\ Z5 šfeviltia. V LJubljani, u sredo 2. februarja ISZ1. LIV. leto I - Izna|n vsak dan popoldne,, lz*rx9a*Ul nodslts In prasnlks. I rt se a ti s Prostor 1 m/m X 54 m/m za male oglase do 27 /rt/m višine 1 K, od 30 m/m višine dalje kupčijski In uradni oglasi 1 m'm i\ 2*—, notice, poslano, preklici, izjave In reklame 1 m/m K 3*—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2-—. Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede inseratov nai se priloži znamka za odgovor. SJpr ^nistvo „Slov. Haroda" ln „Narolaa Tiskarna" ulica št. 5, pritlično. - Telefon st. 334. Snaflova „Slovenski Narod' velja v Jngoslavl|l i celoletno naprej plačan • K 300* — polletno. ....... 150 — 3 mesečno ...... n 75'— 1 m ........ 25*- v Llnbl|ant In po poitl i V laoaeaanUoi celoletno......K42J — [>olleino.....# . „210'— 3 mesečno ....... 105*— .......35 — Pri morebitnem povišanju se Ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki nat posljeio v prvič naročnino vedno 930" po nakaznic!« Na samo oismena naročila brej nos 11 ve denar m se ne moremo ozira::. Uredništvo „81ov. Naroda1' Knallova nlloa si. 3, L nadstropje. Telefon štev. 34. Dopisu sprejema le podpisane ln radostno franaovans. sW Rokopisov no vraža. ~W4 Posamezna številka velja 1*20 K Poštnina plačana v gotovini. Dr. Milenko Vesnlć: Jedinstoo Le cose so no piu sapienti degli uomini: Le cose pen-sano. Nicolo T o mm as eo. (*Novi Život*.) II. Dne 4. jun. 1843 je napisal Tonima-seo Capponiju pismo, v katerem pravi med drugim: »Dobro se zavedam, da se narodi ne predavajo posarnni-ku. tudi ne verujem, da bi se bili kdaj predavali, toda imena imajo zame velik pomen. Ako se to smatra za pedantičnost potem sem jaz neozdravljiv pendant... Nesporno ie. da hoče Karlo Alberto oprati svoje prejšnje grehe, izpostavljajoč se na-daljnim strelicam. Toda njegovi strežniki uporabljajo njega kot svin-Čenko proti nam in naši časti. Drago mi je, da se strinjava v tem. da stoji Pijetnont pod ostalo Italijo, kakor tudi v tem. da bi njegovo gospodstvo bilo v bistvu eno m Isto kakor avstrijsko.« Na nasvet, naj se v teh težkih razmerah pokliče na pomoč Francra. je Tornmaseo dne 13, junija leta 1848. odgovoril, da bi Francoska ne mogla dlje časa vstrajati na tem potu, ako bi pa tudi ostala krajši Čas pri nas, bi nam njen jarem ne bil lož?! od avstriff*:ega. Tudi Pijem on t-ska okunaciia bi se na koncu koncev pretvorila v osvojenie ui zavo?eva-nje, ki bi bilo temboli omraženo ljudstvu, ker bi bilo zavito v pleme-nite nazive in ker bi ga vršili brarie.a Dne 29. junija 1848 je Tornmaseo poudarjal med drugim: »Zdi se, da verujete v dve stvari: v italijansko ujedinjenje, to je v priklopitev Italije Pijemontu, in v srečen in trajen izhod iz strašnih In pedantskih sredstev, s pomočjo katerih hočejo ustanoviti veliko kraljevino. Toda pravim vam, da so te razmere še podvojile nesloznost. Vi zahtevate, da bi se mi podvrgli ustavotvorni skupščini, a ne Karlu Albertu, pozabljate pa pri tem, da so se Vincenca, Padova in Treviso Izrekle za edinstvo. pa so še vedno pod Avstrijo. Karlo Alberto pa ni še niti z mezincem ganil zanje. Lahko bi se povedalo marsikaj, toda tega ni mogoče storiti v pismih: sedaj manje kakor kdaj preje .. Pohlepnost pijemontska, da požre Toscano. in ostale pokrajine, je zares bolj bedasta kakor krivična. Ali kadar kdo izmed Vas govori o Karlu Albertu, se zdi, kakor da bi govoril o italijanskem Mesiji, dasi veste boli kakor jaz. da sta tako Karlo ali ziiezs? 9 B kakor Alberto nemški imeni "jn da je savojska rodbina nemškega pokole-nja.« Na poziv, da bi se beneško narodno predstavništvo izjavilo o tem, da li bo ta oblast ustanovila posebno državo ali da se bo ujedinila s Pije-montom odnosno da-li bo poklicala na pomoč pijernontsko vojsko, ie Tornmaseo odgovoril: »Dvigam svoj glas proti pozivu pijemontskih čet v Benetke, in sicer iz tega razloga, ker bi lahko nastale zelo nevarne neprilike iz neopredeljenosti njihove vojne sile. kakor tudi zaradi tega, ker bi mogel biti njihov prihod istočasno s sklicanjem beneškega narodnega predstavništva, ki bi naj odločevalo o tem. da-li se Benetke združijo s Pijemontom, samo čin zlo-namemosti ali zasmeha in končno tudi za to. ker dvomim, da bi nam Pijemont mogel pomagati, tudi ako bi nam hotel.« CappoTii je nato odgovoril: »Ne verujem v ujedinienie, niti ujedinjenje one ItaJije. ki je uiedinliiva, to je one Italije na severu od Rub ikona ali Padovske Italije. Želel bi. da bi se le-ta ujedinila, ali da bi se to moglo izvesti, bi bilo treba, da se varijo sprejme tudi Pijemont. Toda bojim se, da bodo Pijernontezi in njihovi pristaši to onemogočili in zaradi tega se jaz nanje jezim. Prepričan sem. da škoduje pijernontsko pokraiinstvo Italiji, kakršno si jaz želim, dasi se ne bojim prisilnega ujedinjenja. Ako bi J;e pa to poskušalo izvesti, bi to upropastilo ne samo Pijemontstvo, marveč tudi sam Pijemont.« Dne 30. juniia 1848 je Tomrna-seo pisal: »Bog, ki je nam poslal Pi-ia IX. in ki probuja po vsi Evropi duh narodnosti, bo imel usmiljen ie tudi z FtaJijo. Morda cn želi, da se Pijemont in Lombardija, ki doslei dejanski nista bila italijanska, približata pravi Italiji, ako se nočeta z njo ujediniti, kar je bilo od nekdaj posel osvojeva-nja. Ali ono. kar mi povzroča v današnjih razmerah strah, je prevara, združena na grd način s silo. ali vse to prihaja od hladnega in pedantnega Piiemonta.T Kasneje pa je Tornmaseo v svojem neizdanem delu »Venezia neglf anni 1848 e 1849^ izrazil to-le ! svoje prepričanje: »In aVo pride ! trenutek za ono, kar se ie docela odveč nazivalo splošni ostanek, izraz. U Je postal naravnost smešen, ^a-kor tud! izrazi »orvenstvo in ^vfo- Aleksander Dumas. sin: *3 Kiparjeva pravda. Roman. (Dalje.) Ni se mi treba sramovati in lahko povem vam. mladi mož. ki si sami služite svoj kruh. da sva preživeli v Parizu dneve, ki nisva imeli niti vinarja v rokah. No. Iza je pela, in živeli sva prav dostikrat od dela svojih rok. Dobronovska pa prodala mošnjicke, ki jih je sama vezla! Vprašali boste morda, čemu potem hodiva na bal. Ali privoščiti moram ubogemu otroku vendar tudi malo zabave, in ta gospa Lesperonova gotovo pozna ugledne ljudi, ki bi nam lahko koristili Nedavno sva se sešli Pri njej z gledališkim ravnateljem, ki je bil pripravljen plačevati ml penzijo 4000 frankov na leto. ako mu zaupam Izo. Zavezal se le, da mi plačuje toliko do tzinega nastopa, ki naj bi se vršil šele tedaj, če pokaže Iza resničen talent. Prevzel je vso odgovornost in je bil pripravljen kriti vse stroške njene izobrazbe. Razume se. ca sem odklonila. Iza na oder! Nikdar! Reči hočem s tem samo, kakšen vtisk nanravlia Iza takoj povsod, kjer se pojavi. Seveda kot ferralko z dvakrat sto-tisoč franki gaze bi jo že rada videla, ampak kot ženo moža brez plemstva, ki je ne razume. Nemogoče. Ali si morete misliti, da bi bila Iza soproga kakšnega uradnika? Ustvarjena je za to, da blesti vedno na višku! — Ampak ne sme se dati ljudem v" zobe. zato tako pazim na njo. Saj je poosebljena nedolžnost in ni še nikoli ničesar videla niti slišala, kar bi bilo vzvalovilo njeno dušo in jo spravilo iz ravnotežja. Tudi jaz nisem imela nikakega kompromitujočega doživljala, dasi sem bila iako lepa. Še danes bi se lahko dobro omožila. a ne maram. Iz teh vzrokov torej sem hitela sem. ko sem zvedela, da ie mlad gospod pri Izi . . . Vedela nisem pač. da ste vi. pa rudi če bi bila vedela, bi bila vseeno hitro prišla. Kalti tudi vi ste mi tujec, fn mladi gospodje vzamejo, kar morejo. Vsak dan naju zasledujejo na cesti, ker sva ubogi in si ne moreva vzeti voza. Tza Je videti stareiša kot je v resnici. Šele v dveh mesecih bo štirinajst let. A mrak mala damica ima divno postavo! Tak model bi bil prava sreča za umetnika. nomiia«. obljubi jeru jaz v imenu vseh poštenejših in pametnejših Benečanov že dane? za čas. ko mene več ne bo na tem svetu, da se bodo oni ulediuili s Pi.:--ni mitom hitro in dejansko brez kakršnekoli predhodne pogodbe, m to ne v parlamentu aH na dvoru, mat več na boinem polju, izpostavljajoč svoje živlienie in zaupajoč ne toiiko obljubam, ki bi se iih jim šenetaie na uho, ali govorom, napisanih na papir, marveč zaupajoč v čast pnemontskega narod*, zavedaicoega se svojih dolžnosti in interesov, naroda, v katerem se ro~ d?io zdravi duhovi rn Iskrene silne duše.« Se enkrat se potrjuje s pomočjo teh izniskov, ako jih primerjamo z dogodki, ki jih preživljamo danes. stari pregovor, da se zgodovina ponavlja. Ali so dejanski ne nahajalo že v citiranih vrstah razlogi, ki iih gospodje R;:dič. Beriič. znani pristaši Narodnega kluba in Slovenske Uudske stranke navajalo danes proti našemu narodnemu jedinstvu? Toda tolažba za mene in za vse one. ki mislijo v tem vprašanju kakor jaz, jc. da je navzlic vsem 11 m uvaževanja vrednim ali vendar malenkostnim težnjam zmagala logika razvoja ter je tako v Nemčiji in v Španiji kakor v Franciji in Italiii izvedla ujedinjenje in da se je to povsod pokazalo ne samo kot državotvorni činitelj, marveč istočasno tudi kot najboljša obramba pred vsemi tako notranjimi kakor zunanjimi opasnostmi. ti Beč, 20. januara 1021. Beogradsko *>Delo<". a po njemu i druge jugoslovanske novine donele su ovih elana razgovor, što no ga je irono s nekim novinarom talijanski poslanik u Beogradu, conte Mnnzoni. TJ tom je raze-ovoru ovaj iztaknuo. kako Italija beće živeti u najvećem i p r> i iskren ej-s>m prijateljstvu s Ju ero.-lažjem kako hoće izpuniti do u najmanje tančine ra-pallski ugovor itd. Na novinarjevo pitanje; Hore 11 Italijja, ko"a si je podvrgla preko po mili fona Jugoslovana, omomićiti istima, d i sačuvaju svoju narodnost i da se razvijaju u narodnom riubu? — odgovorio je grof Manzoni doslovno: *>G- spodine, vi cte bili u Italiji te ste ircali prilike uveriti se. da u njoj vlada notorna sloboda u svakom obziru i da je Tta'iia gostoljubiva. I Ju^"=loveni uživat će u jrranicaraa način za-cona potnima slobodu. Moći će se potmmo razvijati u svom nacionalnom duhu i sačuvati svoj jez'k i sve svojo nacionalne osobine.« Možda dotični novinar nii!-* sve za~ pisao, što mu ie rekao talijanski pofla-nik: ali je stalno, već po goni*im recima, da je -misao njeirovv- izjave bio isti, kao kod izjava dragih Talijana, naime da će sada podvrgnuti Jugoslovani uživati d narion*iln<**m -roglado sva prava, koja uživaju već od prije podvrgnuti Slovenci u Sedadskoi krajini ili Arbanasi u južnoj Italiji. To jest, njihovo pravo, njihov i sloboda biti re u tome, da ćim pre postanu JaničarL da se potalijanče, dn ne mi^lo viša na ni-kakov znak narodnog života, pocrotovo ne na narodnu školu i crkvu, na narodna društvi i zastavu, na svoj iezik u uredima i javnom prometu. Druga je stvar hoće li se dan^enji Ju posloveni prilagoditi takvoj slobodi talijanskoj: pnče sudeći po žilavosti koju sa pokazali kroz dvo godine talijanske okupacije od časa primirja do Toda tega vi še ne poznate. Včasih so bile odlične dame slikarjem in kiparicm ponolnoma gole model. Danes bi se ljudje zgra/alf nad tem. Da, časi so postali drugi. Sicer pa je lenota v aristokrrciii dostikrat de-dična. Tzni oče i** bil med nailenšimi mozmi, ki si ffti morete misliti. Tam-le visi njegov nnrtret, ki tga vlačim vedno seboi. ,1r,*i m1' ie to nerodno, ker je res prevelik. Okvir sem prodala, k?r je bil oreveč okoren. Tn pot°m sem morala še marsikaj drugega tudi prodati. Ali veste, odkod odhajam? I lubi Bog. od starinarial Zato sem šla tako zgoda i z doma. Zastavila sem nakit, ki ga ie avstrijski poslanik podaril moji hčeri, ker ie napravila njegovi hčeri vezenino. Brez tega nakita ne vem. kako bi dalie. Razume se. da ostane to seveda med nami: od sramu bi me bilo konec, če bi ljudje spoznali moj pravi položaj. Sicer pa pričakujemo denarja s Poljskega, dotlej pa moramo životariti. XII. *Bog v nebesih, milostiva gospa.