Leto LXXm~ št. 1©7 24* )aB}a 1*JD Izhaja, vsak dan popoldne lwJtm« neasQ» ki ptmfee. — Inaeratl do 80 petit vrst a Din 2. do 100 vrst ft Din 2.50, od 100 do 300 vrst k Din a, već ji inaerati petit Trsta Din 4.—. Popust po dogovoru, lnseratnl davek posebej. — »Slovenski Narode ▼elja mesečno t Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo THn 38.—. Rokopisi se ne vračajo. Df LJUBLJANA, K— Wf0m kfcm ifc • Telefon: 31-23, »1-34, 31-35 tn 31-3« Cena Din L— lini««: MABIĐOR, Grajaki trg tt. T - HOVO MESTO, Ljubljan/jka co.sta, •L 36 — CELJE, celjsko uredništvo: Stro&stnaverjeva ulica 1, telefon Št. 65; podružnica uprave: Kocenova mL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVKNJ GRADEC, SlomSkov trg 5. — Postna hranilnica v I^JuUjani St. 10.351. Cilj sestanka u Solnogradu Nemčija želi čimprejšnjo ureditev odnosajev med Rumunijo in njenimi sosedi, da bi na ta način preprečila nove komplikacije na jugovzhodu in si zagotovila rumunske sirovine Bukarešta, 24. julija, e. (Rador). Ponoči ob pol 1., potem ko je sprejel nem škega poslanika, je ministrski predsednik Gigurtu izjavil, da je sprejel vabilo na sestanek v Solnogradu, kjer se bo razgo-varjal z nemškim zunanjim ministrom von Ribbentropom. Predstavnika Rumumje Gigurtu in Ma-noilescu bosta odpotovala v Nemčijo danes opoldne. Spremljali ju bodo nemški poslanik v Bukarešti dr. Fabricius in pet višjih uradnikov zunanjega ministrstva. Ponoči so dobili listi kratek služben komunike o potovanju Gigurta in Manoilesca v Nemčijo. Nekaj trenutkov nato pa so cenzurne oblasti komunike preklicale, oziroma umaknile. Vest o potovanju obeh državnikov je napravila zelo ugoden vtis v rumunski javnosti, ki kaže izredno zanimanje za to potovanje. V političnih krogih so mnenja, da je potovanje tem bolj važno, ker bosta v Solnogradu prišla tudi bolgarski ministrski predsednik dr. Filov in zunanji minister Popov. Takoj po razgovorih v Monakovu so se razširile vesti, da so nujni osebni stiki med nemškimi in rumunskimi državniki. Najprvo so se razširile vesti o potovanju zunanjega ministra Manoilesca v Berlin. To potovanje pa je izostalo zaradi sklicanja nemškega rajhstaga in zaradi velike zaposlenosti nemških državnikov. Sedanji sestanek bo, kakor je bilo že javljeno, v petek dne 26. julija, nakar bo o razgovorih objavljen služben komunike. Ker bo navzoč tudi ministrski predsednik Gigurtu, menijo, v političnih krogih, da se bodo v Solnogradu nadaljevali razgovori, ki so se pričeli v Monakovu med nemškimi in madžarskimi državniki. Nemški vodilni politiki hočejo izvedeti za rumunsko stališče glede vseh spornih vprašanj med Madžarsko in Bolgarijo. Obenem se poudarja, da bo Bukarešta izkoristila to priliko, da slovesno poudari tesno sodelovanje med Rumunijo in Nemčijo po spremembi rumun-sega zunanjepolitičnega kurza. Glede razgovorov samih menijo v Bukarešti, da se bodo nanašali predvsem na nerešena vprašanja med Rumunijo in Madžarsko in med Bolgarijo in Rumunijo. Pripominjajo, da so se v zadnjem času odno-šaji med Rumunijo in Bolgarijo zelo zbolj-šali, kar je soditi tudi po pisanju bolgarskih listov. Razgovori se bodo tikali najbrže tudi rumunskih odnošajev do Rusije in položaja na ustju Dunava, ki je zelo nejasen, čeprav ne kritičen. Rumunska državnika bosta skušala dobiti tudi pojasnila o značaju sodelovanja med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo in o okviru tega sodelovanja. Tudi Bolgari pozvani na razgovore v Nemčijo Sofija, 24. juTTfa ]. (BTA) Kakor poroča bolgarska telegrafska agencija, računajo v bolgarski prestolnici, da odpotujeta ministrski predsednik Film* in zunanji minister Popov v Berlin v četrtek popoldne. V spremstvu bolgarskih državnikov odpotujeta v Nemčijo rudi generalni tajnik bolgarskega zunanjega ministrstva Šišmanov, strokovnjak zunanjega ministrstva dr. Ber-nakov ter generalni tajnik bolgarskega notranjega ministrstva dr. Gančev. Razen teh odpotuje v Berlin tudi še posebni zastopnik bolgarske telegrafske agencije. Ministri bodo potovali z balkanskim ekspresom pre-kc Beograda in Budimpešte. V bolgarskih uradnih krogih prej ko sflej o tem berlinskem obisku ne objavljajo nikakih komentar j ev. Sofija, 24. julija e. (Evropa Press) Vest o potovanju ministrskega predsednika Fi-lova in zunanjega ministra Popova v Nemčijo je izzvala v tukajšnjih političnih krogih največjo senzacijo. »Utro« piše v tej zvezi, da bosta Filov in Popov sprejeta pri Ribbentropu v soboto, torej na dan po sprejemu Gigurta in Manoilesca. Te obiske je treba smatrati kot pričetek mirne rešitve vseh spornih vprašanj na Balkanu. Bolgarski narod ima zaupanje v Nemčijo, kakor lahko tudi Nemčija računa na vso podporo bolgarskega naroda. Budimpešta. 24. julija e. (MT1) Potovanje romunskega ministrskega predsednika Gigurta in romunskega zunanjega ministra Manoilesca v Solnograd so v Budimpešti sprejeli s simpatijami. V političnih krogih pa poudarjajo, da to potovanje ne more spremeniti splošnega položaja. Rumunija mora vzeti na znanje, da so Italija, Nemčija in Madžarska zavzele že načelno stališče glede vseh skupnih spornih vpraianj Ob priliki razgovorov, ki sta jih imela Te Vtki in Csafcv, je bil dosežen popoln spo- azum. Madžarska se v celoti priključuje mjlgarski tezi, da je treba s sporazumom tn na miren način rešiti vsa sporna vpra-.^nja. Taka zunanje politična metoda Bolgarije je tudi metoda Madžarske. V madžarskih političnih krogih so prepričani, da bodo vsa sporna vprašanja, ki se tičejo držav v Podunavju in na jugovzhodu Evrope, rešena v najkrajšem času m neodvisno od tega, ali se bo vojna proti Anglliji nadaljevala ali ne. Kaj pričakujejo Bolgari Sofija, 24. julija, e. (BTA). Potovanje dr. Filova in Popova v Nemčijo je izzvalo v vseh krogih ogromno zanimanje. Vsi upajo, da se bo ob tej priliki rešilo vprašanje Dobrudže in sicer tako, da bo dosežen sedaj samo sporazum med Bolgarijo in Rumunijo ter se bodo sklenjeni dogovori izvršili pozneje, ko bo prilika, da bo Bolgarija lahko takoj izvajala svojo oblast v Dobrudži. V političnih krogih trdijo, da je sedaj prišel trenutek, da se Dobrudža vrne Bolgariji. Napovedi Berlina Berlin, 24. jul. e. (TJ. P.) Nemška javnost pripisuje velik pomen prihodu romunskega ministrskega predsednika in zunanjega ministra v Nemčijo. Na zadnjem sestanku v Monakovu, kjer so predstavniki Madžarske lahko pojasnili stališče Madžarske, je vse kazalo, da sta se Nemčija in Italija odločili, da za sedaj ne bosta načeli spornih vprašanj v Podunavju in v jugovzhodni Evropi. Po monakovski konferenci so bili v političnih krogih prepričani, da so vsa ta vprašanja odložena na čas po vojni in da se bodo reševala po obračunu med Nemčijo in Anglijo. Tisk balkanskih držav je tedaj poudaril, da pred koncem te vojne ni računati s spremembami na jugovzhodu Evrope. Nepričakovan odhod