fi^^	i-osaniezita sievuna ^ stotinK
v 7rsiiif v soboto 19. nfiija 1920
Posatnezna številka 20 stoiink	Ustnik
Izkaj* Viak terek, četrtek in soboto ob 4 popoid:ie. — Uredništvo: ulica sv. FuntiSka A»£kega štev. 20, I. nadstropje. — Dopisi naj sc pošiljajo uredništvi-.. — Nefraukirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista Pditiosli. — Tisk tiskarne Ediiiost. — Naročnina zna*a na nvesec L 3.—. pol leta L lo._ in celo leto L 30.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.

Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se račuaajo V širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev In obrtnikov m: rt po 40 stot i osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglase sprejem* inseratni cddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije sc pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratini oddelek sc nahajata v Trstn, ul. sv. Frančiška As. 20
Spoštovanje zakonov.
Kot tretjo glavno točko vladnega programa je Giolitti označil v svojt okrožnic:: spoštovanje zakonov! Ta točka je potrebna Z druge strani je pa zelo dvomljiva, ker za spoštovanje zakonov bi t>ik> treba predvsem o b 1 a s t e v. ki jih spoštujejo!; Kako dvomljiva je. dokaže najnovejša razglas generalnega civilneg?. koanisarijala o uporab?; thužtver.ega zakena.
Po zakonu se mora snovanje novega drušlva priglasiti pditičrenm deželnemu obla;,!vu. torej sedaj generalnemu cavlnemu feom&arljatu. Po zakonu se mora mo-, rebčtna prepoved rovega drust. a izdali naj-po7neie v štirih lednih -cd dn-eva; 'ko se ie priglasitev predložila. Po zakonu je poznejša prepoved brez učinka! Novo društvo j zakonito .obstoji, br di? da je deželno politično; obl?r }. •. o že prej izjavilo, da n- abju>. j bodi. da	izrecna zabranio v o z a a- j
cene m roku štirih tednov.
K a] ?o izme dro vrli po Giolittiju apostrofi-j "raiii svečeniki spoštovanja zakonov, pri ge-l nemirem civilnem kemisarijatu? Enostavno | odreisio, da se priglasitve novi') društev mo- j rai i vb»£ali pri malem* civilnem konrsan-; /fitfL v tii" 30. oktcrbra 7/in da teče š'.iriteden-j rek v zm'.slu gornjih dolečeb šele od dneva, Vo se ntaleoui* civilnemu komi-j •sarijali' zljubi predložiti priglasitev »veli-j ;ke,nu (generalnemu) civilnemu komesarijatu! j f Kar je po zakonu namenjeno v jamstvo in | wb-ranat<T proti zavlačevanja nemarnih ali zlohotnih obl r. s t venik o v, lo postaja v rokali teh >'.d: f'ševa!cev* in ^vcfco^evakev novu orodje za tlačenje svebode. Odložimo poslednje iluzije! TL ljudje živijo v ozračju [ puhlih, će ne neiskrenih, fraz o svobodi«. Ti ;i>u jje ne vedo, da je podlaga svobode zakonitost in spoštovanje zakonov predvsem na s ha Ti oblastev. Ti ljudje so enako nevarni, -ko .'spravljajo, kakor ko - spoštujejo obstoječe z; kore. Ti ljudje ne vedo, kaj jc pravna ■drža.a! Ti ludje nimajo prav nege čuta. Da v Italiji nimajo društvenega zakona (gl V. F. Orlando, Prrncipii di diritlo cjsiituzionale, t u-enze, Barbera, 5r izd. 1919, sir. 303), se v dižavi svobode pač razuuie samo o sebi. V samem Statutu (državnem temeljem zakona) ni niti eperube o druši/eii svobodi. Du, oa: spoštovanje zakonov — pa takšno! Ali ne l>: fc 'o indiskretno vprašanje: kakirega si g d ' .'ni sli G loli tli sam?!!
ŽaKoj odiilsniama Komunistično prspsžanjfo?!
Nas primorske r*aroan>ake, 7br?n3 ckcli pciit. društva in lista »Edinosti', obtožujejo nasprotni agitatorji, da smo "hlapci kapitalizma , ■ frakarji*, klerikalci", *imperial;sti
sovražniki delavskega slcja , f buržoazija«, da smo duševne reve« da imamo > malomeščansko ideologije in tako naprej brez kcnca. Ilciefo nas, zlepa ali zgrda, izvabiti na ju-r.aški megdan. Naj bode* prepričani, da argu-mentev njihove vrste in stopnje ne manka ti'di nam. In kadar bomo smatrali, da je ura bila, jim postreže«*© tudi z boljšo kvaliteto. Mi n-isino bili niti poprej, tofcko man t smo-do.ncs nasprotniki delavca. Znatno ocenjevati -/redne-t in zaslužnost vsakega resničnega dela. i »j bo duševno, ali telesno. Klimo imeli terej razlega« *** ki napadali dela\sko organizacijo. Da -p* odklanjamo komunizem a la Tuma-Gusiinčič, za to iuuuno bistverr in osno-,van razlog v tent, da ne priznavamo svelov-riir^a rjaizora, na katerem se gradi in s katerim tudi pade: ta nazor je absolutni «vaterializenr». Naprej naj i>i delavski agitator;1 vedelda jje malerijaftieem stara lajna. Vogt, Biicljner, 1'euerbaeh so pozabljena imena v resnem zoafflLSl-. u; moderen f-vlozoi se njihovim fanta-cw=jar.\ s^uno še smehlja sočutno. A1L mera res kkdav^ko ljudstvo pn^rati stopinje za slo let nazaj za resničnim stanjem vede? Ali je to lista ra\ nopravnost in socijalna enakcivt, ki je vsem n-a ustih? Da je Marx gradil svoj sistem r.a materijalizem, mu zgodovina oprosti; kdor pa :lar»es to staro šaro jern'jc za csnovo socijalne reforme, je v stregem pomenu besede — rcakcionar, nazadnjak ;:i ^tarckopit-než. Ne poaiaga tu nič sklicevati se na to, da ie po vsem svetu nered in revcluciionarno razpoloženje, povsod da zahteva delavstvo ifcclj<;;> ureditev sccijalneg-a razmerja. Mi vse •to vidimo prav tako dobro kakor eni in priznavamo. da mera priti temeljita reforma. Zfr«i-ikamo pa odločno, da je resničnp. in blagcdejna reforma možna na podlagi mat eri j a lii ti čne£ a n ifeljenja o svetu in življenju. Ko bi h;! 1 ti a-i^itatcrj: zeres lako učeni in glcb-ck' kakor se kažejo ljudem, bi spoz?iali brez vel kega duševnega napela, ^ maiciljaiist|Caa čocijolo-gija k nčuje v — mravljišču. Ta zaključek bi kajpada ne ugajal Jjuds-kim množicam; zato jih je trc"»a voditi vsener-krog po scinčni deželi deželi zlatih upov, kaker dela beneški, cicc-rone . ki naivnega tujca vedi po sedmih uhcah •do najb-ion^ega -trga, samo da ga ne da iz rak, dokk-r mu te^e vir naučene zgov-ornosti. Neurejene scci>i'nc in politične razmere so biie in bodo ugodna konjunktura za politične cice-ione.	komunisti naj se torej beli teme-
'riiio pouče o stanju modernega mc drcslov^a, (potem bomo mog'i začeii razpra\ljati z njimi o temeljih zaželienega socija&nega reda. Samo listo poplavo komun:sličnih brošur m propagandno znanosti naj puste itali"anskini tova-rišem, ti^ti rod ima divjaško verelje nac pu-liUmi rekli; naš človek pa naj uživa bolj tečno duševiio hrano in bodi izbirčen! Z tvma sve-•tiiiu mečem poizkusimo tedaj na dostejen tia&Ln.
Glede metode odklanjamo ta komunizem hačelno zato, ker zahteva in po^ešu^e vse-spiof^rti polom sedanje civilizacije. Na podlagi taa:^ks»uua trdi, da pokun pride sam od sebe;'
a v isti sapi vpije na vsa pljuča, da morajo, delavci ta poiom pripravljati in pospeševati, j drugače da zmaga buržoazija- Današnje de-1 l*v»ko giban;e že nima več gmotnega obilje-! žja. anipak v prvi vrsti neprikrito politično j tendenco. Talko se uničujejo iafekomiseino vtri 1 'ljudskega blagostanja, raste draginja: delo-i jmržnoot, nravna razuzdanost žn surovost se i [širijo neovirano; msioždca pcslaj« vsak dan! man; sposobna za sprejem viade v novi debi: f agitatorji pa se smejejo kakor Nemci na fronti: j D as brejint ja tadeiios! < Glasno bodi pove-1 | dano, da smatramo to za nekulturno. Kdor z j | nravnim srdom obsoja orgije kapitalizma, j mera enako obsojati orgije kensunizma! Zlo t , osta;a zlo. naj je počenja bogatin ali siromak. |
■	Zdi se nam celo, da komunizem us-alvre, nalik; : hudournika v pušča.vi- ra\no zato, ker se Iju-
j dent plemenitega mišljenja gabi lahkomiselna ' povišnost njegovih prerokov. Vse, kar so naj-! boljši ljudje obsojali v minulosti na liberiJiz-niu, vse tiste zablode Jioče komunizem; penav-! Ijati samo z razločkom, da je sedaj vrsta na ; delavskem sloju: svobodna niise! z dogmalicno I trdovratnostjo, svoboda vest; z represalijsuni,
■	svebeda organizacije z bojkotom, svoboda | revolucije z vislicami, anrara!izen» z nravnim [ogorčenjem, svobedna ljubezent z ljubosum-. ; nostjo, afjirmaoija življenja s samomorom: vsi*
ti nasprotni elementi se mešajo v neko nejasno zmes, ki se je v liberalni dobi zvala t presveta , a zdaj naj bo komunizem, ali sovjetska republika. Ker je liberalizem ribaril v kalciem, zahtevajo, da se tudi njim ne^ sme šteti v z?o. če prirejajo njega drugo ■izdajo. Kdcr pa je liberalizem načelno zavrgel, ga Ludi a drugi izdaji ne bo sprejemal.
V taktičnem pogledu štejemo našim kcnui-risLc*!) v zlo, da so zatajili našo narodnost in nase naiodne zahteve. Tako so pedali speci jalen dekaz, da jim ni marš resno in trdo delo za ljudski blagor, ampak demagoško nejasno vpi-ije, ki goni množice v njihov tabor. Ali se ti Ijjidje res nc zavedajo, kaj vse bi iz-girbilo naše ljudstvo cfcenesn z narodnostjo?! Aii r.e vedo n. pr., kako neizmerno visoko stoji naša narcina peseni nad laškimi klafa-rijami? Ali ne vedo koliko višje stoji naše šolstvo nad laškim? Ali ne ćuli'o, kolik je razloček' v samem značaju ljudstva? Brez do-mišijaAest* Ialiko rečeuic, da lahko pogrešamo današnjo italijansko kulturo. In zdaj naj fci vse, kar smo imeli, spravili v škr tliico, povezali s s\'leno vrvico in porinili v kot, da se pezabr. In na vse počel e vs'ijenih nam der;ev n.ij odgovarjamo, noj se ne priiožu-jemo, ne branimo?! V se zlo n:_j pt'.de nad nas, nared naj se vtopi v surovosti in alkohol'zrnu, iji .kc ne bo ničesar več, tedaj prične kral; .^iatjai — kemunizem; in ko prime s posvečeno svojo reko za blato, se zelesketa v tej čudežni roki s:.a:c> čislo zlato. Da Ircil-jo danes ped belim nebcai ljudje, ki verjamejo to: to jo najs'Inejši dokaz, kako neizmerno zlo je b:Io. ve;na; Odkar svet sto;'"!, je bilo treba za vsako "rno dobrega delali in garali desetletja; ve!:H S^cvjev je -izdilinil dušo z bese Jami r Tn:dna rabote gospodnjah a po l;o-mvti'zmu naj vse idealne dobrine gredo pcziu, samo da bo njim prilika, da kaže/o, kaj znajo. Na misel mi prihaja p izcr'iz Fausta: Wagner. No, dobrodošli k srečni uri tcjl (tiho.)
A zadržujte sapo in besed«: Zdajzdaj bo krasno delo izvrSenoi Mefisto. (liše.) Kai imenitnega? Wagner (tiše.)
Tu delamo človeka, {k ognjišču obrnjen) S\etli se, glejte? — Nada se izpolni. Da, ako sc iz mnogo slo snovi Z mcšanjčia, ker mešanje to je vse —• Počasi snov človeška skup zloži, Potem v cilinder zamaši In dobro notri prevari, Je kratkomalo delo narejeno. Našim Wagnerjcm, ki v žaru in polu svojega obraza kuhajo no\o člo\ešLvo, svetujemo torej »zuerst ccliegium Icgicum Naj gledajo melo d-ć-Jje naprej in preračunajo zle posledice, ki morajo slediti iz takega kc.munizma za vse ljudstvo. Kadar prikličejo vraga, se utegne zgoditi, da ne bo več poslušen njihovi čarevni piščalki, ampak zapleše svojo posebno pclko, ki bo, z buržoazijo vred, pometala brezobzirno iu-cLi po lastnem dvorišču razne voditelje in hujskače. Zgodovin* je kajpada zato tukaj, da se nihče nič ne uči iz nje . . . .!
Tumov komunizem smatramo v teh razmerah za politično sumljivo, prolinarodno in proiisocijalno demogaštvo, ki več razdre, nejjo bo zgradilo; zato ga odklanjamo v ćnteresu najviš'ih človeških idealov. Množice delavskega ljudstva pa pozivamo, naj same zreio pretehtajo besede in zglede teh evangelistov, da ne pride čas, ko bodo spel >narodnjaki < in klerikalci poklicani, da razrešijo vozel, ki ga zamotajo oni drugi ....
Bs msriiiis nil nisi bene!
\ eliki francoski mislec iz prve polovice XVII. stoletja, Biaisc Pascal, pravi nekje v svojih znamenitih . .Mislih (Per.scčs) tudi to-le: »Ko sestavljamo kak spis, i/.pozr.avamo najpozneje, kaj je treba povedati najprej.« Pascal gotovo ni mislil na tako nebistven del pismenega sestava kot je — naslov. Vendar, ko smo iskali naslov, pod katerim smo se namenili formulirati nastopna izvajanja. nam je prišla, takorekoč proti naši voiji, na misel ravnokar navedena misel misleca Pascala.
Gre za kralja Nikolo. bivšega »gospodara Crne Gore i Brda-, o katerem so s^ začele pojavljali vedno bolj pogosloma već ali manje čudne in več a'i manje stvarne vesli. O tem nesrečnem kralju se jc že loliko pisalo — ob času vojne in po nje koncu, in pod tako raznovrstnimi naslovi — da se nam tisli. ki so vsai površno prelistali vso to literaturo. gotovo ne bodo čudili radi naše zadrege, ki postaja še tem večja, če nočemo ponavljali lako irivijalnih poglavij, kakor so: Kralj Nikola in njegovi sinovi, Itdajsivo kralja Nikole itd. Kralja Nikole je treb.- vreii takšnega, kakršen je sedaj; namreč kot političnega mrtveca, ki je umri na tem polju brez vstajenja; in še le tedaj bi f; dalo morda zares „nekai stvarnega novedati o njem.
V nastopnih vrsticah bomo torej pisali o kraliu( Nikoli kot o političnem mrtvecu; a naš nrsk>v| kaže tudi že na naš* nam«»n: biti objektivni do ! skrajnih mej možnosti, ne da bi pri tem zamolčali! nobene okolnosti, ki more pojasniti naše stališče . nasproti politiki »rajnkega; gospodarja Črne Gore.
Znauo mora biti, da ima kralj Nikola v nas primorskih Jugoslovenih odločne nasprotnike. Zakaj in kaj nam je napravi!? Ako bi postavili vprašanje na ta način, bi pomenjalo. da ne vemo, kaj kaj hočemo izvedeti pravzaprav; bi pomenilo, da vzroke našemu nasprotstvu iščemo v njegovi osebi kot človeka. Toda, dokler cas vodi zdrava pamet, ne moremo imeti osibno nič proti kraiju Nikoli, kakor nimamo nič proti nobenemu drugemu Crnogorcu, ker vemo o njih, da so vsi vitezi in spoštovanja vredni vojaki. In to velja še posebno o kralju Nikoli, čigar osebni junaški čini iz njegovih mlajših dni so postali naravnost- legendarni med črnogorskim ljudstvom. Poleg tega pa vemo tudi. da ni bil kralj Nikoh- samo junak na bojnem polju, temveč tudi s peresom v roki kot precej plo-dovit srbski pesnik. Nsp^al je tisto prekrasno .°.aara'onairiO; za brda oti itd.-, ki se je pela ob časa balkanske vojne lud» pri nas na Primorskem, Kot oseba nam mora bili torej kralj Nikola le simpatičen; nam, ki nismo imelt prilike, da bi ga poznali v njegovem intimnem domačem življenju Tistim pa, ki so ga tudi tu izpoznali in ki ga radi intimnih nedostatkov njegovega značaja javno napadajo, ne moremo slediti, ker so to zares v pravem pomenu besede le — osebnosti.