« sem dejal ginjen. kakor hitro sem mogel priti do besede, »sam sem ubog in popolnoma razumem vašo nesrečo. Kajti tudi moja mati Mltlsj sada, ne čini se. dr će Italija bas lahko prerrrizti ovaj tvrđi ornh. Kad su Talijani izza obustave ne-prijateljstva na fronti z-»posel i r primorske krajeve, hr-eli s*u «e pokazati kao spasitelji i donosioci slobode te čuvari mira i reda. Proglasi u ?ugo-g06lovenskom jezi':-:, izjave o otvar-j^nju jngoslovensklb Ikoia, slobo.lno vijanja n*$* troboinice. obećano poštovanje narodnog jezika □ svim granama javnoga života — sve ic to trajalo samo kratko vreme. Čim je sva zemlja bila poplavljena talijanskom vojskom, prestala je svaka sloboda za jugoslovanski narod, zabranjene su nerodne trobojni:o zatvorene su ili pretvorene u talijanske .rT:oro sva škole, narodr.i sa je jezik istisnuo iz ureda i prometa, narodni sa liudi progonjeni, internim-ni, utamničeni na lahka ruk\\ os7-.die-ni. ćak i potie-3ni iz svog zavičaja. Najcore je doUo u meseca jura 19*20. kad je talijanskoj rulji bijesnih ;a.rista bilo slobodno paliti 1 robiti, tući i ubifati JuGTOslovene. njihove domove, sve uz sudjelovanje kraljevske italijanska vojske, a p< I zaštitom kraljevskih talijanskih obl-isti, 25a sve on* zločine, d ikomu ništa: za sve *rr i • Bfđrljune šte-te nanesene nedužnim -vama onog barbarskog zulnma, ni d.j bi se ganila talijanske v^sti! Uza sve to, i conte Man-/->r>i u Bt ogradu, kao Sto drutr'e drugi zastuoni-ci Italije j avli nju v±p. sve strane svijeta, da će Jugoslovani pod Italijom uživati naj voću slobodu i sva prava kao jednakopravni državljani. I zec u polju i ptica u zraku uživa potpun*'* -lobodu, ali kad se n* nje nameri lovac. iar> si ga njima. Za Tugo-slovene u krajevima, koje Je dob'"'-" lilija, lovu su uvek na posta; Kilo u odori vojnika ili karabinjera; bilo kao činovnici popi. nčitelji: bilo kao r-ari-na njuškala iz krugova one rulje, šio je početkom rata u Trstu, Pula i dr;. je bila nesrečna; ampak sedal že zaslužim denar, in Če vam morem služiti, bom najsrečnejši človek svetu.« »Vi ste dober mladenič.« i j odgovorila kcrr.iesa in je stiskala mojo roko med svojima. »Toda za sedal sva preskrbljeni. Ako pa zaidem pred odhodom v zadrego, pridem trotovo k vam. Na to se lahko ;aue-r.ete. K sreči stanujem tu brezplačn« stanovanje mi je namreč prepustil star znanec, ki preživlja zimo vedno na rusu pri svojem sina. SIcer ni lepo tukaj, ampak pripravno je.- Sedaj se ie vrnila Iza. popolnoma oblečena v zimsko obleko. Dami sta nameravali iti ven. in tako se je morala sedaj obleči mati. Ostal sem sam z Tzo. čije obrazek je postal mahomu otožen, skoraj bolesten. Njene velike oči so bile široko odprte, njena lica bleda, njene napol odprte veke vele. Sedla ie k oknu in je gledala v sivo iutro in videti je bilo. da 5ej hoče biti slabo. • Sedaj se mi je so boli zdelo, kako slična je Minatiju in lotil se me Je grozen strah, da bi mogla umreti kakor on. »Zakjj nje tako glodate?* Jc vprašala. guda. s austrijskim vojničkim glasbama, jurišala na nal narok a u maju 101r> i na t illjanski. >Italija je £ostoljubivac, veli ootu to Man^oni i možda Ima pravo ako misli time n-». seljački primitivni talija n ski puk n. pr. u Umbriji i T > i ini ili na Sardiniji. Ali u krajevima oni r j Sooe, gujo osim u Trstu I u nekoliko Istarskih gradića niti nema Talijana, Italija ni,Je i ne može biti goetoprimao, već je od;t pos^. koji fe žalibože postao gospodar. Jugoslovani u lim krajavima no trebala talijanske gostoljubivost!, oni su u svojoj kući n--; rrvojoi reralii te traže samo, di im se no č^vo^ja i naredna prava. Jedino na laj na i*} mogli bi sa sprijateljiti sa sndbtnon*^ da žive k?^ državljani Italijo, polltić odeljeni od svoje braće u Jugoslaviji ali u na -ionalnom i kulturnom pogledu s njome ujedinjeni. General CavigUa kao vojnik, koji no pozna prilike, mog io ja r^ći jodnom u rimskom senatu, da Jugoslovani koii su d povestno doba prešli preko granica Triglav - Snežnik prama moi-u, dakle po niecrovoin shvatanju u Italiju, ili moraju postati Talijani ili seliti n-ira^ preko L3te gTanic»\ Ali conte Mar ioni i svaki pametan čovjok morao bi z:u.ri. da Italija nije nikada u povesti iinrtla granice na crti Triglav - Snežnik da je i-u veliki Mazzini stavio rr? ricu tali.". nekog naroda na OŠĆU Soče, i!" s*■ Jugoslovani na području Soćj i Rječine sve do mora staroejedi|-Oci, kompaktni i u nepretrgnutoj vezi sa osta-m jugoslovanskim narodom već 14 stolaca, da su «e održali u svom na rodnom znaSafu kroz toliko vi jekova osprkf. najžešćih udaraca sudbine, usprkos zuluma njamačkib vladajoćlb porodica i pohlepnosti mletačke republike, usprkos otrovne politike maćehe Austrije" i njenih miljenika Talijana u Trstu. Gorici i Istri. Ka^> poslanik Man roni govorili su već pre u istom smislu i Tittoni i Nitt\ i Bforza i Giolitti; ali njihove su reci bile uvek samo prah u oći neupućenim, a činieni b u Primorju «ni ih uteravab* u laž. t tosta spomenuti nekoja, a ne ae im ?f* varovali, jler f** slovenskog o ćuj** ' (>r^n si pnj foro eredsra, p^r^ho s<«rr> di sentimenti slavi«); sinovi fcve-stora, i inovort ofj. iri sudjeluju k<«i; u-huna fašista ibacaju bombe proti Jugo-ilovenima; s jednim naradjeniom vojničkog zapovednika bivaju ukinuti svi zakoni glede porabe jugosioveoskog jo-ziki: brzojavke se mogou predati i i jnpasskosa, samo ne u ^»».o »sioven. koir» jeziku; društva jogoslovenska ne mogu dati znaka života, dr/ati skupštine, pri radjivi i zabave, ako -e i odre ■•. i svog nur ■onaincL* obilježja; imena 1 * .... . «. . • *. . « [ »Zdi se mi, da sto bolni :n t>> ; me \ snemjrja.« Malo se mi vrti v glavi; tako j se mi godi vedno, kadar spim premalo. ^ ^Čemit hodite potem uu bale. . ko vam vendar to Šl:> duje? j Mama ukazuje. In -- saj 1 M"» i biti. »Zakaj ? € »Oh, poidite!*. Drugega ni odgo> :*; i »Ampak to 5>e n\ vse. Neiutva no podobni ste nekcuiu mojeton oi\-Keniju tovariša.« * Dečku ?m »Hvala za kompliment »Toda bil je lep kakor deklica. ---Kako mu ie bilo ime?« vAndre Minati.« »Kje ste se seznanili ž njim?« »V nekem zavodu pri gospodu Fremlnu. Tam je umrl.« Zaklicala jc: Mama! »Kaj?« je vprašala Icomtesa v sosednji sobi. Iza jc dolgo govorila poljski, pri čemer me je skrival pogledovala. Ta previdnost Je bila odveč, ker ni* sem razumel niti besedice. 2 stran .SLOVENSKI NAROD', dne 2. februarja 1021 2b srev. Jfodvora In uopšte mjesta bila su iznakažena; i tako bi se moglo nabrajati dugo i dugo, sve u dokaz, kako jedno govore velika gospoda italijanska, a drugo čine izvršujući organi modju ju-goslovenskim narodom. Nema dvojbe: Italija i Jugoslavija * trebaju mira i mirnog Života kao susjede. Ali ni jedna ni druga se ne sme-ju varati, da će moći uživati mir, ako ©dsečena grana jugoslovenska pod Italijom ne bude mogla slobodno živitl svojim narodnim životom. Talijani su, a đa ne treba posizaii ) Glasnik* vidi v tem nevarnost za srbski u starija doba, iskazaii najveću počast f narod, čeŠ, da bi se na ta način raztrgal i slavu junacima, kakvi su bili: Cesare Zopet se otvarja neokusna borba ali Battisti i Nazario rVuiro, jer su, prem- j Srb ali Hrvat, katoličan ali pravoslavec. da austiiski državljani, ljubili svoju pleme ali narod in pričenja se našteva- talijansku narodnost toliko, da su i . nje, da naj bo A) pretežno srbskih. 5 smrt poneli za oslobodjenje Ttali- ; hrvatska in 2 slovenski pokrajini. Vpra- jana od Austrije. Sa takvog stanovišta ganje je glavno, v koliko bodo mogle neka Italija uredi svoj odnoeaj prama j n0ve pokrajine zadostovati same sebe. podvrgnutim Jugoslovenima, pa će biti | kako široka bo mogla biti njih avtonu- biti mir. Ina će nikada! Dr. J. Z. Sciba laonosff. Ministertjalna komisija, ki preLsku- veliki meri odvisne od ceno premoga; fe produkcijske stroške Trboveljske | mislimo na ape.o, cement, opeko! Za dražbe v raznih rudnikih, ne bo dou-nn-!a za nas prav nie novega. V mnogih člankih smo že lansko leto nepobitno s Številkami dokazali, kakšne dobičke dela ta družba. V tem pogledu toraj ne bodejo sedaj dognani resnični produkcijski stroški za nas prav nikako presenečenje; ali je Trboveljska družba ostrigla državo (železnice) in privatne konzumente za 1 milijon več ali manj lcakor smo mi Izračunili. je za stvar brez pomena. Pomembno pa je, da bodejo naše trd'tve o neopravičenih cenah premogu popolnoma dokazane, — kar rudi tedaj nihče stvarno ovreči ni mogel —; še bolj pomembno pa bode dejstvo, da Trboveljska družba ni samo Eo naravnost verizniŠkih cenah strigla onzumente. temveč da je po ustroju svojega knjigovodstva in načinu zaračunavanju prikrajšala državo na .iđavkih letno za horendne svote. Poleg ekubljenja nesrečnega konzumenta, ki je bil prisiljen kupovati trboveljski premog, — ker dragega ni bito —. še škoda države pri davkih: teo- j = Pomo^ntk fluaflČliesja mir?str- znati do ilohrcgst vse d m Tehtno poslovanje, je videl vedno korektno poslovanje družbe in s tem zavajal v zmoto druare. Kriv je tudi, da <=edftt mlnist. komisija v sramoto naše slovenske uprave odkriva pravi položaj. Zafo je pa naša in vse Javnosti enodušrta zahteva, da jzgine iz tega pozorišča. Ako to ne bode zadostovalo, bode-mo postopanju posvetili še vec tiskarskega črnila; ogromno moralieno in gmotno škodo, ki je storjena treba popraviti. Nai boj bo neirn-rosen in dosleden, dokler se ta Avglrev hlev v naši upravf docela ne izčisti. Dru2TO vržno poglavje, ki zanima vso javnost, je poglavje investicij v mdnikih. na katerih raeun je nlacai konzument 2? leno število milijonov. 2e skoro 2 leti se govor? o Rpjnenbur-gu, o Hudijami Itd. A premoga iz teh dobrih in hudih fam le ni in ni. 2e za jesen 1919 se je obetalo oficijejno jn neo^icijelr.o vsaki dan po 10 vagonov iz Rafhonburga; za jesen leta 1920 «e je vnović obljubovalo po 5 vagonov dnevno iz Hudejame poleg 20 do 25 vagonov premosra iz T?a;h?nburga. Država, železnice in industrija so plačevali milijone in milijone na račun teh investicij, a danes se o njih rnnosro manj čuje in govori, kakor kedaj preje. Ves tam - tam fro«m. dvor. svetnik* Pimftt.-t stva. V parlamentarnih krosih trdifo, da bo pomočnik frnančneita ministra dr, Kosfrenčič. vsenčili^kt profesor v Zagrebu. Če ta tem mesta ne bi sprejel, prid?, v poštev dr. Ojuro Cinrić. Član reparacijske knrn!c;'e v Pariza. — T">r. KamanuoH fe z> pričel opravliati n^sTc v finančnem mimsfrstvu. — Proti eeškini samostanskim šolam 'iriie mrzel veter že od prevra a. Ministra Haibermann in. đr. Prtina prej a dr. Pusta rr'af *o zaceli kot Tm? ,; ministri posvečati poseimo ^>o7<"*rT>"^t k lektorskim šotam, ki so legla avstrijav kan-tva in reakekmarstva. Provi^o nosti [z^nbljs v Pragi ena lola za drugo, k» ie v rokah ^amo^H"''jot. V Prani je z«to m«»d klerikalci velika razburjenost. V anketi, ki jo je sklicalo nančno ministrstvo, je t>veflb>'j:al agrarec poslanec dr. Srdinke. nnj b" se verouk iz šol nčaega reda or1*fran;V in v s^nMa je bil spr*jet predane: agrarva. poslanca Suartke, nai se šolstvo reformira n*» \*-m"lju pot->lne ločitvi <'CrV^:t* in dižave. Poslanec dr. Barto?»»k je shnvil v poslaniki zborniei r»i*e<]los: za to ločitev; predlog pa se je zar»rV» najnejših točk odložil*na kasneje. V Čehoslovaski jezdijo n«glo! se 3e vedro pogajanja z z< n^orad^ ni!ci. >Fife6< poroča Iz Beograda d" so pogajanja me jo teh komedij k la. Potemkinove vasi dovoljeni milijoni, pa rrradi trb. dražba vse mogoče stavbe, hiše. resfjivracije, bloka znatno napredovala. Razpravljalo io o 20 točlra.fi ki jih je predloži! zeniljoradničkj k!ub ter so se v teh n^elnih vprašanih .-tili1^ obcTi skupin zelo zbllr:*!;". .TutTi bodo d^li zem- — Klerikalci in demokrati, Beograd, 31. januarja. Klerikalci so potom poslanca dr. Mandiča imeli popolnoma neobvezne pregovore s skupino demokratskih poslancev, sedaj pa razglašajo, da so ta pogajanja del vzrokov, da so se odločili, da polože zahtevano prisego in da se je ob priliki teh dogovorov razpravljalo .tudi o vprašanju vstopa klerikalne stranke v vlado. Temu nasproti je demokratski klub na današnji seji ugotovil, da je smatrati razgovor skupine članov z dr. Mandićem kot nekako informacijo politikov iz dveh si naspromfocih taborov. Razoravljalo se je na tem se^tnnku samo o obrisih načrta ustave in se te pogovore med di*. Mandićem in skupino demokratov nikakor ne more smatrati za službene. — Nadalje je demokratski klub razpravljal na današnji seji o načrtu ustave ter o vseh onih vprašanjih, glede katerih doslej še ni ]bilo nobene definitivne odločitve. Ugotovilo se je, da vlada med vsemi člr.ni kluba glede vseh točk popolno soglasje. =r Boj za ustavni odbor. Beograd, fj, ianuaria. Za današnjo popoldansko vile, itd., le premog počiva mirno v Horadniki definitivni odgovor frlede zemlji in čaka časov, ko se bod^ dalo svojega vstope v vlado, ž njim skleniti obroč monopola, katere- I = Radikalni klub za Parića. ^T?i~ #a kufe družba počasi a sigurno. Dmž- j ječ': poroča iz Beograda, da je Imel raba hoče najprvo v svojo oblast soraviU j dikalni klub v soboto popoldne daljšo ves domači premog; ko bode to doseže- j sejo, v kateri je razpravljal o politično, se bode lotila vprašanja uvoza tu- nem položaju. Na tej seji se je ponovno jega premoga in izvoza domačesra pre- j ugotovilo, da je ves klnb :a politiko moga. S tem bo obroč monopola sicle- J Nikola PaMča. njen; uvoz tujega premoga, bode za.