če mi- sUmo pri tem na njegovo zad- nje delo, ki je izšlo pri Založbi Obzorja pod naslovom Najlep- še trte na Slovenskem. Naslov pove skoraj vse. Slovenci pa po zaslugi Draga Medveda do- bivamo vse več informacij o trti, tej človekovi spremlje- valki, ki nas spremlja od krsta do krste. V knjigi je predstav- ljen stoen vinogradnik, od Ko- pra do Lendave. Na tem po- dročju so velike kleti in mnogi zasebniki z bogato zgodovino: od pradeda do očeta in avtor je zbral zanimive podatke o tem, kdaj je kupil prvi vinograd, kdaj je zasadil prvi trs, kako so pridelovali vino nekoč, ka- ko danes. Knjiga je svojevr- sten priročnik z zemljevidom Slovenije s kraji, kjer ti ljudje živijo in je hkrati svojevrstno pričevanje o duhovni in gmot- ni dediščini Slovencev. Iz okruškov bogatega gradi- va, ki je ostalo za trtami, se Drago Medved pripravlja na- pisati novo knjigo. V mislih ima naslov: Vinsld eseji. Ali še nekaj za svojo dušo, pravi Drago Medved. MATEJA PODJED Foto: SHERPA Drago Medved in župan Olja Adolfa Pena Do 22. julija bo v avli hotela Dobrna razstava slik Adolfa Pena, katere pokrovitelj je po- djetje Limit iz Štor. Sl^ar iz Murske Sobote se uvršča v generacijo rojeno leta 1944. Diplomiral je na Fakul- teti za naravoslovje in tehno- logijo, z likovno imietnostjo pa se aktivno ukvarja že daljše obdobje. V njegovo biografijo se vpisuje več deset samostoj- nih oziroma skupinskih raz- stav v domačih in tujih razsta- viščih, ob teh priložnostih je prejel številna priznanja. V zadnjem času se precej uk- varja z organiziranjem slikar- skih kolonij, na katerih tudi sam sodeluje. V razstavišču na Dobmi se je Adolf Pen predstavil pred- vsem kot krajinski shkar, saj prevladujejo dela iz tega žan- ra. Njegov pristop je intimisti- cen, motivom, katere upodab- lja. pa se močno približa. Zato ^e pravzaprav za krajinske izreze, ki se omejujejo na ozko področje, npr. dvorišče s hišo, detajl kakšne zgradbe ah po- gled v del naselja. Pri teh upo- dobitvah Pen teži predvsem k čistim barvnim ploskvam, v katerih ni nians, temveč so barve nanešene v enem tonu. V središču kompozicij je arhi- tektura, ob kateri se občasno pojavljajo tudi človeški liki. Figure so brez izraženih indi- vidualnih potez in njihova pri- sotnost na platnih je predvsem simbolnega pomena. Avtor je kljub svoji povezanosti s seve- rozahodnim delom Slovenije, motive upodabljal tudi v dni- gih pokrajinah ter ustrezno določeni atmosferi prilagodil kolorit. Tako so dela, nastala v primorskem ambientu zrač- nejša ter z več svetlobne inten- zivnosti, čeprav v celoti še vedno prevladujejo barve z za- molklim in zadržanim izra- zom. Na razstavi je postavlje- no še nekaj tihožitij ter shk s podobami konjev, ki poleg tega da gre za drug motiv, pri- kazujejo podobno slogovno naravnanost, kot jo je Adolf Pen prikazal pri svojem po- krajinskem slikarstvu. BORIS GORUPIČ Črno zlato v icnjigi Ob 120-lebilcl premogovništva v Šaleški dolini Je Izšla knjiga Zgodovina premogovnika Velenje Konec prejšnjega meseca je izšla knjiga Zgodovina premo- govnika Velenje, v kateri je Anton Seher opisal najdbo premt^a in začetke pridobiva- nja premica v Šaleški dolini, obenem pa bralcem ponudil dragoceno branje o življenju ljudi, katerih usode so bile ne- ločljivo povezane s pridobiva- njem tega črnega šaleškega zlata. Knjiga je nastajala polnih sedem let, vendar je avtor v tem času pripravil že več kot polovico gra^va za drugo knjigo, v kateri bo nadaljeval z opisom zgodovine od tistega časa dalje, ki ^ v prvi knjigi ne zaobjame. »Ze pred dvajse- timi leti, ob 100-letnici najdbe debelega lignitnega sloja v Ša- leški dolini, sem napisal krat- ko zgodovino premogovnika,« je dejal Anton Seher, upokoje- ni inženir montanistike, »ta- krat pa so se v upravi premo- govnika sklenili, da naj bi pri- pravil celovito predstavitev šaleškega premogovništva.« Obsežno knjigo Zgodovina premogovnika Velenje, ki je izšla v 5000 izvodih, sestavlja- jo tri osnovna poglavja. V pr- vem avtor prUcazuje, kie je premog vsajen v hribine Šale- ške doline, v drugem se osre- dotoči na iskanje, najdbo in pridobivanje premoga, v tret- jem pa na predelavo premoga in iskanje potencialnih odje- malcev. Pripoveduje o prvih poskusih, ko so pričeU z izde- lavo briketov, kako so posku- sili tudi z oplinjevanjem, po- tem pa se naposled dokopjili do spoznanja, da je najboljša varianta uporaba Ugnita v ter- moelektrarnah. Tako danes porabijo več kot 90 odstotkov premoga za predelavo v elek- trično energijo. Že čez kakšno leto naj bi izšla druga knjiga o zgodovini premogovnika, v tej pa bo An- ton Seher opisal, kakšne ne- varnosti prežijo pri pridobiva- nju hgnita. Spregovoril bo o žrtvah, organiziranosti reše- valne službe in posledicah pri- dobivanja Ugnita. V 120 letih, pojasnjuje Anton Seher, se je v premogovniku ponesrečilo 141 ljudi. Posebno poglavje pa bo namenjeno ugotavljanju rudarskih škod, nastalih zara- di ugreznin. V šaleški dolini so zavoljo premogovniške de- javnosti imičena mnoga zem- ljišča, nekatere stare vasi, kot na primer Škale, Pesje in Družmirje, pa so celo izginile. Anton Seher je zbral ogrom- no podatkov, v zapisih doga- janj pa je natančen in dosleden opazovalec. Knjiga Zgodovina premogovnika Velenje, ki po- nuja pristen zgodovinski oris, iz katerega se je mogoče mar- sikaj naučiti, je izšla ob 120- letnici premogovništva v Šale- ški dolini. kL Kuitura in šport pod isto streho Y^Laškem ustanavUaJo nov prireditveni center Predvidoma septembra letos oo v Laškem dokončana nova večnamenska dvorana, v kate- n se bodo poleg športnih odvi- jale tudi števUne kultume in ®^bne prireditve. Da ne bi ^^^ uslugi domi- ^to^ti vodstva Kulturnega m ob materialni podpo- zlasti v zadnjih ponaša z izjemno bogato ^It^o ponudbo, imeli dveh "'Sanizacijo prire- ^tev, bodo ustanovili nov jav- ^rSi^^^podenost^L ^ de- javnosti ter skrbel za njun ce- lovit razvoj. Ime novega zavoda bo Prire- ditveni center. Gre le za for- malno ustanovitev zavoda, saj se bo pravzaprav dosedanja dejavnost Kulturnega centra, ki skrbi tudi za razstavišče v laškem dvorcu in za muzej- sko zbirko, razširila še na or- ganiziranje športnih in dru- žabnih prireditev v novi dvo- rani Tri lihje. Za celovitost razvoja in pogojev delovanja kultume in športne dejavnosti naj bi skrbela enotna uprava, saj naj bi bil, kot je zapisano v odloku o ustanovitvi novega zavoda, ravnatelj Kulturnega centra hkrati tudi direktor Prireditvenega centra. Večinski lastnik dvorane je Pivovarna Laško, svoj delež, ki znaša okrog 18 odstotkov vrednosti novogradnje, ima tudi občina. Razmerje med ustanoviteljem Prireditvenega centra, to je občino, ter lastni- kom dvorane bo natančno do- ločala posebna pogodba. Nov center bo živel od donatorjev in predvsem od trženja prosto- rov in prireditev, saj se je do- slej moral sam preživljati tudi Kultumi center, ki je z dvema milijonoma tolarjev proračun- skega denarja letno lahko po- plačal le zavarovanje zgradbe. Laško bo torej z ustanovi- tvijo enega centra, ki bo poslej skrbel za vse prireditve v me- stu, pridobil veliko. Dobila bo občina, ki ji je Pivovarna dala v upravljanje dvorano, dobili bodo tudi Laščani, saj bo po- slej prireditev v mestu še več, pa še bolj bogate in še bolj raznovrstne bodo. Pa tudi dvorana bo zaživela prej, saj jo bo prevzela izkušena ekipa Kulturnega centra. JI PRIREDITVE Na Starem gradu v Celju bodo jutri, v petek ob 21. uri za izven uprizorili Veroniko Deseniško. V Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo v okviru Rogaškega glasbenega poletja, jutri v petek ob 20.30, koncert Komor- nega orkestra Slovenicum iz Ljubljane, s solisti: harfistko Mojco Zlobko, sopranistko Ireno Baar in dirigentom Uro- šem Lajovicem. V torek ob 20.30, pa bo koncert Vokalne skupine Canticum iz Maribora, ki jo vodi Jože Fiirst. V dvorani Zdraviliškega doma na Dobmi bo jutri, v petek ob 20. uri, koncert Orkestra Akord, pod vodstvom dirigenta Matjaža Brežnika. Na Aškerčevem ti^ v Laškem bo v nedeljo 18. vui, v okviru prireditve Pivo in cvetje, koncert pihalnih godb. V Laškem dvorcu so včeraj odprli razstavo ob 170-letnici Pivovarne Laško, podjetja, ki je v pretekli zgodovini in danes poseglo prav v evropski vrh. V Laškem bodo jutri, v petek ob 17. uri, odprli več razstav: v Kultumem centru in v parku pred železniško postajo si boste lahko ogledate cvetje, v OŠ Dušana Poženela razstavo gob, ptic in čebel, v Domu upokojencev ročna dela invalidov in v kleti Trške ^šče razstavo Kruh naš vsakdanji. V knjižnici v Šentjurju so na ogled fotografije Toneta Čol- narja z naslovom Utrinki iz popotovanj, z izborom najlepših fotografij iz njegovih potovanj po svetu. V Pop Teatra v Celju je na ogled razstava izdelkov iz poletne dejavnosti likovne šole za otroke »Umbra«. V hotelu Dobrna bo do 22. julija razstavljal slike Adolf Pen. V Pokrajinskem muzeju v Celju bo do 31. julija še na ogled razstava Pojdimo skupaj v Muzej, do 31. oktobra pa raz- stava Meščanstvo v provinci. V Galeriji sodobne umetnosti v Celju je odprta razstava Generacija 82. V Osrednji knjižnici v Celju je odprta razstava Gimnazija skozi čas, avtorja Branka Lesjaka. V Muzeju novejše zgodovine v Celju je na ogled slovenska zobozdravstvena zbirka, v njihovi galeriji Keleia razstava grafični bienale, v otroškem muzeju pa je na ogled razstava Herman Lisjak spoznava denar. V boutiqu Steklar in na Celjski koči razstavlja Vlado Geršak. V jedilnici Cinkarne Celje razstavlja akvarele Oskar Sovine. V hotelu Merx do konca julija razstavlja Rajko Mlinarič. V jedilnici Bolnice Celja razstavlja Alica Javšnik. Na gradu Podsreda je na ogled razstava Gotika na Kozjan- skem. Union od 13. do 19.7. ob 18.30, ameriški film Knjiga o džun- gli, ob 20.30 pa ameriški film Rob Roy; Mali Union od 13. 7. dalje zaradi prenove zaprt, v letnem kiiiu bodo od 13. do 19. 7. ob 21.30 vrteli ameriški film Jesenska pripoved; Metropol od 13. do 19.7. ob 19. uri jugoslovanski film Tito in jaz, ob 21. uri pa ameriški film Camilla (Kanopodjetje Celje si pridržuje pravico do spremembe programa). Kino Dobrna 15. ob 19. uri in 16. ob 17. uri ameriški film Izbruh. Kino Žalec 14.7. ob 21. uri in 16.7. ob 18.30, ameriški film Carlitov zakon, 15.7. ob 21. uri in 16.7. ob 20.30 pa ameriški film Nesmrtno ljubljena. Kino Rogaška Slatina 14. in 15.7. ob 18. uri ameriški film 101 Dalmatinec, ob 20. uri pa ameriški film Nekoč so bili bojevniki. V Laškem se z današnjim dnem pričenja tradicionalna pri- reditev Pivo-cvetje, ki bo letos trajala le do nedelje. Kljub temu bo program pester, med etnološkimi prireditvami pa kaže omeniti kmečko ohcet s starimi šegami in običaji, katere prikaz bo v nedeljo ob 10. uri, na Graščinskem dvorišču in vehko parado Pivo-cvetje, ki bo ob 17. uri. Pred jamo Pekel v Šempetra bo v nedeljo od 17. ure dalje, prireditev Veselo poletje v Peklu. Št. 28. - 13. Iulii 1995 NASI KRAJI IN LJUDJE 12 V medicino, da bi pomagai boini materi PNm. lin MaksImlUan Žuntar, predstojnik urološkega oililelka v ceUskI bolnišnici »Vedno so me bolj veselile tehnične stroke kot pa medici- na, vendar je bila moja mati zelo bolna in teta, ki je bila dobra poznavalka zdravilnih zelišč, mi je nekoč rekla, naj grem študirat medicino, da bi lahko pomagal materi. Res sem se odločil za ta študij, če- prav je bilo za mamo prepoz- no, kajti kmalu potem sem jo izgubil,« opisuje svojo odloči- tev za medicino prim dr. Mak- similjan Žuntar. Ko je leta 1969 opravil spe- cializacijo, je bila urologija še- le na začetku. Prizadevali si je, da bi jo kar se da hitro razvili ter da bi dobila mesto, ki ji pripada. Urologijo so včasih vodili >šefi< kirurgije, ki so znali nekaj več kot splošni ki- rurgi, vendar so se ji kirurgi nasplošno premalo posvečali, meni dr. Žimtar in nadaljuje: »Ko je dobila urologija svojo samostojnost, se je začela hitro razvijati, kar je razvidno tudi iz podatka, da smo včasih dva- krat tedensko operirali (dva ali tri paciente), dcmes pa opravimo dnevno deset in več operacij. Imel sem srečo, da sem lahko kmalu začel obisko- vati različne simpozije in kon- grese ter na ta način spoznal urologijo, kajti tega znanja na fakulteti nisem dobil. Dobil sem veselje do nje, ker je diag- nostično silno dostopna, paci- enta pa moraš sam obdelati, če lahko temu tako rečem, in ga potem še operirati. Pacientu ves čas slediš, od začetka do konca, tudi po operaciji.« Dr. Žimtar je bil eden prvih v slovenskem prostoru, ki se je začel ukvarjati s transuretral- no resekcijo, ki jo opravlja že več kot dvajset let in s katero je oddelek zaslovel in pridobil velik ugled, ki sega preko me- ja. Poleg tega je uvedel poseb- no metodo operacij, nazadnje pa se je posvetil odstranitvi mehurja: »Moj študij je bil usmerjen v popolno odstrani- tev mehurja zaradi raka in iz- delavo novega mehurja iz čre- vesja. Prej sem ga delal iz de- belega črevesa, potem iz tan- kega, zadnje dve leti pa (gre za izvirno metodo pri nas v Evro- pi) delamo nov mehur iz tan- kega črevesja, ki ga formiramo v obliki hruške. To je resnično dobra metoda operacije, saj se pacienti po njej dobro počutijo in so zadovoljni, medtem, ko so bili včasih obsojeni na inva- lidnost.« Tako kot vsi zdravniki tudi dr. Žuntar prostega časa sko- raj nima, od ponedeljka do so- bote vsak dan preživi ob bol- niških posteljah ali pa v ope- racijski sobi, v nedeljo pa naj- de nekaj časa zase in družino na vikendu. Rad se pozabava z manjšimi kmečkimi opravili, ki jih je bil kot otrok vajen, saj je rasel v kmečki družini v Re- čici ob Savinji. Vendar tudi kadar se odpravi na vikend ali kam drugam na dopust, ne po- zabi na svoje paciente, tako da je z mislimi vedno na oddelku. Zal mu je, da zdravniki nimajo dovolj časa za pogovore s paci- enti, saj so čakalnice zapolnje- ne do zadnjega kotička. »Sicer pa po dolgoletnih izkušnjah točno veš, kaj pacient hoče. Za urološki oddelek lahko trdim, da smo zdravniki in pacienti v dobrih odnosih, pacienti nam zaupajo in mi jim skuša- mo to vračati. Na našem od- delku imamo letno 1400 ope- racij, 700 cistoskopij, dve leti pa se ukvarjamo tu(h z urodi- namskim labaratorijem. Od- prli bomo tudi ambulanto za impotenco, kar bo gotovo veli- ka pridobitev, prizadevamo pa si, da bi ustanovili še dispan- zer za moške, saj bi na ta način lahko pravočasno odkrili veli- ko več bolezni. To je moj cilj in upam, da ga bom dosegel,« pravi predstojnik urološkega oddelka v celjski bolnišnici, ki zelo rad pomaga ljudem, zato že 35 let dela pri Rdečem kri- žu, in lahko se pohvali s števil- nimi priznanji, na katera je ponosen. Že na začetku pogovora je omenil, da se je precej ukvar- jal s tehniko. Izdeloval je predvsem različne predmete. Kot otrok je veliko časa preži- vel sam, brez sošolcev in prija- teljev, zato se je zaposlil na takšen način. Čeprav je bil do- ber učenec in je rad pomagal sošolcem, so ga izključili iz svoje družbe in to samo zaradi napake, ki je ni mogel odpra- viti. Sliši se smešno, vendar je bilo resnično - sošolci ga niso marali, ker ni mogel izgovoriti črke r. Zaradi tega je bilo nje- govo otroštvo precej grenko in zaznamovano. Deležen je bil številnih posmehov na ta ra- čun, pomagati pa ni mogel nič. Umaknil se je in urice preživ- ljal sam, medtem ko so se nje- govi vrstniki veselo igrali. In zakaj ni mogel izgovoriti črke r? »Ko sem bil star pet let in sem pasel krave, sem bil preši- bek za tako velike živali. Kra- va me je nekoč potegnila za sabo in pohodila. Takrat sem si pregriznil jezik ter tako dol- go časa živel v senci tega. Pri devetih letih, ko sem hodil v nemško šolo, sem na srečo spet začel izgovarjati črko r in življenje je postalo povsem drugačno, lepše in ve^ejše,« se spominja. DAMJANA SEME Vesela škarpa če ste se kdaj peljali po Cesti na Dobrovo v zadnjem času, ste gotovo opazili simpatično in živobarvno škarpo ob cesti. To umetnijo so narisali otroci treh sosednjih družin, Nova- kov, Špatov ter Webrov, ki jih je monotonost sivega betona - tako kot večino ljudi - motila in spravljala v slabo voljo. Zato so pred dobrim mesecem nakupili barve in se odločili, da bodo škarpo malo olepšali, nenazadnje tudi zato, da se bo lepše vključila v zeleno okolje. Otroške >freske< so nastajale dva vikenda, zatem pa so priredili še piknik dobrim sosed- skim odnosom na čast in se sploh lepo zabavali, še posebej najmlajši. G.S. Railiv treh dolin Nedavno je bil v Šaleški dolini drugi turistični rally za točkovanje in pokal treh dolin, ki je nadaljevanje nekdaj znane štajerske av- tomobilistične lige. Organizator Avto moto turing klub iz Velenja je tekmovanje skrbo pripravil na tekmovalnih poligonih pred Rdečo dvorano v Ve- lenju, na parkiriščih na Trebuši v Velenju, pred to- varno Keramika v vasi Go- renje in na letališki stezi v Lajšah. Na startu in kas- neje na tekmovališčih so imeli gledalci priložnost videti zanimive modele starejših letnikov, ki so po- vsem solidno služili svoje- mu namenu. S spretnostno vožnjo na dosežen čas, na- prej, nazaj, v garažo, ter še posebej v slalomu na letali- ški stezi v Lajšah, so tek- movalci dokazovali pred- vsem svojo ljubiteljsko vnemo do avtomobilskega športa. J. MIKLAVC Dom na Gori Oliki vabi Planinsko društvo Polzela sporoča, da bo poleti vsak dan od 9. do 18. ure odprt Dom na Gori Oljki. Ljubitelji lepega razgleda in miru - vabljeni. Na Križ in Daciistein Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi 29. in 30. julija na pohod na Prisojnik, Planjo, Razor, Bovški Gamsovec, Stenar in Križ. Odhod bo ob 4. uri zjutraj, s posebnim avtobusom s parki- rišča na Glaziji. V soboto 5. avgusta, pa vabijo na 2995 m visok Cachstein. Odhod bo ob 4. uri zjutraj s f>osebnim avtobusom s parkirišča na Glaziji. Vse dodatne informacije dobite v pisarni Planinskega društva ah na telefon 3111, int. 355 oz. 452-927. MOJCA MAROT Srečanje iiorcev v Obsoteiju V Polju ob Sotli je bila v to- rek slovesna razširjena seja odbora Skupnosti sloven- skih borcev brigad in enot NOVJ, ki so bile ustanovlje- ne v nekdanji Sovjetski zve- zi. Okrog 70 borcev teh enot se je spomnilo 11. maja 1945, ko so pri Zelenjaku na Hrva- škem po več letih zopet sto- pili na slovenska tla. V enotah, ki so pred petde- setimi leti prestopile Sotlo, so bili predvsem štajerski, koroški in gorenjski fantje, ki so jih Nemci nasilno mo- bilizirali v nemško vojsko in jih večinoma poslali na vzhodno fronto. Veliko jih je prebegnilo na rusko stran. mnogi so se znašli v ujetni- štvu. Decembra 1943 so iz vrst prostovoljcev ustanovili najprej odred nato pa briga- do NOVJ, ki je julija 1944 štela 1660 borcev, od tega 960 Slovencev. Brigada je po težkih bojnih spopadih v Ru- siji, Moldaviji in Romuniji oktobra prišla na tla nekda- nje Jugoslavije in sodelovala v bojih za Čačak in na srem- ski fronti, kjer je padlo okrog 250 Slovencev. 11, maja 1945 je brigada presto- pila Sotlo in odšla najprej v Celje, nato pa je sodelovala pri »čiščenju« ozemlja proti Velenju in Šoštanju. JI Bodo uslišani tudi manjši kraji? Na Osnovni šoli Loka pri Žusmu je v ponedeljek zasedal šentjurski občin- ski svet. Za spremembo lokacije so se odločili na pobudo svetnika Jožeta Artnaka, ta je namreč predlagal, da se seje ob- činskega sveta v prihod- nje občasno sklicujejo na terenu. Na sejo so povabili predstavnike krajevnih skupnosti Loke pri Žu- smu, Prevorja in Gorice pri Slivnici. Predstavniki vseh treh krajevnih skup- nosti so svetnikom pred- stavili največje probleme, ki jih trenutno pestijo. Še vedno so na prvem mestu katastrofalne cestne po- vezave, telefonija, oskrba s pitno vodo ter nepri- merni šolski prostori, o čemer so se svetniki lahko tudi sami prepriča- li. Vseh teh problemov po oceni predstavnikov kra- jevnih skupnosti ne bo mogoče rešiti brez pomo- či občine, zato so svetni- kom predlagali, da pri sprejemanju prihodnjega občinskega proračuna mislijo tudi na manjše, demografsko ogrožene kraje. Na te so pri sestavi letošnjega proračuna po- zabili. Razen tega so predlagali, da občinska uprava bolj zaupa vod- stvom krajevnih skup- nosti. Po končani predstavi- tvi problemov nihče od svetnikov ni imel vpra- šanj. Zato se sprašujemo, ali so bili predstavniki krajevnih skupnosti v svojih predstavitvah dovolj izčrpni in so svet- niki njihove probleme vzeli resno ali pa so nji- hove prošnje izvenele v prazno? Šentjurski svetniki pa so tokrat sprejeli osnutek poslovnika občinskega sveta in njegovih delov- nih teles, poleg tega pa še osnutka odloka o varstvu zraka in varovanju vod- nih virov. SERGEJA MITIČ Gospodarsko poslopje že pod streho Na Jurjevo, 24. aprila letos, je do tal pogorelo gospodarsko poslopje Avbrehtovih iz Lipja' Krajani in sosedje so nemudoma priskočili na pomoč in v udarniški akciji pričeli graditi novo gospodarsko poslopje. Dobri ljudje so prispevali v denarju in gradbenem materialu ter z brez- plačnimi prevozi. Poslopje je že p>od streho in Avbrehtovi bodo lahko pričeli vanj spravljati pokošeno seno. Pri gradnji je šlo hitro in brez zapletov, ustavilo pa se je pri administraciji. Na žalski občini uradniki kar nočejo dojeti, da bi vsa potrebna soglasja morali izdati čim hitreje. Ker zavlačujejo, bodo soglasja še dražja, možno je, da bo Avbrehtove vse skupaj stalo celo kakšnih 180 tisoč tolarjev. , , L. OJSTERŠEK it. 2S. - 13. iulii 1995 13 NASI KRAJI IN LJUDJE Na kmetiji je lepo Pri Urški pa najlepše, imi četica mestnih kratkohlačnlkov, ki Je tam preživela teden Na turistični kmetiji Urška v Križevcu je bilo pretekli te- den nadvse živahno. Prvič so namesto za običajne družine organizirali tabor samo za otroke. Deset otrok iz velikih in malih slovenskih mest je na kmetijo napotila turistična agencija VAS iz Ljubljane, za- misel pa je zrasla v bistrih gla- vah domače hčere Urške in si- na Aleša. Ta sta tudi do po- drobnosti sestavila program, ki je moral biti povšeči še tako razvajenemu mestnemu otro- ku. Pa je tudi bil, kar vsem po vrsti. Tako ni bilo težav s tem, kako otroke med petim in de- setim letom obdržati teden dni na kmetih, ampak so imeli starši bolj težave ob slovesu, ko bi večina rada kar ostala. Dnevi na kmetiji so bih v znamenju spoznavanja pra- vega kmečkega življenja in okoliških krajev. S pomočjo Aleša in Urške, ki sta bila dan in noč z njimi, so otroci odkri- vali vse po malem. Vsako ju- tro, še pred svojim zajtrkom, so morali poskrbeti, da hrano in pijačo dobile tudi vse doma- če živali (krave, zajci, koza... in seveda nadvse priljubljen pes Luka). Tako kot svoja le- žišča so očistili in pospravili tudi njihove prostore. Zaslu- žen zajtrk so si otroci lahko sami izbrah oziroma se zanj dogovorih z vedno dobrovolj- no mamo Vilmo Topolšek. Sa- mi so si lahko izbrali vsak dan en obrok. »Če bi si jedilnike v celoti izbirali sami, ne bi nikdar prišla na vrsto juha, pa tudi solate bi šlo bolj malo v promet,« se nasmeji gospodi- nja Vilma. je na kmetih treba znati tudi kuhati in peči, so se seve- da otroci učili tudi te umetno- sti. Sami so spekli kruh in ra- zucno pecivo, povrhu pa še ve- likansko torto, pri kateri ma- ^ca Urški, ki je njeno peko voai a, sploh ni pomagala. Pa le bila nadvse imenitna. Dober kmet je razgledan kmet, zato so otroke popeljali tudi na oglede bližnjih in malo bolj oddaljenih zanimivosti. Ogledali so si izdelavo cokel, prešo, s kočijo brez konjev (namesto njih je bil traktor) pa so se odpeljali na ogled Konjic, kjer so si ogledali tudi pekar- ski muzej in požuhli preste. Presenetljivo pa jih vinotoč ni preveč zanimal. V Zrečah so si ogledali živalski vrt, dvakrat pa so se tam tudi okopali. Se- veda so hodili tudi na različno dolge sprehode po bližnji oko- lici. Med vsem tem so komaj na- šli še nekaj časa za kosilo in že je bil čas za večerna opravila na kmetiji. Ko so pa z njimi opravili, so imeli zasluženo ve- čerjo in vsak dan težko priča- kovano zabavo, oziroma dru- žabni večer. To je bila prilož- nost za razhčne družabne igre. Na enem izmed njih je prišlo tudi do poroke med Tjašo in Mihom, na kateri je bil ena izmed prič tudi pes Luka, a je zaradi 23 moževih skokov čez plot, med igro »rim žim žim«, zakon še isti večer propadel. Po takšnem večeru so se od- pravili sprva spat v šotore, ker pa se je vreme poslabšalo, so se preselili na bližnji skedenj, ki pa jim je bil tako všeč, da so potem spali le še tam. Ker pa so se jim oči zaprle veliko prej kot usta, so se še dolgo v noč pogovarjali. Tabor so zaključili z zabav- nim večerom, na katerem so se igrali različne družabne igre, predvsem pa sami pekli odlič- ne prigrizke na velikem ognju. Kosilo s starši, ki so prišli v so- boto po svoje novopečene kmetiče, je bilo precej slano zaradi številnih razlitih solz in solzic, ki jih je lahko posušila le obljuba staršev, da bodo prihodnje leto lahko spet prišli. Takšnih taborov kljub veli- kemu zanimanju pri Urški ne bo veliko. Letos bo samo še enkrat, avgusta, prihodnje leto pa - obljuba dela dolg in otroci si vse zapomnijo! PRIMOŽ POKLIČ Zaključno kosilo s starši in veliko torto. Čeprav je dedi razteemil meh. ie bilo slovo od Aleša in Urške nadvse težko. V mestu ali na deželi - roke morajo biti čiste. Kruh, pecivo, torta... Kaj vse znajo narediti otroci, če imajo le priložnost. Pri Urški so jo dobili. Lepši prostori, hoijše usiuge Nove poštne storitve In urejanje poštnih stavh na Celjskem Kljub poletju in času dopu- stov, pripravlja Pošta Sloveni- je, Poslovna enota Celje vrsto novosti, ki bi naj v naslednjih mesecih bistveno izboljšale usluge, ki jih nudijo. 