rumunskih državnikov pa kaže, da se bodo odprta vprašanja evropskega jugovzhoda načela, še preden se zaključi vojna med državama osi Rim—Berlin in Anglijo. Po mnenju nekaterih pa se bodo ta vprašanja v Solnogradu samo prečistila in ne dokončno rešila, Do sestanka v Solnogradu je prišlo na pobudo Nemčije in Rumunije. Zanimivo je, da je rumunski tisk zadnje dni obširno pisal o slabem postopanju Madžarske z manjšinami in je v tej zvezi poudarjal, da Nemčija ne bo dopustila, da bi se število narodnih manjšin še povečalo. Poudarjala se je z veliko odločnostjo tudi nova zunanje politična orientacija Rumunije na strai Nemčije, češ da se Rumunija smatra p< polnoma vezano na politiko Berlina. V rumunskih političnih krogih so nada lje prepričani, da se bodo v Solnograd t razgovarjali tudi o ostalih odnošajih n: Balkanu. Razmejitev interesnih sfer me Rusijo in Nemčijo je vzrok, da je razer črnomorskega področja ves ostali evrop ski jugovzhod sedaj vezan na politiko Berlina. Med državami tega dela Evrope in med državama osi Rim—Berlin je treba sedaj določiti medsebojen odnos. Pričakuje se, da bo Nemčija razvila diplomatsko akcijo na vsem Balkanu. V diplomatskih krogih v Berlinu poudarjajo, da je za narode evropskega jugovzhoda prišel čas za njihovo dokončno opredelitev Zaradi tega se lahko pričakuje, da se bodo v prihodnjih dneh izvršili važni dogodki v tem delu Evrope. Ruski demanti Moskva, 24. jul. j. (Tass). Razširile so se vesti, 1. da je Sovjetska unija sklenila z vlado Velike Britanije pogodbo, po kateri naj bi Sovjetska unija dobavila Angliji letala v vrednosti 200 milijonov funtov šterlingov. 2. da vodi Sovjetska unija trgovinska pogajanja s ciljem, da bi se trgovina med Sovjetsko unijo in Turčijo dvignila do celokupne vrednosti 20 milijonov turskih funtov, 3. da je Sovjetska unija poslala Romuniji ultimat, v katerem jo poziva k sestavi demokratične vlade, ker bi bilo sicer plodonosno sodelovanje med obema državama nemogoče. Agencija Tass je opolnomocena Izjaviti, da vse te vesti ne odgovarjajo resnici, marveč, da so prosto izmišljene. Spordzutti o nemški narodni manjšini v Romuniji Bukarešta, 24. julija e. (Rador) Med romunsko vlado in voditelji nemške manjšine v Rumuniji je bil sklenjen sporazum glede rekvizicij za vojaštvo. Vse rekvizicije med nemško manjšino se v bodoče ne bodo izvajale, že pričete rekvizicije pa so bile razveljavljene. Ti ukrep; so baje v zvezi s pričeto demobilizacijo rumunskih rezervistov. Vsi pripadniki nemške manjšine iz Besarabije in Bukovine, k; so bili mobilizirani, bodo odpuščeni iz vojske in posdani v Nemčijo. Evakuirani bodo tudi vsi ostali pripadniki nemške narodnosti, ki bodo vsi preseljeni v Šležijo. Anglija in Španija Pirenejski polotok predstavlja občutno vrzel v sistemu angleške blokade Stockholm, 24. jul. j. (T. O. P*.). Po poročilih iz Londona postajajo za Anglijo od dneva do dneva bolj aktualni tisti problemi, ki se tičejo Pirenejskega polotoka. Odkar imata Španija in s tem posredno tudi Portugalska direktni stik z državama osi, narašča v Londonu skrb, ali bi bila Portugalska v kritičnem primeru v stanju ubraniti se invazije osnih držav. Pirenejski polotok postaja tudi bolj in bolj boleča vrzel v angleški blokadi in so si odgovorni angleški činitelji na jasnem, da je nujno potrebno to vrzel na kak način zamašiti. Gotove številke o trgovini Amerike s Španijo upravičujejo sum, da se Nemčija že sedaj preko Španije oskrbuje z gotovimi potrebščinami, v prvi vrsti z ameriškim petrolejem- Britanska pomorska kontrola nad Španijo je postala po izločitvi francoske mornarice ■ iz skupnega kontrolnega brodovja zelo težavna. Prav tako so se pokazale nove ovire glede kontrole španskega uvoza čez Atlantski ocean, Anglija je že ukrenila vse potrebno, da se ta kontrola poostri, v kratkem pa bodo sledile še nove poostrene mere o kontroli prekomorskega prometa Španije, čeprav te mere ne bodo posebej objavljene. Čeprav vlada v Londonu dokaj deljeno mnenje glede pristnosti španskih zagotovil, da želi v zvezi je bila včeraj skupna angleško-meriška konferenca pod predsedništvom inančnega ministra Morgenthaua, na ka-feri so govorili vojni minister Stimson, mornariški minister Knox, vodja proizvodnje orožja Nutsen ter angleški agent za nakupe Pirvis ter severnoameriški predstavnik lorda Beewerbrooka VVilson. Ta conferenca je bila posvečena, kot je dejal Morgenthau, »sinhroniziranju« ameriških in angleških naročil letal v Zedinjenih državah. London, 24. julija. AA. (Reuter). Radio Sidnev poroča, da bo znatno število letalcev, ki so se izučili na osnovi imperialnega načrta o pouku letalcev, v kratkem pripravljeno za službo v čezmorskih krajih. Poleg predvidenih osmih pilotskih šol bodo ustanovljene tudi štiri šole, v katerih bodo poučevali predvsem streljanje z letalskimi topovi. London, 24. julija. AA. Parlamentarni urednik agencije Reuter piše: Noben finančni minister ni v parlamentu v večji tišini poročal o proračunu, kot je poročal včeraj popoldne sir Kingslev Wood. Bilo je jasno, da so se poslanci zbrali, da bi slišali sklepe, ki so neobhodno potrebni za izvedbo nalog, ki si jih je država postavila, t. j. da se dobi vojna. Po ekspozeju je bilo slišati gotove kritike, da proračun ni zadosti velik. Sir Kingslev Wood pa je dal jasno razumeti, da se njegova izjava nanaša na sedanje finančne potrebe in da bo pozneje ponovno razpravljal o istem predmetu. Njegov govor je bil v glavnem dobro sprejet. Skrbi švedske Po priključitvi baltskih držav Sovjetski uniji se je znašla Švedska v težavnem položaju Stockholm. 24. jul i (TOP) V odgovornih švedskih krogih se je pojavila bojazen, da ne bi vključitev baltiških držav v sestav Sovjetske uniie le še boli oovečala že itak zelo eksponirani zunanieDolitični položaj Švedske. K tem švedskim pomislekom pripominjajo v diplomatskih krogih sosednih držav, da bojazen Švedske zaradi njenega stališča nikakor ne more biti utemeljeno s prenehanjem državne samostojnosti baltiških držav, marveč da bi bojazen lahko postala resnično upravičena šele v primeru, ko bi Sovjetska uniia stavila kake nove zahteve Finski, o čemer pa zaenkrat ni še ničesar znanega. Moskva, 24. jul. AA. (DNB.) Moskovska radijska postaja ie javila, da bo vrhovni sovjet sklican na svoie sedmo zauokt je v ponedeljek dal v zunanjem ministrstvu izjavo zastopnikom domačega ln tujega tiska, v kateri je naglasih da moda »bliskovitih vojn« sedaj tudi v diplomaciji jamči za uspehe. List »Tokio Asaki« pravi k Matsjokijevemu političnemu programu: »Nedvomno, da bo pod spretnim političnim vodstvom Matsuoklja napočil dan. ko bo Japonska skupaj z državama osi Nemčijo in Italijo '>dločilno sodelovala pri novi ureditvi sveta Trgovinski minister Kchavashi je zastopnikom tiska izjavil, da si bj Japonska z naslonitvijo na državi osi ustvarila