- ! = Protlrevolucijonarno gibanja bran jeva la lastnemu premogu v ko- boliŠCvlfkPi mcmariev. Vrhovi povclj-rlst, z domačim premogom pa po svo- nik ruske boIj?5eviškc vzhodne morna-1e razpolagala tako glede cen kakor rice Ra^kolnikov jc sporoču sovjetski dodelitve. Kdor pozna trb. gospodo, bo vladi v Moskvi, da se je začelo med vedel, kaj to pomeni; prizadeta indu- mornarji nevarno protirevclncijonarno strifa naj pravočasno spregleda in od- gibanje. Ako Sovjetska vlada ne izpusti pre oči. dokler ne bo prepozno. mornariške delegacije iz Kronstadta, Naše mnenfe je, da je tako v intere- bodo mornarji bombardirali Petrograd. su države kakor vse javnosti, da se Trockij je v pismu na mornariški so-vsaj sedaj, ko se je vendar enkrat od- vjet v Kronstadtu označil uporne mor-krila morala te židovske družbe, pre- narje za pijance, ki hočejo diktirati sobi je obroč, katerega kuje družba že vjetski vladi svojo voljo, nad leto dni v korist ž'dovskesra kapi- Mučen incident ua vsorusfceni tala in v škodo na^e državo fev malega boljšcviškein kongresu. V seji perma-in velikega konzumenti. Trboveljska nentnega odbora vseruskega sovjetske-drnžba ne sme imeti v svoji roki pro- : ^ kongresa, ki se jc nedavno vrši! v j Moskvi, je prišlo do škandaloznega in-I cidenta, ki sc živahno komentira v sovjetski Rusiji. Žinovjev je ostro naoa-del predsednika odbora za žitni promet i Lvova ter iziavil. da ga ubije, kakor sejo konstituante so mobilizirali vsi ' njtro se prikaže v Petrosradu. Lvov je klubi vse svoje člane ter jih brzojavno | odgovoril: Ne boite se zame. Ubite v pozvali v Beograd, ker gre za najvaž- ; petrogradu kolikor hočete ljudi in la-neišo točko: >Izvolitev ustavnega od- žite zapadni Evropi kolikor hočete. Kar borala _ Kolikor so da izvedeti izza • se tiče mene, m0ram reči. da ie parlamentarnih kulis, nameravata Ko- ; ^ko neumen človek, kakor ste vi. ne-rošcev in Narodni klub postaviti skup- ■ varnejši od sovražnika. Po teh besedah no kandidatno li*to; muslimani posebno ] ;e prj$i0 do ostrega spora med pristaši listo zase, istotako komunisti. Demo- j 2inovjeva in Lvova ter je moralo vo-krati in radikalci bodo postavili naibr^ jaStvo napraviti red že skupno listo, ki bo prodrla z veliko j pien^M voiaški župnik obdolžen večino, tako da boste imeli h dve ^„jj, grozodejstev. Francoska vlada stranki v ustavnem odboru absolutno zanteva izročitev bitega voiaškega di-vnčino- j vizijskega župnika Junga iz VVildbada v Akaciji. Juug ie obdolžen raznih grozodejstev. Izvršenih za časa svetovne vojne v FrancffL Wurtemberški iusrični minister je odredil njegovo aretaciio. toda župnik Jame ie takoj po aretaciji neznano kam pobegnil. = Program novega madžarskega grajska občina banket ra čast zagrebškemu župana ta delegata m*esta Zagreba pri svečanostih odlikovanja mesta Beograda s križem francoske čast ne f,,riije. OBDAVČENI POSLANCI. —d Beograd, 31. ian. DiretfcBa davko\- ie naWita na poslanske dnevnine davek n dmarjev. STETJf! CF^Km DRŽAVLJANOV. -—d Praera, .^1. ian. Kakor poro-5a}o »Narodny Listi« je češkosjova-slco-narodni ^r'hnr odobril predlog, da. se v Avstriji tevede privatno štetje če^koslovaškfh državBanov. TRI MEDNARODNE KONFEPFNCE. —d London. 31. PariSka konferenca fe sklenila sklicati še tri nadalfnje miednarodiie konference, in sicer eno v Bruslju, d^'go v Tort-donu, tretlo pa v bližini Trsta. PLFBfSClT V OORNII ŠLEZUL —d Varšava. 31. fan. Nemški in polf^ki zastopniki pri glasovalni ko-m,rsiii za Oom'o Sledilo so se dogovorili, da priušte neovirano k volitvam gornfeslezUsfce Poljake, ki sta-nnjefo n? Pofiskem. PONESREČEN ITALIJANSKI PARNTK. —đ London, 30. Jan. Brzojavka !Jov'dovemu Registru sporoča, da je i talijanski oarnik »Neptun o« 22. t. m. zapustil P^>rt Artur in odplul v Brin-disi. N? odprtem morju je patnik nri-5el goreti. Reoterjev urad poroča, da se ie bati človešMb žrtev. Oni. ki *o se re5iIL so dobili opekline in so se rešili na angleško vojno ladjo. MEJA V .JU?Nm TIROLAH, —d Inrsbrtfck, 31. lan. Trskovn! irrad Južno Tirolsko lavfia uradno: Mednarodna komisija }e končno-veljavno določila mejo pri sedlu Re-schen. 3 km severno od premirne Črte v dolžin? 7 km. tako. da sc državna meia kriic % administrativno msjo občine Reschen In občine NandSers. POMOČ AVSTRIJI. -—d Pariz, 31. jan. Po poročilu >Pctit Parisiena« iz Londona se go- DOLGOVI ZAVFVTKOV IN AMERIKA« —d Pariz, 30. ian. »Fcho de Pa-rfs* poroča iz Marlona (Ohlo), da ie Hooven lavno i7tavil, da ne uvidf. šaka] naj bi Zedin«ene države anulirale dolgove zavezniSkfli narodov, če te več izdalo za svojo oborožitev, kakor je potrebno. SEST AN r K DR. BFNf£\ Z AVSTR. KANCELAR JEM. —d Dunal 31. lan. Polltfscbe Korrespondcnz prlobčnje: Povodom svojega potovanja se češkoslovaški mtnister zunanjih poslov dr. Renei sestane z avstrijskim zveznim kan-celarjem dr. Mavrjem. Ta sestanek bo nudil obema državnikoma priliko za obširen razgovor o splošnem in gospodarskem položaja. x ARETACUF BOLiŠEVlKOV V PARIZU. —d Pariz, 30. ian. Tekom v6e-rajsnega dopoldneva so policijske oblast! izvršile pri slovanskih beguncih hišno preiskavo. »Tempsc javlja, da so odkrili boliševiško organizacijo. Glavni krivec je neki Abramowicz. ki je od zborovanja v Toursu dalio deloval za Trockega. ki ga ie plačal Vsega skupaj so zaprli 15 oseb. Organizacija, ki so ti prišli na sled. Je Je menda dobavljala mednarodnim rervoUiciionarjem ponarejene potne liste in legitimacije. — Pariz, 30. lan. Abramowicz, ki so ga pri včerajšnji hišni preiskavi aretirali, je poprej stanoval v Niči pod imenom dr. Zalewski. Po poročilih iz Niče !e menda doma Iz češkoslovaške. Neka dl'akfnja, ki so fo tudi prile!!. }e nafbrž doma z Dunaia In se piše Selma Bertfn. KEMALOVI POGOIL —d Carigrad. 29. jan. Kemai paša je sporočil velikemu vezirju, da ie angorska vlada stavila nastopne pogoje za udeležbo konference, ki jo sklicujejo zavezniki v Londonu: 1. takojšnja izpraznitev vseh turških ozemelj po tujih četah, 2. da se ne pripozna obremenitev s kakršnokoli odškodnino. Iz nase kralfemm. ste razpolage z na?itn premogom. — ZngrH>?ke fiiianre. Beorrad, ol. janaaarja. Zagrebški Zupan o^bino do torka v Beo.grnclu, dn. se posvetuje i finančnim ministrom o finančnih razmerah r.ngrebšk* občine v svrho vzpo?tar \itve ravnotežja r proračunu. — >7n& zastoimik na Dnnatj*. Xovi opravnik hi. 'jevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ni Dunaju Svetozar "RasiĆ, pr\*i tajnik kraljevskega la|ni5tva v Parizu, je nastop?! svoje mesto. — ZviSanie nafemmne za stanovar n>. Po naročilu ministrstva je deželna, vlada v današnji seji sklenila dovoliti, da zvijajo hišni posestniki v Sloveniji s l. februarjem najen nlno za stanovanja od 20% na 60% najemnine 1. 1914. Issooasno je dovolila zvišati najenmiuo za poslo\Tie lokale na 100% leta 1914. — Znižanje carine na Časopisni papir. Zagreb, 30. januarja »Jutami! list« prinaša !z Beosrrada vest. da ni pri merodajnih oblastvih, finančnem ministrstvu, vodstvu carinarnic Itd. ničesar znanega o nameri, da bi se znižala carina na uvoz časopisnega papirja. Obstoja samo namera, da se na uvoz časopisnega papirja uvede minimalna carina, t i. 11 dinarjev v zlatu za 100 kg, brez ozira na to, da se uvoz izvrši lz države, ki je z nami v trgovinski pogodbi aH ne, — Tudi z druse strani se zagotavlja, da o znižanju carine na časopisni papir In druge predmete za enkrat ne more biti govora, ter se bo to vprašanje v kratkem pretresalo na seji začasnega gospodarskega sveta, ki bo o tem definitivno sklepal l7siena dcsmoolna. = Centralizem in srblianstvo. Med beogradskim »Trgovinskim Glasnikom« In zagrebškim »Obzorom« se razvija polemika o srbijanstvu in centralizmu, o vprašani« ali naj se naša država raz- deli v 27 pokrajin, ali v 9 ali celo v 7 pokrajin. »Obzor* zastopa načelo, da ie najbolj naravno, da se razdeli država na zunanjega ministra. Novi madžarski zu- 7 pokrajin in sicer v Srbijo, Makedoni- nanil minister Oratz poudaria v svolem Jo, Črno gora rfrv?t goslovenih italijanaškl fašisti, skrajno nevšečno pa bi Jej bilo tudi, ako bi prišlo na tak dan do pouličnih pobojev med fašisti in socijalisti. Potem pa bi Italija k aneksijski proslavi pritegnila rada rud? Jugoslovane. Kako pa bo to. ako bo ogromna večina popolnoma pasivna pa bodo rajali in kričali samo neizogibni potil ičn Jak i po mestih. Fiasco! Blamaža! Proslava ne kaže za Italijo nič dobrega In častnega, zato k> treba preložiti in napovedati prihod kralja in vojvode d* Aoste pa drugih mocročnJakov, da bi vcepili italljanaški množici nekoliko dost^biostJ za proslavo in morda privabili tudi nekal Ju gosi oven o v. Proslava bo na vsak način klavema. NajboPe za TtaRfo, ako fo sploh ustavi, — Tz Rima kar d<*?»ile muflonov na presrečna »Julijsko BčucčLJo*! Z) 26. Štev. .ŠLOVENSKTNAROD•, dne 2. februarja 1921. 3. stran -v poslovno leto od L Jul. 1921/22 le določenih za »odrešene kraje« 445 milijonov lir. Trident ni velik, torej glavna svota pripade Primorju. Uprava bo izborna in dosti bo podpore za kulturno, gospodarsko, trgovsko polje in kar še kdo hoče. Potem pa dobi Trst 200 milijonov. Bo vendar enkrat dovolj, da bo mogel pričeti živeti! Nadabe razglaša italijanska vlada po listih, da jo je stala Julijska Benečija skozi dve leti 1 milijardo in y* milijarde lir. Nacijonalistični listi so tega mnenja, da že zato. ker je Italija že toliko potrošila za zasedeno ozemlje, mora to pripasti njej! Aneksijska proslava spravlja milijone na dan. Ker so začeli proslavo prelagati, se bodo prelajgali tudi milijoni! — Italijanski trgovci in obrtniki so se že zelo zarili med Jugoslovane. »Pučki Prijatelj« piše: Takoj po okupaciji so se navalili v naše kraje in pričeli otvarjati trgovine, gostilne, brivnice, kovačnice Itd. Oblasti jim gredo na roko In znto jih danes srečate po deset v Tolminu, na stotine v Gorici, na tisoče v Trstu, v Opatiji so od 5 pasantov 4 Italijani. Po aneksiji se jih naseli še več. Očitno je konkurenca našim trgovcem in obrtnikom, ki so to že uvideli pa se sedai dela v to svrho, da se Tdruži'o v veliko društvo, ki bi rrsoM^ odbiti tnl naval. Tudi mali obrtniki se morajo združiti, drugače jim preti propast. — Fašist! vrel F bom ho na Delavski dom v Vodutemi. V Vodnjanu pri Puli se vrše dan na dan prepiri med fašisti fn socijalisti. Te dr! sta se vr- nila iz zaporov dva politična obsojenca. V Delavskem domu se je zbralo radi tega zvečer 29. pr. m. več socijalistov. To priliko so porabili fašisti pa so vrgli bombo na poslopje. K sreči pa ni bilo poškodeb. — Zborovanje kmetske in delavske zveze za ajdovski okra) se je vršili) na Goričici v središču spodnje Vipavske doline. Govorila sta župnik Rejec iz Sv. Križa in dr. K. Pod-gornik iz Gorice. Sprejeta ie bila tale resolucija: 1. Stotine kmetov in delavcev poživljajo vlad>>, da naj vrnejo jugoslovenskemu narodu v šoli in uradu tiste narodne in jezikovne pravice, katere ie imel pod Avstrijo; 2. da nemudoma obnovi v Gorici poleg i alega nekdanjega šolstva tudi bivšo slovensko kmetijsko Šolo; 3. naj pri nakladanju davkov ne vali na ljudstvo samovoljnih bremen, kakor s terjanjem dohodnine v obliki in izmeri, kakršne tukaj nikdar niso poznali; 4. politično društvo »Edinost« nai se kulturno, gospodarsko in soetialno orientira v smeri širokih narodnih plasti delavskega in kmetskega ljudstva. — V Komiži v Dalmaciji se je nagromadilo ničvrednega denarja, ki ie provzročil bedo. Verižniki iz SpPta so nametali po Komiži in okolic! množine »čistih« avsfrooerskih kron. Za dinar se plača v Komiži 14—20 K. za dolar 500—600 K. Treba nujne od-pomoči. — I Ogaškl komfs^riint (okr. glavarstvo) se seli v Idriio, kier že pri-oravliajo prostore. V kratkem začne kom i sari jat u rad ova ti v Idriji. IndustrMa v Avstriji in eksport. V razpravi o proračunu trgovinskega ministrstva je podal trgovinski minister zanimive podatke. Trgovinska statistika o izvozu in uvozu Avstrije kaže 75odstotni pasivum. Lansko leto je uvoz in izvoz narastel. Izvoz je pa še vedno za 3 četrtine močnejši. Glavna postavka izvoza so živila in premog. Luksurijoznih stvari se je uvozilo razmeroma malo. Življenjski živec Avstrije je njena industrija, ki pa je odrezana od svojih starih razpečevališč in dobivališč za sirovine. Ce se je avstrijska industrija obdržala navzlic tem težavam, govori ohranitev za njeno življenjsko silo in priča o zdravi podlagi. Potreba Industrijskega premoga znaša letno 627.000 ton, dodeliti pa je bilo možno Ie 35.1 te množine. Posebna akcija, podpisana od reparacijske