1. septembra 1995 bodo predvidoma odprli novo pošto 63006 Celje. To bo peta filial- na pošta v Celju, pokrivala pa bo naselja Nova vas, del Ostrožnega, Dobrove, Lokrav- ca in Dolgega polja. Pošta bo imela celodnevni odpiralni čas in sicer od 8. do 18. ure in ob sobotah od 7. do 12. ure. Delo bosta v dveh izmenah oprav- Ijah dve delavki. Obseg stori- tev bo enak kot na vseh drugih poštah, razen dostave. Pošta bo opremljena s sodobno me- hanizacijo, tako da bodo stori- tve opravljene hitro in kvali- tetno, zagotavljajo na celjski pošti. Uvedli pa so tudi nove stori- tve na ostalih poštah. Tako bo na vseh poštah, kjer do sedaj ni bilo brezplačne paketne do- stave (pakete je PE Celje do- stavljala le v mestu Celje in Velenje, za dostavljen paket pa je uporabnik moral pla- čati). Spremenjeni pa so tudi de- lovni časi: na območju PE Ce- lje delajo vse pošte tudi ob so- botah, razen Jurkloštra in Ta- bora in pošt VI. razreda - to so pošte z enim samim delavcem. Na pisno zahtevo KS Tabor in Jurklošter so delovni čas na teh dveh poštah med delovniki podaljšali in ob sobotah pošte zaprli. Na poštah, kjer sta za- posleni dve delavki, so uvedli celodnevni odpiralni čas: Šempeter, Gornji Grad, Kozje in Vojnik (prej so bile pošte odprte do 14. ure). Pri nekaterih večjih uporab- nikih prevzemajo pošiljke v njihovih prostorih in jim do- stavljamo jutranjo pošto. V poletnih mesecih bodo za- menjali približno 400 poštnih nabiralnikov - prebarvaU in spremenili znak (odtisnili poštni rog na prednjo stran). Tja, kjer se nabiralnih večino- ma samevali, jih ne bodo vr- nili. Pri poštah Laško, Loče in Šempeter bodo v najbolj odda- ljenih zaselkih do konca leta uvedli trikrat tedensko dosta- vo. Sedaj jo dostavljajo samo enkrat na teden. Ta teden so začeli prenav- ljati pošto Vitanje. Prenova bo končana v desetih dneh. Pro- stori bodo imeh lepši notranji izgled in postali bodo bolj uporabni. P.P. Alfljev koncert v Osthofnu V Avstriji že dlje časa odmeva dejavnost slovenske državljanke Biserke Knier, direktorice doma za osta- rele v Osthofnu, ki je doma iz Slovenskih Konjic (nekoč se je pisala Tuco). V nedeljo, 9. julija je organi- zirala dobrodelni koncert v korist domačega in bliž- njih domov za ostarele. Na dobrodelnem koncertu je igral ansambel Alfija Nipiča, ki se je vabilu takoj in z veseljem odzval. Koncert je bil. namenjen predvsem ostarelim iz Ost- hofna, vstopnine pa ni bilo. Koncert je pri avstrijski javnosti naletel na velik odmev in je bil zelo dobro obiskan, saj je na njega prišlo preko 800 obiskovalcev. Na prireditev je bil povabljen tudi slovenski veleposla- nik, Boris Frlec, ki je svojo odsotnost pisno opravičil zaradi nujnih opravkov v Bonnu in poudaril, kako visoko ceni delovanje Biserke Knier. Prireditve pa se je v imenu slovenskega veleposlaništva udeležil svetnik za gospodarstvo, gospod Janez Režun z družino. P. P. Šff. 28. - 13. iulif 1995 NASI KRAJI IN LJUDJE 14 Prijatelj, s teboj je dan lep! šest gtmnazljk že dve leti prijateljuje z nekaterimi najbolj osamljenimi učenci Osnovne šole Glazlja, ki živijo v Internatu. Dobre strani programa prostovoljne pomoči MoJ prijatelj, prijateljica še zlasti vase zaprti otroci pogrešajo prijatelje, nesebične in odkritosrčne, ki bi znali pregnati njihovo samoto. Ne- kateri učenci Osnovne šole Glazija, ki med tednom prebi- vajo v internatu, so že pred dvema letoma sldenili prija- teljstva z dekleti, starejšimi od sebe. Šest dijakinj 1. gimnazije Celje, ki bodo v jeseni pričele obiskovati četrti letnik, je v življenje svojih malih prija- teljev vneslo veselje in kanček nepričakovane sreče. Otrokom so podarile občutek zažele- nosti. V želji, da bi učencem ponu- dili čim lepše življenje, so se na Osnovni šoli Glazija lotili programa »Moj prijatelj, pri- jateljica«, ki se je razvil v do- bro utečeno prostovoljno indi- vidualno delo, učencem pa prinaša nekaj več vedrine v njihov vsakdan. »Dijakinje se srečujejo z učenci enkrat tedensko, ta čas pa izkoristijo za igro, po- govor, sprehod, potep po me- stu, za pomoč pri učenju in še vrsto drugih dejavnosti,« je povedala Marjana Šah Štrok, pomočnica ravnateljice na Os- novne šole Glazija. »Ta oblika pomoči je za zdaj namenjena samo učencem, ki so vključeni v internat. Izbrali smo tiste, ki so iz socialno najbolj ogrože- nih družin in so v internatu zelo osamljeni, pri tem pa ima- jo še učne težave.« Prijateljice so jim sicer določili, vendar se je prijateljevanje izkazalo kot izjemno pozitivno in koristno. »Otroci so dobili občutek, da nekdo misli nanje,« pravi Mar- jana Šah Štrok, »ponosni so, da imajo prijateljico, nekoga, ki ga lahko vedno znova priča- kujejo.« V oporo in spodbudo Urška Knez iz Celja si je že- lela storiti nekaj konkretnega, zato se je odločila, da bo sode- lovala v programu prostovolj- ne pomoči »Moj prijatelj, pri- jateljica«. Že dnigo leto prija- teljuje z 11-letno Simono, ki je končala tretji razred. »Zaradi prijateljstva s Simono sem po- stala bolj zrela. Tudi sebi sem na nek način pomagala, kajti o ljudeh sem se naučila veliko novega.« Predvsem o Simoni, precej agresivni deklici, ki jo je sprva le stežka razumela. Po dveh letih je prijateljevanje obema v veselje, druga na dru- go sta se zelo navezali. Podob- no je bilo tudi z ostalimi de- kleti in njihovimi varovanci. Maja Ogorevc iz Stranja prijateljuje s 15-letnim Davi- dom drugo leto. Zelo rada ima ljudi, zato ji tudi z Davidom ni bilo težko najti pravega stika. »Potrebno je bilo veliko potr- pežljivosti, vendar se potem, ko veš, da si naredil dobro de- lo, o^ično počutiš.« Tudi Aleksandra Ratej iz Celja dela z učenci drugo leto, pri tem pa se je naučila, da to vendarle ni vsakdanje prijateljevanje, kaj- ti paziti moraš na vsako bese- do in dejanje, da koga nehote ne prizadeneš. Njen prijatelj, 13-letni Tomaž, ki je končal tretji razred, je namreč zelo občutljiv, vendar ga tudi do smeha ni težko pripraviti. Helena Kojnik iz Celja je pričela obiskovati 9-letnega Mateja zato, ker je želela ne- komu pomagati: »Ko vidiš, ka- ko te ti otroci sprejmejo in »poznaš, koliko jim pomeniš, je vsak trud poplačan. Matej je zelo miren fant. Ko sva se spoznala, je veliko jokal, sča- soma pa se je razživel in postal bolj sproščen.« Marjetka Pin- tarič iz Celja pa prijateljuje z 8-letnim Markom, redkobe- sednim in mirnim fantičem, prvo leto: »V najinem prijate- ljevanju je zadovoljstvo oboje- stransko. Otroka razveseliš in mu pomagaš, obenem pa pri- dobiš nekatere življenjske iz- kušnje.« Nika Vistoropski iz Podpla- ta je gojila željo, da bi poma- gala otrokom, ki trpijo zaradi socialnih problemov. Že dve leti se druži z 10-letnim Bošt- janom, ki je končal drugi ra- zred: »Njegovi starši zanj ni- majo dovolj časa, imajo na- mreč precej težav z alkoholom. Deček pa tudi s sošolci ni mo- gel vzpostaviti dobrih odno- sov, dražili so ga, da ni pame- ten... Midva sva pomagala drug drugemu. Boštjanov učni uspeh je že boljši, pa tudi bolj sproščen je postal, ko je videl, da lahko najde v meni oporo. Sama sem postala bolj samo- zavestna, dal mi je občutek, da me nekdo potrebuje. Vedela sem, da nekdo čaka name.« Učitelji in strokovni delavci OŠ Glazija so s prostovoljnim delom gimnazijk izjemno za- dovoljni, tudi s praktičnim de- lom so se prepričali, da take oblike pomoči odmaknjenim in nedružabnim učencem zelo koristijo. Dijakinje bodo tudi v naslednjem šolskem letu pri- jateljevale s svojimi varovanci, saj verjamejo, da naredijo ne- kaj dobrega zanje kot tudi zase. KSENIJA LEKIČ Gimnazijke, ki sodelujejo v programu prostovoljne pomoči »Moj prijatelj, prijateljica*, so učence pospremile tudi na zaključni izlet ob koncu šolskega leta v Logarsko dolino. Šoferji praznovali Združenje šoferjev in avtomehanikov Žalec je v soboto na avtopoligonu v Ločici ob Savinji praznovalo 13. julij, praznik šoferjev in avtomehanikov Slovenije. Slovesnost so zdnižili z razvitjem prapora. Po krajši paradi in nastopu pevskega zbora ZŠAM Žalec je zbranim spregovoril predsednik ZŠAM Žalec Ivo Serdoner. Med drugim se je zahvalil vsem darovalcem, ki so kakorkoli pomagali, da so lahko nabavili nov prapor. Na prireditvi ga je potem razvil Slavko Šketa, sekretar za okolje in prostor občine Žalec. Slovesnosti so se udeležili tudi predstavniki sosednjih združenj in republiške zveze. Poleg pevcev ZŠAM Žalec so nastopih še preboldski godbeniki, za zabavo pa so poskrbeli člani ansambla Robija Zupanca. ^ TONE TAVČAR Šoferjem in drugim udeležencem je spregovoril tudi predsednik ZŠAM Žalec Ivo Serdoner. Priznanja za naj, naj... v okviru nedavne 15. turistično zabavne prireditve Žalska noč so podelili tudi priznanje za najbolj priljubljeno gostišče, natakarja in natakarico. Anketo je izvedlo občinsko glasilo Savinj- čan, priznanja pa jim je podelil predsednik Turističnega društva Žalec Janez Kroflič. M^ gostišči je največ glasov prejelo gostišče Štorman, med natakaricami Milka Banovšek iz Bistroja Pinki na Polzeli, med natakarji pa Matej Vedenik iz gostišča Matej v Preboldu. Na sliki: najbolj priljubljenim po oceni bralcev Savinjčana je čestital tudi predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marijan Rožič. T. TAVČAR Četvorčici pri Zagožnovih Pri Jožetu Zagožnu, kmetu iz Matk, niso dobili, kot ste morda pomislili štirih dojenč- kov, temveč štiri črno bele te- ličke. Eden je kmalu po roj- stvu poginil, ostali trije pa so prav živahni, pravijo pri Za- gožnovih. Štiriletna krava je bila imietno oplojena, oseme- nil pa jo je veterinarski tehnik Tomaž Fabjan. Kot je povedal, so takšni primeri zelo redki, v njegovi petnajstletni praksi je to drugi primer. Prvič so bi- la teleta mrtvorojena, v tem drugem primeru pa so tri osta- la pri življenju, kar je res ne- kaj izjemnega. Na sliki: v sre- dini gospodar Jože Zagožen, levo sin Borut, desno veteri- narski tehnik Tomaž Fabjan in teleta. T. TAVČAR Novo vozilo, razširjen dom Gasilsko društvo Dobriša vas — Petrovče je v soboto zaključilo praznovanje 50-letnice de- lovanja. Na osrednji slovesnosti so odprli več namenski dom in prevzeli novo kombinirano vozilo TAM 130. Sobotna prireditev se je pričela s parado približno 400 gasilcev iz vseh društev občine Žalec in je bila posvečena 40-letnici Gasilske zveze Žalec ter Dnevu gasilca. Na slavnostni tribuni se je nato zvrstilo precej govornikov. V imenu GZ Žalec je govoril predsednik Vinko Debelak, v imenu domačega društva predsed- nik Vili Oglajner, ki je dejal, da so pri obnovi in razširitvi doma opravili kar 10 tisoč prosto- voljnih ur, novo kombinirano vozilo pa je vredno preko 70 tisoč DEM. Darko Koželj, predsednik Savinjsko-Šaleške območne zveze je govoril v imenu predsedstva Gasilske zveze Slovenije in podelil državna gasilska odliko- vanja. Zbrane je v imenu pobratenega gasil- skega društva Križevci pozdravil Vinko Piško- rič, krajanom pa je ob jubileju in novih prido- bitvah čestital tudi žalski župan prof. MUan Dobnik. Sledil je blagoslov novega vozila in doma, ki ga je opravil petrovški župnik MiraD Cocej. TONE TAVČAB Parade ob DneMi gasilca občine Žalec se je udeležilo preko 400 gasilcev. Šff. 28. - 13. iulif 1995 15 NASI KRAJI IN LJUDJE Ko se je coprnik upokojil Ivan Jeram le na Novi teilnlk naročen skoral oU vsega začetka_ Ivan Jeram z Ostrožnega pri Celju je na Novi tednik naročen od leta 1947, ko sta se na ta časopis naročila skupaj s sosedom, mizarjem Vodičarjem v Zidanškovi ulici, nasproti kasar- ne. Ivan Jeram Novi tednik prebira vsa ta leta; ra^o tako tudi Delo, ki ga dobi že ob treh zjutraj, in tudi vse druge časopise, ki pridejo k hiši. Ampak, branje časopisov je ob vsem tem, kar je Ivan v življenju že počel, bolj po- stranskega pomena. Ivan, po poklicu mizar, je dvajset let delal v celjskem gledališču. »Delal sem vse, razen kulise prestavljal,« se spominja časov, ko je brez njegovih idej jn spretnih rok minila le malokatera gledališka predstava. V letih, ko je delal v gledališču, se je seveda zgodilo inarsi- kaj. Tri mesece se je v Ljubljani učil tudi kaširanja; to je poseben postopek za izdelova- nje mask. »Najprej narediš maso, s katero pre- kriješ izdelan model (oslova, medvedova gla- va...), potem pa si to da igralec na glavo.« Eden od izumov, ki se jih Ivan Jeram še pose- bej rad spominja, je njegova čarovniška metla. »Čarovnica je letela in to se je moralo nekako videti. Tako sem na ročaj met- le namestil majhno črpalko in ko je čarovnica >letela<, se je iz zadnjega dela metle kadilo,« se spominja. Seveda pa Ivan - čeprav so njegovi sodelavci, ko je šel v pokoj zapisali, da odhaja v pokoj copmik - ni izdeloval samo metel. Izpod njegovih rok so prihajale tudi mize, ki so na odru eksplodirale, pa ro- že, ki so jim morali listi odpa- sti v točno določenem trenut- ku, ker je morala imeti zver dovolj časa, da se je preoblekla v lepotico... In lokvanj, ki se je moral razcveteti v ritmu glasbe, ki jo je igral orke- ster ... Režiser Dušan Hercog je Ivana Jerama povabil tudi v Trst. »Povedal mi je, kaj bi rad. Doma sem vse v miru na- redil, potem pa sva se odpelja- la v Trst, da sem tamkajšnjim igralcem razložil, za kaj gre,« se spominja Ivan, ki se je 1969 upokojil. Po upokojitvi pa so ga, kljub temu, da se je potem, kot pravi, pričelo >modemo gledališče< še vedno klicali na pomoč pri pripravljanju raz- nih predstav. Vedno je rad po- magal. Ob gledališču pa se je Ivan posvetil še mnogim drugim ljubeznim. Planinarjenju, na primer. S prijateljem sta bila v šestdesetih kar trikrat na transverzali Maribor - Anka- ran. Pot je, z vmesnimi postan- ki, trajala tri tedne, šla pa sta vsako drugo leto. Do Maribora z avtom, potem pa do Ankara- na peš. In planinarjenje je ena tistih stvari, ki jih Ivan še danes ni opustil. Tako kot nekoč, ko je bil mlajši, je še danes aktiven, veliko se giblje, rad ima nara- vo... Tudi, ko ga v nedeljo zvečer vprašam, kako je preži- vel dan, me pogleda in vpraša: »A danes? Zjutraj sem se z av- tom odpeljal do Pečovnika, šel peš na Celjsko kočo, tam po- kosil, potem pa sem se vrnil.« Štiri leta star yugo mu še ved- no dobro služi in zdravnik je bil na pregledu za vozniški iz- pit začuden nad Ivanovim zdravjem. »Vprašal me je, ka- ko se prehranjujem in ko sem mu povedal je dejal, da bo tudi sam poskusil tako,« je dejal Ivan, ki je bil pred dobrim ted- nom na izletu tudi na Okre- šlju. Svojo ženo pa pogreša. Pied petimi leti je vmu-la, pove, nato pa z nasmehom na ustnicah iz- da tudi, da nista bila nikoli poročena. »Vedela sva, da bo- va ostala vedno skupaj, zato nisva tega nikoli storila urad- no,« pripoveduje. Odločila pa sta se, da bosta pred matičarja stopila ob zlati poroki. Ivanu je žena umrla dva meseca prej. Tako se ni nikoli poročil... Sicer pa ima Ivan sina, dve hčeri in seveda tudi vnuke. Pri eni hčerki in njeni družini živi že devet let, prej je dvajset let živel v Strelskem domu v Lis- cah. Med poplavami leta de- vetdeset ga je zelo skrbelo za vnukinjo, ki je v Liscah poro- čena, saj je ostala brez vsega, do njene hiše pa je bilo mogoče priti samo s čolnom. Ivan je redno veslal k njej in ji vozil hrano. »Takrat me je zelo skr- belo, saj veste, kakšni so mladi ljudje,» pripoveduje. Kmalu po poplavah je doživel hud in- farkt, vendar si je opomogel. »Ko sem bil v bolnici, je hčer- ka Novi tednik odpovedala, tako da sem se moral, ko sem se vnul, nanj ponovno naroči- ti. Sedaj pa ga tako in tako nimam, saj ga vsak četrtek vedno najprej vzame in prebe- re zet; šele potem mi ga vrne- jo,« pripov^uje Ivan Jeram, ki jesen življenja preživlja raz- gibano in aktivno. Res mu ni- koli ni dolgčas. NINA M. SEDLAR Ekološki tabor že enajstič Na Slivniškem jezeru je bil letos enajsti mladinski ekološki tabor, ki so ga organizirali Ribištvo, turizem, gostinstvo Slivniško jezero iz Gorice pri Slivnici, Slovensko ekološko gibanje in Ribiška družina Voglajna, bivanje pa je zagotovil Alpos commerce. Vsak dan je ob jezeru taborilo več kot štirideset otrok, šest mentorjev ter dva predavatelja, skupaj pa so opravljali številne aktivnosti, kot na primer ribolov, sodelovali v športnih priredi- tvah in odhajali na izlete. Taborniki so prisluhnili tudi predavanjem slovenskih strokovnjakov s področja ekologije in biologije. G.S., Foto: SHERPA Mladi umetniki v Pop teatru Prejšnjo soboto se je v celjskem Pop teatru zaključila likovna razstava, ki so jo pripravili mladi člani poletne delavnice, organizirala pa jo Je likovna šola Umbra. Mentorici Janja Lipužič in Damjana Brumec sta l^os že drugič pripravili to delavnico za otroke, stare Od sedem do enajst let. Cena tečaja je bila 8.200 tolar- jev, vendar so udeleženci za ta denar dobili ves potre- ^en material; glino, papir, barve, svinčnike, majice, rganizatorji pa so jim pripravili tudi več zanimivosti, na primer prikaz diapozitivov, plesa, petja... Šola tuH^^ zgolj med počitnicami. Deluje namreč Udi celoletna šola, in sicer v dveh skupinah. V prvi so .?^\^stvarjalci do štirinajstega leta, v drugi pa sta- voi . se je lahko tako dijaki raznih obliko- vainih sol kot tudi ljubitelji. G.S. Najlepši filmi Na naslovnici Tednikovega TV vodiča je bil prizor iz filma Poštar zvoni vedno dvakrat, igralca pa Jack Nicholson ter Jessica Lange. V poštev za žreb je prispelo 21 kuponov. V naš oglasni oddelek se naj tokrat po sodček laškega piva oglasi Bernarda Muhič iz Tr- žaške 11 v Celju, prav tako pa se naj po torbo NT&RC oglasi- ta Iztok LAMPRET iz Malih Dol 10/a v Vojniku in Maša PUSAR, Pod kostanji 4 v Celju. Vljudno prosimo, da se iz- žrebanci po nagrade oglasite osebno v naš oglasni oddelek! Kupone z rešitvami tokrat- ne uganke pošljite do torka, 11. julija. Slikarska kolonija v Izlakah Od ponedeljka, 10. (do 20.) julija je v Medijskih toplicah na Izlakah najstarejša tradicionalna slikarska kolonija v Sloveniji, kjer so se že dvaintridesetič zaporedoma zbrali domači in tuji slikarji. Doslej je v koloniji sodelovalo 236 domačih in tujih, predvsem akademskih slikarjev. Letos sta med tujimi udeleženci Peter Blum ir» Siegfried Rath iz Nemčije, med domačimi pa Ivo Mršnik, Martina Mihelič, Apolonija Simon, Sašo Spasenovič, Katarina Toman in Darja Vidic iz Ljubljane, Štefan Galič iz Lendave, Peter Hergold iz Radelj ob Dravi, Bojan Klančar iz Cerknice, Veljko Toman iz Preserij, Tomo Vran iz Kopra in Samo Perpar iz Radeč. Pred- sednik sveta kolonije je Nande Razboršek, umetniški vodja kolonije pa je Nikolaj Beer. ŠPELA KRIVEC Parkirnine ne bo Zreški občinski svetniki so se na svoji zadnji seji 6. julija, odločili, da parkirnine pred zreškimi Termami tudi letos ne bodo pobirali. To parkirnino je namreč nap>ovedal pred nedavnim sprejet odlok. V okohci zreških Term se po začasni Ureditvi parkiranja srečujejo s pravo prometno zmedo. Za parkirnino so še niso odločili, ker so ugotovili, da je projekt težko izvesti, poleg tega pa bi povzročil dolo- čene stroške, ki pa jih Zrečani letos niso predvideh. Gostje pa kljub temi ne bodo mogli parkirati »po svoje«, saj bo za red na parkirišču skrbel stražar, ki ga bosta plačala občina in Unior Turizem. Postavili bodo tudi nekaj fizičnih ovir in poskrbeli za novo prometno signalizacijo. V.M. Slovenski folklorlstl Iz Kanade Minuli konec tedna so na prireditvi, posvečeni petdesetletnici GD Dobriša vas-Petrovče, nastopili tudi folkloristi Mladi glas iz Toronta v Kanadi. Folklorno skupino sestavljajo slovenski fantje in dekleta, ki so na enotedenskem obisku v Sloveniji. V tem času bodo pripravili sedem folklornih nastopov, obisk pa bodo izkoristili tudi za spoznavanje domovine svojih staršev. Mlade goste je v Petrovčah v imenu Zavoda za kulturo Žalec, domačega kulturnega društva in gasilskega društva ter vseh krajanov, ki so napolnili dvorano, pozdravil predsednik KD Petrovče Ivan Arzenšek. V eno in pol urnem programu so plešah slovenske in kanadske plese, obenem pa predstavili tudi nekaj plesov v lastni koreografiji. Skupina šteje 20 plesalcev, ustanovljena pa je bila že leta 1973. Na sliki: mladi folkloristi iz Kanade. BAVČAR Otroci Iz Pllezhausna spoznavajo Slovenijo Od prejšnjega četrtka je na obisku v Laškem trideset otrok iz prijateljskega nemškega mesta Pliezhausen. Phezhausenski sedmošolci se vsako leto odpravijo v šo- lo v naravi v eno od sosednjih oziroma evropskih držav. Letos so se odločih za Slovenijo in prav nobeno naključje ni, da so si kot mesto svojega bivanja izbrali prav Laško. Laščani in prebivalci Pliezhausna prijateljujejo namreč že vrsto let, maja letos pa so nemški otroci že gostili svoje vrstnike iz Laškega. Čeprav tokrat ne gre za vrnitev spo- mladanskega obiska, so v Laškem pomagali pripraviti program 10-dnevnega bivanja. Skupina otrok iz Pliezha- usna, ki prebiva v depandanski laškega ZdraviUšča, si je v Sloveniji želela ogledati predvsem Alpe, morje in Kras, Laščani pa so jih napotiU še na Hum, Šmohor m Lisco. Prvega dne svojega obiska so si temeljito ogledali Laško, sprejel pa jih je tudi župan Peter Hrastelj. JI Šff. 28. - 13. iulif 1995 ŠPORT 16 Stop Že v 2. krogu? Košarkarjem Ko¥inotehne In ženski ekipi CeUa žreb za uyotlne lekme evropskih pokalov nI bil naklonjen - MaUžarl, monJa Turki ter Nemke Polzelski košarkarji bodo v Koračevem pokalu štartali že v začetku septembra proti eni boljših madžarskih ekip Albi Szekesfehesvar, več sreče pa je imela pri žrebu ženska ekipa Celja, ki je v pokalu Ronchetti za uvod prosta in bo v 2. krogu igrala z nemškim Wolfenbuttlom. Oboji bodo prvi tekmi igrali doma. Klubski uspehi v evropskih pokalih niso posebej ovredno- teni, zato Kovinotehna zaradi lanske uvrstitve v zadnji krog kvalifikacij za ligaški del evropskega pokala pri žrebu ni imela nobenih privilegijev. Szekesfehesvar je lani v Kora- čevem pokalu izločil gladko Timisoaro (104:84, 193:87) in izpadel proti Kotnikovi Man- resi, potem ko je doma tesno izgubil z 78:80. »Naš cilj ni samo sodelovati, marveč tudi zmagovati. Mad- žari očitno niso slaba ekipa, zato si moramo na Polzeli za- gotoviti spodobno razliko in se na gostovanje odpraviti brez- skrbni,« so žreb komentirali v taboru finalista zadnjega DP, nekaj zadovoljstva pa je tudi zaradi sorazmerne bližine Szekesfehesvara (v prevodu Namizni Biograd), ki je na poti med Blatnim jezerom in Bu- dimpešto. Tekmi bosta 6. in 13. septembra. Celjanke je žreb za medna- rodni krst namenil ambiciozno nemško ekipo Wolfenbuttel. Edini nemški reprezentantki 01^ Pfeifer (22 let, 189 cm, krilo), ki je na junijskem evropskem prvenstvu v Brnu igrala vsega nekaj minut, se bosta v novi sezoni priključili hrvaški reprezentantki Vanda Baranovič (25 let, 187 cm, cen- ter) in Mirjana Kovčo (23 let, 180 cm, branilec), za trenerja pa bodo izbrali strokovnjaka z območja nekdanje Jugosla- vije. »Bolje Nemčija, kot pa Rusi- ja, Turčija ali kakšna druga vzhodnoevropska država. Nemke so favoritinje, za nas pa bo najbolj pomembno nabi- ranje* izkušenj, zaradi določila o obveznem igranju na parke- tu pa se bomo verjetno morali preseliti v CJolovec,« je bil kra- tek predsednik Franci Ram- šak. Wolfenbiittel lani ni igral v evropskem pokalu, mesto le- ži v bližini Berlina, na avgu- stovski turnir pa so med dru- gim povabili, tudi Ježico. Prva tekma bo 27. septembra v Ce- lju, povratna pa 4. oktobra v Nemčiji. ŽELJKO ZULE Foto: EDI MASNEC V primeru zmage proti Sze- kesfehesvaru bodo Polzelani v 2. krogu Koračevega pokala 27. septembra in 4. oktobra igrali proti Efes Pilsnu iz Cari- grada, ki je bil v zadnji sezoni udeleženec evropske lige. Matjaž Cizej je lani s Polzelani v evropskem pokalu izpadel proti grškemu Iraklisu, nova Euro sezona pa se bo najbrž končala v Turčiji. Cetis znanilec tenišliega prodora Celje premore štiri registrira- ne teniške klubi, med katerimi je nekaj posebnega Cetis, pri katerem so se zavestno odločili za vzgojo lastnega kadra. Članske in mladinske ekipe tako sploh nimajo, pač pa obe- taven pionirski rod, ki naj bi po posamičnih u\Tstitvah v če- trtfinale državnega prvenstva kmalu posegel v boj za ekipne kolajne. Klub z domicilom na atlet- skem štadionu Borisa Kidriča (štiri peščena igrišča in dva z umetno maso) je z načrtnim pristopom postavil nove teme- lje celjskega vrhunskega teni- sa. Delovni ritem je že na ravni bodočih profesionalcev: po- sebna kondicijska vadba, eki- pa strokovnjakov skrbi tudi za športno prehrano, ustrezno re- generacijo in druge zadeve, ki so še pred nedavnim veljale za manj pomembne. V skupino najbolj obetavnih igralcev Ce- tisa scHdijo Bojan Čaks, Aljoša Peprko, Gregor Privšek in Ma- tija Serdoner, prvi trener An- drej Požlep (z leve) pa je vodja šestčlanskega strokovnega de- la ekipe, ki ob športnem delu teniškega programa sodeluje tudi pri osnovnih izpopolnje- vanjih začetnikov. Končni cilj obsežnega projekta je usposo- biti obetaven rod za nastope na turnirjih za svetovno raču- nalniško lestvico ATP, na ka- teri doslej še ni bilo nobenega Celjana. Foto: SHERPA Publikum ob petkih Predčasen terniin za gostovanja Marlliora, Izole, Mure In Olimplje - V pokalu Intertoto spel slabši drugI polčas Ruilarja, ki Je še eainl brez točk v novem nogometnem pr- venstvu bo Publikum polovico domačih tekem (Maribor, Izo- la, Mura, Olimpija) spet odi- gral ob petkih, kar naj bi bilo po zagotovitvah vodstva kluba bolj sprejemljivo za gledalce. Na ustaljeni nedeljski termin se bodo na Skalni kleti vrnili šele sredi septembra s preho- dom na zimski čas. »Iztržek od prodanih vstop- nic predstavlja samo pet od- stotkov klubskega proračuna, moral pa bi najmanj petnajst. Mediji nam za poročanje s te- kem ne plačajo niti tolarja in dokler bo tako, se bomo na Skalni kleti klanjali gledal- cem,« je zatrjeval Darko Kla- rič in v nadaljevanju skupaj z Branetom Florjaničem za novi okrepitvi razglasil tudi Oskarja Drobneta in Aleša Kačičnika. Streznitev je kmalu prišla iz Šentjurja, kjer sta oba podpi- sala pogodbi za novega drugo- ligaša in tako prekrižala Pu- blikumove načrte. »Drobne je Kovinarjev igralec in z objavo njegovega prihoda smo se za- leteli. Oba nogometaša sta bila z nami na pripravah na Rogli in bili smo prepričani, da bo- mo realizirali prestopa. S Ka- čičnikom je drugače; še vedno je naš igralec in NZS je zaradi nepravilnega postopka zavrni- la Sentjurjev zahtevek za regi- stracijo. Na igralčevo željo smo se odločili, da bo za leto dni posojen drugoligaši^ naš klub pa so poleg Draga Celica okrepili še mladinski repre- zentant Emin Rakovič (Želez- ničar,- Ljubljana), obrambni igralec Ante Bašič (Uskok, ]&is), napadelc Faik Kambe- rovič in vratar Amer Mujčino- vič (oba Zmaj, Tuzla),« je za- plet pojasnjeval Tomaž Am- brožič. Drugi poraz Rudarja v nadaljevanju pokala In- tertoto je Rudar na Švedskem izgubil proti Ostersu z 1:3 (0:0). V velenjski ekipi je bil tudi Pranjič, ki sicer še ni po- daljšal pogodbe, za njegovo moštvo pa je bila usodna spet slabša igra po odmoru. Do 70. minute maloštevilni gledalci niso videli golov, nakar se je začel Rudarjev potop, ki ga je v predzadnji minut ublažil Komar. V drugi tekmi 3. kroga skupine II sta Koln in Luzem igrala 2:2, potem ko so Nemci z goloma Labbadie in Ba- umanna že vodili z 2:0. Vrstni red: Luzem 7, Osters (oba s tekmo več) 4, Tottenham 3, Koln 2, Rudar 0. Lašifo brez igrišča Tim Laško je v Rečici začel s popolno obnovo igrišča, ki bo naslednjo sezono povsem ne- uporabno. »Zdaj smo pri grad- benih posegih za drenažo, na- kar bomo celotno igrišče za- travili. Tekmovalni načrt z na- skokom na tretjo ligo se nam s tem podirajo, saj bomo za vse selekcije morali poiskati novo igrišče za treninge in tekme. Najbolj verjetna je selitev v Hrastnik, čeprav upamo na dogovor s štorskim Kovinar- jem,« je novosti iz tabora podzveznega prvaka predsta- vil Zdravko Martun. ŽELJKOZULE i. FC Koln Sobotni velenjski gost v pokalu Intertoto Je eno treh nemških moštev, ki Je v Bundes llgl vse od ustanovitve leta 1962 dalje - v Evropi 25 sezon v Nemčiji so z nogoinetnimi prvenstvi začeli leta 1903, enotna Bundesliga pa obstaja od leta 1962 in Koln je eno treh moštev, ki ni nikoli izpad- lo iz prve lige. Klubska barva je rdeče-bela, v grbu je oven, z združitvijo dveh lokalnih moštev pa je bil 1. FC Koln ustanovljen leta 1948. V evropskih pokalih je na- stopil v kar 25 sezonah; prvič v pokalu velesejemskUi mest (dan pokal UEFA) v sezoni 1961/62, ko je tudi postal nem- ški prvak. V pokalu prvakov je izpadel že v 1. krogu proti škotskemu Dundeeju (4:0 in 1:8), v naslednji sezoni pa je bil polfinalist pokala velese- jemskih mest. Drugi štart v pokalu prva- kov (1964/65) se je na neobiča- jen način končal v četrtfinalu. Obe tekmi z Liverpoolom sta se končali brez golov, v tretji tekmi na nevtralnem igrišču je bilo 2:2, nakar je žreb za zma- govalce določil Angleže. Naj- bolj uspešno je bilo leto 1978, ko so >ovni< osvojili prvenstvo in pokal ter naslednjo sezono v nepozabnem polfinalu poka- la pr\'akov v Nottinghamu igrali 3:3, doma pa 0:0. Do sezone 1978/79 je Koln v osemnajstih letih le dvakrat manjkal v evropskem pokalu, nakar domače lovorike ni več osvojil. Leta 1981 je bU v pol- finalu, leta 1986 pa v finalu pokala UEFA (Real 1:5, 2:0), med najboljšo četverico pa je bil še leta 1990, ko ga je izločil Juventus. KoA je bil skupaj se- demkrat