r^nimioo ploSono v oote/vfni. Leto LXXIL, št, 186 LJubljana, petek IS. atgntta 19M Din izhaja vsak dan popoldne izvzemsi nedeljem pfaznito. //Inserati dp « peht vrst a Din do 100 vrst d Dm £50, od 100 do 300 vrst a D,n 3, vec,. inserat. pe« vnta Din 4.-, Popust po dogovoru, inserami dovele posebei. // „Slovenski Narod" velja mesečno „ Jugoslaviji Din 12—, m inozemstvo Dm 25.— // Rokopisi s« m vročeno. UREDNIŠTVO IN UPtAVNIŠTVO LJUBLJANA, Knofljevo ulica st«Y. S Telefon: 3142, 31-23, 3t*t 31-25 k Podružnice: MARIBOR, Grajski tra H. 7 // NOVO MESTO, ljubljanska cesta telefon it 26 // CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; Ekdružniea upravo: Kocenovo oi X telefon št. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // OVBMJ GRADEC, Stomikor trg 5 H Poštna hranilnica v Ljubljani it. 10351. V dobi novinske in živčne vojne: Ha zapadu in na uzhodu nič nouega Kljub vsestranski diplomatski aktivnosti je savladalo trenutno mednarodno zatišje, ki na ne napoveduje nič dobrega — Splošno pričakujejo v kratkem nove in morda odločilne akcije Berlina London. 1«. avgusta, br. V londonskih političnih in diplomatskih krogih spremljajo z vedno večjo skepso iz Berlina in Rima prihajajoče vesti o nekih novih načrtih in predlogih za ureditev gdanskega problema in za sklicanje konference vele-siL Današnji londonski listi ugotavljajo, da je nesporno ugotovljeno, da izvirajo vse te vesti kljub nasprotnim trditvam nemškega in italijanskega tiska, ki poudarjata brezkompromisno stališče osi Rim-Berlin, baš iz nemško-italijanskih virov. -Times« ponovno dajejo izraza stališču angleške in francoske vlade poudarjajoč, da je vsak predlog in poskus, ki is-ključu.if* soodločanje Poljske, obsojen na popoln nrnspeb. Dokler Poljska prostovoljno nc pristane na kak morebitni kompromisni predlog, tako dolgo je Anglija trdno odločena, braniti Poljsko z vsemi razpoložljivimi sredstvi proti vsakem« oerašanju. Enako, kakor T Londonu, tudi v Parizu naelaša.io, da tako dolgo ni mogoče sesti za konferenčno miso. dokjer definitivno ne izgine pojm »sivljenskeca prostora« in dokler se resnično tudi na nemški m italijanski strani ne uveljavi načelo samoodločbe narodov. Vse to, kar pa se sedaj dogaja, je le nov prispevek totalitarnih držav k >vojni živ-oev«, ki naj bi stri odpor miroven fronte. London, IS. avgusta, e. Vest, da gre za sklicanje konference štirih velesil, se v angleških političnih krogih smatra za novo potezo v tako imenovani »živčni vojni«. V teh krogih prevladuje vtis, da je bila ts> Test poslana v svet v želji, da se pri poljski vladi izzove dvom v doslednost politike angleške vlade. Poleg tega se morda želi, da bi se nekatere države odkrito izrazile proti taki konferenci, da hi se jih potem moglo z druge strani imenovati za bojaželjne. Očividno je. da ne s takimi metodami ne morejo reševati obstoječa vpraša n.ia. Francosko sporočilo nemški vladi Berlin, 18. avgusta, e V diplomatskih krogrih potrjujejo, da je imel francoski veleposlanik v Berlinu Coulondre neposredno po svojem povratku iz Pariza IS. t m. razgovor z državnim podtajnikom v zunanjem ministrstvu Weisz5ckerjem Coulon-dru m* bila poverjena nobena posebna misija. Na povratku z dopusta je samo vzpostavil stike z ministrstvom zunanjih stvari. V teku razgovora sta državnika raspravljala o splošnem polora.ru, zlasti pa o nemško-poljskih odnošajih. V zvezi s tem Je veleposlanik popdarjal stališče Francije in njeno odločnost, da vztraja pri svo-.tth obvezah do Poljska. P oljska ne potrebuje nobenih posredovalcev Poinanj.^18. avgusta. AA. »Djenik PO-znanski« od 27 avg. piše o skorajšnjem obisku komisarja Zveze narodov v Gdan-sku Burckhardta v Nemčiji tole: Brez ozira na to, da bi poljska javnost morala vedeti, s čim se Burckhardt bavi, komisar Zveze narodov v Gdansku nima naloge, da za hrbtom Poljske intrigira, oač pa, da nadzoruje kako se izvaja mednarodna pogodba od strani Gdanska. Eno je gotovo, namreč da prof. Burckhardt o ori-ifki svojih razgovorov ni zastopal ooljskih koristi. Zadevo Gdanska vodi osebno poljski zunanji minister in Poljska ne potrebuje nobenih posredovalcev glede stvari, ki se tičejo nje. Angleško-poljski pakt London, 18. avgusta AA. Reuter: Po informacijah diplomatskega urednika lista vDailv Herald« je pričakovati podpis dokončne britansko-polj&ke pogodbe prav v kratkem. Po tem informacijah se je do- Čitajte, širite, naročajte „Slovenski Narod44! segel sporazum v vseh bistvenih točkah In gre le še za ureditev nekaterih tehničnih vprašanj. Članek pravi, da bodo določila pogodbe jasno orisala okoliščine, v kste-rih bo Velika Britanija nudila Poljski aktivno pomoč. Pogodba bo jasno poudarila, da je obvezna britanska pomoč trenutna in da bo veljala vse do konca morebitnega oboroženega spopada. Na koncu pravi clankar, da vse te obveznosti, ki jih bo pogodba fiksirala, dejansko že zdaj obstoje. V London se je pripeljal svetnik poljskega zunanjega ministrstva, da pripravi s poklicanimi krogi zunanjega urada dokončni načrt pakta o vzajemni pomoči med Veliko Britanijo in Poljsko. Mislijo, da bo besedilo tega načrta pripravljeno za podpis koncem prihodnjega tedna. Csaky pri Hitlerju? Berlin, 18. avgusta, e. Madžarski zunanji minister grof Csaky je obiskal Hitlerja na njegovem posestvu v Obersalzber-gu. Ta informacija je prišla iz okolice madžarskega ministra v Salzburgu. a še ni potrjena z neraJke strani V Salzburgu poudarjajo, da je Csaky prišel k Hitlerju ob 15.30, z njim popil čaj in ob tej priliki izrazil čestitke regenta Horthvja ob priliki 25 letnice vstopa Hitlerja v bavarski polk. Dalje se doznava, da je bil v spremstvu Csakvja tudi madžarski poslanik v Berlinu. Berchtesgaden, 18. avg. e. Uradno poročajo: Vesti tujih agencij, da je Hitler sprejel grofa Csakvja niso točne. London. 18. avgusta, e. V Londonu posvečajo posebno pažnjo pogajanjem grofa Csakvja z Ribbentropora Zatrjuje se, da bo Csakv po sestanku s Hitlerjem odpotoval v Italijo, kjer ho nadaljeval razgovore. Danes v Moskvi odmor Moskva, 18. avgusta. AA. Ha vas: Razgovori med angleškim, francoskim in sovjetskim vojaškim odposlanstvom so se včeraj ob 10. nadaljevali in so trajali do 14. ure. Za danes ni na programu nobena nova seja, ker bodo člani tujih vojaških odposlanstev prisostvovali letni letalski proslavi na letališču Tušinu- V Berlinu napovedujejo krizo ie za konec meseca avgusta poskusov je izginilo Berlin, IS. avg. br. Politično obzorje ae je zagrnilo s še bolj temnimi oblaki, odkar so začeli Nemci poleg zahtev glede Gdanska postavljati tudi zahteve glede ukinitve poljskega koridorja in priključitve vse zapadne Poljske k Nemčiji- To pomeni novo teritorialno revizijo. Nemški tisk se ne sklicuje več na nemške pravice, marveč na nemško čast in vse kaze na to, da ho evropska kriza že konec avgusta dosegla svoj višek. Vsako upanje na mirno rešitev nemško-poljskega spora je izginilo in v nemških krogih se vedno bolj utrjuje prepričanje, da je spopad neizogiben, ker zapadne velesile nočejo nič slišati več o kakem kompromisu v duhu nemških zahtev. Vse tudi kaže na to, da kancelar Hitler ne seli več kakega novega Monako ve ga in da gre vsa nemška taktika za e* treba tudi z orožjem. Mirovni načrti, o katerih je bilo zadnje dni ▼ mennarodnem tlaku toliko razprav, so v Berlinu nastavljeni sedaj, ko se je pokazalo, da ni nika-kega izgleda na uspeh, na poj 'stranski tir. Merodajni nemški činitelji cejo več izgubljati časa a razpravami a teh načrtih. Niti Nemčija, niti Poljska, ie manj pa obe zapadni velesili nočejo vzeti nobene odgovornosti mm kako dovalno akcijo. Vedno bolj prevladuje v berlinskih diplomatskih kngft naziranje, da bo Nemčija kar najbolj p—pcfffla svojo akcijo in da je bfl sestanek v Soinoejradn zadnji poskus. Id naj bi ■■nadnl« velesilam dokazal, da Nemčija ne misli vse oklevati. Bas zaradi tega mislijo, da bo konec avgusta najbolj kritičen. Poljska je zaprla mejo tudi proti češkemu protektoratu in Slovaški Obmejne straže so ojačene, nad obmejnim ozemljem pa neprestano patrolira jo letala Varšava, 18. avg. br. Glede na to, da so nemike oblasti odredile zaporo meje v Gornji Šleziji, da bi, kakor domnevajo v poljskih krogih, prikrile vojaške priprave proti Poljski, je sedaj tudi poljska vlada odredila zaporo vse nemško poljske meje ne samo v Gornji Sleziji, nego tudi napram češkoraoravskemu protektoratu in napram Slovaški vse do madžarsko-polj-ske meje. Ta ukrep je rodil povoljne posledice, ker je s tem onemogočeno prehajanje nemških agentov in agitatorjev na Poljsko ozemlje. Na nemški protest jo poljska Nemčiji takoj ukinila uporo meje, čim nemike oblasti, ki so prve odredile zaporo, svoj ukrep prekliče jo. Kar na .as tiče zapore meje napram oeško-moravske-mu protektoratu in Slovaški, na nima Poljska s tema dvema nikake pogodbe o obmejnem prometu in je zapora meje is varnostnih razlogov upravičena in potrebna. Obmejne straže so vzdolž vse meje ojačene, razen tega neprestano kontrolirajo nad obmejnim ozemljem vojna letala. Poljski ukrepi za zaščito nacionalne posesti na meji Nemiki veleposestniki mora jo -v rofcn leta prodati svojo zemljo Poljakom V*f**~ 1«. avg. e Službeno ■a Je ▼ Službenih novina h objavljena uredba s podpisom predsednika republike in v soglasju med notranjim ministrom ter ministrom za kmetijstvo, da se iz razlogov državne varnosti ter obrambe in po zakonskih pogojih odredi prisilna prodaja posestev v obmejnih krajih. Ta uredba bo omogočila kmetijskemu ministru, da lahko parcelira velika imetja, ki so v nocinU pripadnikov nemike narodne manjšine in jih razdeli poljskim kmetom ali malim posestnikom. Kakor je znano, pripadajo nemški manjšini, čeprav je relativno maloštevilna, velika imetja, ki obsegajo večjo površino, kakor na posesti a vsega poljskega prebivalstva, ki je v večini VarSsva, 18. avg. br. V uradnem listu je bi Is objavljena uredba, ki pooblašča kmetijskega ministra, da v sporazumu s finančnim ministrom izvede agrarno reformo v poljskih obmejnih okrajih. Uredba se nanaša na vse področje v pasu 30 km ob poljsko-nemški meji Veliks posestva bodo razdeljen* ns male parcele in oddana malim kmetom v zakup. Veleposestniki bodo prisiljeni na dražbah prodati svoja posestva v roku enega leta. S to uredbo nameravajo poljske oblasti odpraviti nesorazmerje med nemško zemljiško posestjo in številom nemadoikov nemške I v poljskih obmejnih okrajih. Listi ' ugodno komentirajo to uredbo in ugotavljajo, da je sedaj v Pomereliju, kjer šteje nemška manjšina okrog 10 odstotkov prebivalcev, nad 80 odstotkov zemlje v rokah nemške aristokracije, v Šleziji pa odpade na samo 9 odstotkov Nemcev 86 odstotkov zemlje. Odmev v Nemčiji Berlin, 18. avgusta, e. Kakor se va so nemške oblasti sklenile celo ukrepov proti poljski manjšini v Nemčiji Prepovedan je poljski list »Novini Polski-je«, ki izhaja v zapadni Sleziji Prav tate ni izšel edini poljski lis« v Vzhodni Pru-siji »Gazetta Olsizac. Glade poljskih pov proti Nemcem na Poljskem »Frankfurter Zeitung'' Chamberlain je nedavno poudarjal dostojanstveno mirno zadržanje poljske vlade. To dostojanstvo jo vsak dan bolj vidno z novim proganjanjem Nemcev v Poljski Poljaki morajo vedeti,-da s tam samo poslabšajo položaj, a kakor kale, oni to hočejo. Zadnji primer je aretacija inž. Wiesnerja, ki je bil vodja mladonemSke stranka in obeh najvažnejših nemških organizacij na Poljskem. Takih ukrepov proti nemsTd manjšini ni lava jal niti Benesev režim na Ceskoslova-Ta stalo akutno vprašanje nemško-poljskega sosedstva in zakaj se prav soda i zahteva njegova rešitev. Nemško vohunstvo na Poljskem Varšava, 18. avg. br. Agencija Pat poroča, da sta bila 9. in 14. t m. na meji pri Rudi in Saru izvršena napada ns poljsko obmejno stražo. Neki poljski stražnik je bil ubit. več pa jih je bilo ranjenih. Poljske oblasti so nemudno uvedle preiskavo in so pri tem odkrile široko zasnovano vohunsko organizacijo, v kateri je delovalo večje število nemških državljanov, ki žive v Poljski in tudi poljskih Nemcev. V zvezi s tem je poljska policija zapria centralne lokale nemške mladinske organizacije ter nemške strokovne delavske zveze. Po vesteh poljskih listov so bili v zvezi s to afero včeraj aretirani tudi vodja poljskih Nemcev senator VViesner ter še nekateri prvaki nemške manjšine. Danes so bili skoraj vsi izpuščeni. V zaporih so ostali le oni Nemci, ki jim je bila krivda dokazana. V zvezi z ilegalno in vohunsko organizacijo je bilo aretiranih okrog 150 ljudi Polemika med nemškim in poljskim tiskom Berlin, 18. avg. br. Kampanja nemškega tiska proti Poljski se z vsakim dnem stopnjuje. Danes so nemški listi polni poročil o preganjanju Nemcev na Poljskem, pri čemer pa zamolče, da je poljska vlada začela samo izvajati represalije na slične ukrepe, ki so jih najprvo Nemci izdali proti Poljakom. Tako poročajo današnji nemški listi, da Nemci trumoma beže iz Poljske ter se skrivajo po gozdovih no več dni, predno jim uspe pobegniti preko meje. Po nemških poročilih je sedaj že nad 75.000 Nemcev pribežalo iz Poljske v Nemčijo. Nemški listi so ogorčeni nad pisanjem poljskih listov, ki k temu poudarjajo, da je slehernemu Nemcu na Poljskem svobodno, da se izseli v Nemčijo. Sploh bi bilo najbolje, je zapisal na primer »Kurier Waszawski«. da bi Nemčija tudi za Slezijo in Gdansk uporabila južno-tirolske metode, pa bi bilo kaj hitro konec vseh sporov. Južna Tirolska je stara nemška pokrajina. Prusija in Gdansk na sta bila stoletja poljska posest Vohunska afera na švedskem Stockbolm. 