komisije, meri na to, da dobi avstrijska industrija najpotrebnejše sirovine na kredit. Znatna množina volne je zagotovljena od Anglije. Avstriiska industrija le eksportna fndustriia in bo morala iskati za 3 četrtine svoie produkcije odfem v inozemstvu. Vlada podpira prizadevanja. V dobi od 1. decembra 1918 — 31. decembra leta 1920 so igrale glavno vlogo kom-penzačne pogodbe inozemstva. Po teh pogodbah se je uvozilo blaga za 4 in pol milijarde, izvozilo pa za 7 milijard. Ta sistem se ni obnesel. Iskali so nove oblike za izmenjavo blaga. Prišlo je do kontincentnih pogodb. Bistvo takih pogodb je. da se ne dobavlja blago za blago, marveč si pogodbeni državi obljubita dovoliti izvoz gotovih množin blaga ob sočasni obvezi, da dragi pogodnik dovoli uvoz. Kupčije same pa pripadejo svobodni trgovini. Kontigentne porrodbe so bile sklenjene z Jugoslavijo in Romunijo. Trgovinsko ministrstvo hoče izkoristiti ugodno centralno lego Dunaja in v ta namen pripravlja zgraditev tranzitnega skladišča na Dunaju. Lastna produkcija bo Imela pri tem to ugodnost, da bo mogla nabavljati svoje potrebščine iz konsignacijskih zalog. Tranzitna trgovina preko Dunaja pa dobi skladiščni obrat na moderni podlagi, opremljen s potrebnimi tehniškimi in finančnimi pripomočki. Za tako skladišče je izbran prostor v Kaiser-Eberdorfski artilerijski voiašnici. Aktivirali bodo Dunajske sejmove. Za te seime se porabijo veliki dvorni hlevi. Za napravo in vzdrževanje tranzitnih skladišč se osnuje posebna akcijska družba. Tudi priredba Dunajskih sejmov bo v rokah družbe, ki se snuje. Vlada podpira industrijo pri dodaji premoga in pri razdelitvi demobilizačnega blaga, z daianjem kreditov, če nedostaje privatnih virov. Vlada je pospešila izplačilo vojnih tirjatev in rada daje carinske olajšave v ozira vrednih primerih. Industriji da se ne godi dobro, ali opažati je. konsolidacijo Industrije. O tem oriča tudi deistvo. da se ie zmanjšala brezposelnost industriiske/ga delavstva. Sposobnost, energija, ljubezen do dela. pridnost in uvidevnost zmaga največje težave. Svečanosti ođlfhouania Beograda. Za skupno domovino je trpel naš Beograd, hvaležnost jugoslovenskih src mu je zagotovljena. Vsa domovina je dolžna svoii prestolici ljubezen, zahvalo in občudovanje pa tudi pomoči. A Beograd ni trpel samo za nas, trpel je za stvar civilizacije in človeštva, za stvar entente in Evrope. Jugosloveni smo se delno oddolžili Beogradu s tem. da nismo niti trenotek pomišljali priznati ga kot svojo prestolico, več nam v teh težkih časih ni bilo mogoče izvršiti, 6voje dolžnosti pa ne bomo pozabili nikdar. Kot prva izmed ententnih držav pa se spomnila svoje dolžnosti hvaležnosti Francija, ki je izročila 29. t. m. na slovesen način prestolici naše mlade državo, prestolici okrvavljene Srbije najvišje odlikovanje, katero more oddati francoska republika. O proslavi odlikovanja Beograda so nam došle tele brzojavke: Beograd, 20. januarja. Francoski general Franchet .o beogr. dske čete defilirale pred generalom P' Esperavjem, jc 11 odlikoval 20 naših č" stnikov avl i francoskimi odliv nji Beograd, jami* i Defiliranja čet pred prestolona - i kom, Frache-tom d' ESaperejrem in na itnlm zastopstvom se je udeležijo L2.000 moi" beogradskih čet. Defilirali eo tudi invalidi in slepci. Ovacije, ki je prirejr»!o občinstvo Invalidom, slepcem in vojakom, so bile nepopisne. in iročnlbons temsi Jajasta Ker se je s 1. februarjem t. 1. poštnina s Čchoslo\ ko, Bolgarijo. Madžarsko in Avstrijo za časopise podražila od 8 vin. na 40 vin., se vsled tega zviša naročnina za gore- nje države od 25 kron na 35 kr. slično kakor ostalemu inozemstvu. »Slovenski Narod velja torej za »Jugoslavijo« na mesce 25 K, za všc inozemstvo pa 35 K. »i H V Ljubljani, 1 — Sramota za I in bila no. »Jutro« poroča iz Beograda, da ie napravilo skrajno mučen vtis. da ni bilo prisotnih zastopnikov mesta Ljubljane pri slavnosti. ko je mesto Beograd bilo odlikovano z velikim križem francoske častne legi i e. Omenja se dalje, da se je mesto Zagreb udeležilo slavlja z odposlanstvom, kateremu je načeloval župan sam in da ie to odposlanstvo prineslo častno darilo. Predsednik mesta Beograda ie 26. januarja brzojavno pozval župana ljubljanskega, da bodi gost beograjske občine ob priliki tega odlikovanja, katero se bo vršilo dne 20. in 30. ianuarja. Ko je prišla ta brzojavka v Ljubljano, bil je podpisani župan v bolnišnici v Zagrebu, odkoder se ie vrnil dne 27. januarja, in sicer v položaju, ki ni dopuščal po mnenju zdravnikov nikakega dabšega potovanja. Ker se je glasilo vabilo iz-ključno le na osebo predsednika občine Ljubljane, moral Je podnlsani župan domnevati, da je vabilo strogo osebno. Ker se je imel odhod vršiti že 28. ob 4. uri zjutraj in ker nimamo telefonske zveze, ie naravno, da podpisani župan ni bil v položaju v ti kratki dobi stopiti v zvezo z beogradsko občino ter poizvedeti pri nji, če bi bilo mogoče, da se udeleži slavlja odposlanstvo mesta Ljubljane brez župana. Tudi nismo ničesar vedeli, kak je program slavnosti. In prišli bi bili brezdvcibe v veliko zadrego, ko je Zagreb prinesel častno darilo, zastopnik našega mesta pa bi bil prišel praznih rok. Prepričan pa sem. da bi bilo potem še več kričanja, čeS prišlo je navadno zastopstvo, župana pa ni bilo. Zagreb je n*al častno darilo, Ljubljana na nič. Tudi bi se smelo pričakovati, da tako vabilo ne prihaia v zadnjem trenutku, ko človeku ni mogoče dobiti potrebnih informacij in se poučiti posebno o tem. je-li potrebno kako častno darilo ali ne. Vsled tega podpisanemu županu ni preostalo drugega, kakor brzojavnim potom rd-posiati v Beograd to-le zahvalo: »Predsedniku opstine Karalovanovi-ću, Beograd. Na priiazno vabilo izrekam najtoplejšo zahvalo. Iskreno obžalujem, da se zaradi bolezni Vašemu vabilu ne morem odzvati ter prosim blagohotnega oproščen ja. Sprejmite k zasluženemu izrednemu odlikovanju Beograda naiprisrčnejše častirke glavnega mesta Ljubljane. Nai živi in se razcvita naša krasna nrestolica Beograd In vse njegovo prebivalstvo! Z bratskim pozdravom: Zupan mesta Ljubljane dr. Ivan Tavčar.« — Upravičeno ie smel torej podpisani žnnan pričakovati, da sc bo njegovo odsotnost smatralo za opravičeno fn prav čudno se mu zdi. da mestna občina beogradska na banketu, kier ie minister dr. Kuko-vec bil opraviči! odsotnost Ljubljane, ni predložila mole brzolavke, s katero je bil položn* na vse strani polas-non. Da bi pa v časti, ko fe gospod Drinkovič v ustavotvorni skupščini razviial svoje nazore o prlseigf kra-Ini. Ljubljana čutila naimanišo potrebo Beograda dokazovati, da jo Za°reb. kier bnafo Prinkovičevi pristaši mestno unravo v rokah, nad-kriliule v udanosti do enotne m ujedinjene države in v lnibezni do beogradske nrestollce, te^a pač ne more nihče, kdor perzua oolo-žai. zahtevan*. Sicer pa 5e enkrat najrlašam: vabilo se le glasilo Izključno na osebo ood-n^ane^n žunaua. oftčnra kot taka nI bila vaMiena. ker bi! le vablien samo Žunan, ki na se zaradi bolezni v svofo vePko žalost ni moo Svetek sta dobila naslov vladnih svetnikov. Za višlega nadzornika polic, agentov v 8. razredu ie Imenovan okrajni politični nadzornik Bac-bler. Pr. Fran Vidic Ie imenovan za vladnega svetnika v 7. razredu. Pol svetnik Vekoslav KerŠevan }e dobil naslov višiega policijskega svetnika. Pri računskem vodstvu deželne vlade je imenovan za računskega nad-svetnika Henrik Petemel. za rač'm-ke svetnike pa Milan Juvan In Jožef Pire. Pačunski svetnik Henrik černe je ad personam pomaknjen v sedmi činovni razred. Vladni tajnik Davorin Wentererl je odnuščen Iz državne službe s 30. oktobrom 1910. — Diskusijski sestanek društva »Pravnika« bo v četrtek, 3. februaHa ob 5. popoldne v sodni palači, soba št. 79. Dnevni red: Ustava In pravosodje, poroča g. dvorni svetnik dr. Janko Babnik. — Odlikovanje. Z redom Sv. Save V. razreda je odlikovan Inž. FI n c Franc, načelnik kurilnice drž. žeL v LJubljanT. — Korošci arrtJrali nemSkutaria. Poročajo nam: Sinoči je večerjal v hotelu Štrukelj mirno in hrezskrbno dobri borove!jski >rojnk« Mih* Vernik, trgovec, ki se Je med nn£o okupacijo kazni Slovenca, sedaj pa nnstopa spet kot nemSkutnr. V fosMnji dr. Oblakovi pisarni je meri tem zlv^rovrl odbor Go^po-svetskega Zvona. Tja se je prisil pri-toitt bojeviti kremenlak rožki trgovec češ da jo Vernik dobil izvoznico, • katero misli spraviti dvs vngona koruzo na Koroško, ćeš da jo to za naše ju^ nflke Solane, v resnici j»a je to za boro-vHjsko nem&kutirijo. To sta sliAali dve navzoči prosilki, begunki iz Roža, ki vernika dobro oznata. Tak'.j -ta piv dJU v restavracijo, za njima priteče Go-: i an, prijatelj Korošcev, g. L. in vaj trije Lztlrsjo Vernika iz restavracije v dr. Oblakovo pisarno, kjer se j* izka* zalo, da iraa. izvoznico in Ime Leopold Vernik. Med tem je ena KoroJic pokll* ila poli k< s stražnika, ki je Ver-iil i m I velikim hrupom od vedel na [jsko jo, Mer mu J<^ komisar po zaslU ."ji odvsel potne listine. Da-i! ^ ob 9, bo nt policijskem ravnatelj-stvn na daljna obravnava. Pripominja* d ». da se V( miku osebno niti la9 ni skrivil Kako U M v sllčnem slučaju lilo n .i Slovencu v Celovcu? ti pođe ih nemskntturskih trgov-poseda 1 {obijano. Koroški rojaki, ssite n*» ni.}! — Kako poetopnjo Nemci s nnSSmi ljudmi • i KoroSkeat, kni«> jasno ta-Ie i. V Maribor je prispel iz Kotma* revasi mošnji blvt! Eopan Klun. ki jo • I • Kotn i vesi Is nnd 25 let lme| £e 12 let tamkaj domovinsko pravico in ki ima tan ij svoje v^^M\o in rodbino. Celovška vlada aro fe atear izdala ] o trio dovoljer.jo a na ziinji strani doki to-lo opombo: »Roekreiss nicht be-v.ilii^rtc. Mož. ki ima v Kotmari veeC rodbino in posestvo, so sedaj bridko pritožuje in io odpotoval v Ljubljano, da pro^; r,r' vladi ra pomo?. -— Naše prometno razmere. »Jugo-* slovenski LIoyd« piše: Neka velika zagrebška eksportna tvrdka Je nabavila 25 vagonov in lokomotivo, da se na ta nač:n po možnosti osvobodi transportnih težkoč. K tei vesti pač ni treba komentarja. — iz Postojno poročajo: Umrl je v Postojni jrosnod Matiia Petrlč. tamkajšnji nnr, star 76 let. Pokojnik Ima iako velike zasluge za jra^llstvo. Bil le" 32 let načelnik gasilnega društva v Postojni, bil ie odbornik deželne gasilno zveze v Llublanl In Častni član mnogih gasilnih druStev. Časten mu spomin! — Novo društvo. Deželni vlada za Slovenijo, noverjeništvo za notranje zadeve, ie z razumom štev. 1 pr. z dne 6. ianuaria dovolilo ustanovitev društva »Osrednie društvo trgovskih nastavljen-cev za Slovenijo v Llublian!.* — Od naše severne meja Pišejo nam: Od Maribora proti severu huj-skaio gotovi Slov. In Jugoslaviji sovražni elementi proti nilm. trdeč, da tt kraii itak pride o pod Avstrlio ter da st prebivalstvo samo to želi. Najboljši ve* seli pmrldnknz na smo doživel! te dni, ko so časniki prinesli vest. da se Je neka! ohmeine slovenske zemlje prisodilo \vshij] kot komnenzacilo zadel občlnđ Veliki Boč. ki je bil prisojen Jugoslaviji. TskoJ ie bila sklicana v občini Splčnlk občinska sela, na kateri Je bil soglasno sklenjen odločen protest proti vsakršni kršitvi našega posestnega stanfa. Pro~ testu se Je pridružl'a občina Slatina In podpisali so ea tudi prizadeti posestnik!. Protest se ;e poslnl razmejitven j komisiji v Maribor. Nadeinrno se. da se bo ozarila nani. unoštevafoč načelo o samoodločbi prebivalstva, knjtf merodnin! so v tem ozira edino^e posestniki zemHe. na na liitdJe. ki sc klatilo po teh krajih m begajo ljudstvo z lažnlivimi govoricam!, Kar pa se tiče kompenzacije, se Jugr>sla> viii prlsoienl del strmih bregov Vel. Bo-Sa z ozirom na rodovitnost nikakor ne more meriti z gričevjem v nižini, ki na/ bi ga mi dali v znmeno. Pri tej prilik! nai še omenim, da se vsi Smlrnberški ribniki iztekajo v Dravo in da bi bilo edino pravilno, nnvo melno črto pre«« m^knitl od južne strani ribnikov na njib severno stran do razvozla. — Pravilnik o pobiranju davka na poslom! promet po izoremonjenih določilih finančnega zakona za leto 19SCV21. prinaša lUradni Liste St. 1L Dalje razglasa v prav tej številki dele-, gacija ministrstva za finance, da se mora davek na poslovni promet za blago, ki je bilo uvoženo v državo pred uve* liavltvijo finančnega r.akona. to Je pred dnem 6. novembra 1020. naknadno pla** Jati in «i^er za luksuzno blago 10%, za vse drugo bi a to pa 2% ocenjeno vrednosti. Popisati je po«ebo !uk«uw> ht po^ebo neluksusno blago pa posameznih vrstah in proga inih »'enah. ki so veljale 1«kraf TV>p»- ^ tr*»ba predložiti v dveh izvodih najkasneje do dne 15. februarja pristojnemu davčnemu uradu, kateremu se nai hkratu tudi plača odpadajoči davek. DavČ. zavezanec, ki ob popisu blaga, že uvoženega v državo, no prijavi točnega stanja svojega blaga, da bi ga s tem zatijil in plačal manj davka, se kaznuja v denarju od 5000 do 10.000 dinarjev; razen tega se mu zatajeno blaro zaseže ter proda na korist državne blagajne. — Ljudsko Stctle. Važno za vse prebivalstvo Ljubljane in Spodnje Bi-£ke. Co bi katora stranka ali oseba is Ljubljano in Spodnje Si^ke do 2. februarja 1021 ne dobila popisnjce za popis osebe in živali, naj so zglasi nemudoma na magistratu v mestni posvetovalnici, da so takoj popise, ker je sila vafc-no, da nihče, ki se nahaja v noči od 31. januarja do h februarja 1921 v Ljublja* ni in Spodnji ffi^ki, ne oatano nepopisan. PopLs prebivalstva in živali nima za posamnika, kakor tudi za rodbino, prav nikakih slabih posledic, ker -se V6l podatki hranijo tajno in niso prav v nikaki zvezi z davkj ali drugimi bremeni ne za posameznika, ne za celo kupnost, dočim je za državo kakor tudi za deželo in občino sila važno, da eo povsem zanesljivoo ugotovi, koliko je bilo vsoga prebivalstva, stanovanjskih hiš in drugih stanovanjckih prostorov, ter ž^vj^s j te« č^u v JugoslavliU Za- 4. stran. .SLOVENSKI NAKUD*, ane 2. februarja U&l, 2d. Šiev. to je dolžnost vsakega posameznika, kakor tudi celokupnosti, da po najboljši moči pripomore do tega, da se ljudsko štetje izvrši v najlepšem redu in z yso točnostjo. — Predavanje o davkih priredi Gospodarsko napredno društvo za Šentjakobski okraj v pete*k 4. februarja ob pol 8. zvečer v šentjakobski dekliški šoli. Predava strokovnjak v tem oziru. Vstop prost. Vabimo na predavanje zlasti naše trgovce, obrtnike in posestnike, — Poziv. Dne 17. oktobra 1920 je vpepelil požar v O-ojniku. občina Semič, pri Črnomlju. 