Vzrok naši nasprotnosti proti bivšemu črnogorskemu kralju tudi r.e tiči v njegovih političnih po-greškah in grehih. Kot takšen političen greh se navaja na vsakem mestu njegovo izdajstvo proti enemu in drugemu in na vse vetrove. Toda v čem obstoji njegovo izdajstvo? Prodal je Lovčen, delal je proti Srbiji, ko je Črna gora propadla, ni izvlekel črnogorske vojske iz ujetništva, kakor je to storila Srbija, temveč je >:bežal sam na neki itaii-j'anski torpedovki itd. Vrsta njegovih političnih grehov, ki so nanizani v tozadevni literaturi, o-pisujoči črnogorsko vprašanje, je naravnost ogromna. Toda ta r.jegova izdajstva so zelo problematične narave. Predvsem je bil kralj Nikola na čelu popolnoma neodvisni državi, ki je imela pravico delu ti kakršnokoli zunanjo politiko, ne da bi imel kdo pravico očitati izdajstvo. Ta politika je lahko bila protisrbska, proliavstrijska, ali avstrofilska, protiitalijanska ali italofilska itd., ne da bi mu imel pravico zameriti kdo drugi, razen onega črnogorskega ljudstva, kateremu je bil on kralj. To ljudstvo pa ga jc kakor vemo, sodilo in obsodilo v tisto politično smrt, ki smo jo omcr.ili zgoraj in iz katere mu ni več vslajcnja.
Črnogorsko ljudstvo je obsodilo svoiega kraljaf na politično smrt, ker jc bila njegova splošna politika nasprotna željam in nadam tega ljudsiva. Todii stališče črnogorskega ljudstva je ena, a stališče nas primorskih Jugoslovenov zopet popolnoma drugačna stvar. Dejstvo, da jc bila njegova politika nasprotna željam Črnogorskega ljudstva, jc razžaljenja za prizadeto ljudstvo in pušča nas tukaj na Primorskem lahko popolnoma mirne. Vzemimo slučaj, da bi bile želje in cilji črnogorskega ljudstva isti kot kralja Nikole. t. i. samostojna Črr.agoru izvi Jugoslavije. mari bi bili mi tedaj manjši njegovi nasprotniki, nego sedaj, ko vidimo, da sta si ia dva činitelja popolnoma nasprotna v svojih željah? Nel Naše stališče se r.e bi izpremenilo ni za las. razen, da bi bili tedaj ne le nasprotniki kralja Nikole, temveč tuci vseiia črnogorskega ljudstva.
V tem grmu torej ne leži zajec. Kar pa se liče izdajstva kralja Nikole, to je — terribilc dietu! — nekaj takšnega, za kar smo mu lahko hvaležni vsi Jugosloveni na večne čase. Pisec teh vrstic je bil ob času vojne v emigraciji v zavezniških deželah ter je imel neprestano stike s črnogorskimi organizacijami, ki so delale za ujedinjenje Črne gore s Srbijo in Jugoslavijo. Priznavam rad, da je bilo poudarjanje izdajstva njihovega kralja veliko agi-tacijsko sredstvo; toda ob istem času si ne morem kaj, da ne bi izjavil, da je ravno s svojim izdajstvom napravil njihovi agitaciji in njihovemu prizadevanju velikansko uslugo. In zares, ko bi bil kralj Nikola izvedel črnogorsko vojsko iz ujetništva; dalje črnogorsko narodno skupščino po zgledu Srbije, bi se bil njegov položaj v izgnanstvu tako strašno okrepil in bi bil dobil tako čvrsto podlago, da bi mu nc bil mogel nič ni Radovič ni vsi drugi njegovi nasprotniku Ko bi bil kralj Nikola pred nekaj več nego dvema letoma imel svoje čete na kaki zavezniški fronti, danes ne bi bilo nikake Jugoslavije na Balkanu, kajti ^čiča Nikola bi se bil lepo povrnil domov na svoje Celinje. kjer bi še sedaj lepo mirno in patriarhalno vladal ne na korist, temveč na največjo škodo Jugoslovenslva sploh. Z eno besedo; kralja Nikole bi nc bila nikdar doletela politična smri, ta conditio sine qua non za ustanovitev Jugoslavije sploh.
Kar se tiče izdajstva, mu ga torej lahko odpuste vsi ia ne samo mi primorski Jugosloveni. Toda greh kralja Nikole je večji, mnego večji, nego samn izdajstvo, tako velik, da mu ga ne more odpustiti noben Jugosloven, kjer-koli bi b"'l. Ta greh kralja Nikole obstoji v tem, d?, je on s svojo lastno eksistenco na poti udejstvitvi jogoslovenske ideje kot takšne. Tvorci Jugoslavije so morali izbirati med dvema neizprosnima alternativama: ali izvesti jugoslovenski program brez ozira na to, kar bi mogel pretrpeti ta ali oni — in naj bo tudi kralj Nikola — ali pa prizanesli črnogorskemu kralju, spoštujoč njegove vladarske pravice do črnogorskega prestola in pri tem žrtvovati jugoslovensko idejo. Razmere pa, v katerih so morali delali tvorci Jugoslavije, so bile takšne, da so bili absolutno primorani nasloniti se na eno ali drugo jugoslovensko dinastijo: srbske Karadjoidjcviče. ali na črnogorske Petroviče. Naravno jc, da so se naslonili na tisto dinastijo, s katere sodelovanjem je bila o-st varite v jugoslavenske ideje zagotovljena, t. j., na Karadjordjcviče.
To se je zgodilo z onim eir.om, ki ram je dobro znan vsem pod imenom krfskc deklaracije. Že takrat jc bila usoda črnogorskega kralja zapečatena. kaili po vseh psiholoških zakonih ni mogla biti njegova opredelitev drugačna, nego nasprotna krfski deklaraciji in tudi Jugoslaviju S tem pa se je sam izključil iz vsake kombinacije; in dejstvo, da izključuje njega jugosl. ideja že kot takšna, jc tisli greh, ki se mu ne more odpustiti, ki mu ga ne more odpustiti noben Jugosloven in morda še najmanje mi primorski Jugosloveni.
Evo. zakaj smo nasprotniki kralja Nikole in zakaj tudi bomo. Vsa možna izdajstva bi mu odpustili, tudi tisti njegov telegram italijanskemu kralju iz 1. 1917.. v katerem nas je kratkomalo proglasil za Italijane, ni nič v primeri z njegovim takorekoč »izvirnim političnim grahom*, ki obstoja v Um. da bi bil kralj Nikola, ako si ga prcdalaviino zopet na inalem črnogorskem prestolu, na polu u-dejstvitvi jugoslovenskega ujedinjenja. Radi lega ' »izvirnega greha« pa ga je moral jugosloveniki ' > boii- fatalno izooditi iz raia. . J ii.
To je vedel kralj Nikola; to so vedeli in vedo vrlo dobro vsi tisti krogi, ki še vedno trobijo, da je on pravi nosilce jugoslovenske ideje m ki razpošiljajo po svetu razne proklamacije na naslov Jugoslovcnov. Da bi bil kralj Nikola Jugosloven, je naravnost psihološka nemožnost. Verjamem, da mu jc bila ta ideja nekdaj mila in tudi najmi-lejša. Toda, to, kar mu je bilo najmilejše na tem svetu {hotel jc namreč on postali jugoslovenski krali), jc bilo zanj vzrok največjega ponižanja — izgube prestola, in zato mera bili Jugoslavija zanj le predmet neizmernega sovraštva. To je tako fa-1 talno in psihološki neizbežno, da se mu to njegovo j sovraštvo pravzaprav ne more niti šleti v greh. | Toda vpeštevali to dejstvo se pa vendar Ie mora; in mi Jugosloveni je tudi vpošte-vamo. In zato smo in moramo biti ravno tako neizprosni nasprotniki kralja Nikole koi je on fatalno nepomirljiv sovražnik Jugoslavije, ki ga jc stala politično smrl.
Njegovega političnega greha nc more oprati nič : oa tem svetu, ker je »izviren*, kakor smo rekli. Tudi se ne obeta kralju Nikoli noben odrešenik, ki bi sc dal zanj »pribili na križ*; a tam, odkoder, kakor misli on, da bi mu moglo priti odrešenje, i-majo sami veliko potrebo, da si najdejo odreše-nika za svoje lastne izvirne in neizvirne grehe. Njegov najizdatnejši zaveznik, ki bi bila slaba notranja politika v Jugoslaviji, je tudi že položil o-rožje, ker se zdi, da so se onstran premirne črte začeli počasi zavedati svoje prave naloge in misije.
In tako vidimo torej, da ga ne more biti Jugo-slovcna, ki bi mogel biti političen prijatelj bivšega črnogorskega kralja; tudi njegovi najbolji osebni prijatelji ne! Zato pa nas vse njegove proklamacije puščajo popolnoma hladne in ravnodušne. Ko se je v neki takšni proklamaciji imenoval »najstre-nijeg Jugoslovenina« radi propada Avstrije, so čitali Jugosloveni te besede tako, kakor jim je velevala instinktivna psihološka analiza njegovega čustvovanja, na podlagi katerega ni mogel biti nikdar bolj nesrečen, nego tedaj. In tako je kralj Nikola za nas vse politično umrl brez vstajenja in rekli smo že ob začetku, da vde morluis nil nisi bene«....	F. P.
0 J'JgOSM.
Naravno pa jc vse to radi tega, ker je vsak posamezen naroden patrijotizem v tistih državah, kjer se državne meje ne pokrivajo z narodnimi, obvezno prolidržaven in ravno lako narobe: krajevni patrijotizem jc pretežno državen in v gotovih slučajih naravnost protinaroden (prim. koroške Slovence in rlrjcštinstvo^ naših socijalistov). Če vzamemo, govoreč o Jugoslaviji, n. pr. bosanskega mohamc-danca, je jasno po tem kar smo videli da ne bo postal nikdar ni Srbin ni Hrvat in ravno tako ne bo postal katolik nikdar Srbin. Vsi trije pa se enako zavedajo, da so Bosanci in ta zavednost je zelo živa posebno doli na Balkanu. Ker bi pomenjalo pravo nasilje, ko bi hotela vlada bodisi posrbili katolika in mohamedanca, bodisi pohrvatiti Srbina in mchamedanca, postane jasno, da je tudi tukaj krajevni bosanski patrijotizem zares tudi sestaven del občedržavnega jugoslovanskega patrijotizma. Skupno življenje bosanskih Srbov, katolikov in mohamedanccv v eni politični celoti pa je za te ljudi tako nekaj naravnega, da bi naravnost ne mogli razumeti kake druge ureditve. S pomočjo takšnega skupnega življenja odlomkov Sibov in Hrvatov in Slovencev po posameznih dež. bi se pa najprej ubila formula StiS.
Deželne avtonomije so torej potem takem ona podlaga, ki more edino zajamčiti Jugoslaviji dobro in dolgo življenje in njenemu prebivalstvu zadovoljnost. ljubezen do domovine in srečen napredek. Samo potom teh avtonomij sc da ohraniti ona dejanska stvarna in resnična podlaga Jugoslavije. Seveda bi vzdignili proti takšni u-stavi velikanski vik in krik vsi SHS-ovci. Takšno notranjo politiko bi skušali predstavili kot največje nasilje proti »Srbom«, -Hrvatom« in ^Slovencem*. Toda v resnici bi zadelo to »nasilje« Ie egoistično in državi škodljivo razlaganje jugoslovenske ideje po gotovem in upati je vedno bolj in bolj neznatnem delu srbske, hrvatske in slovenske inteligence in njeno politično zaslepljenost, medtem ko bi za 99% jugoslovcnskih mas, ki jim je vsak umetni nacijonalizem popolnoma tuj, pomenilo to le -č»to prirodno uzakonitev stvarnosti.
Usoda vsakega narodnega patrijotizma je ta, da stremi po dosegi svojih -suverenih pravic*. Zalo mu napoveduje povsod državna oblast neizprosen boj potom raznarodovanja ali Kasi:ni-lacijec ali pa ga skuša ublažiti potom takoime-novanih ^narodnih avtonomij«. Skušnja nas pa uči, da ga ni blažilnega sredstva, ki bi storilo pozabiti enkrat razvnetemu nacijonalizmu svoj edini logični cilj — popolno neodvisnost in to tem bolj, čim naravnejša jc podlaga »-potlačenega nacionalizma^. Jugoslavija pa ima to velikansko prednost, da so posamezni nacijonaliztni, ki bi mogli postati nevarni »konkurenti« državnega patrijotizma, popolnoma umetna stvornja. Stališče bodočega jugoslovenskega ustavodajalca je torej lahko in udobno in njegova naloga enostavna: odpraviti in razveljaviti formulo SHS, ki uzsko-nia to, po čemer se jugoslovcnska ljudsiva razlikujejo in uzakoniti edino to, kar je tem ljudstvom skupnega, t. j. Jugosloveastve in ne SHS-ovsUu!
Končnovcljavno ureditev ima izvesti ustavodajna skupščina. Želeli bi ji samo, da sc ne podvrže slepo mnenju takoimenovanega ustavnega odbora. čigar učenjaška manija bo najbrže, »skoinpiii-rala« Jugoslaviji ustavo iz vseh mogočih tujih ustav. Takšna ustava bi bila kajpada *učena=, aU je že vnaprej gotovo^ da bi pristovala Jugoslaviji kot »svinji sedlo«. Jugoslovenska ustava mora biti nekaj originalnega kakor je bil originalen čin jugoslovenskega uedinjenja. Ona b» jugoslovenska le tedaj, ako bo odgovarjala stvarnemu stanju ozemlja in resničnemu mišljenju prebivalstva. To jc ono, kar sc mora spraviti v logičen in neprisiljen sistem. Da bi sc pa to uresničilo. bi bilo treba na krmilu pogumnih, doslednih in poštenih Jugoslovcnov, ki bi vrgli v koš vse, kar je umetnega in škodljivega mladi jugoslovenski državi, a na prvem mestu SHS.
Žalibog takšnih Jugoslovcnov ni ▼ nobeni med dosedanjimi »strankami« v Jugoslaviji. Nekaj mi pa pravi, da bodo gotovo izplavali na vrh pri volitvah za ustavodajno skupščino, kadar bodo in ako sploh bodo....
III. O pravi jugoslovenski notranji politiki.
Aujourd'hui la misere est unc maladie de 1'humanite commc la maladie est unc misere de l'homm^. II y a des raedecins pour la maladie, comiue il faudrait des medccins pour la misere humalne. (Mactcrlinck v »La Sagesse et la Deslinee^.)
V prvem in drugem delu moje študije o Jugoslaviji sem samo »podiral« .v skladu z roottom, ki
sem ga isbral. N^protno mnenju starega Rous» seau-a pa se danes sploJfto miril, da je za podiranje vsak sposoben in kdor hoče »pokazati«, U na> se Loti zidati. Ni se nam namen »pokazati , toda omenjenemu ugovoru mera vsak pritrditi	«
toliko, v kolikor pomeni, da ne velja podiraajC! brez nastopnega zidanje nič. Ln tako smo tudi mislili ob vsakem udarcu — s peresom. Radi leg* mislimo poizkusiti podati v nastopnih vrsticah vsa; nekak bled načrt tega, kar se ram zdi da bi sd moglo in predvsem moralo sezidati na razvalinah države SHS. Naj se nihče nc prestraši teh rpre-grežnihi besed! Saj smo videli v drugem delu, da SHS ni Jugoslavija, temveč da predstavlja le tri narodne, proiijugoslovenske in zraven tega še po-popolnoma umetne imperijalizme treh r narodov-: Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Naslov pričujočega poglavja jc pravzaprav malce nepripraven. Bilo bi se namreč treba vprašati: Kako bi se morala z»četi prava notranja politiki v Jugoslaviji. To pa radi te«a, ker smo, ne samo videli, da je v takšni Jugoslaviji kot jc SHS. izključeno vsako pravo dsle, temveč ki največ še radi tega, ker je bilo vse, kar so dosedaj tam -deLili«, popolnoma negativno in pravi Jugoslaviji n^ra.-nost nasprotna in škodljiva notranja politika. Od govor, kako jc treba kaj začeti, ni bogve kako težak, treba jc pač najprej napraviti načrt. To ve vsak zidar, ki se hoče lotili zidati hišo. Izvzeti pa jc trii-ba samo one »zidarje«, ki so hoteli dati jugoskjvens-kcmu narodu hišo in ki so mislili! in mislijo, da se bo usmilil nad ubogo Jugoslavijo) Sv. Duh in da jim prinese v kljunu gotovo »mapo .! Tu ni pretiravanja, kajii zelo zelo značilno je dejstvo, da se ne pečajo ni revije ni llstf v Jugoslaviji s tem velftvažnim vprašanjem, tako da cArv-jc, v tem pogledu povsod popolna m sirabovita bte-, da brezidejnost. Tudi je značilno, da se ni našel na vseh treh jugoslovenslt^h univerzah noben u-čenjak. ki bi mu bilo prišlo naprej, da kaj pove javnosti o tem. kakšna bi morala biti Jugoslavija.! In vendar bi morala obstojati o tem velevažneni! vprašanju že cela literatura!
Seveda nc more biti v moji ambiciji, da bi sij mislil, da jc ta-le študija v stanu nadomestiti o-, gromno delo, ki so ga opustili bolj poklicani čknl-j telji. Ne, cela študija so le samo namigovanja, ca; ena vprašanja, ki morajo zanimati vsakega JugO-; sloVena in katerih reSitev vodi k spoznanju pravih; ustanovitvenih temeljev Jugoslavije.
(Dalje pri h.)
RaS.3 predstavništvo.