občutek večje varnosti v svojem gospodarstvu, ker se bo v večji meri lahko r.svobndila odvisnosti od Anglije in Zcdinjenih držav. Ja- Vojaška obveznost v Mehiki Mexico City, 24. jul. br. (Tass) Agencija United Press poroča, da namerava predsednik mehiške republike predložiti na bližnjem izrednem zasedanju parlamenta zakonski predlog, s katerim bi se uvedla v Mehiki enoletna obvezna vojaška služba za vse moške v starosti od 18. do 70. leta. Bivši nemški cesar Viljem ostane v Doornu Berlin, 24. jul. (UP). Dvorna pisarna hiše Hohenzollerncev demantira, da Je bivši cesar Viljem v Postdamu. Resnica je, da se cesar Viljem nahaja v Doornu, kjer je že 20 let. V Potsdamu je samo stalno bivališče bivšega nemškega prestolonasled-nika. V Nemčiji ženske »e smejo nositi moških klobukov Berlin, 24. julija j. (DNB) Po odredbi nemških aprovizacijskih oblasrev (oddelka za obleko) je z današnjim dnem v Nemci-ji prepovedano1 prodajanje moških klobukov ženskam. Ta odlok je bil potreben zaradi tepa, ker je moda nošenja moških klobukov zavzela tolikšen obseg da 40 bila ogrožena ne samo številna mala podjetja za izdelovanje ženskih pokrival, marveč je nastala tudi neupravičeno visoka poraba klobučevine za izdelovanje klobukov. Povratek Poljakov iz Rumunije Bukarešta, 24. julija j. (DNB) Nemško poslaništvo v Bukarešti je dalo preko romunskega tiska objavit; informacijo, da se je do 20. julija prigla9iio na nemškem po- slaništvu več tisoč v Rumunijr bivajoČih poljskih beguncev, k* prosijo dovoljenja za povratek v »državni guvernement« Število prosilcev je tolikšno, da bo preteklo precej časa, preden bo mogoče vse odpremiti v njihova nekdanja bivališča Hud požar v Švici Bern, 24. jul. br. (SDA) V Interlaknu je nastal davi velik požar, ki je uničil večji del tovarne gradbenih izdelkov. Le z največjo težavo so rešili del tovarne, dočim je strojnica ter tovarna parketov pogorela do tal. Skoda je ogromna. Kako je ogenj nastal, se ni pojasnjeno. Nemci potopili grški parnik Stockholm, 24. julija i. (TOP) Kakor poročajo iz Capetowna, je neka britanska tovorna ladja izkrcala tamkaj posadko grškega parnika »Admastos« (7460 ton), ki je plul v angleški službi in pod angleško za stavo. Parnik je ustavila neka nemška podmornica na Atlantiku Ker je bilo pri preiskavi ugotovljeno, da vozi parnik angleško blago, je nemška podmornica ukrala posadki, naj se izkrca, nakar je ladjo s topovskimi streli potopila. Posadko, ki je odplu-la v reševalnih čolnih. :e sprejel na krov neki angleški parnik, ki jo je nato izkrcal v CapctoAvnu. Angleški iskalec min postal žrtev mine London, 24. jul. j. (Reuter). Admirali-teta je izdala komunike, v katerem javlja izgubo britanskega iskalca min »Campi-na«. Angleška vojna ladja je postala žrtev eksplozije mine. Bati se je, da se je moglo od celokupne posadke rešiti samo troje mornarjev. Davčni odbori bodo razpravljali o pridobnini 78 zdravnikov, 24 zobozdravnikov, 28 dentistov9 91 odvetnikov in drugih „pridobitnikov" v Ljubljani Ljubljana, 24. julija i Tisti stari latinski rek — »Blagor jim, ki imajo« bi bilo tudi treba dandanes vsaj nekoliko popraviti. Morda bi bolj ustrezal duhu Časa, če bi rekli: Blagor jim, ki ne plačujejo davkov! Blagor tistim, ki niso »podvrženi« plačevanju pridobnine. Tisti, ki pridobnino plačujejo, prav dobro vedo, kaj se to pravi in jim tudi ni treba razlagati, kaj je pridobnina in kako jo določajo. Vedo. da je vsako leto, preden se se-atanejo davčni odbori, razgrnjen pregled od davčne uprave določene osnove davkoplačevalcev. Včeraj so prispeli prvi pregledi na magistrat in davkoplačevalci si jih bodo lahko ogledali ter presodili, ali jih je davčna uprava pravilno ocenila ali ne. Po tem, kako se davkoplačevalci branijo slave, da imajo večje dohodke kakor njihovi sotrpini, bi človek sodil, da ni niče-murnosti med njimi. Zato je tudi razumljivo, da se zelo zanimajo, kako jih >tak-sira« davčna uprava. Davčni odbori imajo precej dela, preden obravnajo vse pritožbe. Od ocenitve čistega dohodka na leto pač zavisi višina davčne obremenitve posameznika. Od višine pridobnine zavise druge davčne dajatve, ki so najbolj občutljive, in sicer doklade, samoupravne, občinske in kar je še teh davščin, ki jih ne moreš našteti v eni sapi. Lani so znašale doklade pri nas 133%, kar nedvomno ni bilo premalo. Davčni odbori bodo začeli zasedati v začetku prihodnjega meseca ln pregledi davkoplačevalcev, zavezanih pridobnini, so razgrnjeni 14 dni prej. Najprej pridejo na vrsto zdravniki, in sicer 5. avgusta. O pridobnini notarjev bodo razpravljali 6. avgusta, inženjerjev, arhitektov in geome-trov ter brivcev in čevljarjev 7. avgusta. Drugi »pridobitniki« pridejo na vrsto pozneje. Pregledi so zanimivi že zaradi tega, ker nam kažejo, koliko podjetij posameznih vrst posluje v Ljubljani. Tako imamo zdaj 78 zdravnikov, seveda samostojnih, kar menda za Ljubljano nI preveč, saj na enega zdravnika odpade nad 1000 mestnih prebivalcev, a v Ljubljani iščejo zdravni-iko pomoč tudi številni deželani. Kljub temu pa dohodki naših zdravnikov niso posebno visoko ocenjeni. Najvišje je ocenjen zdravnik s 60.000 din čistega dohodka na leto. Ker znaša pridobnina 10° n te osnove, bi bila torej določena na 6.000 din na leto, če ostane cenitev nespremenjena. K pridobnini je pa treba še prišteti dopolnilni davek, ki ga določajo po lestvici dohodkov v odatotkih od 2—15. Kakor rečeno, so najhujša obremenitev doklade. ki letos najbrž tudi ne bodo nič nižje kakor lani. Seveda pa vsi zdravniki niso ocenjeni tako visoko. Najmanjši dohodki zdravnika v Ljubljani so ocenjeni na 4.800 din. Malo je zdravnikov, ki bi imeli nad 40.000 din čistih dohodkov na leto. Najmanjši dohodki zobozdravnikov, ki jih je v Ljubljani 24, so ocenjeni višje kakor zdravnikov, na 12.000 C In, a najvišji znašajo le 48.000. Dentisti po teh cenitvah ne zaslužijo mnogo manj kakor zobozdravniki. V Ljubljani jih je 28, torej več kakor zobozdravnikov. Dentist, ki ima 9.600 din Čistih dohodkov, zasluži najmanj, oni, ki zasluži največ, je pa ocenjen na 40.000 dinarjev. Tudi med dohodki notarjev so razlike, vendar manjše kakor pri drugih poklicnih skupinah. Dohodki 6 notarjev v Ljubljani so ocenjeni na 25.000 do 54.000 din. Največje razlike so med odvetniki. Moti se, kdor misli, da so vsi odvetniki bogati. Nekateri v pravem pomenu besede životarijo. Mladi odvetnik se zelo težko uveljavi, saj je konkurenca huda in dokler si odvetnik ne pridobi ugleda, mu klienti ne zaupajo. Vedeti morate, da je v Ljubljani 91 samostojnih odvetnikov. Bil bi res čudež, če bi vsi dobro zaslužili. Dohodki enega izmde njih, ki zasluži največ, so ocenjeni na 82.000 din. Vprašanje je, kako živi odvetnik, čigar Čiste dohodke so ocenili na 1000 din na leto. Slabše so ocenjeni samo Se dohodki brivcev, ki jih Je v Ljubljani 64. Najmanjši