18. avg. br Policijske oblasti so aretirale nekega Nemca, ki je nastopal kot komunist, a je imel več ponarejenih potnih listov, glasečih se na različna imena. Ze pri prvem zaslišanju so ugotovili, da se je dejansko pečal z vohunskimi posli in je bil v zvezi z nekimi švedskimi narodnimi socialisti. V popol-skih urah so bili aretirani vsi osumljenci Oblasti so dognale, da so zbirali informacije o delovnih razmerah na Švedskem, o Švedskih zalogah surovin, o produkcijski kapaciteti švedske industrije, o nemških emigrantih in o švedskih novinarjih in politikih, ki nastopajo proti narodnemu socializmu. Studijsko potovanje Rim, 18. avgusta e. Doznava se. da bo ameriški poštni minister Farlev in osebni prijatelj Roosevelts, ki je prispel v Rim, sprejet v svdienci pri papežu v Cestell Gandolfo. Mislijo, da bo Fariey po svojem obisku posetil tudi Pariz. London in Dubi in. kjer bo imel važne sestanke. Nato se bo vrnil v Zedmjene države, kjer bo Roo-seveltu poročal o svoji polslažbeni akciji v glavnih prestolnicah zapadne Evrope. Angleško-francoski letalski manevri London, 18. avgusta. AA. Reuter: O včerajšnjih kombiniranih francosko-an-gleškJii letalskih vajah sporočajo še tele podrobnosti: Francoske letalske sile so izvršile okoli poldneva nenadni napad na Veliko Britanijo, zatem pa še dva zaporedna močna koncentrična napada. Pri teh napadih je sodelovalo skupno 200 francoskih težkih bombnikov. Razdeljeni so bi H v dve glavni skupini, od katerih je morala vsaka izvršiti celo vrsto nalo£. Po končanih nalogah sta se obe skupini spet združili nad Londonom. O vsakem teh rv>-letov je francosko letalsko ministrstvo obvestilo javnost šele potem, ko so se letala vrnila na svoja oporišća. Prva skupina, ki je sodelovala pri popoldanskem -napadu', in v kateri ie bilo 120 letal. Jsj prelete J a angleško obal nekaj ored tretje uro zjutraj in napadla med drufttin Cartv-bridge, Lester, Gardiff in Bnstol, p^»leg zelo močnega in koncentriranega napada na Liverpool. Po končanem popoldanskem napadu na Anglijo združeni francoski le» talski skupini nista izvedli napada na London, ker jima London ni bil označba kot cilj za napad, pač pa samo kot zbirališče. Pri nočnem napadu so imeli angleški protiletalski oddelki velike uspehe. Kombinirani akciji reflektorjev *.n protiletalskih topov se je večkrat posrečilo rw-polnoma razgnati sovražna letala. Priv tako so imela velik uspeh tudi lovska iz-vidniska letala Francoska napadalna letala so letela v višini povprečno 5000 čevljev, nad mesti, katere so napadla, pa 30 se spustila na 3000 čevljev. Francosko letalstvo najboljše! Pariz, 18. avgusta. V letalskem svetu in v vojaških krogih ie ^Sudil veliko senzacijo najnovejši rekord v poletu na daljavo 10.000 km, ki sta ca postavila znamenita francoska letalca Maune* Knssi m Fsmond na birnotorju »Amiot 370«. S tem; sta potolkla hitrostni rekord na 10 0o0 km, katerega so postavili 2. avpusta letos italijanski letalci Tondi Dacassn Vignolt ift Staglini Ta letalska ekipa je doseela povprečno hitrost 23o km na uro. dočim sta Rossi in Esmond dosegla povprečno hitrost 311 km na uro, to je za okoli 7.5 km na uro več kakor Italijani. Zanimivo je. da je bil motor francoskega letala znatno šibkejši kakor motor italijanskega, saj ts bilo italijansko letalo celo trimotorno. Seveda je ta polet zbudil ogromno senzacije^ zlasti ker naglašaio. da je mogoče % tem letalom doseči še večje brzine će ga opremijo z močnejšim motorjem. Diplomatika tatvina v Sofiji Sofija, 18. avg AA. Bolgarska brzojavna agencija poroča: Snoči ie neki neznanec, ki je bil zelo podoben kuriri u romunskega poslaništva, prišel v hotel in zahte* val kurirsko torbo. V hotelu so mu jo ia* ročili. Eno uro pozneje je prišel pravi kurir in tedaj je prišla tatvina na dan. Takoj na to so kurir in člani poslaništva odšli na policijsko ravnateljstvo Toda med tem, ko so člani poslaništva stopali v kabinet policijskega ravnatelja, ie kx»-rir, ki je ostal v vozu. skušal izvršiti samomor in se Je nevarno ranil. Polici tat je razpisala nagrado 50.000 lejev za osobo, ki bo omogočila izsleditev tatu Kitajska pritožba na haaiko razsodišče London, 18. avgusta, br. Peuter rvttoća, da j« kitajska vlada sklenila vložiti tožbo na mednarodno sodišče v Haagu zaradfC sklepa aruflešlce vlade glede izročitve štirih umora osumljenih Kitajcev iaponskinS oblastem na Kitajskem. Kitaiska vladJa smatra, da so I tem kršene določbe mednarodnega prava. Dokler haašTco razsodišče ne izda svoje odločitve, angleške oblasti omenjenih štirih Kitajcev ne bi smele izročiti Japoncem. čitafte i ti širite »Slovenski Narod«! 3 milijoni kitajskih četnikov t borbi proti Japoncem Gverilska vojna prisade vi najve«je izgube te skrbi It. avgusta. Položaj na Daljnjem vzhodu po zadnjih vesteh ni preveč rožnat. V Zunanji Mongoliji je Rusija znatno ojačila svoje čete in še neprestano koncentrira vojaštvo, tako da so Japonci prisiljeni premestiti več divizij s kitajskega bojišča v Zunanjo Mongotijo, na drugI strani pa imajo Japonci silne težave s kitajskimi četniki, ki jim prizada-jajo strašne izgube. V borbi so ti Kitajci naravnost fanatični in se ne strašijo napadati celo artiljerijskih oddelkov ter moče*. Po poročilih iz Londona Jo teh četnikov okori 3 milijone Samo v zadnjem tednu so izgubili Japonci v hozisl s četniki okoli 10.000 vojakov, poleg tena pa so jim uničili 98 tankov in ram strojnic. Borzna poročila. 18. avgusta Beograd 10.—. Parts 11.7335, London 20.7275, New Tork 442.87a, Bruselj 75.J4, Milan 23.30, Amsterdi 237.45, Berlin 177.70, Praga 15.18, Vi 88.40, BoJcsraftta 3.28. Stran 7 ►SLOVENSKI NAROD«, petek, 1& avgust* 1M9. Stav. 186 Služba domovini In služba tujini »Narodna odbrana«, glasilo Istoimenske narodnoobrambne organizacije, objavijg v svoji zadnji štavtt h i pod naslovom »Slu* ba domovini in tluiba tulim« uvodnik, ki je vredan, da z njim seznanimo tudi naše čitatelja. Predmet temu uvodniku je spijo nuža in kar ju v zvezi m njo Evo nekaj odstavkov Iz tega, v današnjih razmerah zelo umestnega članka. » špifonaža, ata sti med državami, katerih interesi si na sprotujejo, je vedno živa, ona spremijm vse dogodke in razpenja svofe mreže. Te mreže so nad vse neverne, ker so često spletene iz nevidnih niti, v katere se človek lahko in brzo zaplete. Na ta način več krat nezavestno služi interesom tuje zemlje in n lenim težnjam. Delovanje vohunov in njih pomočnikov v mirnih časih, zlasti na predvečer velikih dogodkov ima ponajveč usodepolne posledice za dotično državo. S pripravljenimi in naučenimi, jasnimi in določenimi vlogami se vohuni razkrope po dr iavi, vtihotapijajo se v društva, zavode in rodbine in opravljajo tu svoj posel. V nemirnih Časih, v pričakovanju velikih do godkov, v dobi splošne neizvestnosti in negotovosti širijo ti ljudje po vsej državi vseh vrst vznemirljive vesti. Te vesti gredo od ust do ust in se razprostirajo na vse Strani kakor svilena vlakna po zraku. Vohuni in njih pomagači povzročajo, povečujejo in pomnožujejo strah in paniko med ljudstvom. Ti Špijoni in njih pomagači so v mirnih časih bolj nevarni, kakor vohuni med vojno, ker se na nje mnogo premalo pazi. Pripadajo raznim poklicem in stro- j kam, posvečeni so v mnoge tajnosti, vešče razpravljajo o vseh problemih in povsod zastopajo z vso drznostjo svoje stališče. Spijoni in njih pomagači *o v glavnem dveh vrst: tuji in domači Tuji špijoni opravljajo svoj posel po profesionalni dolžnosti ali pa iz patriotizma, domači vohuni pa služijo tujim interesom radi svoje materialne koristi ali pa iz lahkomiselnosti in neumnosti. Ti domači vohuni so ali dobesedno plačani z denarjem ah pa imajo razne koncesije, zastopništva in druge posle, ki jim omogočajo lepe zaslužke in obogatitev. Nekateri služijo tujini, ker so deležni raznih časti in odlikovanj. Vsi ti pa širijo razne vznemirjajoče vesti, obenem pa dajejo informacije tujini o obrambnih sredstvih v lastni državi... Patriotska doli nosi vseh državljanov je, da budno pazijo na te sumljive elemente, predvsem pa, da ne verjamejo vestem, ki jih oni širijo. Naša preteklost in vsa naša zgodovina glasno pričata o naši moči, o naši zavednosti in o našem rodoljub ju. Zato nikar ne nasedajte tujim izmišljotinam, katerih namen je več kakor prozoren!« Zakaj so proti slovanski ideji? Klerikalna »Hrvatska straža« od nekdaj strupeno sovraži slovansko idejo. Direktor tega lista je zagrebški grškokatoliškt kanonik in bogoslovni profesor dr. Janko Šim-rak, ki ga je društvo njegovih rojakov Žum-berčanov izključilo iz svoje srede radi njegovega društvu in javnosti škodljivega delo vanja. Ta list je nedavno tega priobčil o vseslovanski misli dolg članek, ki mu je dal naslov »Punslavenski rasizam«. V tem članku ritamo med drugim: »Mislimo, da je koristno opozoriti na rasistične nazore propagatorjev vseslovanstva, ki ni samo na škodo hrvatstvu in njegovi kulturi, marveč se to vseslovanstvo vedno bolj in bolj uveljavlja v rasistični, protikatoliski in proti-zapadnjaški obliki. To je razvoj popolnoma na liniji bogumilstva in husitstva, a končno tudi na liniji ideje o nacionalni cerkvi. ..« — Sedaf vemo, zakaj so Častiti dr. Janko Šimrak in njegovi somišljeniki to in onstran Sotle tako zagrizeni sovražniki slovanske misli in zakaj s tako vnemo odobravajo »zapadnjasko€ orientacijo dr. Tisa in dr. Tuke na Slovaškem! Vendar enkrat odločna beseda! Drugi zvezek »Književnega glasa« v Zagrebu je izšel pod naslovom »O nevtralnosti Balkana«. Razpravo je napisal Rikard Simeon. Iz te knjižice navajamo ta-le značilni odstavek: j*. .. Frankovci ne prenehajo poudarjati, da Hrvati niso balkanski narod. Zato so pristaši borbe, ki ji je namen, da bi Hrvatska vezala svojo usodo m ob-donavskimi državami. Po aneksiji Avstrije niso oni opustili te svoje politike, dasi je povsem jasno, da hrvatski narod ne more svoje usode vezati na svojo zapadno veliko sosedo, ako noče s tem pristati na svojo lastno propast. Germanizacija, gospodarska nesamostojnost in vsa škoda, ki bi )o povzročita taka politika, vse to nI iz-freznilo frankovskih agitatorjev. Temu se seveda nt čuditi, ako uvažujemo, da nimajo frankovci nobenega čuta in nobene obzirnosti za hrvatske narodne posebnosti, za hrvatsko preteklost in za poreklo Hrvatov, saj se pri vsaki priliki kažejo kot najza-grizenejši sovražniki vsega, kar je slovansko. Da so nekateri izmed njih jeli brez tramu trobiti v svet bedastočo o gotskem poreklu Hrvatov, je to samo dokaz o njihovi mržnji nasproti hrvatstvu, ki je v svoji bitnosti slovansko. Zato tudi lahko odobravajo tujo politiko celo v primeru, ko najtežje ogroža obstoj hrvatskega naroda: seve, njim bi bila najljubša tista Hrvatska, ki bi se utopila v tujinstvu, zavrgla svoj jezik in vse znake individualnosti, skratka, ki bi postala del — tujine. To je ono, kar tvori globok prepad med hrvatskim seljačkim pokretom, ki je naroden in med njimi, ki so — sedaj pritajeno, sedaj odkrito — branilci in propagator ji »pogotenja* Hrvatov. A ker bi v gotovem trenutku ti in njim slični lahko, podprti iz inozemstva, vsilili svojo voljo hrvatski večini, zaradi tega je potrebno, da te elemente razkrinkamo in jih onemogočimo, predno bodo imeti priliko, da bi poskusiti izvesti, kar bi ogrožalo obstanek hrvatskega naroda. Prav pod pritiskom velike tujine, ki Že s svojim obstankom ogroža hrvatski narod, je Hrvatska potisnjena popolnoma na Balkan in navezana nanj kot svojega aavezni-fcc Balkan je zaledje Hrvatske, iz njega /s treba črpati moč, v zvezi s njim je treba Hrvatski zagotoviti obstoj in bodoč-t...