BEI.GRAD, 11. Podpredsednik dr. Ivan R!l>a,r clvori oh 17. uri 97. recLni sesianek začasnega narodnega prestavndštva. Tajnik Josip Veji novic prečita zapisnik zadn;e se;e. Zapisnik se vzame na z-arm-je brez ugovera. Prošnje in pritožbe se iz reč': o odboru za reševanje prošenj in priicžb. Petem čita podpredsednik Ribar pcrcč:lo, da je Nj. kralj. Vis. prestolonaslednik regent Alekrander podpisal zakon, ki se tiče ljubljanske in bclgrcjske univerze :n zakon za ljudske šele. Terjnlk Vof:novic čita poročilo cdbora za veliku z aken. Pre-4 p.rehcdcm r.a drevni red zehteva posknec Anton Tcdcrovič (republikanec), da se v sv-ho ugotovitve števila poslancev prečiUro' riihcva imena. Po čitanju konstatira predsednik, da je prisotnih 1-17 poslancev, ierej' zr.de st no število. Potem izjavi pcdpredseć'nik, d« 'je današnja seja zaključena in da se bo ra prihodnji seji obravnavala kol prva točka dnevnega reda pcroč'lo odbora za volilni zs-kc<n. Nalo vstane poslanec Js&a Prodaisov:-^ in predlaga, naj se vzame ca dnevni red kot prva točka velitev predsednika skupščine. Narodno predstavništvo si je osvojilo predlog podpredsednika dr. Ribarja, nakar je tX zaključil sejo ob 17'50. Prihodnja seja 12. t. m. icb 16. z naslednjem dnevr'm redom: obravnava o poročilu odbora za volilni zakon.
LDU. BELGRAD, 14. Sejo je dvoril oU 9'30 podpredsednik dr. RLbar. VložerJli je bili cela vrsta interpelacij. Poslanec dr. Lončar je interpeliral ministra presvete radi na.mešče« nja najmlajšega učitelja za ravnatelja ljudske šole v Radovljici, pesi. dr. Pue o ureditvi ju-' goslovenske novinarske per«čcvaJae službe p osi. Paskiijević zastopnika miisistra za zunanje posle, kako je z vrnitvijo ladij kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev, in zahteval, da nam Italija izroči one ladje, ki so prišle v italijansko posest šele po ita!:>«sko-an-gleškein sporazumu. Zastopnik ministra za zunanje posle dr. Ninčič je odgovoril, dai je nat^i delegacija v Parizu že večkrat zahtevala, naj. vrhovni svet posreduje, da se nam te ladje vrnejo. Italija pa je vedno odgovorila, da je lo vprašanje v zvezi z drugimi političnimi vprašanji. Dokler se na primer ne resi vprašanje D'Annunzija in Reke, ne mere preiti na reševanje tega vprašanja. Nato je interpeliral poslanec dr. Fran Novak ministra za promet glede sn^žnesti v železniških vozovih in opozarja na nevarnost, ki preti občinstvu v sled nesnažnosti. Mrn!ster za promet dr. Korošec izjavlja, da je že izdal naredbo, da se morajo vozovi pcmetati in čistiti. Isti posl?.nec je vprašal zastopnika ministra za zunanje stvari, kako je glede reparacijskc komisije na Dunaju. Dcsedsj je delovala samo likvidacijska komisija, za katero pa se naša vlada ni mnogo brigala in mi smo vsled tega izgubili milijone, ker nismo delali tako, kakor n. pr. Čehovlo-vaki in Po!->ki. Poslanec dr. Novak je zahteval, naj se zadeva naše delegacije v tej komisiji: končno veljavno uredi in popolnoma or-ganizira. Dr. Ninčič je odgovoril, da je vlada dobro poučena o tem in da bo repsruc >ka komisija v kratkem pričela, delovati ter <b-l;ubil, da ukrene vlada vse, da zaščiti Interese našili državljanov. Nato je interpeliral-. posl. Smodej ministra za pošto in brzojav glede slabih telefonskih zvez Belgrad-Zagreb na eni strani in Belgrad-I-jubl;ana na drrugi strani.1
Večkrat se je že primerilo, da niti deželna vlada pc cele dni ni megla dobili lelefonvke zveze z Belgradcm. Vprcsa g. ministra, kaj namerava ukreniti z* vzpostavitev direktnih zvez JBelgrad-Ljubljar.a, Belgrad-Zagreb in Belgrad-Sarajevo. Mimister za pošto In brzo- : jav dr. Drinkovič ie odgovoril, da vlada <$o-sedaj rd razpolagala s potrebnim gratMvcun in izjavlja, da sc ravno sedaj vrše pogajanja z
Stn* IL	»EDINOST« IU*. 131.	-	V Trsta, dne 19. ju ni {a 1920.
Borskim rudnikom glede dobave potrebnoga gradiva. Po raznih drugih interpelacijah je zbornica prešla na dnevni red.
Prvi povzame besedo poslanec dr. Polić. ki sc v začetlcu "svojega fovora zahvali Srbiji za ta zakon. Glavna novost j« uvcdenjc splošne volilne p-avice.
To izraža d cm c kr a t i č ni liberalni princip. Dr. Polic govori obširno; o razvoju splošne volilne pravice. Glede ženske volilne pravice izjavlra. da bo tudi pritrla na dnevni red. To; vprašanje je treba prepustiti evoluciji. Dalje; poveri o vol'Ini pravici enih državljanov, ki imajo opcijsko pravico in polemizira z nekate-rrmi izvajanji dr. Palečka. Dr. Polič konča svoj gnvor z željo, da sprejme parlament vc-1 'ni zaken. Nato je povzel besedo v imenu Ju-£osloven&kega kluba porJsuiec d r. Deželic, k; protestira preti temrj, da- se ni uvaže val a že-l"a jujoslovenskega kh'ba, da se predloži predstavništvu v C.J:'C britev mode mi vdilni zakon. P.x>'.estira preti temu, da ženske niso dobile vcl*"'lne pravice in navaja v dokaz učiteljico, ki je izključila nesposobnega učenca in nima volilne pravice, d očim ima dijak. volilno pravico., Poslanec odgovarja dr. Pa^ečku. in Poliču in zahteva boljšo siilizaoio paragrafa, v katerem se go-vori o opcijski pravici. Dr. Deželic podnebno razpravlja o takazvanem kan-celp&ragražu in izjavlja, da bi mogel izzvati v vsej državi kučhrmi boj. Po tem zakolu bi dobili orožniki pravico kontrolira-!* tudi v cerkvi. Poročevalec Nas t a Petrovič opozarja poslance nat o, naj se v splošni debati ne pečajo s tem, kar spada v podrobno debato. V imenu demokratske zaednice govori dr. Živko Bertič, ki se v obširnem govoru peča s stališčem poedinih strank nasproti ustavi, posebno stališčem redi kalne stranke, kar je povzro-ć'lo živahen odpor te stranke. Ko je dr. Bcr-tič konča! svoj g-cver, je prekinil podpredscd-ni-k-sejo in naznanil, da se vrši nadaljevanje poprldne.
BELGRAD, 14. Seja se nadaljuje ob 17.30. Besed-o povzcme minister za kor.stituanto g. Protič. Po če tkem svojega govora izjav1'a, da bo s kratkimi besedami odgovarja! na nekatere ugovore. Prvi ugovor se tiče zakonf kih poslov, ki bi jih imel ta zaken izvršili, v drugi vrsti pa se naniša ta odgovor na štev Io poslancev. Na obe ti vprašanje bo odgovoril obenem, ker sla m-ed seboj zvezani. Reklo se je. j da ima u?tavod ?.jna skupščina same to r.clogo, j da sVIene ustavo. To pa ni točno. Frcr.c ja je i svoj č?s dob:!n tudi skupščino v Berdeauxu I samo z eno nalogo, da sklene m'r. Vendar pa j je ia skupščina delovala dalje celo vrsto let'.
sprejela mnogo zakonov, — Drugi ugovor sc tiče tega, da je potrebno večje števila po-slr.ncev. Po našem predlogu bi zna; nI.} število poslancev nekoliko nad 300. nemški ReicJislag, ki zastopa 70 milijonov prebivalcev, pa jih ima 500. Vendar pa se je tudi ugovarjalo, da smo proti srbskemu zakonu uvedli splošno volilno pravico. O tem bo podrobno govoril gosp. dr.
Pellč.
Jaz pa opozarjam na to, tla imamo zaenkrat dve ustavi: P-va je srbijanska ustava, druga pa ustava kraljestva SHS, ki obstoja še danes. V rrbijan=ki ustavi res stoji, da. mora plačevali 15 dinarjev davka, kdor hoče imeti volilno pravico. To je bil samo marhen davek, radikale i pa S3 ta paragraf ubiairli z ozirom na one, ki žive v zadrugah. Na ugovor, da ženske nimajo volilne pravice, smatra, da se more dokazati, da tudi ta ugovor <ne more prenesli resne kritike. To vprašanje je v vsej Evropi povzročilo mnogo berb, razsodb in razprav, ker ni tako ls-bko, kakor se -vidi na cko. Razlog, da se ji ni moglo ugodi!:, je is-. da tudi sami nismo v tem složni. Kc so eni za splošno žensko volilno pra\ico, so drugi za E-ieno omejitev. Mnogi govorniki poudarjajo j samo idealne razloge, 'to vprašanje pa ima tudi j realne strani. Dr. Deželic bi se tudi ne poga-' r;al zanjo, ako bi ne vedel, da jc v korist njegovi stranki. {Klic: A radikale!?) Dckler nihče i ne zahteva pravice, je nc damo. in ker je' ženske niso zahteval«, j:m je nc damo.
Odgovarjajoč na ugovor, da je proporc iz-igran, izjavlja, da so taki ugovori pretirani. On s: ui jc osebno proti temu sistemu; samo da se ne more reči, da ni napreden. Tudi na i Angleškem ni tega. sistema, so pa socijalisti, ki so mu protivni. — Vprašanje kvalificiranih poslancev pcmenja napredek. Prej ie vladar sani po sebi mogel imenovati po svoji volji gole v o število inteligentnih pcslanccv, in ako je treba, da ta parlament obstoja, noj inteligenca vpraša narod.
O kancelparagralu nc bi hotel govoriti, ker je to zelo delikatna stvar. Kot praktičen politik pravi, da se to vpiašanje ne sme reševali v krivičnem postopku volilnega zakona, ker bi bile pri tem posledice škodljive za državo in nared. Svetuje, da se to vprašanje odioži: ker bi bilo zlorabljeno.
Glede na volilno pravico Židov pravi, da še danes morejo revidincirati dve državi: Avstrijo in Brlgar'jo, da so pa debili tudi svojo naicd-no državo. (Smeh.) Smatra, da so razlogi, da se tudi o lem> vprašanju ne razpravlja. — Nasproti Poliču izjavlja, da jezik ne mora biti obnova narodu. Jezik se menja, ne pa rntrcpološki tip. Raditega Žid je ne morejo biti Slovenci, Hrvati ali Srbi, četudi govore naš jezik. To vprašanje se da rešili samo s
specijalnim zakonom. — Bertfču odgovarja, me kot minister, temveč kot radikalcc, ter izjavlja, da je radikalna stranka imela in ima svoj program. Ta njen program je dovedel do tega, da danes Naredno predstavništvo dela. Ne oporeka, da je biia program radikaJcev Velika Srbija, toda vsak program se evolucijonira. (Bertič: Radika&na stranka ima dvoje lic.) Ako bi bili radikalci hoteli imeti Veliko Srbijo, bi bilo treba stranki samo mrgniti s prstom, pa bi ;o imeli in bi danes ne bilo sporov z Italijo, kakršni so.
Nato preide zbornica na glasovanje. Glasovalo je 170 poslancev, cd katerih je glasovalo 160 za, 1 proti. Predsednik dr. Ribar izjavlja, j da ie vob-lni zakon v načelu sprejet. Nadalje kvrštatira, da tudi na današnji seji niso bili prisotni nekateri poslanci, ter je vsled tega odredil, da se jim črtajo d'jete. Petem zaključi vejo in cd-edd prihodnjo za jutri ob 16.
Prihod pruaca regenta v Zagreb ia Ljubljano.
BELGRAD, 16. V parlamentarnih krogih se trdi, da bodo za bivanja prestolonaslednika regenta Aleksandra v Zagrebu in Ljubljani sec n?ro«dcega predstavništva odgociene. ker bo prestolonaslednika spremljala na njegovem petovanju večja skupina ministrov.
BELGRAD, 16. Na današnji seji ministrskega sveta ,ki je ira.jala od 10.30 do 12.45 popoldne, ro se razpravljala gotova vprašanja, ki so v zvezi s paclamer tarnšm delctn, ter se je definitivno določila lista ministrov in ostalega spremstva, ki bedo spremljali prestolonaslednika regenta Aleksandra na njegovem potovanju v Zagreb in Ljubljano.
Jugoslavija za prehrano zasedenih Juge slo-venskih dežel.
BELGRAD 14. Na današnji seji ministrskega sveta se je razpravljal zakonski predlog glede zasedenih pokrajin, zlasti Dalmacije in Istre. Po tem predlogu naj bi se v te pokrajine izvažala prehrana in drugo potrebno blago brez carine in brez zabteve plačevanja v zdravi valuti. Sprejeti predlog bo objavil finančni minister.
Imetje neprijateljskih državljsnov.
BELGRAD, 16. Po mirovni pogodbi ima Jugoslavija pravico, da likvidira vse imetje neprijateljskih državljanov. Zaradi tega so državne oblasti cdrećf'e, da se v mejah Srbije izvrši popis neprijateljskcga imetja.
Oskrba Belgrada.
EELGRAD, 15. Dva inženerja sta pedala btlgrajski cbč ni predlog, naj -kupi ckoli 80 vagonov in 2 lokomotivi, da, bi se devažala hrr na r,rt druge potrebščine z^a oskrbo Bel-grada iz vse države. Na ta način bi se znižale cene mnogim živ Ilcrn in drugim stvarem.
Ujma in toča v Bački.
BELGRAD, 15. Minister obnove zemlje je dobil peroč'Jo, da ie ujma in toča naredila mnogo škede v Bački, zlasti pa v Scmbcru in S on t i.
Razprava radi poaeverjenja pri aprovizaciji.
SPLIT, 16. Tu se je pričela razprava p^oti bivšemu okra-jnemu glavarju Zorcu on tovarišem iz Bakarske, radi poneverjenja aproviza-cijskega sladkorja in zlorabe uradne oblasti. Obtežba sc nanaša na dogodke v 1. 1918.
Padanje cen.
BELGRAD, 16. Cene živil padajo tukaj čim-dsJre bolj. Padanje cen se opaža sploh pri vseh predmetih, vsled česar meščanstvo ie malo kupuje, ker pričakuje še nadaljnjega znižanja v bodočnosti. Tako so n. pr. sedaj cene sladkorju 12 dinarjev za kg, medtem ko je bil slri-Iccr še pred nekaj dnevi po 32 dinarjev. Ena-j ko so padle tudi cene mleku in masti. Cene | mleku so padle cd 2.50 dinarja na 1.50 dinar-j ja, ma^ti pa od 15 c-inarjev za kg na 10 dinarjev. V trgovskih krogih samih se govori, da se bedo sedanje cene še nadalje n_ža!e.
Madžarsko revsejenje proti češkoslovaški.
PRAGA. 17. Madžarski rcakcijonarci nadaljujejo sveje rovarjenje proti češkoslovaški republiki. Doznalo se jc, da vlada zločinca i Hortvja pušča iz zaporov zločince :n politično sumnjive ljudi ped pogojem, da scdelujc o I pri madžarski propagandi proti Češkoslovaški. | Češka vlada ima v rokah dokaze o tem rovac-| jenju, ii katerih je razvidno, da se pesiljajo na Slovaško madžarski agenti s točno določenimi načrti, s petnimi navodili in z nalogo, da pripravno izgrede, ki bi j:h hotela madža-rska vlada izkoristiti v svrho znpetae osvojitve Slovaškega. Tcda Ceškcislcvaš-ka je pripravljena, da odbije vsak tak napad.
Pogajanja med zastopniki ruskega m češkoslovaškega rdečega križa.
PRAGA. 17. Pričakuje se v prihodnjih dneh prihod treh zastopnikov ruskega rdečega kivža; trije zastopniki češkoslovaškega rdečega križa sc že odpotovali v Rusijo. Obe od-poslans-tvi začne ti s pogajanji za p o vrni te v uietnikov*.
Papež ia slovansko bogoslužje.
PRAGA, 14. Papež je z dekretom dovolil, da se pri petih mašah poje ponovitev evangelijske ; epistcJe v češkem feziku. Pcroke, pogrebi "a 1 krsti se smejo tudi vršiti v češkem jeziku. V
ss-mostanih in v bežjepoinih cerkvah se sme vršiti služba božja v starcsLovenskem jeziku. To pa samo na praznike: Sv. Cirila in Metoda, sv. Vacfava, sv. Prckcpa, sv. Ljudmile in sv. Janeza Ncpomuka.
Pred revizijo turške pošotlSe?
Angleške ia francoske čete v boju s Torki v Mali Azi^i, grške čete v boju s Turki in Bclgarji v Traciji-
LONDON, 17. Mirovna pogodba s Turčijo ni razdejala samo Turčije, temveč tudi Bolgarsko. Na račun Titrčijc se je največ ckori-stila Anglija, a na račun Bolgarske Grčija. Že zdavnaj jc izjavil predsednik turške dele-gac:je v Parizu, da se bo ves muslimanski svet dvignil proti pogodbi, ki uničuje Turčijo pope !r cm a, in sed-j postaTajo njegove besede vsak dan bolj resnične. Turške nacijcnaJrstič-ne čete. ki niso bile prej zelo močne, imajo na sveji strani vse, ktc čuti nrusHman&ki. Upor, ki je bil prej omejen samo na posamezne kraie v Mfdi Aziji, se je sed-aj razširil cd Kaspiškega morja do arabske puščave, od Traci je do Mezopotamije in pežar jc za.>el tudi daljnjo Perzijo in InxKjo. Pohod nacrjonalističnih čet ob M-amorfkem in Čmem merju se nadaljuje in tudi Herakleio so Iranccskc čete komaj ubraniie pred upornik). Ne<iavno so turški uporniki ujeli en francoski bataljon, ki so ga baje voled sklenitve premirja zopet izpustili, a sedaj prihaja vest o napadu na angleške čete, •katerim jc moral pohiteti na pomoč en pcik« škotskih čet iz Carigrada in nekoliko vojnih ladij. Tudi cairigrajska posadka ni na varnem, kajti turške čete na dardanelski in marmerski obali lahko vsak Čas preprečijo promet po morskih ožinah. Francoske Čete v Siriji dmajo v Arabcih hudega nasprotnika, a tudi angleške čete v Mezopotamiji niso na boljšem, da niti ne govorimo- o Perziji, kjer 4e bila Laje proglašena sovjetska republika in so se angleške čete morale umekniti. Tudi Grčija ne bo imela veliko koristi od razkosanja Turčije in Bolgarske.