zaslužek ljubljanskega brivca Je ocenjen na 700 din. Cisti dohodki brivcev ne presegajo v nobenem primeru 43.400 din na leto. Celo Čevljarji go ocenjeni nekoliko bolje kakor brivci. Njihov čisti dohodek se giblje od 2.500 dc 48.000 din na leto. čeprav jih je v Ljubljani ie vedno 94. Ljubljana ima torej približno enako število čevljarjev in odvetnikov. Pri če\Tljarjih moramo upoštevati, da jih je največ s čistimi dohodki od 2.500 do 4.500 din na leto. Posebno skupino tvorijo inženjerji, arhitekti in geometri. Njihovi dohodki so ocenjeni skromno, od 3 600 do 13.700 din. Skupno jih je 31. V to skupino pa niso všteti inženjerji in arhitekti, ki vodijo stavbna podjetja. To so po veČini le projektanti, ki vodijo manjše tehnične pisarne. Iz Celja —c V Dravi Je utonil. Pri kopanju v Dravi v Breznu je utonil 14. t. m. 281etni, v Westnovi tovarni v Celju uslužbeni, poročeni delavec Jože Melhar z Ložnice pri Celju, ki je bil na vojaških vajah. Njegovo truplo so našli v ponedeljek pri Jezu na Fali. Pokojnega so prepaljall v Celje in ga položili v torek popoldne na mestnem pokopališču k zadnjemu počitku. —t Trije w*mk\ Ko sa je lĐletni delavec Dušan Stožlr iz Creta pri Celju peljal v nedeljo s kolesom iz Smartnega v Rožni dolini proti Celju, mm je na Ostroanem napadlo pet fantov. Napadalci so ga vrgli s kolesa Ur ga i udarci z boksarji močno poškodovali po obrazu in vratu. Ko se je 371etnl delavec Kamil Zallč iz Zagreba pri Celju vračal v nedeljo ponoči domov, sta ga v gOZdu napadla dva Znana moška ter ga a noiem in karnidno Svetilko poškodovala po glavi. V ponedeljek okrog 22. je neki moški napadel Zalttnega poMtniko-vega sina Matijo Berghmusa iz Rogaške Slatina blizu njegovega doma ter ga zabodel z nožem V vrat. levo roko in bok. Poškodovance so oddali v celjsko bolnico. —e Ponesrečeni otroci, v nedeljo ze je dveletna posestnikova hčerka Marija Jaz-binikova v Pili tajnu polila doma i vrelo kavo in se hudo poparila po hrbtu. V Novi vasi pri Celju si je enoletna hčerka narednika vodnika Tatjana Zeleznlkova v ponedeljek pri padcu nalomila desno ključnico. Istega dne je padel petletni posestnikov sinček Rafko Kovač iz Vojnika z voza in si zlomil levo roko v podlaktu. V šmartnem v Rožni dolini se -je dveletni posestnikov sinček Vinko Vozlič polil v ponedeljek pri štedilniku s kropom ter se močno poparil po roki in nogah. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. —c Lastnik n»J se javi. Nemški kratkodlaki ptičar se je zatekel in je sedaj pri posestniku g. Francu Plaskanu v Orli vasi pri Braslovčah. Lastnik naj se javi v 8 dneh, ker bo sicer pes oddan drugam. —e Sokolski v«diteijski tečaj za članice in naraščajnice. Kakor smo že poročali, se bo 5. avgusta pričel v sokolski gozdni Soli v Soteski pri Mozirju tritedenski va-diteljski tečaj za članice in naraščajnice. Poučevale bodo poleg savezne prednjačice še druge priznane strokovne moči. Sestre bodo taborile na prostoru, kakor si lepšega misliti ne moremo. Solnce, senca, voda, igrišče, kar bodo želele, bodo imele v zadostno razpoložljivih odmorih na razpolago, šotori za prenočišča so udobno urejeni in prostorni. Lanske udeleženke so se vrnile vse vesele in razigrane s tečaja, letos bodo prilike v taboru Se ugodnejše. Sestre plačajo za vso tritedensko oskrbo 250 din, ako plača za nje društvo, pa 200 din. Gospodinjsko vodstvo je na višku, kuhinja uživa sloves, ki ga prav radi potrdijo vsi, ki so kdaj obiskali taboreče in bili gostje gostoljubnega vodstva. V tečaju je še nekaj mest prostih, zato se sestre še lahko prijavijo, seveda takoj te dni. škoda bi bilo zamuditi lepo priliko, ki se nudi redko kdaj, da bi sestre z zdravim od počitkom v lepi prirodi pridobile tudi strokovnega znanja« tistega znanja, ki bo po-edinkam omogočalo, da se bodo mogle uveljaviti kot vaditeljice pri svojih edini-cah in na ta način odlično služiti sokolski organzaciji in naši skupnosti. Pohitite sestre, dokler je še čas in se prijavite pri svojem druStvu ali četi, da takoj ukrene potrebno. Dr. J. Gabrovšek na mrtvaškem odru Ljubljana. 21 julija. Truplo smrtno ponesrečenega odvetniškega pripravnika dr. Juleta GabrovSka. ki so ga požrtvovalni jeseniški alpinisti z Jožetom Čopom in dr. Miho Potočnikom na čelu našli včerai ziutrai med strmimi skalami pod vrhom Razoria, so včeraj ves dan spravljali v dolino. Po silnih naporih so ga spravili na nosi Micah do Aljaževega doma. potem pa s kmečkim vozom do Pe-ričnika. kamor so prispeli s truplom zvečer okrog 21. Do tia iim ie prispel nasproti avtofurgon iz Ljubljane in so pri Perični-ku položili truplo mlade žrtve planin v krsto, ki so io posti al i s planinskim cvetjem in z zelenjem cikrasili tudi avtofureon. Avtofurgon ie odpel ial v Mo i strano, kier so krsto s truolnm blagoslovili. Vcžnio proti Liubliani so nadaljevali takoj po 22. in ie avtofurgon pripeljal zem-ske ostanke mladega ponesrečenca šele ^krog 1. ponoči. Truplo ie bilo davi okrog 8. položeno na mrtvaški oder v mrtvašnici na vlškem pokopališču. Ob mrtvaškem odru le že sedal več krasnih vencev in planinskega cvetja. Svoio zadnlo not nastopi dr. Jule Gabrovšek danes ob 18. iz mrtvašnice na viškem pokopališču. Živilski trg Ljubljana, 24. julija Lahko bi rekli, da se je začela prava sezona vegetarijanizma: zelenjava in so-čivje prevladujeta na trgu, pa tudi čedalje bolj nadomestujeta meso. Tuoi močna-te jedi niso zdaj v modi, ker je moka draga in ker tudi mlečni izdelki niso poceni. Zdaj ni niti treba peti slave vitaminom, da bi ljudje bolje posegali po zelenjavi in sočivju. Prav zaradi tega je zadnje čase ugodna prilika, da naši mesarji prestavijo svoje slovite paviljone vzdolž šolskega drevoreda, ki bi ga tudi lahko krstili Podganji drevored. Saj sami dobro veste, kakšne so mesarske stojnice na našem trgu; niti še tako duhoviti arhitekti bi ne mogli iznajti več oblik, a da bi pri tem ostal slog vseh barak kljub vsemu enoten. Vendar sama estetska stran teh kolib doslej ni nikogar motila, kakor se tudi ni nihče agražal nad muhami in podganami. Pod tlemi stojnic so se vgnezdile podgane pristne ljubljanske pasme. Ko so nedavno začeli podirati kolibe, so bili priče ganljivih, idiličnih prizorov. Videli so n. pr., kako Je podganja mati z ganljivo materinsko skrbjo dojila mladiče na nabrežju ne da bi ze ustrašila ropota in razdejanja okrog sebe. Podgane so se pač tam udomačile in pridobile so si tudi domovinsko pravico. Zdaj so delo-žirane. Sicer se pa lahko zatečejo zopet pod tla prestavljenih stojnic, ki bodo stale nekoliko odmaknjene od Ljubljanice, dokler ne bo gotova tržnica. Mesarji imajo vsak teden v treh brezmesnih dneh najlepšo priliko za prestavljanje stojnic. Danes je bil trg nekoliko slabše založen z zelenjavo in sočivjem kakor v soboto, vendar so bili zasedeni skoraj vsi prostori. Vsega Je dovolj: cvetače, krompirja, zelja, ohrovta, pese, kumar.. . Največ je pa, kakor navadno salate. Zdaj se več ne pozna na tregu vpliv škode, ki jo je napravila toča v Trnovem. Vprav neverjetno je, koliko solate konzumiramo v Ljubljani. Sicer solata ni nikdar "vsa razprodana, vendar smo pravi vegetarijanci že, če je pospravimo polovico toliko kolikor je je vsak dan ln zlasti ob tržnih dnen naprodaj. Trg je tudi zelo dobro založen z gobami in jagodami. Jurčkov zdaj sice: ni več toliko lepih kakor prelije teine, a Je zato naprodaj tem več lisic. Borovnic je nenavadno mnego vsak dan, vendar so zdaj ze nekoliko dražje; danes so prodajali ne- koliko lepše po 3 din liter. Malin je še malo in jih prodajajo po 5 do 6 din liter. Domačega sadja je bilo doslej, razen čr stenj, malo. Zdaj je pa od dne do dne več hrušk, ki so po 4 do 6 din kg, a ns posebno lepe, naprodaj je pa tudi te mnogo jabolk po 6 do 8 din. Ta jabolka so primerna ls predvsem za vkuhavanje. Ženska šoferska šola otvorjena LJubljana. 