« Za novo železniško progo Podnart-Bled-Boh. Bela Nova lotesnica M približala Bled ta Bohi*] LJubljani ter M bila veHkega gospodarskega Ljubljana, 18. avgusta Nedavno smo porcčali o Uredno zanimivi brošuri, ki jo je isdalo Združenje železniških uradnikov, oblastna uprava Ljubljana, pod naslovom »Gorenjske proge«. Navedli smo nekaj številk o visoki aktivnosti gorenjskih prog in argumenta o potrebi položitve dvojnega tira na progi LJubljana— Jesenice. Danes naj opozorimo na potrebo zgraditve nove železniške proge, ki bi v najkrajSi smeri vezala glavno gorenjsko progo 2 bohinjsko železnico v smeri od Ljubljane. Pisci brošure se sklicujejo predvsem na to, da je Železniški promet v Sloveniji, na področju ljubljanske železniške direkcije, najživahnejši ter so drž. železnice visoko aktivne. To tudi najbolj upravičuje zahtevo po gTaditvi železnic pri nas. Od 1.1918 do 1937 se je povečala dolžina železniškega omrežja v naši državi od 8.046 na 9.460 km, torej za 1.414 km ali 17.7%. Letni prirastek znaša približno 1%, kar je normalno ter ustreza pravilnemu razvoju Železniškega omrežja. Toda pri tem moramo upoštevati, da je od 1.414 novih prog Slovenija dobila samo 60 km in da znaša skupni prirastek od L 1918, ko smo imeli 1.086 km prog, samo 6.5% ali le 0.29% na leto. Na beograjsko direkcijo je odpadlo 737 km novih prog ali 46.6%! Povprečni letni prirastek je znašal 2.48%. Po uredbi iz 1.1936 je določeno, približno do I. 1950 zgraditev 1242 km novih prog. Na Slovenijo odpade samo proga Črnomelj—Vrbovsko, t. j. 47 km, ali le 3.8% novih prog ali skupno 11.5% prirastka Železniškega omrežja iz 1.1918. Na sarajevsko direkcijo pa odpade celo 485 km novih prog ln na beograjsko 640 km. Graditev železniških prog v gospodarsko nerazvitih pokrajinah lahko prej ikoduje kakor koristi, če so zapostavljene razvitejše pokrajine, kajti nove proge v pokrajinah s slabim prometom niso rentabilne. Graditev prog v Sloveniji bi bila nedvomno rentabilna in ne le samo to: odpravljena bi bila velika gospodarska škoda, ki nastaja zaradi zastarelih starih prog in nepopolnega železniškega omrežja. Na velike gospodarske napake, ki jih delajo pri načrtih za nove proge v državi, je že odgovorila ljubljanska sekcija Združenja jugosl. inženjer je v in arhitektov 1.1937 s svojim načrtom javnih del v Sloveniji. Izdelala je poseben načrt za Izpopolnitev železniškega omrežja v Sloveniji. Določena je bila graditev 18 prog v skupni dolžini 609 km. Delo bi bilo razdeljeno na dobo 40 let. Delali bi po vrstnem redu, ki ga narekuje pomen posameznih novih prog. Med gorenjskimi progami je bila določena tudi zgraditev proge Podnart - Kropa—Bled—Bohinjska ! Bela, v dolžini 20 km. Ta proga bi bila med novimi progami na Gorenjskem najpomembnejša. Nova proga bi se odcepila od glavne pri postaji Podnart-Kropa. Položena bi bila po dolini Upnice do vasi Upnica v vzponu 12.5%. Potem bi obala Lancovo in as skozi predor spustila v padcu 16% do Save Bohinjke ob vasi Skale. Od tam hi se dvignila do Bleda v vzponu 12.5%0, potem pa v vzponu 3 promile do Bohinjske Bele. Nova proga bi prihranila okrog 20 km poti in na višini okrog 88 m. Približala bi Kroko Železnici za 4.6 km in držala bi neposredno skozi Kamno gorico, Lipnico, Lancovo, Skale, Ribno Sela ln Bled. Stroški bi znašali okrog 40 do 50 din. Proga bi bila zgrajena na srednje težkem terenu. Za zgraditev te proge govore v glavnem naslednji razlogi. Z novo progo bi Ljubljana dobila direktno zvezo z Bledom in bohinjskim kotom in zelo bi bil skrajšan potovalni čas. Ce bi bila nova proga tudi dvo-tirna, bi se potovalni čas skrajšal od sedanjega od 193 minut na približno 110 minut, ali za 1 uro 23 minut (43%). Vožnja od Ljubljane do Bleda bi bila krajSa za 1 uro ln 5 minut. Nova proga bi približala Bistrico in Bled Ljubljani za 1 uro 23 minut, odnosno 1 uro 5 minut. Samo po sebi se razume, da bi bil zaradi tega obisk Bohinja in Bleda mnogo večji, ker bi bila tudi voznina zmanjšana ln ne le skrajšan potovalni čas. To bi bilo velikega pomena za te kraje, ki žive od tujskega prometa. Toda proga bi imela velik gospodarski pomen zaradi obSirnih, doslej še zelo slabo izkoriščenih gozdov ob novi progi in sicer na Jelovici, od koder bi izvažali velike količine lesa. Ce vzamemo Lipnico kot izvozno središče za les in oglje z Jelovice, je pot do železniške postaje Podnart-Kropa dolga približno 10 km, do postaje Radovljice okrog 4 km, a z dvema hudima klancema. OdroČnost postaj vpliva tako na ceno lesa, da zdaj veliki gozdovi nimajo nobenega posebnega gospodarskega pomena. Z zgraditvijo nove proge bi se povečal na dan izvoz lesa in oglja z Jelovice 10 do 20 vagonov, toda tudi železarska industrija Krope in Kamne gorice bi prišla đo večjega pomena in sploh bi se dvignilo gospodarstvo teh krajev. — železniška uprava bi prihranila na leto z novo progo zar adi. krajše poti ln manjše višinske razlike okrog 700.000 din. — Nova proga bi imela tudi izreden strateški pomen. Vsi ti razlogi pač dovolj upravičujejo zahtevo po zgraditvi nove proge. Pričakovati smemo, da brošura Združenja železniških uradnikov ne bo ostala neopažcna tudi na pristojnih mestih. Zlat zaklad v ciganski harfi Tatica zlatnine, katere je bilo za okoli lo«ooo din, obsojena na a leti strogega zapora Pravcata senzacija je bila, ko je ljubljanska policija aretirala pred tedni lastnika potujočega kina brata Jožefa in Ivana Rit-terja ter njuno gospodinjo, blagajnlčarko in neporočeno ženo Jožefa Ritterja Gizelo Vuhingerjevo. Aretacija te družbe, ki pripada številnejši družbi potujočih ciganov komedijantov, sama na sebi ni bila prav za prav senzacija, senzacija je nastala, ko je policija preiskala voz družbe in našla v njem — zlat zaklad, skrit v harfi. Ritterji so boljši cigani oziroma niso navadni cigani, kakor je rekel branilec včeraj na razpravi, temveč so potomci slavnih ciganskih muzikantov. Oče obeh Ritterjev je nedavno umrl v Rumi in so celo listi pisali, da je bil slaven violinist, ki je imel baje celo Stradivarijeve gosli. Vsekakor je ta ciganska družba boljša ciganska družba, ker je lastnica potujočega kina, s katerim so prišli Ritterji tudi v Slovenijo v mesecu septembru lani. Potovali so po deželi in v manjših krajih prirejali predstave na prostem v cirkuškem šatoru. Predvajali so neme stare filme z aparaturo na ročni pogon seveda. Posebno radi so se zadrževali v ljubljanski okolici, v Mostah, Tomače-vem i. t. d. Vse to bi ne bilo nič nenavadnega, če bi ne bilo zlatega zaklada v harfi, ki ga je našla policija in so ga ocenili na približno 10.000 din. V prvih mesecih tega leta so mnoge stran ke v Ljubljani in okolici prijavile tatvine zlatnine, ki jo je moral izvršiti zelo premeten tat, kajti prišel je v stanovanja skozi zaklenjena vrata in je izmikal prstane, verižice in ure iz predalov, ki so bili zaklenjeni. Izredno vljuden je bil tat, odpiral je s ponarejenimi ključi stanovanjska vrata in predale ter je vrata za seboj vedno zapiral. Ljubljanska policija je dolgo zaman iskala tatu ln vlomilca, naposled se je tat sam ujel. V maju letos je gospa Kernova v Baud-kovi ulici zasačila v svojem stanovanju — Gizelo Vuhinger. Ciganka je prišla v hišo ln je pri Kernovih prosila za miloščino, Kernova ji je dala nekaj dinarjev in ji še svetovala, naj poprosi Se v sosedni hiši. Slučajno pa je Kernova bila radovedna, kam bo Sla ciganka Gizela in je pokukala skozi okno, a ciganke nI bilo iz hiše. Njeno vedenje se ji je zazdelo sumljivo, pogledala je po stanovanju in zasačila Gizelo, ko je stikala v predsobi in pobegnila, ko je opazila, da je zasačena. V stranišču stanovanja pa so Kernovi našli šop ponarejenih ključev in vitrlhov, katere jo odvrgla Gizela. S pomočjo teh ključev je Gizela odprla vrata v stanovanje. že pred tem dogodkom je 10 ljubljanskih strank prijavilo tatvine zlatnine. Policija je dobila po neuspelem vlomu v stanovanje Kernovih prvo sled, sledila je preiskava v Rltterjevi potujoči hišici, našli so zlat zaklad itt sicer tudi slučajno, sam Ivan Ritter ga je izdal. Ko je policija stopila v voz, je Ivan Ritter skočil v kot in pograbil culico, ki jo Je hotel neopazno skriti v harfo. Detektivi so zaradi tega preiskali harfo. V votlem delu stare harfe so našli prstane, verižice, ure ln drugo zlatnino. Stranke, ki ao prijavile tatvine, so spoznale večino najdene zlatnine za svojo. S tem je bilo dokazano, da ao Gizela Vuhinger ln brata Ritter vsaj v zvezi z drznim tatom zlatnina. Včeraj ata ae brata Ritterja zagovarjala pred malim senatom, ki mu je bil predsednik s. o. s. Zvan Bretfn, ofctoJbo p* je zastopal državni tožilec Ivan Sever. Brata Ritterja sta se zagovarjala, da sta nedolžna. Gizela je trdila, da je vso zlatnino kupila od neke neznane ciganke v nekem neznanem kraju. Jožef Ritter je izjavil, da živi z Gizelo že več let in ima z njo pet nezakonskih otrok, šesti pa je na potu, a zadnje čase je z Gizelo sprt, ker mu je pobrala skoraj ves denar, ki ga je kasirala kot blagajničarka njegovega potujočega kina. Ritterja ste trdila, da nista vedela za zlat zaklad v harfi, Gizela pa je trdila, da ga je kupila z denarjem, ki ga je utajila kot blagajničai k a. Ritterja sta se ves čas razprave delala, kakor da sploh ne govorita z Gizelo. Gizela ju tudi ni pogledala. Sodniki pa seveda niso mogli verjeti takemu zagovoru, dovolj je bilo dokazov za to, da je Gizela vlamljala a ponarejenimi ključi v stanovanja in kradla zlatnino ter jo spravljala v harfo, za kar sta morala vedeti tudi brata Ritterja. Vsi trije so bili spoznani za krive, in sicer Gizela v osmih primerih zločinstva v lomne tatvine, v enem primeru poskusa tatvine in v enem primeru prestopka tatvine, Jožef ln Ivan Ritter pa prestopka prikrivanja ukradenih predmetov. Gizeli je senat prisodil 2 leti strogega zapora, Jožefu in Ivanu Riterju pa vsakemu po 6 mesecev strogega zapora in 300 din globe. Gizela je z jokom in stokom protestirala proti obsodbi. Ritterja sta se začela posvetovati z branilcem. Na hodniku sta komaj potolažila Gizelo, ki je kričsla po nemško: Moji otroci, moji ubogi otroci! Dramatska šola šentjakobskega gledališča Zamisel šentjakobskega gledališča, prirediti onim, ki se zanimajo za gledališko umetnost, dramatsko Šolo. je našla na eni strani toplo odobravanje, na drugi pa mnogo premajhno zanimanje za udeležbo. Uprava je bila primorana posljšati prijavni rok do 21. t. m., kajti število doslej priglašenih je jako majhno, da se delo. ki ga ima uprava z organiziranjem take šole, gotovo ne bi izplačalo. Krivo jo morda to, da se velika večina ljudi mudi še na počitnicah kar pa gotovo ne more biti res. no opravičilo, saj bi se tudi tečajniki morali zavedati pomena take šole ln nekaj Žrtvovati zanjo. Tudi dramatske Sole prejšnjih let so se pričen^le v tej dobi, kar pa nikogar ni oviralo, da bi se ne udeleževal redno predavanj. Uprava Šentjakobskega gledališča poziva ponovno vse. ki bi se radi seznanili z igranjem, deklamacijo, govorom, pantomimo, Učenjem režijo in inscenacijo, naj se čim prej pismeno ali ustmeno prijavrjo v dramatsko šolo, ki je popolnoma brezplačna. Vanjo vabimo tudi podeželske odrske delavce, ki jim bo ta Šola lahko mnogo ko. ristila prt organiziranju in delu na podeželskih odrih. Obvezno pa je posečanje dramatske Sole za vse Člane, ki so se pri. javili v lanski sezoni, kajti pravico na. stopanja na odru bodo imeli le absolvira-nl tečajniki m tečajnice. Dramatska šola se bo pričela v ponedeljek 21. t. m. ob 20. z uvodno besedo re. žiserja Narodnega gledališča g. dr. Bralka Krefta, ki bo podal par misli o gledališču In dehi v njem. Ustne