21 posestnikom 16 h:*š in 75 gospodarskih poslokij in hlevov, vso hišno in gospodarsko opravo, živež, obleko in perilo. Skoda znnša nad dva milijona kron, zavarovalnina po le 14.800 kron. Ker so pogorelci v hudi bedi jn si po svoji lastni moči ne morejo pomagati, razpisujem s tem nabiranje milih darov po celi Sloveniji. Darove sprejema v Ljubljani poverje-njštvo za notranje zadeve (ravnateljstvo pomožnih uradov) in mestni magistrat ljubljanski, na deželi pa vsa okrajna glavarstva in politične ekspoziture ter mestni miigjstrat v Celju, Mariboru in Ptuju. — Deželna vlada, poverjjeništvo za notranje zadeve. — V Ljubljani, dne 25. Januarja 1921. Vodja: Dr. Pita mi c s. r. — Članarina za. Jngoslovensko Ma-tleo znaša mesečno 1 dinar. Vplačuje se po položnicah, kj se dobe brezplačno v vsakem poštnem uradu. Pisarna Ju-goslovenske Marice se nahaja v Ljubljani, Pražakova ulica st. 3. I. nadstr. — Na velikonočno nedeljo priredi Jngoslovenska Matica na Kongresnem trgu v Ljubljani veliko javno tombolo. Enako prirede na isti d.^n tudi vse podružnice Tu gosi o venske Matice po vseh večjih krajih Slovenije javno tombolo. Prosimo vsa narodna društva, da se na te prireditve ozirajo. — Ker je vlada prepovedala meri-corskim Nemcem prireditev >Berg-festa«. objavljajo v današnji »Marbur-ger Ztg.c, da pozivajo člane, da si 2. in S. t. m. ogledafo dekoraoije v Gotzovi dvorani proti vstopnini 20 K. da krijejo s tem ogromne stroške. — Kaj bi k takemu početju rekla celovška vlada, če bi Slovenci kazali dekoracije za prireditev, ki so jo Nemci prepovedali ? Ta jBergfestc so hoteli prirediti mariborski nemški odvetniki, izgnani tiskar Josef Mosbdck. ki je preje izdajal >Volksstimmec. dobil kasneje dovoljenje, da se za 14 dni vrne v Maribor in ki je ostal potem tu, nadalje tovarnar z usnjem Herman Berg in neki Hans Sachs. — Tobačna kultura v Sloveniji In Prekmurju za leto 1921. Vsi v Ljubil ani bivajoči interesenti za gojitev tobaka, se opozarjajo na razglas uprave državnih monopolov, ki je nabit na mestni deski. Prijave sprejema do 20. februarja 1921 mestni ekspedit Mestni trg 27/ITI. — Poročil se je danes g. Pene Bargar iz Postojne z gdč. Mici 2 i g m a n iz Koč. Bilo srečno! — Otvoritev grafske kleti v Maribora. Iz Maribora poročajo: Dne 2. Otvori G juro nI. Valjak tu grajsko klet, ki bo narmoderneiča restavracija v Mariboru. Klet je 18 m dolga, ima lepo električno razsvetljavo, ventilacijo, rusko peč in najrnodernejV) ooremo. — Za .Tngoslovensko Matico je daroval kegljaški klub »Edinost« po g. dr. Pavlu Avramoviču 2000 K. Vzgled »Edinosti« nai bi posnemala vsa naša narodna društva. — Poročil se je g. arhitekt Franc Dušan Petelin z gdr-no. Fedoro Danilo Ivančice v o. hčerko pokojnega notarja v Tolminu. Poroka se je vršila v pravoslavni kapeli dravske divizijske oblasti v Ljubljani. Gospod Petelin le bil edini Slovenec, ki je kot arhitekt Častno sodeloval pri zgradbi palac >Jadranske razstave< na Dunaju leta 1912. — Odpuščeni častniki. Iz Maribora poročajo: 29. decembra m. L 00 bili odpuščeni vsi oni bivši avstro - ogrski častniki, ki niso bili sprejeti v našo vojsko, med njimi tudi nadporočnik Kavčič, ki je že 30 let zvesto služboval. Sedaj je brez vsakih sredstev in prosi za kako službo. Vse dosedanje njegove prošnje so ostale doslej brez odgovora. — Poškodbe. Peter Stepančič, »skladiščni delavec na drž. kolodvoru si je zlomil desno roko v zapestju. — Delavec Vinko Hafner v tovarni Ton-nies se je vsekal v levo koleno. Rana se je nevarno inficirala. — Tihotapcem odvzet plen- Poročajo nam: Pretekli teden le imelo orožnlštvo v Polianah nad škofjo Loko izredno srečo. V treh zaporednih dneh so odvzeli tihotapcem za Blegošem osem glav živine, ki ie bila namenjena čez žico. Tri dni in tri noči so bili neprestano na preži na tihotapce. Največjo zaslugo ima tit. mir. UŠaj. k! je na nadvse zvit način speljal tihotapce na led. V naslednji noč! so tihotapci ukradli iz hleva, kier je bila odvzeta živina spravljena, zopet dve od teh goved in jih odpeljali brez sledu ne ve se kam. Zadnji Čas se ravno za Blegošem in čez BlegoS spravita največ živine čez mejo. Najžalostneje na vsem le to. da se s to vse obsodbe vredno obrtio pečalo mlađi Ifudie. ki jim ne diši nobeno delo več. Istočasno bodo to največji delomržnuki in nazadnje razbojniki. Vsak ponedeljek navadno hodijo na semeni v Kranf. kjer nakupilo veliko glav živine; fo Ženejo navadno čez Sopotnico nad ■ Javorjem proti Blegošu in potegnejo čez mejo, če lih ne zalot! roka pravice kot v tem slučaju. Orožništvo v Poljanah je nad vse čuječe. a pet, šest mož tudi vsega ne zmore pri obširnem rajonu. Treba bi bilo postajo v Poljanah za nekaj mož povečati, še bolje bi bilo. ko bi se za čaš, dokler se tihotapstvo ne zatre, ustanovila orožniška ekspozitura v Ja-vorjah v bližini prehodnih točk čez BlegoŠ. Pa tudi z živinskimi potnimi listi bi bilo postopati brezobzirno hi strogo. — KoftjaŽu Antonn Korošcu v Mariboru se je v nedeljo popoldne spk\:il na Ruški cesti konj. Kočiiaž ki je bil močno vinien, je padel s kozla in se močno poškodoval, ob neki ograji se Je voz popolnoma razbil, konj pa si je zlomil nogo. — Ne*jL£>Hla. Iz Marilrora poročajo: V nedeljo ^»noči so našli v Cvetlični ulici v mlaki krvi nežna nega človeka. Ker se je m.tlo proj čula močna detonacija, se je sodilo, da gre morda za kak napad. Kanuje se je izkazalo, da je bil oni neznano« neki trnove« iz Ormoža, ki je valed teme in vinjenosti padel ter se precej močno poškodoval. — Šentjakobska napredna knjižnica, Vožarski pot 2, koncem Florijan-ske ulice, električno postajališče, izposoja vsak delavnik od pol 6. do pol 8. zvečer najlepše slovenske, srbohrvat-ske, češke, nemške, italijanske in francoske knjige. Kupujejo se knjige po najvišji ceni. k Sefa nsfaisešifnrne stnaničists. Beograd, 31- Januarja. Deveti redni sestanek ustavotvorne skupščine otvori predsednik dr. Ribar ob šestnajstih in pol. Poslanec Kerubin Š,e g-vič (Narodni klub) stavi na vojnega ministra kratko interpelacijo o obliki pritožbe glede postopanja poveljnika 23. polka z vojaki. Vojni minister odgovori, da bo poveljnik kaznovan, če se mu dokaže, da ie kriv in prosi poslanca, naj mu navede imena onih, ki so mu poveljnika naznanili in obljubi poslancu, da oni vojaki ne bodo kaznovani. Če so izpovedali resnico. — Posl. Marko P i 1 e t i ć vpraša finančnega ministra, kaj ie z zadržanimi 20%, ki so bili odvzeti pri žigosanju kronskih bankavcev. Finančni minister dr. Ku-manudi odgovori, da so bile pri žigosanju kronskih novčanic izdane provizorne priznanice, s katerimi se je država zadolžila. Ta dolg je reguliran v finančnem zakonu za leto 1920 na ta način, da se provizorne priznanice nad 1000 kron pretvorijo v stalne državne obveznice, za katere so bile dne 21. avgusta 1. 1. predvidene obresti 1%. Sedaj pa so se te obresti končnoveljavno določile na 3%. Priznanice do 1000 K se morajo izplačati do 1. aorila. Izmenjava priznanic nad 1000 kron se bo bo vršila na ta način, da se vpošlieio finančnemu ministrstvu duplikati teh priznanic. Na podlagi teh duplikatov se bodo izdajale državne obveznice. Ker denarni zavodi, ki so vršili zameniavo kronskih bankovcev, teh duplikatov dosedaj še niso vposlali ministrstvu in ker brez duplikatov ni mogoče izdajati obveznic, ker se je bati falzifikatov, je odredilo finančno ministrstvo, da se ta naredba izvrši, kakor b:tro bodo do-poslani vsi duolikati. V proračunu je predvidena tudi svota za to, ki znaša dva in pol milijona dinarjev, ki se bo takoj izplačala, kakor hitro se bo izvršila zamenjava provizornih priznanic s stilnimi državnimi obveznicami. Posl. Deržič vpraša prometnega ministra, kaj je z ukorom predsedniku Saveza železničara v Zporebu. Prometni minister odgovori, da ie odredilo ukor železniško ravnateljstvo v Zagrebu. Pravosodni mtnister dr. Trifkovic se nato oglasi k besedi in razpravlja o sobotnem govoru poslanca dr. Drinkovlča, Med drugim ie izjavil dr. Trifkovič, da dr. Drinkovič na sejah narodne skunščine nikoli ni čul. da obstajalo mednarodne obveze o tem, da se skliče konstltuanta. Ustavotvorna skunščina in ustava sta popolnoma naš! domaČi in rotranii zadevi. V st. germainski po rod bi o tem ni niti govora. G. dr. Drinkovič je v istem govoru aludiral tudi na neizvršene obveze in opozori! na to, kakšne posledice morajo trpeti države, ki ne izvrše mednarodnih obvez. Pritožbe posl. dr. Drin-kovića v tem oziru niso na mestu. Sr- bija je pri izpolnjevanju svojih obveznosti vedno korektno in lojalno postopala. (Odobravanje.) Dr. Drinkovič odgovori, da on ni rekel, da ie v st. germainski pogodbi zajamčeno, da se sestane skupščina. O tej pogodbi je govoril samo v zvezi z govorom ministra Pribiceviča. PredseUnik dr. Ribar pozivlje poslance, naj se udeleže volitev nsta-votvornega odbora. Pred volitvami pa podeli besedo dr. Prinkoviču, ki v ime-nu Jngostovenskega in Narodnega kluba poda nastopno izjavo: Po sklepu nabora kraljevine Hrvatske, Slavonije in D.'hn^cii^ tor Na rodnega Veča v imenu. Hrvaške Slavonije in Dalmacije z Istro in Med tfmorjem ter Bosne in Hercegovine in Slovenije mora ta konstitu-anta izdelati ostavo naše države s kvalificirano večino izvoljenih zastopnikov, ki je Mla določaže poorci na način, ki izključuje majoriziranje kateregakoli plemena, <>li katerokoli konfesije. V soglasju s tem sklepom je tudi izjava mini s trsi aga predsednika kraljevine Srbije, Nikole Paisiča. ki jo je dal dne 17. oktobra 1918 v londonskem listu >Morningpost<. Potem t tirom se v tej konstituanti ne more nobenemu posla tcu preprečiti, da ne bi mogel vršiti svoje dolžnosti. Kljub vsemu temu pa so mor^i člani, če so hotrdi sodelovati i>ri dc-u konstituante, nokoriti se določbi £r!r»de prisege in poslovnika, ki ga *"e vsilila vlada. <*'c so poslanci Ju-goslovenskega in Narodnega kluba prisegli, so se s tom pokorili sili. ki ie ne priznajo z i zakonito. To so storili v s\ rho. da se samovolja v kon-iituanti čimnroj ukine in da s*? ustava izdea in izglasuje tako. kakor je to določil nas nar^d. ko je vstopil v nn5o državno enoto. Vsak drug način določevanja ostave smatrajo poslanci Jugosloven- gja i:1 Narodnega kluba za no=nre-femljiv. Pod fom pogojem in s temi predpostavkami se hočejo imenovani poslanci udeležiti volitve v ustavotvorni odbor.c v>_*o «c vi a vo!:tvr v n \ ivotvornl nd*>or. Glasuje 3Ž8 poslancev. O?* teli ?ie^j lista dr. Vešniea ti zastopnikov; Usta Davidovicsva tnd? 11 zastopnikov; lista dr. Mehmeda Snahe 2 plus I 0:,,">-ftiS)' lisca dr. Sušnika fjncroslovensld in Narodni k bi M 4 ara "topnike; Usta "Ft-hip.