polfinalist evropskih pokalov, v devetdesetih letih pa ga spremlja huda kriza, saj je bila v Evropi le v sezoni 1992/93 in proti Celticu izpa- del že v 1. krogu pokala UEFA. V evropskih pokalih je Koln v 25 sezonah odigral 160 te- kem in zabeležil 82 zmag, 30 neodločenih rezultatov in 48 porazov. Razlika v golih 307:188. Leta 1986 je bil fina- list pokala UEFA, nemški pr- vak je bil v letih 1962, 1964 in 1978, zmagovalec pokala pa v letih 1968, 1977, 1978 in 1983. Ekipo zadnja tri leta vodi sloviti danski zvezdnik Mor- ten Olsen, na igrišču pa se vse vrti okoli avstrijskega napa- dalca Tonya Polsterja in vra- tarja Boda nignerja, ki je leta 1990 z reprezentanco osvojil naslov svetovnih prvakov. V >elfu< sta bila takrat še Has- sler in Littbarski, ki je ena največjih igralskih legend rde- če-belih iz Kolna. IGOR KOS Zazijal in Jaicop iz ZDA s kolajnama Na 9. poletnih igrah specialne olimpiade v ameriškem New Havnu je slovensko zastop- stvo osvojilo kar 17 kolajn: osem zlatih, sedem srebrnih in dve bronasti, med dobitniki odličij pa sta tudi oba celjska reprezentanta Venče- slav Zazijal in Sebastijan Jakop (na sliki z leve). Venčeslav Zazijal je med kolesarji zmagal v cestni vožnji na 10 km in v kronometru na polovico krajši progi, z dvema zlatima kolaj- nama pa je eden najbolj uspešnih udeležencev iger, ki si jih je v devetih dneh ogledalo okoli pol milijona ljudi. Drugi celjski reprezentant Sebastijan Jakop je bil drugi v namiznem teni- su, varovanca Centra za varstvo in delo Golo- vec Celje pa sta se v državno reprezentanco uvrstila že na lanskih igrah duševno prizade- tih v Vipavi. Intenzivne priprave so se za naj- boljše začele že minulo jesen, Venčeslav Zazi- jal pa je na olimpiadi nastopil z novim, posebej prirejenim kolesom in je skupaj s trenerjem Leonom Štembergerjem zadnjih nekaj mese- cev treniral vsak dan. Foto: SHERPA Šff. 28. - 13. iulif 1995 ir ŠPORT Po novega tisočletja Pl¥0¥ama Laško do leta 2000 generalni pokro¥ltell celiskega rokometa - No¥e trenerske zailolzitve In posebne premlle za zmage ¥ E¥ropl »Leta 1990 smo bili slo- venski klub, septembra pa smo s Pivovarno Laško pod- pisali petletno pogodbo o ge- neralnem pokroviteljstvu in odtlej se nenehno vzpenja- mo. S podaljšanim sodelova- njem do začetka novega tiso- čletja bomo postali klub na evropski ravni in z laško na- vezo ne nameravamo prepu- stiti domačega primata,« je pred tednom dni ob novi za- roki med celjskim rokome- tom in Pivovarno Laško po- modroval Andrej Šušterič. Štirim zaporednim naslo- vom državnega in pokalnega prvaka bo sredi aprila 1996 potrebno dodati novi lovori- ki in se novembra uvrstiti v evropsko hgo prvakov. To sta pokroviteljevi zahtevi, ki vedno bolj stremi k Evropi. »Domači tekmovanji sta v pogodbah igralcev relativ- no nizko ovrednoteni, v po- kalu prvakov pa premije str- mo naraščajo vse do finala in tudi klub bo v primeru uvr- stitve v evropsko osmerico deležen posebne nagrade,« je Tone Tumšek elegantno pre- kinil ugibanja o vsotah, beo- grajski vir pa je za prestop Perica in Stefanoviča nava- jal celo milijon mark. Žreb za evropske pokale bo 8. avgusta na Dunaju, domače prvenstvo pa se bo zaradi na- knadne uvrstitev mladinske reprezentance na SP začelo 23. septembra. V končnici bo prva tekma pri ekipi, ki je bila v ligi slabše uvrščena, draga in mo- rebitna tretja pa pri moštvo z boljšim izhodiščem. Po obnovitvi sponzorske pogodbe sta se Celju Pivo- varni Laško za leto dni s simbohčnima podpisoma zavezala jugoslovanska re- prezentanta Dejan Peric in Rastko Stefanovič, trener Zdravko Zovko pa je pred- stavil okvirni program pri- prav, ki se bodo začele 31. julija. »Prvi teden bomo v Celju trenirah tudi po tri- krat na dan. Vsi igralci so pred časom dobili individu- alne programe, konec mese- ca morajo biti sohdno pri- pravljeni in nobenega izgo- vora ne bomo upošteval,« je napovedal Zovko. Od 6. do 13. avgusta bodo Celjani na Rogli, nato bodo na vrti pri- jateljske tekme, turnir Ma- ranne (28. avgust do 3. sep- tember) pa bo konkretni ka- zalec celjskih ambicij. Iztok Puc bo zaradi lažje po- škodbe kolenskih vezi odpove- dal nastop v reprezentanci sveta, ki bi sredi meseca v Ile de la Reunionu morala igrati s Francijo. Novo sezono je simbolično odprl Miro Požim, ki je vlogo šefa strokovnega štaba raz- delil nove naloge. Mladince in drugo ekipo bo odslej tre- niral Igor Razgor (Stanko Anderluh je odšel k Dolu), kadete Vito Selčan, starejše dečke Matjaž Guček, mlajši ostajajo zadolžitev Vlada Murka, vratarje vseh selekcij pa bo vadil Herman Wirth. ŽELJKO ZULE Foto: EDI MASNEC pogodbo o generalnem pokroviteljstvu obnovila do leta KvovameL^Š^*' ^^ novi okrepitvi Celja Sedmerke šole rokometa VlzohinPiranujepoteka- la 17. slovenska rokometna šola mladih s kar 625 ude- leženci. Trenerji so na kon- cu izbrah najboljše sed- merke posameznih starost- nih kategorij, ki bodo se- lektorjem jedro bodočih kadetskih in pionirskih re- prezentanc. V idealnih fan- tovskih ekipah so tudi Šantl (Celje), Gavriloski (Gorenje, oba 1978), Žvižej (1980), Čuješ (oba Celje) in Stefančič (Gorenje, oba 1982), med dekleti pa tudi Madžaričeva, Jagrova (obe Žalec), Raukovičeva (Vele- nje, vse 1979), Antlogarje- va, Majerletova (obe 1981), Strmškova, Zakonjškova (vse Žalec), Jukičeva, Per- šetova (obe Velenje) in Štancerjeva (Celje, vse 1982). Znova v finalu pokala Partiile Kadetska ekipa Celja Pivo- varne Laško (na sliki) je po enajstih zaporednih zmagah (West Wien 14:13, Lund 15:11, Aarhus 16:9, Augsburg 17:7, Dukla 25:11, Čakovec 14:8, Ileykjavik 19:7, Franfurt 17:11, Granitas 11:8, Porto Brasilia 11:8, Zagreb 10:8) v finalu mednarodnega roko- metnega turnirja Partiile izgu- bila s Cliffom iz Stockholma z 12:15 in tako na zadnji stop- nički oddala lanski naslov. »Lani smo Švede v predtek- movanju premagali za 11 go- lov, za letošnji poraz pa je del- no opravičilo pomladitev eki- pe, v kateri so v Goteborgu spet bih samo Pajovič, Ivančič, Santl in Slamnik. V celoti ni- sem povsem zadovoljen, saj so nekateri zaigrah pod pričako- vanji in v primerjavi z vrstni iz drugih ekip niso bistveno na- predovaU. Po drugi strani imamo izredno visoko ekipo s povprečje skoraj 195 cm in zato je njihova razvojna doba daljša,« je igre ocenjeval tre- ner Igor Razgor. »Z zmago za vsako ceno se seveda ne sme- mo obremenjevati, toda po drugi strani se mladi nikakor ne smejo prehitro zadovoljiti z doseženim. V kadetski eldpi je pet ali šest izjemno nadarje- nih igralcev, ki so prihodnost celjskega rokometa za evrop- ske pokale in njihov napredek bo v največji meri odvisen od trenerjev. Foto: SHERPA Šff. 28. - 13. iulif 1995 ŠPORT Bruno Zaull v Celju? Celle kanmaat za evropski atletski pokal prve lige Bruno Zaull 1996 - ¥ soboto In nedeljo državno prvenstvo z vsemi najboljšimi Ali bo sobotno in nedelj- sko državno prvenstvo v at- letiki na štadionu Kladivarja Cetisa generalka za evropski pokal prve lige Bruno Zauli 1996? Celjski klub je na se- dež evropske zveze v Frank- furt posredoval kandidatu- ro, ki sta jo na ustreznih rav- neh potrdila tudi mesto in država ter s tem odobrila manjše spremembe naci- onalnega projekta Celje - at- letski center Slovenije. »Že jeseni bi začeli s po- polno obnovo stez, naprav za tehnične discipline in grad- benimi deli pri posodobitvi tribvme. Razširitev dvorane je s tem prestavljena v drugi sklop ureditve 45 let starega štadiona štadiona, denar je že zagotovljen, EAA pa bo prireditelja določila na kole- darski konferenci, ki je pra- viloma sredi oktobra,« kan- didaturo predstavlja Roman Lešek, ki je kot tehnični vo- dja eden sedmih članov inci- ativnega organizacijskega komiteja. Celje je v atletski Evropi seveda dobro uveljavljeno - leta 1973 in 1993 je bilo gostitelj evropskega klub- skega pokala, leta 1976 bal- kanskih iger in leta 1981 dvoboja reprezentanc Belgi- je in Jugoslavije — in zato ima kandidatura ustrezno pod- poro. Edina pomanjkljivost je dejstvo, da je Slovenija (Velenje, Ljubljana) zadnji dve leti organizirala pokal Bruno Zauli, nobena država pa še ni trikrat zapored do- bila ekipno evropsko prven- stvo reprezentanc. Šest kolajn Aktivnosti okrog evrop- skega atletskega pokala Bruna Zauli 1996 so nekoli- ko porinile v ozadje priprave na dvodnevno državno pr- venstvo, na katerem bo od najboljših manjkala samo poškodovana Britta Bilač. Atletska zveza Slovenije je za SP v Go%oeborgu (od 4. do 13. avgusta) prijavila Kocu- vana, Cankarja, Straškovo ter Bilačevo, Bukovčevo in maratonca Kejžarja, na MEP v Nireghyazi (od 27. do 30. jidija) pa tudi Matulovo (100 m), Valantovo (troskok) in Randželovičevo (kopje). »Štartamo na šest naslov pr- vakov,« napovedujejo v celj- skem taboru, zlate kolajne pa naj bi osvojili Kocuvan v teku na 400 metrov z ovira- mi, Cankar v skoku v dalja- vo, Straškova v metu kopja, Valantova v troskoku in obe moški štafeti. Kocuvan je pred dnevi na mitingu v Bu^mpešti tekel solidnih 50,15, a ni bil zado- voljen. »Podrl sem že prvo oviro, na drugi imel težave in skoraj zašel na sosednjo pro- go, tako da sem tretjo oviro preskočil povsem z zunanje strani. Šele nadaljevanje je bilo dobro in brez napak bi zanesljivo tekel pod 50 se- kundami in zmagal,« je svoj nastop opisal Kocuvan. Manj uspešen je bil Can- kar, ki je že začel s priprava- mi za SP in se zaradi lwaUfi- kacij osredotočil na dober skok v prvih treh serijah. Ob dveh prestopih je v edinem veljavnem poskusu zmog^ 754 cm in zasedel šele 9. me. sto, v Celju pa načrtuje štati tudi v teku na 100 in 2(H metrov. Celjsko prvenstvo bo 2a večmo najboljših zadnja res. nejša tekma pred odhodom na priprave za svetovno pr. venstvo v Goteborgu in zj mlade v Nire^hazi. Zato se povsem upravičeno pričaku. jejo rezultati okrog norm, prj Bukovčevi pa celo napad nj državni rekord izpred tednj dni - 12,75. Vodstvo kluba se je že tradiciji odločilo, dj oba dneva ne bo pobiralo vstopnine. Med kandidatinjami za zmago je tudi Anja Valant. Sporeil DP Sobota: 15.00 - kladivo (ž); 15.30 - 100 m ovire (ž), daljin (m), kop j e(m);15.40-palica(m);15.45 - višina (ž); 15.5 O -1 ij m ovire (m); 16.00 - 100 m, polfinale (ž), 16.20 - 100 m polfinale (ž); 16.30 - 1500 m (ž); 16.40 - 1500 m (m); 16.51 - 100 m (ž), troskok (ž), krogla (m); 17.05 - 100 m (m), disk (ž) 17.15 - 400 m (ž), 17.30 - 400 m (m); 17.50 - 5000 m (ž), 18.21 -4 X lOOm(m), 18.40 -4 X 100m(ž).Nedelja: 15.30 -kladivo(ni) 17.00 - troskok (m), kopje (ž); 17.10 - 400 m ovire (ž), višini (m); 17.15 - palica (ž); 17.25 - 400 m ovire (m); 17.40 - 801 m (ž); 17.50 - 800 m (m); 18.05 - 200, polfinale (ž); 18.20 - 20 m, polfinale (m); 18.35 - 3000 m (ž), krogla (ž); 18.40 - daljin (ž), disk (m); 18.50 - 3000 m zapreke (m); 19.10 - 200 m (ž) 19.15 - 200 m (m); 19.25 - 5000 m (m); 19.55 - 4x400 m (ž) 20.10 - 4x400 m (m). ŽELJKO ZUL Foto: EDI MASNE Peršohovi štirje ziomi Prvi del sezone v avto-mo- to športu se končuje, naj- boljši rezultat pa je uspel 18- letnemu vozniku motokrosa Sašu Kraglju (Banex), ki je evropsko prvenstvo v razre- du do 125 ccm končal na 10. mestu in dirko za VN Italije kot tretji končal na zmago- valnih stopničkah. V drugem delu sezone bo sredi septembra v okolici Velenja tradicionalna tekma v rallyu za državno prven- stvu, v Lembergu in Sloven- skih Konjicah pa v motokro- su. Konjičani so svojo tekmo dokončno potrdil, saj je D ARS zagotovil, da bodo vsa dela pri gradnji viadukta med obema predoroma Slo- venike pravočasno končana in bo nekaj popravkov po- trebnih le na zgornjem delu proge. Prav na Škednju naj bi se na motor vrnil domači as Branko Peršoh (na sliki), ki je v začetku aprila hudo padel v Novi Gorici. »Zaradi odprtega zloma leve goleni sem bU v mariborski bolniš- nici 18 dni, nogo so mi dva- krat operirali in kost okrepi- li z dvema vijakoma ter ploš- čico premera 10 mm in dolgo kar tri centimetre. Nastop v EP sem tako moral odmi- sliti, novi motor znamke Hu- squama sem celo vrnil doba- vitelju, v zadnjih štirih letih pa sem utrpel štiri zlome in težjo poškodbo prsnega ko- ša,« je o težavah spregovoril dvakratni državni prvak in reprezentant Branko Peršoh, ki je že začel s treningi tudi na motorju. Foto: MATEJ NAREKS Srebro In dva brona Državno prvenstvo v jadralnem letenju je obsegalo samo štiri tekmovalne dneve, a je b^ celjsko zastopstvo s tremi od šestih kolajn vseeno odlično. Drugo polovico odličij so osvoj« Leščani, ki imajo tudi oba prvaka. Nekdanji evropski prvak Šimenc je bil najbolji v standardnem, Pristavec pa v odprtem razredu. V standardnem razredu je srebrno kolajno osvojil Teodor Mimik, bronasto pa Ur® Kočevar, kar je za tudi poznavalce veliko presenečenje. Osmi je Verdev (Velenje), noviiK Ramšak (Celje) je kot najuspešnejši pilot z DG-101 z 10. mestom še ujel uvrstitev v zgoroi del razpredehiice, nato pa sledijo 12. Kaš (Vel), 16. Polutnik (Ce) in 24. Meža (Vel). ^ celjski aeroklub je tretjo kolajno - bronasto - osvojil Franc Peperko v odprtem razredi v katerem je bila konkurenca nekoliko bolj skronma. Gradec: v ženski odboj- karski reprezentanci na če- tveroboju nastopa tudi Špela Krebs. Lipnica: v prijateljski no- gometni tekmi Flavia Solva- Publikum 1:0. Koper: na uvodnem tur- nirju poletne lige v vaterpolu zmaga Neptuna s Kamnikom 12:7(3:1, 3:2, 2:3, 4:1) in po- raza z mlado ekipo Kopra z 1:14 (1:3, 0:3, 0:3, 0:5) in Gorico s 7:11 (3:1, 1:5, 2:1, 1:4). Najboljši strelec turnir- ja je bil Jizrak z 8 goli. Vrstni red: Koper ml. 6, Gorica, Žu- stema 4, Neptun 2, Kamnik, Ti voh 0. Marija Reka: na hitropo- teznem šahovskem turnirju je Bašagič (Lj), četrta sta bi- la Črepan (Petr) in Kopač (Šemp). Zdravniki prvaki v nogometu Minuli teden je bilo v Barceloni svetovno prvenstvo zdravnikov, ki se je končalo z zmago slovenske reprezen- tance, v kateri so bili tudi dr. Franci Koglot, dr. Igor Pire (oba Splošna bolnišnica Celje) in dr. Dušan Polimac (Zdravstveni dom Celje). V konkurenci desetih reprezentanc so slovenski zdrav- niki šestkrat zmagah in enkrat remiziraU, v tekmi za naslov svetovnih prvakov pa so na olimpijskem štadionu v Terrassi po podaljšku premagali selekcijo Zaragoze z 2:1 (0:0). Prvenstvo bi že lani moralo biti v Houstonu (ZDA), naslednje bo leta 1998 v Franciji, skoraj sočasno pa so bile Irske olimpijske igre zdravstvenih delavcev. it. 2t. - 13. iulii 1995 19 RADIO Zgodovina mikrofonskih miailcev Mlaainska redakcUa na Radiu Celle: po otroških odHa/ah Teen-val, M le sedaj na počitnicah - Rojen Poun kufr Vsak radio teži k temu, da bi zadovoljil čim širšo popu- lacijo poslušalcev. Tako se tudi na Radiu Celje trudimo ustreči željam vseh; tako starejših kot tudi najmlajšim poslušalcem. Mladi (in majhni) so zelo hvaležno, pa tudi zelo kritično občinstvo. Najbolj so zadovoljni, če kdaj prejmejo kakšno nagra- do, oddaje, namenjene njim, pa večina redno posluša. Včasih se vključijo v pogovor tudi s kakšnim komentar- jem, vprašanjem... dosti- krat pa tudi kar tako, ker jim je dolgčas in bi se radi z ne- kom pogovorili. Kako se je torej »razvija- la« mladinska redakcija dia Celje? Vse skupaj se je pričelo pred tremi, štirimi leti, naj- prej z oddajami, ki so jih skupaj z »veliko« voditeljico vodili mali poslušalci kar sa- mi. Voditeljice (Nada Ku- mer, Nataša Gerkeš, Betka Šuhel...) so mlade poslušal- ce(ke) povabile s seboj v stu- dio, potem pa so skupaj od- prli kakšno, za najmlajše so- govornike zanimivo temo, in jo obdelovali skupaj s poslu- šalci, ki so v oddajo pokli- cali. Te oddaje za najmlajše so rodile Teen-val in prvo ekipo le-tega. Teen-val je mladin- ska oddaja, ki je nastala po ideji in pod taktirko takrat- ne urednice radijskega pro- grama Nade Kumer. Nada je mlade voditelje, ki so za to pokazali največ nadarjenosti in veselja, kar hitro »zasvoji- la« z mikrofonom. Prvotno ekipo Teen-vala so sestavlja- li Tina Huremovič (ki je še danes stalna sodelavka mla- dinske redakcije Radia Ce- lje), Nevenka Lukič in Si- mon Kamovšek. Kmalu se jim je, kot redaktorica mla- dinskega viredništva, prik- ljučila tudi spodaj podpisa- na. Teen-valovci so počasi rash, se malo menjavah, od- hajali, prihajali nazaj... In v letošnji pomladi ugotovili, da so za Teen-val že malo prevehki. To oddajo bodo prepustih mlajši ekipi (še vedno iščemo sodelavce), sa- mi pa so v letošnjem poletju Teen-val začasno posah na dopust in se odločili spopasti se s Pounim kufrom. Poim kufr, oddaja, ki je v poletnem času na sporedu vsak drugi petek, se je vašim ušesom prvič prestavila prejšnji teden. Gre za odda- jo, katere glavni namen je lo- tevati se mladinske proble- matike globinsko in jo osvet- liti s čim več strani. Tako v studio vabimo goste, ki imajo o temah, ki jih odpira- mo, kaj povedati, ki se uk- varjajo oziroma pKJznajo problematiko, v kateri bomo v posamezni oddaji Pounega kufra govorili... Jasno je, da takšne teme niso vselej ravno pisane na kožo sogovornikom, kar se je izrazito pokazalo tudi v naši prvi oddaji, v kateri so sode- lovali trije celjski voditelji - Kosta iz Barflaya, Dari iz KLjUBA in Maks iz Casa- blance. Da naši prvi gostje niso ravno »sveti trije kralji« se je pokazalo ob izjavah v zvezi s točenjem alkohol- nih pijač mladoletnikom in ob reakcijah Koste in Darija na vprašanja v zvezi s tem... Ampak, prvo oddajo smo srečno preživeli, bili smo ve- seli, ker so se gostje odzvali na povabilo k sodelovanju in ker ste vi, poslušalci, v odda- jo klicali. V prihodnosti se na vas (in na vaše klice) za- našamo še bolj, mi pa ob- ljubljamo, da se bomo še na- prej trudih izbirati zanimive teme, da bomo še naprej od- pirali žgoča vprašanja in da bomo poskušali biti... boljši in boljši. Zanimivi. Posluša- ni. Odprti. In »pouni«. NINA M. SEDLAR Znameniti giasbenilci, zgodovinsica delavnica Poletni terenski Radio Celle na obisku v Šentlurlu Znameniti glasbeniki, zgo- dovinska delavnica Poletni terenski Radio Celje na obisku v Šentjurju Radio Celje je pretekli teden, v ok- viru akcije Moja dežela, le- pa, urejena in čista, v sodelo- vanju s Turistično zvezo Ce- lje gostoval v Šentjurju. Zbrali smo se v vinski kleti hiše bratov Ipavcev, ki je od- prta samo za vnaprej najav- ljene skupine in v kateri pri- jetno diši po tramincu, ker- nerju in rumenem muškatu. Z nami je bil poleg župana Jurija Malovrha, ki je pove- dal, da v občini v zadnjem času namenjajo turizmu prav posebno pozornost, tu- di direktor Alpos Commerca Erik Safran, ki je lani prev- zel Hotel Alpos, pred nedav- nim pa so najeli Ribiški dom ob Shvniškem jezeru. Goto- vo se boste spomnili, da smo se z ladjice Jezerske kraljice, ki po Slivniškem jezeru vozi tudi letos, oglasih že lani. Letošnja novost so pred- vsem poletne prireditve ob jezeru, ki so množično obi- skane, saj goste izbira Alfi Nipič. Vodja turističnega krožka na Osnovni šoli Pra- nja Malgaja Jožica Kranjčan je predstavila delo učencev krožka, v katerem so v glav- nem dekleta, ki pa so v zad- njem času pomembno pri- spevala k razvoju turizma v občini. Šentjvurja si brez Jurjevanja in jurjeve povor- ke ne moremo predstavljati. Letošnja obletnica Jurjeva- nja bo že peta po vrsti, nam je med drugim povedal Franc Škobeme, ki je tudi sicer vodja Jurjeve povorke. Arheologi celjskega Po- krajinskega muzeja si že dol- go časa prizadevajo turistič- no in kulturno predstaviti izkopanine na Rifniku, je v pogovoru novinarki Mateji Podjed povedala direktorica Darja Pirkmajer. Občina je sicer pokazala razumevanje za projekt, oziroma pot, ki naj bi turistično povezala Jurklošter, Rifnik in Slivni- co, vendar utegne uresniči- tev zahtevati še precej časa. Na svoji poti smo se usta- vili tudi pri prizadevnih kra- jankah, ki so prejele prizna- nja za najbolj lu-ejeno okolje. Gostovali smo pri Mariji Ze- lič in Angeli Petek, pa pri Veri Mažgon in Vidi in Ediju Lešnik. Povsod so nas pri- jazno sprejeli in rekli smo, da bomo še prišh. Prihodnjo sredo pa bomo na obisku v Podčetrtku. VESNA LEJIČ i Kisle kumarice, vendar ne za I glasbeno uredništvo I Glasbeni urednik Radia Celje Stane Špegel je žal med I tistimi, ki se bodo lahko najmanj »odpočih« v bolj sproščeni [ poletm programski shemi Radia Celje. Logično, saj je glasba nosilni steber poletnega radia na račun govora. Stane se v teh dneh ukvarja z zbiranjem in izbiranjem svežih polet- nih uspesnic. Otroci In glasba Prepričana sem, da naši oddaji včasih prisluhne tudi kakšno otroško uho. V sobo- to pa je oddaja namenjena prav njim, saj bom gostila Pnljubljeno pevko, ki zadnja leta ustvarja predvsem za otroke - Romano Kranjčan, nomana pravi, da so otroci zelo zahtevno m odkrito ob- - cinstvo. Ne da se jih nasema- nti, sa] te hitro prečitajo... v J® '^ada povabila rs slovenske družine članov do celega Poslov. Dnevnik, p.p. 77, ali snemanje domu ^^ njihovem Kovsko podjetje Emona Merkur, ki z nagradami ni- koli ne razočara. Slovenski pregovor pravi: Kdor poje rad - ostaja mlad! Če ne verjamete, vprašajte Čudežna polja... Precej znana slovenska pop skupina je imela samo- stojni koncert. Na koncertu je bil tudi znani slovenski glasbenik Mojmir Sepe. Sre- di koncerta se je obrnil k so- sedu in zašepetal: — zunaj mora pa zelo deže- vati. — zakaj misliš, da dežuje? — nihče noče oditi! SIMONA H2O Odgovorni urednik: MHja Umaik. Pomočnik odgovornega urednika: Robert GoijuK. Uredništvo: Sšw>u Brglez. Nataša Gerkeš, Ves »a Lejič, Ser{;eja Mitič, Mateja Podjed, Vida TaiUio, JaiH« Vedeaik ia To«e VraW. Glasbeni urednik Staae Špegel. Vodja tehnike: Bojaa Pišek. Naslov uredništva: Radio Celje, Prešeraova 19, Celje. Telefon: 442 - 500. Studio: 441 - 310, 441-510. iff. 28. - 13. iulii 1995 REPORTAŽA ».. .tO okna niso lince nt Pesmi Izza žice In rešetk Dane Katar, AnHreJčkove Iz Lesičnega na Kozjanskem Skromen, že ponmienel zvežčič. Vanj je pred desetletji pisala Kolarjeva Dana, naj- starejša hči lesičkega posestnika, gostilni- čarja in mesarja. Andrejčkova, kot so jim rekli po domače. Zvežčič s šestimi pesmimi, objavljena je bila do danes le pesem z naslo- vom Sam v tujini, s pisavo, kakršne danes ne srečujemo prav pogosto. Nastale so v za- porih, taboriščih, v mučnih nočeh negotovo- sti, domotožja, nepredstavljivega trpljenja, na poti domov. V Ravensbriicku, Auschwit- zu, Presslau... Dana jih ni zapisovala, saj jih ni niti imela kam - preprosto si jih je zapomnila in zjutraj, po nočeh brez spanja zaupala rimane tožbe sotrpinkam. Tako so ostale v njej in v spominu taboriščnic. Po prestani Golgoti jih je zaupala zvešči- ču. Niti za piko, kaj šele za besedo spreme- njene.. . Objavljamo jih prvič! Vendar se je treba vrniti v tiste čase, ko so človeku odv- zeli dostojanstvo, da bi razumeli Danino tožbo, tožbo dekleta, ki je na začetku Kal- varije štela dobrih dvajset pomladi. Posestnika Kolarja, Andrejčka, so poznali vsi. Daleč naokoli. Tudi njegovo ljudomilo ženo Marto. Od potovk, beračev tja do bo- gataških vinskih trgovcev in prekupčeval- cev z živino. Kdor je prosil pomoč, mu je bilo ustreženo. Še posebej je bila znana po svoji dobroti, že kar pregovorni, mati Mar- ta, zaščitnica odrivanih in prezrtih. Ni bilo tako pogosto, da bi se premožneži Andrejčkovega kova postavili na stran osvobodilnega gibanja, ki je zajelo Kozjan- sko že v pozni jeseni 1941. Andrej Kolar ni imel pomislekov, četudi je prav dobro vedel, da s tem postavlja na kocko svoje in ženino življenje, usodo štirih otrok. Odločitev je bila za vse zakon, ki ga ni bilo mogoče kršiti. Andrejček se je »zapletel« s prvimi parti- zani že keir na začetku. Kakor je vedel, znal in zmogel. Pomagali so otroci: Dana, ki da- nes živi na očetovem domu, je bila tistikrat stara dvajset, Vojka dvanajst, brat sedem- najst, starejši je bU v vojnem ujetništvu. Stari Andrejček otrokom ni ničesar pri- krival: svojim je vedno zaupal. Dani so pre- pustili zbiranje sanitetnega materiala, brat je skrbel za orožje, Vojki so naprtili kurir- ske posle... Potem so, kaj kmalu, za kratek čas okusili zapore. Partizanski obiski pa kljub temu niso prenehali. Ko so poleti 1942 Nemci na Topolovem pri Zagorju ujeli Tončko Čečevo in še dva partizana, je bilo s skrivnostjo Andrejčkove domačije konec. Pozneje se je Dana s Tonč- ko še srečala - v taborišču! Trinajstega septembra 1942 so Nemci vdrli na Andrejčkovo in jih odpeljali v celj- ski Stari pisker. Po nečloveškem mučenju so tri člane družine v Mariboru ustrelili. Dano pa še isti dan obsodili na smrt, pred drugo uro popoldne pa pomilostili in, ker je bila morija končana, poslali v Auschwitz. Ko se je mnogo pozneje spominjala svoje- ga odhoda v pregnanstvo, je dejala: »Bilo je popotovanje, nevredno človeka, grozljiva odisejada, kalvarija zmučenega človeškega duha, ena najbolj podlih in to- vavih strani, kar jih je kdaj napisala zgodo- vina ...« In še spomin na taborišča: »...tisto romanje proti koncu iz Ausch- witza v Ravensbriick je bilo neznosno. V ta- boriščih pa... obešanja, lakota, vsakršna ponižanja, odpoved vsemu človeškemu... ker smo ljubili domovino, ker nismo hoteli pasti na kolena pred tujci.« Iz Auschwitza ni bilo mogoče pobe^ti, se spominja. Kljub temu se je pet Židinj odločilo za ta samomorilski podvig: obesili so jih na apelplazu, pred vsemi... Spomin na tisti čas: »Apelplatz še nikoli ni bil tako žalosten, tako grozljiv. Leta so se mi prikazovale, še danes se zgodi...« Bile so mlada, lepa dekleta. Delala je v šivalnici. Željna življenja, smeha, vendar do neznosnosti lačna... Doživela je Tončkino (Čeč) snut, prežive- la satansko domislico: zdravniške poizkuse na živih ljudeh, trpečih okostnjakih in končno stopila še na strašni »totenmarsch« (mrtvaški pohod) iz Auschwitza v Ravens- briick. In ko so uboge pare menile, da je že vsega konec, so morale doživeti še strahotno zavezniško bombardiranje... V aprilu 1945 so vendarle odšli v znano neznano. Konec potovanja iz smrti v živ- ljenje. V zveščiču je natančen popis potovanja. Navedli ga bomo nespremenjenega. »28.IV.45. Ravensbriick ob 2. uri zjutraj peš skozi Alt Strelitz (navajamo imena kra- jev kot so zapisana) na Malchov, dospeli smo 31.rV.45. in tu na dežju prespali. 1.V.45. Nadaljujemo ob 5. uri popoldne pot proti severu zapadu. 2.V.45. Dospeli v Lubz - vas Luteran, kjer smo bili ob 6. uri zvečer od Angležev osvo- bojeni. 3.5.45 Dospeli prvi ruski tanki in motori- zirane čete! Angleži so se pomaknili v Parc- heim 14 km iz Liibza. 14.5.45. se je pričela pot proti domu. Ru- ski avtomobiU so nas zapeljali v Pritzvvalk v Mecklenburg. 15.5.45. Nadaljujemo pot z avtomobili: Kemič, Zehlin, Wišttack, Reichenberg, Fiir- stenberg. 16.5.45. Liichen - Templin - Prenasslau 17.V.45 grozno razbiti - 28.VI.45 Fiirsten- berg 29.VI.45 - popolnoma razbiti Berlin, Dresden Češka granica: Zimmwald 29.VI. ob 5.30 Teplice, Terezin (Židovski Teresien St. Pra- ha ob 9.45 zvečer. Dom. Prazne, ožgane stene. Kot vse Koz- jansko pač: razbito, razgaljeno, osiromaše- no, užaljeno, zropano. Mnogo ljudi se ni vrnilo nikoli več. Ostali so spiski padlih, ustreljenih, tako ali drugače pomorjenih. In začela se je obnova. Takorekoč iz nič. Da ne bi Andrejčkova Dana, dekle, ki so jo starši poslali v celjsko in mariborsko meščansko šolo in ki je že od rosnih let rada misli prelivala v verze (že mama Marta je pisala prigodice!), skupaj z bratom Slav- kom prebirala Vigred in Modro ptico, ki je pošUjala med bralstvo imenitne romane, cvet svetovne književnosti, pozabila na dra- gocene taboriščne pesmi, si jih je namudo- ma zapisala. Tako si je bržkone že kmalu po kresu ob obletnici osvoboditve Beograda, ob ognju, ki je burkal in viharil misli o preživetem, zapisala te, na videz preproste, nezahtevne. vendar globoko občutene stavke, le za(j prigodniška »Tam zvene...