K notranjemu gibanju, ki izpodkopava državne temelje — Konstantin ima še vedno veliko prislašev in Venizelcs ima tudi vciiko nasprotnikov in sovražirkov — se je prTdružilo sedaj še uporniško gibanje v Traciji. Bolgarski krmitaši so baje skleniLi zvezo s Turki in so pripravljeni na tej do skrajnosti proti Grčiji, ki je dobila po mirovni pogodbi kraje, kjer so le majhne sledi grškega življa in pripada prebivalstvo po večini turški aii pa bolgarski narednosti. Vstaši se pripravljajo skrbno na boj. Okoli Jedrc na kopljejo strelske jarke, a pri Gjumirlgim c je zbralo okoli 16.000 mož, pripravljenih na v-se. Okoli 200 bolgarskih družin se je izselilo iz Tracije, ki je pripadla po mirovni pogedb: Grči;?, na bolgarsko ozemlje. Vesti, ki prihajajo iz grškega vira, poročajo sicer, da so Bolgarji zadovoljni z grško upravo, toda zdi se neverjetno, da se bo bolgarsko prebivalstvo. Vi se j« toliko borilo za svojo neodvisnost, tako hitro sprijaznilo z novo usodo.
Tako je povzročila jpjrovna pogodba s Tur-( či-jo položaj, ki ni povoijen za nobenega. Turčija jc razkosana in se pripravlja na maščevanje, Bolgarski je zaprt dohod do incrja in ve'ik del njenega naroda je prišel pod tuje go-spe-d-1 ve. Franciji se zdi, da je dobila premalo ! v razmerju z Anglijo in bi hotela, da se turška i pogodba nekoliko popravi, a tudi Anglija, ki j je debila največ, ve, da bo mogla -uživati svoje • pridobitve le, če se povrne na Balkanu in v 1 Mali Aziji mir, ki pa je, če vztraja pri izvršitvi sed'anje pogodbe s Turčijo, nemogoče. Zdi se •torej, da se tudi v Angliji pojavlja stroja, ki se pridruži Franciji v njeni zahtevi pO' izpreme-nuIvi iuršiie mirovne pogodbe.
Mn za mir med Rusijo !n enlento.
j PARIZ, 16. Londonski poročevalec pari-j škega lista Liherte« jc imel pogov or z ruslcim i odposlancem Krasinom. ki mu nekateri c-dre-i kaj o avtentičnost, a ga doslej ni še nihče de-men tirni.
Na začetku pogovora je Kras in govoril o vojaškem poležafu Rusije. Vojaški položaj po ; revoluciji je bil v>bupen. Petrograjsko delav-j siv o jc sicer prhitelo navdušeno pod orožje, ! tcda kmet e, ki niso bili in niso tudi sedaj komunisti, so se upirali večkrat tudi s silo. Pcsebno liud je bil njihov odpor proti kamu-cistcin. ko je Dcu4:kin oovojll žetve dežele, in je bila sovjetska vlada prisiljena, da zaukaže rekvizicijo živil pri kmetih. Tedaj so se upi-| rali kmetje tudi z orožjem. Tcda iz te nadloge j jc pomagala so jetaki Rusiji ententa , ki je j podpirala De j j iklna na itjegovem pohodu prati sovjetskim četam. Denjikinove čete so postopale s kmeti mnogo hujše nego mi. Plenile sio živež, /Jostavljale žene in otroke in sežigaie va«i. Kmetje so uvideli, da je aov jetska vlada med vsemi te dan rimi ruskimi vladami vendar najhujša, in tako so postali njeni pristaši, ne zaradi tega, ker so n-orda poslali komunisti, temveč zaradi tega, ker so uvideli, da so vse druge vlade v Rusiji slabše od nje. Tedaj je p .išla vojna s Poljsko, ki strnila vso Rusijo ped sovjetsko zastavo. Razen kmetov, ki so j sedaj v tej vejni najboljša opora sovjetske 1 vlade, so sc pridružile sovjetski vladi tudi me-
ščanske stranke, ki so videle, da je ona edina moč, ki more Rusijo rešiti pred tujčevim upadom. Rusija je sicer doživela prve dni v Ijkrajini peraz, ker je bila, kakor še vedno, nepripravljena na vojno, tcda po prvem porazu je prišlo maščevanje. Krasni je poudarjal, da je Polfska zakrivila vojno, ker se je na eni strani hotela poga-jati, in to ravno v Bcrysovem, ki je bil najobčutljivejša točka poljskega boj šča, a na drugi strani se je pripravljala na vojno. Toda Rusija jc pripravljena v kljub temu na mir ž njo, ne namerava uničiti njene neodvisnosti, za katero sc je poljski nr.rod tako junaški bor:l in s katero je Rusija popolnoma zadovoljna. Rusija bi mogla nadaljevat: vojno še dolgo, čeravno bi imela pri tem velike žrtve in pomanjkanje. Ententa ni dosegla proti nam nič, vkljub vsem njenim žrtvam, ker zadnji dogodki so pokazali, da more sovjetska vladavina obstojati tudi brez svetovne revolucije.
Vprašanje ruskih dolgov v inozemstvu.
Na vprašanje, kaj misli o ruskih dolgovih v 1 inozemstvu, je Krasin odgovoril, da io Francija in druge države morale vedeti, čemu sc izposlav-ljajo, ko so posojevale denar carjevi vladi. Vse ruske demokratske stranke so opozorile že leta! 1905. francosko javno mnenje, da ruski narod, ko postane sam svoj gospod, nc bo priznaval posojil, ki so se uporabljala za potlačenje njegove svobode. Zakaj je Francija še vedno posojevala denar za carjevcga vojaka, da ubija ruski narod? V zgodovini se še nikdar ni zgodilo, da bi revolucionarna vlada plačala dolgove bivše vlade. Niso jih plačali francoski revolucijonarci 1. 1789.. ne! 'drugi. Sovjetska vlada smatra za svete dolgove,j ki jih je ona podpisal;:, toda obvez carjcve vlade ne priznava. Morda se bo uporabila proti njej siia, j toda Rusija je šc vedeo na nogah, Rusija je zrna-j govalka, ker vkljub dosedanjim poizkt>3em ie cn- i tenta še ni premagala. T»idi če bi sc podpirale! baltiške države in Poljaka proli Rusiji, in bi jo | Poljaki premagali, kaj bi io koristilo? Kje je dr-j žava, ki ki mogla upravljati državo, tako veliko, j kakor je Rusija? Zapomnile si, da z orožjem ue dosežete od Rusije nič.
Krasin je poudarjal, kako jc cn, kako je Lenjin žc večkrat izjavil, da je Rusija pripravljena urediti vprašanje dolgov diplomatskim potom; toda ententa je rajši uporabljala vojaška sredstva, blokado, ki je uničila na t'soćc ljudi; podpira Poljsko in tako sili Rusijo, da uporablja vse svoje sile za vojaške priprave, namesto da bi se posvetila gospodarski obnovi. Sedaj se jc Rusija pripravljena pogajati, toda čc bo prisiljena nadaljevati vojno s Poljsko in drugimi narodi, nc bo hotela več slišati o teh pogajanjih. Rusija želi miru in sc hoče tekom mirovnih pogajanj pogajati tudi o vprašanju dolgov.
Končno je opozoril Krasin na nedoslednost francoskega časopisja, ki zahteva, da Rusija pri-7na obveze svoje bivše v jade, dočim pozablja, da jc Francija obljubila Rusiji Carigrad, ki pa ga je dobila Anglija. Krasin je omenil, naj ga ne smatrajo zaradi te izjave za imperijalista, ker je samo hoiel poudarili, da oni, ki govore o ruskih obvezah, pozabljajo svoje. Na pripombo pariškega poročevalca, da se jc Rusija odrekla vseh pravic s tem, da je podpisala brcstlitovski mir, jc Krasin odgovoril: »Vi torej smatrate za nič rusko kri, ki jc bila prelita za zaveznike v vzhodni Prusiji, kjer smo rešili entento v začetku vojne, in vse druge bitke, v katerih so se borili ruski vojaki? In vendar je bila to čista in plemenita Uri ruskega naroda.«
Dokler je Krasin tako govoril — pravi poročevalce — jc postal njegov glas glasnejši, njegove oči so se zasvetile, in priznavam vam, da sem čutil, da imam pred seboj rodoljuba, ki sc je morda mogel varati, ki se je gotovo varal v mnogih svojih sodbah, toda o katerega iskrenosti nisi mogel dvomiti. Čudna povrnitev k povzdigovanju narodnega čuta.
O vzpostavitvi trgovinskih odnošajev z entento.
V zadnjem poročilu o pogovoru s Krasinom — »Liberte« ga je objavila v treh delih — .poroča pariški poročevalec o Krasinovih izjavah o vzpostavitvi trgovinskih odnošajev z entenlo. Krasin je izjavil, da ni podal doslej točn?ga Pačila o predmetih, ki bi jih Rusija lahko izvažala, ker ga Francija ni hotela scslišati. Tudi Uoydu Georgeu ni mrgel določiti točnega roka izročitve biaga, ker je to nemogoče določiti, dokler Irav-t vojna. Poudarjal je željo Rusije po vzpostavitvi trgovinskih odnošajev, tudi če traja voina r.adalje, toda pod gotovimi pogoji, n. pr. da sc ji zagotovi moratorij za dolgove do mirovnih pogajanj, trgovinski odnošaji bi se uredili tako, da bi se v Ko-danju ustanovila akcijska družba, v kateri bi bile zastopane vse vlasti. Rusija bi jamčila s svojim zlatom.
Rusija bi imela po Krasinovih izjavah za izvoz 15 milijonov ton žita, 2—3 milijone ton petroleja, 5 milijonov ton lana, 2—3 milijone zavojev usnja, 3 milijone ton kavijara, 4 milijone ton smole, 200 tisoč ton tremenline, 10 tisoč ton mineralnih olj, razen tega veliko soli, mangana, železa, grafita, tabaka itd.
Kar se tiče izročitve materijala v popravo tujim tvrdkam, jc Krasin izjavil, da se je poizkus z A-meriko v Sibiriji ponesrečil, ker sc Amerikanci niso znali prilagoditi tehniškim razmeram ruskega dela. toda Rusija bo dala koncesije tujim podjetjem, ki ji bodo hotela pomagati. -Entcr.ta naj
vc _ je zaključil Krasin — da smo pripravljeni
na pogajanja in da nas nikdar ne premaga z lakoto.«
Roško poročilo.
DUNAJ, 17. Radi obrz o javka iz Moskve z dne 16. t. m. peroča o vojaških operacijah iako le: Naše čete so zavzele nekoliko mest ob gornji Berezini. Zaplenili smo precejšnje število strojnic. Pri Koro3iynu zasledujemo umikajočega sc sovražnika. Pri Zmerinki se sovražnik naglo umika. Zasedli smo Braslav, Molnarko in Tonjaspol.
Politični pregled.
V	Jugoslaviji se je dokončala rasprava o volilnem redu, ki ga jc narodno predstav ni^tvo sprejelo enoglasno, manje en	— Pogajanja z avstrijskimi zastopniki so dokončala upesno za obe straaii. Vs^ed i&stenia din^ria prulaijo cene še vedno.
Češkolovaška je začeJa poganja z Rusijo v svrho povrrsitve vojnih ujetnikov. Bržkone p«i-dejo kmalu tudi politična in gospoda- a po-gajan-ja. M-sdžarsko rovarjeft^c ;va Češkoslovaškem se n^dai"irje, freda vlada jc likrer.tla potrebne protiukrepe. \ -Jed z*opeine pcj;vvc gibanja za ustanovitev podcojav U s konfederacije, kalere predjedr;.štv^ bi se poverijo Habsburgovcem, izjavlja Češkoslovaška odločno, da ne bo nikdar pr.sUJa ne na podonavsko koasfedera-cijo, ne na povrnitev llabs-buržanov v kakršnekoli obliki. HaVsbtvivani se bodo le morali zadovoljiti s svv/jo usc.'o, kajti o njih '.»oče dišati več nihče, ra en kakega m adj^anik e ga. grofa!
Ruski	proti Pc-ljiki sc nadalje
uspešno, tcda Rusija je vkljub temu — kaki * je izjavil Kras-iai — vetkro pripravljena mir. Pc£a:.anj.a z Anglijo sc nadaljujejo. Tudi Ja-ponska in Belgija ste j z,raz ili željo, <!a b pogajali s Krasinom. Eliten ta je pač uvjielo, da ne pride R-uslii do živega z cudjem!
Poljska vladna kriza se Se ni re^'la. Prid.ru-2'iJa se ji je tikdi soci-itlna kriza, ki sc izv številnih stavkab. Tuda veliki Napoleon si je , opekel prste na gorečih ruskih vaseh!
ficigarske diružine se sedijo iz ozemlja, ki j« pripadlo Grčiji. G overi se^ cka so bolgarski k.>mitafci sklenili zvezo s turškimi uporniki proti Grčiji. Bolgarski nacxd dela pokoro za grehe svojih vladarjev, ki jib na en zakrit i; naj bi mu bul o to svarile za bodočnost!
Romunska vladaše je pvcrsnovaia. Avc^eeeu I je ministrski predsednik; Take .lorvesoo, vo-' d: tel j demokratske stranke, mro. ;ter vnanjih stvari; Ditolescu, za&tkipaik na nriic-.aii kcai-ferenci. finančni m:nisrter; Greciaiio. nKn^.tcr javnih del; Za-firescu je predsednik zbornice, ! a Argentorjanu ie minioteir notranvrii stvari, i Ac^lija ima velike pre^gia-vdce z železničar-j o kim gibanjem na Irskem. V kolonijah se ^ i I uporništvo, ku je v z v vri z ruisko	. r.;la
i in 7. musllmar.eikini g&unjem. Pol tika i.a-j sproti Rusiji in Tucčiji se sed:^ n;a.-čuje. I - v J | Ceorge bo bržkone izktriolil prisotn; .-'i: K:a-. sina, du. čim prej sklene z Ru3ijcr ir. i.
Tudi Francija i:na v Turčiji velike pvegla-1 vicc. Doslej so ujedi Turki 10 ccstr i^ov 350 mož.
Norveška vladna kriza se še ni reš la.
V	Italiji se p- pravlja splošna železn'ča. i stavka. Ministrski predccd^ik Giol lti jc
jel D'Annunzijevo odposlanstvo; s tem e z a.'-d popolnoma novo taktiko z redkim p^st 'ov-c c m, a mu obenem tudi dal potuho /.a in-cre-bitne nadaljne pustolovščine. Iz Albanije ni drugih vesii, nego sair.L> to, da se priprav Ijv.'o na obeh Straneh na nove bo<je. Iz Libi e p .-h^j-ajo vznemirljive vesli.
Domale vesti.
Selitveni vlak odide iz Trsta v pciv.'; dne Zj. t. m. Vsi predstavitelji drufin, ki so v l*rs!'j iu fe odpeljejo s tem vlakom, so naprošeni, da se tek<. >)i prihodnjega tedna šc enkrat rglase' pri j{ A*»tonM Podbrščekn, Via Torre hlanta 39, I. natWropji.
—	Družine Lzven Trsla so n&proScne, da ■se t. koj sporazumejo sc svojimi postajenačelniki, tako, da ec pravočasno ukrcajo in da bodo njihovi vagoni v petek zvečer na Opčinah oziroma v Divuci, d.> lahko priključijo vlaku, ki pride iz Trsta. Seli* tveni urad.
Odpustite jim, saj ne vedo kaj pišejo! Neki tri. list je pripovedoval le dr.i, kako da orožniki na
—	Kr!iu ovirajo in šikanirajo ljudi, l.i ti holtli iti ljudstvu na roko v sedanjih težkih čas ' . : sti glede prehrane, fn pripovedoval jc t«» v sc-stavku, kjer je govoril o žalostnih razmerah v —■ Jugoslaviji! Razgreta glava je pozabila pri tem, da sc Krk ne nahaja v Jugoslaviji, marveč r.a o-zemlju, zasedenem od italijanske vojske, da bi
! mogli torej tisti orožniki biti le — italijanski or. . -j niki! Pas trop dc zele — pravi francoski pregovor. Prevelika gorečnost zavaja rada — k nc-i umnostim. In gospodje so res pregortii, so r< -j pregoreči, da česlo ne vedo, kaj — pilijo.