~ Kristana fsocijalisti) 1 plus 1t lista dr. Mmc Ifarkovics (komunisC) 6 T^r^ ?; 'i^fa a v~*aTao'»'i'tr» fzamTio-ao1-fifle) 3 ptns t 7?»c:VT-r''' «. Vse«:a skupaj jfs bJHo izvoljenih i? članov u<43a-vo¥vop-rrv* odigra.. a-Tato Dalibor« opera >Rigoletto« za red B. — Marfjonetno gledališče predstavlja v sredo (na SveČnico) dne 2. februarja t. 1. ob 3. in ob pol 6. popoldne Pokijevo pravljico v štirih dejanjih > Obu ti mp^ek«. — Književni glasnik. Druga številka srbskega Književnega glasnika obsega Vladimira Nazova pripovedko »Belouška«, roman »Za don Karlosa« Pjera Benoo, dva soneta In še eno netiskano pesem M. Bojica, Branka Lazareviča »Staro« i »Novo«, izpod peresa dr. Milana Vlajlnaca članek o agrarni reformi in sicer najprej o razdelitvi velepose-stev, Božidarja Vlajlča o federalizmu v Švici, Prevodi u stihu u sliku Bogdana Popovića« Branka Popovlća umetniški pregled, ekonomski pregled, politični pregled, v njem posvečen odstavek D* Annunziju. — Dela dr. .Tovana Skerliča. Is Beograda poročajo, da je Skerilčeva vdova prodala knjigotržcu Konn svoje pravice na izdajo Skerličevih del >Omladina i njena književnoet< ter >Srpska književnost u XVIII. vijeku« za 30.000 dinarjev. — Lnnacek V.: FrangeS Mihano-yiL Naklada Jos. Čaklovića. Zagreb, 1920. 12 fotografij, založba ri^kloviče-va se je lotila idealne, volezaslužne, a to.%o naloge, v umetniških reprodukcijah popularizirati dela hrvat, umpt-rikov. Izdanje Francetovih in čikoše-vih del sta začrfok tega smelega podjetja. V obliki elegantnega albuma aH monografij s kritičnim uvodom Lunae-kovim in s portretom umetnikovim smo-prejeli zbirko najbolj karakterističnih skulptor, plaket in reljefov, ki dokazujejo, da ie Frangcš samosvoj, tehnično na vrhuncu dovršenosti stoječ, a tudi svojo notranjost, ideje in čustva moj-Btrsko izražujoč juiroslovenski umetnik, ki sta mu priroda in irnota eno. Te plastike so nkratu najlepše izpričevalo ffile jngoslovenskega genija. Pe-pT*odukcije so vec izborne: edino >Na-T'jestenje< (Angelsko oznanjenje devici Mariji) je nerazločno. Portret majke, Jezus z detetom, spomenik Tomiču in lik so prvovrstne umetnine; čisto narodni značaj pa Imajo spomenik dr. Malinu, drvar, kosač in >Vse za. vero in domovino«; velikanska skupina kipov za spomenik >Pred sigetskom bitkom« pa kaže, če^a bi bil sposoben umetnik, če bi imela država sredstev za izvršitev tako kolosalnega osnutka Izdaja je krasna, salonska. Toplo priporočamo ! Sokol stoo. — Sokol I. ponovno opozarja vse brate in sestre na plesno prireditev, ki se vrši danes, 1. t. m. ob 8. zvečer y veliki dvorani hotela »Union«. Sodeluje popolni orkester Sokola 1. pod vodstvom brata L. Pahorja. Komur je za to. da se neprisiljeno in dobro zabava v pošteni sokolski družbi, pohiti danes v »Union »I Zdravo I (k) — Sokolsko društvo na Viču prijeđi na Svečnico t, j. 2. svečana 1921 v Sokolskem domu »Valčkov večer« z raznim zabavnim vzporedom. Godba: klavir in violina. Začetek ob pol B. zvečer. Vstopnina 15 K, za člane 10 K. — »DruŠfvo za zgraobo doma Sokol I.« ima svoj redni občni zbor v nedeljo, 6. februarja ob 9. predpoldne v društvenem lokalu Sokol I. Trg Tabor št. 2. Ker se bode sklepalo o važnem In daleko>ežnem proračunu za letošnjo dobo. vabi k najobilnejsi udeležbi Članov odbor. Zdravo! (k) — Društvo za sgpa&bo doma Sokola II. Vesela družba (omizje stare sok< I ske garde) v restavraeiji Kavčič na Prjvozu 4 je darovala za zgradi o doma 2364 K. Sokolska hvala vsem darovalcem. — Društvo si šteje tudi v prijetno dolžnost, zahvaliti se vsem tvrdkam in zasebnikom, ki so vposlali potom poštne položnice večje in manj^ dar«» - t■■. stai I ni eklad. Prosi pa se one. ki n . o društvene položnice, da se istih ob pr- vi priliki poslužilo. Občni zbor zgradbe se vr.-i v nedeljo 6. t. m. ob 9. dopoldne on realki, ker se zadnjo nevlclio nj noge] \ r ;ti rudi n^dosto^anja Č**a. k - - Sokol v Središču. Sokolsko poročilo. I m knncu leta 1920 je štelo društvo 134 Članov. Na občnem zboru dne 9. januarja je bil izvoljen sledeči odbor: br. Kočevar Fr. starosta. Ra-kuša MarL podstarosta, Kolarič Anton načelnik, sestra Tavčarjeva načelnica. Vcnigcrholz MirosL tajnik. Mlinaric, Pr. blagajnik, s. Micika Plohova zapis-ničarka: br. dr. Tavčjr, Na.žer Iv^ Lnkačic Fr., Tkalec Tone, Torič Jakob odbori i m. Br.. Lauželič Iv., ^estan Fr. in s. L. Raušlova namestniki. V kulturno prosvetni odsek so izvoljeni: dr. Tavčar predsednik. Najžer Ivan na-mestnik, s. M. Plohova tajnica, Vcnigcrholz MirosTav knjižničar, s. Z. Raz-boršek nrunestnica, Ivanuša Mat. časnikar, Marčec Andr. in Kocjan Mart oobornika. — Zdravo! kopališče i? Lfiilslfani. Razpravljati o letnem kopališču v čaMi, ko nalelavajo lahke snežinke, ni bnS najprimerneje. Toda nujna potreba, da dobi Ljubljana v svoji bližini vsaj deloma primerno kopališče s solnčnim kopališčem in plavali-ščcm, nas sili k temu: kajti govoriti o pripravah za kopališče v poletju, je prepozno. Nedvomno pa ljubljansko olnanstvo ničesar tako ne pogreša kakor ravno letnega kopališča. V tem pogledu je Ljubljana tako zaostala kakor menda nobeno dnigo mesto v Sloveniji. Ta nedostatek občutijo zlasti nižji in srednji sloji, ki jih usoda ni obdarila s potrebnimi sredstvi, da bi si privoščili eno- ali dvomesečno bivanje v kakem kopališču — bodiM ob jezeru ali na mor»u — da vživajo blagodar solnčnih žarkov in da si okrepijo svoje telo s plavanjem. In ljubljanska mladina! Nima mesta, kjer bi se priučila plavanju, ki ga prištevamo k najzdravejSim. najizdat-nejsim in najbolj vsestranskim telesnim vajam. Plavanje je vzor vseh vzorov za harmonični telesni razvoj in ni je vaje, ki bi se dala s telesnovzgojnega stališča primešati s pravilno izvajanim plavanjem. Zato je dolžnost vseh činiteljev. da po svojih močeh sodelujeio in pomagajo, da se priredi za Ljubljano letno kopališče, dostopno vsemu prebivalstvu Ljubljane. Vode ie v ljubljanskih okolici in v mesti samem dovolj, teda primernega kopaMšča pa vendar ni. Zakaj kopališče v Kole/iji gotovo ne zasluži imena kopališče, če si pri tem predstavljamo, da se človek v kopališču očisti, je torej Iz higien'skih ozirov nevporablitvo, pa tudi premajhno. Povečanje in ostala popravila pa bi veljala ogromno vsoto poldrugega mlMlona, vrhutega pa bi ostala voda še vedno nesnažna. ka;ti vsi dosedanji poizkusi za Izbo'isa^e čistilnika so ostali brez učinka Vse to kaže, da kooališče v Kole^ili ne bo nikdar od':n_ varialo svojemu namenu in da je treba misliti na drvgo kopališč.'. Kje torej dobiti najprimernejši prostor za letno kopališče, da bo dostopno več'ni ljubljanskega občinstva Glavna zahteva nri tem je. da bo voda čista in da ima vsaj toliko pritoka in odtol:a, da hitro odnaša nesnago, ki se nabere pri veliki udcleZbl v kopališču. Velike vaJrrosti je. da ima kopališče peščena tla in da ie ob vodi tnd; ?e Peščen prostor, ki nai služi za sofoČue kopeli. Naravno, da i« droben oesek nafbolisT, a p-e^aša ga seveda mivka (sipa). Kopališče nai bo v bb':"ini mesta, da pasetnlki ne porabijo preveč časa v potih h konaVscu in nazaj, aH pa moram biti občinstvu na razpo'ago prevozne prilike po nizkih cenah. Tem zahtevam na ne odgovarja Ljubljanica, Izvzemši oni. da je v neposredni bli.'inl mesta. Tudi strmo obrežje, ki ga ima ta reka, govori proti kopališču. Isto lahko trdimo o njenih pritokih, tudi ti nimajo zadostnega pe5č?n^ga obrežja in so nečisti. To so nal-brže tudi glavm vzrok?, da LJubljana še nima primernegn kopališči Preostane torej edino Sava. Ta je za ve*-liko javno kopaMšče Jako pripravna, treba Je pohkati za to primernih prostorov, to Je stranskih nlemh rokavov, ker ie glnvna strupa prederoča In zato nevarna. Ima pa eno napako, da Je preveč oddaljena od mesta. Zato oridejo v poštev le oni prostori ob Savi, ki ležijo ob že1eznisklh progah, kJ vodilo lr Ljubljane, to so južna, gorenjska ln kamniška • mnenju strokovnjakov, fcl poznajo Savo in ki so si ogledali posamezne prostore v ili-; i posta] na omenjenih progah. Je naj-pripravne] \i prostor za kopališče pod kolodvorom v Lazah. Na Jezici in v Tacnu ob kamniški in g renjski železnici nI primernih prostorov, i-er je tam Sava že Izregullrana ter nhna stranskih rokavov. Med postajama Zalog In Laze :er Laze in Kresnice so sicer primerni prostori, a so od teh postaj po 3 do 4 km oddaljeni ter zaradi tega ne pridejo v poitev, ker b: občinstvo Izgubilo preveč ča^a v potih. Vrhutega bi bilo treba na teh mestih napraviti brod Čez Savo, ker bi bilo kopališče na levem bregu Save, to bi pa napravo še podražilo. Proctor pod kolodvorom v I^azah tvori nekak otok v savski strugi ter Je prlbl'zno pol km dolg in 50 m ši^ok, deloma peščen, deloma raivkast Na najvišjem delu Je neko* li'kulja (pri Amerikancu) v Florijanski ulici. Vstopnina le 20 K. Posebna vabila se niso razpošiljala. k — Zveza .poslov, želez*, podružnica Medvode, priredi dne 2. februarja svojo preupurituo veselico z maikera-do in plesom v prostorih g. Jesiha. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina 1 dinar. Odbor. — Društvo vpokojenih javnih nameščencev za Slovenijo ima sestanek svojih članov v četrtek, dne 3. svečana t. L ob 7. zvečer pri Mraku, na Rimski cesti. Na novo vstopajoči člani dobro došli I K obilni udeležbi vabi odbor. k — Splošnega sloven*kc«ra ženskega društva redna mesečna seja bo v četrte 3. februarja ob 5. popoldne v društvenih prostorih. — Društvo Jugoslovanskih železniških uradnikov v Ljubljani priredi v soboto, dne 5. t. m, ob S. zvečer družabni večer s koncertom in plesom v dvorani Mestnega doma v Ljubljani. Vsropriina 20 K za osebo. Sodeluje salonski orkester Sokola I. in kvartet prof. dr. Kozine. Državnemu ln južno železniškemu uradnlštvu naklonjeno občinstvo se prosi, da se vabilu mnogoštevilno odzove. k — Akademski ples. Z o žirom na pasale oviro se preloži reduta, ki M ee morala vršiti v nedeljo dne 6. februarja, na ponedeljek 7. februarja 1921. Vstop le z vabilom. Dovoliene so maske oziroma kostumi brez krink ali plesna obleka. — Presni odbor društva slušatejev jurfdične fakultete. — Ples podoficirskee*a podpornega ih-uštva, k| se je vrSil v soboto 29. t m. v veliki dvorani hotela Union, je uspel nnd vsako pričakovanje. Občinstva, tako civilnega, kakor vojaškega, fe bilo toliko, da so bili stranski prostori, galerije in restavracijski prostori prenapolnjeni. Ples je otvoril s kolom general Do ki 6, med odličnimi posetniki plesa pa smo opazili med dragim tudi ljubljen, župana g. dr. T a v 6 a r i a ter predsednika pokrajinske vlade dr. Leonida Pitamlea. Tudi častniški zbor fe bil nadvse Častno zastopan in se je na tem plesu znova lahko razvidno, kako prisrčno razmerje vlada med častniki, podčastniki in moštvom. V dvorani je svirala neumorno celotna podba dravske divizije pod veščim vodstvom kapelnika dr. fcerina, v restavracijskih« prostorih pa je poseben oddelek godbe izvajal koncertne komade. Obilen poset pa je našim podčastnikom znova joka zal, kako velike simpatije nživafo v vseh slojih ljubljanskega občinstva. (lof^o^rske ossti. -—g Začasno u kinjen je prekosav-skega bratovega prometa. Ker so prekosavski kolodvori na teritoriju zagrebške železniške direkcije preveč obremenjeni, 'e sklenila direkcija državnih železnic, da se od 1. do 10. februarja začasno ustavi sprejemanje in odnravllanie različnih brutto-kosov, ki bi bili na novo poslani za ozemlje preko Save in Donave in za Beoerad loco in tranzit. Interesentom se sporoča, da se bodo živi brutto, premog in železniške in vojaške pošiljarve 5e dalje sprejemale in odpošiljale. -g Češka trgovska zbornica. Kakor javlja Korrespondenz Herzog, se ie na Dunaiu včeraj ustanovila Čoškoslov. :--n-lTiska ln obrtna zbornica.. Z*> predsednika fe bil izvoljen ravnatelj Živno-stesko hsnke. —g Važno za mojstre tn pomočnike Kovinskih obrti. Na prošnjo deželne zvpze obrtnih zadrug v Ljubljani priredi poverjenistvo za nk in bogočastje na deželni obrtni šoli v Ljubljani v ča- su od 1. aprila do 30. junija leta 1921 strokovni tečaj za železninarje, ki bo pristopen mojstrom in pomočnikom kovinskih obrtov. Pouk bo trajal vsak dan po šest ur in bo oblegal poleg strokovnih predmetov tudi računstvo, kalkulacijo, spisje in knjigovodstvo. Najmanjše številu udeležencev naj bode 25, največ 40. Stroške tečaja, to je izdatki za učno honorarje in za najpotrebnejša učila bi prevzela naučna uprava. Za vse druge izdatke, kakor na primer za hrano in stanovanje, bodo morali obiskovalci tečaja skrbeti sami. Mojstri in pomočniki kovinskih obrtov, ki bi se radi tečaja udeležili, naj priglasc svojo udeležbo % natančnim naslovom in bivališčem do 15. marca t 1. Zvezi obrtnih znurug v Ljubljani<. Udeležonco se bode vpoštevalo brez ozira, ali ie moister ali jVornocnik. *■ • — g Popis predvojnih posoffl. (LDU) Finančna delegacija v LJubljani objavlja uradno: Ker se nahaja v rokah naših državljanov še veliko število obveznic predvojnih posojil bivše Avstrije in Ogrske, ki iz kateregakoli vzroka niso bile ob roku predložene v popis ln žigosanje, je gospod finančni minister s svojim rešenjem D br. 243 z dne 10. jan. 1921 odredil, da se te obveznice smejo žigosati še do vštetega 15. marca 1921. To ie zadnji rok. ki se ne bo več podaljšal. Popisovanje in žigosanje bodo vršile v tem roku samo delegacije ministrstva financ v Zagrebu, Ljubljani Sarajevu, Splitu in Novem sadu ter generalna direkcija državnih dolgov v Beogradu. V imenu delegacije minlstrstve financ v Ljubljani bo vršil ta posel davčni urad za mesto Ljubljana. Zato poživljam vse naše državljane, ki svojih obveznic predvojnih posojil bivše Avstrije In Ogrske, navedenih v 2 in 3 tukajšnjega razglasa št. 6796-Val.. 1920 z dne 4. 