« nosi dai 13.8.49. Na tmjevi poti domov je nastala p^ »O domovina«, pod katero lahko preJi mo, da jo je napisala v »Prensslau, 8. 1945«, zdi pa se, da je bila, podobno ostale, napisana pozneje, doma. »Svobodni smo nam pesem zopet poje in naj cvete in log žgoli ves svet spet raje: Krasna je armija pri nas prinesla je svobode zlate zaželjeni ^ Srce drhti, te sreče skoro ne more raz^ je li to san, da pot domov nikdo Ti več ne brani? Ta sovrag je strt in poteptan sužnjem odprta je svobodna ravan! Pot domov prične se z vozili iz kraja v kraj smo tudi že hodili o domovina, Ti daleč si na jugi težavna pot do Tebe je pred nami! Približaj se, saj deca Tvoja trudna i odpočiti se v tvojem materinskem k Poleg »Sna v tujini« je bila v zbot Ravensbriick objavljena še pesem »Os čim!«, napisana v letu 1943 in ki jo šed znajo na pamet mnoge zapornice iz taborišča (Auschwitz), ki po čustva izraznem bogastvu in literarni dovrše povsem izstopa. Os¥enčlm! Tam tužna poljska zemlja ždi, prepojena od bratske je krvi: jezera zreš vse naokrog izliv solza, žena, otrok. V mraku lučke se svetle, to okna niso lince ne; Dana Kolar-Krofl Volnena in ianena preja balo n Volnena in lanena preja balo nareja Dm, dm, sak, sak, Tri dni za'n žlak! Krajcar dobim, V krčmo bižim... (Tkalska iz Prekmurja) Ni dvoma, da se je od doma- čih obrti, ki jih je nekoč obvla- dovjila malone vsaka družina ali vaška skupnost, med prvi- mi osamosvojilo tkalstvo. Po- dobno kot tkalci so bih vaški mojstri še tesarji, kovači, tudi zidaki in krovci. Teh opravil so bili vešči mnogi kmetje, ne- kateri po malem vsakega pose- bej, večinoma pa vsak po ene- ga od teh. Še danes najdemo »taiižentkinstlerje«, ki zmore- jo, recimo pri gradnji lastnega doma, večino gradbenih opra- vil, celo izdelave stavbnega pohištva, vodovodnih in elek- tričnih instalaciji se lotijo, da o pleskanju in podobnem ne govorimo. To so dandanes predvsem takšni, ki premalo zaslužijo v svojem poldicu, da bi najeli strokovnjake, pa zla- goma, včasih nekajkrat počas- neje kot obrtnik, vendarle zmorejo te spretnosti. So seve- da tu^ takšni, ki jim je »vsez- nalstvo« konjiček. Pogosto po- zabljamo, kako se je spremeni- la temeljna družbena ceUca - družina. Ne samo, da je bilo v eni družini veliko več najož- jih krvnih sorodnikov. Še veli- ko večja je bila starodavna ve- lika družina ali rodbinska »za- druga«, v kateri je živelo več družin v eni skupnosti. Takšna veUka družina je bila samoza- dostna. Vse, kar so potrebovaU za življenje, so ustvariU sami; le redke reči so kupovali z de- narjem ali z menjavo. Na obrobjih Slovenije, v Prek- mvuju in Istri še najdemo za- selke starega rodbinskega imena, v Istri celo hiše, ki so jih dograjevaU, kakor se je rodbina širila. Takšna rodbin- ska skupnost je gotovo imela pod svojo streho vseh vrst ro- kodelce, pač spretnejše za ne- katera nevsakdanja dela. Da je bilo med slovanskimi ljudstvi tkalstvo vsestransko opravilo, je dokaz beseda pla- čilo; plača in plačati. Izvira iz prastarega plačilnega sred- stva, ko so imeU naši predniki pri menjavi za druge predmete na voljo platno. Naši jugov- zhodni »bratranci« imajo be- sedo »blago« za premoženje, recimo živino, pri nas je se je ta pojem zasidral v podobnem - v blagostanju. Stoletje naz. krajih postal in kruh rev skega sloja. I nas je bilo b? zemlje, da bi; IjaU so se s ti se s tem rešil odvisnosti od Dr. Mai v tretjem zvf venska Ijuds kar nekaj ti opravljah sv let drugi' Kozjanskem Franc Jesihi in Franc Fp Etobju. Fran za partizane pisno potrd Franc Jesib, naložil si je že 90 let, je v tej bajtici v Malih Grahovšab od leta 1922 opravljal tkalski poklic. V bišit' sta s sedaj ze pokojno zeno Marijo imela zlato poroko (na sUki). Odkar je vdovec, živi v Stopci pri svojem sina i^' z nogami in rokami hkrati. t^ f j Šff. 28. - 13. iulif 1995 REPORTAŽA 20,21 - -« faja mrežna tam stoji, !n lučka smrti nam žari. irak odmeva v tiho noč, jak stopa zamišljeni na moč, to za avto se vrsti v gas in ogen, krik in t, rje Izraelovih otrok. »plini so pripravljeni tnesto, da bi se okopali i Židje mrtvi obleže potem v Kamini izgorel liro se v jutru žvižg glasi, ! apel vstajajte hitro vsi, če ga zamudiš, dvajset pet palic za kazen dobiš. Na to pa vrata se odpro in raje slovanskih sužnjev se pomikajo v raboto trdo, sonce in dež. Križ božji, rožnji venec čuješ vmes! Vročina grozna vode ni za jesti le malo se dobi tako mrjejo kot mučeniki vsi, vsi borci za svobodo in lepše dni! Iz tega zloglasnega taborišča »tovame smrti«, je tudi pesem »V tujini«, prav tako nastala v letu 1943, vendar je za odtenek bolj optimistična, izrazno pa prav tako bo- gata, vnaša pa nekatere nove elemente, kot so domoljubje, pričakovanje, ki kljub vsa- kodnevni prisotnosti slehernih grobosti in smrti neizmerno živo tli v okostnjakih, in odrešenjsko vero... V tujini! Skoro že eno leto bo odkar so nam vzeli svobodo v koncentraciji moramo živeti, če nočeš, nihče ne brani Ti umreti! Pošastno zatulil je(v) vlak v zismki noči, srca se stisnila so v bolesti žgoči, v tujino mrzlo so ječala kolesa vrnili se bomo še li do kresa? Ne, kres je za nami, se leto nagiba za Martinom pa Božiček na saneh prikima. Slaščic in kolačev je prinesel našim v zlati domovini na nas pa čisto pozabil v mrzli tej tujini! Kruha ni prinesel Božič, ne bela Velika noč, s Trojaki glad prišel je v vas nesoč solza potok vroč! Tako pozabljamo v potu in delu kar bili smo in bilo je lepo, le to, da Slovani smo ne bomo nikoli pozabili! Glej tam se dani in vzhod nam ves žari, na nebu so vse zarje krvave. sužnjev roj, čaka na boj, da se vrne v prazne slovanske domove! Taboriščno življenje je dovoljevalo le ma- lo stvari - in vse je bilo natančno, z nemško pedantnostjo (izpopolnjeno z nepojmljivim sovraštvom in prezirom do manjvrednih, nečistih, Judov in - Slovencev) omejeno, predpisano, ostro začrtano... Ostale so le - sanje. Teh ni mogel prepovedati nihče! V daljnjem letu 1943 je Andrejčkova Dana nočem iztrgala pesem »San v tujini« in jo že naslednje jutro, še vso svežo, objokano in proseče podarila sotrpinkam. San ¥ tujini Pod belo brezo jaz posedam rabota ta mi mah ni, oči nemirno mi iščejo kje pot domov najdejo mi? V opoldanskem počitku sladko vse spokojno, mimo spi, v snu najprej poroma v naročje zlati mamici. Tudi meni se je snilo, da bila sem doma da srčno me poljubila sta z očkom, bratec, mamica! Pa te so bile le sanje resnice si srčno želim sovrag pa vzel mi je svobodo naj v sanjah vsaj k njim hitim! Oh, da bi še enkrat mogla vse bi jim potožila vse bi jim razodela koliko tu zla je in gorja! Solze vroče prihitele bi na lica shujšana brez besed bi razodele trpljenje robstva sužnjega. O domovina sladka, dobra mati kje Ti si daleč, kje sem jaz poglej otrok Tvoj v dalji plače po Tebi hrepeni ves čas! O vzhajaj, vzhajaj sonce zlato svobode nam prinesi ključ obriši nam ta solzna lica smehljaj mladosti vrni spet! Pesem »Sanje« je nastala v celjskem Sta- rem piskru, kjer je bila »tepena kot Kristus in tudi zasramovana kot božji sin«, v jeseni leta 1942. Takrat še ni niti slutila, kam jo bo vodila pot in kako dolgo bo lečana od domo- vine, M jo je pozneje, že v taborišču, vedno pisala z vehko začetnico. Poznejše tožbe očetu in materi, nežne besede bratom in sestri, so bile razumljive: ni še vedela, da sta oče in mati že ustreljena, da je vsega konec. In kot pozneje, se je tudi tokrat, v Celju, tako blizu doma in vendar v tako nesrečnih. krutih okoliščinah, znova zatekla k - sa- njam ... Sanje Ječa, - ječi, zidovje sivo od vlage se poti - dekle mlado plače, zanjo svobode ni. O mati draga kedaj videla bom spet? moj dom, pod topoli mlin in senožet. Slamnjača trda na tleh tam leži dekle vso zmučeno od biča na njo se nasloni zapre oči, na licih se razlil smehljaj prelep v snu spet vidi dom svoj - - pod topoli mlin in senožet! »Zlata sončna obla vzhaja«, pesem brez naslova, prav tako spada v taboriščni »ci- klus«, je brez datuma, a bi jo najbrž, tudi po mnenju Andrejčkove Dane, lahko mirne du- še uvrstili v leto 1943, z dodatkom, da je bila spesnjena v Budyju, delu koncentracijskega taborišča Auschwitz. Pozneje, tudi po svo- bodi, ni napisala nobene pesmi več. Zlata sončna obla vzhaja vsa bogata se blešči — jaz jo gledam izza žice oh presrečno sonce Ti je svobodna Tvoja pot ne vkroti zemeljski je gospod! Vetrček šumlja med Ustjem poje si jutranjico jaz prisluškujem pesem drobno znano domačo budnico vetrček sel iz planine prinesi mi pozdrav iz domovine. Posekano drevo leži ob poti hstki venejo v vročini žgoči skoro bodo oveneli mi pa bomo skrvaveli ker tujina huda mačeha brez ljubezi reže kruha črnega. Ni naš namen soditi o literamo-estetski vrednosti pričujočih pesmi. Gre za enkraten dokument časa, ki se je v krutosti dogajanja in spoznanj izpel tako v imietni kot tudi ljudski pesmi, ki ji je bil naš človek skozi stoletja vselej naklonjen, v katero je z vso močjo svoje izpodnosti tkal veselje in bole- čino, ljubezen in le bore malo - sovraštva. Prelomna leta so, kot sleherno težko obdob- je v slovenski zgodovini, rodila zgledno šte- vilo ljudskih pesmi, pred leti izdanih v po- sebni knjgi kot dragocen dokument trdoži- vosti ljudstveca na prepišnem razpotju med severom in jugom, vzhodom in zahodom. Semkaj spadajo z vso upravičenostjo tudi pesmi Dane Kolar, Andrejčkove iz Lesične- ga niftCozjanskem. M.S. hborišče Osvviecim (Auschvvitz) danes. Faksimile pesmi O domovina h lic »1- >ri do v- so in rič o- ija še ih na tla vš >ri še tal ita kozjanskega odreda Janeza. Ko sem pred leti spremljal dr. Marijo Makarovič pri razi- skavi ljudske noše v okohci Laškega, sva se oglasila tudi pri Francu Jesihu v Malih Grahovšah. V mali prikupni bajtici ni bilo več statev, pač pa črna kuhinja, kjer je tkalče- va žena Marija še vse kuhala v lončeni posodi v peči. Seveda sva ji verjela, da ima tako pri- pravljena hrana veliko bolj imeniten okus, vendar sva ve- liko bolj prisluhnila Francu, ki je po malem tkal še do leta 1964. Poklica se je izučil pri Hudomavcu v Laškem. Delal je tudi pri tkalcu v Lahom- nem, tudi pri drugih, dokler se ni osamosvojil. Tkal je, dokler so tudi zadnji kmetje sejah lan. Pravil je, da je iz kilogra- ma tanjše preje stkal po dva metra platna, iz debelejše pa po meter in pol. Na vreteno je navU do 360 niti, kar je bil najbolj zamotan in dolgotra- jen postopek pri tkanju. Pove- dal je tudi, da je leta 1922, ko je bilo še dosti dela, od metra platna zaslužil 5 dinarjev. Če je pridno pritiskal na podnož- njaka, spešno poganj^ čolnič ali snovalnico sem ter tja, ter če je krepko suval »žlak« k se- bi in če je bila seveda lanena preja enakomerno debela in gladka, je na dan natkal tudi po štiri metre platna. Dvajset dinarjev pa je bilo takrat veli- ko več, kot je bilo plačilo dni- narja. No, laneno platno, naj si bo finejše ali grobo, je moč tu in tam še stakniti v kakšni skri- nji. Ne pa raševine in bukove- ga sukna. Ti dve domači tkani- ni sta na ogled le še v kakšnem muzeju. Kako je izdeloval ra- ševino, je Franc Jesih takole povedal: »Na vreteni sem podolž nas- nul bolj grobe in močne lanene niti. V snovalnico pa sem navil niti iz ovčje volne. Kdor je pri- nesel klobčiče črne in bele vol- ne, sem naredil vzorec. Da je bilo blago sivkaste barve, sem vtkal po dve beli in po dve tenmi niti. Ko je potem bila raševina >zvauhana<, posušena in z ostro krtačo počesana, je bilo blago sivkaste barve. Raz- česana volnena preja je dala dlakasto kosmato površino, po kateri so tudi vodne kaplje ob dežju zdrsnile, kot pri kupiv- nem >hubertus štofu<. Z nekaj vrstami črnih prog na robovih bele raševine je nastal prav lep vzorec za boljše moške >iberro- ke< (kratke zimske suknje) in ženske zimske >lajb'če< (bre- zrokavnike). No, raševina je šla prva iz rabe. Vendar ne ta- koj, ko so tovame začele izde- lovati bolj lahke tkanine. Šele potem, ko je fabriško blago postalo tudi cenovno dostop- nejše kmečkemu človeku. Iz tanjše raševine so imeh moški tudi hlače in suknjiče.« Jasno kot beh dan je, da so po kupiv- nem blagu najprej segle žen- ske in zanimivo je, da so ljudje trgovinam, kjer so prodajah blago, na Kozjanskem rekli tudi »lodn«, čeprav je to bese- da za vrsto angleškega blaga. Tako hodih ljudje pred kakš- nimi petdesetimi leti v »lodn« tudi po petrolej, po sol. Tako stkano blago, naj bo hodno platno ali raševina, je bilo treba še zmehčati, sicer bi hlače ah suknja brez dedca stala pokonci. Debelejšo lane- no platno in raševino so v kalnem tolmunu ah čebrih »vauhali«. Z vso silo in ure so hodili po namočenem blagu, ga tolkli z bati, obračah, žuhh. Kar stavit bi šel, da domače ime Avhar ali Auhar pomeni prav to, da je nekoč kdo od prednikov opravljal ta posel. Auhar so rekh tudi človeku nerodne hoje, ker so pri tem opravilu mencah blago kot bi meh proso. Potem so ga sušili in napenjah, da se je ravnalo. Boljše, predvsem tanjše platno so polivah in žuhli s kolikor mogoče vročo vodo v kateri so namakaU bukov pepel. Take- mu blagu so rekli tudi bukovi- na. Platno so, preden so dali kaj narediti iz njega, belili na močnem poletnem soncu. Vča- sih se je v lepem vremenu kak- šen pokošen travnik blizu hiše belil, kot da je zapadel sneg. Medtem ko je bilo ho^o platno bolj doma v ravnin- skem in nižinskem svetu, kajti lan in konopljo so prideloval na njivah, so imeh v hribih ovčje črede in zato več volne. Iz volne pa niso samo pletli, jo uporabljali za raševino, tem- več so izdelovah tudi volneno sukno. Tega so znah zelo do- bro izdelovati v mozirskem okolišu in se je po tem kraju tudi imenovalo. Valkaimice nisem nikoh videl, zato o su- knarstvu ne morem kar koli praviti. A zakaj sploh bi - zdaj se oblačimo v konfekcijo. btinan« s svojo družino. Leta 1987 •o je še pokazal kretnje pri tkanju. Šff. 28. - 13. iulif 1995 PISMA BRALCEV 22 Preprečimo poboj živali Še enkrat seje oglasila samo- zvana "živalovarstvenica" Kri- stina Ferlic, ena tistih vseved- nih, ki bolj "lajajo" po časopi- sih in precej manj delajo, pas- jih in rastlinskih farmic Milene Močivnik pa še od daleč niso vi- deli, kaj šele doživeli. Če se prav spomnim, so seje zaradi takega "prizadevnega Iju- biteljstva" tudi odkrižali iz DPMŽ. Na večkratne očitke, da nikdar ni zbirala denaija, poma- gala na delovnih akcijah, reše- vala, prevažala ali oddajala psov, ipd., mi je ogorčeno za- brusila, da ob službi in treh mu- cah res nima časa in denarja na lastne stroške skakati po Slove- niji. Zato je povsem odveč vpra- šanje, kje je bila s svojo "hu- manostjo" in "ljubiteljstvom", ko smo z Močivnikovimi psi spali na tleh, ko smo zanje opra- vili na tisoče brezplačnih kilo- metrov, ko smo trikrat in več- krat tedensko zastonj iz Ljub- ljane in Trbovelj vozili hrano, obutev, obleke, ko smo (sam z 39 stopinjami vročine in pljuč- nico) reševali 300 psov z last- nimi avtomobili, ko smo v Ce- lje vozili vodo... Kam so šla sredstva, zbrana za pse Močivnikove na ŽR DPMŽ Trbovlje, morate vpra- šati njo. Mogoče boste imeli več sreče od nas, ki bi tudi radi ve- deli. Čisto podrobnih podatkov ne vemo, govori pa se, da za bencin in hrano Milene in nje- nih pajdašev, za nakup sadik ko- noplje, hiš, avtomobilov, privat firm, za plačilo kazni prelaškov in goljufij, za stroške prisilnih privedb v škafih ipd. Njeni psi so bili zdivjani, s kožnimi obolenji, z bolhami, garjami, mikrosporijo, vnetjem oči, s trakuljo, necepljeni, celo proti steklini ne, "ker jih injek- cija zaboli", večno lačni in žej- ni. Že več kot mesec so s po- vsem nepotrebnimi mladiči v Bistri nagneteni v kletkah, te- mi, nezračnih prostorih in last- nih iztrebkih. Za tiste, ki smo jih že samo nazadnje iz Bukovž- laka oddali (in bili obdolženi, da smo jih ukradli), pa še po pol leta dobivamo grozljive podat- ke. V spanju imajo redne nočne more s cviljenjem, veliko jih ho- di tiščat glavo v WC školjko ali iztrebke, ker pogrešajo smrad in umazanijo, skrajno so boječi, živčni in nesocializirani. Ma- lokdo ima potrpljenje za takšne. Glede grozovitega poboja na Visokem v informacijo le to, da ga ima na vesti sama, saj je prav ona s pajdaši obvestila inšpek- torico. Vse to je dokazljivo. Na območju s steklino in sila čud- nimi navadami za pse so bili ne- cepljeni, na pol mrtvi in požrti. Zaradi večno premalo vode in hrane sta bila prisotna kaniba- lizem in zakon močnejšega. Za- radi takih stvari in povsem dru- gih poslov v ozadju se je z njo razšlo toliko posameznikov in društev. Psi Milene Močivnik nimajo nobene pravice med izbiro do novega doma ali humane smrti in pošastnega zlorabljanja s po- časnim, mučnim umiranjem na obroke. Zato je za večino edina humana rešitev (najverjetneje) evtanazija. Seveda pa odločitve in postavljanje diagnoz o tem povsem prepuščam stroki in pri- stojnim. Kakršne že bodo, mi jih podpiramo in jim javno po- lagamo na srce, naj ne popuš- čajo. DPMŽ naj bi zagovarjalo živ- ljenja, vredna življenj. Tako se tudi vam in podobnim ne bomo več trudili pojasnjevati, da sko- raj nikjer v Sloveniji (azil v Ma- riboru in v Dramljah sta sredi naselij) ni problem v lokacijah, živalih ali ljudeh (če je le ureje- no po predpisih), pač pa edino le v Mileni Močivnik, ki od te- ga beži bolj kot ogenj od vode tisti trenutek, ko je dokončno postavljena pred dejstvo Čisto- sti in urejenosti! ROMAN TURNŠEK, predsednik DPMŽ Trbovlje Vsi golobi ne prinašajo miru Svetu KS Rečica ali osebi, ki je sestavila dopis "Vsi golobi ne prinašajo miru", se želim zah- valiti, ker je tako izčrpno opisal problem, katerega osebno reži- ram in izvajam. Ugotavljam pa, da Novi tednik izkoristi le ta- krat, ko ga potrebuje za svoje namene, točneje takrat, ko želi napisati svojo resnico. Sicer pa sami ugotavljajo, da niti njihovo uradno obvestilo o namerno poškodovani cesti pri- stojnim službam na Občini in Komunali ni nič zaleglo. Ali se potem ne vprašate, zakaj je ta- ko? Verjetno zaradi tega, kar ugotavljate, da se mi ne dela ni- kakršna krivica. Ne mislim Vas prepričevati v nič, saj bodo mo- rebitne napake, kršitve zakonov in ostali nered v Laškem ugo- tavljali na celjskem sodišču. Vaše ugotovitve, da imajo dr- žavni in občinski organi na raz- polago legitimne pravne možno- sti, da ob takšnih primerih ener- gično posredujejo in zaščitijo državno lastnino, kažejo, da ste še iz časov, ko so vladali samo komunisti in ni privatna lastni- na nič pomenila. Malemu člo- veku ste jo pač ukradli, če je sam ni želel dati. In sedaj Vas moti, ker jim to v mojem primeru ne uspeva in jim tudi nikoli ne bo. Meni očitate, da so moje akcije iz sebičnih nagibov, a Vaše so bile včasih komunistično zlo- činske in Vi nikakor ne morete doumeti, da enoumja ni več. Za- pomnite si tudi Vi, ki predstav- ljate nekakšen Svet KS Rečica, da starih časov ne bo nikoli več in da boste morali upoštevati tu- di privatno lastnino in rešiti po rečiški dolini še mnogo nereše- nih zadev, prav v zvezi s privat- no lastnino. Vsekakor se ne že- lim prerekati z Vami, pa kdor- koli ste že, a jasno mi je, kaj ste bili v preteklosti, saj Vaš dopis jasno kaže Vašo identiteto. Želim pa Vam pojasniti eno. Za tisto, kar sem leta 1991 in 1992 kupil, se bom boril do zad- njega, in če ni bilo to do sedaj dovolj jasno izraženo na cesti Debro - Rečica, Vam lahko še^ bolj temeljito dokažem. Sedaj poteka pač promet čnosmemo, a če bo potrebno, tam, kjer naj bi bilo moje (po moji logiki in ne Vaši) promet sploh ne bo več potekal, in to sem v Pismih bral- cev napisal že 2.2.1995 in se Vam obenem opravičil za nev- šečnosti, a problem rešujte na Občini Laško. Vi ste sicer že do- kazali, kakšen način prepričeva- nja imate in ste po naročilu dali razdejati mojo barako in parce- lo v noči iz 25. na 26. junij in tudi grožnje o lomljenju rok in razkosavanju na drobne koščke me ne bodo prepričale, da bom opustil karkoli zoper krajo mo- jega zemljišča. Vsekakor je res, da z Vami nima smisla polemi- zirati, a ker ste javnosti razloži- li, kaj je res in kaj ni, sem Vam pač želel pojasniti, da ste s tem dokazali tudi svojo identiteto. Naj Vas vprašam samo eno. Ker veste vse o mojem problemu, potem verjetno veste tudi to, da mi je Občina Laško pripravlje- na takoj povrniti preveč plača- no z revaloriziranimi obrestmi in Vas zatorej sprašujem, zakaj le, če pa vsi v Rečici dvomite, da se mi dela morebitna krivi- ca? Kdaj so le komunisti kaj vr- nili, ko so enkrat narodu ulaad- li? Nikoli. Le meni so priprav- ljeni takoj vrniti. Že vedo, za- kaj, samo Vas v KS Rečica nič ne obvestijo. Pa brez zamere, gospodje v Svetu KS Rečica, jaz se ponov- no opravičujem za svoja počet- ja in Vam naj povem, da tudi sam upam, da bomo nastali problem čim prej rešili, toda vse je odvisno od gospodov iz Ob- čine Laško. MIRKO GOLOB, Laško Izjava za javnost Stranke slovenske pomladi in svetniki teh strank iz KS Pre- bold protestiramo proti načinu vodenja zadnje razširjene seje sveta KS, kije bila 5 julija, pod vodstvom predsednika g. Fran- ca Kukovnika. Predsednik je omadeževal prisotnost svetnikov in pred- stavnikov iz strank slovenske pomladi: g. Franca Žolnirja, g. Franca Ciglerja, g. Marjana Ri- biča in predsednika KO SDSS g. Alojzija Cilenška. Pod točko 4 dnevnega reda - obravnavo predloga koordinaci- je strank slovenske pomladi o oblikovanju samostojne občine Prebold - si je Predsednik KS dovolil grobe diskvalifikacije na naš račun. Na vse načine si je prizadeval, da bi izglasovali sklep proti samostojni občini Prebold, tako da nam je preči- tal protestno izjvao Združene li- ste, nato pa dovolil predsedni- ku omenjene stranke Niku Ra- ku (ki je slučajno v SIP-u tudi predstavnik svobodnih sindika- tov, kar je v demokratičnem svetu nezdružljivo), da nam je govoril referat podoben iz ča- sov naše polpretekle zgodovine. Po vsem tem, ko smo predstav- niki strank slovenske pomladi hoteli argumentirano predstaviti pomen nove občine, nam je predsednik KS grobo odvzel be- sedo. Zato v bodoče v takšnem sestavu ne želimo več sodelo- vati. Predsednik KS je prvotno kritiziral občinski proračun, češ kako skromna sredstva so letos namenjena za celotno delovanje in za vlaganje v infrastrukturo v naši KS, vsega skupaj samo 7.674.000,00 SIT (lani 46 milj.) Upamo, daje presedniku KS ja- sno, da nam je to miloščino po- daril župan občine Žalec (se- stav Ijalec proračuna), tako da ima svet KS pristojnost, da kot pravna oseba razpolaga s temi sredstvi. Morda bodo svetniki uspeli iztržiti iz občinskega pro- računa še nekaj dodatnih sred- stev za potrebe KS; sicer pa vam ostane v pristojnosti še pokopa- liška dejavnost. Nekateri iz vodstva KS so očitno že pozabili, da so bile pred kratkim demokratične lo- kalne volitve. Večino glasov so volilci namenili prav strankam slovenske pomladi, od štirih svetnikov, ki jih ima KS Pre- bold v občinskem svetu, so tri- je iz naših vrst, eden pa je iz LDS. Ostale stranke iz KS Pre- bold pa na volitvah niso bile de- ležne naklonjenosti volilcev in zato nimajo svojih predstavni- kov v občinskem svetu. ALOJZIJ CILENŠEK, predsednik KO SDSS Prebold, FRANC CIGLER (SDSS), MARJAN RIBIC (SLS) Preverjanje in ocenjevanje znanja V mesecu maju smo svetoval- ni delavci za področje srednjih šol, ki imamo svojo študijsko skupnino v Celju, obravnavali preverjanje in ocenjevanje zna- nja predvsem skozi zorni kot svetovanja za uspešnejše rezul- tate pri preverjanju in ocenjeva- nju. Skušali smo opozoriti na ti- ste čeri, ki nam svetovalnim de- lavcem onemogočajo kvalitet- nejše delo. S tem, ko sta se na srednje šo- le začeli uvajati matura in za- ključni izpit, smo uvedli tudi ne- katere nove oblike svetovalne- ga dela: razgovore z dijaki, s starši in učitelji o vlogi mature oziroma zaključnega izpita. Ker so dijaki s to odločitvijo po dru- gem letniku hkrati tudi pred živ- ljenjsko odločitvijo, ali name- ravajo po končani srednji šoli nadaljevati šolanje na univerzi- tetnih programih ali ne, je za pravilno odločitev izjemnega pomena število in kvaliteta in- formacij, ki jih dobimo sveto- valni delavci in s tem tudi dija- ki. V preteklih dveh letih jih je bilo premalo oziroma so bile ne- katere med njimi zavajajoče, ali pa so se v zadnjem trenutku spremenile in jih zato lahko imenujemo dezinformacije. Ta- ko smo pred dvema letoma di- jakom prenesli informacijo, da bo matura pri višješolskem štu- diju višje vrednotena kot za- ključni i:^it. Danes vemo, da sta obe ocenjevanji vrednostno ize- načeni, zato je ob objavi letoš- njega razpisa veliko dijakov 4. letnikov, ki so se pripravljali na maturo migriralo v oddelke za pripravo na zaključni izpit. Spremenili pa so se tudi drugi pogoji vpisa. Na seminarjih za svetovalne delavce so nam skušali maturo predstaviti kot ekstemi preizkus znanja, ki bo razbremenil situa- cijo pri vpisovanju na progra- me za pridobitev univerzitetne izobrazbe, saj bodo vsi, ki bo- do maturo opravili, imeli zago- tovljeno mesto na fakulteti in ne bodo doživljali stresov, ki so bi- li značilni za pretekla leta, ko je marsikdo opravljal sprejemne izpite na treh ali večih fakulte- tah. Danes ugotavljamo, da bo- do letos z vpisom večje težave kot pretekla leta, saj veliko di- jakov (okoli 7000) pred 29. sep- tembrom ne bo vedelo, kje bo- do sprejeti. Ob tem pa je prav tej generaciji bila odvzeta mož- nost prenosa prijav, kar so vse prejšnje imele. Rangiranje pa je zajelo le šole, ki so pod omeji- tvijo, tistih, ki niso, pa ob tretji oddaji prijav ne bo mogoče ran- girati. Časovna stiska dijakom na bo omogočila nobenega var- nostnega mehanizma za sprejem na drugi fakulteti. Ob takšnem vpisnem postop- ku pa se silno zanašamo na ek- stemo preverjanje znanja, ki naj bi prineslo več in kvalitetnejše znanje, prinaša pa hude stiske učiteljem, dijakom in njihovim staršem, saj ugotavljamo, da pri tovrstnem ocenjevanju gradimo predvsem na treningu za odgo- varjanje, ne pa na kvaliteti zna- nja. Ugotavljamo tudi, da se v zadnjem mesecu pred maturo predmetne komisije, ki ocenju- jejo, še vedno usklajujejo glede kriterijev ocenjevanja pri esej- skem tipu vprašanj in da so pre- soje zelo subjektivne. 2^to tudi menimo, da bi bilo potrebno vložiti v izdelavo vprašanj in ocenjevalnih shem veliko več pedagoškega, predvsem meto- dološkega znanja, kot ga kaže- jo sestavljeni preizkusi. Razlike v ocenah so velike, za vpis na določene fakultete pa bo odločujoča tudi ena sama točka pri posameznem predmetu. Za- to predlagamo, da naj ne posta- nejo ocenjevalci tisti, ki sami ne poučujejo ali nimajo izkušenj. Ob ekstemem preverjanju so na maturi še interna (ustna) prever- janja, ki dijake dodatno izčrpu- jejo in za katere menimo, da ni- so smiselna. Menimo tudi, da bi bilo po- trebno preveriti učne načrte, saj sedaj z vsako reformo znanja le dodajamo, učnih načrtov pa ne znamo osvoboditi manj pomem- bnih snovi. Pri tem bi bilo trebno učni načrt oblikovati cilj- no (glede na standarde znanja) in ne le glede na vsebino. Tako na gimnazijah pritisk, ki je bil sedaj značilen le za 3. in 4. let- nik, profesorji prenašajo tudi na 1. in 2., saj so potencialno vsi predmeti Ižžiko maturitetni. Psi- hični pritiski so tako močni, da se njihove posledice kažejo tu- di v zdravstvenih težavah, kijih ti otroci imajo, čeprav so zado- sti sposobni, motivirani in pri- zadevni. Zapisale smo le nekaj pere- čih problemov, s katerimi se sre- čujemo pri svojem vsakodnev- nem delu. mag. VIDA LONČARIČ, prof ped.