prijave se sprejemajo vsak dan od pol 20. do pol 21.. pismene pa na naslov: Uprave ientjakob-gMalttoa, Ljubljana, Mestni dom. VaedoUo Jubilej jeseniškega Sokola JmenHani proslavili 35 letnico tvoj ookolskega drultva Jeseni 1.1904 je bilo ustanovljeno Sokolsko društvo Jesenice, ki je eno izmed najbolj delavnih sokolskih edinlc v državi. Pred 36 leti je bilo na Jesenicah le malo narodne zavesti, — malo, ali skoraj nič društvenega prosvetnega dela. Vsak je živel le saae, brez smisla za skupnost ln brez odpora proti raznarodovalnemu dolu onih, ki ao prišli s severa v nase kraje ca kruhom, vendar pa med našim ljudstvom narodna zavest še nI povsem zamrla. Tlela je kot žerjavica pod pepelom, zadostujoča, da se raz vname v mogočen plamen, ko potegne sveta sapa. Prihod bratov Cehov na Jesenice je vzdra mil spečo narodno zavest. V takratni mladini je vzklila zdrava odporna sila prebu-jajočega se naroda, ki se je krepko postavil v bran* gospodovalnim tujcem, ki so v kraju zavzemali visoke položaje. Ustanovni občni zbor Sokola je bil 2. oktobra 1.1904 pri Ferjanu na Jesenicah. Za starosto je bil izvoljen občinski tajnik Lovro Humer. za načelnika pa tovarniški delavec Matevž Ravnik. Društvo je ob ustanovitvi štelo S8 članov, po večini tovarniških delavcev. Odbor in voditeljski zbor sta bila v polni meri svojim velikim nalogam kos. Znala sta mladim Sokolom vcepiti zavest, da so telesne vaje temelj sokolskega dela, pri tem pa le sredstvo k vsestranski vzgoji naroda, da bi bil telesno, duševno in nravstveno zdrav, čil in krepak. To svojo nalogo je Sokolsko društvo na Jesenicah tudi dosledno izvrševalo. Delo jeseniškega Sokola je vedno šlo skozi telovadnico. Kljub majhni in nizki telovadnici se je vse telesno-vzgojno In prosvetno delo izvajalo zelo redno ln uspešno. Sokolski telovadci so že pred vojno z velikimi uspehi tekmovali pri vseh župnih tekmah ter vsesokolskih zletih v Zagrebu in Pragi, brata Vinko Pristov in Vinko Ra-bič pa sta se udeležila mednarodnih telovadnih tekem v Luksemburgu, Turinu in Parizu. Proslava društvene desetletnice a slavnostnim razvitjem društvenega prapora dne 7. junija 1.1914 je navzlic hudim težkočam sijajno uspela, število članov in telovadcev se je potrojilo. Sokol se je z vso vnemo pripravljal, da si zgradi prepotreben lastni dom, a prišlo je drugače. Na političnem obzorju našega naroda so se začeli zbirati težki oblaki. Streli, ki so padli 1. 1914 v Sarajevu kot znak odpora zatiranega naroda, so odjeknili v to ozračje kakor grom pred nevihto ln dvignil se je vihar, kakršnega ne pozna svetovna zgodovina. Sokolsko društvo je moralo takoj po mobilizaciji ustaviti vsako društveno delo. V vojaško službo so bili takoj vpoklicani 104 Vlomilska nadlega na deželi Ljubljana, 18. avgusta Kakor po mestu, se klati tudi po deželi mnogo nevarnih brezdomcev, ki ograža-jo javno varnost in so nevarni tuji lastnini. Mlađi vlomilci in tatovi povzročajo orožnikom večne preglavice, zasledovanje pa ostaja največkrat brezuspešno, ker se taki klativitezi hitro selijo iz kraja v kraj. Skrivajo se tudi po gozdovih v samotnih bajtah in kozolcih, imajo pa tudi zveze z ljudmi, ki jih sproti opozarjajo na preteče nevarnosti. Pred dnevi je bilo vlomljeno v vilo na Trati Št. 21. kjer je bilo oplenjeno stanovanje zastopnika družbe ^Condon« Angela Valterja. Vlomilec je odnesel sivo moško suknjo z značko 2>Fuhrer MUnchen«, v kateri je bila usnjata denarnica s 6000 din, nadalje zlato nalivno pero znamke >Oiigi-nal Mileta«, svinčnik in nekaj drugih malenkosti, siv ženski plsšč, moški Klobuk, 58 nalivnih kopirnih peres tn tri moške srajce z monogramom VE in ME- Kakor so ugotovili, je tatvino na Trati pri Ljubljani Izvršil že dolgo časa zasledovani vlomilec Anton Hacc, ki so ga videli večkrat v družbi Že aretiranega Štefana Verleta. s katerim sta prej vlamljala ln kradla po Gorenjskem in v ljubljanski okolici Hace, ki je star šele nekaj nad 22 let, je doma iz okolice Starega trga na Notranjskem. Kljub svoji mladosti je popolnoma pokvarjen rokov njač. Na svojih pohodili je vedno oborožen z dvema samokresoma in ograža svoje žrtve tudi z orožjem. Posebno ncvarnc~t našega podeželja predstavljajo c ganske tolpe in posamezniki. Od nekod s Hrvatskega so se nedavno prikradli v naše kraje cigan Nikolići, ki so so ustavili tudi v ljubljanski okolici, kjer so najprej nakradli več sena v vaseh pod šmarno goro, nakar so izgini i proti Litiji in dalje na Dolenjsko. V nek. gostilni v Litiji so ukradli več cigaret, iz neke druge niče pa so ponoči oinesli srebrno uro. rjavo cigaretno dozo in nekaj iestrn. V Trebnjem, kjer so se ustavili, so se razpršili po bližnjih vas^h in izvr-£111 eeč vlomov v kmečke h*še in trgovine. Kradli so tudi po vasoh nad Višnjo goro. Na povsem drug nnčin se t dejstvu je neki Lojze snkovec. ki je doma iz ljubljanske okolice. Šinkovec, ki je star 31 let in na eno nego sena, je znan vlacugar, ki je presedel že 29 kazni. Hodi okrog po Dolenjski in igra vlogo ljudskega zdravnika. Nedavno se je zglasil pri ieki pose-stnioi v okolici Mirne peči in ji prodal ste-kleničico zdravil za več stotakov. Kasneje se je izkazalo, da je bila v stskleničici navadna voda. žrtve si Šinkovec seveda izbira vedno med neukimi in lahkovem mi kmečkimi ljudmi, ki mu sproti nasedajo. V Prežganju je bilo te dni vlomljeno v župno cerkev, kjer so bili na delu najbrž cigani Iz puščic eo pobrali ves drobiž, v Trebeljevem pa so vdrli v občinsko pisarno, kjer so našli nekaj drobiža in nalivno pero. Pred dnevi so obiskali vlomilci hišo posesti* ka Martina Pavseta v okolici Sv. Petra pri Novem mestu. Ukradli so 1200 dinarjev, več zlatnine in srebrnine ter nekaj obleke. Kakor domnevajo orožniki, je bil med vlomilci neki France Retej, ki je doma iz novomeške okolice in je znan vla-'Higar. Retej se rad družf s cigani, s katerimi se potena po Dolenjskem in po Hrvatskem. Med' Iskanimi vlomilci je tudi neki Franc železnlk, ki je doma Iz Velike Brusnice pri Novem mestu, železnik je nedavno vlomil v klet posestnika Janeza Sladica v Dol. Kamenlcah. kjer je ukradel več jeetvin, pijace m aaett Ponoči jo društveni člani. Orodje je bilo spravljeno na nek skedenj, prapor pa je starešina br. Osvaid spravil na varno mesto v Mariboru V okovih vojaškega ustroja je vsak Član storil vse, da je slabil udarno mOČ Sil, ki so delale proti naši osvoboditvi. Vsi smo gojili v srcu neomajno zvestobo do naroda in vročo željo, da se atrejo okovi, v katere je bil uklenjen. Nepozaben nam ostane v spominu 29 oktober 1. 1919. Izginile so z Jesenic osebe, ki so predstavljale režim zrušene habsburške vladavine in od vseh st rani so začeli prihajati naši fantje iz ujetništva, zaledja in fronte. Boji, ki so se vršili na obmejnih prelazih, in boji ter plebiscit na Koroškem, ao bili zadnji važni dogodki tistih burnih let. Sokol se je zopet posvetil tihemu notranjemu delu. Poleg članov ln naraščaja so se ustanovili telovadni oddelki članic, ženskega naraščaja, moške in ženske dece, ki jih pred vojno ni bilo. Ustanovila se je društvena knjižnica, znova so začeli delati pevski, dramatični in godbeni odsek. Telovadnica je bila vedno polna. Iz nje so izšli telovadci, ki so se z velikimi uspehi udeleževali tekem na župnih, pokrajinskih in saveznih tekmah v Osijeku, Ljubljani, Zagrebu. Beogradu in Pragi, br. Janez Pristov pa se je udeležil tekme za slovansko sokolsko prvenstvo v Pragi in Novem Sadu, mednarodnih telovadnih tekem v Pragi, olimpijade v Berlinu ter meddržavnih telovadnih tekem med Francijo in Jugoslavijo v Parizu in med Poljsko in Jugoslavijo v Varšavi. Petindvajsetletnico uspeSnegR društvenega dela je Sokol proslavil z otvoritvijo lastnega Sokolskega doma. Nekaj dni kasneje je na izrednem občnem zboru, ki se ga je udeležilo okoli 200 članov in članic, soglasno sklenil svoj vstop v Sokola kraljevine Jugoslavije. Jeseniški Sokol se je zmagovito prebil skozi svoja detinska in mladeniska leta. Sedaj ob 35-letnici je v polni moški dobi poln sile in življenja in zre s ponosom na pretekle boje ln uspehe. Jesenice so daner močna narodno zavedna postojanka na skrajni severozapadni meji. Sokol je zbral okoli sebe močne vrste članstva in mladine iz vseh slojev prebivalstva in z velikim uspehom Izvršuje svoje naloge. V proslavo 35-letnice obstoja bo jeseniški Sokol priredil v nedeljo 20. avgusta velik javen nastop, pri katerem bodo sodelovali vsi društveni oddelki ln pripadniki sosednih bratskih društev. Poleg domačih sokolskih prvakov bo na orodju nastopila tudi vzorna vrsta Ljubljanskega Sokola, ki ai je pri tekmah višjega oddelka v Zagrebu priborila meč kialja Aleksandra. Bratje ln sestre, v nedeljo na Jesenice! obiskal tudi stanovanje posestnika Jožeta Potočarja v Kaninicah. Opozorjeni orožniki so ga zasledovaJi in tudi izsledili, a je železnik kljub temu pobegnil. Med begom je odvrgel več ukradenih predmetov. med drugim tudi kolo, ki ga Je nekaj dlii prej ukradel nekemu posestniku v okolici Novega mesta.. KOLEDAR Danes: Petek, 18. avgusta katoličani: Helena DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Josetta Kinu Union: Mir na Renu Kino Sloga: Finale Kino Šiška: Zaprto DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. Kamor, Miklošičeva cesta 20, Murmavsr, Sv. Petra cesta 78. Iz Kranja — Dela\ska veselica. Kranjska podružnica Splošne delavske strokovne zveze bo priredila v nedeljo 20. avgusta ob 15. v vseh prostorih hotela »Kranjski dvore veliko delavsko veselico. Sodelovala bo godba Kranjskega glasbenega društva. Vstopnine ni! — Obratna nesreča. Skoraj ne mine dan, da ne bi čuli o večjih ali manjših obratnih nesrečah v naših tovarnah. Tako je včeraj zmečkal v Jugoslovanskih tvornicah gume kalander 30-letnemu delavcu Francu Šolarju roko skoraj do zapestja ln mu najbrže za vedno onemogočil uporabo prstov lev* roke. Nesrečnega ranjenca so prepeljali ta koj v okrožni urad, potem pa v ljubljan ako bolnico. — Stene očistite peg. m »Zar vi bedn Kranjci još danas ne znate, kako smo svr Šili e +;*r> S ^čko Srećkovićem? tako je vuiu onkraj novega lesenega mostu mimoidočega domačina priljuden letoviščar in pokazal malo porogljivo na visoki plot gasilske parcele nasproti Škofije, kjer Se danes blesti skoraj meter visok krvavo rdeč napis »Vse za dr. Stoja dinoviča!« Vprašani je Imel najbrže maU slabo vest, kajti pogledal ni niti sitnem radovednežu v obraz, kakor uči lepa slo vanaka navada, ampak jo je molče odku ril, bilo ga je sram. Take in podobne na pise izza volilne dobe srečujemo se vedn< na mnogih vogalih in plotovih mesta 11 okolice, da ne govorimo o tistih, ki tra mote in blatijo svoje nasprotnike že iz/. 11. decembra dalje. Skrajni čas bi bil, c1 se vsa ta nesnaga odpravi, kajti lepo mm nje mora imeti o nas tujec, ki bere v.> te neslane duhovitosti po naših zidovih ograjah. Ce se tisti, ki so nekdaj financ rali to »farbanje« javnosti, danes sramt jejo in nočejo poskrbeti za čiščenje, bost morala pač občina ali pa Tujskoprometr društvo prijeti metlo v roke in odpravit vse te srčne izlive nekdanjih prijateljem g. Stojadinovića. Na hiši enega izmed sedanjih veljakov, v samem središču mest visi še vedno skoraj neokrnjen lepak, k nam hoče dokazovati, kako je Stojadinov \ dvignil blagostanje — lastnika plakatiran-hiše! Dunavska banovina gradi cesrte Novi Sad, 18. avgusta e. Dunavska bsr vina je najela pri Državni hipotekami ba ki posojilo 230 milijonov din, ki ga bo p rabila za javna dela, slasti pa za gradn novih in popravilo starih cest. Banovu, bo posojilo odplačevala v letnih obrok po 50 Shiv : 8h ►8LOV1N8K1 NARODt, pM, 1& ftt|»U m Stal • DNEVNE VESTI — Glavna skupščina JUU v BanjUuKi. Delegatom in članstvu naznanjamo, da je pronielno ministrstvo dovolilo za glavno skupjčmo v Banja ukl četrtinsko voznino. TJdeleznikl naj kupijo pri blagajni predpisano tiskovino K 14 ln polovično vo- zovnico, k velja tudi za povratek. JUU, sekcija za dravsko banovino. — Novi drobiž v prometu. V srecJo jo Narodna banka začela oddajati v promet v vsej državi nove kovance po 50, 20, 2 in 0.f,0 dn. Precej novega drobiža je v prometu tudi Že v Ljubljani. Posebno so všeč ljudem najmanjši kovanci, po 50 par, ker so po barvi podobni zlatnikom. Sčasoma bodo seveda počrneli. Narodna banka odvzema obenem iz prometa stari drobil. Za cosedanje srebrne kovance po 50 din je doloCen rok za odtegnitev iz prometa 6 mesecev, za kovance po 20 din, po 2 din in 50 par pa leto dni. Po zakonu so doitoe vse državne, banovinske in občinske blagajne sprejemati stare kovance V neomejenem obsegu, zasebniki pa v znesku do 1000 din v enem izplačilu. — Konkurzi in prisilne poravnave. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za julij naslednjo statistiko lštevilke v oklepaju se nanašajo na isto dobo lanskega leta): otvorjeni konkurzi: v dravski banovini 3 (3), savski 3 (S), primorski 1, dunavski 6 (4), vardarski 3 (1) in Beograd-Zemun-Pančevo 1; razglašene prisilne poravnave izven konkurza: v drav. ski banovini 2 (7), savski 7 (5), vrbaski 1 (2), primorski, drinski in zetski po 2, dunavski 6 (3), vardarski 1 in Beograd-Zemun-Pančevo 1 (3); končana konkurz-ixa postopanja: v dravski banovini 4 (4), savski 3 (3), drinski 6 (3), vardarski 1 (3); potrjene prisilne poravnave: v dravski ' ban ovni 5 (3), savski 6 (3), vrbaski in primorski 2, drinski 5 in v dunavski 2 (5). — Ustanovitev italijanskih tovarn v nagi državi. Italijanski kapital se c"m dalje bolj zanima za naše narodno gospodarstvo. Sedaj poročajo iz Beograda da bosta kmalu ustanovljeni z italijanskim kapitalom dve večji tovarni in sicer ena za celulozo in umetno svUo v Bosanskem Novem, druga pa pri Zagrebu za izdelavo kmetijskih strojev in naprav. Ta tovarna bo pozneje izdelovala tudi avtomobile. — Mnogi ruski emigranti se žele vrniti v Rusijo, čim so ruski emigranti pri nas zvedeli, da se je bivšemu avstro-ogrskemu ujetniku Stepami Sidorovu posrečilo po 24I?tnem bivanju v naši držav*i dobiti dovoljenje za vrnitev v Rusijo, so se začeli obračati na Sidorova s prošnjami, naj bi jim pomagal presprbeti dovoljenje za izselitev v Rušilo. — Doslej pri nas prva veilka gobarska razstava. Na kmetijsiki razstavi, ki bo na jesenskem velesejmu v Ljubljani, bo prirejena posebna gobarska razstava, kakršne pri nas doslej, vsaj po svojem obsegu, še ni bilo. Razstavo organizira znani strokovnjak Ante Beg. Prikazane bodo vso gobe. Id rase jo pri nas. strupene in užitne. Razstavljenih bo mnogo modelov, v resnici izvrstno izdelanih. — živahna turistična sezona na Jadrana. Kljub mednarodni napetosti je na Jadranu letos živahen tujski promet. Skoraj ne mine dan, da bi ne prispela kakšna večja skupina "inozemskih, turistov. Večina se jih sicer ne mudi dolgo v obmorskih letoviščih, ki so pa vendar skoraj vsa dobro zasedena. Predvčerajšnjim jo rasa. ladja »Dedinje« priplula iz Benetk v Dubrovnik, kjer se je izkrcalo 200 gostov tt Belgije in Francije. Tujci so napravili potem izlet na Oetinje. — 25 milijonov za Izsosevanje NlkSIč-fre&a polja. Po finančnem zakonu za leto 1939-40 je dano gradbenemu ministrstvu pooblastilo, da najame pri Drž. hipotekar-ni banki posojilo 25 milijonov din za melioracijska dela na Nlkšačkem polju in za zgraditev električne hidrocentrale pri izvoru Zete. Odločitev za najetje posojila je že padla in km aru bodo začeli velika melioracijska dela na terenu. Ustanovljena je že terenska sekcija. Ta dela bodo obsegala v glavnem regulacijo reke Zete. izkop kanalov za odvod vode s polja, regulacijo Številnih (hudournikov tn (potokov, ureditev vseh kraških požiralnikov na N'ikšićkem polju, vrtanje tunela za odvod vode z NikšMčkega polja, zgraditev hidrocentrale ob izvoru Zete, regulacijo Dolnje Zete itd. — Cctinje dobi letališče. V sredo se je mudil na svojem inšpekcijskem potovanju na Cetinju ravnatelj Aeroputa inž. Tadi-ja Sondermaver. Sprejel ga je ban zet-ske banovine. Razpravljala sta o zgraditvi cetinjskega letališča. — Nesreča italijanskega tovornega psvr-niKa. Na praznik zvečer se je pri otoku Drivenik ponesrečila italijanska tovorna ladja ^Polinia« (2500 ton), otovorjena s cementom in stavbnim lesom. Plula je iz Splita proti Trstu. Pri otoku Driveniku Malem je ladja zadela ob čer ter se zelo močno poškodovala, tako da je takoj začela voda vdirati v trup. Ladja bi se potopila, a je k sreči obtičala na čereh. Nesrečo so opazili s potniškega parnika ^Ljubljana* in pozneje javili obalnim oblastem. Do nesreče je prišlo zaradi hudega viharja. Na ladji je bilo 1770 ton cementa in 880 ms stavbnega lesa. Del cementa je bil kmalu uničen, ker je voda prodrla do njega. — Ladjo »Sveti Duje«, ki je nasedla nedavno na plitvini v Pol judu. so v sredo rešili ter izvlekli na obalo. PO zasilnem popravilu je ladja odplula v Sveti Kajo, kjer bo izkrcala tovor, nakar jo bodo poslali v ladjedelnico, da jo temeljito popravijo. — Zaradi slabega vremena zaa-njih dni na Jadranu se je pripetilo tudi več manjših nesreč. Tako se je med Jablani-co in Staro No val jo prevrnil čoln in utonili sta dve osebi. Podrobnosti nesreče se niso znane in še ni ugotovljeno, kdo sta utopljenca — požar na matični podmornici »Hvar« V sredo je izbruhnil požar v strojnici matične podmornice »Hvar«, vsldrani v šibe-niški ruki. Požar se jim je posrečilo pogasiti Čez pol ure s pomočjo ladij vojne mornarice. Skoda je precejšnja, a ponesrečen ni noben mornar. — Nesrečo. Iz Kranja so prepeljali v bol« nico delavca Franca šolarja, zaposlenega v tovarni >Semperit«. Stroj mu je zmečkal prste leve roke. — 8letni sin mesarskega pomočnika Ivan Brvar je dražil nekje v bližini klavnice psa, ki je skočil vanj in ga ugriznil v lice. — Delavec Mestne elektrarne Albin žagar se je peljal sooči domov s kolesom med vožnjo pa so se mu zlomila vilice, zaradi cesar je padel in se hudo poškodoval na rokah in na glavi. — Stefina bel isnsjnsmega delavca Js dvignila lonec vrele vode, ki se je zlila nanjo. Dekletce se je oparilo po vsem životu. 4 _ Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo delno oblačno, spremenljivo vreme, temperatura bre2 sprememb. Včeraj Je bila najvišja temperatura v Splitu 30, v Dubrovniku 27, v Kum boru 26, na Rabu 23 v Ljubljani 22.4, v Mariboru. 22, na Visu 20, v Beogradu 18 ln v Sarajevu 17 stopenj. Davi Je kazal barometer v Ljub. ljani 761.5, temperatura je znašala 13.3. Iz Ljubljane —lj Prvi »Trnovski sejem« bo priredilo Sokolsko društvo LJubljana H. na letnem telovadišcu v Trnovem v nedeljo ob 16. Na sejmu bodo prodajali vse mogoče, pred vsem pa dobro jedačo in pijačo. Mlado in staro bo rajalo in plesalo zastonj. Godbe bodo igrale, kar bo kdo želel. Možje bodo tekmovali v streljanju s puškami, ione m dekleta pa v streljanju z loki. Za mladino bo vrtiljak in razni nastopi akrobatov. V luči reflektorjev in raket bo nastop mlade skupine igralcev. Vstopnina bo kljub veliki režiji samo 5 din. Vabimo vso belo LJubljano v Trnovo, da s nami preživi prvi »trnovski sejem«. —lj Bolnemu trgovskemu pomočniku na pomoč, V soboto smo objavili prošnjo, ki jo je na dobre ljudi naslovil bivši trgovski pomočnik, hudo bolan za sklepnim rev-matizmom in kostno tuberkulozo, da se že več let ne more premikati. V blagajni našega lista ln »Jutra« se je v teh dneh nabral skromen znesek, ki bo prosilcu vsaj za nekaj dni v pomoč, čeprav ostane njegovo vprašanje nerešeno. Med drugim SO darovali g. Josip Eberle. juveHr na Tyr-sevi cesti, 200 din, zbrana družba J. C. 80 din, g. Ludvik Cerne, zlatar v VVoirovi ulici, tvrdka Slavka Boganc na Poljanski cesti m neimenovana po SO din, g. Makso Humovec in neimenovana po 20 din, g. A. Skrajnar, trgovski pomočnik pri tvrdki Samec, in neimenovani 10 din. Na naslov prosilca, ki je na razpolago v naši upravi, je tvrdka Hribar, tovarna pletenin na Zaloški cesti, darovala 100 din, tvrdka Zeleznikar, trgovina na Marijinem trgu, pa 50 din. Vsem darovalcem najlepša hvala! Naprošajo se plemeniti ljudje, da siromaku pomagajo po možnosti tudi z odloženim perilom in obleko. —lj Čigavo je kolo? Orozniska postaja na Jezici sporoča, da je v njeni shrambi rdeče ples kano moško kolo brez evidenčne m tovarniške ŠtevSlke, ki je bik> najdeno nekje za Savo. Poleg kolesa so našli tudi siv klobuk m rjavo aktovko. —lj Mestno zdravniško službo bo oprav, ljal od sobote od 8. zvečer do ponedeljka do 8. zjutraj mestni zdravnik dr. Ciber Fran, Srbska ul. it. 7-L telefon št. 36—41. Iz Celja —« Na državni realni gimnaziji v Celju nodo popravni ln razredni Izpiti 28. in 29. avgusta .nižji in višji tečajni izpiti 30. in 31. avgusta od 8. dalje. Vpisovanje za 1. razred bo 1. septembra, za 2. do 8. 2. septembra in za učence drugih zavodov 4. septembra, vsakokrat od 8. do 11. Otvoritvena služba božja bo v četrtek 14. septembra ob 8. v Marijini cerkvi. Podrobnejši razpored je objavljen na zavodu. —c Mesto venca na grob pok. Antona Majerja je daroval g. Juro Sima 100 din prostovoljni gasilski Četi v Celju. —c Celjaka vojaška godba bo priredila koncert pred mestnim magistratom v ponedeljek 21. t. m. —c Pri delu Je padel. Kb je delal delavec Jakob žele, 37 let star, na neki nisi na Tenorju, je padel več metrov globoko ter si zlomil hrbtenico. Prepeljali so ga v celjsko bolnico, pa je malo upanja, da bi okreval —c Imenovanje. Dipl. filozofinja ga. Sonja Stojanova, hčerka notarja dr. Stojana, je bila imenovana za profesorico na ptujski gimnaziji. Za višjega svetnika je bil imenovan g. inž. drfl Podkrajsek pri drž. rudniku v Zabukovci. —c Nov zvon je dobila tukajšnja cerkev. Zvon je bil prelit iz starega ter bo težak 470 kg. Tako bodo sedaj lahko zvonili v celjski stolnici s štirimi zvonovi. —c žetev smrti. Umrla je 511etna rudarjeva Žena Marija Koritnik od Sv. Je-derte nad Laškim. — V Trnovijah je umrl 281etni posestnikov sin Vinko Gučok. Naj počivajo v miru! —c Kmetijska šola v St. Juriju ob južni železnici prSčne v drugi polovici septembra novi letnik, za katerega je še čas vložiti prošnje. V solo se lahko prijavijo tudi kmefiki sinovi, ki bi morali leto »odslužiti vojaški rok, katerega lahko preložijo na prihodnje leto. Stroški šoiarija so majhni, ker jih večji del krije banovina. Kmečki starši, dajte svoje sinove v kmetijske sole! Iz Velenja — Naše Sokolsko društvo Je priredilo svoji priljubljeni društveni in okrožni načelnici s. Eli Kovačevi lz ugledne rud. rodbine izredno prisrčno slovo ob njeni poroki s komandirjem orožniške postaje v Mežici g. M. Danolićem. Br. društvu v Mežici čestitamo na pridobitvi odlične sokolske delavke, istočasno je bil tudi fantovski večer v slovo bivšemu društvenemu načelniku in okrožnemu podnačelniku br. Jaru spičkl, rud. nameščencu, prav tako iz znane md. rodbine pred leti smrtno ponesrečenega jamskega upravitelja, češkoslovaškega zavednega rojaka ki se je te dni oženil z gdč. Hedviko Hojanovo. Bilo obema paroma srečno! — Društvo se pridno pripravlja na telovadni nastop, ki bo v nedeljo 20. t. m., ob 15. na letnem telovadišču. Prisrčno vabimo brate in sestre sosednih društev, naj se naše prireditve udeleže v čim lepšem številu. Iz Trbovelj — Občinska uprava op o so rja na razpis zreškega načelstva v Laškem, po katerem ss nekateri prodajalci živil in delavci, ki predelujejo življenjske potrebščine, protivi jo rednim zdravniškim preiskavam v smislu zakona o zatiranju nalezljivih bolesni ter pripominja, da bo sresko načelstvo vsakogar, ki bi se temu pozivu ne Odzval, strogo kaznovalo. Občinska uprava poziva hkrati vsa prodajalce In izdelovalce živil, kakor tudi vajence ln pomočnike teh obra- občinskem zdravniku zaradi pregleda. Legitimacije se dobe pri tukajšnji občini proti plačilu 3 din. — Pomanjkanje vagosjov. Skoraj vsako leto v avgustu in septembru sssssasjs prt nas pomanjkanje praznih vagonov, kar občutno ovira nase gospodarstvo. Tudi letos se j« pojavila ta neprijetna nadloga. Sedaj, ko so dobava premoga Ae kolikor toliko povoljne in je delavstvo v glavnem zaposleno, se pa pojavi ta neprijetna ovira. Kakor kaze, se Je pričela izvozna sezona in se za izvoz vsako leto zaseže jo vsi vagoni na naših progah. Tako je včeraj in danes občutno primanjkovalo praznih vagonov za nakladanje premoga na našli železniških tovornih postajah. Treba hi bilo najti sredstev, da se popravijo nešteti tovorni vagoni, ki stoje v več ali manj d efektnem stanju na stranskih tirih pri Zalogu, Toznu pri Mariboru in drugih kolodvorih, pa bi bilo pomanjkanja praznih vagonov takoj konec S PO"* T Plavalni dvoboj Viktorija: Jadran V sredo Je bil v Splitu ligaški dvoboj med domačim Jadranom ln sušaško Viktorijo. Tekmovanje, ki ga je vodil kot vrhovni sodnik g. Kramaršič iz Ljubljane, se je končalo šele po polnoči. Viktorija je v plavanju sigurno zmagala s 66:42 točkam. Wa-terpolo tekma, ki jo Je prav dobro sodil Kramaršič, se je končala 8:2 za Jadran. Rezultati so bili naslednji. 