24. Iulija. Snoči iz bila v Ljubljani otvoriena prva šoferska šola za ženske, ki jo prireja Slovenski avtomobilski klub v Ljubila-il. To šolo so zahtevale dandanašnje izredne razmere, ko je treba računati s tem. da bodo morale biti ženske pripravliene v vseh strekah kot izvežbane rezervne delo/ne moči. Ženske lahko dandanes v vseh stio-ka-.i nacomeste moške, a za to iih moramo usposobiti Za šofersko šolo v Llubljani so pokazale Ljubljančanke izredno velika zanimanje. Prijavilo se je 110 učenk, čeprav ni bilo nobene posebne propagande za šolo Šola ie prirejena na velesejmu v paviljonu K. Snoči ie bila slovesno otvoriena in «.tver"»tve se ie udeležilo 72 prlpravilen>. Tečajnice je nagovoril vodla tečais ina. Štolfa ter orisal Domen Solani Sola bo trajala 6 tednov po 4 ure na teden, in sicer ob večernih urah ob ponedeljkih in cetkih. Predavali bodo: ing Struna o teoriii motorjev, tajnik AK J. Birimiša o cestm-policijskih predpisih dr B ZuŽek c civilno kazenski odgovornosti vozačev nvrornih vozil. dr. Ciber o prvi pomoči ori nesrečah in B. Kristan o vzdrževanlu avtomobila. Zaradi številnih priiav bodo prireditelji imeli težave, če bodo hcteli praktično izučiti vse udeleženke Znto ie vod i a tečaia opozoril tečajnice, ki bi lahko plačale delanje v zasebni šoferski šoli — v L1ubl1ani ie le ena. ing. Gaberška — na* hi se vadile tam. kier bodo uživale ooseben Dopust, ki ga bo nosil AK Vsekakor si pa bodo prireditelii prizadevali, da Sodo čim boli izučili tečainice tudi praktično ter iih dovoli usposobili za vožnie z rrw>tornimi vozili. in dekanu dr. Franu Hribarju. V Spodnji kazinski dvorani se je zbralo mnogo prijateljev in znancev slavljenca, ki je bil nedavno imenovan aa univerzitetnega profesorja na medicinski fakulteti. V imenu bolnica Je pozdravil dr. Hribarja sedanji ravnatelj dr. Radšel, v imenu banske uprave dr. Avramovič, v imenu mastnega poveljstva major Tasič, za s roškega načelnika dr. iiška. itd. Dr. Radšel je Opozoril UZ Velike zasluge dr. Hribarja za razvoj in napredek mariborske bolnica. Vsem se jZ llavljenec ginjen zahvalil poudarjajoč, da Maribora ne bo nikoli pozabil. —> Vreme. Terenska postaja napoveduje oblačno in nestanovitno vreme, možne so tudi krajevne nevihte. Včerajšnja maksimalna temperatura je znašala 24.5 C, davi minimalna 13.8 C, ob 9. uri zjutraj je kazal termometer 20 C, padavin pa Je bilo čez noč 23.6 mm. e^ntea Mlad pokvarjenec Ljubljana, 24. julija V prav hudo zadrego Je spravil 151etni pokvarjenec E. številne kupovalce sumljivih predmetov, zlasti delov koles, kakor sesalk. dinamo-svetilk pa tudi drugih stvari. Fantič, ki je imel doma dobro vzgojo, je naenkrat zašel v slabo družbo. Pričel je uhajati od doma in se potepati po mestu. Tudi ponoči se ni vračal domov in je prenočeval po drvarnicah in šupah. Zaradi malih tatvin so ga že večkrat zaprli, a vse kazni niso nič zalegle. Mladi pokvarjenec se je jel slednjič lotevati tudi koles, ki jih je kradel po mestu in po deželi. S kolesom, ki ga je nedavno ukradel na Tyr-ševi cesti, se je odpeljal na Gorenjsko, kjer ga je v neki vasi pustil in mu pobral razne dele, te pa hitro prodal. Spotoma je nekje ukradel drugo kolo, s katerim pa se je spet vozil samo en dan in zopet pobral z njega razne dele. ki jih je spravil v denar. Tako je prodajanje ukradenih stvari nadaljeval in puščal ukradena kolesa po vaseh, ob robovih gozdov in drugod. Z izkupičkom za ukradene dele je prav dobro živel, dasi jih je prodajal za smešno nizko ceno, kar bi moralo pri vsakem kupcu zbuditi sum, da so ukradeni. Fant Je prepotoval vso Gorenjsko pred dnevi pa se je vrnil spet v Ljubljano, kjer je zopet kradel kolesa. Vedno je oprezo-val okrog gostiln in našel tudi druge priložnosti, da je spet ukradel novo kolo, ki ga je navadno razdrl in prodal posamezne dele. Fantiča so slednjič aretirali in ga spravili na policijo, kjer je priznal večino svojih grehov in povedal, da je ukradel poleg drugega nad deset keles. Oblast bo mladega pokvarjenca oddala v poboljševalni-co, tisti ki so kupovali od njega ukradene predmete, bodo pa prijavljeni sodišču. Poskusen samomor v zapsru Novo mesto. 24. juliia r-red dnevi se ie odpravil iz Zagreba nroti Mirni peči na dom svoie sestre v Ve- | liki Gaber 231etni brezposelni Anton Ro-dič. V Viški vasi se ie vtihotapil v hišo župana Opare, in sicer se ie skril na p d-strešiu med ropotijo in čakal na usodno priliko, da izmakne kaj in s plenom zopet zamisti skrivališče. Imel ie pa smolo, da ie prišla na pod-strešie slučaino županova sestra Mariia in ie opazila neznanca v skrivališču pod kupom papirja. Pričela ie klicati na pomoč. Prihitel ie župan Opara s sosedi, vsi so namahali skritega Rodiča in ffa nato izročili orožnikom. Orožniki so Rodiča oddali v novomeške zapore, kier ie fant začel obupavati. Trdil je. da ne ve. zakai ie zaprt, obenem pa ie že koval načrt za beg iz zaporov. Ko ie spoznal, da ne do ide tako lahko, se ie odločil za samomorilni poskus, katerega ie včerai izvršil. Naiorei ie z žlico izvlekel iz stola neka i žebliev. nato ie odtrgal z žeblji podkovico na čevliu in je našel naposled tudi košček stekla, s kateri m_ si je prereza 1 žile pod komolcem ter požrl še žlico, žeblie in podkovico. Obupanec ie začel močno krvaveti. Nemudoma so ea poslali v bolnico, kier so mu nudili prvo pomoč in mu spravili iz želodca neprebavliivo železno iedačo. Ko so ga vprašali, zakai ie to storil, ie odgovoril, da zaradi tega. ker ie bil do nedolžnem v zaporu.