9. 1920 (Uradni list št 104 z dne 11. 9. 1920) doslej še niso predložili v popis ln žigosanje, da jih v gori navedenem roku osebno ali pismeno predlože davčnemu uradu za mesto v Ljubljani, ki jim bo obveznice popisal in žigosane vrnil. Pismene vloge je kolkovati s kolkom za 2 dinara, — g Težkočo italijanske železne Industrije. »Neue Freie Presse* prinaša zanimiv Članek o težkočah italijanske železne trgovine. Italijanska železna industrija je dobivala pred vojno svoje surovine iz doline Arna in z Labe. Z vojno je vse to prenehalo in cene vsem železnim izdelkom so poskočile. Vsled tega je prišlo med delavci te stroke ponovno do mezdnega gibanja in končno tudi do stavk. Lani pa se je sklenil zakon o tovarnah in se je postavila parlamentarna komisija, da preišče želje železninskih delavcev. Zakon o tovarnah za železnino pa ie tak, da se ga lastniki z vso močjo branijo ter so se v svrho lažje obrambe združili v skupno organizacijo. Na zahtevo industrijalcev se je vršila v Rimu skupna seja z ministri ter je na tej seji zahtevala italijanska industrija eno milijardo lir kredita, da bi se mogla italijanska industrija boriti proti pretirano visokim cenam. Predlog le orišel pred parlament, ki se je izrazil, da ne bo dopustil, da bi italijanska železna industrija propadla. Naravnih predpogojev seveda vsi takt skleni ne morejo ustvariti. Iz objavljene statistike je posneti, da ie proizvajala Italiia 1913. leta 427.000 ton, 1917. L 471.000, ln 1919. leta 240.000 ton železnih izdelkov, produkcija lignita pa je padla od L 1918 z 2.171.000 tonami na 1,158.000 ton leta 1919. Pod takimi pogoji se zdi nemogoče ,da bi mogla italijanska železna industrija vzdržati konkurenco z ostalimi deželami, ki imajo več železne rude in premora, kakor Italija, Delavstvo te industrije bo moralo vstopiti v mehaniško industrijo ali pa se bo moralo lotiti poljskega dela, — g Banke na Češkem. Slaba kupčija skoraj na vseh poljih industrije, kopičenje blaga in neprestano naraščajoči produkcijski stroški so pro-vzročili, da se bančni dolgovi čehoslo-vaške industrije silno dvigajo. Nacionalizacija velikih industrij je vezala silne množine bančnega kapitala, tako da so bile vse banke prisiljene zvišati svoj kapital. Čehoslovaške banke imajo danes kontrolo nad temi podjetji in 2iv-nostenska banka sama ima pod svojim okriljem tekstilne tovarne Cosmanos, Mauthner ln liernvch, sladkorne tovarne Schoeller. Češko sladkorno industrijsko družbo, tovarne za špirit Brosche in Kolin, Praško železno in-dustr. družbo, plavž Poldi. Skodove tovarne, strojne tovarne Ruston. Da-niel in češ. mor. stroj, tov., kemično tov. v Ustih, elektrarne Križik, Kolben in Bergmann. celo vrsto tovaren za poljedelske stroje, tovarne za milo, sveče, zavarovalnice itd. Tako so danes čehoslovaške banke bogatejše, kakor dunajske banke, dasiravno so tudi te povišale svoje glavnice, če se upošteva valutna razlika, ima danes 2ivno-stenska banka sama več kapitala kakor vse dunalske banke skupaj, dočim še leta 1919 vse češke banke skupaj niso dosegle ene izmed velikih dunajskih bank. —g Zu uvoz vina aH proti? Zadnjič smo priobčili poziv vinogradnikom za odpor proti uvozu italijanskega vina, danes prlobčujemo, stoječ na stališču, da je vedno potreba poslušati dva zvona, pismo iz krogov konzumentov. Pismo se glasi: »Vaš list je prinesel dne 20. t. m. poziv vinarskega strokovnjaka, naj vinogradniki protestiralo, da bi se uvažalo vino iz Italije, ker bi to lahko katastrofalno Škodovalo našim vinogradnikom. Gospod urednik, dovolite, da o tem spregovorimo tudi mi. konsumenti, ki nas je v primeri z vinogradniki na stotisoče več. — Prav te dni Je pripovedoval vinogradnik iz Dolenjske, da si je vestno zapisoval vse izdatke. In da ga stane liter letošnjega pridelka 6 kron. A cena pa je bila že moštu od 14 K višja, in sedaj je cena pridelku že 20, 22 K in rudi več. — na debelo namreč. Torej zaslužlk> vinogradniki kar po par sto odstotkov. Dalje ie porrtisliti rudi. da mora gostilničar, ki zasluži pri Htm 3 do 4 K, šele po kroncah zbirati denar, in da mu gre zelo veliko vina v izgubo, preemo ga proda kakih 60 hektolitrov. doc;m je dobil vigradnik za vse prodano vino denar izplačan takoj. — Najbolj prizadeti pa smo pri vsem tem konsumenti. Izpod 28 K se dandanes že ne dobi količkaj dobrega vina, boliše pa stane nad 30 fn staro celo 40 kron liter. Zato je nam konsu-mentom na tem. da dobimo čimpref cenejša vina. In če se bo dovolil uvoz ?z Italije, dobimo izborno vioavsko vino. ki ie dokni bolje kot so naše kiselice, in bo noleg tega tudi dosti ceneje. Ker plačujemo vse davke vinocrradnikov neposredno konsumenti. ker r>!ači?Terrro nrav tako posredno tudi vse stroške vlno'rrađ-nfkov. upamo, da rmamo tudi pravico zahtevati, da se jemlie ozir v prvi vrsti na nas, ki se nas seefaf vse-stranko odira. Zato smo konsumenti za uvoz iz Italiie. da rnidemo vendar že enkrat do cenejših vtn. Če bodo vtnogTadniH napravljali shode proti uvozu, jih bomo konsumentie napravljali za uvoz. Konsumenti.« — g Posojila bivše Avstro-Ogr-ske. Na mnoga vprašanja glede posojil bivše Avstro-Ogrske objavlja generalno ravnateljstvo državnih dolgov: Po členu 206 mirovne pogodbe z Avstrijo In členu 168 mirovne pogodbe z Madžarsko naša država ni prevzela in tudi ne priznava nikakih obveznosti dede podpisovanja in žigosanla vojnih posojil teh dveh držav. Glede žigosanja in Izmenjavanja teh posojil se bo vlada popolnoma ravnala po dotičnih določbah mirovnih poeodb. —g Glfde kolkovanja prošenj za dovolitev vpogleda v dohod, priredbeno spise in odločb davčnih oblastr-v o takih prošnjah velja — po informaciji delegacije mini-trstva fimne — sledeče: Ker so prošnje za dovolitev vpogleda v dohodninske prirrdbene spise po čl. 61. Ujčkn 4. irvi Silnega predpisa z dne 18. marca 1914"dr . zak. št. 62 k IV. poglavju zakona r. dne 25. oktobra 1896 drž. zak. st. 220 — pristojbino proste — se tudi takse po tar. postavki 5. zakona o taksama za odločbo ne pl?i-ča, ako davčno oblpstvo predmetni prošnji usrodi. Ce pa davčno obbistvo zavrne tako prošnjo kot neutemeljeno, tedaj je plačati za to odločbo gornjo takso, toda se le takrat, ko postane odločba izvršna. Borze. '—d Zagreb, 31. januarja. Devize: Berlin 244—246. Italija 529—535. London 540—550. Newyork 139.50—14i. Pariz 975-1020. Praga 191—192. Švica 220—0. Dunai 21—21 30. Valute: dolarji 138.50—1.39. avstrijske krone 23—24, carski rublji 65—75, francoski franki 0—970, napoleondori 470—472, nemške marke 238—340, romunski lejl 200 do 202, italijanske lire 515—520, bolgarski levi 152—0, ang^Vf funti 0—535, češkoslovaške krone 170—0. —d Turih. 31 januarja. Devize: Berlin 10.70, Holandlin 212.23, Neir-vork 621, London 24 17, Pariz 45, Milan 23.10, Bruselj 47.40, Kodanj 120, Storkbolm 13a Kripti Tanija 115, Madrid K7.25, Beno« A i res 225, Prnga 8.50, Varšava O.ftO, Zagreb 4 .KO, Budimpešta 1.20. Bukarešta 8 75, Dunaj 1.82 in not nvetr. krone 1.80. Raznoterosti. * Denar iz porcelana, Kemeko finančno ministrstvo se je odločilo izdati nov denar iz porcelana ln sicer od 20 fenigov pa do 20 mark. Prvi poizku?i niso uspeli, ker so bili poedini komadi preveliki. Poizkus© »o nadaljevali in sedaj se je državni tvornici porcelana v Meissnu posrečilo izdelati lepo serijo tega denarja od 20 fenigov pa do 20 mark. Posamezni komadi so jako trpežni ln imajo n. pr. komadi po 20 mark velikost nekdanjih tolarjev. Porcelanski denar je Jako trdon in trajen, barve je sive. robovi pa so okrašeni *t zlato črto. Če pade tak denar na tla. se ne razbije. Tudi Brazilija se zanima za to novost ter je naročila že večjo množino porcelanastega drobiža v Meis-senu. * Bi vsi tajni sekretar papeža se poroči. Turin«ka >Stampa< poroča, da ie prelat Budolf v. Gerlach, komomik in tajni sekretar papoža Benedikta XV. izstopil iz duhovniškega stanu in da se namerava sedaj oženiti. Gerlarh je bil med vojno radi vohunstva v prid Nemčiji in contumnciam obsojen v dosmrtno ječo. Obenem s svojim izstopom namerava Gerlach izdati posebno knjigo, v kateri hoče obelodaniti svoje spomine in razna razkritja, Rudolf v. Gerlach je rojen na Bavarskem in le pred vstopom v duhovniški stan služil kot poročnilc t- nekem bavarskem kavar lorijskern polku. * Aretacija grofovske dvojice Mels-Colloredo. Policija je aretirala na Du- naju grofico Rozo Mels Colloredo, v. Gradcu pa njenega moža, ker sta skur sala izvesti veliko goljufijo. Kupila sta bre« vinarja v Gradcu od dr. Sca-pabettija krasno posestvo Planken-warth za 44 milijonov kron ter iz ta~ moftnj« gražčine prodala več dragocenih toiik. Da Je mogla to goljufijo liti v»?Hti, si je morala grofica izposoditi pri noki prijateljici obleko. Posestvo Iiankenwarth je bilo nekdaj last minir str&kega predsednika grofa Sttlrgkha, • »Profanacija« dvora na Dunaju. Te dni ee je vršil v dvorani cesarskega dvorca na Dunaju, kjer je umrl ce» sar Fran Josip L sprejemal visoke zunanja goste ples organizacije knjliov* nikov, v kateri so včlanjeni tudi vse* nom&ki in krsčanskosocijalni novinarji. Zanimivo je, da se skoraj niti eden oficijelnih zastopnikov tega plesa ni udeležil. V monarUističnib krogih se Jo prireditev tega plesa smatrala za pomanjkanje čuta pijetete. V&e one osebe, ki so v stari Avstro - Ogrski igrali katerokoli pomembnejšo vlogo, se tega plesa niso ude! žile. Od sedanje vlade je navzoč samo krščanskosocljalni minister Heinl, oficijelno pa se je raa^ glasilo, da ostali člani kabineta radi važnega ministrskega sveta ne morejo priti. Tudi klerikalna >Reichspobta< so je obregnila ob to prireditev. — Len znak duha, ki vlada so danes v »repu-* blikanski« Avstriji! • Dunaj se podira- Pri dunajski mestni občini se od dne do dne množ$ pritožbe, da se vsled draginje materijala in pomanjkanja rušijo hiše, cerkve, spomeniki. Zlasti zunanji okraji trpe vsled pomanikanja stavbnega materijala in draginje. Vsem tem pritožbam so priložene pro§nje za pomoč, m stavbni uradi so vsled pomanjkanja denarja in materijala brez vsake moči. Ce bo sio tako naprej bo iz nekdaf ponosnega Dunaja kmalu postala skupina podrtin ln razvalin, ki bo molče Dri- ■ čaia o nekdanji cesarski slavi. • Kako se rešijo zakonske dramo? j žena nekega Amerikanca je opazila* ! da deli ljubezen svojega moža s priia- teljlco. Poklicala je oba na sejo, kjer i se Je končno ugotovilo, da tako ne gre več naprei. Sklenili so, da si vs! trije ! poženeio kroglje v glavo aH srce. žena j Je to seveda prva storila, mož ln prl-jatelica pa sta sedaj ugotovila, da Je sedaj odstranjen glavni vzrok za samomor ln — ostala sta skupaj pri Življenju. • Tujski promet v Berlina. V decembru lan-kega leta je priMo v BeaV lin 122 000 tujcev, med njimi 1110 Avstrijcev, 493 Švicarjev ln 956 Rusov. Darila. Upravi našega lista so odMatf za* > Ju goslo vensko Matico« L. B. eno priznanico od K 500 bivšega avstro* ogrskega državnega posojila. — Dija* k a - siromaka« Aneta Potočnik K 40 kot prispevek pa nabavo novega klobuka, kor mu Je bil stari ukraden. Srčna hvala! Polzuedbe. ~~ NaSla se je v Narodnem đormj zlata zapestnica. Naj se dotična oseba oglasi v Splošni prometni banki. —————- ■' f f Glavni tnrednik; Rasto Pustoslemšek. Odgovorni urednik: Božidar Vodeb. Zagatenje: La Oazette M6dt* cale de Pariš poroča, da grenčfca »Franc Josefc pogosto že v majhnih množinah služi izborno. a# fl § (M% Z im »tare, dobro ohra-l\U0Ifii njene stelaže fn ro-delne. Ponudbe pod .Trgovina 773* na upravo Slov. Naroda. 