-soc, vodja študijske skupine Odprto pismo predsedniku vlade RS Ocenjujemo, daje v zadnjem obdobju stališče vlade RS do problemov pri reševanju Zako- na o denacionalizaciji (ZDEN) izboljšano. Vendar menimo, da Vas moramo seznaniti tudi z os- talimi ovirami, ki preprečujejo učinkovito izvedbo tega občut- ljivega in vsestransko pomem- bnega procesa. Ena takih ovir je tudi delova- nje Slovenskega odškodninske- ga sklada (SOS), ki v svojem dveletnem delovanju ni uspel rešiti več kot en sam vzorčni pri- mer dodelitve obveznic. SOS kot delniška družba si- cer lahko in tudi mora do neke mere izpolnjevati pravno for- malne obveznosti. Toda učinek njegovega delovanja za restitu- cijo odškodnin za nasilno od- vzeto premoženje - je po dve- letnem delovanju ničen. Zato zahtevamo takojšnjo za- menjavo uprave SOS z novo upravo SOS, ki bo hitreje reše- vala obveznosti do razlaščenih lastnikov. Nepripravljenost države Slo- venije za jamstvo obveznic kot vrednostnega papirja za odš- kodnino razlaščencem, skupno z do sedaj dokazanim neučinko- vitim delovanjem SOS, kaže, da se država v resnici hoče izogni- ti obveznostim do slovenskih državljanov, ki so bili po drugi svetovni vojni tako nasilno in ponižujoče razlaščeni! Spoštovani gospod predsed- nik! Glede na opisano neučin- kovitost SOS, zahtevamo v ime- nu razlaščencev, kijih zastopa- mo in v smislu približevanja dr- žave Slovenije Evropi, da pov- zamete vse potrebne ukrepe za jamstvo države za obveznice SOS, sedanjo upravo SOS pa zamenjate z bolj učinkovito. Vljudno Vas prosimo, da nas o tem čimprej obvestite. Predsedstvo ZLRP Slovenije, predsednik FRANC IZGORŠEK Zelena dolina, mar res? K razmišljanju meje spodbu- dil napis Zelena dolina na mle- ku in mlečnih izdelkih Mlekar- ne Arja vas. Ko moje misli bežijo sem ter tja, se lahko ob tem geslu le na- smehnem. Mislim, da živimo v eni izmed najbolj umazanih in ekološko vprašljivih dolin. Kot prvo nas obdajajo hmeljišča, na katerih se je in se še na veliko izvaja zaščitno škropljenje hme- lja. Ob vetrovnem vremenu je tega škropiva deležen tudi mar- sikateri vrt in travnik. Potem je tu že tolikokrat omenjena čistil- na naprava v Kasazah, ob kate- ri res ni treba izgubljati besed, saj je njen smrad resnično nez- nosen. Zraka pa nam ne odišavijo le kasaška čistilna naprava, temveč ob večernih urah tudi Juteks Ža- lec, ki izpušča v zrak bog ve kaj! In bog ve tudi, zakaj vedno le ob večernih urah, ko bi si člo- vek rad prezračil stanovanje? Mar v Žalcu res ne obstaja no- bena inšpekcijska služba, ki bi omenjeno tovarno prisilila v iz- gradnjo čistilne naprave?! Me- nim, daje naša dolina sicer ze- lo lepa, a žal, vse prej kot zele- na. In zakaj odgovorni ne storijo nič za odpravo vseh naštetih ne- pravilnosti? Ali morda odgovor- Izletnik Celje Prometno, gostinsko in turistično podjetje objavlja prosto delovno mesto natakarja v hotelu Celeia Pogoji: - končana IV. stopnja strokovne izobrazbe (natakar) - državljanstvo Republike Slovenije - aktivno znanje slovenskega jezika Delo je za določen čas (nadomeščanje v času korišče- nja porodniškega dopusta). Možnost kasnejše zaposli- tve za nedoločen čas. Rok prijave je 8 dni po objavi. it. 2S. - 13. |wlii 1995 23 PISMA BRALCEV nih sploh ni, ali pa jih ekološki problem Žalca z okolico vse premalo zanima? Morda pa se bo kdo od omenjenih čez nekaj let spraševal, zakaj je zbolel za to ali ono boleznijo?! Takrat se bo morda spomnil, da vsakod- nevno vdihavanje smradu iz Ju- teksa, čistilne naprave in škro- piv, le ni tako nedolžno! Odgo- vorni - zbudite se! Pa srečno. Zelena dolina! ALENKA TURNŠEK, Petrovče Javno vprašanje predsedniku države Spoštovani gospod predsed- nik, nedavno ste se na tiskovni konferenci zavzeli za varovanje človekovih pravic, za vladavi- no prava, za utrjevanje zavesti, daje najvišja oblast v državi za- kon, ki je enak za vse. Nadalje ste pravilno ugotovili, da bi bil celo slab zakon vendarle boljši od samovolje. Predsedstvo ZLRP Slovenije Vas v imenu razlaščencev, opirajoč se na Va- še zgoraj navajane izjave, v ime- nu svojih članov - razlaščencev, javno sprašuje, kdaj boste s svo- jo avtoriteto predsednika drža- ve uveljavili spoštovanje in iz- vajanje zakona o denacionaliza- ciji? Na javno in konkretno vpra- šanje pričakujemo javen in kon- kreten odgovor in se zanj vna- prej zahvaljujemo. Predsedstvo ZLRP Slovenije, podpredsednik TINE JAKLIČ Komunizem in rotacija zemlje Po spomladanski nanizanki proslav ob petdeseti obletnici zmage nad fašizmom bi skoraj vse govornike (razen tistih v Kranju), lahko dal na skupni imenovalec. Izjema so pretežno pozabljivi veterani, katerim ni zameriti, saj jim gre že na otroč- je. Gre za sinove in hčere sinov revolucije. Vsi so bili pridni učenci revolucionarne zgodovi- ne in poslušalci pravljic svojih dedkov in babic, za katere seje svet začel vrteti s prihodom pr- vih boljševikov iz ruskih step in naših host. Kaj pa iz njih pride, pa tako vemo. Le kje so bili ta- krat naši logarji? MARJAN MANČEK, Celje Ponoven uspeh celjskih tabornikov V petek, 24. junija, smo se celjski taborniki - popotniki, stari od 15 do 20 let, odpravili na državni mnogoboj, ki se je odvijal v Zrečah. Organiziral ga je rod Zelena Rogla. Tekmova- nje za popotnike je trajalo tri dni. Prvi dan smo imeli na spo- redu dve disciplini, in sicer lo- kostrelstvo ter spretnostno tek- movanje. Z lokom smo streljali v soboto, 25. junija. Ta dan pa se nam je prvič po dolgem času pridružila ekipa grč (nad 30 let), ki je prav tako zastopala rod II. grupe odredov. Prvo mesto jih je zagotovo spodbudilo k na- daljnjemu delovanju. Grče so končale s tekmovanjem še isti dan. Za popotnike pa seje tek- movanje za 1. mesto šele zače- lo. V konkurenci popotnikov so tekmovale tri ekipe. V soboto smo imeli orientacijski pohod in signalizacijo. Po teh disciplinah smo bili v zaostanku 0,42 toč- ke. Zavedali smo se, da bo zad- nja disciplina - šotor iz petih šo- torskih kril - odločala o zmago- valcu. Vsi smo bili napeti pred to odločitvijo, vendar smo se odlično odrezali in zmagali. Se- veda pa tudi zabave ni manjka- lo. Prvi večer smo se spoznali, tako da smo vsaj vedeli, kdo je naša konkurenca. Sobotni po- poldan je bil namenjen športnim aktivnostim (rolkanju, pikadu in košarki). Kljub slabemu vreme- nu in zamrzlinam smo se zaba- vali in tudi tekmovali. Zmaga in novi prijatelji so nam ljubezen do tabornikov in narave samo še povečali URŠA BABOVIČ Vprašanje generalnemu direktorju RTV Slovenije V časopisu Delo je bilo dne 15.6. javno zastavljeno vpraša- nje vodstvu RTV Slovenija. O tem vprašanju ste bili priporo- čeno po pošti obveščeni tudi vi. V pismu sem navajal vse pogo- stejše kršenje 68. člena (Ur. list RS št. 18-728/94) Varstvo slo- venskega jezika v RTV progra- mih in zahteval primemo ulae- panje. Zahteval sem tudi javni od- govor od vodstva RTV Slove- nija, če so njihovi obrazci za "prijavo" oziroma "odjavo" sprejemnikov prilagojeni 4. čle- nu pravilnika o načinu prijav- ljanja in odjavljanja radijskih in televizijskih sprejemnikov (Ur. list SRS Št. 38/86) ter Zakonu o varstvu osebnih podatkov. Z od- govorom urednice, ki je bil ob- javljen v Delu, dne 21.6.1995 se ne striiijam in ga v celoti za- vračam. Cas trajanja govora v tujem jeziku brez slovenskega podnapisa in brez vsakršne obrazložitve bi lahko urednica točno do sekunde natančno na- vedla v odgovoru in moja trdi- tev bi bila približana nad peti- mi minutami. Sicer pa omenje- ni člen ne omenja časa trajanja govora v tujem jeziku, ampak zahteva, daje opremljen s slo- venskimi podnapisi ali z dolo- čeno obrazložitvijo. Njeno pri- poročilo gledalcem pa sloven- ski gledalci sami presodite. Si- cer pa se ne sekirajte preveč, ga. Ljerka Bizilj je že v parlamentu in bo tam pomagala ohranjati zgodovinski jezik^. Sprašujem vas, spoštovani generalni direktor, kako lahko urednica odgovarja na moje vprašanje in ukrepanje, ker bi morala biti celo kaznovana za takšno grobo kršitev? Sicer pa, saj ji sedaj nihče nič ne more, ker ima pravico sklicevati se na imuniteto. Ne strinjam se tudi z odgovorom vodje službe za RTV naročnino, kije bil objav- ljen v Delu, dne 24.6.1995. S tem odgovorom je javnost na- pačno informirana oziroma po- vršno obveščena glede na moje zastavljeno vprašanje. Na obrazcu za prijavo oziroma od- javo sprejemnika piše: "Naroč- niki pošiljajo svoje podatke na RTV Slovenija s PRIJAVNICO in ODJAVNICO - na poštah PTT Slovenija to opravijo brez- plačno." Nikjer niso naročniki obveščeni o kakšni pisni privo- litvi, o zahtevani EMŠO ali o kakšni prepuščenosti. Pa tudi prodaja, odtujitev sprejemnika v skupnem gospodinjstvu, je poglavje zase zaradi plačevanja RTV naročnine. JURIJ CVIKL, Dobrna Hvala Matkel V nedeljo, 2, julija 1995, je bil 3. kongres Stranke šaljivcev v Matkah pri Preboldu. Zelo smo bili presenečeni nad tako skrbnim in lepim sprejemom na- še stranke. Zelo ste se potrudili in vložili veliko truda, da ste vse tako lepo pripravili za to slavje. Zanimiv je bil prikaz starih obi- čajev, okusna je bila hrana in primemo ohlajena pijača. Pro- stor je bil zelo čudovit, ker ga je obdajal hladen gozdiček. Vso priznanje pa tudi ansamblu Kri- stali z Edvinom Fliserjem, ki nas je zabaval do poznih ur. Še enkrat hvala Matkovčanom in lep pozdrav! Predsednica stranke Šaljivcev JANJA KAJTNA, Žigon nad Laškim Zahvala inšpektorju V mesecu juniju je moj sorod- nik, kije popolnoma odvisen od očal, imel je operacijo sive mre- ne, z napotnico okulista naročil in po nekaj dneh proti plačilu 45.000 SIT prevzel očala pri znanem optiku v Celju. Sorodnik je takoj ugotovil, da so očala neuporabna (slabša vi- dljivost, padala so mu iz obra- za, neestetski videz). Takoj jih je reklamiral, toda brez uspeha. Prisiljenje bil še naprej uporab- ljati dosedanja, že 10 let stara očala, ki pa so bila že dotrajana in nujno potrebna zamenjave. Prisiljen je bil iskati očala drugje, in ker je tovamiški de- lavec, nevajen opravkov po pi- sarnah, sem mu ponudila po- moč. To pa zato, ker gre resnič- no za zdravje, za vid mladega človeka, pri čemer ne bi smel bi- ti ogoljufan. Po nekaj dneh sva potrkala na vrata inšpekcije za zdravstvo št. 112. Inšpektor na- ju je prijazno povabil v pisar- no, pozorno poslušal pritožbo in takoj ukrepal. Telefoniral je optiku in se z njim dogovoril, da se ponovno oglasiva pri njem. To sva tudi takoj storila. Optik je priznal re- klamacijo in sorodniku vrnil 45.000 SIT. Vmila sva se k inšpektorju in se mu zahvalila za posredova- nje. Odgovoril nama je, da je zahvala odveč, ker je tudi to nje- govo delo. Občani Celja imate delovne in poštene inšpektorje, ki znajo prisluhniti, razumeti in pomaga- ti tudi potrošniku, ki je ogolju- fan. Optika nisem imenovala, ker ni moj namen kritizirati ga, pač pa se javno zahvaliti g. inš- pektorju Jevšenaku. PAVLA MAHNIČ, Sežana Gališki dnevi Iztekli so se Gališki dnevi, ki jih je letos prvič organiziralo Kulturno društvo Galicija, kije letošnjo pomlad na novo ožive- lo. Vrsta športnih tekmovanj se je odvijala v enem tednu, takih za šalo in onih zares, za vse je bilo poskrbljeno. Ob športu pa so gališko dvo- rano napolnili gledalci, ko so kulturni večer pripravile po- družnične šole Galicija in Veli- ka Pirešica, v pomoč pa je pri- skočil še otroški zbor iz OŠ Pe- trovče. Za vse v dvorani je bilo pravo doživetje, saj se je pelo in igralo, piko na i pa so prista- vili harmonikaši. Žal je plani- rpo kresno noč na Šentjunger- ti preprečilo slabo vreme, sicer bi bila bera galiških dni še bo- gatejša. Vrhunec vseh dogajanj pa je bil gotovo zadnji dan, ko so člani kulturnega društva us- peli v svoji dvorani postaviti 1. razstavo domače obrti, kulina- rike, kultumoumetniške ustvar- jalnosti in etnološke dediščine krajanov Galicije. Že naslov pri- ča o dobri nameri pobudnikov. V kolikšni meri jim je to uspe- lo, najbolje dokazujejo številne pohvale prav tako številnih obi- skovalcev, ki so ves dan priha- jali na razstavišče. Občudovali so lahko vabljive slaščice do- mačih gospodinj, med katerimi je bila tudi torta - darilo z napi- som Gališki dnevi. Kar nagle- dati se ni dalo številnih malih umetnin domačih spretnežev, od lesorezov do prekrasnih kvačkanih prtov in čudovitih gobelinov. Del razstave so pos- vetili gališkemu umetniku To- netu Hermanu in tudi oskrbo- vancem Doma Nine Pokom Gr- movje, ki deluje v KS. Razsta- vo so zelo domiselno popestrili s številnimi predmeti etnološke vrednosti, ki so jih domačini od- stopili za ogled in prenekateri bi bil v ponos pravim muzej- skim zbirkam. Skratka, prava paša za oči in srce. Ker so mno- gi domači obiskovalci rekli, da imajo še marsikaj doma in da jim je žal, da niso mogli prispe- vati, lahko pričakujemo čez le- to dni še bogatejšo podobo v ga- liški dvorani. Veliko je še neod- kritih ustvarjalcev in vabim vas, da se na drugi razstavi pridru- žite. Novemu vodstvu KD Galici- ja, ki je ob podpori KS in neka- terih posameznikov pripravilo razstavo, velja iskrena zahvala za lep dogodek in prebujenje Galicije. Naj vam bo hvaležnost nas domačinov in številnih obi- skovalcev spodbuda za uresni- čitev vaših tegatih načrtov, Ga- ličani (v mislih imam vso KS) pa vam bomo pomagali in se z vami veselili. JOŽE KRULEČ, Železno "Herojsko" dejanje 10. junija 1995 sem parkiral vozilo, svetlo modri Citroen BX ljubljanske registracije na obi- čajnem mestu, na prvem parki- rišču pod hotelom Atomske To- plice v Podčetrtku, več kot 1,5 m stran od osebnega vozila rde- če barve. Stran od vozila sem ga postavil zato, ker sem inva- lid in težko pridem iz vozila. Malo po 15. uri sem prišel na- zaj in opazil, daje moje vozilo močno poškodovano. Nekdo je dobesedno zmaličil zadnja leva vrata in močno odrgnil zadnji levi blatnik, odbijač in tako pov- zročil za več kot 350.000 tolar- jev škode. Na prizorišču ni bilo več niti lastnika niti vozila, kajti oba sta jo "hrabro" pobrisala. Zaman sem iskal storilca. Upal pa sem, daje bil voznik vsaj toliko po- šten, morda solidaren in kulti- viran, da je pustil svoj naslov, ali vsaj opravičilo, kajti moje vozilo je z mednarodnim zna- kom jasno označeno, da ga upo- rablja invalid. Nič takega nisem našel. Niti v recepciji hotela ni- so vedeli nič o dogodku, čeprav imajo to parkirišče pod nadzo- rom video naprave (prav zaradi strahu, da se ne bi kdaj dogodi- lo kaj takega, si izbiram to par- kirišče). Receptorka je poklica- la policijo. Zelo vljudni g. poli- cist, ki si je avto podrobno og- ledal, je našel sledi avta rdeče ali bordo barve. "Hrabrega" voznika, ki mi je povzročil toliko materialne ško- de sprašujem, če morda ve, ko- liko pomeni invalidu avto, ki ga ima on morda za razkošje ali za statusni simbol, gotovo pa ga ne potrebuje toliko kot jaz. Kajti meni, invalidu, pomeni avto sredstvo, da sem lahko mobilen, saj sredstva javnega prevoza ni- so prirejena za takšne, kot sem jaz. Voznika sprašujem tudi ali ve, kako se plača tako velik zne- sek iz invalidske pokojnine, kaj- ti tudi najboljša zavarovalnica mi tega škodnega zneska ne bo pokrila. Ta "hrabri" voznik ima avto zavarovan, ima kupon, ni- ma pa človeškega odnosa do so- ljudi, mar so mu invalidi itd. Upam, da bo policija storilca odkrila in ne vem, če bo takrat tudi tako "hraber". Še prej pa mu, če bo slučajno bral te vrsti- ce povem, če ni brezmejno stra- hopeten in nesramen, naj se ja- vi sam vsaj z opravičilom, lah- ko se bova dogovorila. Dogodek ni mogel ostati neo- pažen. Po omenjenem parkir- nem prostoru hodi vedno veli- ko ljudi, če gaje kdo videl, naj mi prosim sporoči ali javi na te- lefon 92. Vsaka informacija je dobrodošla. JOŽEF JELEN, Kamnik Št. 28. - 13. iulii 199S KRONIKA 24 • Sosedje so bili 4. julija popoldne v strahu, ker je bilo v hiši preveč glasno. Policisti so potem lunirili Martina, ki je dva krat udaril svojo ^asto. • Na moškem poškodbe- nem oddelku bolnišnice se je 5. julija ponoči drl in razgrajal Srečko Š., ki je mimogrede razbil dve ve- liki šipi. • V Bar Fly-u naj bi bila 6. julija spet tako glasna muzika, da tamkajšnji stanovalci spet niso mogli spati. Ko so hoteli polici- sti glasbo utišati, je bila ta spet tako zelo igno- rantska, da se ni zmenila ne za policiste in ne za sosede. • V Zlatečah je bil 7. ju- lija pretep. Z javnim re- dom in mirom se je naj- bolj skregal Pavel K. • Neznane osebe naj bi 7. julija v bloku na Deč- kovi pred eno od stano- vanj odvrgle dimno bom- bo. Res je bilo na hodniku polno dima, ki pa ni bil od bombe, ampak iz ga- silnega aparata, ki so ga neznani zlikovci spraznili in potem pobegnili. • Urška je 8. julija prija- vila, da ji sosedje nagaja- jo. Ko jih je opozorila, da to ni lepo, ji je nekdo na- tegnil ušesa. In to pri nje- nih devetdesetih letih! M.A. Mladi goljufi ujeti v mrežo Na krenit kupovali avtomobile, ki so obstalall le na papirlu Po dlje časa trajajoči preiskavi so kriminalisti UNZ Celje v minulih dneh sestavili kazenske ovadbe zo- per osem moških oseb in eno žensko in jih osumili kaznivih dejanj golju- fije ter ponarejanja listin. V vseh primerih gre za bančne goljufije, ko so ti mladi Celjani, večinoma brez- poselni ali pa zelo zadolženi, v sta- rosti od 21 do 33 let, najemali kredi- te, da bi prišli do gotovine. Osumljenci in osumljenka (T.R. (24), S.K. (28), P.R. (22), I.R. (29), A.K. (33), S.L. (31), B.F. (21), A.P. (24) in N.D. (23) so delovah tako, da so aprila in maja letos v Novi Ljub- ljanski banki d.d, Ljubljana, pfi po- družnici na Ptuju, najemali namen- ska posojila v vrednostih od 1,050.000 sit do 1.771.000 sit za na- kup osebnih avtomobilov pretežno srednjega cenovnega razreda. Ker so bili v večini brez zaposlitve, so v banki ob najemanju posojil dajali lažne podatke o bonitetah (število zaposlenih, izplačani osebi dohodki za zadnje trimesečje ipd.) njihovih podjetij oziroma podjetij, ki v resni- ci sploh ne obstajajo ali pa so v sta- nju mirovanja. Pri opremljanju li- stin za najemanje posojil so uporab- ljali ponarejeni žig celjske enote Agencije za plačilni promet. Skupni imenovalec njihovega delovanja je bil tudi ta, da so se po najetju poso- jila, v skladu z dogovorom, oglasili pri zasebnem podjetju Magnet auto v Mariboru, kjer pa niso dobih av- tomobilov, ampak denar, pri čemer si je omenjeno podjetje odrezalo svoj kos zaslužka v obliki provizije. Kriminalistična preiskava pa s temi izsledki oziroma kazenskimi ovadbami še ni zaključena, saj ob- stajajo sledi, da so nekateri od de- veterice vpleteni v podobne goljufi- ve posle pri drugih bankah. Sicer pa v bankah zaradi takšnih in podob- nih primerov nikogar ne boh glava, saj so njihovi krediti zavarovani, zavarovalnice pa za svoj dobiček poskrbijo tako, da svojim zavaro- vancem ustrezno povišujejo zavaro- valne premije. Do goljufov je celo kazenska zakonodaja razmeroma prizanesljiva, saj je po kazenskem zakoniku r Slovenije za takšno kaznivo dejanje, če ne gre za visoko premoženjsko škodo, zagrožena ka- zen do največ treh let zapora. marjela agrež Razpoka na cesti Na magistralni cesti v Ze- čah se je, v torek 4. julija dopoldne, pripetila nezgoda, v kateri se je hudo telesno poškodoval voznik kolesa. Rado S. (12) iz Vitanja se je peljal s kolesom iz smeri Stranic proti Slovenskim Konjicam. V neposredni bh- žini hiše Zeče 40 je zaradi razpok na cesti izgubil oblast nad vozilom, padel in se hudo poškodoval. Trčenje z motoristom Na lokalni cesti v Florjanu se je, v torek 4. julija popold- ne, pripetila nezgoda, v ka- teri se je težko ranil voznik motornega kolesa, gmotna škoda pa znaša približno 130 tisoč tolarjev. Robert T. (30) iz Mozirja je vozU tovorno vozilo iz smeri Florjana proti Belim Vodam. V bližini stanovanjske hiše Florjan 35 mu je po sredini ceste nasproti pripeljal voz- nik motornega kolesa, 17- letni Boštjan S. iz Mozirja. Kljub zaviranju in umikanju obeh voznikov, je prišlo do trčenja, v katerem se je mo- torist težko ranil. Brez luči Na regionalni cesti v Lat- kovi vasi se je, v torek 4. juli- ja zvečer, pripetila nezgoda, v kateri je bil hudo telesno poškodovan voznik kolesa z motorjem. Alenka K. (22) iz Latkove vasi je vozila terensko vozilo iz smeri Prebolda proti Lat- kovi vasi ter pri bifeju Ka- pus zavila levo. Takrat je iz smeri Latkove vasi pripeljal (brez luči) voznik kolesa z motorjem, 26-letni Boris S. iz Prebolda. V trčenju se je hudo poškodoval voznik ko- lesa z motorjem. V Jareic In breg Na magistralni cesti v Be- lem Potoku se je, v sredo 5. julija zvečer, pripetila nez- goda, v kateri se je ena oseba hudo telesno poškodovala, dve pa sta bili lažje ranjeni, škoda na vozilu pa je ocenje- na na 200 tisoč tolarjev. Andrej Š. (21) iz Frankolo- vega je vozil osebni avtomo- bil iz smeri Frankolovega proti Stranicam. Ko je v Be- lem Potoku pripeljal iz ne- preglednega ovinka, je zape- ljal preko levega voznega pasu v obcestni jarek in tam trčil v brežino. V nezgodi se je sopotnik, 21-letni Matjaž P. iz Verpet, hudo telesno poškodoval, lažje ranjena pa sta bila voznik in dnigi so- potnik, 23-letni Marjan V. iz Frankolovega. Trčii v iiišo Na regionalni cesti v kraju Nizka se je, v sredo 5. julija zvečer, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hu- do telesno poškodovana. Gmotna škoda znaša okoli 350 tisoč tolarjev. Emil L. (40) iz Nazarij je vozil osebni avtomobil iz smeri Radmirja proti Mozir- ju. Ko je pripeljjd v kraj Niz- ka, je na ravnem delu ceste zapeljal čez bankino, nada- ljeval vožnjo po travniku in zapeljal čez dovozno pot ter s sprednjim delom vozila tr- čil v steno stanovanjske hiše Nizka št. 3. V trčenju se je voznik hudo telesno poško- doval. Na spoizlci cesti Na magistralni cesti v Šentrupertu se je, v četrtek 6. julija zjutraj, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba težko ranjena, gmotna škoda pa znaša okoli 500 ti- soč tolarjev. Alojz V. (43) iz Domžal je vozU tovorno vozilo iz smeri Gomilskega proti Šempetru. V križišču za naselje Šentru- pert je zmanjšal hitrost in ustavil, za njim pa se je pri- peljal voznik osebnega avto- mobila, 34-letni Anton Š. iz Grajske vasi, ki se na mo- krem in spolzkem vozišču ni mogel pravočasno ustaviti, zato je trčil v zadnji del to- vornjaka. V nezgodi se je voznik Anton Š. hudo teles- no poškodoval. V beton in drevo Na lokalni cesti v Dobrovi se je, v četrtek 6. julija zve- čer, pripetila nezgoda, v ka- teri se je ena oseba hudo te- lesno poškodovala. Gmotna škoda, ki je nastala, znaša približno 300 tisoč tolarjev. Nedim T. (38) iz Celja je vozil osebni avtomobil iz smeri Šmartinskega jezera proti Celju. Ko je v Dobrovi pripeljal v levi ostri ovinek, ga je zaneslo na levo stran ceste, tam pa je trčil v beton- sko ograjo na mostu in po- tem še v drevo. Voznik Ne- dim T. se je pri tem težko ranil. Hudo ranjen sopotniic Na lokalni cesti v Podgori pri Velenju se je, v petek 7. julija popoldne, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodo- vana, ena pa je utrpela lažje poškodbe. Na vozilu je za okoli 100 tisoč tolarjev škode. Vinko L. (56) iz Podgore je vozil osebni avtomobil iz smeri Polzele proti Rečici ob Paki. Ko je pripeljal v oster levi pregledni ovinek, je za- peljal na bankino, nato pa na travnik, kjer se je vozilo pre- vrnilo in obstalo na kolesih. V nesreči se je hudo poško- doval sopotnik, Alojz K. (39) iz Skomega, voznik pa je bil lažje ranjen. Spet sopotniic Na magistralni cesti blizu Frankolovega se je, v petek 7. julija zvečer, pripetila nezgoda, v kateri je bil hudo ranjen sopotnik, na vozilih pa je škode za približno 600 tisoč tolarjev. Anton M. (30) iz Razdelja je vozil osebni avtomobil po lokalni cesti iz smeri Straži- ce proti križišču z magistral- no cesto Višnja vas - Franko- lovo. Ko je v križišču zavijal desno, je iz smeri Frankolo- vega pripeljal voznik oseb- nega avtomobila, 20-letni Branko P. iz Črešnjic, ki je kljub zavireinju trčil v avto- mobil Antona M. V trčenju se je hudo telesno poškodo* val sopKJtnik v vozilu Antona M., 77-letni Karol B. iz Frankolovega. Ranjeni sopotnici Na lokalni cesti v Zgornjih Trebčah se je, minuli petek ponoči, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hu- do ranjena, na vozilu pa je škode za okoli 80 tisoč to- larjev. Robert J. iz Kunšperka je vozU osebni avtomobil iz smeri Trebč proti regionalni cesti. Ko se je pripeljal v Zgornje Trebče, ga je v le- vem ovinku zanašalo, zato je zapeljal desno z vozišča in trčil v drevo. V nezgodi je bila hudo telesno poškodo- vana sopotnica, 19-letna Na- talija K., druga sopotnica, 21-letna Adrijana K., pa je bila lažje ranjena. Vratolomna vožnja v križišču magistralne in Koželjskega ceste v Velenju se je, v soboto 8. julija ob 1.15 uri, pripetila nezgoda, v kateri sta bili dve osebi hu- do telesno poškodovani, gmotna škoda na vozilih pa znaša okoli 330 tisoč to- larjev. Ervin P. (21) iz Velenja" je vozU neregistriran osebni avtomobil iz smeri Celja proti omenjenemu križišču. Okoli 200 metrov pred kri- žiščem je zapeljal na desno bankino, nato nazaj na vo- zišče, potem pa ga je začelo zanašati. Med zanašanjem se je vozUo prevrnilo na bok in na streho, nekaj časa drselo in nato trčUo v betonske rob- nike pločnika. Od tu je vozi- lo odbUo v zrak, pretrgalo žico stabilizatorja semafor- jev, nato pa trčilo še v ograjo iz bnui, jo podrlo in obstalo na vrtu. Hude telesne po- škodbe sta utrpela voznik in sopotnik, 15-letni Uroš F. iz Velenja. Pet ranjenih Na magistralni cesti Celje - Laško v Košnici se je, v so- boto 8. julija zvečer, pripeti- la nesreča, v kateri sta bila dva udeleženca hudo telesno poškodovana, trije pa so bili lažje ranjeni. Gmotna škoda na vozilih znaša okoli 400 ti- soč tolarjev. Denis T. (25) iz Celja je vozU osebni avtomobil iz smeri Celja proti Laškem. Ko je pripeljal v neposredno bhžino odcepa ceste za nase- lje Košnica, je prehiteval nek osebni avtomobil, v tistem trenutku pa mu je iz nepre- glednega ovinka nasproti pripeljal voznik osebnega avtomobila, 20-letni Stani- slav M. iz Kamenika pri Šmarju. Vozili sta čelno trči- li, pri tem pa sta se hudo poškodovala sopotnica v vo- zilu Denisa T., 18-letna Ur- šula V. iz Celja in sopotnik v vozilu Stanislava M., 27- letni Vladimir Š. iz Dola pri Šmarju. Lažje ranjeni so bili voznik Stanislav M., sopot- nik v njegovem vozilu, 25- letni Robert Š. ter sopotnik v vozilu Denisa T., 23-letni Sandi K. iz Zagrada pri Celju. izgubil ravnotežje Na magistralni cesti v Stranicah se je, v nedeljo 9, julija popoldne, pripetila nezgoda, v kateri je bil hudo telesno poškodovan voznik motornega kolesa, na vozilu pa je škoda za okoli 160 tisoč tolarjev. Boštjan P. (21) iz Vitanja je vozil motorno kolo iz sme- ri Zeč proti Celju. Ko j( v Stranicah pripeljal v levi ovinek, je zapeljal na banki- no, izgubU ravnotežje in trčil v zaščitno ograjo. Od ograje ga je odbUo nazaj na vozišče, kjer je obležal s hudimi po- škodbami. V nepreglednem ovinku Na lokalni cesti v Andražu se je, minulo nedeljo popold- ne, pripetila nezgoda, v ka- teri sta dve osebi utrpeli hu- de