__ Iz Maribora _ Iz policijske službe. Premeščena sta policijski agent Ignac Jelinčič z Jesenic v Maribor in policijski stražnik Karel Jur-kovič iz Maribora v Ljubljano. Za policijska stražnika-pripravnika sta imenovana pri predstojništvu mestne policije v Mariboru Anton Grešak in Ivan Bratuš. _ Trdovraten samomorilec. V Spodnjem Doliču so našli na domačem seniku obešenega in že mrtvega 52-letnega posestnika Ivana Grobelnika. Grobelnik si Je sam končal življenje. Zanimivo je, da si je že štirikrat prej skušal končati Življenje, pa so ga vedno ob pravem Času rešili, petič pa se mu je obupna namera posrečila. — Prisrčno slovo prof. dr. Hribarja. Snoči so mariborski zdravniki in nameščenci mariborske bolnice priredili lep poslovilni večer univerzitetnemu profesorju KOLEDAR Danes: Sreda, 24. julija: Kristina DANASNJE PRIREDITVE Kino Matica: zaprto Kino Union: Ples na vulkanu Kino Sloga: Gentleman vlomilec Kino šiška: Zdravnik iz strasti DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Leustek, Resi jeva cesta 1, Bahovec, Kongresni trg 12. Nada Komo-tar, Vič — Tržaška cesta 48. Izgred obrtnega sodišča SPREJEM V SLUŽBO ZA TOČNO DOLOČENO DOBO Tone je bil delavec pri gradbeniku, imel je 3.75 din mezde na uro, delalo se je po osem ur na dan. Točno en mesec po sprejemu na delo ga je gradbenik odpustil brez odpovedi in ne da bi bil imel kak zakonit razlog za odpust. Tone je s tožbo zahteval od gradbenika mezdo za 14dnev-no odpovedno dobo v znesku 360 din. Gradbenik ni hotel plačati in je navajal, da je bil Tone nedavno poprej že na delu pri njem, da pa je bilo delavsko razmerje pravilno razklnjeno. Kmalu nato je Tone zopet zaprosil za težaško delo. Gradbenik ga je sprejel, pri tem pa je pristavil, da ga sprejme samo za toliko ča*a, da bo Izkopan kanal na dvorišču neke stavbe. Tone je drugi dan zaCel delo pri izkopu kanala. Ko pa je polir sprevidel, da je Tone za to delo preslaboten, ga je zamenjal z drugim delavcem, ki je delal do tedaj v notranjosti stavbe, Toneta pa je poslal na to stavbo, kjer delo ni bilo napornejše kakor pri kanalu. Cim je bil kanal izkopan, je bil Tone odpuščen, čeprav so se dela na stavbi še nadaljevala. Tone je priznal, da je bilo v resnici v&e tako, kakor je navedel gradbenik, bil pa je mnenja, da bi ga bil smel gradbenik odpustiti brez odpovedi le tedaj, če bi bil ves Čas zaposlen pri izkopu kanala. Ker pa mu je bilo odkazano drugo delo, se je službeno razmerje spremenilo za nedoločen čas. kateremu je morala slediti 14dnevna odpoved. Tone je tožbo izgubil. Razlogi: Na podlagi navedenega dejanskega stanja, katerega so potrdile tudi priče, je prišlo sodišče do zaključka, da je bil Tone sprejet v službo za točno določen čas. to je za toliko časa, da bo izkopan kanal. Glede na to je bil gradbenik upravičen, da je Toneta odpustil brez odpovedi, ko je bil kanal izkopan. Ni odločilno, ali je bil Tone zaposlen pri kanalu ali na stavbi, on je v naprej vedel, da se službeno razmerje konča, čim bo kanal gotov. Kajti odpoved ima ta namen, da delavec pri izstopu iz službe nI takoj na cesti, ampak da se v teku odpovedne dobe ozre za kakim drugim delom. V tem primeru je Tone mogel vsaj približno ugotoviti, kdaj bo delo pri kanalu dogotovljeno in se je ta 6as lahko pobrigal za drugo delo. DRAGA BRIVSKA POMOČNICA Nekoč je naš list priobčil zgodbo o dragi brivski vajenki, danes pa prinašamo enako o dragi brivski pomočnici. Kot taka je bila Vojka delj časa zaposlena v brivskem in Česalnem salonu. Po pravimi razrešitvi službenega razmerja je tožila šefa na plačilo odškodnine za nadurno delo v znesku 3551 din. V tožbi je trdila da je imela dogovorjeno plačo mesečno po 700 din in kosilo opoldne. Toženec je odklanjal plačilo tako visoke vsote in trdil, da je bilo že v naprej dogovorjeno, da bo trajala zaposlitev preko normalnega delovnika zlasti zvečer in zjutraj, ker prihajajo gostje ravno v tem času in da bo Vojka prav zagradi tega prekočasnega dela dobila kosilo. Razen tega ji je dajal posebno nagrado po 40 din ob štirih večjih praznikih, žegnanju in sokolskih veselicah; plačeval je zanjo v zimskih mescih, ker je bil posel bolj slab, nanjo odpadajoči del socialnih dajatev v skupnem znesku 240 din; dal jI je 120 kav, kar je vredno 240 din, 20krat čaj iz gostilne po 3 din, skupaj 60 din. 25krat večerjo po 2 din; kadar je šla Vojka z njim v gostilno ali na veselico, je zanjo plačal zapltek ln vstopnino, skupaj 120 din; razen tega je Vojka ostala dolžna za glavnike ln parfum eri jo 50 din; imela 647krat kosilo v vrednosti 2588 din. Ako se vse te zneske sešteje, se pokaže, da ima on od Vojke več zahtevati, kakor pa ona od njega in da ji nič ne dolguje, čeprav bi bilo število naduf, kakor jih ona navaja, pravilno. Sodišče je kot toženčevo protiterjatev upoštevalo samo znesek 380 din, kolikor Je Vojka dobila posebne nagrade v gotovini in kolikor je bila dolžna za glavnike in parfumerijo, vse druge zahtevke pa je odbilo in toženca obsodilo v plačilo zneska 2751 din. Glavni protizahtevek je bila seveda vrednost kosil v znesku 2588 din. Toda dokazovanje je pokazalo, da se je toženec tako pogodil, da bo Vojka dobivala poleg plače 700 din na mesec tudi vsak dan še kosilo in da o nadurnem delu pri sklepanju posrodbe ni bilo govora. Kar pa se tiče drugih trditev, da je Vojka dobila večkrat čaj, kavo, večerjo, zapitek v gostilni, vstopnino na veselico itd., se je izkazalo, da jo je toženec sam vabil bodisi na dom, bodisi v gostilno, kjer ji je postregel z malco ali z večerjo ter Ji plačal tudi vstopnino na veselico. Takih pogostitev pa toženec ne more zaračunati Vojki in Jih ne more uveljaviti v pobot, ker jo je pogostil pač zato, ker je prišla k njemu na obisk in šla z njim na veselico, ne pa v namenu, da ji bo kdaj te izdatke zaračunal. fttcv. |67 »SLOVENSKI NARODi, sreda, M. julija 1940. Strani I Revolucionarna epopeja iz burne francoske zgodovine. — Miljenec Pariaa pevec DEBURE VU prvi revolucionar W) f ff C M A V ITT IT A KT IT leta 1830 — nastopa v filmu ^ *^ *m ? ULAAilU V gl. vlogah: GUSTAV GRtJNDGENS, SYBILLJG SCHMTTZ in THEO LINGKN. Predstave ob 16., 19. in 21. uri. K ENO UNION, tel. 32-21 Senzacionalna in napeta kriminalna drama ameriških tajnih detektivov! Gentleman vlomilec (Po^ŠLT™ vSEtfES? VVarren VVUlkun Najslavnejši detektiv na sledu misterijoznih dejanj na potu od New Yorka do Pariza. — Film, v katerem so vse osebe sumljive. PREMIERA DANES! Ob 16., 19. in 21. uri. KINO SLOGA, tel. 27-30 ■HBBWlWanilBB«iVBBftđKBSjanMH^MHi DNEVNE VESTI — Poslaniki tujih držav na Bledu. Na Bledu se mudi ameriški poslanik Arthur Bliss .nemški poslanik von Herrn. ki se je nastanil v Begunjah, madžarski poslanik baron Baka cz Besseney in angleški r>o-slanik Ronald Campbell, ki sta Dr snela z avtomobili v ponedeljek. V C era i je na prisrjel z beosralskim brzovlakom na Bled še novoimenovani esiptski poslanik na našem dvoru Abdel Vahab bej. ki se :e na-stanU v hotelu Toplice. — Seja eospodarsko finančnega odbora ministrov. Včeraj dopoldne ie bila v kabinetu finančnega ministra dr. Sute4a pod niesovirn predsedstvom seia cosoodarsko finančnsa odbora ministrov, ki so i! prisostvovali poleg