400 m prosto moški: 1. Defilipis (V) 5:00.5, 2. Potočnjak (V) 5:12.6, 3. Fran-českl (J) 0:34.7, 4. Puhar (J) 6:35.4. 100 m hrbtno lenake: 1. Smolik (V) 1:22.5, še bolje od rekorda, 2. Wlmmer (V) 1:30.9, 3. Peric (J) 1:39.7. 4. Frančeski (J). 200 m prsno moški: 1. Orkinlć (V) 2:52.3, Kohn (V) je v tej točki postavil 3 rekorde: na 300 m 4:43.6, na 400 m 6:22.2 (dozdaj 6:27.8) ln na 500 m 8:00.4 (8:22.8). 100 m prosto ženske: 1. Beara (J) 1:14.8, 2. KrmpotiĆ (V) 1:16.8, 3. Jenul (V) 1:23, 4. Moret (J) 1:35. 100 m prosto moški: 1. Curtinl (V) 1:03.4, 2. Patrone (J) 1:03.0. 3. Stocker (V) 1:04.5, 4. Tresič-Pavičić (J) 1:05.1. 200 m prano ženske: 1. Boršič (V) 3:22.2 bolje od rekorda 2. VVimmer (V) 3:42, 3. Stipanović (J) 3:47.2. 100 m hrbtno moški: 1. NegovetiČ (V) 1:16, 2. Perfeta (J) 1:16.8, 3. Bakašun (J) 1:17, 4. Vidmar (V). 4x50 m prosto ženske: 1. Jadran (Sldar, Roje, Radića, Beara) 2:16, 2. Viktorija 2:18.8. Obe štafeti sta plavali pod rekordom! 4X200 m prosto moški: 1. Viktorija 9:38.5, 2. Jadran 10:53.4. Nov rekord Fince ve V okviru dvoboja med Jadranom in Viktorijo, je Draguša Fine (Ilirija) poskusila postaviti na 50 m prosto nov rekord, kar Ji je popolnoma uspelo. Dosegla je Čas 32.7, dosedanji rekord njene klubske tova-rišice Nade Lampret pa je bil 33.8. Nastop čeških plavačev v Ljubljani. Odlični českv plaveckv klub iz Prage bo nastopil s svojimi plavači proti reprezentanci Ljubljanskega plavalnega podsaveza v soboto in nedeljo obakrat ob pol 21. zvečer. V češkem moštvu nastopa 6 reprezen-tantov, izmed katerih je n. pr. inž. Buše k odigrsl že 60 mednarodnih tekem, plavači Buchta, Novotnv in Schrig pa so nedavno postali prvaki v svojih disciplinah. Nadvse bo zanimiva štafeta 7X50 m prosto, v kateri bodo nastopili vsi vaterpolisti češkega moštva. V reprezentanci Ljubljane bodo izključno tekmovalci ljubljanske Ilirije. Ti so naši publiki po večini že znani iz prejšnjih tekmovanj, vendar pa SO se v njih vrste uvrstili it mlajši plavači, od katerih opozarjamo na odličnega juniorja Pelhana. Tekma bo vsekakor zanimiva ter bo nudila športnemu občinstvu obilo užitka Prodaja vstopnic razen dijaških je v modni trgovini Sport-Kmet, Aleksandrova cesta, in na kopališču Ilirije. Hitrostne medklubske moto-dirke na Čatež. ŽSK Hermes, sekcija Trebnje, priredi v nedeljo 20 .t. m ob 14. na 6 km dolgi gorski cesti Velika Loka—Čatež prvo mo-tociklistično gorsko dirko, sa katero se je prijavilo že 42 vozačev. Razen naših bosta startala tudi dvs avstrijska Nemca Hub-mann in Deimel, znana, drzna vozača z ljubeljske dirke. Klub je tudi v pogajanjih z ljubeljskim prvakom na prikolici Karlom Abartom. Izmed hrvatskih vozačev sta se prijavila Jurčič na 500 cem BMW, zmagovalec pri nedeljskih gorskih dirkah na Ljubelju, ter Pavlic na 600 cem BMW s prikolico. Dirkale bodo tudi dame, za katere je razpisana posebna kategorija. Stsrtale bodo tri Dolenjke in dve Celjanki. Za dirko vlada ogromno zanimanje tudi med dolenjskim prebivalstvom, kar se je pokazalo posebno v nedeljo pri treningu, ki mu je prisostvovalo gotovo nad 1500 gledalcev. Dirko bo posetilo bržkone tudi mnogo Ljubljančanov, saj je Čatež znana lepa izletniška točka na Dolenjskem. Vsa proga bo okrašena s trobojnica-mi, na najvišji točki bo pa tribuna za goste ter bo igrsla godba Po dirki bo v restavraciji Urbančič razglasitev doseženih rezultatov in razdelitev nagrad. Članstvu SK Ilirije! Nas raslutnl član Drago VsrbiČ, ki je dolga leta a velikimi uspehi aktivno sodeloval v našem klubu, Ja v sredo umrl. Pogreb pokojnoga bo danes ob 17. iz hiše Oaletova ulica 33 (na Celovški cesti st. 98 na desno). Uprava Ilirije poziva celokupno članstvo, naj se pol. nostevilno udeleži pogreba in izkaze zahvalo za njegovo neumorno delo. Uprava SK nirljs. Z Jesenic Športne prireditve 8K Kovinarja, alee, bodo Jutri in v nedeljo na igrišču BR Bratstva Spored Je naslednji: V soboto ob 16.30 nogometna tekma SK Bratstvo : SK Kovinar. V nedeljo ob 10. nogometna tekma SK Radovljica : SK Kovinar H. Predtekma — juniorska tekma SK Bratstvo : SK Kovinar. Popoldne ob 18. brao-turnlr — sa pokal SK Kovinarja ln sicer mod SK Bratstvom, ISK Hrastnikom, SK Kovinarjem I. in SK Bratstvom II. Pokal Je razstavljen v izložbi trgovine g. Levic-nika, urarja, Jesenice, Gosposvetska cesta. Ob 18. se bo pričela v Delavskem domu velika športna veselica, na kateri bo poskrbljeno prav vse 2a dobro in veselo za- DaJTlH KKPRKKLIONO ZADNJIKRAT! Ob 16.. 19. m 21. uri Ne zamudite tega sporeda KINO UNION — TEL. «2-21 P*ta Pmrlo, Franeoiee n film, ki zasluti, da si ga MIR NA RENU Vsej kino-publlki Je gotovo Se dobro v spominu ljubka, šarmantna Francozinja Simone Simon Po doI*em 4MU nMtop; g£ J O S E T T E Premiera dane« v KINU MATICI — tel. 21-24, ob 16.. 19. ln 21. url FINALE KINO SLOGA. tel. 27-30. Samo se danes ob 16., 19. in 21. uri Hans Moser — Kathe Nagy — Lucie English — Hana Holt Jutri: MARIONETE, Benjamin Gigli, poje najlepše arije glasbene literature. Vesela dunajska opereta v režiji Geze Bolvarlja. Kmetski praznik v Bohinju Gorenjska Društva kmetskih fantov in deklet priredijo v nedeljo, dne 20. avgusta velik kmetski praznik s sodelovanjem gorenjskih kmetsko-gospodarskih in kulturnih organizacij. SPORED: 1. Ob 9. uri sprejem zastopnikov in gostov na kolodvoru v Boh. Bistrici. 2. Ob 10 uri dopoldne sv. msšs pri Sv. Janesu ob Bohinjskem jezeru. 3. Od U. ure dop. do 1. ure popoldne ogled sanimivosti Bohinja in vožnja po jezeru. 4. Ob 1. uri zbira Ušće kmetskih, gospodinjskih, obrtniških ln drugih delovnih tku-pin pri St. Fužini na Trsti; nastopijo: orači, terice, predice oglarji, drvarji, tkalci, izdelovalci Škafov in pip. kmetska svatba. 5. Slavnostni odhod povorke z godbami ns čelu ns tekmovsliSČu na Polje. 6. Ob 3. uri popoldne otvoritev kmetske- ga praznika s slovesnim dviganjem državne zastave (državna himna). 7. Kmetsko mladinsko zborovanje. Nastopijo zastopniki Zveze kmetskih fantov in deklet iz Ljubljane in zastopniki srbskih, hrvatskih in čeških kmetskih mladinskih organizacij. 8. Zaključek zborovanja s himno »Hej Slovani«. 9. Ob 4. uri tekma koscev in grabljic. 10. Razglasitev izida in razdelitev nagrad. 11. Narodni plesi in običaji 12. Velika revija narodnih noš. Narodno rajanje in kmetska veselica. Igra Kovinarska godba z Jesenic. Vsi, ki se zanimate za krasote Bohinja se udeležite kmetskega praznika. Ne bo vam žalf Poslužite se nedeljskih povratnih kart. Bohinj vas vabi in kliče! V slogi ln delu vstajamo! Pripravljalni odbor. SOKOL Uspel nastop Sokola PoooviCe-Sava Naša najvišja sokofeka postojanka, marljivi ponoviški Sokol je imel v nedeljo 13. t. m. svoj telovadni nastop, kjer so poleg domačinov sodelovati tudi bratje iz sosednega društva Litija-Smartno. Župno upravo Je zastopal pri nastopu br. Tone Čotar. Obisk telovadbe je bil prav zadovoljiv in so prireditev obiskali po večini posestniki iz bližnjih vasi. Ob 16. so telovadni nastop otvorili vsi telovadni oddelki (141) s pozdravom državni zastavi med igranjem državne himne, dočim so v sosednem gozdičku pokali možnarji. Po izkazani časti državni zastavi je nastopilo s prostimi vajami 30 dečkov, 36 deklic, 22 naraščajnic. 18 naraščajnikov, 16 članic in 26 članov. Vrsts Članov z nastopom na bradlji je bila deležna za svoje lepe vaje toplega odobravanja. Telovadni spored je bil izvršen gladko brez mučnih odmorov in zaslužita br. načelnik in a. načelnica vse priznanje. Pri prireditvi je marljivo sodelovala trboveljska sokolska godba. Lepemu nastopu sta prisostvovala tudi okrožni načelnik br. Pestotnik, ki skrbi, da se telovadba goji v vaeh edlnicah zasavskega okrožja, in pod-starosta društva Šmartno pri Litiji. Da jc nastop tako lepo uspel, gre zasluga domačemu vsditeljskemu zboru in marljivemu ln vztrajnemu starosti br. Berdajsu, ki kljub težkim razmeram uspešno vodi to marljivo podeželsko edinico. Prireditev marljivih Sokolov. Sokolska četa v Notranjih goricah bo imela v nedeljo 20. t. m. ob 15. svoj drugi telovadni nastop. Po nastopu bo prijetna veselica in bodo pri vsej prireditvi prišla do izraza vsa priznanja, ki jih zasluži zelo delavna in tudi zaslužna sokolska četa. Prireditev bo v gozdu poleg železniške postaje in po prihodu vlakov bo sprevod skozi vas na telovadisče. Kdor ceni požrtvovalno nacionalno in prosvetno delo Sokola v Notranjih goricah, bo to priznanje najbolje posvedočil s svojo udeležbo pri prireditvi v nedeljo. Lepe so Notranjo gorice, vzorna je tamošnja sokolska četa. zaradi tega: kdor le more. v nedeljo v Notranje gorice na sokolsko prireditev! ŠAH Naciotialail iahovskl torair XT. kolo amaterskega nacionalnega turnirja je bilo v znamenju remijev, pa tudi prav začetniških napak. V nekaterih partijah so igralci, ko so si zgradili dobljeno pozicijo, enostavno spregledali figuro in so njihovi nasprotniki na lahek način nepričakovano prišli do točke. V A skupini je B. PsvloviC igral nasproti Šiški kraljevi gambit, ki pa ga je 5i*ka odklonil. Pavlovič je imel na oko nekoliko ugodnejši položaj, s se je igra zaradi ponavljanja potez končala remis. Rajkovič in Gligoric sta v Nimcovičevi indijski obrambi po zamenjavi figur prav tako delila točko. Muha ni imel preveč posla s slabim Medanom in je gladko zmagal. V francoski partiji med Jermanom in Drašičem je imel beli le sigurno točko, a je v končnici naredil vprav začetniiko napako, ki je D rasicu omogočila zmago. Feuer in Gottlieb sta igrala Retijevo otvoritev. Crni je prišel v prednost, nt pa najbolje nadaljeval, in je bila partija remis. Mlinar je v španski partiji že v začetku nadigrsl Atijasa in ko je ta spregledal figuro, je naglo zmagal. Majstorovič in S. Pavlovič sta v nezanimivi igri remizirala. Licul je porazil Iv-kova Stanje po XI. kolu v A skupini: Gligorič ° in pol, Rajkovič in Šiška 7 in pol, Jerman in Majstorovič 7, Feuer In B. Pavlovič 6 in pol, Gottlieb 6, Drasič 5 in pol, Licul 5, Mlinar in S. Pavlovič 4 in pol, Iv kov in Muha 3 In pol. Medan 2 in pol, Ati-jas 1 in pol. V B skupini je Sorli v francoski Igri dobil nasproti Lončariču kmeta ki je zadostoval za smago. Rabar jc prišel nasproti Gabrovsku v prednost, vendar jc Ljubljančan igral končnico izvrstno in je izsilil remis. Enako se je končalo srečanje med Slokanom in FilipčiČem. KurjsČki je po 40 potezah podlegel Stakiču. Carev je popolnoma nadigrsl Clndrica in je že po 20 potezah zmagal. Mufdek je nasproti Bernerju spregledal figuro ln s tem tudi je s pomočjo nasprotnika dobil od Kohna celo točko. Weiss je pO začetni dobri igri popolnoma popustil in je tudi v tem kolu oddal Saviču celo točko. Stanje v B skupini: Gabrovžck 9 in pol, Šorli 8 in pol, Rabar 8, Berner in Savič 7 in pol. Carev 7, Šubarič 6 in pol. Weiss 5 in pol. Slokan in Štakič 5, Kohn. Lonca-rič 4, Muždek 3 in pol, Cindrič in Filipčič 3, Kurjački poL Ljubljana v jeseni Tekmovanje harmonikarjev za prvenstvo Jugoslavije in prehodni pokal za leto 1939-40 bo letos v nedeljo 10. septembra na ljubljanskem volesejmu. Cvetlično razstavo na letošnjem jesenskem velesejmu od 2. do 11. septembra bo priredil vrtnarski odsek podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani. Poleg domačih cvetličnih kultur bomo videli na razstavi mnogo povsem novega cvetja, kakršnega pri nas se nismo videti. Razstavljene bodo lončnice: glok-sinije, gomoljaste be goni je, calla Eiliotana, fuksije in" gorenjski nagelj, od rezanega cvetja pa gladijole, monbrecije, tuberože, indijske kane, anemone, levkoje, sabo nageljni, astre, antirrhinum, ce losi je, krizan-teme, ostro in lki caJendula, gaillardia, petunije, floks, scabiosa, tagetes ver bene, cinije, dali je, vrtnice itd. — Razstava plemenitega cvetja bo gotovo zbudila upravičeno občudovanje slehernega obiskovalca Sadje Je zdravo in dobro. Na letošnji Jesenski prireditvi našega ve le sejma »Ljubljana v Jesenic od 2. do 11. septembra bo tudi