telesne poškodbe, gmotna škoda pa znaša okoli 80 tisoč tolarjev. Albin P. (17) iz Dobriča je vozil kolo z motorjem iz smeri Andraža proti Dobri- ču. Ko je v Andražu pripeljal v oster nepregledni desni ovinek, je izgubU oblast nad vozilom, tako da je s sopot- nikom, 14-letnim Evgenoffl iz Dobriča, padel po vozišču- Takrat je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila, 55-letni Ivan D. iz Brega pri Polzeli, ki trče- nja ni mogel preprečiti. M.A. Elcsplodlral plin v hiši na Ljubljanski cesti v Celju je 7. julija dopold- ne v stanovanju MUana D. eksplodiral gospodinjski phn na kombiniranem štedilniku. Pri tem se je lažje telesno poškodoval 19-letni Mark M. iz Ljubljane, ki je takrat stal ob štedilniku, ostale tri osebe, ki so se v času eksplozije zadrževale v kuhinji, pa so bile nepo- škodovane. Gmotna škoda, ki je nastala, znaša okoU 60 tisoč tolarjev. Padla z lestve Pri spravUu sena se je 6. julija okoli 11. ure hudo telesno poškodovala Zlata V. (34) iz Svetine. Po končanem delu je stopila na lestev, po kateri se je nameravala spustiti s kozolca, pri tem pa ji je spodrsnilo. Padla je z višine 2,4 metra na tla in se poškodovala. Poslopje v ogniu Minuli ponedeljek okoh 20. ure je iz še neznanega vzroka izbruhnil požar na gospodarskem poslopju Marije Š. v Klancu pri Dobmi. Živino so domači uspeh rešiti iz hleva, po prvih ocenah pa gmotna škoda znaša več kot 2 milijona tolarjev. Voda zalila Konjice Zaradi močnega nevihtnega dežja se je 6. juhja okoh enih zjutraj zamašila kanalizacija v središču Slovenskih Konjic. Voda je zalila kletne prostore v treh stanovanjskih blokih na Liptovski cesti ter v štirih stanovanjskih hišah, v hotelu Dravinja in v kultvunem domu na Mestnem trgu. Gmotna škoda, ki je s tem nastala, znaša okoh 3 milijone 430 tisoč tolarjev. Vodo so iz kleti prečrpali gasilci GD iz Slovenskih Konjic. Požar zaradi ogorka Neprevidno odvržen cigaretni ogorek je bU 7. juhja kriv za požar v stanovanju Nikolaja M. v Grižah. V požaru je zgorela predelna stena, ogenj pa so pogasili domačini in domači gasilci. Zaradi Wtre in učinkovite intervencije je škode le za okoli 100 tisoč tolarjev. M.A. Desni ekstremizem na Češkem Na Češkem naraščata neonacizem in antisemitizem. Po raziskavi javnega mnenja izmed sto vprašanih le eden zaupa Romom. Tretjina ne želi imeti za soseda begunca z Balkana. Trideset odstotkov anketiranih bi svojemu otroku prepovedalo poroko z Židom. Dvejset odstotkov bi se jih celo izselUo, če bi imeli Žide za sosede. Po policijskih ocenah je na Češkem okrog 2000 skinheadov, med njimi pa najmanj 300 skrajnih desni- čarjev. DELO vedno d« ^^ ISCU dogajanj -H, 28. - 13. |uli| 1995 25 KRONIKA Kako prepoznamo LSD, ECSTASV? LSD je polsintetični halu- cinogen brez barve, vonja in okusa. Učinki mamila se po- javijo že pol ure po zaužitju in lahko trajajo nekaj ur, ce- lo dni. Halucinacije so vizu- alne in slušne, liki so popa- čeni in živo pobarvani. Go- vor je nepovezan, občutek sreče obstaja kljub nezaupa- nju do okolice. Uživalci LSD-ja imajo razširjene ze- nice in izkrivljene predstave o velikosti predmetov, celo svojega telesa. Vidijo zvoke, barve lahko otipajo, gibe in kretnje slišijo. Ker je za eno dozo potrebna zelo majhna količina, lahko najdemo LSD na kockah sladkorja, na poštnih znamkah, robč- kih, pivnikih itd. ECSTASY je mamilo, ki so ga leta 1914 uporabljali v psihiatriji, nekateri pa so ga uporabljali kot afrodizi- ak. Uporabniki pravijo, da jih sprošča in jim odpira no- ve možnosti komimiciranja. Kljub nasprotnim trditvam so ugotovili številne škodlji- ve učinke, saj tako kot vsi amfetamini škodi vsem srč- nim bolnikom ali tistim s cirkulacijskimi težavami. Stranski učinki se kažejo v pretiranem potenju, škle- petanju z zobmi, zamegle- nem pogledu in nihainju krv- nega pritiska. Med uporab- niki mamila ecstasy so od- krili pogoste poškodbe mož- ganov. Ecstasy je znan tudi kot »disco mamilo«. Dobi se v obliki vitaminskih tablet različnih barv in velikosti z vtisnjenimi podobicami ali črkami in številkami. Da naš otrok ne bi postal žrtev mamil In alkohola, ■ ■ — se pogovarjajte z njim o alkoholu in mamilih. Pri tem pazite, da vas bo razu- mel, oziroma da bo dojel ne- varnosti, ki jih prinaša s se- boj zloraba mamil in alko- hola. - oslušajte svojega otroka. Če mu samo govorite, je opravljeno le pol dela. Ko- munikacijo z otrokom lahko vzdržujete le tako, če veste, kako poslušati, in če veste, kdaj morate poslušati in kdaj govoriti. Pomagajte otroku, da bo imel dobro nmenje o sebi. Najstniki in odraščajoči so pogostokrat negotovi vase, zato jim veliko pomeni, če jim starši zaupajo. — Pomagajte otroku, da bo razvil močne pozitivne vred- note. Vrednostni sistem z jasnim poudarkom na tem, kaj je prav in kaj narobe, je lahko otroku spodbuda za sprejemanje lastnih odloči- tev, ki temeljijo na njegovih lastnih vrednotah, ne pa na vrednotah njegovih vrst- nikov. — Bodite dober vzor svoje- mu otroku. Vaše obnašanje in mišljenje vaš otrok zelo vestno spremlja. Izrazite svoje stališče do zlorabe ma- mil in alkohola, da vam bo otrok pripravljen slediti. — Pomagajte otroku pri premagovanju vpliva vrstni- kov. Otroka, ki smo ga učili, naj bi prijazen in prijeten, moramo tudi naučiti, kako se upreti pritisku in vplivu vrstnikov. Pomagajte mu, da bo znal reči odločen »ne« in da se bo pri svojih odloči- tvah počutil samozavestno. - postavite stroga pravila glede zlorabe mamil in alko- hola. Otroku jasno povejte, da ne dovolite pitja alkoho- la, kajenja in jemanja mamil. Povejte mu, kakšne bodo po- sledice, če bo ta pravila kršil. Pravila izvajajte dosledno. - Spodbujajte otrokove zdrave in kreativne aktivno- sti. Poskrbite, da bo imel pravilno zapolnjen dan. Za- poslite ga z različnimi aktiv- nostmi, kot so na primer šport, šolski krožki in ko- njički, ki ga veselijo. Pri teh aktivnostih lahko sodelujete in se skupaj zabavate. - Pogovarjajte se z drugimi starši, ki imajo podobne pro- bleme. Povezanost staršev lahko pomaga. Ko gre vaš otrok na zabavo ali ven sku- paj s prijatelji, se pozani- majte, ali ima ustrezen nad- zor in da ne bo priložnosti za srečanje z alkoholom ali ma- mili. - Vedeti morate kaj storiti, če sumite na določen pro- blem. Spoznajte simptome, ki so posledica uživanja ma- mil ali pitja alkohola, in ustanovo, ki lahko pomaga vam in vašemu otroku. (Sled) Prijeli zmikavta ur Poročali smo že, da je 4. julija okoU 1.30 ure neznani storilec vlomil v vitrino urarstva Polajžer v Žalcu in ukradel večje število moških ročnih ur, s čimer je bil last- nik oškodovan za okoli 550 tisoč tolarjev. Policisti PP Žalec so še istega dne prijeli Franca A. iz Hrastnika pri katerem so našli vse ukrade- ne ure. Osumljenca so 5. juli- ja s kazensko ovadbo izročili preiskovalnemu sodniku, ki je zanj odredil pripor. Isti storilec naj bi pred kratkim vlomil tudi v izložbeno okno urarstva Lečnik v Celju in tudi tam pobral nekaj mo- ških ročnih ur odličnih znamk. Nestrpnost pa taka! Bilo je 2. julija popoldne, ko je neznani storilec na lo- kalni cesti Škof ja vas - Zado- brova v Celju fizično napa- del voznico osebnega avto- mobila Vesno R. iz Škofje vasi in potem še njenega so- proga Rudija, ki se ga je lotil tako, da ga je udaril s pestjo v obraz in mu prizadejal hu- do telesno poškodbo. Do fizičnega napada naj bi prišlo zato, ker se voznica Vesna R. na ozkem delu vo- zišča ni mogla umakniti nez- nanemu vozniku terenskega avtomobila, ki je imel prik- ljučeno prikolico za preva- žanje konj. Drzno do verižic Prejšnji četrtek popoldne sta dva neznanca stopila v prodajalno Zlatarne Celje na Šaleški cesti v Velenju in na drzen način ukradla 10 verižic iz rumenega zlata in po tem dejanju pobegnila. Storilca sta bila stara od 20 do 25 let, visoka okoli 170 cm. Eden je bil svetlolas, oblečen v zgornji del trenir- ke belo-zelene barve in jeans hlače ter obut v športne co- pate. Drugi osumljenec je bil oblečen v j akno zelenkaste barve in obut v čevlje. Zla- tarna Celje je z njunim deja- njem oškodovana za okoli 180 tisoč tolarjev. Kdor kaj ve o opisanih tatovih, naj to sporoči na tel št. 92, prosijo na Upravi za notranje zade- ve Celje. Devize iz predsobe v času od 6. julija zjutraj do 7. julija popoldne je nez- nani storilec izkoristil odsot- nost Dušana G. in iz predso- be njegove stanovanjske hiše v Dobriši vasi ukradel hra- nilno knjižico ter 2.500 nem- ških mark in 183 tisoč itali- janskih lir. Lastnik je oško- dovan za 210 tisoč tolarjev. Uničene pnevmatike v noči na 8. julij je neznani storilec na parkirišču osnov- ne šole Dravinja v Sloven- skih Konjicah porezal vse štiri pnevmatike na kolesih osebnih avtomobilov R5 in Citroen AX. Pnevmatike so neuporabne, lastnika pa sta oškodovana (vsak) za okoli 60 tisoč tolarjev. Nož v prsa Minulo soboto zvečer je 17-letni Franjo K. iz Solčave preganjal dolgčas v Domu planincev v Logarski dolini. Večer si je popestril tako, da je žalil in izzival 27-letnega Franca H. iz Migojnic, kar pa se je zanj slabo končalo. Izzivanje je Franca tako zelo razjezilo, da je zgrabil žepni nož in z njim zabodel Franja v prsa. Ranjenca so odpeljali v celjsko bolnišnico, tam pa so ocenili, da gre za hudo telesno poškodbo. Policisti bodo zoper Franca H. napi- sali kazensko ovadbo. Boma bera Prejšnjo soboto nekaj mi- nut po polnoči je neznani storilec vlomil v bencinski servis na Kidričevi cesti v Celju. Bil pa je ali zelo ne- spreten ali pa zelo skromen, saj je ukradel le nekaj škatlic cigaret in nekaj pločevink, s tem pa je Petrol Celje oško- doval za okoli 10 tisočakov. Samo uro v ponedeljek, 10. julija, je bilo vlomljeno v stanovanje Slavka F. v Savinovi ulici v Celju. Storilec pa je bil skromne sorte, saj je odnesel le ročno moško uro, vredno i32 tisoč tolarjev. Avtoviomi v času od 29. 6. do 4. 7. je neznani storilec vlomil v osebni avtomobil zastava yugo, ki je bil parkiran na železniški postaji v Celju. Iz avtomobila je ukradel us- njen poslovni kovček z do- kumenti in Vitomirja P. iz Celja oškodoval za okoli 50 tisoč tolarjev. V noči na 6. julij je bilo vlomljeno v osebni a^omo- bil znamke VW golf, ki je bil parkiran na Aškerčevi ulici v Žalcu. Neznani storilec je v vozilu demontiral digitalni avtoradio znamke samsung in s tem dejanjem Zdravka S. oškodoval za okoli 30 ti- soč tolarjev. Minuli četrtek ponoči sta dva neznana storilca vlomila v osebni avtomobil zastava yugo, ki je bil parkiran v Zo- isovi ulici v Celju. Demonti- rala in ukradla sta avtoradio in leseno polico z dvema zvočnikoma. Milka S. je oškodovana za približno 70 tisoč tolarjev. V noči na soboto je bilo vlomljeno v osebni avtomo- bil znamke suzuki maruti, ki je stal na parkirišču na Ulici frankolovskih žrtev v Celju. Neznani storilec je ukradel avtoradio last Marije Z. iz Celja, ki je vreden okoli 30 tisoč tolarjev. V noči na soboto je bilo vlomljeno tudi v osebni av- tomobil zastava yugo, ki je stal na parkirnem prostoru na Kardeljevem trgu v Vele- nju. Storilec je demontiral in odnesel avtoradio kasetofon, Velenjčan Boštjan J. pa je oškodovan za približno 30 tisoč tolarjev. V ponedeljek, 10. julija do- poldiie, pa je nekdo vlomil v osebni avtomobil, ki je bil parkiran v Ulivi 14. divizije v Celju. Zmanjkali so čeki Banke Celje, 15 tisoč avstrij- skih šilingov in še nekaj dru- gih praktičnih predmetov. Lastnik Zdravko G. iz Slo- venskih Konjic je oškodovan za okoli 200 tisoč tolarjev. Prijeta tatiča Prejšnji petek malo pred polnočjo sta Matej (18) in Matjaž (16), oba iz okolice Šmarja, kradla v osebnem avtomobilu, ki je bil parki- ran pred stanovanjskim blo- kom na Cankarjevi ulici v Šmarju pri Jelšah. Ko sta demontirala avtoradio in za- puščala kraj dejanja, ju je zalotil oče oškodovanca ter ju prijel in izročil šmarskim policistom. M.A. Koliko časa bo trajalo neredno poslovanje »Mesoprometa« v okraju Celje-okolica Preteklo soboto je okrajna trgovinska inšpekcija kon- trolirala mesnice. V Petrov- čah so prišli v prazno mesni- co V njej sta dve stranki ne- jevoljno dopovedovali, da v Žalcu ni mesa ter da sta prišli v Petrovče po meso. V Libojah je čakalo na me- so 20 ljudi iz Žalca, Petrovč in okoUce Liboj. Med stran- kami se je razvnel pogovor, iz katerega je bilo razvidno, da že dalj časa stranke hodi- jo iz Žalca in Petrovč v Libo- je po meso, ker ga tam stalno primanjkuje. Med njimi je bila mati, ki zaklepa otroka v stanovanje, ko hodi tako daleč po meso, pravi: »Mar ne bi bilo mogoče urediti ta- ko, da bi bilo tudi pri nas dovolj mesa za vse potrošni- ke?« Žena je imela prav. Lahko se da to urediti, če bi bili uslužbenci pri »Meso- prometu« bolj iznajdljivi in če bi'imeli malo več čuta do sočloveka. Takšni pojavi, pa spravijo ljudi v slabo razpo- loženje in nezadovoljstvo. Kot v Libojah je tudi v Grižah čakalo okoli 100 ljudi pred mesnico. V gruči so bili ljudje iz Žalca, Pe- trovč, Zabukovice in iz dru- gih krajev, kjer je mesa zmanjkalo. Nekateri so ča- kali že šest ur. Mesar, ki je v mesnici imel še 1.2ff0 kg mesa, je na vprašanje, zakaj ne seka mesa tudi v Zabuko- vici, povedal, da uprava rud- nika noče dati več blagajni- čarke in prevoznega sred- stva. Ali res ni toliko denarja, da bi zaposlili ob takih prili- kah honorarno moč in s tem preprečili godmanje? Tudi avtomobil rudniške uprave ne bi povzročil škode rudni- ški proizvodnji, če bi ga dali na razpolago za 15 minut, da bi prepeljal meso iz Griž do Zabukovice. Tudi druga skupina pre- gledovalcev, ki se je napotila v laški sektor, ni naletela na boljše slučaje. A kje je vzrok takih nerednosti? Nikjer drugje kot pri »Mesoprome- tu, kjer nameščenci premalo skrbe za pravilno razdelitev mesa. Nekateri izmed njih celo pridno pomagajo godr- njati z ljudmi nad slabo or- ganizacijo, namesto da bi jim povedali lastne napake. Take nepravilnosti je treba zatreti in če ne pomaga ka- zen, je treba zaposliti take ljudi, ki bodo sposobni v re- du rešiti tako odgovorno službo. Savinjski vestnik, 3. februar 1951 Občina ovadila Goloba Zaradi vse bolj glasnih protestov občanov, še zlasti prebival- krajevne skupnosti Rečica, je občina Laško ovadila policiji "iTka Goloba. ^^ zapletov zaradi lastništva svoje ra7knlf ^ pPodnji Rečici, je tudi v preteklih tednih vztrajno Debro R^ - asfaltno prevleko na tistem delu lokalne ceste vse vp^ — ^ u , ^^^ njegovo zemljišče. Ker je bilo škode Peter H f v ^^^^^ zaščititi občinsko premoženje, je župan ^ podpisal ovadbo policiji zaradi motenja posesti. repubh^^i^a ^^ prekrške, občina pa je od na ^^P^l^tona za ceste dobila tudi zahtevo, da mora cesti nL - ^ čimprej vzpostaviti normalno stanje. Po slZ TSlVrnlT JI S črnilom nad ponarejevalce denarja Japonsko finančno ministrstvo se je ob poplavi po- narejenega denarja odločilo za učinkovit ukrep, ki onemogoča barvno fotokopiranje japonskih jenov. V obtok so dali nove bankovce za tisoč in 10 tisoč jenov. Na novem denarju je žig guvernerja japonske banke tiskan s posebnim črnilom, ki se pod ultravijo- lično svetlobo začne svetlikati. Tudi drobnega tiska na določenih delih bankovcev ni mogoče fotokopirati. Novi bankovci bodo v dveh do treh letih zamenjali stare. (Sled) Šff. 28. - 13. iulif 1995 GLASBA 2< Z Dallasom v poletje Ljubljanska založniška in distribucijska hi- ša Dallas je v preteklih mesecih realizirala celo vrsto odmevnih diskografskih, distribucijskih in koncertnih projektov. Tik pred zaključkom prve polovice letošnje diskografske sezone pa je na slovenski glasbeni trg lansirala še štiri izjemno zanimive projekte - CD ploščo »Napad ljubezni« Zorana Predina, unplugged kompi- lacijo »Izštekani na Radiu Študent«, 12-inčni single skupine Random Logic in drugi album ljubljanskega tehno dua Coptic Rain. Zoran Predin: »Napad ljubezni« Več kot poldrugo desetletje drgnjenja slo- venskih odrov, dvanajst plošč, nešteto dobrih besedil, dve knjigi, pisanje glasbe za film in gledališče, ter nenehna prisotnost v medijih, je Zoranu Predinu omogočila status enega izmed redkih slovenskih glasbenikov, ki ga cenijo tako t.i. kultumi krogi, kot nezahtevna mladi- na, željna lahkotnih, a ne sluzastih pop ročk štiklov. »Sonček je...«, »Štajerc«, »Dolce far niente«, »Okupatorka« in še nekatere skladbe z njegovega solo prvenca, bo mogoče na radijskih valovih zagotovo shšati še nekaj let. Kljub polni zasedenosti njego- ve matične skupine Lačni Franz, je Predin našel čas in med lanskim novembrom in letošnjim marcem v novogori- škem studiu Rose posnel mate- rial za svojo drugo samostojno ploščo, ki jo je pred kratkim tudi izdal v samozoložbi pod naslovom »Napad ljubezni«. Pri snemanju skladb, večina izmed njih je avtorsko delo Predina, mu je pomagalo kar lepo število znanih slovenskih glasbenikov (Janez Zmazek, Bor Zuljan, Sašo Olenjuk, Ka- tice...), za produkcijo je poskr- bel Mirko Vuksanovič, distri- bucijo pa je, kot že rečeno, prevzel Dallas. »Izštelcani na Radiu Študent« Jure Longyka že dobrih 10 let zabava poslušalce Radia Študent, zadnjih pet let z zdaj že legendarno lestvico Oldies Goldies, od leta 1992 pa tudi s četrtkovo večerno oddajo »Vaš omiljeni DJ Jure«. Prav slednja oddaja je tudi glavni »krivec« za CD ploščo »Izšte- kani na Radiu Študent«. Jure namreč v svojo oddajo večkrat povabi bolj ali manj gostobe- sedne goste s slovenske, hrva- ške, pa tudi z zahodno-evrop- ske glasbene scene. Večina go- stujočih glasbenikov v studiu Radia Študent tudi v živo na- stopa, predvsem pa gre tu za nastope v popularni »implug- ged« maniri. V slabih dveh le- tih se je tako nabralo kar za 15 ur posnetega materiala, delček tega pa sta konec prejšnjega meseca, na že omenjenem CD- ju, skupaj izdala Dallas in Ra- dio Študent. Gre za prvo iz- med treh načrtovanih tovrst- nih kompilacij, na tokratni pa so zbrani šarmantni, zabavni in simpatični glasbeni podvigi skupin Sokoli, Niet, Let 3, De- molition group, Miladojka Yo- uneed, Ghost of The 50's, Dra- ga Mlinarca in Vlada Kreslina. Random Logic: »IMirago« Skupina Random Logic sodi v ozek krog mlajših slovenskih skupin, ki za produkcijo glas- be uporablja izključno elek- tronske instrumente s pripa- dajočo digitalno tehnologijo. Četverica Ljubljančanov, zbrana v to zasedbo, dela sku- paj že tretje leto, avtorja veči- ne skladb pa sta Miha Kle- menčič in Gregor Zemljič. Random Logic se je prvič v ži- vo predstavil septembra 1992 v discoteki Turist, kasneje pa so z nastopi po Sloveniji, Hr- vaški in Avstriji dokazali, da gre za eno izm^ najinovativ- nejših slovenskih tehno za- sedb. Jvmija 1994 so se s tremi skladbami predstavili na kom- pilaciiski plošči slovenske elektronske glasbe »Code 386«, tri mesece kasneje pa še s skladbo »Home Computer« na zbirki priredb pionirjev tehno glasbe Kraftwerk, ki je izšla pri največji neodvisni za- ložbi Mute. Njihovi novejši posnetki so pritegnili pozor- nost ameriške založbe Thee Black Level, ki bo konec avgu- sta izdala 12 inčni single »Vengo«, še pred tem pa je Dallas - Matrix Music objavil 12-inčer s štirimi skladbami in naslovom »Mirago«. Coptic Rain: »11:11« Ljubljanski duo Coptic Rain sestavljata multiinstrumenta- list Peter Penko in pevka Ka- trin Radman. Njima glasbena kariera sega v leto 1993, ko sta za znano nemško založbo Machinery/Dynamika posnela prvenec »Dies Irae«, Id je bil deležen številnih pohval v evropskem glasbenem tisku (Bravo, Metal Hammer, Spex...). Za isto založbo sta Peter in Katrin posnela tudi svojo drugo ploščo »11:11«, ki je izšla prejšnji mesec, z njo pa sta se nedvomno uvrstila v sam vrh evropskega indu- strijskega tehno metala. Za nosilno skladbo »The Mo- ment« bo še ta mesec posnet tudi videospot v režiji Petra Vezjaka, videti pa ga bo mogo- če tudi na MTV-ju. STANE ŠPEGEL Bodo Uršiča zaprli? PoezUa In Dušan Uršič »So reki: perspektiven, so reki, da sem mlad, pa tud, da sem naiven, Uršič, ne ga srat! Se komu boš zamera, to je hu- da stvar, zidov ne boš podira, ne delaj si utvar!« Tako se zač- ne pesem Svoboden Dušana Uršiča, ki ima prav gotovo tu- di na glasbeni sceni kaj za po- vedati in ne more držati jezika za zobmi. Po njegovem mnenju se obnašamo kot noji in potre- ben je prepih! Da se komu bo zamera, to ga ne skrbi. V tem trenutku je Dušan Uršič - Duf- ko nabit z elanom. Z oddaja- njem je začela njegova radij- ska postaja, še vedno priprav- lja oddajo 3,3,3, po nekaj letih pa je posnel tudi kaseto z na- slovom Pojezija. »Naredim pesmico, jo dam med ljudi, pa naj vidijo, kaj jaz mishm, če moram že cele dne- ve poslušat, kaj drugi mislijo. Moje pesmi so moje misli. Če pa kdo misli drugače, pa naj naredi takole kaseto, pa se bo- mo spet drugače pogovarjali, « pravi Dušan Uršič. Skozi ka- seto poskuša poudarjati, da človek misli tako, kot mu to v glavo vbijejo in kot pravi sam: »Če ti preparirajo mož- gane sploh nisi svoboden. Svo- boden si takrat, ko si svoboden v glavi. Kaj pa do takrat rabiš? Uuuu... do tja prit je pa še daleč, jaz še npr. nisem.« O svojih skladbah je Dušan napLsal tudi (Pre)prosti spis z ncislovom Hvala vam za vse, česar niste storili za Nas. V njem na kratko opisuje vse- bino svojih skladb: »Nekega lepega vUiamega dne smo se veselo odpravili na POGREB. Na zadnjo pot naj bi pospre- mih ubogo revo Lucijo, vendar smo z grozo v srcih nekateri kmalu ugotovih, da so nas na pogreb svoje boginje povabili v Kvunrovcu izurjeni lažnivci in da je vse skupaj kruta ZA- BLODA. Počasi se nas je že loteval OBUP, ko smo - spet na žalost samo nekateri - spozna- li, da zmedo v glavah povrzo- čajo predvsem veseljaški KLOVN s svojimi preštevilni- mi tovariši agitatorji, tako imenovanimi novinarji, ki jih dobro plačujejo njihovi pokro- vitelji z denarjem, ki so ga na- kradli slovenskemu narodu za vsak slučaj. Sila uspešno jih vodi slavni strateg, ki mu pra- vijo tudi ŠAHIST. Zgodba je postajala iz meseca v mesec bolj SM-RDEČA, vonj pa so ji narekovali številni MOJSTRI in njihovi vajenci, za katere ni mogoče ugotoviti drugega kot to, da so navadna pridobitni- ška BANDA. Ta kriminalna združba lahko dandanes poč- ne kar hoče, saj ima opravka s tako imenovanimi BUTAL- CI, ki se jim drugače reče tudi SLOVENCI. Ti se delijo na dve glavni skupini: v prvo skupino spadajo tisti, ki za zaroto vedo in jo podpirajo, v drugo pa ti- sti, ki v svoji preproščini za zaroto ne vedo, ah se pa v svoji pokvarjenosti samo delajo, da ne vedo za njo. Dokler bo tako, da bo občinstvo nemo opazo- valo dogajanje, je jasno, da NIMAMO osnovnih pogojev, da bi bil kdo od nas kdaj SVO- BODEN. Pa čeprav samo v svoji glavi.« In kako je bilo na samem snemanju kasete? »Ko sem snemal tekste sem usta odpiral kot žaba. So mi rekli, da če bom artikuliral v redu, se bo vse dobro razumelo. Pri taki muzki, ki jo jaz delam, pa so mi rekli strokovnjaki, da tek- sta ne smeš »zmudlat«, da bo- do vsi tisti, ki jih klincam ve- deli, da gre za njih.« Fantje, ki ga spremljajo na kaseti Pojezija, igrajo v skupi- ni Šok. In zakaj je Dušan iz- bral ravno njih? »Zato, ker so oni tudi spremljevalna skupi- na Alenke Godec in so me fas- cinirali z njo vred, pa sem jih vprašal, če bi naredil, pa so in je zadeva tukaj.« V nekaterih pesmih je Du- šan igral kitaro sam, na drugih pa Primož Grašič. Zakaj je iz- bral njega in ni odigral vseh komadov sam? »Primož je za- slovel po Evropi, da pride, od- špila, vsi dol padejo in gre. In to so genijalci in z njimi je lušno delati. Ker recimo, v Sloveniji je tako, da vsi vse znamo. On je boljši. In to je to, da nekomu rečeš, ti si boljši, ti to naredi.« Honorar? »Saj, honorar, to je tudi zgodba zase. Nimam nobenega sponzorja, pa nobe- ne založbe. Gre za zadevo, ki traja že 10 let, sedaj pa je končno kaseta izšla. Izdal sem jo v samozaložbi in če jo želite naročiti je pravi naslov As dur d.o.o., telefon 061-15-212-15. Karikature na kaseti in ovitku je naredila Aljana Primožič.« Dušan Uršič je njegovo pra- vo ime, kličejo pa ga tudi Duf- ko: »Dušan Uršič sem takrat, kadar pojem mojo Pojezijo, zato ker je to en človek, ki je tak, kakor se zrcali v teh bese- dilih, v tej glasbi in se tudi ukvarja s politikanstvom, če ne rečem ravno s politiko. Ker to bi bila žalitev. Ne za politi- ko, ampak zame. Dufko pa je tisti z lestvice 3,3,3, ki sedaj »lavfa« že štiri leta in vam vsak ponedeljek tudi na valo- vih Radia Celje pošlje lep poz- drav izpod Šmarne gore. Duf- ko pa sem tudi na radijski po- staji, kjer se dejansko ne bomo ukvarjah s takimi podlostmi, kot se jaz v moji Pojeziji.« Radijska postaja oddaja od 14. marca... »Jaz sem tam bog in batina. Delal sem že na več radijskih postajah in sem vi- del, da se to ne odnese, ker te iz vsake strani kakšen pokap- Ija po glavi. Če kaj zamočiš, saj veš, kdo je kriv. Sam si kriv in konec koncev sam sebi naj- lažje oprostiš. Nove radijske postaje ponavadi nastajajo v pomanjkanju denarja, in moj slučaj je popolnoma enak. Ži- vega programa pa ne bomo imeh, dokler ne bomo uredili WC-ja. Sedaj na začetku bomo vrteli zelo veliko muzke, vmes pa samo reklame in samore- klamne spote. Predvsem pa je nekaj, čemur se bomo posku- šali izogniti. Dokler je poskus- ni program, ga vsi radi poslu- šajo, ker je veliko glasbe, ko pa se začne redni program, pa začnejo vsi nakladat čreva, da živ bog ne more poslušat ra- dia. Tisti, ki veliko govorijo, se jim v ustih nabira slina, potem morajo pa začeti pljuvat. Mi bomo povedali ljudem korist- ne stvari, uporabne informaci- je, ampak na kakšen način, pst! Enega aduta pa tudi mo- ram imeti v rokavu, a ne?« Dušana poznamo kot člove- ka, brez »dlake na jeziku«. »Če ima človek dlako na jeziku je to topla voda. Je hinavc ah po- litik, saj to je isto, ali pa oboje. Slovenci, na primer je taka pe- sem, ki bo tiste, ki ne b^o hoteli razimieti poante, odvr- nila od tega, da bi si kupili mojo kaseto, zato ker je naslov Slovenci in govori o nas, Slo- vencih, spet bolj direktno, brez dlake na jeziku.« Na kaseti Dušana Uršiča z naslovom Pojezija piše: Pres- nemavanje in nepooblaščeno javno predvajanje je priporoč- ljivo. Bodo Uršiča zaprli? Pre- sodite sami. SIMONA BRGLEZ Uspešen začeteii dua Primavera Duo Primavera s Polzele sta Bojan Pustinek, ki igra klavi- ature in Matjaž Jeršič, ki igra kitaro. Oba tudi pojeta. Kot glasbenika sta se spoznala že v osnovni šoli, kjer sta igrala v šolskem bendu Embrio. Kas- neje sta se odpravila vsak po svoji poti. Bojan je igral pri Žalski pihalni gc^bi in pri celjski ročk skupini Grbavi vi- tez, Matjaž pa pri skupini Spin kot bobnar. Skupni nazori so ju pripeljali na skupno pot in tako je nastal duo Primavera. Duo Primavara sta že štiri leta in v tem času sta imela že približno 500 nastopov. Pred- stavljata se večinoma po hote- lih in restavracijah. V Zdravi- lišču Laško trenutno igrata plesne evergreene vsak petek. 