773 iS« vi nntPJi ali oliisiiita la sr&o-kmKjn. nUiAe nrasim na ourav. Slov. naroda pod .SrliflW[ina/7fi9'. it iznpa ki je zmožna stenograf'Jc in strojepisja ter kn Igovodstva proti dobri plači in vsej oskrbi v hiši. Ponudbe na tvrdko Mibael Omahen, ViSnja gora. 776 Zlato moSfeo uro tistemu, kdor mi preskrbi prazno sobo s separatnim vhodom v mestu event Rožni dolini Glincah za takoj ali najkasneje do 15. t. m. Dopisi pod: .Prazna soba 767" na uprav. Slov. Naroda. proda se svila ra 2 obleki, črna in temnomodra, 90 cm široka, cena 280 K m in moški frak Psjer, Rimska cesta 3, dvorišče. bikfordove upaljače (vžlgalne vrvice) razstrelilne kapslje ima v veliki količini v zalogi jftonhna" pančevo, ganat. Prodani motorno kolo znamke Puch s priklopnim vozom, najboljše tipe in v dobrem stanju, kakor oovo, s tremi prestavami in prostim tekom, 2»/a konjske sile, k motorju fe ■i Se benci ov železen sod s precejšnjo [nnožino bencina, vse skupaj za 26.000 K. fetotam se prodasta 2 moški kolesi in 2 zlati uri Ogledati do 6 svečana pri FrtatUki Marine, OomiUko pri Celja. 756 Lepa maska ie naprode;. Zvezdarska ul. 4|L 780 Mn itaii« mnb tatifti tnifnnra za visoko osebo se kuni, UllllulUld tudi posamezni deli. Ponudbe pod .Uniforma 777" na upravo Slov. Naroda. 777 Prercara podružnico Ponudbe pod z mlmn .Podružnica 772" na npravništvo Slovca skega Naroda. 772 Iščem veščo kuharico z dobrimi spričevali za Zagreb. Več pri g. Štela c, Oosposka alica 3, L ned^tr, 771 tenJtoe ponudbi! spre-lema u posredovanje z gotovim uspehom „Oospodaraits pisarnaM v Maribora, BIliatka nllca 32. Tajnost zajamčena. 779 Ivan Oorin Antonija Svloeij poročena 31« Januarja 1021. Lavrlca Drog Brez vsakega nadalj. obvestila. Mošto ks?S» sv„d„?uTP proda. Gilnce 132 pri LjnbI?aof. 75' Wm GiiTi idofn nostilao ali kalamo i v\m ali na raton. kavarna »Viktor« Kočevje. 762 Dobro moRo Me Urez teši ter dobri škornjf s Štibalaml ceno na prodaj. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 753 £m in zdrav fantek, star 10 mesecev ki je že začel hoditi, se odda dobri družini za svojega. Ponudbe pod .Lep otrok /54" na upravništvo Slovenskega Naroda. 754 Ženilna ponudba! Jugoslovan, sedaj v nekem mestu v Srbiji bi se rad poročil a Slovenko s primerno doto. Pismene ponudbe pod .Jugoslovan 774* na npravniitvo Slovenskega Naroda. 774 Arnilekl Franc Dniai Petelin Fedora Danila roj. I?anlil poroteaa Januarja 1921. LJubljana Celje Proia se 151 mlrnp lesa v lllnilih Naslov pove upravništvo Slo UiUtlllL venskega Naroda. 750 Ihliia hi'* m V*J stavbenih parcel mdDJSd I!! Q naprodaj. Naslov pove upravniitvo Slov. Naroda. 697 Dflfrnloi '* tvjetll, prodaje dokle za* rblll)i(j| liha traje, n?. cijenu od 23 K po neto Wg trg. tvrdka A. fikzeka aastj. a Varaidiat. 748 fflHAj|A ženski šivalni riOUd 56 stroj Singei in otroški voziček. Oboje dobro ohranjeno. Ogleda se od 12 do pol 2 popo'dan. Naslov pove upravniitvo Slovenskega Naroda. 747 Prage (Soelarje) bukove, borove, vsako množino kupi po najviiji ceni Fr. Skrbeč, trgovec z lesom, Mikieileeva c 8, T. oadstr 757 11 iratnla pravihi perzijskih preprog se proda po zelo nizki ceni pil Novakovi*, Židovska allea I. 761 Mani lino D« Fami DetiM roj. Coofidentt poročena Celje, da« t. sveeana 1921. Brez posebnega obvestila. eno nad stronaa, z vsem rohištvom, se proda. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 731 Proda se planino, skoraj nov, harmonij za cerkev. Franz Fmil, Gosposvetska c. 2ti 717 Kupilo se' kvarjena dvo- kolesa, otročji vozički, šivalni pisalni in razni stroji. F. Batjel, LJubljana, Start trg it. «8. Jedilnica moderna, kompletna (hrast), snažna otrolka postelja, otroški stol (tonet) kopalna banja za otroke in drugo se zaradi odpotovanja proda. Vprašati: Mestni trg 6, II. nadstropje. 4b9 eTIldl vasi a 4 stanovanji, hlev u 4 konje, pod. sadni vrt in preko 3 orali noleg Ie2ečega gozda, se prodastaj Povpraša te Hradeckega vas Stev. 54 LJubljana. 54, siužbo n aNa ■sffvss večjega in malega gospodinjstva. Grt v mesto ali na deželo Cenjene ponudbi rod .Gospodinja 742* na upravništvf Slov. Naroda._74j Lasne mrežice enostavne in dvojne, barvo U lase „Nuisol", zobno kremo „Ka lodont", gledališčne šminke i garniturah ter pristni .Mastia* priporoča Štefan StrmolI, LJubljana Pod Trančo št. 1. 73\ -J Zahvala. Vsem, kl so nama stali na strani v bolezni in ob smrti najine drage mamice, gospe marile Kos tem potom najina iskrena zahvala. Posebej se zahvaljujeva do-Srvnemu tolažniku preč. gosp. P. Placidu, častiti duhovščini, zdravniku gosp. dr. Mlnaru In vsem, ki so blagopokojno spremili na zadnji poti Istotako zahvala vsem za mnogoštevilno izra2eno sožalje. V LJubljani, dne 31. Januarja 1921. Josip In Staaso Kot 5963 G2 86 278331 86 6. stian »SLOVENSKI NAKOD\ dne 2. februarja 1921. 8!ev. 2$. n&injTkfa, da 'e r^teta nra^i^nt! na Alakean-drevi cesti 46 (prejšnja kavarna Tegtttkoff.) Ezvr-žzife vso baačce pošlo, borzna naročila,, fz-I pl&čuja in 2zdsta akrnsJi^vGj Ima dovoljenje _ izdajali uverenfa, prcdaj&fi in nakupovati valate, deviza in čeke. popolnoma nova fina obleka za nevesto ali drugo damo Ponudbe pod .Nevesta 749* na upravo Slov. Naroda. 749 Jbproda; Streme se lako* trsovsKi pomočnik mešane stroke, prvovrstn* moč in učene«. Trgov. Sterk, Crnemelj. izbrano, naravno, belo ali cviček, novo ali staro, po vrlo niski ceni na malo in veliko pošilja v poslan h sodik tr- Svlna vina Ciglar Stubica, Hrvatsko srorje. 4M Strešno lepenko dobavlja takoj v vsaki množini najceneje tvTdka Jos. H Puh, I nti :r<«, Hrad&ika dica 22, telefon 513. £epo pasestvo - vinograd v bližini mesta Ptuj, pribiižno 27 ha (6 ha vinograda, 6 ha sadnega vita, itd ) 2 kompletno opremljeni nisi (ena z 8, druga s 3 sobami z vso prfMkiino) vse v prav dobrem staniu, je takoj na prodaj. Naslov pove uprava Slovenskega Naroda. 625 Prevzel sem zastopstvo prvovrstnih tvornic: nudim elektrotehnični materijal« betonsko železo, raz!l-len železni msterfia! in mo-torje. Zahtevajte ponudbe Gjorgje Grujić Beograd, JVtiletina ul. 15. staro in novo priporoča po zmernih cenah v svoji zalogi tvrd'.a Jernej Štele v Sp. Šiški. Pozor, trgovci s Mcbubi! Vsakovrstne klobuke od 160 K naprej mam v veliki zalogi; tudi lere vrlourne klobuke. Franjo Cerar, tovarnar v St obu, posta Domžale. Tovarna je oddaljena 7 minut od postaj** Domžale. Cene primerno nizke, postrežba točna. prlma na deoeio in na drobno priporoča IG N. V O S, Ljuljana, Sodna ulica 1. Klaviri! i Trsile za snope izdelale io mm na dtbelo in drobno m2 po K 4 80 pri večjih naročilih znaren popust. Sttlner Anton, Liubllana. Jeranova ul. 13 Traovo. 26 llUa u sredini mesta, pripravna 7a trgovino, se proda. LjuN nana, Flori janska ulica St. 10. Pojasnil; daie g. Leo JelovSek, Vrhnika. 705 r Anoncal >avod Ljubljana, Cankarjevo n. 5. eseliak Oalasnl oddelek inrejestt ogl se vseh vrst v vseh I stih v tu in inozemstvu. Proračuni, nasveti, pra:t£ve zastonj. Nudi vsestransko obsežne ugodnosti. Oskfbi ksišeje. V ptsuje v vseh jezikih. r in na posodo pianini. harmoniji, violine In vse orodie za godbo. S'rme na drobne in debelo Alfsnz Breznik, bivši ucitell Glasb. Matice Kengresor Vg št 15. pri nunski cerkvi.) 8575 Mašinsko ulje, Regal 0, najboljeg kvaliteta, prodaje na veliko u drvenim buradima, i mustre šalie na zahtev Jo?aa J ovan o v. o i K?mp.y Beograd, Srems^a ulica br 9. Telefon 15 — 23. 315 Elektriini likalniki za vsako idočo napetost, 150 voltov, 220 voltov so takoj dobavni pri skladišču v Mariboru. Prodajalci dobe pri večlem nakupu ugodnosti v cenah. Družba za električno industrijo d. d. Maribor, Jurčičeva ulica 8. 737 kompl. 30 H P off. K 180.000. 25 H P z dvema cilinoroma kompl. .... K 120.000 Prvovrstna deiavce Ote Pili s? ni lili sli PlS l2pii5l'J z nakupom tvornice in zemljišča v sredini Ljubljane z lepim vrtom. Potrebna gotovina pol milijona kron. Natančneje pod „500.000/582" na upravništvo „Sloven. Naroda". Ih važnoia&tei i piti bal -!flfkf!*nP 7?! Il7irlnfi Prištednja na prostoru, sigurnost vatri »IOyajUC &C1 U/iSU ||. { provali. - Blagajne u svim veličinama na skladištu. Asbestni ormari za knjige, blagajne sa pultom. Opis na zahtjev badava KotteF i drog ■ Zagreb« irTca 25., I. Telefon. 1-27 išče proti dobri plači in naturatnema stanovanju. Pojanila daje Anon. zavod DRAGO BESEUAK, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje št. 5. enfal 6 MmfllP riupjcii pisači strojevi sa latinicom ili cirilicom. Vrpce za sve pisaće strojeve, karbonski papir i sav ostali pribor. Ilica 25/1. Notter I drug, Zagreb. Tel. 9—27. Vlastita mehanička radiona. Vlastita mehanička radiona- v sredi Maribora z veliko trgovino in stanovanjem se takoj proda. Dopisi pod „Redka prilika" na anončno ekspedicijo AL. MA- TEL1C, Ljubljana. Notar rej Kuhar Sorti os «U pm „istra" a.đ™ ™%"™££vit^.™ Motor na mM plia firme Lam & Walt LoK6icc4jIIo MaMI (feMaubin) Motor na urni sljo (Robati k [s. Bpesti) C4 H P komcil. K 125.0001 Stroj) so v najboljšem ita.j., ter se mor?)o takoj sta.it: t oog.o Resnim refleklantctn priporočam, da se radi Informacl e pri m ej i iRlase. Lekarna VVACHA, Metlika. le odprl svojo pisarno jfe u UnMlan., RoiofJuorsRn ni. žt. 3. ^ Ofe¥#iiiiO Naznanjam, da gosp. Ing. L. C. Meurville z dnem 29. januarja 1920 ni več moj zastopnik in nima več pravice v mojem imenu prodajati blago oziroma na moje ime kaj kupovati in sprejemati tudi za me kakršnakoli plačila. R. Dria?, Litija«. Parfumi. Ed^na razprodaj* Stinzer specialnega Aalabastftf xa zobotehnike Alabaster ta modele . . Stukatnra za elektrike za 100 kg inkl. vreča vagon Ljubljana nudi loko Rasta tloimkĐsiž, Mafelfasa, Židovska nllca I. Naročite takoj Ljubljanski Zvon letnik 1921. Ljubljanski Zvon je najstarejši in najboljši slovenski leposlovni mesečnik. Novi letnik je bogato založen s celo vrsto povesti in člankov, ki bodo zanimali vsakogar. = Izide v novi opremi. Celoletna naročnina znaša 180 K, polletna 90 K, četrtletna 45 K. Naročnina se pošilja na Upravništvo »Ljubljanskega Zvona", Ljubljana, Sodna ulica 6. 591 Almanah izide v krasni ob! ki n okusni izdaji in bo za vse kroge kot vodilna knMga pa Jogcslavi*. z ozirom na pos'anek in razvol. ustroj in mdustri'skl in trgovski razvoj kraljevine. Gav-n.i uredništvo Kovea sadn je poverilo zastopstvo za Slovenj o in Dalmacijo tvr^H Dr -*c T* v>".;ak. Aoon. In Inf. aavod Lfnb^jana, Cankarjevo 5 ki pre zema Izkifaćco vsa naro i-la In plačila za knjigo in oglase. Almanah bo tiskan v 4 leai&lh in več tJsoS izv dih Knjij? > in oelasovanje v niej torlo priporoča: Olirno o'edniiit™ Almanaha Krak e?3ca S. H. S. 1921 ^|[^EljJHiQ3jgEHjj^[gf^[g[^^ „?CoranaM d. d. za trgovino in industrijo, Zagreb, Jurčičeva uiica 6, kupuje in prodaja koruzo, fižol, oves in vse drugo 2ito in mlinske proizvode Vedno v pripravi promptno bla^o za pasivne kraje. TeleSoa 1G-29 Brzojavi: Rorsna Pudrsinioe: Ctospić, V?bovlne9 Pitomaca. 13 Jvorn-.ca ^eksoy, nr^petenca, cblatov in vajel nov G ! StooaSkr Slatina MP" priooro^a av9jcs fine lidelke. ~4&9 m I e a ■ b d ■ s m m a e a 1 m (Schilerl in prvovrstna vi lanjska rdeča vina, stara in nova, nudim po najuižiih dnevnih cenah. Posodim sode; sprejmem dobro vpeljane zastopnike * Milem Sthuth vinogradnik, ViM«ny ederna ml® 8 sob z vsemi pritlklinami, krasna lega, leo vrt, modem konfort, električna razsvetljava, na željo krasno meb!;rana, se radi izselitve proda. Sliko, načrte Ima Anon. Inf. zavod Dra^o Bceljak, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. 781 znamko .ključ" in brez nje Tvornici čarapa, Sarajevo. Zahtevajte cenik, nogavic znamke „ključ" traja kakor 4 pare drugih. Pevec trgovec v Mozirju, je otvoril svojo podružnico v Beški, Srem, v bližini Beograda in Novega Sada ter bode v položaju najceneje in najkulantneje postreči vso Slovenijo s pšenico, koruzo, ječmenom, ovsem, vsakovrstno moko, slanino, mastjo, svinjami, vinom karlovškim in banatskim, vse najceneje po dnevni ceni. Naročila naj se pošiljajo direktno na tvrdko Rudolf Pevec v Beški, Srem. Naslovi: Pevec, Beška, Srem. Nakupoval bodem direktno od kmetov ter bodem mogel konkurirati z vsako drugo tvrdko Obenem se bodo tamkaj prodajale deske, les in drogi. Slovencem se bodo brezplačno dajale eventuclne informacije. Za mnogobrojno naroČilo se priporoča Farne, prua slouensfia tcrdfia a Srema. Podružnice: Spi t, Celovec, Trst, Sarajevo, Gorica , Celje, Maribor, Bo-rovlje, Ptuj, Brežice. ljubljana - stritarjeva ulica 2. se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. Prodala s rezke razredne loterij 9. Telef. štev. 261 in 413. Brzojavni naslov: „Banka", Ljubljana. Delniška glavnica K 50,000.000. Rezervni zakladi K K 45,000000 r ^^^va^/a^^m^^j^^at^aavvBC^BC^Mk jat 3K3pwJŽSl^K^V jj^vttino la tisk aNarodne tiskarne* Za iaseratiii del odsovores Valentin Kapitan 5