bogata, vzorno urejena sadna razstava. Na nji bomo videli vse vrste sadja, kar jih lahko v septembru razstavimo in sicer v naravi, modelih in slikah. Sadjarstvo je pri nas že precej razvito, vendar pa ae ne tako, kakor bi lahko bilo. Se vse premalo se zavedamo gospodarskega pomena sadjarstva, zato bo razstava na velesejmu še posebno znimiva, ker nam pokaže tudi gospodarski pomen raznih vrst sadja. Mi boljše sadje po većim izvažamo, kar ga pa ostane doma, se žal preveč porabi za sadjevec in žganje. Mnogo premalo saija sušimo. Suho sadje nam lahko čez zimo dobro služi v prehrani. Na razstavi bomo videli modele in načrte sušilnic in vsega, kar je potrebno za pravimo sušenje sadja Razstavljeni bodo doma izdelani kotli, dalje številni sterilizatorji in most >Maks Kante« za pripravljanje in spravljanje sadnih sokov. Na razstavi bomo videli tudi Lanico aparate za konzerviranje sadnih proizvodov. Posetnlkom bo na razpolago posebna knjižica Sad jarak e ga in vrtnarskega društva, v kateri so vsa potrebna navodila- Pri uživanju, sušenju, v kuhava nju in stiskanju je važno, da je sadje zdravo In cisto. Razstava nam bo tudi pokazala, na kaj vse je trba paziti, če hočemo, da bo uporaba sadja ustrezala higienskim predpisom. Razstava gob. Gobarstvo je zelo važna panoga našega gospodarstva. Prvič v Jugoslaviji prirejena razstava gob naj napoti naše ljudstvo k nabiranju gob. V modelih in naravi bo razstavljenih nad 150 užitnih, neužitnih in strupenih vrst gob, nadalje bo pokazan način sušenja, pako-vanja in pripreme za izvoz. Gobji praški, gobji ekstrakti, navodila za pravilno vlaganje gob v kis, v slanico itd. izpopolnjujejo to zanimivo in važno razstavo. Zatiran jo škodljivcev. Na vrtu vlada večen boj. Žclcnjadne rastline imajo nebroj sovražnikov: voluharja, miši, bramorje, gosenice, ličinke, hrošče. Poleg teh živih Škodljivcev, ki uničujejo aelenjad, je Se vse polno raznih rastlinskih saje dal cev, ki skušajo naše rastline uničiti ter ugonobiti. Razne plesni, glivice ter pleveli duše in zatirajo zelenjad. Vrtnar mora kot vojsko, vodja čuvati rastlinice pogube. Treba Je veliko truda, znoja in znanja, če so hočemo uspešno boriti proti vsem tem zaje-dalcerrT in sovražnikom zelenjadi. Oelo velike živalce, bramor, voluhar nam delajo preglavice, kaj sede rame bakterije, plesni, glivice, ki uničijo marsikdaj vos pridelek. Tu je potrebno natančno poana vanje bolezni ter obrambo napram njej. Kot moder vojskovodja bo vrtnar te v naprej, preden se pojavijo, skušal golazen in bolezni preprečiti z raznimi ukrepi in sredstvi. Danes imamo na raapolago nebroj snovi, s katerimi se moremo uapotno boriti napram boleznim rastlin. Isdatkiaa ta sredstva so malenkostni, treba Jih JS le ob pravem Času uporabiti, delo pomeni izgubiti bitko. Na w kmeti>»ki razstavi na ljubljanskem sejmu bo omogočeno vsakemu r pridobiti si vpogled v Življenje kov m zajedaleev rastlin ter ss s obrambnimi srs4ssvi in njsh Stran 4 »SLOVENSKI NAKOĐc, p-fa*. M. i |1 18« Ljudožrci v belgijskem Kongu Kolonialne oblasti še niso mogle zatreti tega sramotnega« Človeka nedostojneca običaja LjudoZrstvo je bilo iztrebljeno pred 15 leti Tako vsaj zatrjujejo kolonialne oblasti raznih držav, otokov in okrajev, kjer je bilo ljudožrstvo pred prihodom belokožcev splošen pojav. V naših kolonialnih poročilih je to zaključeno poglavje, je pripomnil smeje vb dni komisar nekega daljnega kraja v belgijskem Koritu na trditev od raznih .strani, da je v pragozdom ih belgijskega KongS še vedno mnogo ljudožreev. Tu in tam se doprineso prepričevalni dokazi, toda i biasti so za to zelo občutljive in jih navadi o nočejo priznati. Nie se ni storilo, dokler so ni razširila leta 1907 vzn« mirljiva vest, da so našli na lažnih Krajih 108 umorjenih domačinov in oa so bila njfhova trupla razrezana. Tako ni bilo več mogoče tajiti, da so šli deli njihovih trupel tjudežreem za pojedine. Razen tega je izginilo precej domačinov, in sicer brez sledu. Izzivanje belega uradnika Neki uradnik kol« »ntalne uprave pripoveduje. «!a .ie posetil poglavarja neke naselbine v okraju, od koder je prihajalo največ vesti o žrtvah ljudožreev. Ko je odhajal od njega, ni vedel o zadevi nič več ne^o ob svojem prihodu. Poglavar 5?e je deTal nevednega in nezaupljivega, vaški čarovnik Isu m u je pa molčal ko grob. Ko je odgovarjal na vprašanja, .s katerimi je hotel uradnik spraviti iz nj« ga resnieo o ljudozrcih. je bil zelo previden in spretno se je izogibal vsega, kar bi moglo izdati resnico. Naselbine domačinov v belgijskem Kon gu so pogosto v najnedostopnejši dž'ingli. Tja vodijo samo stezice, po katerih j zelo iežko hoditi. Uradnik pripoveduje, da je pi" -1 s svojim spremstvom v bližino naselbine, ko so nosači naenkrat izpustili no^il-nico in vse njegovo spremstvo se je med silnim krikom in vikom razbežal o po džungli. Nekaj korakov pred njim je ležalo na tleh truplo črnega bojevnika, še toplo in razmesarjeno tako. da «e to sploh ne da popisati. To je bila gotovo provokacija beiep-a uradnika. Umor je bil storjen v neposredni bližini naselbine, tako da so morali ljudje slišati krike nesrečne žrtve. Zločin ie bil storjpn v času. ko je uradnik govoril s poglavarjem in čarovnikom. Namen divjakov je bil nedvomno, o.^tmešiti kolonialno upravo z izzivanjnm. naj poskusi prijeti krivee. čarovnik vrhovni sodnik Nikjer na svetu nimajo vragolije čarovnikov takega vpliva kakor med zamorci v belgijskem Kongu. Naj se zgodi karkoli in kjerkoli, zamorec vedno veruje, da je to delo hudobnega duha. Smrt se nikoli ne pripisuje naravnim vzrokom niti okolno- Čarovnik divjega plemena attm. Odgovornost zanj pade vedno na nekoga, ki je imel slabe namene s pokojnikom, in to je lahko tuj človek ali pa pokojnikov bližnji sorodnik, brat, sestra ali celo oče ali mati. Čarovnik je tisti, ki določi, kdo je odgovoren in gorje tistemu, ki ima z njim o3ebne račune. BratovSčina Mangberas Čarovnik je poglavar Mangberas, privržencev moške bratovščine, razširjene med divjimi plemeni v oblasti, kjer je mogočna reka Konpo še potoček. Mansrberas je velika bratovščina odraslih moških. Deček, ki je postal mladenič, se sprejme v bra- I tovščino ob posebnem obredu, s katerim I mora dokazati pogum in utrjenost, da se ne boji bolečin. Ena izmed preizkušenj spo- ' minja močno na kazen pri vojakih v starih časih, ko je moral kaznovani vojak j teči po ulici. Kandidat, ki hoče priti v bratovščino, mora teči mimo starejših članov, j stoječih v krogu, ki udrihajo po njem s I palicami, ne sme pa pokazati, da čuti bolečine, če se mu pozna to na obrazu, ga I proglase za slabiča. Posledica tega je navadno smrtna obsodba in temu sledi ka-nibalska gostija. Leopardni možje Notranja sekta te divjaške organizacije so anj'oti. bolj znani v civiliziranih državah pod imenom -leopardni možje-. Večina domačinov se trese. če le zasliši ime teh krvoločnih ubijalcev. Anvoti izvršujejo vsa čarovnikova povelja. Nepokornost ali oklevanje se kaznuje s smrtjo. Napadajo vedno enako, oblečeni v leopardove kože z ostudnimi maskami na obrazih. Na rokah imajo rokavice, zavezane v zapestju in opremljene z jeklenimi kremplji. Anyot napade navadno v mraku ali zgodaj ponoči. Sključen liki leopard preži na svojo žrtev. Napade jo v skoku od zadaj In B kremplji ji pretrga žile na vratu. Umirajočemu razpara prsi. Dele telesa morilci navadno od ne so na kanibalske gostije. Nekoč so jemali eelo telo, zdaj se jim pa zdi to preveč nevarno. Včasi posuše ljudožrci srce, jetra in drugo izrezano drobovje, ki ga potrebuje Čarovnik za svoje vragolije. Iz drobovja pripravljajo najučinkovitejša zdravila. Leopardni možje redko ubijejo svoje žrtve v domačih naselbinah. Malo je žrtev, ki prežive napad, da bi mogle pripovedovati o teh strahotah. Tu pa tam se pa le pripeti, da se kdo reši in v takem primeru napadalec noče biti spoznan. To je preveč nevarno, kajtj kolonialne oblasti bi utegnile izslediti vso or^anizaeijo teh krvoloČriih zločincev in prišle bi na sled tudi čarovniku, od katerega vf*e to izvira. Kakor mamilo Znano je. da lev ali tiger, če je okusil človeško meso. ne mara potem za noben drugi plen. Vse kaže. da je nekaj podobnega tudi pri ljudozrcih. Divjak, ki je okusil človeško meso, hrepeni po njem kakor tisti, ki se. navadi na mamila, brez katerih ne moro več živeti. Poskusite ozdraviti morfinista. pa se ho^p prepričali, kako daleč gre človeška strast. Divjak seže po vsakem sredstvu in izrabi vsako priliko, samo da pride do človeškega mesa. Zato morajo zamorci pokopavati celo svoje mrliče neposredno v naselbini, večinoma kar pod kolibami ali tik pred njimi. Razen tega pa morajo še steptati zemljo nad nji- mi in izkopati v grobove hodnike od strani, kamor polože mrliče. Pokriatjanjeni zamorci pokopavajo svoje mrliče na pokopališču pri najbližji misiji. 37 usmrtitev sele nedavno je prišlo na dan, da so Anvoti zaznamovani, da imajo znake v svoji organizaciji, vidne brazgotine na prsih in na hrbtu. Posledica tega odkritja je bila najaenzacionalnejša obravnava v zgo- dovini belgijskega Konga 17 članov divjega društva je bilo lani v februarju obešenih zaradi umorov odnoano ljudžrstva v zvarilo drugim. Poglavarji naselbin, čarovniki in prebivalstvo okrajev, kjer so jih zasačili, je moralo prisostvovati usmrtitvi. Z njo so hotele oblasti zastrašiti druge in zatreti organizacijo leopard-nih mož. Vprašanje je seveda če se jim bo to posrečilo. Po zadnjih vesteh se zdi. da so postali čarovniki samo previdnejši in bolj zviti. Zanimivo je, da med njihovimi žrtvami še ni bilo nobenega belokož-ca. Zločini leopardni h mož so ostali omejeni na domačine, med katerimi neomejeno vladajo črni čarovniki. VVojciech KorSanty Veliki poljski rodoljub in borec za svobodo poljskega Kakor smo že včeraj sporočili, je v sredo zvečer umrl na kliniki v Varšavi po operaciji eden izmed najuglednejših poljskih politikov in rodoljubov, neustrašen borec za poljsko stvar VVojcieh Korfanty. Korfanty se je rodil 20. aprila 1873. v £>adzawki v okrožju Katovice kot sin rudarja. Po končanih gimnazijskih študijah je na univerzah v Vratisiavi in Berlinu študiral nacionalno ekonomijo in državno pravo. Ze kot študent se ie politično udej-stvoval. pripadal ie krožku poljskih dijakov iz Poznanja in se je odlikoval kot ?ijajen govornik Po končanih štuiiiah je odšel v Katovice, kjer ic ustanovil list >Gornoslazak (Gornji Šlezijec). Ze v uvodni številki je orisal program svoje politične delavnosti, to se pravi šleziiski narod nacionalno prebuditi, da se kmalu otrese jarma svojih dosedanjih zaščitni- kov. Na lastnih poljskih tleh samostojen poljski narod — to je nase geslo!« Bil je izvoljen v nemški parlament, v katerem je zastopal isto politiko od leta 1903 do 1912, hkrati pa ie bil član pruskega deželnega zbora od leta 1903 do 1918. Tudi v juniju 1918 je bil izvoljen v parlament. Ob prevratu ie Korfantv skupno s Pa-derewskim organiziral poljsko revolucijo. Posrečilo se mu je. da je Poznamsko in Pomorjansko priključil Poljski ter s poznanjskimi polki zasedel Lvov. Leta 1918 je postal minster. Pri volitvah 1919. je bil izvoljen v Sejm. kateremu ie pripadal do avgusta 1930. V oktobru 1920. je bil imenovan za komisarja za glasovanje v Gornji Sleziii in je kot tak organiziral tri oborožene uoore. V oktobru 1923 je bil v Vitoševem kabinetu imenovan za podpredsednika ministrskega sveta. Leta 1926 pa je prišel navzkriž s pokojnim Pilsudskim. Vzrok temu sporu je bila izjava in trditve Kor/an-tyja, da ni Pilsudski, temveč da sta on in Paderewska ustvarila novo Polisko. Ko je bil leta 1930. pod Pttsud-kim šleziiski sejm razpušcen. ie bil Korfantv istega dne aretiran in prepeljan v Brest Litovsk, pozneje pa v Mokotov Obtožen ie bil, da je hotel izvesti državni prevrat. Med preiskavo pa ie bil izvoljen v varšavski senat in šleziiski sejm. Leta 1930. ie šleziiski sejm s 25 proti 18 glasovi sklenil, da se ustavi kazensko postopanic proti Korfantvju in kmalu nato ie bil izpuščen. Se popreie ie bil izvoljen za predsednika parlamentarnega kluba krščansko-demokratske stranke v Varšavi. V letu 1935 ie bila znova slavljena šlezijsketmi sejmu zahteva glede izročitve Korfantvja. a brez uspeha Ko pa je bil sejm razpušcen. ie državno pravdništvo stavilo mar- MALI OGLA Beseda 50 par, davek posebej Preklici, izjave oeseda Din l.