15. julija se bosta predstavila pred zdraviliščem na priredi- tvi Pivo in cvetje. Od kot ime duo Primavera? Primavera je italijanska bese- da, ki pomeni pomlad. Vzrok za to, da sta si nadela takšno ime, je bil festival zabavne mladinske glasbe, na katerem je sodelovala Bojanova sestra. Festival se je imenoval Pomlad na obali in od tu izvira tudi ime Primavera. Sicer pa je še en vzrok za takšno ime. Oba sta rojena spomladi. Z glasbo se ukvarjata profe- sionalno. Matjaž ima tudi stu- dio Jaka, ki se ukvarja z ozvo- čevanjam in glasbeno opremo prireditev in predstav, poslu- šalci Radia Celja pa ga pozna- jo tudi kot honorarnega ton- skega tehnika. Trenutno duo Primavera pripravlja novo kaseto, ki jo bosta posnela v studiu Nap leon v Kamniku. Posnela si že dve skladbi. Solze in Dolin naših sanj, ki postajata pra' uspešnici. S skladbo Solze si je di Primavera v glasbeni oddifl Podalpski pop ročk minuli ^ den, po ocenah poslušal« Radia Celje, prislužil kar ' glasov od možnih 25 in s U postal Podalpski biser. Nji komentar na zmago: »Oba si zelo presenečena. Pred izb( rom sva se nekako pripravljal na to. Nameravala sva podb piti tehnika, pa je rekel 5(1 mark, midva pa sva jih imi zraven samo 400, ha, ha. Zni gala sva torej na pošten nažj in se prav tepo zahvaljuje! vsem poslušalcem. Sva še nI kako na začetku, zato nama j to lepa spodbuda za naprej.« Sldadba Dolina naših s4 pa je kandidatka za najbolj skladbo poletja. Prireditev « ganizirata tednik Kaj in Rad Velenje in v okviru te prireJ tve se s to skladbo predstavil ta na nastopih po Slovenl kjer zbirata glasove gledale^ 13. julija bo v Fijesi zadnji n( stop pred finalom, 21. julija! bo v Velenju finalna tradi^ onalna prireditev Poletnih ij Obe skladbici sta priredi VeUko sta ju v originalu igr» na plesiščih, plesalci in gled«! ci so se dobro odzivali, zato si se odločila za priredbi. Ostal skladbe na novi kaseti, ki ^ izšla predvidoma jeseni, boi njvm proizvod. Naj bodo solze biserne - s<» ze sreče! SIMONA BRGli Šff. 28. - 13. iulif 1995 27 GLASBA MICHAELU JACKSONU in njegovemu dvojnemu albumu »History« se je na vrhu angle- ške lestvice najbolje prodaja- nih LP-jev uspelo zadržati le teden dni. S prvega mesta so ga izrinili ameriški soft metal- ci BON JOVI s svojim najno- vejšim dosežkom, albumom »These Days«. Iz drugega na tretje mesto je ta teden padel drugi album islandske pevke BJORK, četrto mesto zaseda zbirka uspešnic odlične ALl- SON MOYET, na peto mesto pa se je ponovno povzpela CE- LINE DION s starim znancem svetovnih lestvic, LP-jem »The Colour Of My Love«.-V zgornji del lestvice se je s prvencem prebila tudi WHIGFIELD, med novostmi pa velja omeniti še kompilacijski albimi s pos- netki legendarnih alter roc- kerjev JOY DIVISION in novo ploščo ameriških rockerjev SOUL ASVLUM »Let Your Dim Light Shine«. Na lestvici malih plošč sta v Angliji še vedno na vrhu igralca Robson Green in Jerome Flynn z »Unchained Melody«, na drugem mestu sta šokeintna in kontraverzna OUTHERE BROTHERS in njuna »Boom Boom Boom«, tretje mesto pa zasedajo irski megazvezdniki U2 z nosilno skladbo iz film- ske uspešnice Batman Fo- rever. Na velike evropske koncert- ne odre se končno vrača tudi METALLICA. Po nastopu na festivalu Monsters Of Ročk, v Doningtonu 26. avgusta, kjer bodo seveda zvezde večera, Ja- mes Hatfield in ostala trojica nameravajo obiskati še neka- tera večja koncertna prizoriš- ča, vse skupaj pa se bo dogaja- lo pod imenom »Escape From The Studiu '95«. V prometni nesreči je umrla 24-letna pevka LUISE DEAN, sicer članica plesne pop skupi- ne Shiva, ki se je ravno te dni s svojim prvencem »Work It Out« prebila med petdeseteri- co najbolje prodajanih albu- mom v Veliki Britaniji. Založba Wamer Bros. je pred kratkim izdala 70-minut- no videokaseto »Parallel«, na kateri so zbrani nekateri na.j- boljši video spoti ameriških zvezdnikov R.E.M., vse skupaj pa je začinjeno še z dokumen- tarnimi posnetki z zadnje tur- neje »Monster« in številnimi kratkimi filmi, ki so jih posne- li člani omenjene skupine. Najuspešnejša in najstarejša primorska pop skupina FA- RAONI bo v ponedeljek izdala svojo četrto kaseto. Kot pred- hodne bo tudi ta obarvana po primorsko - modeme pop me- lodije, pomešane z me^teran- skim feelingom in besedili, ki v glavnem opevajo morje in dogajanja okoli njega. Poleg zmagovalne skladbe z lanske- ga MMS-a »Mi ljudje smo kot morje« in pesmi »Ljubezen je«, s katero so se Faraoni posku- šali prebiti na letošnji Evro- song, bo na kaseti še deset no- vih skladb, večino izmed njih pa so napisali člani benda. ' Nevmičljivi in do skrajnosti plodni Aleksander Cepuš - ALEX BASS je spet izdal ka- seto. Ta nosi naslov »Piščan- ček Picek pacek«, kot pove že sam naslov pa gre spet za otro- ško kaseto z desetimi skladba- mi, katerih avtor in izvajalec je Alex sam. Skupaj s kaseto je izšla tudi tanjša knjižica z de- setimi otroškimi pesmicami, večina izmed njih pa je bila predstavljena že na prvi Ale- xovi otroški kaseti »Škratek solatek«. ŠKUC-ova koncertna agen- cija AFK pripravlja za otvori- tev jesenske koncertne sezone, zdaj lahko že rečemo tradici- onalni nastop irskih godcev THE DUBLINERS-Belolasi in belobradi ljubitelji piva, whi- skya in mojstri pristne irske godbe, bodo zabrenkali v to- rek, 5. septembra, v poletnem gledališču ljubljanskih Kri- žank. S festivalom v Glastonburyu se je konec prejšnjega meseca začela sezona tri ali več dnevnih koncertnih spektaklov na prostem, na katerih se bodo predstaviU skoraj vsi, ki zadnjih nekaj let kaj pomenijo na svetovni glasbeni sceni. Prvi takšen festival se bo začel že danes v angleškem Stradfordu. Na petd- nevnem spektaklu, imenovanem The Phoerux 1995, bo nastopilo več kot dvesto izvajalcev vseh glasbenih usmeritev, med nasto- pajočimi pa bo tudi Bob Dylan, Van Morrison, Paul Weller, Faith No more, Public Enemy... Naslednji večji festival bo na Škotskem. Med 5. in 7. avgustom bodo na Scotland Love Music Festivalu nastopili M. People (na sliki), Kylie Minogue, The Prodigy, Therapy?, The Shamen in še preko šestdeset drugih bendov. Najbolj veselo pa bo najbrž na tradicionalnem tridnev- nem Reading festivalu konec avgusta, o njem pa kaj več drugič. Skupina PBIMAL SCREAM bo za album, ki bo zapolnjen s priredbami legendarne britanske zasedbe Small Faces, prispe- vala skladbo »Understanding«. Izkupiček od prodaje tega albuma, za katerega bodo glasbo prispevali še Ride, Gene (na sliki), Mother Earth, The Black Crowes, Paul Weller in nekateri dru^ pri nas manj znani bendi, bo namenjen zdravljenju nek- danjega basistu in avtorja številnih uspešnic skupine SmaU Faces, Ronniea Lanea, ki že vrsto let boleha za multiplo skle- rozo. Vzporedno z izidom te plošče bo objavljena tudi biografija benda »Sall Faces: The Young Mod's Forgotten Storv«, ki jo napisal Paolo Hewitt. STANE ŠPEGEL Melodija morja In sonca Konec tega tedna bo, vsaj na Primorskem, spet v znamenju edinega preživelega festivala slovenskih popevk. Gre seveda za Melodije morja in sonca, ki se bodo, kot že zadnjih nekaj let, tudi letos odvijale na osrednjem trgu v Kopru. Na letošnji razpis agencije MMS in Radia Koper - Capodistria, se je prijavilo več kot sto izva- jalcev zabavne glasbe, ki bodo nastopili na dveh tekmovalnih večerih. Večer mladih slovenskih glasbenikov, starih do 19 let, bo jutri, v petek, 14. julija. Predstavilo se bo 15 izvajal- cev, gostja večera pa bo lanska absolutna zmagovalka, Ve- lenjčanka Sanja Mlinar. Dan kasneje bo na istem prizorišču ob 21:30 finalni večer, kjer bo- do spet v večini stari znanci slovenske pop scene. Strokov- na žirija v sestavi Tomo Pire, Ivo Umek, Lea Hadžet, Fabio Rizzi in Zlati Klun je izbrala 14 skladb; Marta Zore se bo predstavila s skladbo »Še si tu«, skupina Panda z »Za ved- no moj«, Damjeina in Rok bo- sta skupaj zapela »Samo še nocoj«, Platana bo poizkusila z »Vse je narobe«, skupina Kingston pa z »Greva na mor- je«. Po daljšem premoru se bo na sceno spet vmila Čena s skladbo »Kjer on spi«, priso- ten bo seveda tudi Jan Pleste- njak in njegova pesem »Misli name«, Andreja Makoter (na sliki) bo prepevala »Jaz dajem ti vse«, Dunja pa »Nikoli več«. Skupina Babilon se bo pred- stavila s komadom »Najin raj«, Napoleoni z skladbico »Blu«, naslov skladbe, ki jo bodo izvajah Viktoiy pa zaen- krat še ni znan. Debitantka Tinkara Kovač se bo poskusila čitnbolje uvrstiti s pesmijo »Moje flavte nežni zvok«, Ani- ka Horvat pa s skladbo »PU- ma«. Gostje večera bodo več- kratni zmagovalci Melodij morja in sonca, skupina Fa- raoni. SŠ Sobotni lazz V celjskem Pop teatru se bo v soboto, 15. julija ob 23. uri, predstavila slovenska jazz skupina Troublemakers. Skupina, ki publiko navdušuje predvsem z obetajočo pevko in za domače zasedbe redko, a tokrat enakopravno zastopano, uporabo orglic (ustne harmonike), bo predsta- vila svojo interpretacijo standardov in skladbe, ki so jih posneli za CD prvenec. Predstavili se bodo v zasedbi: Petra Uršič (vokal), Jaka Pucihar (klaviature), Matjaž Pikoletič (pozavna). Rado Božič (bobni), Miro Božič (orglice), Borut Drašler (kitara) in Miha Mesec (saksofon). Kot vsi koncerti v Pop teatm, bo tudi ta za obiskovalce brezplačen. B.V. Pop loto Za skladbe, ki jih je izbral Stane Špegel, lahko glasujete v sredo, 19. julija, ob 18. uri. Kupone na dopisnicah pošljite na naslov: Radio Celje, Prešernova 19, Celje. Šff. 28. - 13. iulif 1995 ZA AVTOMO BI LISTE —^ 28 VW sharan med kombiji Tako imenovani limuzinski kombiji ali MPV (večnamenski avtomobili) postajajo velika moda in priložnost evTopskega avtomobilskega trga. Razumljivo. Leta 1988 so na evropskih tleh prodali vsega 0,3 odstotka tovrstnih avto- mobilov, ki jih je na evropskih trgih najbolj in najprej pred- stavljal renault espace, lani je bil njihov tržni delež že 1,4 odstotka. Tudi zaradi tega je razumljivo, da tovarne pospe- šeno predstavljajo limuzinske kombije ali pa jih bodo prav kmalu. Voll^vvagnov sharan (na sliki) je tako prvi povsem nemški limuzinski kombi, pa hkrati otrok skupnega projek- ta s Fordom. Nastaja na Por- tugalskem, kjer sta VW in Ford skupaj postavila tovarno in imata v rokah enaka deleža. VW sharan je po zunanji podo- bi dokaj tipičen limuzinski kombi, morebitna razlika je zgolj v številu vrat in načinu njihovega odpiranja (tako kot pri osebnih avtomobilih). Po- nuja prostor največ sedmim ljudem, prednja sedeža pa je mogoče zasukati tudi nazaj in tako ustvariti - ko avtomobil stoji, seveda - prijetno vzdušje. Sharan je vsega dva centime- tra daljši od VW passata (sicer pa ga je v dolžino za 462 centi- metrov), niegova nosilnost je zajetnih 700 kilogramov, opre- mi pa dve (CL in GL). Motorji so trije: osnovni je dvolitrski štirivaljnik z močjo 115 KM, agregat, ki je na voljo tudi v drugih volkswagnih. Sledi (po moči) znameniti turbodizel z neposrednim vbrizgavanjem goriva, prostornino 1,9-Utra ter 90 KM. Povsem na vrhu je znani VR6, šestvaljnik z močjo 174 KM, torej motor, ki naj bi sharanu zagotovil tudi nekaj športnega pridiha. Za prodajo VW sharana na slovenskem avtomobilskem trgu bo skrbel ljubljanski Porsche Inter Auto. Revoz nadomestni avtomobil Iz novomeškega Revoza pri- hajajo v teh dneh novice, ki so dovolj zanimive za kupce ra- zličnih renaultov in nasploh. Tako bodo začeli te dni pro- dajati letos predstavljeno la- guno z oznako 2,0 S RXE (140 KM), ki bo v drobnoprodaji na voljo za 3.790.000 tolarjev, kar je približno 250 tisoč več kot stane laguna 2,0 RXE. Twingo si bo mogoče po novem omisU- ti tudi z zračno varnostno bla- zino za voznika (za doplačilo 80.040 tolarjev), medtem ko bodo imele vse klimatske na- prave v laguni tudi protiprašni mikro filter. Po novem bodo ponujali cUo v izvedenki 1,4 RT tudi s klimatsko napravo (za 188.400 tolarjev), ta model v izvedenki z opremo RL pa bo po novem serijsko opremljen tudi z deljivo zadnjo sedežno klopjo. Ob vsem tem se Revoz loteva uvajanja tistega, kar v nekaterih zahodnoevropskih državah ni posebna novost. Tako bodo na enajstih poo- blaščenih servisih strankam v času, ko bodo popravljali njihov avtomobil, ponudili na- domestno vozilo. Do konca le- ta naj bi to ponujalo že 22-poo- blaščenih servisov, leta 1997 pa naj bi bila to poteza, ki bo povsem običajna na vseh poo- blaščenih servisih za vozila znamke Renault. Dividende za Fiatove delničarle že konec lanskega leta je bi- lo očitno, da Je Fiat lani poslo- val dobro, sedaj pa so znani tudi uradni podatki. Njegov lanski čisti dobiček je bil 612 milijonov dolarjev, kar je se- veda po katastrofalni izgubi leta 1993 (1,1 milijarde lir) iz- jemen rezultat. Podjetje je lani svoj promet povečalo za 22 odstotkov ozi- roma za 40 milijard Ur, pri če- mer je jasno, da je k temu veli- ko prispevala padajoča lira in zelo uspešni pimto. Prav zara- di tega bo Fiat svojim delni- čarjem znova izplačal dividen- de (lani tega ni mogel storiti, kar se je zgodilo prvič po letu 1974). Po drugi strani je očit- no, da gre tovarni dobro tudi letos. Skupna prodaja se je v letošnjih štirih mesecih po- večala za 28 odstotkov in tako napovedujejo dobiček tudi letos. Škoda uspešna češka Škoda, tovarna, ki je v lasti Volkswagna, se uspešno uveljavlja tudi v Afriki, točne- je v Egiptu. V nekaj zadnjih mesecih so tam prodali 3000 avtomobilov, pri Škodi pa ra- čunajo, da se jim bo letos po- srečilo prodati celo 6000 vozil. Cene so namreč ugodne, kajti za avtomobil je treba od- šteti nekako 10 tisoč dolarjev. Pri češki tovarni sedaj prouču- jejo tudi možnost, da bi v Egiptu zgradili tovarno, kjer bi izdelovali avtomobile. Ideja bi bila uresničljiva v primeru, ko bi in če bi bil posel s češki- mi avtomobili še naprej tako ugoden kot je sedaj. Maia dobra prodaja avtomobilov na Japonskem Ker je izid japonsko ameri- ške trgovinske vojne, do kate- re je prišlo predvsem zaradi avtomobilov in izjemno viso- kega japonskega presežka, še povsem negotov, je po svoje pomembno, kaj se dogaja s prodajo avtomobilov na Ja- ponskem. Po podatkih združenja ja- ponskih avtomobilskih proda- jalcev se je v maju prodaja v primerjavi z lasnkim majem povečala za 3.4 odstotka, kar pomeni, da so skupaj prodaj 335 tisoč avtomobilov. Po se-l danjih napovedih so te števil-l ke ugodne zaradi več razlogov, predvsem pa so tovarne ponu-l dile vrsto novih in deloma tudi cenejših avtomobilov, zelo ■ je povečalo tudi povpraševa- nje po težkih tovornjakih ipd Nekateri analitiki pa sedaj menijo, da se utegne položaj že v prihodnjih tednih precej spremeniti, kajti na Japon- skem bo kmalu začela veljati nova in precej strožja ekološki zakonodaja, ki bo podražili oziroma prizadela predvsen tovornjake. Če se bo to tudi v resnici zgodilo, bo pritisk jj- ponskih tovarn na druge trgi še toliko večji, kar pa bi lahko še bolj podžgalo vojno med Ja- ponsko in ZDA. Sejem rabljenih avtomobilov pred dvorano Golovec v Celju je | soboto obiskalo precej večje število obiskovalcev, kot v pret^ nekaj tednih. Zadovoljni so tudi organizatorji, saj se je na sejnii prodalo 29 vozil, poleg lega pa so izdali še 160 kompletov kupopro, dajnih pogodb. FIAT, LANCIA, AUDI, SEAT, OPEL UNOI.O 12.990 TEMPRA1.4 16.990 GROMA 2,0 S Max. dod. oprema 19.990 LANCIA THEMA 2,016VMax.opr. 24.990 LANCIA DEBRA 1,3 TURBO DIZEL 21.990 OPEL CORSA 1,2 SVVING - Dvojna-ročna blazina, el. stekla, cent. zaklep., 6 zvočnikov, ojačitve 17.990 OPEL OMEGA 3000/2.4 v Max. oprema 29.990 OPEL ASTRA 1,4 82 KM (klima) 18.990 OPEL VECTRA1,7 DIZEL (klima) 18.490 AUDI 80 TDI (bogata dod. oprema) 25.990 AUD1100 2,3E AUT. (bogata oprema) 26.990 SEAT TOLED01,8HLX oprema + klima 23.990 Možnost bančnega kredita, staro za novo. MONTANA d.O.O,, celovška 135, ljubljana tel. 061/159-30-30 VOLVO FH12 Vlačilci VOLVO FH12 420 4x2, GROBETROTTER, EURO 2 motor, L-paket, motoma zavora VOLVO, zračno vzmetena zadnja os, vsi spojleiji,... Barve: bela, rdeča, modra, zelena. Cer\a: od 169.200,00 DEM do registracije. Dobava takoj! Vse informacije; TRIMPEKS d.o.o., Ljubljanska 9, 62000 Maribor, tel.: (062) 39-748 Šff. 28. - 13. iulif 1995 29 NASVETI V MODNEM VRTINCU Pripravlia: iVLASTA CAH - ŽEROVNIK Se odpravljate na zaslužene počitnice? Naj vas spomnimo, da pred odhodom izpolnite še kupon z nagradnim vpraša- njem in ga pošljete na uredni- štvo NT&RC. Zadnjo soboto v juliju je sicer radijski Modni vrtinec na počitnicah, kljub temu pa bomo izžrebali tri na- grajence. Kot običajno, bodo prejeli ročno pleteno modno oblačilo, ročno poslikan svilen šal in darilni bon v vrednosti 5 tisoč tolarjev, ki ga podarja trgovina z metrskim blagom Papillon na GJosposki ulici la v Celju. Uredništvo Vrača se »honolulu baby« Cvetju, ki nikdar ne uvene - cvetju kot vzorcu na modnih oblačilih, smo pred tedni že namenili nekaj pohvalnih vr- stic. Takrat so bile v ospredju Guccijeve sončnice in gardeni- je v cvetličnih lončkih, tokrat pa bomo malce posanjarili o Havajih. Čeprav letošnjih počitnic ne nameravate preživeti na teh eksotičnih otokih, pa si lahko tamkajšnje vzdušje prav poce- ni pričarate.. .z obleko. V modne poletne dni in noči se namreč vrača »honolulu ba- by«, prijazen remake nam vsem dobro znanega havajske- ga stila. Le kdo bi lahko ostal ravnodušen ob pogledu na za- gorele mladenke z ogrlico iz svežih orhidej okrog vratu, cvetjem v laseh, ovijalnim sa- rong krilom in morebiti še kakšno krpico zgoraj. Če ste mlade, razigrane in vitke, vam moda toplo priporoča takšno smelo-veselo opravo. Prepoznavna je seveda po velikih živopisanih cvetličnih vzorcih na lahkih tkaninah, razgaljenih ramenih, vrtogla- vih dekoltejih in po obveznem golem pasu. »Honolulu baby« kot vselej tudi letos brezkom- promisno razkriva popek. Bo- disi po zaslugi pod pasom spe- tega parea, hot-top hlačk, ki so zdrsnile na boke ali mikro- zavozlane majčke pod prsmi. Romantično cvetje pa ne kraljuje le na oblačilih, kot dehteč okras se je preselilo tu- di v lase, speto okrog zapestja oziroma vratu, pa odlično na- domešča poletni nakit. Moda vam vehkodušno po- nuja »obstojnejše«, iz narav- nih oziroma plastificiranih materialov izdelano cvetje, ki ga lahko nabavite tudi v neka- terih naših trgovinah. Vse ostalo je odvisno le še od vaše izvirnosti in domišljije. Kiča- sto? Kje pa! Počitnice so na- tanko tisti čas, ko si tudi stro- ga estetska pravila dovolijo malo počitka. Zakaj ne bi bil torej havajski »aloha« tudi vaš poletni pozdrav? VLASTA Nagradno anketno vprašanje meseca julija: NA OBIČAJNI PLAŽI STE, OPAZUJETE KOPALCE, KAJ VAS PRI NEKATERIH NAJBOLJ MOTI? a) ženske s povešenimi prsmi, ki ne nosijo nedrčka ali je ta neustrezen; b) če se dame na skalnati plaži opotekajo v natikačih z zelo visoko peto; c) moški s »pivovskim« trebuščkom, pod njim pa hlačke-mini- malke; d) kaj drugega (vpišite):................................................................... Poleti je nevarnost salmonel še večja Vsako leto oboli mnogo ljudi zaradi hrane, okužene s klica- mi Salmonel, pa tudi z drugi- mi khcami in s plesnimi. Smrtnost je redka, toda infek- cija je zelo neprijetna. Povzro- ča glavobol, slabost, krče v trebuhu, srednje visoko tem- peraturo in težke driske, kar telo zelo oslabi. Da se izognemo obolenju, je zelo pomembna skrbna higi- ena pri živalih, pa tudi osebna nega (umivanje rok). Doma narejeno majonezo, francosko, rusko solato, kremne rezine, tiramisu in sladoled moramo pojesti še isti dan, ko je nareje- no. V trgovinah moramo pre- veriti rok trajanja in čistočo hladilnih naprav. Surova jajca za pripravo hrane uporabimo le, če niso starejša od 5 dni, tudi tatarski biftek (surovo meso) je lahko vzrok okužbe. Jajca, meso, perutnine, ribe (tudi drugo meso) poprej po- vonjamo, pogledamo škrge in barvo, ter damo takoj v hladil- nik. Nadev za polnjenje pečen- ke je lahko gojišče salmonel, zato ga pripravimo tik pred pečenjem. ^ Perutnino pripravimo tako, da jo spečemo pri 180 stopi- njah, ker večina salmonel pri tej temperaturi ne preživi. Mehko kuhana jajca kuhamo najmanj 5 minut. Zmešana jaj- ca in jajca na oko morajo biti dobro opečena. Hrano in zamrzovalne skri- nje, ki jih odtalimo, najprej operemo z vrelo vodo. Vodo, ki se pri odtajanju nabere, mora- mo zavreči. Pri hrani, na kateri se poja- vijo plesni, moramo plesni glo- boko odstraniti zaradi stru- pov, ki jih izločajo, najbolje pa je, da takšno hrano zavržemo. Nagnito sadje, če je trdo, lah- ko globoko obrežemo (mehko zavržemo) in skuhamo v kom- pot ali spečemo v zavitkih. Za prvo pomoč pri krčih v trebuhu skuhamo čaj iz ka- mihc, kumine in janeža, to skuhamo posebej, pravi ruski čaj pa posebej, z obema skupaj pa si ^če omihmo. V lekarni dobimo Buscopan proti bole- činam, za izgubo tekočine pa Nelit. Večinoma ne gre brez pomoči zdravnika in antibioti- ka. (Izgubo tekočine po driski uravnovesimo s paradižniko- vim sokom ali z malo osoljeno Coca Colo, 10 dni ne smemo piti mleka in jesti mlečnih iz- delkov). dr. BLANKA RATAJ Recepti Rezanci z jajčevci Potrebujemo: 500 g rezan- cev, 10 zrelih paradižnikov. 2 jajčevca, 2 stroka česna, 4 žlice ohvnega olja, 100 g edamca, bazihko, parmezan, sveže mlet poper in sol. Paradižnike potopimo za kratek čas v vrelo vodo, nakar jih ohladimo pod mrzlo vodo in olupimo. Razrežemo jih na manjše koščke. V veliki kožici segrejemo 3 žlice olivnega olja in na njem prepražimo para- dižnik ter stisnjena stroka čes- na. Pražimo 5 minut in nato kožico odstavimo z ognja. Neolupljene' jajčevce nare- žemo na kockice in jih rjavo prepražimo na preostalem olivnem olju. Med tem v pri- merni kohčini vrele slane vode skuhamo rezance, jih odcedi- mo in stresemo v ogreto skledo ter jim dodamo na kocke zre- zan sir edamec. Na hitro po- grejemo paradižnike, jim do- damo sesekljane lističe bazih- ke in prepražene jajčevce, do- bro premešamo, popopramo in posolimo po okusu. Vročo omako zhjemo na rezance v skledi, premešamo, potrese- mo z naribanim parmezanom in ponudimo z zeleno solato. Narastek Iz bučk Potrebujemo: 8 malih bučk, 6 paradižnikov, 6 jajc, 6 žhc smetane, 30 g surovega masla, 3 stroke česna, šopek timijana, malo curryja, malo mlete ku- mine, nastrgan muškatni oreš- ček, sol in sveže mlet poper. Bučke operemo in jih nare- žemo na tanke rezine. Para- dižnike poparimo, da jih lažje olupimo ter nh nato narežemo na rezine. Česen olupimo in stisnemo. Pekač namažemo s surovim maslom in vanj na- ložimo v vrstah rezine bučk in rezine paradižnika - rezine naj se prekrivajo. Pečico segreje- mo na 200 stopinj in pekač da- mo v pečico ter pečemo 5 minut. Med tem razžvrkljamo jajca, smetano, dišave in začimbe ter strt česen. S to zmesjo prelije- mo dušeno zelenjavo in peče- mo še toliko časa, da postane zlatorumena. Vroče razrežemo in ponudimo s kosom domače- ga kruha. Grenki ies Grenki les (Quassia amara L.) je predstavnik družine aj- lantovk. Ta zajema 20 rodov z 200 vrstami in so večinoma grmi ali nizka drevesa. Grenki les je grm, ki zraste do 3 m visoko in le redko ima obliko drevesa. Ima preme- njalne in pernato sestaljene li- ste in majhne bele ah rdečka- ste cvetove, ki so dvospolni in združeni v latastih socvetjih. Grenki les je tropska rastlina in večinoma uspeva v severnih predehh Južne Amerike in An- tilih, kjer raste divje, zaradi zdravilnega učinka pa rastlino tudi gojijo. V Evropi raste v toplih rasthnjakih. V zdravilne namene nabira- jo les, ki je bledorumene barve in izredno grenkega okusa. Pri nas je poznan kot surinamski les. Vsebuje neglikozidne grenčine, med katerimi je naj- pomembnejša grenčina quas- sin. Ta je tako grenka, da jo še okusimo v razredčenju 1:17 mihjonov. Poleg tega so še pri- sotne čreslovine, smole, eterič- no olje, organske soh in v sle- dovih čreslovine, smole, ete- rično olje, organske soli in v sledovih nekateri alkaloidi. V zdravilne namene izkoriš- čamo izrazit grenak okus lesa kot amaurum, za povečanje te- ka. Za čaj vzamemo žličko drobno zrezanega lesa in jo prelijemo s skodelico vrele vo- de ter pustimo, da se nekoliko ohladi. Čaj nato precedimo in pijemo po požirkih pol ure pred jedjo. Pri tem je po- membno, da tega čaja ne pije- mo v večjih količinah, temveč ga srkamo počasi, kot del di- ete, Grenčina spodbuja izloča- nje želodčnih sokov in poveča izločanje žolča. Tudi trebušna slinovka poveča svoje delova- nje in s tem se poveča tek, iz- boljša se prebava ter pri tem popusti tudi občutek polnosti, ki je posledica preobilnega na- stajanja plinov v črevesju. To je pomembno za starejše ljudi, ki imajo leno prebavo in jih muči napihovanje. Trebušna prepona se bo sprostila, olaj- šalo se bo dihanje in tudi srce bo lažje delalo. Grenki les lahko namakamo v vinu tako, da 50 g lesu nama- kamo 14 dni v 1,5 litra belega ali rdečega vina. Nato precedi- mo in shranimo v temni ste- klenici. Ljudje s slabim želod- cem naj pijejo nekaj časa vsak dan eno jedilno žlico takega vina pol ure pred jedjo. Po- dobno si lahko pripravimo tu- di tinkturo, če namočimo gre- nek les v žganju. Indijanci iz južnoameriške- ga pragozda pa uporabljajo grenki les za pripravo zdravil proti črevesnim boleznim, ki jih povzročajo amebe. Boris Jagodic Šifra: Pomlad 95 Pišem vam, ker bi rada iz- vedela kaj več o bodočnosti svoje hčerke, ki si ne pred- stavlja življenja kot t.i. pov- prečni ljudje. Je študentka, vendar obveznosti ne izpol- njuje redno, ker jo zanima še kup drugih stvari, ki se jim očitno posveča bolj kot štu- diju. Zanima me, kako bo z njo v prihodnosti, ter ali bo delala v domačem okolju ali v tujini, ki jo zelo privlači. Prosim za čimprejšnji odgo- vor, kajti načrtuje pot, za katero pa ne vem, ali bo za- njo dobra. Hvala za vaš od- govor. Ivana: Vaša hči vsekakor ne sodi med povprečneže, zato jo je tudi težje krotiti. V horoskopu ima namreč ta- ko lastnosti izrazite Škorpi- jonke kakor Vodnarke, saj se v tem dinamičnem znaku na- hajata natalni Mesec in Mars. Nekoliko jo umirja ASC v Raku, vendar pa je oač tak nemiren in razisko- valen duh. Večji vpliv bo imel na njo partner, večje spremembe na vseh področ- jih pa ji kaže že letos od sep- tembra naprej in vse do mar- ca 96. V tem času se ji bo zgodilo veliko pomembnih stvari, tako na področju in- teresov kot tudi poznanstev. Najbolje bi se počutila v pe- dagoškem poklicu in tam, kjer ima lahko svobodne ro- ke pri odločanju, saj se veli- kokrat odloča po trenutnem navdihu. Težave ima lahko zaradi hitrosti, pa tudi zara- di komu prehitro izrečenih besed. Vendar pa ji bodo le- tos jeseni in pozimi postale stvari bolj jasne, še posebej v zvezi s partnerstvom, pa tudi glede študija. Ni dobro, da bi se prehitro odločila za otroka, bolj pa mora paziti tudi na rozine organe, ter na bronhije in dihala. April ter maj sta za njo vedno na- pomejša, zato naj v teh me- secih bolj pazi nase. Je člo- vek, ki ga zanimajo globine in pestrost življenja, vendar pa se bo že naslednje leto ustalila, pravzaprav jo bo prizemljil resen partner. Glede študija jo priganjajte, tako da bo čimveč naredila v naslednjih dveh letih, kajti potem se ji bo življenje spet obrnilo drugače kot si morda mish. Vendar pa bo težave zmo- gla, čeprav se mora izogibati ekstremom in podiranju mo- stov za seboj. Ce jo na nevsi- ljiv način učite zlate sredine, ji lahko s svojim vzgledom največ koristite, nadzor in prepričevanja pri njej naleti- jo le na odpor in agresijo. V naslednjih nekaj letih so ji zvezde naklonjene, zato naj naredi čimveč na vseh po- dročjih, ki jo zanimajo. St. as. - 13. iulii 1995 VRTILJAK 30] Dober večer! A ste bili na Franzih? Ste poslušali Poun kufr? Se že pripravljate na popravce? A se vam sploh kaj ljubi? Ste že kdaj razmišljali o tem, zakaj želite na vsak način izgledati blazno kul? In da je to še najbolj mogoče, če ste kar se da najbolj pijani in ob treh zjutraj po Celju počenjate največje bedarije? Kako je čudovito, če drug^ mislijo, da vas nič in nihče ne more prizadeti, vas spraviti iz tira... Ce v vsaki situaciji, predvsem pa v družbi in med ljudmi, ki jih imate radi, pa jim tega nočete pokazati, izpadete pravi frajerji??? Res ful kul, a ne? Prijatelj Bil je mesec maj, mesec, za katerega pravijo, da je naj- lepši. Z bolečino v srcu je opazovala zaljubljence, svo- je sošolce, ki so nenehno go- vorili o svoji ljubezni. Ona sama pa je sedela tam, v kotu razreda, in razmišljala o svo- jem bivšem fantu, ki jo je zapustil. »Kako sem nesreč- na,« je zašepetala sama pri sebi in že so se ji po licu vlile solze, ki so jo zapekle v dno srca. Zaprla je oči in hotela pozabiti na vse. V razredu je nastala tišina, menda so vsi odšli ven, na zrak, ko jo je nekdo nežno pobožal po nje- nih lepih, svetlih, dolgih la- seh. Odprla je oči in zagleda- la prijatelja iz otroštva. Ni mogla verjeti svojim očem: pred njo je stal fant, s kate- rim je preživela otroštvo, po- tem pa je izginil, ne da bi kdo vedel, kam. Padla mu je v objem. »Za- kaj jočeš?