Propaganda Frankova in italijannka slepota, j In zopet sta se srečala na pr- iicljski rr/go> ; ver: poročevalce lista L' Era Nucva in ; dr. Ivica I rank. Poročevalec tržaJ-kc^ i lista j zatrja, da <ja je Frank sprejel z najlzbranejšo } uliudnostjo. To pa že verujemo. Kazgovt - sc j je vršil v glavnem o našem najaV tuveloejem vprašanju: jadranskem, ka.r pa je se»eda da!o pi>štenjaku Ivici povoda, da ;e bruhal vso sve-■jo jeza na — Jugoslavijo. In potem je Frank v svojih izjavah po svoji lepi, stari navadi kako naj k: drugače tak eksponent ^labsb ir-žanov in plačanec vseli sovražnikov našeg.% naroda?! — lagal in vzvračal dejstva. Radovi se je n. pr. na tem, da je na zadnjih občinskih vditvah v Hrvatski rsrfcofMst vo popolnoma propadlo, iz >česar bi moraJa rkJepati i^jKit-stavnejša logika, da jc zmagalo srbofobftvo, to je: njegova franJkovska stnija. Resnica pa je ta, da je ravno frankovska — torej rrbo-fobika — struna pogorela od slemena, do tal.
—	Drzen, kakor je vedno, šteje Frank med svoje pristaše tudi ^katoliško - ljudsko in
j stranko prava. Resnica pa je ta, da ravno ii
PODLISTEK
Branka. (9) ;
Avgust Šenoa. — Posl. M. C—č.
t
m. •
Noč je bila lepa. brez meseca, ah polna zvezd. Po širokem pločniku Ilice se je ob plamenu pbno-vih svetiljk prepletala velika množica, odiična družba zagrebška, nadebudna mladina, zagrebške mlade krasoticc. Vse t ose je plelo, prelivalo, vse ( to j« mežikalo, šepetalo in čcbrnjaiu. Po pločniku , sle šli tudi prijateljici Branka in Hermina, vodeči j se pod pazduho.
»Divna noč!« je vzdahnila Branka.
>In ktko divna!« je potrdila Hermina. Človek oživlja dva- trikrat od te milote. Vidii. to- ja?no nebo, obsulo z zvezdami; glej, kako pMnovi plameni drhte nad bujno množico, slišno žarkim metuljem. In tu ti je degaalni svet v sviii in bar-iunu, ta živahna mladina. Kako se vse to meša is creliva, kako oči mfigii«i<H kak Šepet! To ti »c i
nekaj lajin&lvenega, nekaj romantičnega. Oh, in ti; Branka, hočeš zapustiti te dražesli mesta, da sc | zakoplje^ v zakotje na deželi. Ne smeš, duša, nc; smeš. ti meraš ostati pri nas. Jaz te nc puščam, Branka!«
»Nisi me razumela, Hcrmina,« je odgovorila j Branka, »jaz se divim krasoti noči, nikakor pa nc j i temu ljudstvu, ki sc meša pred nama. Lep in diven « jc oaš Zagreb, vsikdar mi bo ostajal v srcu, ali naj-j manje miie so mi Zagrebčankc in Zagrebčani, ki) sc vlačijo tu po pločniku Ilicc. Prosim tc, poslu- ! i 3aj jih samo. Kdo so ti ljudje, kaj so? Denimo, da | I jc dožcl kak tujcc, da gre tod preko. Reci mi po j duši, ali bi ta človek po govoru teh ljudi vedel, v j kateri deželi jc, med katerim narodom? To ravno ' me goni iz Zagreba, ker tu ni srca, poštenja za | svoje in smatra za neko nobleso, če more oponašali tuje običaje, tuj jezik.«
r4n zopet, Branka,« se ji je Hcrmina zaletela v besedo, ali, ni še dogovorila besede, ko je pristopil k njima prilično mlad človek, ki sc je spoštljivo poklonil kaodidstinjema ljudske prosvete. Kolikor se je mogjo razločiti ob nočni svetlobi, je bil to i boli visok človek, tanek in skoro preko mere okre-
ten, ker neke svoje korake kakor da si je izposodil j iz kakega baleta. Črte njegovega obraza so bile kaj pravilne, ali ni malo duhovite; niti male brke, niti kozja bradica, a posebno nc skrbna frizura niso podcljali lemu obrazu več »esprita«. Obraz se mu jc vedno smehljal, bela svila njegovega klobuka je bila gladka in svitla kot zrcalo; nad vse pa ga je razlikovalo po vnanjosti kockasto angleško gradivo njegovega suknjiča, telovnika in hlač, sijajni gumbi izrezanih mu siljastih črevljev, a, da bi se kazal pred sve lom kot pravi gentleman, si jc obesil na verižico ure srebrnega prašička, ki baje donaša srečo, a levo roko si je nakitil z zapestnico v podobi verige.
rVaš najpokorn«ji,^ jc pozdravil gizdalin, sptišča-je svoj beli cilinder do črne zemlje. »Ali se smem drznili, da se gospicaina pridružim »a trenutek, da bom tudi jaz deležnik vajinega duhovitega razgovora?«
»Pro»iov profrtm. izvolite samo, gospod Maric,t je odvrnila Hermina hitro. »Celo drago nama bo. Branka je Wa pri meni, a potem sem hotela za-presiti svojo mamico, da bi «e nekoliko izprehodita z nama. Nu. poslala, naju ie sami na izprehod, ker
da sve dovolj veliki in da sc nama nc dogodi ni-j kako zlo. Sedaj pa. ko sve našli vas, se nič več nc bojim, ker nam boste »Chevalier servant«.
-Kolika čast za-me!=, je vzkliknil Maric skozi j nos, »tega bi se ne bil nadejal nikdar«.
Branka ni bila nimalo navdušena od pojava mla-j dega Marica, kajti opetovano je na skrivnem su- j nila Hermina v rebra, ali prekasno, seveda.
»Velika sreča za-me,' je rekel Maric prilično glasno, da so megli čuti to tudi drugi ljudje, daj morem gospicama javiti, da definitivno ostanem v Zagrebu. Danes šele sc je odločilo. Bilo je sicer mnogo borbe, bilo nasprotnikov, ali važnost mojih; zaščitnikov nadvladuje slednjič vse ovire. Sedaj; sem gotov človek, imam tisoč goldinarjev place, j imam tudi stanarino; situvacija moja torci. kakor vidite, ni slaba. Mislim, da jc vama ta vest ugodna,« jc dodal brbljavec, iztikajoč svoje prsi ponosno in gledajoč z nekim posebnim zadovoljstvom «a Branko, ki ni nič odgovorila, niti ga pogledala.
«>Brez dvoma,« je odgovorila Hermina morda nekoliko ironično, »čestitam vam na vaši zmagi. \ i zapuščate potemtakem svoj učiteljski poklic?«
;Na vsak način,* je potrdil Maric, ter posta-
jem miren soliden uradnik, ki more v udobni ti-Sini delati s peresom po svoji volji, pak nisem nikomur odgovoren za to. A učitelj? Prosim vas, to je najzoprneji poklic na svetu. Jaz sploh nr razumem, kako se more pameten človek posvečati lemu poklicu.«
Zakaj pa ste se, prosim vas, vi posvetili temu poklicu?« je vprašala Hermina.
. Razmere! Okolnosti!« je zinignil Marič, n»-kol:ko neprijetno zadet, z rameni, »ali sedaj je popravljeno, prišel sem zopet na pravi tir življenja, in* nadejam sc. da sedaj izginejo neke antip. li;c proti moji osebi.x
Antipatije? Prosim vas, kako mislile to?« »c je; začudila Hermina navidezno, ker je dotro razumela, da je ta pripomba veljala Branki.
^Odpustite, da vam za sedaj nc raztolmačim le, besede pobližje. Bo prilike, ko vama bo vse jssne, gospici. Za sedaj hvalim Boga, da sem te reiil skrbi za otročajc, da nisem več š'jJn.;k. ki jc odgovoren vragu in satanu in očetu in materi za vsakega poredueža.«
Te nekoliko prostaške besede so zadele Her-i mino.
V Trsio, <be 19. fui>S»a 192«.
EDINOST, Kov. ljj.
Stran IU,
skiipšai sodelujete na vladi in v narodnem pred-ti Stavništvu na polaganju temeljev države zje-dinj«nega troinienega naroda Jugoslovenov. In resnica, Id bije Frani:ovc trditve po glavi, je ta, da je sedanji ban Hrvatske, dr. Lagin^a, sta-r pristaš in cek. na6e!rok iste stranke pra-?v a, ki jo rceee drznost Frankov a v svoj Iccš, katerega me* ta gotovo ne b: — kot z na čajen in posten politik — sprejel, če bi bil nas-sroteik državnega ujedinjenja Hrvatov s Srtri. In da ni nasprotnik, je eklatantna dokazal, ko ;e zasedel mesto bana, s tem, da je izdsi poziv na. npr od, naj bo zvest svoji novi državi in j i'dan kralju! — Na to je govoril Frank o bo- i ievitih metodah Srlrov . Kak duh ga vodi in-kake namere zasleduje, jc ovadil tudi slepcem j s tem, da govori o nezaslišanem postopanju I s S tipa Radićem; not-ori finim pustolovcem, pr:;-ravr*m za vsake- zledelo v svojo osebno korist, da govori o strašni bedi v Jugoslaviji, a to napram italijanskemu žunra3istu in spričo znanih razmer v Italiji; hi da trdi, da v Jugoslaviji % lada niti ne more misi'ti na volitve, d-ečim je re«n:ca ta, da se je v zadnjem čas i n a r intervzi v n e je delovalo na dovršenju voldine^a reda. Če pa pravi d.*. Fra^k, da je ide^a vsesflbstva« dcfimtivno odprav^ena — jc to . . . resnica. Samo, da 1a resnica bi^e njega san^ega po zobeh. Ideja vseanbstva je odpravljena, ker so fie jej odpovedali — Srbi sami, žrtvujoč celo svoje staro državno ime na Ivosrkt nove države. Vsa SVC70 politično ;z.prijencst, eHja'!lska r.orav «1 svojo iz da jal-fko službo pa je Frank razkril vnovič, ko je prijel ratg-ovor na jadransko v prašanje. Govoril ie nesramna sumničenja in klevete na račun zastopnikov Jugoslavije na pogajanjih za rešitev teg^ vprašanja. Ozoačal jih je ket neiskrene, kot zavraUve, češ, da drugače govore ji drugače delajo — da nesraamo izrabljajo dioirro vero drugih iierudov! Pravico do besede gicde jadranskega vprašanja daje le Hrvaloro in Črnogorcem! Izključuje torej Srbe in Slovence, tiste Slovence, ki ^im najbolj« in najzavednep cel njihovega na~c-da biva na okaii istega Jadranskega merja!! S tem je 3uienda dovolj ^asno rznačil cilje svoje — kakor je rekel — :propagande* — jc označil službo, v katero se je udinjal: narod naj bo razkosan, da "bo obnemogcli To je spekulacija vseh sovražnikov tega nereda, posebno pa gospodarjev, ki jim služi Frank. — Ravno zato se moramo zopet čudom čuditi s?epoti Ital^&nsk'h žurnaUstov, ki s tc:n, da gredo (akeznu rovarju in političnemu sleparju na roko, povspešujero naomere, ki bi — ako bi sc ■uresničil-3 -— rez-le v živo meso italijanske rJržave :r> £ tali-.irskega nareda. Naravnost j strmeti ruJramo rs tej slepoti. Kako pravi že j tisti znar.i latinski pregovor: kogar hočejo, ibogc'vi ussčrtl, ga udarjajo s slepoto. Poročevalec tržaške Ja l* sta je — kakor pravi — z velikim z ado volj? t vem oslavil dra. Franka. Drugo vpražanje pa >. «t_ii bi bil tudi i tavanski narod zadovcijen s sadevi take slepote, iko bi — ponavljamo — propaganda Fran kova res dozorela uspehov?!
Neusposobljenemu učitelja t T«. V popoldanski izdaji i-Lavoratora-* cilamo protest italijanskih tovariJev proti sedanjim šolskim oblastmi, ki z ene strani na podlsgi avstrijskega šoLUega zakona odrefujejo izpile za vsposobljenie, a v dru- j gič isto razveljavljajo na podlagi italijanskega za-konodejstva Šolskega. Nujno poliebno jc. da se tudi naša • Zveza« koj zavzame, da čimprej izve cd svojega prizadetega učilcljstvj stališče v tej stvari. — Nevsposobljenec.
Cene zeraljiičcia In poslopjem v Jugoslaviji ra-pidno podajo. Zato svetujemo našim ljudem, naj gtedai ne kupujejo nepremičnin \ Jugoslaviji, Ictn-več naj počakajo, db se cenc uredijo, ker je gotovo, da se bodo poslopja ic zemljišča v najkrajšem, času dobivala po normalnih c«nah. — Nekdo, kij Je prijel iz Jugoslavije.
Iz tafecTa vencih ujetnikov i* internirane«v na P*oseku. Pišejo aam: G. urednik! Te vrstice j V?ti poš:lj*-jo nesrečni ljudje. ki poze-b-l^ od : vsega sveta živ'io zapri! na Prošeka, kcL lw'ci| Razcapari sn», umazani, rm aftdi j sn-o in bclnLki, lačni smo in žejni, delata mo-rr.-no ket ž: vir. a; hranijo nas z rižem. oblačijo 1 * cunja-uJ, zdravijo z delom, IcJažip- s psov- j kami...	smo? Kaj smo zakrivili? ... j
Krivi smo, da smo živi!! Ali ni na vsem s\eluj več nobenega, k: bi se za cias pobrigal in nas 1 rešil tcia trpljenja? Okoli dvesto nas je. P/i-j šlil <-n.o po večini iz daij-nega vzhoda, kjer smo. preživeli konec vejm* kot ltjctnrki. Ohranil n2S i je pri življenju samo up, da bema še enkrat videli 8ve^K> dfužioo. svojo rojstno h?šo. Prišli cn.o pohabljenci in i/stradanci po dolgem, loa'aem in reva.:uem potovi \;:i vendar enkrat — pc petih letih! — na prag svojo domov ne, ^oksii snro od veselja, da sni.. zopet doma, — a sedaj? Zaprli so nas tukaj kot kake zlo-čincc, pest op 3.; o z nami, kcut bi bili ubili svoje f'čeie ... Nekateri «oc tukaj že nek-o&ko me-6ccev . Pišemo vsak den domov — naše vasi i to blizu, doma čiru sme ! — .toda cd nikoder i ^!ćsu. Kb.; je s pisnvi7 Ali so naše družine pomrle, naše vasi sežgane? Kdor -je b 1 tako srečen, da so mu doma dobili pismo in ga prišli Iskat, je h ! po dolgem Sekanju njegovih so-•rodrdkov, po p-rcrn-;ah in jokanju, po dokon-; čar 't uradnih Inionnac:»a^i k<wičn.o izpaščen; h komur ne pride nihče, ker .uoce ne ve zan<. jc trkaj cVsojC'ii nu doživijen^ko ječo... Ali j n'^iiVjO cb'asti dc žncsti, da se same čim preji informirajo o nas pri nr^h občinah? AK ni-majo ljudje na merc-da'mh mestih mater, očetov in -c ? Usm^'le se nr« versdar, saj nj-fQiO morik.. nc požigalcr... — Kdo smo? Intcunfi-ai ci smo. ki tukaj čakamo smrtne obsodbe. Odtrgal: so nas od naših družin in nas cdpclial! v itai;j:»nske trdnjave, odkoder so nas p::pcl;a'i na Presek. Na vsakem koraku na :ii i ledi vc^ak. Vprašamo ga, kaj smo zakr!-| vili? — ne ve odgovora. Zahtevamo, naj nas' 75' iišijc. Odgovarjajo nam: Nimamo še ob- i tožbe preti vam! . . . Kaj hočete torej od nas? , Ubijfe nas vendar, če vam je tako ijuba naša j kri, toda ne pustite nas, da tukaj umiramo!
Prisrčno zahvalo izrekajo dotična dekleta na priznanji!, izrečenim jim v ---Edinosti« za lo. da so na potu od ulice Ckiozza do Bošketa lako lepo in brez sirahu pred tujerodci prepevale slovenske narodne pesmi. Sporočajo: Take ostanemo! Nc bojimo se — nove metle!
Vod«aa l rob c (vrtinec n3 morja) v trXe!kczn zalivu, Včeraj popoldne okoli 3 je naštel v naiem pristanišču tisti prirodni pojav, ki mu pravimo vodena troba. Iznad oblakov se spugti naspriti zcrr'ii močrn vrtincc v obliki kakega l:jaku a'i
tohe.-Vrtinec včatili dose£e ztmljćs.vvasiii^r se poleže v zraku. Ko pride do površja naše zemlje, tedaj povleče za seboj v zrak vse, kar zajme, pesek. kamenje in rije celo drevje. Ko se pa spusti takšen vrtincc na morje, tedaj s« zgodi isto z vodo, t. j. vrtinec jo kar sesa kot kaka pumpa. Takšen pojav je torej nastal včeraj popoldne v tržaškem zalivu. Radi te vodene trobe, — pravimo ji tudi vodeni smrk — se je nahajal v resni nevarnosti parnik »Fram«, ki je odhajal v Zadar. K sreči je Sc pravočasno začel voziti nazaj, tako, da sc je izognil gotovi pogubi. Tudi neke ribiške barke so opazile pravočasno nevarnost in so se redile.
Uradne vesli.