—, davek posebej. Za pismene odgovore glede mali!) oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. raz no Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek £ Din Male oglase »Slov. Narod« sprejema uprava do 9. ure dopoldne. NAJBOLJŠO MEDICO dobite v Medarni — Ljubljana Židovska m. 6. 36/1 TURISTI! Predno odhajate na planine, ne pozaDlte si nabaviti fin cvetlični med v Medarni — Ljubljana Židovska ui & 36/7 KOROŠKE BRUSNICE (Preiselbeeren) dnevno sveže razpošilja po 6 — 8 din samo Šlebnik, Zagreb, Pantovčak 22 2507 dopisi Beseda 50 par davek posebej Maiman^ši unesel«- * Din REVNI IN POSTEN I GOSPODIČNI z din 5000 nudim sigurno eksistenco. Sodelovanje potrebno. Ponudbe na upravo SI. Naroda pod >2enitev ni izključena.. 2519 LEPO GOSPODIČNO do 20 let, najrajši frizerko, bi rad spoznal dobro situiran gospod. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod šifro ^Prijateljica^ 2516 PRODAM Beseda 50 pai davek posebe;. *^aimani§T znesek a Din ZARADI BOLEZNI naprodaj v provinci res dobro vpeljana in dobro idoča modi-stovska obrt z veliko zalogo in vsem inventarjem. — Vprašati v Celju, Gosposka ul. 19, Viktorija Kos. 250fc OREHOVA JEDRCA lepa. izčiščena. dobite najceneje v Medarni — Ljubljana, Židovska ui. 6. 36/*l I.a SVEŽE ĆEŠPLJE debele za vkuhavanje Din 2 50; namizne hruške, kisla jabolka Din 2.60 franko voznina razpošilja po 50 kg G. Dreehsler Tuzla. 250£ SVEZE CEfcPLJE bosanske I.a, kg din 2.50. I.a lipov cvet kg din 20.— franko voznina razpošilja G. Drechsler — Tuzla. 2515 KUPIM PIANTNO narmalno uglašen, kupim. — Hotel Evropa, Kranj. 2517 BRIVSKI POMOČNIK mlad. dober delavec v moški stroki, želi premeniti mesto. — Nastop lahko takoj. Cenj. ponudbe na Mevlic Geza, brivski pomočnik, salon Gumilar, Slatina Radenci, pri Mariboru. 2518 NAJBOLJŠA RADIJSKA REVIJA f» NAS VAL SPOREDI evropskih ram jskfli postaj oa iaa. novela modni pregled, so vio* is cadijakej nagradni natečaji. UPRAVA: Ljubljana. Knafljevs utlea *. Mesečna naročnina saaas 12.— dinarjev. Inserirajte v »Slov, Narodu«! sakatu senata (častno razsodišče* predlog Slede izročitve Korfantvja Korfantv jm bil o tem pravočasno obveščen m je pobegnil na Češkoslovaško, kjer je ostal do letošnjega marca. Ko so Nemci vkorakali na Češkoslovaško, se je vrnil v domovino« kjer je takoj zopet stopil v prve vrste borcev za svobodo in neodvisnost Poljske. Nenadna smrt ga je zatekla sredi priprav za veliko propagandno turnejo po obmejnem ozemlju. Poljska je izgubila odločnega borca, ki v nacionalnih zadevah ni poznal kompromisov. Starost morja Geologi se že strinjajo v tem. da morje v začetku sveta ni bilo slano. Slano je postalo šele pozneje, ko so nanosile vanj aoll reke, ki imajo v svojih vodah tudi sol, čeprav v vedno manjših množinah. Na tem dognanju so sloneli vsi računi glede starosti morja Učenjaki so ugotovili, koliko je v morski in rečni vodi natrijevega klorida in po tem so izračunali starost morja, z delitvijo približno pred 100 leti na 100 rnffljonov let. Ob koncu preteklega stoletja so te račune revidirali ln prišli do zaključka, da je morje JTtaro 350 milijonojr let. Ameriška geologa A C. Spenoer in K. X Murata z ameriškega zavoda za geološka raziskovanja sta izračunala starost morja na 500 milijonov let. Ta dva učenjaka trdita, da pri prejšnjih rakunih niso upoštevali vpliva skrilavca na morskem dnu, v katerem so snovi, ki se spajajo z natrijevim kloridom in ta se potem skoraj ne da izločiti Iz njih. Svoje račune sta razglasila na kongresu ameriških geologov, kjer sta pa naletela na odpor raznih sol, ki so izračunale starost morja na. 2500 milijonov let. Polemika se je razširila tudi preko znanstvenih krogov. Pozneje je posegel v njo tudi chicaski profesor W. Bruce, Id sa-lomonsko izjavlja, da so se oceani pr*»d milijonom lpt posušili m sele pozneje zopet napolnili z vodo. tako da utegnejo imeti prav vsi. ki po izračunali starost morja. 7000 ameriških otokov Državni tajnik za. notranje zadeve Ze-dinjenih držav nadzira 7083 otokov, ki so tako pori suverenostjo severnoameriških Združenih držav. Tako jrre za 20 otokov Havajskega otočja, za 53 otokov Deviškega otočja v Karibskem m Atlantskem morju, za o otoke Porto Rira.. za 67 otokov Aljaske in nepregledno Itovllo r.točkov, med katerimi so mnogi aa.m koralne pečine tn so bili se nedavno povrni brezpomembni. Postali so pa važni z r.izvnirm THrp^jzn, prometa m pa glede na strategijo. K otoški državi Združenih držav spada tudi 148 otokov Filipinskega otočja, Id. tvorijo cel pas od Karibskega do Kitajskega morja, od Atlantskega do Srednjega m Pacifičnega oceana in od Beringovega morja do Arktičnega oceana. FUipini so bili pa ze prej pod upravo Združenih držav in upravljalo jih je vojno ministrstvo, od katerega prevzame zdaj upravo tsh otokov notranji minister Ickes. Žrebec Nelson VTktor. zmagovalec jugo-slovenskega kasaškega derbvja v Ljutomeru, last Al. Slaviča iz Banovcev Sobota, 19. a\ gusta 12: Za zabavo poskrbimo, plošče v v^n-cek spet povijmo. — 12 45; Poročila — 13; Napovedi — 13.20: Za zabavo poskrbimo, plošče v venček spet povij mo. — 14: Napovedi. — 17: Otroška ura: a) Selma Lagerloff: Kako je Niels Holgerson popo-toval z divjimi gosmi. — Povest v nadaljevanjih; b) Tetka Marička kramlja in prepeva. — 17.50: Pregled sporeda, — IS: Za delopust igra radijski orkester.— 18 40: Pogovori s poslušalci. — 19: Napovedi, poročila.— 1940: Nac. ura: Slovenski tisk 'Ruda Jurčec) Ljubljana. — 20: O zuna. nji politiki (g. dr. Alojzij Kuhar). — 20 "0: V. Vombergar: Kdor stika, ta stakne! —-Vesele zgodbe iz življenja Jake Smol lake in njegovih. — Izvajajo člani rad. igr. družine, vodstvo ing. Pengov. — 22»: Napo-vedi, poročila rA P. MELNIKOV. 26 ZAGONETNA SMRT KNEZA KOSTROVA ROMAN — Strašno se je zapustil, odkar so ga izključili iz gimnazije, živi brez dela. Poznam ga že, odkar je pod našim nadzorstvom. — Zakaj? v — Prvič je šlo za nekega uradnika, ki je bil ob-dolžen poneverbe. Temu so manjkale razen denarja glasom revizije tudi blanketnc knjižice ža inozemske potne liste, poverjene njemu. Zaslišan ie izpovedal, da jih je dal Rožnovu. Čemu jih je ta potreboval, tega še zdaj ne vemo. Toda Rožnov je to zanikal. Ni izključeno, da si je dotični uradnik to izmislil. Pod našim nadzorstvom je zato, ker je našel glasom policijske prijave za svojo umetniško nadarjenost posebno polje. — Kakšno? — O njem pripovedujejo, da vam ponaredi proti primerni nagradi poljubno listino. To je zelo sposoben človek — saj ni zaman graver — in otroke je učil lepopisja. Moram pa priznati, da ga doslej še pri nobenem takem grehu niso zasačili. __Sicer pa taka naročila niso pogosta. Kako se pa preživlja? . _V gledališčih slika dekoracije. Zadnje čase se je seznanil z neko članico zbora. Človek ne ve. dali preživlja ona njega ali on njo. — In v zadnjih desetih dneh ni zapustil mesta? — laislim, da ne. Vsaj detektivi mi niso mogli povedati nič točnega, ker ni pod stalnim nazor- stvom. — Kdo pa je ta Skalški? — Poseben tip človeka. Mož ie že prileten. Plemič je. Služil je v gardnem polku, toda na zahtevo drugih častnikov je bil premeščen. Premestili so ga v armenski polk, daleč tja na mejo. Toda tudi tam ni dolgo ostal. Potem je sprejel mesto obmejnega stražnika na carinarnici, pa tudi to službo je kmalu zapustil. Poročil se je z neko obubožano grofico ali kneginjo. Sorodniki njegove žene so mu izprosili dobro mesto pri petrograjski policiji. Toda tudi iz Petrograda so ga kmalu premestili v podeželsko mesto, kjer je padal vedno globlje, dokler ni dobil končno podrejene službe višjega nadzornika na periferiji mesta. Nazadnje ni bil zmožen niti tc službe in tako so ga odpustili. Prišel je k nam in se nam ponudil. Kot civilnega stražnika ga nismo mogli sprejeti, zato nam pa služi kot zasebnik. To je sicer zelo sposoben človek in pozna običaje vseh slojev prebivalstva. — Zakaj pa ni imel nikjer obstanka? — Zakaj ni prišel v polk na dvor, ne vem, ker je bilo to že davno. Pri policiji mu je pa bilo napredovanje onemogočeno prvič zato. ker je bil pijanec, drugič pa — saj razumete, — je dejal komisar in pokazal z roko. da je rad sprejemal podkupnino. — Na mizo položene zapečatene kuverte je imel posebno rad. — Pa se vendar ni s tem bahal? — To je bil njegov najljubši pogovor. V tej stvari je bil neverjeten cinik. Ali veste, kako so ga odslovili iz zadnje službe? Državni tožilec ga je nekoč vprašal, jeli zadovoljen s svojo novo službo? On pa je odgovoril: — Ne povsem! Okrog sebe imam strašno neumne ljudi — zlato imajo pred nosom, pa ga ne vidijo. — Kako mislite to? — je vprašal državni tožilec začudeno. ~ Skalski mu je pa odgovoril: — Pomislite, vaše blagorodje. da je dobra polovica prebivalcev mesta židovske krvi. To je vendar zlat vir in nihče ga ne zna izrabiti. Po tem odkritem razgovoru so mu začeli boli gledati na prste in kniaiu so ga zasačili, kajti izkazalo se je. da ta zlati vir še preveč izrablja. — Ali mu je mogoče zaupati v takem primeru? — ie vprašal Murzajev. — Lahko bi se dal podkupiti ali pa bi to vsakomur izblebetal in s tem bi vsej stvari samo škodoval. — Glede tega bodite brez skrbi. V tej zadevi tiči v njem nekakšna jetniška čast. Če se k>ti česa. zna o svoji nalogi molčati ko grob. Sicer pa, kdo bi ga podkupil? Pa vendar ne Rožnov? Mecen našega Rožnova je že davno odpotoval v Pariz. Skalski, sam dober pripovedovalec, pa zna svojemu družabniku pogledati v dno duše. Pri tem bo za vsak primer pod nadzorstvom vašega sotrudnika Rvbakova. — Kakšno je vaše mnenje o tem. Peter Petrovič? — se je obrnil Murzajev k Rvbakovu. — Strinjam se s tem, — je odgovoril Rvbakov kratko. — Kaj pa gimnazijski ravnatelj, ali je še vedno isti? —- je vprašal Murzajev Katajeva. — Se vedno isti olimpijski bog. o katerem ste nekoč dejali, da bi bil primernejši za bančnega kakor za gimnazijskega ravnatelja. — Saj to me prav vznemirja, — je dejal Murzajev. — Moram z njim govoriti o Rožnovu, razen tega bi si pa rad izprosil od njega nekaj. On pa začne takoj čvekati in nazadnje ne spravi iz sebe niti dveh poštenih besed. — V ravnatelju Chochbertu najdete dobrega pomočnika, — ga je potolažil Kata je v. — Rad vam bo pomagal v zadevi Rožnova, zlasti po prigodi v kolodvorski restavraciji. — Kaj se ie med njima kai pripetilo? — To je smešna in mučna prigoda. Roznov je bil odpuščen iz zavoda na Chochbertov pritisk, ker je bil jezen nanj. Kmalu po njegovem odhodu je prispel v naše mesto prvič novi šolski nadzornik, da bi pregledal vse učne zavode. Rožnov ga ni poznal. Ravnatelj je spiemljal na kolodvor odhajajočega nadzornika. Ker je pa imel vlak zamudo, sta sedla oba za mizo v kolodvorski restavraciji V tem neprikladnem trenutku se je pa pojavil tam Rožnov, pijan tako. da se je komaj še držal na nogah. Čim je zagledal Chochberta. je navalil nanj z dežnikom: — Ah, ti etiopski stvor, končno sem te zasačil. Zdaj boš vsaj spoznal, kaj se pravi ovajati ljudi! — In jel je udrihati po njem z dežnikom. Nadzornik je vstal, hotel ga ie prijeti za roko, toda komaj je spravil iz sebe besede: — Spoštovana gospoda! V moji navzočnosti prosim___ — Ze ga je Rožnov sunil pod brado in vzkliknil: — Ah, ti stara opica, sedi mirno, kajti sicer se utegne zgoditi, da jo dobiš še ti po gobcu. Kaj se pa vmešavaš v najin prepir? — In znova je jel udrihati po Chochbertu. Chochbert ie zlezel pod mizo, Rožnov je pa še vedno udrihal z dežnikom po njem. Nastal je krik in vik. Nekateri so se razburili, drugim je bil pa ta prizor v veselje in zabavo. Med silnim truščem se ie nabralo mnogo radovednežev iz čakalnice tretjega razreda. Kričali so: — Le udri, le udri po njem, kakor z lovsko sulico po medvedu! Chochbert je pa kričal izpod mizc: — Saj nisem tisti, za katerega me smatrate! V naslednjem trenutku je zbežal nadzornik za to-čajno mizo. Stal je tam sam — krčmar je bil od-hitel po stražnika. Eni radovedneži so se smejali, drugi so vlekli Rožnova za suknjič, nihče se pa ni upal motiti ga v razgrajanju. Vsi so namreč poznali njegovo moč. Urejuj Josip Zuponfič // Za »Narodno tiskarno" Fran Jaran H Za upravo in insaratni dol Usta Oton Christot /7 Vsi v Ljubljani