« jo je najprej vpra- šal, ko je videl njene objoka- ne oči. Ni vedela, kaj naj mu reče, saj je mislila, da se bo iz nje norčeval tako kot takrat, ko sta bila oba še majhna. »Kar tako,« je rekla in se ozrla proč. »Ne laži mi, saj vidim, da te nekaj muči, po- vej in skupaj bova rešila pro- blem,« je rekel, jo prijel za roko, nato pa sta skupaj od- šla proti domu. »Veš, odkar te nisem vide- la, sem se spremenila. Naj- prej sem mislila, da se boš vrnil, po enem letu pa sem to upanje opustila. Spoznala sem fanta, s katerim sem bila vedno, kadar sem imela čas. In prav zaradi časa, ki sem ga imela zanj premalo, sva se razšla,« je povedala in plani- la v jok. »Ne skrbi, vse se bo uredi- lo, kar pusti ga pri mim, zdaj sem jaz poleg tebe in nič se ti ne bo zgodilo,« je dodal in jo poljubil na mokro lice. Šla sta proti domu, in se pogo- varjala o njenem ljubezen- skem razmerju, medtem pa ji je tudi on povedal, da ni bil ravno srečen, odkar je odšel. Ob poti sta se še ustavila, sedla v travo in se pogovar- jala o otroštvu, o tem, kako sta se imela nekoč rada. Vprašanje je bilo le, če je ta- ko tudi ostalo. Nenadoma se je zdrznil in rekel: »Povedati ti moram resnico, pa čeprav ne boš verjela. Naj kar zač- nem. Ves čas si mi pri srcu in odšel sem zaradi tvojih star- šev, ker niso hoteli, da bi bil jaz tvoj fant. Se spomniš, ka- ko sva takrat, tako kot da- nes, sedela v travi in sem ti rekel, da te imam rad, potem pa sva se ljubila?« Še enkrat jo je pogledal, nato pa sta se izgubila v po- ljubih, ki so bili drugačni kot tisti pred nekaj leti. Ni mogla verjeti, da je bila pred uro še vsa nesrečna, zdaj pa presrečna v njego- vem objemu. »Ljubim te,« mu je zašepetala, isto pa je rekel tudi on njej. »Marsikaj se morava še pogovoriti in potem bova srečna kot takrat, ko sva bila majhna. Poglej,« jo je pre- strelil s pogledom, »Vse je tako, kot je bilo: drevesa, hi- ša, polja, rože, in le kdo bi si mislil, da bo vse to sedaj na- jino. Skupaj bova gradila dom sreče, skupaj bova žive- la in se imela rada!« »Kako si me osrečU! Sku- paj bova, tako kot sva nekoč že bila, le da se ne bova niko- li več razšla,« je dejala in se prepustila užitkom njune ljubezni. SANDY Let ptice v neznano Le kam leti, le kam hiti ptica, ki v trenutku zaživi. Le kaj jo sili v neznani kraj v neskončno modrino, lepo kot raj. Kaj je tisto, kar pod srcem nosi; ptica majhna... Le zakaj odleti v neznano nam daljino v neskončno kruto to ravnino, ki jo človek naredi, da majhna in ranljiva ptica v njej trpi! Večno v meni Se sf^naniš, ko si rekel, da me imaš rad, ko bila sva kot dva, ki srečo sta našla. Bila sva srečna, saj imela sva drug drugega. Ob tebi sem prvič spoznala, da lepo je biti mlad, če le imaš nekoga, ki te lahko ima rad. Prepozno sem spoznala, kaj mi pomeniš ti, saj kmalu potem sem odšla; kot bi brez čustev bila. V mojem življenju pa si še vedno vse in verjemi, da nikdar pozabim te ne! KATJA Zdravo! v vašo rubriko sem že pi- sala in vas tudi pohvalila, zato s tem ne bom izgubljala besed. Še vedno rada prebiram Vrtiljak, medtem ko vašo od- dajo poslušam vedno redkeje (vzrok za to je vedno lepše vreme). A ko imam čas, vam rada prisluhnem. Spet vam pošiljam dve pe- smici in upam, da vam bosta všeč. S tem pa bi tokrat tudi končala. Lep pozdrav vsem skupaj KATJA' Iz čiste inteligence ni nikoli, nastalo ničesar inteligentne-\ ga, iz čistega razuma pa ni- koli nič razumnega. , (Friderich Holderlin)J Treznenje s plavanjem proti toku. Angina. Bitles (Lačni Franz) Frizure krojile so svet in na žalost danes ga spet kar mnogo pomladi od zdaj ko preko poljske ceste sem šel spomnim se bil je maj na polju pa vrli Štajerci krompir so okopavali Lejte ga kake duge lase ma je to pje al je deklina Lejte ga bitlesa čuj ti bitles zmešani nimaš v glavi pameti kristus čupavi daj te lase dol mešni gvant daj gor pa obleči lepši sviter pol pa šus na liter Kmalu potem ostrigel sem se si kupil obleko in hodil sem v službo in služil si peneze lani spet preko polja sem šel s kratko frizuro in mimo naturo. Lejte ga deda polizanega je to pje al je deklina lejte ga šminkera čuj ti šuhar špičasti nimaš v glavi pameti šminker blesavi fukni bek dišave si pusti lase prave pa nehaj lizat med postani pravi ded »jr**'-—^ Šff. 28. - 13. iulif 1995 31 FELJTON - ROMAN Pet reaktivcev na lovu Malo pred sončnim vzho- dom, 24. septembra okrog pe- tih zjutraj, so v bližini Redmon- da v Oregonu opazili orjaški NLP, ki seje počasi spuščal iz- pod neba. Prvi gaje videl poli- cijski oficir Robert Dickerson, ki je bil na-patruljni vožnjo ob robu mesta. O velikem predme- tu, ki je padal, je sprva mislil, daje goreče letalo, ki je strmo- glavilo. Ostrmel je, ko je pred- met "obvisel" v višini kakih 65 metrov in ko je videl, daje ploš- čat. Nekaj trenutkov je bil pred- met negiben, potem se je nav- pično dvignil in obstal na seve- rovzhodnem koncu letališča. Dickerson seje peljal tja in ob- vestil nadzornika poletov Wert- za. Wertz in drugi nameščenci zvezne uprave za letalstvo (FAA) so več minut z daljno- gledi opazovali tisto ploščo. Svetlikanje je čez čas malo po- pustilo, potem so vsi razločno videli snope rumenih, rdečih in zelenih žarkov na robu plošče. Ob 5.10 je Wertz poslal tele- printersko sporočilo nadzorni centrali v Seattlu, ta pa je takoj obvestila letalsko oporišče Ha- milton v Kaliforniji. Čez nekaj minut je Seatte izvedel, da so že na poti prestrezovalni lovci z le- talskega oporišča Portland, in da letalska radarska postaja v Klamathu (Oregon) predmet za- sleduje na zaslonih. V Redmondu so nameščenci FAA še vedno z daljnogledi opazovali neznani predmet, ko so postali pozorni na piskajoče šume bližajočih se reaktivcev. Ko so se bojna letala spustila od zgoraj proti predmetu, so izgi- nili snopi žarkov okrog plošče, zato pa se je na spodnji strani prikazal svetel žarek, ki je dal plošči silovit pospešek in jo su- nil navzgor, daje za las švigni- la mimo smeri reaktivcev. Prvi je v naglici zavil, da bi se izog- nil trčenju, drugega je zgrabil zračni tok bliskovito vzpenjajo- čega se predmeta, da je pilot s težavo obdržal kontrolo. Drugi trije piloti so se spustili za lete- čim predmetom, ki pa se jih je kmalu otresel, čeprav so do skrajnih možnosti povečali hi- trost. Ko je NLP v višini kakih 5.000 metrov izginil v oblakih, mu je eden izmed lovcev sledil po radarju. NLP je očitno od- kril zasledovalca, ker je takoj menjal smer. To spremembo so opazovali z višinskim radarjem na letalski radarski postaji Kla- math Falls. Potem ko so piloti opustili brezupni lov, so radarski opa- zovalci na zaslonih še precej ča- sa spremljali vratolomne mane- vre NLP v višinah med 2.000 in 18.000 metri. Zapovedana molčečnost Pilote so takoj po pristanku poklicali na zaslišanje. Potem ko so tajni službi opisali sreča- nje z NLP, so dobili ukaz, naj o tem ne govorijo, niti med seboj ne. Ko so izpod neba spuščajoči se reaktivci zatulili nad mestom, je prišlo na ulice Redmonda več sto ljudi. Nekateri so videli ra- zen lovcev tudi čudno svetlika- nje na nebu. Ker so se pri le- talstvu zbali, da utegne priti ta poskus lova na dan, so pohiteli s pojasnilom, da gre za čisto na- vaden kontrolni polet, ki pa so ga pomotoma sprožili radarski signali. Svetlikanje na nebu so odpravili kot "plod domišljije razburjenih prič". V obdobju nekaj ur je prišlo do novega razburjenja. Ko je le- talsko vrhovno poveljstvo pre- jelo poročilo o "izpušnem" žar- ku NLP, je dopuščalo možnost, da gre za jedrski pogon. Po na- logu FAA je moral Wertz na krožnem poletu na območju Redmonda ugotoviti morebitno nenormalno radioaktivnost v raznih zračnih plasteh. Z Gei- gerjevim števcem je v helikop- terju krožil v različni višini, kjer je prej lebdel NLP. Rezultate so po teleprinterju poslali na letal- sko poveljstvo, to jih dolgo ni objavilo. Fenomen NLP je živel dalje, hkrati je naraščal pritisk javno- sti. Nekaj je prispeval tudi po svoje zabaven pripetljaj. Tajna služba ameriške mornarice je iz- vedela za trditve neke ženske iz države Maine, češ da ima stike z vesoljskimi bitji. Mornarica je takoj vključila CIA. V navadnih okoliščinah se ta ustanova ne bi zanimala za tak- šno zgodbo, v kateri naj bi priš- lo do stika prek "avtomatične- ga zapisa", toda govorice so se že razširile do kanadske vlade. Ta je takoj poslala k tisti ženski svojega izvedenca za NLP Wil- berta Smitha, ki naj bi jo iz- prašal. V transu je ženska čisto pra- vilno govorila o tehničnih vidi- kih vesoljskih poletov, poveda- la je veliko več, kot bi pravza- prav lahko vedela. Ko so to spo- ročili ameriški mornarici, je tu- di ta poslala dva svoja oficirja. Ženska je pregovorila enega iz- med njiju, da seje dal tudi sam spraviti v trans, in je v takem stanju poskušal navezati stik z nezemeljskimi bitji. Poskus ni uspel. Po vrnitvi v Washington sta obveščevalca poročala CIA o doživetju. Potem je CIA po- skusila še enkrat, da bi oficir v transu navezal stik z bitji iz ve- solja. V pisarni CIA seje zbra- lo 16 prič, ki so sodelovale kot opazovalci. Ko je bil mornariš- ki oficir v transu, mu je menda res uspelo dobiti stik. Priče so zahtevale dokaze. Oficir v transu jim je rekel, naj gredo k oknu, češ, da se tam vi- di NLP. Trije so skočili k oknu, osupnili so ob pogledu na NLP v zraku. Med temi tremi sta bi- la dva nameščenca CIA, tretji pa je bil od mornariške obveščeval- ne službe. z' Prav takrat je radarski center vvashingtonskega letališča poro- čal o izpadu radarskih signalov v smeri proti kraju, kjer naj bi bil NLP. Majorja Frienda, novega še- fa projekta Modra knjiga, je CIA obvestila o tem, kasneje je sodeloval na seansah, na kate- rih so poskušali navezati stike z nezemskimi bitji. Prosil je, naj ga obveščajo o nadaljnjih do- godkih, vendar se ni zgodilo nič več. Friend je bil mnenja, da bi bilo treba oba, tako tisto žensko kakor mornariškega oficirja, te- meljito pregledati v parapsiho- loških laboratorijih univerze Duke. Modra knjiga ni nikoli razi- skovala tega primera, skrivnost je ostalo vse, kar naj bi bile pri- če zares videle. CIA tega pripet- ljaja ni jemala resno, sodelujo- či pa so ga, kajti na pobudo CIA so bili vsi vpleteni službeno pre- meščeni. Pentagon je v dokumentarni televizijski oddaji 22. februarja 1960 podal pregled o raziska- vah NLP od leta 1947. V nočni oddaji je obravnaval tudi vdor NLP leta 1952 v prepovedan pas okrog Washingtona in na območje Pentagona. Oddaja se je končala s presenetljivo izja- vo: po uradni informaciji obrambnega ministrstva ne mo- re biti nobenega dvoma o real- nosti NLP, o njihovih inteli- gentnih posadkah in o dejstvu, da so zunajzemeljskega izvora. Lov na znake iz vesolja Medtem ko so poskušale taj- ne službe prehiteti druga drugo pri lovu na neznane leteče pred- mete, je začel radioastronom dr, Franc Drake 8. aprila 1960 ob štirih zjutraj loviti signale iz ve- solja. Drake in sodelavci so upora- bili v ta namen radioteleskop observatorija Green Bank, ki stoji v položnem delu gorovja Appalachi v Zahodni Virginiji. Prisluškovalne naprave so na- ravnali proti zvezdama Tau Če- ti in Epsilon Eridani v upanju, da bodo na valu 21 centimetrov ujeli signale razumnih bitij Med gozdovi je bil 28-metrsk radioteleskop zaščiten pred ze meljskimi šumi. Osem orjaškil anten, takrat med največjimi rv svetu, je prisluhnilo v vesolje. Ker je val 21 centimetrov na- ravna frekvenca vodikovih ato- mov, seje zdelo znanstvenikom najverjetneje, da bodo razvit« civilizacije oddajale na njem. Tako je stekel projekt Ozma, ka- terega romantično ime sije Dra- ke izposodil od pravljične kra- ljice nedosegljivo oddaljene de žele Oz. Misel na medzvezdne stike n. nova. Že v antiki je domneva! Tales iz Mileta (v 6. stol. pred našim štetjem), da bi zvezde lahko bile drugi svetovi. Njegov učenec Anaksimander je bil mnenja, daje nešteto svetov, ki v krogu prihajajo in gredo, Plu- tarh (46-125) pa je bil prepri- čan, da je Luna pomanjšana Zemlja, in da v njenih dolinah in hribih živijo demoni. O možnostih za navezavo medzvezdnih stikov so začeli realneje razmišljati po odkritju radijskih valov. Med tistimi, ki so prvi trdili, da so prestregli signale medzvezdnega izvora, je bil veliki znanstvenik Nikola Tesla, eden izmed pionirjev na tem področju, razen njega pa tu- di Thomas Edison. Ker so se so- dobniki posmehovali tako ene- mu kakor drugemu, sta nazad- nje oba umolknila. Poldrugo tisočletje je Evropa imela Zemljo za središče veso- lja, nazadnje pa je le bilo treba priznati, da se planet vrti okrog Sonca. Čez čas se je pokazalo, da tudi Sonce ni nič drugega kot zvezda med milijardami v mleč- ni cesti in daje tudi ta galaksija med mnogimi v vesolju. Mrtvo telo je bilo pokrito z belo rjuho preko glave in Mira je drgetala po vsem telesu, ko je zdravnik počasi odkril glavo umorjenega. Samo kratko je kriknila, potem so ji v divjem ple- su zaplesali pred očmi luči in okna zdravstvenega doma. Hi- tro so jo ujeli zdravniki in miličnika, da ni padla nezavestna na tla. "Zdaj vemo, da je pravi! "je prvi spregovoril zdravnik in naročil sestram, naj pripravijo truplo za transport v mestno bolnišnico, kjer bodo izvedli obdukcijo. Minilo je skoraj pol ure, preden so spravili Miro k zavesti, po silnem šoku, ki ga je doživela. Zmedeno se je ozirala, saj nekaj časa ni mogla doumeti, kaj se je zgodilo in kako se je znašla v zdravnikovi ordinaciji. Tudi velike doze pomirjeval so storile svoje in preteklo je še kar precej časa. ko je še, sicer pri zavesti, gledala s topim pogledom v strop. Prav počasi so ji sestre in zdravnik pomagali na noge. Vra- čal se ji je spomin in z njim nepopisna bolečina v srce. "Zakaj so mu to storili, le zakaj?!" je venomer ponavljala v svoji ra- njeni in boleči duši. Janezov brat Rudi in drugi sorodniki, ki so hitro izvedeli neverjetno in žalostno novico, so hitro prišli ponjo. Trajalo je še veliko časa. preden se je vsaj toliko potolažila, da je sploh lahko slišala, kaj ji sorodniki govore in svetujejo. "Morala boš v mesto, da si kupiš žalno obleko. " je Miri obzirno svetovala Janezova sestrična, kije bila doma v trgu in je danes povabila žalostno družbo k sebi domov. "Najprej mo- ram domov po denar, "je odgovorila Mira. "Saj nisem prej v naglici ničesar vzela s sabo. " "Toliko ti že lahko jaz založim in še s tabo pojdem. da ne boš sama v žalosti!" se je odločila prijazna sestrična Rozika. Kmalu ju je vlak odpeljal v mesto. Obleko sta hitro kupili, do odhoda vlaka, kije tega dne še peljal nazaj v trg, je bilo še veliko časa. Miro je grizla radovednost, kako neki je lahko bil Janez skoraj na hišnem pragu, saj bi vendar moral voziti ta- krat daleč v tujini?! Ni se mogla premagati, da ne bi šla vpra- šat v upravo podjetja Naši prevozi zakaj Janez ni bil včeraj na vožnji?! Ura je bila toliko, da so uslužbenci pravkar odhajali iz svojih pisarn in garaž, zalo sta obe ženski čakali blizu vra- tarja. da bi se prikazal kakšen znanec. Ni bilo treba dolgo čakati, že se je pripeljal Valentin. Z roko sije pomencal svoje oči, tako neverjetna se mu je zazdela črna Mirina podoba v tem hipu. Ves dan mu je bila pred očmi Janezova podoba, tista groz- na. ko se je z razbito glavo še enkrat silno dvignil pred smrtjo. Kolikor se je ves dan delal navzven mirnega, toliko bolj je njegovo notranjost prevzemal umazan občutek krivde in stra- hu. kaj bo prinesla noč s svojimi sencami. V tem trenutku ni imel dovolj moči, da se sreča še z Miro. Pogledal je zato na drugo stran in divje odpeljal mimo. da ga Mira ne bi spozna- la. "Ni bilo vredno vsega tega!" sije govoril, ko je divje vozil po mestnih ulicah proti domu. Mira Valentina ni opazila in vse redkejši so bili delavci, ki so hiteli mimo obeh žensk. "Ali ste poznali šoferja. Janeza Hrastarja? "je zdaj vpraša- la Mira prvega mimoidočega. Ogovorjeni je odkimal, se ozrl naokrog in zaklical: "Fery. tukaj se želi neka ženska pogovar- jati s tabo!" Fery je hitro prišel k vratarju, pogledal ženski in vprašal: "Kaj vam lahko pomagam? " "Stepoznali šoferja Ja- neza? "je zopet vprašala Mira. "Ne samo. da sem ga poznal, vedno bolj ga spoznavam, saj je moj sovoznik!" "Zakaj pa nista šla na vožnjo, kot je bilo rečeno?" je bila radovedna Feryju neznana ženska. "Saj sva šla, a se je tovornjak nekaj pokvaril in je odšel Janez, kolikor vem sinoči domov. "Feryju se je zazdela ženska že sumljivo radovedna, zato je kar vpra- šal: "Zakaj vas vse to tako zanima? Če boste hoteli govoriti z Janezom, se oglasite zgodaj jutri, ker bova zgodaj odrinila na pot." Jok je tedaj zaprl Mirine besede, kijih je hotela izgovoriti. "Kaj pa to pomeni? " se je Fery začudeno zazrl v ženski. "Janeza ne bo nikoli več sem. ker so ga našli zjutraj ustre- ljenega v gozdu, blizu njegovega doma! "je namesto hlipajo- če Mire odgovorila sestrična Rozika. Fery se je moral ob tej novici prijeti za ograjo. Nič drugega ni izdavil iz sebe. kol besede: "Ne morem verjeti! Izrekam vam svoje sožalje. Verjetno se v teh dneh še vidimo, "je še dodal in odšel z neverjetno novico mimo obeh žensk v mesto. Mira in Rozika sta žetem hitro odšli nazaj proti postaji. "Šele zdaj razumem, kako je lahko bil Janez sinoči tako blizu svoje- ga doma in mene, ki mu nisem mogla nič pomagati. Nikoli pa ne bom mogla razumeti, kdo bi lahko bil tako hudoben, da je uničil najino srečo in ugasnil Janezu sonce!" je govorila Mi- ra bolj sebi kot Roziki, ko sta že sedeli na klopci postaje in čakali na odhod vlaka. "Brez skrbi, nepridiprava bodo že zgra- bili, le življenja s tem nikomur ne povrnejo in razbite sreče tudi ne odtehta še tako visoka kazen, ki jo naložijo sodniki zločincu, "je povedala Rozika resnično modrost. Tedaj je priropotal vlak in ženski sta hitro vstopili v napol prazen vagon. Vso pot sta molčali, vsaka zatopljena v svoje misli. "Kar pri nas ostani to noč, "je povabila Miro Rozika k sebi domov. "Kako si dobra! "je zahlipala Mira na ramo. jo prije- la za roko in voljno sledila, saj bi jo bilo nocoj preveč groza na samotni cesti, ki pelje iz trga v vas pod Goro. Vso noč ni Mira zatisnila očesa, solze so zalivale vse lepe spomine na Janeza. Zgodaj je vstala in se vsa objokana in utrujena po presta- nem trpljenju zadnjega dne. srečala s kosci, ki so kosili trav- nik. na začetku naše povesti. XXXIV. Nekateri kosci, ki so se tistega jutra oglasili v vaški gostilni, so hitro izvedeli, da so miličniki že ujeli storilca zločina. Dol- feta, pijančka in nebodigatreba. so odpeljali. Skoraj vsi so nejeverno skimavali z glavami, saj Polfe, kljub temu. da je bil pijanček. in ga ni nihče posebno maral, ni bil nikoli hudoben in razgrajač. "Kdo ve, kaj sta imela z Janezom zadnje čase?" je ugibal gostilničar. "Zadnjič sem ga moral vreči pijanega iz gostilne! Vse popoldne je sedel pri meni in nekaj nakladal, da mora zvečer paziti Janezovo Miro. Nič nisem dal na njegove besede, saj sem mislil, da tako pijan ne bo prišel dlje, kot do prve gra- pe in tam obležal." Vsi so takrat utihnili in se obrnili proti vratom, saj se je tam prikazal stari Nace, kije bil še vedno v lovski obleki. Vse je utihnilo kot v cerkvi pred evangelijem, tako radovedno so se možje zazrli v lovca, kije ob zori videl grozni prizor. "Včeraj nisem smel govoriti, tako so naročili miličniki. " je pričel govoriti Nace sam od sebe. saj tako ni mogel misliti in govoriti o ničemer drugem ta čas. tako ga je prizadelo videnje v gozdu. "Danes, ko so barabo že ujeli, lahko vsem povem, da sem prav Dolfeta videl, kako je s puško v roki vpil in se prav noro obnašal, ob mrtvem Janezu! Le to se mi zdi čudno, da je ves čas. ko je, kot divja zver bežal, ko sem se jaz oglasil, vpil: "Jaz ga nisem!" Premolknil je in srknil žganega, ki mu ga je gostil- ničar kar sam natočil. Nihče ni rekel niti besedice, tako nape- to so zrli v Načeta in pričakovali, kaj bo še povedal. "Nekaj se je slišalo, da Janez^ rad zahaja na divji lov. "je zdaj moral Nace v zadregi, malo po svoje izdati resnico, za katero je sam dobro vedel. "Zato mislim, da se je zgodila nesreča. Rudi je moral miličnikom potrditi, da je bila puška, s katero je Dolfe streljal. Janezova. Tako je vse še bolj nerazumljivo, da je bil Janez lahko ustreljen s svojo lastno puško?!" iff. 28. - 13. iulii 1995 INFORMACIJE 32 il. M. - 13. iulii 199S 33 ZA RAZVEDRILO iff. 28. - 13. iulii 1995 INFORMACIJE 34 i«. >S. • 13. iulii 1»«S 35 INFORMACIJE SI. 2». • 13. iulii IMS INFORMACIJE - MALI OGLASI 36 il. M. - 13. i»lii 199S n MALI OGLASI - INFORMACIJE Šl. 28. ■ 13. iulii 1»»5 MALI OGLASI - INFORMACIJE 38 il. as. >13. Iulii 39 INFORMACIJE SI. 2S. - 13. iulii 1995 RUMENA STRAN 40 Francozi brez posluha Slovenski policisti bi znali takšnole prisilno odstranitev izvesti mnogo bolj nežno, kot to počnejo njihovi francoski kolegi na fotografiji. Nekateri pač niso za vroče, morala pa se itak obnaša tako, kot se ponavadi obnašajo ženske podvezice. ¥rtlUak žeUa Ata Miroteks ni najbolj ponosen na svoje prosojno in mikavno čipkasto blago, kot bi si kdo mislil. Najbolj mu je v ponos - nalepka. Tista, ki krasi njegovo lastno vino, ki je prav tako mikavno in sla^o. Torej imajo čipke in buteljčne nalepke pomemb- no skupno lastnost: od obeh se rado v glavi vrti. Ubogi trgovci v poletnih mesecih se je nevarna bolezen, za katero so že v preteklosti bolehale nekatere celjske trgovine, še bolj razpasla. Simptomi so zelo značilni in jih lahko opazite že takoj pri vhodu. Po tri ali štiri prodajalke stojijo skupaj sredi prazne trgovine, gluhe in slepe za vse razen za svoj zelo po- memben čvek. Bolezen je ne-, katere (natančen seznam imamo v uredništvu tračnic) že tako močno načela, da ne pomaga nobeno pokašljava- nje, kihanje ali kriljenje z ro- kami. Zato priporočamo, da takšne hudo bolne trgovine zapustite v kar največji ti- šini. »Zakaj ni lepih, inteligentnih moških. .. .ker bi potem bili ženske...« Še vedno pričakujemo dogodke, povezane s poletjem, dopusti in počitnicami. Upamo, da bodo humomo obarvani, primerni za stran(ko) šaljivcev. Šalo tedna je zabeležil Peter Rorič iz Ce- lja, zanj pa je glasoval tudi Zlatko Kronov- šek iz Pariželj, katerega smo izžrebali med kuponi. Šala teana Dve vdovi Pogovarjata se dve vdovi: »Misliš pogosto na svojega pokojnega moža?« »Mislim. Kaj pa ti?« »Jaz samo, ko čistim če- bulo.« »Zakaj ravno takrat?« »Da ne jočem dvakrat.« 'Počlbilce v turistični agenciji si je Janez nabral cel kup prospektov, ki so ponujali počitnice pri nas in v tujini. »Le čemu ti bodo, saj ne gremo nikamor,« ga opozori žena. »Izračunal bom, kolk bomo prišparali,« se odreže Savinjčan. Na tržnici Gospa z globokim dekoltejem na tržnici: »Dajte mi, prosim, tri kilograme krompirja. Ampak ne predebelega, da ne bo pretežko!« NIČ zato »Kar stopite noter, gospod Franc,« povabi mama soseda. »Ne, ne, imam umazane noge.« »Nič zato, saj se vam ni treba sezuvati.« Borovnice Srečajo se tri ženske in se pogovarjajo, katera ima manjšega moža. Pa reče prva: »Moj je tako majhen, da lahko zleze pod mizo.« Druga pravi: »Moj je tako majhen, da lahko zleze pod pručko.« Tretja pravi: »Moj mož je pa v bolnici.« Pa vprašata prvi dve: »Kako to?« »Včeraj je šel nabirat borovnice, pa je z lojtre padel« Prepir Po hudem prepiru reče mož ženi: »Če bi te ubil takoj po poroki, bi bil zdaj že pet let spet prost!« Šale za ta teden so prispevali: Marija Kro- novšek iz Braslovč, Anica Tičer iz Loke pri Žusmu, Branka Cilenšek iz Braslovč, Lucija Kladnik iz Gorice pri Slivnici in Štefka Krajnc iz Kozjega. BODICE Pomanjkanje zimske opreme za reševalna vozila je dokaz več, da smo nadrsali. Neprevidno prehiteva- nje se dogaja tudi - v predvolilni kapaniji. Z metanjem partijske knjižice v smetnjak ni nihče izgubil - »komuni- stične duše«. Besedni zaklad poslan- cev se spreminja - v za- kladnico političnih klampf. Divje lastninjenje doka- zuje, koliko imamo — »fi- nančnih divjakov«. Kaže, da tudi v notra- njem ministrstvu velja izrek: .. .bolje živa cvi- kalica, kot nu-tvi heroj! Tuji poslovneži hvalijo SKB banko, naši odgo- vorni pa še vedno naj- bolj zaupajo - švicarski. Ni naključje, da imata enako začetno črko be- sedi bogastvo in bara- bija. Nekdanji berači tujih kreditov so postali - ta- tovi domačega kapitala. Po zaslugi »privatizacij- skih gusarjev« gospo- darska ladja izgublja - »delavsko posadko«. Situacija po aferi z orožjem spominja na Aškerčev verz... potem pa vse tiho je bilo! MARJAN BRADAČ Pri rezanju svojega kosa pogače je nadvse pomembna ostrina rezila. Politiki nam bodo služili šele takrat, ko jim povemo, da so odslužili. Dodatna ponudba je serijska ponudba z višjo ceno. Kako lepo je igralcu, ki se zna tako poistove- titi z vlogo, da vsakdanje krutosti sploh ne zazna. V vsakem uspešnem cirkusu nastopajo tudi levi. Običajno ljudje na visokih položajih stanujejo v pritličju. Če se vam porodi nova ideja, to še ne pomeni, da vam pripada porodniški dopust. Drvimo v krizo. Zasilne zavore pa nikjer. Hinko Brečko iz Celja je v svojem življenju daleč »prilezel«. Nazadnje celo po strmih stopnicah velikega odra v Matkah, kjer je kot pomemben član stranke ša- ljivcev imel tudi kaj poveda- ti. »Zdaj je moderno prazno- vanje te in one obletnice teh in onih, pa sem se tudi sam odločil, da bom v kratkem praznoval 30 let, odkar sva z ženo kupila pralni stroj...« Seveda se je Hinko v zgod- njih letih izobraževal, učil in delal, pa tudi lase je imel ta- krat gostejše in daljše. Ne- koč, ko je prišel od frizerja lepo postrižen, ga je šef takoj opazil in okaral: »Vi se pa strižete med službenim časom!« In Hinko se znajde: »Saj so mi med službenim časom tu- di zrasli.« »Ze, vendar ne prav vsi lasje!« »No, vidite, gospod šef, za- to si pa tudi nisem dal vseh postriči Kasneje je Hinko pridno študiral, med drugim tudi nastanek sveta, in ugotovil: »Znanstveno je dokazano, da Eva ni dala Adamu jabolka, ker takrat, ko je Bog ustvaril svet in Adama, niti Bog niti Adam nista znala cepiti sad- nega drevja. Necepljena ja- blana je pa >lesnača<, ki je tako kisla in grenka, da ni užitna in kolikor sem jaz poznal Adama, ga Eva na lesnačo nikdar ne bi dobila.« Zadnja Hinkova ugotovi- tev, ki je še iz časa ZIPA oz. članstva v stranki šaljivcev, pa je raziskava tolarja oz. njegovih mcinjših delov — sto- tinov. »Glejte, dali so nam uradno verzijo, da je 1 SIT 100 stotino v, neuradno pa vem, da je en SIT in zato je 100 lačnih...« Ena Iz HInkovega rokava »Predlagam, da se naše glavno mesto Ljubljana pre- imenuje v Ravberkomando. Ker občinam pobere ves de- nar, pusti pa jim demokra- cijo. ..« Šff. 28. - 13. iulif 1995