Kdo ima pravico do vojne odikodnine in kako ; je treba naznaniti žkodo. Tukajšnje finančno ravnateljstvo nam je poslalo sledeči oglas: Pravico do vojne odškodnine imajo italijanski državljani, (regnicoii) »n bivši avstrijski državljani, ki so rojeni in pristojni v kaki občini na Primorskem ali J ridentinskem. Tistim, ki so rojeni in pristojni, pripada pravica do odškodnine ipso i are, ako se je zadobila domovinska pravica v kaki občini na Primorskem ali na Tridentinskem pred 24. maja 1915., toda ne na podlagi kake shižbe. Vsi drugi laltko zadobijo to pravico bodisi s tem. da se ob svojem času in na določen način odločijo za italijansko državljanstvo hli pa jim lahko pripade odškodnina vsi cd mednarodnih pogodeb, ki se morda sklenejo z drugimi državami. Italijanski podaniki bodo lahko uveljavljali svojo pravico do odškodnine. ako so izgubili svoje imetje vsled neposrednih vojnih činov; torej prihaja v poštev Ic listo imetje ,ki se jc nahajalo na bojišču in na o-zemlju, ki je bilo izpraznjeno. Morebitna odškodnina za vse druge slučaje spada v področje ko-mirijc za podpiranje italijanskih beguncev (ul. Tc-atro v Trstu). — Naznanitev škod se mora sestaviti na posebnih predpisanih obrazcih. Za vsako vrsto blaga (pohištvo, gospodarska, trgovska poslopja, hisc itd.) so predpisani posebni obrazci, ki se razdelijo tekom tega tedna vsem občinam in vsem finančnim uradom na Primorskem. Rečeni uradi pa jih bodo stavili brezplačno na razpolago prizadetim. Za vsako občino in za vsako vrsto blaga bo treba sestaviti posebne popise. V svrho olajšave postopanja in da nc bo zakasne-nja pri ugotovitvi škode, se toplo priporoča, naj prizadeti priložijo k vsaki naznanilni poli sledeče listine v izvirniku ali legaliziranem prepisu: 1. Krstni list. 2. Domovnica. Ako ^vsebuje domovnica podatke o rojstvu, tedaj zadostuje sama brez krstnega lista. Za pohiitvo jc treba zraven tega priložiti še a) potrdilo o prebivanju, b) družinski list {poizvedbe o družini). Z« škode oa remiji prepis posestne pole. Za zgradbe: izpisek iz zemljiške knjige, ki dokazuje pravico prizadetega na-znanilca. Vsako naznanilo za vsako vrsto bizga mora bili opremljeno z dokazi o pretrpljeni škodi in obenem je treba ugotoviti njen skupni znesek, i Za dokaz so dovoljne štiri priče, ki pa nc smejo ; biti. ako Ie inogoče, v nobenem sorodstvu z nazna-j nilcem. Izjava teh prič mora biti potrjena od županstva tisic občine, kjer je bila škoda napravljena. Italijanski podaniki morajo priložiti k vsaki naznanilni po'i zraven omenjenih še sledeče listine: 1. Potrdilo o italijanskem državljanstvu. 2. Kazensko izpričevalo. Vse te listine kakor tudi njih legaliziranje je prosto kolka. Na prosto je dano oškodovancem, toda je v njihovi koristi, da priložijo sploh listine, ki izpričujejo o škodi in njenem znesku, n. pr. cenitev, mnenje izvedencev, račune itd. Na ta način sestavljene naznanilne pole, opremljene z vsemi gori naštetimi prilogami, jc tivba izročili davkariji pristojnega civilnega Ito-misarijata (za Trst pri obeh davčnih upravah), v : katerega področje spada kraj, kjer jc škoda nastala. Na zahtevo se bodo izdajala uradna potrdila prejema. Naznanitve, ki so sc že napravile ki pa niso bile napisane na predpisanih obrazcih in ki tudi nimajo omenjenih prilog, je treba ponoviti ali pa jih izpopolniti. Prizadetim se priporoča, da se držijo teh predpisov ter da ponovijo oziroma izpopolnijo že vložene naznanitve ter da ne čakajo za to uradnega povabila. — Ugotovitev škode spada v področje finančnih oblastev, a končni o-| bračun odškodnin bodo imele izvršiti posebne ko-' misije, ki bodo imenovane za vsak okraj. Ko se je I škoda ugotovila, se finančna oblast lahko pogodi i s prizadetim oškodovancem glede visokosti od-| škodninc. Takšna pogodba bo pa morala bili ho-ntologirana (potrjen?.) od pristojne odškodninske ' komisije. Ko nc bi priilo do sporazuma med o-! škodov.incem in finančno oblastjo. tedaj pride I zadev;« pred odškodninsko komisijo, ki določi 1 znesek odškodnine. — Oškodovanci lahko prosijo predujme (na račun) od odškodnine, ki jim pri-! tiče bedisi pri finančih uradih (največ do 10.000 iir) bodisi pri finančnih ustanovah, ki so za to po-i sebno pooblaščene (hipotečni banki v Gorici in Poreču, državni zadružni zavod v Trstu). Pri teh ! zavodih (za katere nc velja 10.000 lir kot najvišja ; svota} se deljjo prornjc za predujme na odškodnino lako-lc: Oškodovanec izvrši pri pristojnem finančnem uradu naznanitev škode in siccr v dveh enakih izvodih (dva naznilna obrazca). Izvirna naznanihia pola s prilogami vred se zadrži pri rečentm uradu, a prepis se povrne prizadeti ( stranki s pri-nemiin potrdilom, da jc stranka izvršila predpisano naznanitev. Oškodovanci sc lahko tudi udeležijo podpisovanja za VI. državno posojilo s poljubnim deležem škode, ki že je ali šele bo naznanjena.
Zvišanje cene nevzitnenau alkohola. Komisarijat za Trst in okolico poroča: Ker je italijaski kon-j sorcij proizvajalcev alkohola v Rimu zvišal ceno ' alkoholu na 600 lir za hektoliter, je določil civilni komisar prodajno ceno litra neužitnega alkohola v Trstu in okolici na 6.60 lir.
Poziv posestnikom psov. Tukajšnji magistrat nam je poslal nastopi poziv: Vabijo se vsi lastniki i in posestniki psov, kateri niso še do sedaj plačali pristojbine za pse za tekoče leto, naj to izvršijo zagotovo najdalje do 30. junija t. 1. Po tem roku ■ se bodo polovili vsi psi, ki bodo brez predpisane i znamke in brez nagobčnika, a proti prestonikom . predpisov sc bo postopalo v zmislu obstoječih ! naredeb o držanju psov in o pristojbinah za pse.
Domovnice pri prošnjah za vojne odikodnine. Generalni komisarijat dostavlja: Ugotovilo sc je. da domovnice, ki se prilagajo k prošnjam za vojne . odškodnine ali za odškodnine političnim prega-njancem, r.e vsebujejo predpisanih obvestilnih po-, datkov, kljub vsem okrožnicam, ki so bile tozadevno razposlane. Radi tega jc generalni civilni , komisarijat vnovič opozoril vsa županstva s po-sebno okrožnico, da je treba povedati v takšnih domovnicah, ali je domovinska pravica v zasedenem ozemlju zadobljena pred 24. julija 1915. in . ali sc je zadobila samo na podlagi službe. V is'.i : okrožnici je naglašeno, da morajo vdove priložili tudi domovnico svojih soprogov. Domovnice kakor tudi vsi akti, tičoči sc prošenj za vojne odikodnine. so prosti kolka.
Mestna zastavljalnica. V ponedeljek, 21. t. m. sc bodo prodajali razni dragoceni predmeti ser. 145 št. 18401—19400, ki so bili sprejeli v oktobru 1919. 1.
Brezplačne meSanc police za btvSe vojake. Ci-
; vilni komisarijat za Trst in okolico nam je dopoilal: j Vojaški zavarovalni urad v Bologni jc razposlal okrožnico, ki vsebuje natančne pogoje za podeii-1 tcv brezplačnih mešanih oelic bivšim vojakoin-
r borcem. Obenem objavlja vse tozadevne predpise in določbe, da bi sc izognilo nepotrebnim in nepopolnim prošnjam in neprestanim povpraševanjem. Te določbe so na ogled v civilnem komisa-rijatu (ul. XXX. Ottobre 7) soba št. 15 in pri po-veljništvu posadke (urad za demobilizacijo), ul. Carlo Ghega 12. Prizadeti se lahko obrnejo tjakaj, ; da dobijo obrazcc za prošnje, ki jih je predpisal > omenjeni urad.
Prošnje za potrditev društvenih pravil. Ci-! vilni komisarijat za Trst in okakco nam je ( pesial: Prošnje za potrditev društvenih pravil, kakor jih predvideva zaken izpod bivše vla-dav-ne od 15. novembra 1867. B. H. I. N. 134, ki je še v veljavi, je treba vlagati na civilnem kemisarijatu v svrho predložitve višji oblasti. Prešle merajo biti predpisno kolkovane ter se jim mera predložiti pet izvodov društvenih pravil, ki morajo biti tudi kclkovani. Izvodi društvenih pravil morajo biti podp:sani cd ustanoviteljev in se morajo pisati na obeh straneh vsakega lista in morajo kiti brez popravkov in brez pogrešek. Ako je pravilnik sestavljen cd več pol, 'ledai se morajo pole sešiti in zvezati s pečatom.
Izplačevanje pokojnin železniški« nameščencem za mesec junij 1920. Pokojnine, vzgo-jevrlninc, vzćrževalnine, podpore in drugi slični prejemki oseb, ki stanujejo v Tirstu in ki so rojeni in pristojni na zasedenem ozemlju, ali ki imajo na podlagi saint^ermašnske mirovne pogodbe pravico si izbirati italijansko državljanstvo, se Vedo obračunavale in izplačevale v lirah al pari. Upokojencem pa, kateri ne odgovarjajo gornjim pogojem, se -bedo izplačevale nrjihove lirjatve v razmerju od 40 %. Rečene pokojnine se bodo obračunavale v nastopnem redu: v ponedeljek 21. t. ra. erke A - K, v torek 22. L - P in v sredo 23. Q - Z. Prejcmnllci se opozarjajo v lastnem interesu, naj pridejo po svoje obroke točno cb napovedanih dneh. Obračun se izvrši v računskem urad'u finančnega ravnateljstva, pokojninski oddelek, Piazzetta de!!a Chiesa Evangelica št. 2, lil, soka 131 od 814 do 12'/*. K pobotnicam bo treba priložil*, primerno posameznim slučajem, uradno potrdilo o živijenju, o prebivanju, o vdovskem slami ia pri vzgojevalni-nah tudi potrdilo, ca so prejemniki zares nepreskrbljeni. Zraven tega je treba dokazati pravico do prejemenja (cdlck o upokojenju itd.). Pokojnine se ne bodo dajale v druge roke razen proti legaliziranomu potrdilu. Obra-čunavajra in izplačevanje istih prejemkov i osebam, ki stanujejo na efeželi, se bo vršilo na 'isti*način pri pristojnih davkarijah.
c
Zastrupila se je po pomoti neka Marija Pon-tln», ul. Paduina št. 13. Imenovana se je zdravila od neke nevarne bolezni. Hotela je popiti predpisano zdravilo, a mesto zdravila je vzela po pomoli posodo, v kateri je bila karbolna kiselina. Zdravnik rchilr-e postaje ji je izpral želodec. Njeno stanje je izven nevarnosti.
Železniška nesreča pri Škednju. Na lesnem skla-' dišču pod Skednjem jc prišel pod vlak včeraj o-poldne vojak Ludovik Sprtgiaro. Nesrečnik jc hotel prekoračiti tir. ko jc bila lokomotiva že prav blizu. Lahko hi ji bil ušel, ko «e mu nc bi bilo izpoddrsnilo. Ko je pade!, je ravno prišla lokomotiva do tega mesta in ga ;c presekala poševno aa dva dela. Vojak jc bil seveda takoj mrtev.
Požari. Predvčeranjim okoli 8 zjutraj je v skladišču hangarja št. 11. jc nastl požar. Vžgal sc jc bil cn kup vreč s koruzo. Ognjegasci, ki so bili poklicani po telefonu, so takoj prihiteli in ogenj je bH kmalu in brez velikih težav ugašen. Škode je za kakih 1000 lir.
—	Istega due popoldne okoli 17 jc nastal ogenj v podstrešju hiše št. 16 v ul. Udine. V podstrešju stanuje neki Florio Agnese, in v njegovem stanovanju je začelo goreti, ne ve se zakaj in kako. Požar je opazila vratarka, ki jc takoj telefonirala po ognjegasce, ki co udušili požar.
—	Na postaji pri Sv. Andreju se je vžgal vagon poln steklenic Dreherjeve tvornice. Ogenj so tudi tu pogasili ognjcgasci. Škoda iznaša okoli 7000 lir.
Trdovraten zapeljite. Neki Mario Mieheluzzi, stanujoč na Corso Garibaldi 34, je bil predvčeranjim naznanjen orožnikom v ul. Istria, ker jc hotel pcsiiili neko l^ietno A. Bizelič, ul. Scltefontanc šl. 248. Deklica jc prišla na orožniško postajo s I svojimi starši in je povedala, da je bila v sredo zvečer z neko svojo prijateljico v gostilni *Dc ! Niehetto na Montebellu. Tu sta prišla k r.jima dva mladeniča, ki sta jima predložila, naj gresta j ž njima r.a»izpiehod v kočiji. Sprejeli sve in pe-j ljala sta nas v Bol junec. -Ko smo se vrnili, je bila j zc ena popolnoči in jaz sem sc bala iti domov« — je rekla dalje dekHca — in radi tega mi je sve-I ; toval Mieheluzzi, naj prenočim v njegovi kočiji. \ i Sprejela sem, toda Mieheluzzi me je poizkusil posiliti.■* Deklica jc bila pretkana od zdravnika, ; ki jc pa ugotovil, da ni bila oskrunjena. Miche-! luzzi ni bil aretiran.
[ ;>L««e ga prijelaNeki Anton Copetta, koČi-! jaž, stanujoč v ul. S. Marco 18, je vstal v sanjah s postelje in šel. kamor ga je peljala »luna«, nam-j reč skozi okno njegovega stanovanja v II. nad-! stropju navpično na hišno dvorišče. Seveda ie revež precej drago plačal svo?e »sanjelovstvo«, kajti • pri padcu si je zlomil stegno in moral je v bol-j nišnico, kamor ga je prepeljal voz rešilne po-. staje.
Kasne tatvine. — Železniški uradnik Nikolaj Brucolossi, stanujoč v ul. Appiari št. 12., je bil •kraden v tramvaju na poti od Campo Marzio i do Corso V. E. IU. Izginila mu je listnica z 250 li-i rami in raznim* listinami'
_ Včeraj zijutraj okoli 5 so opazili policijski
I strarriki v ul. Mauri^io voz za smeti, ki je stal | pred hiso št. 6. Ker sc jim jc zdelo čudno, da se j nahaja takšno vozilo ob tej uri na ulici, so sc I približali in ledaj jim je poslalo jasno. Namesto ! smeti sta nakiadala dva človeka na voz neke pakete. Ko sta zagledala stražnike, sta seveda ; zbežala. Stražniki so tedej šli v hišo, kjer so našli pet oseb, ki so se skrivale v raznih nadstropjih, j To so Bruno Da prelo, Franc Beltrame, Marcel Je«s. Gustav Ciani in njegova žena Franca. Bili so arelirani in policija jih je gnala z vozom vred r..( I vesturo. Ugotovilo se je, da so se spravili ta-tje v vežo hiše št. 6, tu prevrtali zid in vdrli v I zalogo tvrdke Artur Maneschi. Iz le trgovine je i prišlo blago, ki jc bilo na vozu in ki je. bilo vredno 20.000 lir. Oblasti sc sedaj budijo, da bi izsledile, Čigav jc voz in kam sta izginila tista dva. ki sta nakladala robo.
ŽIVNOSTENSKA BANKA
PODRUŽNICA v TRSTU
Ulita lm ngil il. luitai. - Usta mati.
Defniths glavnica in rezsrvni sahlatf K č. SI. 283,«00.909
IztfBie kiMi fsi tate ii MMtift! t»sakdjt ~
—r llradM vr« #4 MJ —^
MALI OGLASI
Se računajo po 20 stotink beseda. — Najmanja*' pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stotink beseda Najmanjša pristojbina L A___ Kdor išče službo;
plača polovično ceno.
___. ___
ZALOGA čeških cilindrov za pelrolejevc svetilike. • Trst, ul. Solitario 19. blizubohiišnice.	782
22. t. m. sc do prodalo iz proste roke par konj, goveja živina, prašiči, vr ovi in vse gospodarsko orodje, ter polje in hiša. dve premoženji skupaj. Proda se vse skupaj ali na drobno. Kdcr želi kupiti naj se zg*asi pri Antonu SpcSiču, vas Buje št. 10, Gorenje ležeče. Kranjsko.	781
HLAČE suknene, nove na prodaj pri vratarja Nar.
j doma, trg Oberdan št. 2.	783
ZAKONSKA iščeta za 1. julija sobo z v pora bo kuhinje na deželi. Ponudbe na ins. odd. »Edinosti« pod »Dežela«.	784
STANOVANJE, lepo meblirano, 3 sobe, sobica, kuhinja, voda, plin, v bliiini južnega kolodvora, zobozdravniški atelje, sc proda ali da v najem radi selitve. Kupec dobi tudi stanovanje. Naslov pove ins. odd. »Edinosti«.	785
DEČEK, stanujoč v Barkovlfah ali okolici se išče z« manifnkturno trgovino. Barko vije nabrežje it 81, trgovina.	786
NOVA krojačnica v Sežani sc odpre v torek 22. t. m. v hiši Delan št. 47. Sprejema se vsako delo po najfinejšem kroju. Delo solidno. Cene zmern". Priporoča se Vodopivec — Paškolln.	787
APROVIZACIJSKi URAD v Postojni proda večjo množino dobro ohranjenih praznih vreč od moke, riža, testenin, žita in sladkorja.	4417
TRGOVSKI POMOČNIK se sprejme v trgovino mešanega blaga in železnine. Prednost ima oni, ki jc vešč tudi italijanskega jezika. Naslov pove ins odd. »Edinosti«	-	4416
LEPEGA LOVSKEGA PSA, plemenite pasme, ru-jave barve imam na prodaj. Jožef Blagonja, Svino 42, pešta Šmarje.	773
KUPIM, tudi na deželi, vsako množino steklenic od pol litra, šampanjca, refoška in rizlinga, in 60 stolic za vrt. Josip Žiberra, gostilna cx »Maria Longa«, Rojan, Scala Santa 221. 776
DOBROIDOČT BUFET s koncesijo v Opatiji r.a glavni ulici se proda redi selitve. Pojasnila: Bu-fet »Club Adria« Opati,a.	4015
FOTOGRAFSKI UČENEC sc sprejme lakoj proli plačilu. Fotograf Jcrkič, ul. Koma 24.	7t>4
KROJAČNICA Avgust Štular ul. S. Frar.eesco d'Asisi štev. 34, III. j- edina dobroznena krojačnica v Trstu.	3367
IŠČE SE kovač da razume tudi lažinalno delo za izdelavo poljskega orodja. Jožef Furlan, Svino 47, p. Šmarje, Goriško.	758
ANTON GUŠTIN, KAMNOSEK, Veliki Repen št. 46, odda v najem lastni kamenolom z najlepšim kamenjem za stavbe in obdelovanje. 772
ABSOLVENTINJA dvorazredne slovenske Irgovske šole vešča slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, želi vstopiti v službo v mestu ali na deželi. Ponudbe na ins. odd. »Edinostih pod »Ab-solventinja«.	4006
MLADENIČ, želi znanja v.svrho ženiive z gospodično ali vdovo brez otrok od 20 do 25 let. Ponudbe na ins. odd. rEdinosti« pod »Sicča*. 760
ŽENITBENA PONUDBA. Okrajni sodnik, 35 let
star, se želi v sn skorajšnjega zakona seznaniti z gospodično primerne izobrazbe in starosti, čedne zunanjosti, dobrega srca in pridnih rok, predvsem pa neomadeževane preteklosti in zdrave rodovine. Dola postranska. Resne ponudbe s pravim imenom, sliko in opisom življenja tekom 14 dni na ins. odd. »Edinostii pod r Sodnik«. Tajnost častna zadeva.	778
KNJIGOVODJA z večletno prakso, dalj časa opravljal posle blagajnika in saldakontista išče primerne službe. Ponudbe z navedbo plača pod ^Knjigovodja« na ins. odd. Edinostih	765
KUPIM prazne vreče po najvišjih cenah, ul. Gcppr. št. 21.	768
SREBRN DENAR kupujem po najvišjih cenah v vsaki množini. Pridem tanko ponj. Alojz Povh, Garibaldijev trg št. 3 (prej Barriera) Tel. 329. 3341
PIANINO ali glasovir, tudi potreben poprave, kupim v vsakem kraju po rajvišji ccni. Mircdilnica
Zigon, Trst, ulica XXX. oktobra štev. 8. 527
! --
KUPUJEM CUNJE po 45, železo po 33 stot. Skladišče Campo Belvedere 3.	709
GOSPODIČNA praktična vsakovrstnih injekcij, masiranja in zdravljenja las sc priporoča. Ponudbe na ins. odd. ^Edinosli« pod rKlinika«
741
VILA na postaji v Divači 79 se proda. Ima obširen vrt, velike kleti, ter je -e?o pripravna za kakšno obrt. Pojasnila v Divači 79.	746
MEBLIRAMA SOBA se odda v ul. Coroneo 1, VJn. Dolenc._
HIŠA s krasnim posestvom, vinograd s sadjem sc proda. Ugodna prilika. Ugodna cena. Naslov pove ins. odd. Edinosti.	791
SOBO s pohištvom, če mogoče z vso oskrbo, išče stalni uradnik pri Sv. Jakobu ali v Skednju. Ponudbe pod „Les4 na ins. odd. Edinosti.	787
KUPUJEM vreče in cunje. Babič, Moliograndc štev. 20.	7:9
Ftosrofični (M BogUfrrg
Trst« Corso Stav. 33.
Rizg'ednice v platinu. Fpecijeiittt«: cltk: v barvah, fotoKhlzrl. Oablnet. Ti«t. fviveJinjj. i. protlukcljc vaakevrste. Eleklr. razsvetljava.
Rabljene vreče
vsakovrstne, dobre in raztrgano kupujem po najvišjih cenah v vsaki množini. Prevzemajo sc tudi poprave raztrganih vreč po zmernih cenah. | Sprejemajo sc ponudbe tudi iz dežele j
Anton Zucca, Trst, ulica Olmo H.
! Tržaške tvrdke.
IVAN BIDOVEC
Trst, ulica Genova 13. Trgovina jestvin in kole-
nijalnega blaga. Cenc zmerne.
------- .
MEHANIČNA DELAVNICA
Odlikovana livarnica Osraldella. Via Media 26. j izdelovanje in poprava strojev in motorjev. Proračuni.
DAMSXA KROJAČNICA
A. Mcrmolja, Trst, ul. Comnvcrcislc -t T^d^I.ijo vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju, plesnr obleke, obleke za poroke, bluze zn. gledališče itd. Cene zmern-j. Poslrclba ločna. 337
MAJOLIČNE PEČI IN ŠTEDILNIKI.
M. Zeppar, ul. S. Giovar.r.a 6 in 12. Najboljša izdelovanja in najpopolnejša vrsta. Cenc zmerne.
202
PAPIR
Velika zaloga papirja za ovitke, papirnalih v rc-čič lastne tovarne. Valčki raznih barv in velikosti. Cene zmerne. Gastonc Dolinar. Trst, \ ia dei Gelsi 16.	256
JOSIP STRBCKEL
Trst, v« jel Via Nuova < S. Catorisia.
Velika izbera vsakovrrtuega blaga za moške in ženske. — Blago za suknje, žamet, ba- lu»nt. Svile, »tAmin ter razaili predmetov za okras oblek. Vse po znižanih konkurenčnih cenah.
Ho - obrtna lim v Trstu
registrovana zadr. z neomejenim jamstvom ul. Ccsare Battlsti (prej Slađan) št. 21
sprejema hranilne vloge od i 1 dalje.
Navadne vloge obrestuje po
4 V o, uečje po doscuoru.
Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune. - Posoja hranilne pušice na dom. - Rentni davek plsfujc iz svojega.
F>Bie pcssjlla po najugodnejših pogojih n.i vknjižbe, na osebno poroštvo, na zastave vrednostnih listin. Uradne ure vsak dan izvzcinSl nedelj in praznikov od S do 1.
nali sumili
Zobozdravnik dr. E. CLOHFERD
— in —
Misi SftfnSo PerMm
Trst, trg GoidonI štev. 11, II. nadsi?
sprejemata od 9-12 in od 15-19
Izdiranje zob brez bolečin, zobovja, zlati mostovi brez neba. reguliranje
zob In zlate krone. Vsa dela se izvršujejo po moderni tehniki
ŽIVO APNO
iz domače apnenice se dobi
m Fsfnels, 3 km ođ Op. na slavi tesli.
Vsak se lahko prijavi od 20. do 23. t. m. 24. t. m. se začr.e trgali npi.cnica, ki bo' gotova v 3 dreli. Cena apnu na licu mesta 16 lir za 100 kg, na dam po dogovoru.
Ustnika Urala KOMAR. Fcrastiče itsv. Ig.
ifea i;iS2iiil3
iS , inšiSii Mm i pri» Citieva 'Mm Hza siekiarje KoRsplje Fnn
StsarlssHe svete lo Jatm" Mm galica
PaFi'dilailnva ter. Rilsj škrob Litje
MaMeva stebla laltellie RIlIbovo oije Pečatni vosek Apoena sot'3 Oije Soya Ventilimiio žveplo Lin za mizarje
se dobi pri
COLOniALE OiiM
družbi za uvo; in izvoz /. cm. j
Kemitai proizvodi — Sirovino za obrt - Mirodijo — Kolonijalno blago
Trst, ulica P!er Uisi da Pfitestrino 11Z
Telefon 5t. 24-03 21-05
im-mi-iin i»
Jutri, u nafe'jo. 20. Ma
velik koncert m ples
slavne godbe iz Rodika.
— Konec plesa ob" 4 naslednjega dne. —
Pivo Dreherjevo, Sp ten in Pliensko. Vina na izb. r. Kuhinja vedno pripravljena.
Zakonske so&e in drage, največja čistost-
Bd&sd iz Trsta ob 5.10, izKerpelj O&21.20
biran J V.

V Trstu, dne {% futiija 1020.
Društvene v©^?-
i TržaSko podporna in bralno druitro. Člani te^u društva so vabljeni na občni zbor. ki se vrši jutri, j v nedelu* 20. t. m ob 10 prtdnoldne v društvenih j prostorih - Ura Tcrre bianca 30 — Odbor.
Odbor odract&tiČTtega drai^a v Trstu r.as le j a?prosil. da obj««viino sledečo izja vo: Zaradi besed.j ki se 4'jic tu in tam, smatra podpisa®! ra po- ! trebno. da odklanja tem potoni vsako, bodisi moralno ali kakorfinokoli drugo odgovornost glede predstav, ki jili pri»ejajo r.a s^oio pcit tržaški i^vtki po deželi. — Odbor .dramatičnega dru-Stv-j
Obćoi zbor SlavjH«*ke Čitaiaice v Tratu.
IPo neljubem naključju z-e-kasr.elo.) One 2. t. ni. se je vršil redni letni občr.i zbor S-lav
ske Čitalnice v Trstu ob številni izložbi članstva, ki je s tem dokazalo, kako sc vedmo bolj \ zbuja živahno zanimanje za to naše važno narodno društvo. Zborovanje je c t v oni predsednik dr. Okretič, ki se je po običajnem po/dra\u pred vsem zahvalil za lepo udeležbo, kar smatra /a dokaz, da društvo napredke Zakaj: je skoro nekak zakon, tJa Čim več sc	društvo razvija, tem več narašča tudi
zanknanjc za to društvo. Res je, nc moremo pt.ko/hli na društveno leto z velikimi uspehi; deiov cji-e v miaoleđn letu bi težko preneslo pr'inero 7. delovajvier.i nekaterih predvo-rtih društvenih let, vsekakor pa zamo.emo zahe-iei-iti lep napreekk	vojno društvo ni de-
lovrso. Kriva tem a je b-la odsotnost večhie člraov in od.bor-3., zna.na psihoza, ki je v začetku vojna obdela 7. mrtvom vse naše javno žr.ijenie, in, hsl not least- avstrijske oblasti s svo^nri ba-joneti in tatovi intern;rancev v ozadju. Ko so po majiuš-ki deklaraciji začela naia društva dvigati glave, je	Stavjanska
Ćitlnica i.icd prvinuL Čeravno jc fc.io prisotnih v Trstu le pajr odbornikov in malo število č!a-'nov. se i c venčUr uprizorilo par prireditev. Ob erein so se delnle priprave, da Čitalnica, č;«i kon,ča vojna, začne svoje delovanje z novo vremo z novo srečo. ŽaHbog pa je okupacija prinesla v Čitf'.nico novo krizo. Uradni-štvo in dru£i sloji, ki so tvorili glasni del či-taln čnega članstva, so se morali izseliti in bil (e ko bi se biili čla-n' SAa.vjan6.ke ČitaAnice ia!:ko : »šteli ra prste. PrejSnfi in seda«*? od-fcc*r pa se tega ni ustrašil: BK?*! jc izsečivže se čicđt«. a ob enem pridno nibirei nove. Zani-m- pje društvo je rastio posebno v sled po~ srečenih prireditev. Že lans-ko društveno leto mam jih Ukazuje lepo vrato, a letos smo imeli celo prireditve, pri katerih so se izkazal: d; ust veni prostori kol premali; tolika je bila udeležb?. P-csebej treba canenja^i veter, na katerem je nast-cp !a operna, pevka gospa V i-da Fci^iigova in ki je nudil članom redek .umetniški uži:tek. — Seveda ima Čitalnica še uvrogr* TV-dcg, katerih upamo, da se izvrši v jTovem društvenem letu. Težki začetek je storjen n Ludi prekoračen, vol~a za delo je tu, za-n' n: nje za društvo vedno narašča: zato bo tudi uspeh.
\z nad iljnih poročil posnemamo, da so bili v z:1 injem društvenem letu trije izredna zix*ri, I ki - > pred vsem prinesli dela zmožen odbor; poio ; red-.vh tedenskih sei jc bilo IS manjših in 5 večjih prireditev. Pri tej prilika izraža občr.i /'v r zahvalo gospom Zinki Rybarevi, Trr^včev* in Vidi Ferlugovl, gčnam. Iarož*-čevi. Mezge če .'i in Kraljevi ter gospodom S ! Šimencu in štuln^-ju za prijazno sodelovalne. V neštetih s-lučajih je CiU'lni-ca dala g-js' l)itbf»o svoje prosicre r.aš::n drjštvcm na razpolago za seje in sestanke. Kojižnica je razni*: oma malo delovala, ker je bila pri znanih dcgodHcih dne 4. avgusta 191° većkicma uo čena. Nakupljene pa so že nove krvige i« čim odpade oblastvena prepoved uvoza, bo IviTjižnica Z';pet izpopo-ljnjena. S tor'bi so se tudi že koraki v sporrzum z akad. i&r. društvom >Bs'>an , da. se ozave javna predavanja. — Gmolr,i i rpeh društvenega leta je zelo zadovolji, (i-._d 2000 Ur preb*tka), tcda društvene finome še našo tu-ejeue, ker je diruštvo radi voh to zaostalo s plačevanjem najemnine.
Navzcči č!a.ni so s zanimanjem poslušali poročila.. \ nela se je na to živahna debata in iz b«;sed vsakega genornika ;e zvenela dobrohotna ;kri> in suirpatija za društvo. Obče odo-bra.aLiiie je našla žel>a, da bi Slavjansk^. Oi-taifiica zopet delaia pred vsem	svojemu
imet u ter se pcueg knjižcrce oprem:la tudi k« !:kr»r možno h&gato z nafšraznovrstnejjasni trsopčsi. Dotični predlagatelj, go&p. Zdiavko K.-tn.k. sicer priznava, da bo to vsebovalo občuten strošek, dokler ni poravnana zaostala na;en*iina, a prepričan -jo, da bi se vsi hirovite -i člani radi odzvali, če t: dobili p»ošnjo za denarno pomoč. — Zabeležimo n&i tudi pcz'i. cbčnega zbora ra iu-gcclovciisko javne da l»i s? poslele Slav-janski Čitalnici vse kr J s, k' ležo kjers-bc-d-r nerabljene, ter že-lo. v-j bi kolikor mcžr.o več članov p i i 5 to -p o k tenru društvu, posebno tudi z dežele.
' ijen je bM nato nov cfbor. obstoječ iz sledečih: Predsednik: dr. Henrik Okretič; cd-bo r . : Makso Cclič. Ivan Goriun, Kosta Grcgorć, Ju: j Malicki, Fran Kcvačić, Frarjo Len;ić. Jcs p M helčič. dr. Fcrtunat Mikule-t": B lesiav Trnov ec; namestniki: Irlip T. a-ni-evič. Zdrav ko Katn-k, Spiro Jokič. — Predse ! je izraz 1 zaupanje, da bo zamogel Cez le. > dni poročati pred še številnejšim zborom jn o >e lepših uspehih, na kar je zaključil zb irovan'e.
Pevsko drultvo Slovan«, v Padriču se tem potom iskreno zahvaljuje vFein, ki so pripomogli. 4da je veselica 13. t. m. tako dobro uspela moralno in materijalno. Posebna hvala gre onim, ki so vstop-r.in«> predplačali, si. pevskim druStvom SI. Stra2i« .iz Cropade, »Zastavi iz Lonjeria, Lipin iz Bazo-"vicc in domačemu voditelju tainb. zbora g. F. Gr-gič.! ki tako spretno vedi zbor. Najsrčnejša hvala pa ž čni Tončki Čokovi. ki je največ žrtvovala in ki v t*dpo deluje z vso vnemo za korist društva.
Dopisi.
Gostovanje članov tržaškega slovenskega gledališča ▼ Ajdovščini. Člani tržaškega slov. gledališče prarecii dan^s zvečer in v ne-dei;o popold-ne gledališko predstavo, v dvorani g. Bratine. Igre so naznačene na plakatih; ra^ no taicc ura pričetka. Aictovci! Pokažimo na ••> raklonjeocst tržaškim gostom s tem, da naj* ; ijmo dvorano do zadnjega kotička.
Iz Medaae v Brdih Oslepeli vojni invalid Shn-f.č je dcbU &d gospe Antonije Slavikove lepo har-
moniko in 40 lir v dar; podpisani se tem potom najprisrčneMe zahvaljuje blagi gospej, kateri nxjj Bog *tr>tero podplača. Hvaležni Franc Simčič, in-J valid, Medana.
Koparski napad. — Iz Zagorja: Dne 12. junija i popoldne ob šestih jc bil napaden mladenič Jože! j Šhrcel (Milčev) iz Kneiaka, doma blizu Trnovega J na Notranjskem. Roparji so mu vzeli 303 lir, ga ranili na glavi, levi roki, mu raztrgali obleko in ga pustili na cesti nezavestnega. To se je zgodilo pri belem dnevu. Taki napadi se vršijo skoro dan za dnem. Ko bi slavna okupacijska oblast poskrbela vsaj za to, da bi bili pasanti na javnih cestah vsaj pri bet*m dnevu varni svojega življenja in svojega imetja!
V Trnovem na Notranjskem so na praznik sv. R. Telesa tatovi vlomiti v cerkev in odnesli monstranco, dva ciborija in tri kelihe. Škode so napravili do 20.000 lir. O tatovih ni sledi.
»Pevajte. ali — talijanski«! — Iz Kastva. Prošlog« petka sastalo se nekoliko mladiča, te pošli u šumu. da uz gusle i tambure provedu večer. Nakon što su zasvirali i zapevali nekoliko pjesama htedole se vratiti. Već su bili na po puta, kadro izkoči iz šume šest karabinjera (oruž-nika), koji zaustavile mladiće. Gusle zamukaše, a pevači moradoSe pred gospodina *brigadierac. Tekar tu doznašc zašto su uhvačeni i kao zločinci onamo dovedeni. Rekoše im. da su se ogretili o zakon, jer da su pevali. Na upit jednoga zašto smiju vojnici da pevaju cele noći i zašto i sami karabinjeri kadšto uz kitaru pred vratima zape-vaju. odgovoiiie, da jc pcvati dozvoljeno, ali — samo talijanski! Nakon što se gosp. brigadiere dobro ruzmakao i razvikao, biti su »prigionieris pušteni.
Eto što doživljujemo! Bilo je umorstava i zločina širom Kastav šline, ali nikad se nije čulo. da bi jednoga krivca uhvatili. Izgleda, kao da nisu postavljeni da podrže mir i da čuvaju sigurnost pučanstva, nego da paze na svaki korak nevinih ljudi. Ili je to možda najnoviji odio policije,za poštene ljud.?
I tako nismo više slobodni ni u svojoj kući svojim jezikom zapevnti. Ali tim ne će Kastav izgubiti svoje staro hrvatsko obilcijc, pa makar danomice dolazile razne sumljive devojke u automobilima i vikale Evviva Castua ilaliana«! *
Sđinenj v Bazovici. PiScjo nam: Zadnji semenj, je jako dobro izpah Kupčija jako živahna. Živine šc enkrat toliko, n?go minuli mesec, kar je tudi razvidno iz spričevala okrajnega živinozdravnika. Na semenj je bilo prignane 391 glav živine; namreč 30 volov, 41 krav, 17 telet, 19 junčkov, 6a konj. 2»5 prašičev, starih od S tednov do 1 leta, 2 kozi in dva debela prašiča. Prodalo se jc 39 ttlav goveje živine, volov in krav, 17 telet, 14 junčkov, 27 konj, 135 prašičev. Cena kravam je b:Ja 1800—2800 lir. Voli pa žive vage 4 o0—d lir. Konji 1400—2000 lir, prašiči 200—43« lir par. Kupcev in prodajalcev je bilo od vseh krajev; največ iz. tržaške okolice in Istre. Pa tudi iz tur-lanije, z Reke. itd. Kakor vidimo, postaja semenj prav živahen. Ta mesec pride v ponedeljek, t. j., 21. t. m. Priporočamo trgovcem in živinorejcem: na svidenje na 21. t. m. — BazovčanL
— Tudi danes s-mo'bili radi pometnkam>a prostora prisiljeni odložiti na prihodnjo številko veliku dopisov. Naši dopisnik naj nam tega ne vzamejo za zlo.	__
Borzna psrožlia,
Tečuji:
V	Trstu, dne	18. junija 1920. Jadra-nska banka	580- 590 C os uli ch	548- 5d2 Dalmatia	410- 415
I GeroHmich	2025- 207o
i L'bera Triestina	960- 970
, r i	2050— 2150
Lussino	2700- 2730
Martincbch	420- 430
Oceani a	515— 52:>
Premuda	550- 575
i Tripcovich	~ 560— 570
! Ampelea	700- 710
i Cement Dalmatia	390— 400
i Cement Sp&lata	436— 440
i Krka	630— 634
Tuja valuta na	tržaškem trgui
V	Trstu, dne 18. jun-ija 1920.
i Neprepečatene k-rone	8.20— 8.60
avs'tri/sko-nemške krone	10.90— 11.50
češkoslovaške ki one	39.- 40.—
dinarji	- 80.—
! Vfi	38.50— 39.—
in arke	45.50— 46.50
dola-rp	15.45— 15.60
francoski franki	128--129,—
Švicarski franki	295.-305.—
angleški funti, papirnati	64.-65.50
ruti; i	28.- 28.50
j napcleon:	64.- 66.—
ai»rf!ešlu tunti, zlati	84.- 86.—
! »
Švicarski tečaji.
ŽENEVA, IS. Ital. lira 33.30; nemška marka 14.22 4; avstr. krona 3.77V=; angl. funt 21.94.1:; franc. fsrnk 43.97'/r; amer. dolar 5.48.
^adi^ie vessl.
Proglas sovjetske vlade v Perziji.
LONDON, 18. Times- javljajo iz Teherana: Rdeči r e vol u»c ij o na.r ni odbor je izdal proglas, v katerem naznanja rM a nov i te v sovjetske repubKke. Tujim vladam so se pcslale brrc-| javke, ki javljajo, da se >e v Perziji odpravila monarhija in usi2novila sovjetska republika. Predvideva se, -da se bo to gibanje širilo tudi na. Teheran.
Vladna kriza v Nemčiji.
BEROLIN, 18. Predsednik narodne skupščine Fehrer.bach je sprejel sestavo vlade in je začel podajanja s strankami. Demokrati so mu izjavil:, da sc pristaši stare koalicije nasproti kormirfistom. Hintze, vcdijtelj ilji?dfcske stranke, mu je izjavil, da bi njegova stranka vstopila v vlado, če se listnice ministrstva vnanjih stvari, državne obrambe in javnega gospodarstva poverijo strokovnjakom. Sredina bi odelovala z -ljudsko stranko, želi pa povrnitve stare koalicije. Večinski socijalisti odklanjajo sodelovanje, ne bodo pa delali ovir vladi zaradi konference v Spa. Tako se predvideva sestava vlade, v kateri bodo zastopane sredina, ljudska in demokratska stranka. Će se tudi ta načrt ne pesreči, se povrne stara koalicija, ali pa začasen kabinet, sestavljen od sredine in demokratov.
Železoičarska starka v Lombardiji.
MILAN, 17. Stavka cscbja državnih železnic. ki traja že sedem dni, ogroža posebno prehrano mesta Milana, ki je v*Ied «tav>ke popolnoma odrezan od krajev, ki »o ga zalagali
z živežem. Z bli'-ijimi kraji se je sicer vzpo- J stavila zveza poto!o v*c7£$lcih kair.i^cnov, ttfda \ to je Še vse premaio, posebro če se pomisli, 1 da se pridružujejo stevkujočemu osobju vedno nove Železničarske sfcu>pine in da ni upanja na biter konec atavice. V vsej polurajmi je kakih 36 prog, vstevSi tudi 'tramvaje i« pđovboe lt-rpo jezerHi, in cdii>o le n» ena progi, Manta va - Ostigfce, ni osobje aapu^o dela. Industrijalci so 4n^eK na kvesttirr sestitnek, na katerem so sklenHž, tk feodo iskaii v bK-žLni mesita veRka slciasdiJ^a, kjer bi se shranilo blago, ki bi je pripeljali kamšfcai ped vojaško stražo in ki bi se ne smelo doteskmi-li <io skrajne sile, ko bi vsled razširjer^a stavke odpovedali vsi načini obskrbovan^a mesta z živili.
Pred splosno železničarsko stavko v ItaUfi?
MILAN, 18. Železni carska stavka v Lombardiji traja Še vedno in se ne konča tako kmalu. Vlada je naznanila železnićacrjem. da zahteva, naj se povrnejo na -delo-, ne da bi pri tem predložili kake pogoje. V odgovor so železničarji proglasili nadaljevanje stav4ce do skrajnosti in pozvali sindikat, naj razširi stavko na vso Italijo.
D'AnnunzijeTo odposlanstvo pri Giolilttfu.
RIM, 19. Te dni se je mu/dilo tukaj reško cc.pcslar.stvo pod vodstvom De Asabrisa. Odposlanstvo siprejel tudi mLnrstrski predsednik Giclitti. To je zelo važen dogc^ek, kajti prejšnja vlada se nikakor ni fectehi pogatati z DAnraiinzijevim odpcslanstvoir. temveč k večjemu z odposlane« reškega narodnega sveta. Proti vladni listi povd-rfa?o. da pomeni ta dogodek kapitulacijo vla^e pred leilerm pustolovcem j-a je to dcbaiz, da je v4ada postala suženj p^tidrajoeeg« militarizma, ki si lahko dovoljuje tiadi nap ečj« protiustavne in protldržavn® drznesti.
Dogodki v Libiji.
RIM, 19. Lkti jarljajc, da se položaj v T-ripdisu zopet pcsiifcšal. 7, t. m. so uporniki zaplenili pestmi avtomobil pri Baghoolamu, a 9. t. m. so napadli Buktar, Ooobar, Mutasrit, Garian, pri čemer so ujeli enega majorja in enega vojaka.
Dogodki v Albaniji.
RIM, 19. Lisbi javljajo, da je smrt F^ad paše povzročila zfc lizanje u ve d posameznimi plemeni, ki so si bila prej sovražna, in da je pričakovati novih napadov na Valono. Nekoliko drznili Albancev se je pritihotapilo na tostran Ltclijanbtke bojne orle in razstrelilo smedniš-r.ico. Uporniki so boje dobili ojačenja in znaša sedaj njihovo število kakih 30.000 mož. Albanci so posredovali pni italijanskem konzulu v Janini in ga prosili, naj speroči italijanskemu poveljmištvu, da zahtevajo izročitev Vat!one-. Doslej se je pisalo, da so uporniki pod vodstvom j ugotlov e n&k i h in grških častnikov, sedaj se piše, da so pod vodstvom — tudi francoskih častrikav. Italijanskemu poveljništvu se zdi nemegeče, da so AJbanci sami zmožni l c lik o bojne taktike. —V Valcni se pričakujejo novi dohtdi orožja, ki je žc na poti iz Italije. Italijanske čete nameravajo baje začeti z ofenzivo. V Bariju je bilo aretiranih veliko Albancev.
Pezadnjih vesteh so se pogajanja med uporniki in italijanskim povelj niš tvom prekinčla. Pričakujejo se novi napadi. Santi Quaraoita so italijanske čete zapusiile.
Blokada Madžarske.
DUNAJ, 18. Bkkaida Madžarske sc je že začela. V Dunajskem Novem ii*e»tu je biLo ustavljenih nekoArko vagonov s!a>dk.crja, namenjenega na MadžarsliO. Bickadn. bo zelo resna, kij ti p.ridiružHe so se pr otima džar-skemti gibanj« tudi angleške »Trade Unions«.
Barrere pri Giolittiju.
RIM, 19. V-čeraj je pc/setil francoski poslanik Barrere italijanskega ministrskega predsednika Giofottija, svoj«ga pr«j«ije!ga največjega nasprotnika. Pogovor, ki je trajal 40 minut, je dail povod na^-ari4č«>e|še»u toJimačenju.
Otvoritev itaUjaaeke zbornice.
RIM, 19. Dne 24. t. tu. se otvori zbornica z dnevnim redcan: vladno poročilo.
Rusko - poljsko bojftč«. DUNAJ, 19. Rusko pon&č-ilo od 16. t. m. pravi: Na Bere zini sjod pora-aili sovrainika Dosegli smo črto Ruči - Bei eaina - Serguh. Pri Korostynu zasledujemo sovražnika, ki na begu ruši mostove in unččuie vojni materijal. Pri Vinnici in Smerinki se naialjuje naš pohod.
Poljaka ministrska kriza.
VARŠAVA, 18. Ministrski pieisednik je odklonil sestavno nov e vlade. S c?iava nove vlaide je b:la poverjena Breiskemu, voditelju delavske narodne stranke.
MmM in mmlm
LORES^C H&COR
u3. UdEne 26 (prej Belvedere) Ima na izler vsakovrstnih zladh in srebrnih predmetov za birmo. Prevzema naročila in popravljanja sploh po ugodnih cenah.

iz sladke vode razpošilja v vsaki množini — po ugodni ceni —
JAKOB FAJDI3A
Kali Gtek pri Postom*.
ZOBOZfMifK! mm
ulica Chiozza št. 5, L r.adstr.
Sprejema od 9—13 in od 15—17. Izvršujejo se umetni zobje v kakršnemslbodi sistemu z nebom in brez neba po moderul tehniki.
Dr. F. Tamburllni HJUHO NOftO, UKalfaj vod}«.
— TVRDKA —
ASa^ico Lantschner
v Trstu, Via Roma S8 (bivša ul. delte Poste) vogal ul. Giorgio Galatti. Zraven velike pošte. — Telefon 198.
Dvokolesa, motorna kolesa, pri-tlkiine, pnevmatični predmeti. Popravila. — Delo solidno.
W. MAČEK LEOPOLD
ZOBOZRAVN1K Trst, Corso Vittorio Emanuele 213. 24,1. sprejema od 9-11 in od 15-16.
Brezbolestno izdiranje zob, zlate krone, zlati mostovi brez neba. — Vse po moderni tehniki, ameriški in švicarski sistem.
0. PINO, zlalarnlcs-urarnica
Trst, Corso Stav. 15
Kupujem srebrne krone in
goldinarje po najyi£J3?i cenah.
&HETN! ZOBJE „
* In brez čeljusti, zlate krone In tudi obrobki
VILJEM
i TRST, ul 30. oktobra (ex Caserma) 13, II. i Ordinira od 9 predp. do 6 zvečtf. ^
[Miti HIRSLlC
Trst, ul. L'dine 32 (prej R«JvNsrt)
(na vo^alj nI. Lodovico Ariosto) Različna obuvala za gospode,
gospe in otroke. Lostna delavnica, ter se sprejein.ijo — naročila in poprave po meri. —
In žganje
pristno, na sže&elo In drobno. _——.
Vino belo In Crjt« različnih sioplnj. — Ž^anj« istrsko. — Za krCma.-jc In ro»ttluifarje ceue nizke, za cel« vagone popusta.
aiovAimi
k pistbi y Tnti. il. i teari St. U. W. ft. 21-31.
Rlintlone Adrfatlca dl Slcurtd »Trstu.
(Lastna palači?.	UataaovUea* UU
Zaviarov. proti Škodi, povzročeni do om!u, streli 13 eksplozllah. Zavarovanja steklenih ploSi proti razbitju. Zavarovanja proti tatvin! z vlomom. Za-varovaula poJUjatcv na moriti m po suhem. 21-! vlleujska zavaroviuia v na)razHčuei5ih kombiaa-j ciiab — Za®to»»tva v vseh UežeinHi gtavm'h mescih m važnejših krajih.
De'. Jt: : K-1 ^	^ : ' A lOjOOOjOOO
Belgrad, Celje, Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Kranj, Ljubljana. Maribor, Metkov«, Opatija, Sarajev o, Split, Šibenik, TRST, Zatlar, Zagreb
Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. Sprej&raa vloge
na hranilne knjtžlee ter jih obrestuje po S1 *V a v baneogiro prometu po d
Vloge, ki »e imajo dvigniti samo proti predhodni odpovedi, sprejeim po posabno ngodnlh pogojih, KI sc pogodijo od slučaja do sKičcji.
Daje v najem varnostne predale (siies). Bančni prostori v Trstu »o nahajajo : u(* Casia dl Rls^irnld, ul. S. NHob
Telefon : Stev. 146^, 179S, 267«
Blsgalna pcs!yje od 9 do 13
i LluHlJsnsKn Kređlfno banket f
| .Fodr&sšnica \j Trstu.
Centrala v Ljnbljani.
i	roilrnžuiee:
tsijo, lm\X\i, Buriti, Sara]m. Split. Trsr, Mm i j Delnica glnvnicn Ia rezerve: K 50.000.030«
Obavlja vse v bančno stroko spadajoče g I posle. — Sprejema vloge v lirah ria ti
hranilne knjižice proii 'J'?.°fr nbfisifciTihi ' j na žiro-raCutie proti 3J/0	t
I Za na odpoved vezane vloge plača obre- S ! sti po dogovoru. Izvršuje bor/.ne naloge ^ in daje v najem varnostne celice.
I Tel. št. 5 IS. Blagajna je odprta od9-13.j
pristni, W©?SH©Ufh in drugi ISfeGrjI« m iio konkuren&illi cenait in franko i artam na dom.
Prlporočujoč se odil iCiiana destilacija
ŽAGAR & PlESillČUS - Trst - pisarne ulita s&nlzeltl štev. 5
•ksps/t prosta luk«.
PELLE<5RIM0 CIMCELLI
Trst - ulica Malcanton 9 - Tr<t
(Hila ustanovljena leta 1828.)
KOŽE in CISMJE za ženske in moške.
Botx in Chevreauit, lak, podlage in vsakovrstni predmeti za čevlje ild. Vse po ugodnih csnah	Postrežba točna.
Corso V. E. 833. štev. 47. Te3e?dn 1402 (vogal Coldonijev !rg).
Dobroznano že mnogo let obstoj'eče podjele je preskrbljeno z obilno in bogato opremo za prirejanje mrtvaških sob in odrov. — Poseduje različne razredne vozove do najsvečanostnejših s kristali. — Prevažajo se mriiči v vse kraje, tudi v tujino. — Prodaja razne mrtvaške predmete, transportne rakve, ko-vinaste rakve vsakovrstnih oblik, lesenih rakev z bogatimi okraski, različne vence s trakovi in napisi, obleke, pajčolane, sveće itd.
Cene zmerne.	Postrežba točna.
V primeru izrednih ur se sprejemajo naročila v lastnih prostorih podjetja ulica
Tesa štev. 31. Telefon štev. 11-02.
i
Zastopstvo in prodaja mrtvašk li potrebšCih J. MERŽEK, Općine 170, pri sež. cesti.
Deležnik in upravitelj H. STIBIEL.
28. junija 1920
v Podsrady v 8stri (Poli23€aS^e2xraJ VsiLskeJ' ' ^