finančnega še pravosodni minister Marković. minister za gozdove in rudnike dr. Kulenović. prometni min:ster ing. Beslić. trgovinski minister dr. An d res. vojni minister general Nedia in minister vojni minister general Nedič in minister navala so se razna vprašanja našega gospodarstva, ki spadalo v okvir že napovedanih reform. — Porast cen v naSI državi. Cene so tudi v juniju v naši drŽavi naraščale. Tako kažejo podatki Narodne banke. Naraščale so cene v trsrovini na drobno in na debelo. Bolj so poskočile cene pri uvoznih kakor pri izvoznih proizvodih. Od junija lanskega leta do junija letošnjega leta je poskočil indeks cen v Jugoslaviji za 28.1. Zanimiv je indeks cen v trgovini na drobno za deset največjih mest. Po tem indeksu, ki je bil določen na bazi 100 1930. leta, so cene od junija lanskega leta do junija letos najbolj poskočile v Zagrebu in Ljubljani, najmanj pa v Sarajevu. V Zagrebu je poskočil v enem letu Indeks cen v trgovini na drobno od 90.3 na 115.3. Ljubljana je drugo najdražje mesto v naši državi. V Ljubljani je poskočil indeks cen v enem letu od 91-3 na 116.2. V pogledu povprečnega indeksa cen v trgovini na drobno za vseh deset največjih mest je indeks cen poskočil od 92.5 na 115. — Slobodan Jov^nović upokojen. Na predlog prosvetnega ministra so kraljevi namestniki podpisali ukaz o vpokojitvi znanega srbskega učenjaka Slobodana Jo-vanoviča, rednega profesorja juridične fakultete na beograjski univerzi. Vpokojen je bil zato, ker je izpolnil 70 leto. Obenem je bil odlikovan z reaom Jugoslovenske krone I. stopnje. — Dvojno pobiranje trošarine na vino je protizakonito. Splitska Zadružna matica se je obrnila na finančnega ministra dr. šute-ja s pritožbo, v kateri pravi, da je protizakonito dvojno pobiranje trošarine na vino, ki se izvaža v drugo banovino. S tem so vinogradniki občutno prizadeti, če se izvaža vino iz Dalmacije v Slovenijo, se piača trošarina v banovini Hrvat?iti in v dravski banovini. Zato Slovenija ne kupuje več dalmatinskega vina. Iz kabineta finančnega ministra je prišel odgovor, da je finančni minister naprosil bana banovine Hrvatske, naj izda pojasnilo, da se lahko pošilja vino iz bano\*ine Hrvatske v drugo banovino in nazaj, ne da bi bilo '.reba plačali dvojno trošarino. — Načrt o javnih delih. V Beogradu v ministrstvih proučujejo izdelavo načrta velikih javnih del v državi. Računajo predvsem z javnimi deli, ki bi bila splošno koristna narodnemu gospodarstvu in ne posameznim gospodarskim skupinam. V poštev bi prišle zlasti melioracije, saj je v naši državi okrog 600.000 ha neobdelane zemlje, ki bi jo lahko obdelovali, če bi jo meliorirali. Ta neobdelana zemlja je prav v naših pasivnih pokrajinah, zato bi melioracije imele še poseben pomen. V Beogradu napovedujejo, da bo kmalu izdan načrt o velikih javnih delih v državi, in sicer ne le tehničen, temveč tudi o financiranju del. — Letošnja sladkorna kampanja se bo lahko začela nekoliko pozneje. Naše sladkorne tovarne letos ne forsirajo kakor lani. da bi se sladkorna kampanja začela čimprej ker je dovolj sladkorja v zalogi, čeprav so si konzumenti napravili velike zalege. Letošnja kampanja se bo torej začela ob normalnem času, ob koncu avgusta ali v začetku septembra, glede na to, kdaj bo dozorela sladkorna pesa. — Novi zagrebški proračun. V ponedeljek je imel finančni odbor zagrebškega mestnega sveta sejo, na kateri je obravnaval novi proračun, ki znaša 154,000.000 dinarjev. Zagrebčani ne bodo plačevali v novem proračunskem letu nobenih novih davkov. Proračun je uravnovešen. Zagrebška občina je prihranila v tekočem proračunskem letu 1.500 000 din. — Vis dobi moderno radiotelefonsko centralo. Na Via so pripeljali aparaturo za novo avtomatsko telefonsko centralo na Visu, ki bo po radiotelefonski postaji na ultrakratke valove zvezana s celino. Centrala bo imela dve podcentrali, ena bo v KomJži, tako da bodo vsi kraji na otoku Visu vezani na to avtomatsko radiotelefonsko centralo. To bo ena najmcdei lcjših central na Jadranu. — Slabi izgledi za izvoz lanu. Lani je bila površina z lanom posejanega zemljišča povečana v naši državi za 70 1 • v primeri s prejšnjimi leti, toda letošnja zima je uničila okrog 40 o^imine. Precej škode so pa napravile na lami tuii poplave. Lan se je letos znatno podražil, toda prodati ga bo zelo težko, ker imamo le nekaj domačih predilnic, izvoz je pa povsem zastal. Letošnji pridelek lanu oo znatno zaostajal za lanskim. — Iz Bolgarije bomo uvozili 500 vagonov koruze. Poročali smo že, da ie odpotoval v Sofiio glavni ravnateli Prizada dr. Toth z ravna tel i em dr Jevremovicem v zadevi uvoza koruze. V Sofiji ie bil dosežen sporazum, po katerem bomo uvozili iz Bolgarije 500 vagonov koruze. Ce io bomo potrebovali več. se bodo vršila naknadna pogajanja. Koruzo začnemo uvažati iz Bol-garile še ta teden in plačali jo bomo v svobodnih devizah. Razpisana služba banovinskega cestarja. Banska uprava razpisuje pri okrajnem cestnem odboru v Kamniku službeno mesto banovinskega cestarja, in sicer za cestno progo banovinske ceste I. reda št. 7 Kranj—Moste—Kamnik—Motnik cd kilometra 10.814 do km 16.000. Prošnje je treba vložiti najkasneje do 17. avgusta pri okrajnem cestnem odboru v Kamniku. — Zagreb je dobil nov Meštrovićev spomenik. Pred poslopjem Higienskega zavoda v Zagrebu so odkrili včeraj brez posebnih svečanosti novo krasno delo kiparja Ivana Meštrovića skulpturo »Mati m dete«. To delo je poklonil Meštrović Higienskemu zavodu. Spomenik je visok 4 m in vlit v bronu na stroške Higienskega zavoda. Kdor ima nezdrave zobe in slabe dlesne, naj uporablja zdravilno Paradentin pasto za čiščenje zob in masiranje dlesen. Ta pasta je antiseptična, desinficira ustno du plino ter prepreči razne bolezni, ki se širijo po ustni duplini. Dobiva se po din 16.— v lekarnah in v drogeriji Gregorič, Ljubljana. — Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 59 z dne 24. t. m. objavlja uredbo o spremembi in dopolnitvi členov 269. in 270. zakona o ustroju vojske in mornarice; pravilnik o upravljanju sklada za gradnjo, popravljanje in opremljanje sodnih poslopij in za urejanje zemljiških knjig; popravek v navodilih za izvrševanje uredbe o varčevanju z živili; spremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na območju dravske banovine in razne objave iz >Službenih novin«. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno, od časa dc rasa rahle krajevne padavine. Včeraj je deževalo v Mariboru in so imeli 24 mm padavin. Najvišja temperatura je znašala v Splitu in Dubrovniku 29, v Kumboru 28. v Ljubljani, Zagrebu in Sarajevu 27, v Beogradu in Rabu 26, na Visu 24, v Mariboru 19.5. Davi je kazal barometer v Ljubljani 760.3, temperatura je znašala 18. — Nesreče. I51etni hlapček Alojzij Bogataj iz Hotedrščice je včeraj čistil konja, ki ga je brcnil v levo roko in mu jo poškodoval. — Frančiška Gregorčič, užitka-rica iz Hinj, je padla z voza in si nalomila rebra na levi strani. — Enako smolo je imel posestnik Janez Menard iz št. Jurja pri Grosupljem. Padel je z voza in si na-lomil rebra na desni strani. — Tesar Peter Bobnar iz Kranja je popravlja! ostrešje na neki hiši, s katerega pa je padel in si zlomil levo nogo. — Posestnikova hči Franja Malnar iz Mahovnika je Šla po spolzkih stopnicah v klet. kjer je padla in si zlomila levo roko. — 61etni gostilničarjev sin Ivan Kepa iz Dev. Mar. v Polju je padel pri igri in si zlomil desno roko. — Doma po stopnicah pa je padla 171etna hčerka železniškega uradnika iz Ljubljane Ana Cafuta in si zlomila levo nogo. — Surov gost. SOletna gostilničarka Ana Mahorič iz Slivnice pri Grosupljem je včeraj ponoči ob policijski uri spravljala iz gostilne družbo fantov ki pa se jim še ni ljubilo iti spat. Gostilničarka jih je slednjič energično pozvala k redu, kar je raz-dražilo nekega fanta, da je skočil proti njej in se je dejansko lotil. Tako jo je pretepel, da so jo morali prepeljati zaradi poškodb na glavi in po životu v bolnico. — Bi*nco menica na 250.000 din ukradena. Solastnik tvornice Terranova Elemer Reczev je prijavil zagrebški policiji tatvino bianco menice na 250.000 din, ki mu je bila ukradena z dokumenti vred iz avtomobila, stoječega pred neko hišo v Zagrebu. Reczev da 2.000 din tistemu, ki bi mu vrnil dokumente in ukradeno menico. — Strašne posledice hazardiranj». Sodišču v Banjaluki so včeraj izročili Sulej-mana Deliča, ki je v ponedeljek ponoči po hazardiranju ustrelil svoja prijatelja Beš-laga Vajrača in Alijo Nurkića. Na policiji je Delič trdil, da ne ve kje je pustil samokres, s katerim je streljal. Policija je pa našla samokres v njegovi kavarni. Delič je preživel noč mirno in spal je kakor da se nI nič zgodilo. — Izjema med cigani. Cigan Marko TJgarkovlć je delal v tekstilni tovarni v Dugi resi kot kurjač polnih 40 let. Bil je marljiv in vesten delavec. Zdaj je bil upokojen in tovarna mu bo plačevala tedensko pokojnino 120 din. To je pač redka izjema med cigani, ki nimajo obstanka na enem kraju, in ki tudi delati nočejo. Iz Ljubljane —ij Tri silno zanemarjene glavne ceste. O slabih cestah, zlasti glavnih, ki vodijo v mesto, se je že veliko pisalo, vse pritožbe pa so kakor bob ob steno. Nekaj let se že govori in piše o utrditvi, oziroma o kockanju Tržaške ceste, ki pomeni tudi za naše razmere pravi škandal. Cesta je vzdolž od odcepa Bleiweisove ceste tako razrvana. da je komaj mogoče voziti po nji, saj je na njej kotanja pri kotanji, luknja pri luknji. Ob lepem vremenu se s cestišča dvigajo oblaki prahu, ob deževju pa stoje na cesti cela jezera. Enako je tudi z Dolenjsko cesto, na kateri je vedno vedno velik promet. Po njej prihajajo v mesto vozila iz vse Dolenjske, v zadnjem času pa prihaja ter odhaja zlasti veliko težkih tovornih avtomobilov. Cesta je ponekod že tako obrabljena, da je zlezlo cestišče prav pod barjanski nivo, zato tudi ni Čuda, če o«taja po deževju mokra še več dni, ker voda pač nima kam odtekati. Za tako prometno Dolenjsko cesto se pa nihče ne briga in se o utrjevanju niti ne govori. Tretja važna prometna žila, ki veže mesto s podeželjem je Tvrieva cesta, ki je tudi silno zanemarjena. Kdaj bodo začeli to cesto utrjevati je še vedno vprašanje, dasi so bile že razpisane licitacije, ki so menda tudi že odobrene. Merodajni faktorji, naj se končno zganejo, ker bomo sicer jeseni utonili v blatu na teh cestah. u— t*prava Hubadove inpe poziva včlanjene ljubilanske mešane in moške zbore k pevski vaii v petek 26 t. m. ob 20. pri v telovadnici realne gimnazije v Vegovi ulici Udeležba mora biti stoodstotna t o— Za napravo valjanega asfalta na Zaloški cesti je mestni tehnični oddelek razpisal dražbo, ki bo 9. avgusta. Zaloška cesta bo od Lipičeve ulice do Sušnika tlakovana z valjanim asfaltom z uporabo bitumena Shelmac, na način, kakor je utrjena Ilirska in bo urejena Gajeva ulica. Tramvajska proga pa bo tlakovana z debelimi in drobnimi granitnimi kockami, ki jih pri popravilih lahko poberejo ven in spet naglo polože nazaj. Ker bo tudi ta tlak zalit z asfaltom, tudi tramvajski voaovt ne bodo več delali tako velikega ropota. Naprava muld in makadamske podlage, nabava in polaganje granitnih kock ter naprava valjanega asfalta in zalivanje granitnega tlaka z asfaltom bo skupaj veljalo okrog 700.000 din. Od Sušnika dalje do železniškega prelaza pa je prej treba napraviti glavni zbiralni kanal is Most, ki bo šel po Zafloski cesti in bo ob Hribarjevi tovarni zavil k Ljubljanici u— Jadralno-letatsica §ota na Blokah je začela s letenjem. Interesenti dobe prijave in vse informacije v pisarni Aero-klu- ba, Ljubljana, Gledališka ulica 10. —lj Vlom v Mla«Hko. Oni dan se je vtihotapil s pomočjo ponarejenega ključa v jedilno shrambo Mladike v subičevi ulici podjeten sladkosnedež. Shrambo je oplenil in odnesel več kilogramov čokolade, več kilogramov sladkorja, nekaj kave, kakaa, vrečo rozin, precej orehov, suhih sliv in raznih drugih živil, v skupni vrednosti nad 2000 din. —lj 401etniea mature. Da se domenimo, kdaj, kako In kje proslavimo 401etnico maturantje ljubljanske gimnazije in realke iz leta 1900, vabimo v Ljubljani in bližini bivajoč« tovarile na sestanek v soboto 3. avgusta v salonu pri »šestici« poleg »Slona«. —lj V Stritarjevi ulici št. 6 v LJubljani pri frančiškanskem mostu se sedaj nahaja optik In urar FR. P. ZAJEC, torej ne več na Starem trgu. — Samo kvalitetna optika. 3. 1. Gradnja novega mostu v Mariboru Radi prometnih aeprililc je graditev nujna — Potrebna razbremenitev državnega mosta — Akcija industrij cev in delavstva Maribor, 22. julija. Do leta 1913. sta bila oba dela Maribora, ki se razprostirata na obeh bregovih Drave, zvezana z lesenim mostom. Z^iadi naraščajočega prometa so tega leta dogradili sedanji mest, ki spada po svoji monumentalnosti med prve v državi. Takrat so pač računali, da bo novi most zadoščal za dolga desetletja; saj je takratni Maribor kot izrazito provincialno mesto bil deležen počasnega razvoja. Povsem so se prilike spremenile, ko je v povojni dobi zavzelo mesto drugo vlogo. Maribor je postal živahno obmejno mesto ter gospodarsko in kulturno središče vse severne Slovenije. Z dotokom primorskih beguncev in slovenskega življa z dežele je število prebivalstva naraslo, posebno še, ko je začela naraščati industrija. Danes šteje Maribor z okolico že nad* 50 tisoč prebivalcev. S številom prebivalstva se je večal tudi obseg mesta, predvsem v smeri proti Pohorju, Pobrežju in Studencem. Oba dela mesta, ki jih nekateri že upravičeno nazivajo stari in novi del. pa sta še danes med seboj zvezana le z državnim mostom in brvjo v Studencih, ki pa je uporabna samo za pešce. 2e pred leti so zainteresirani krogi pričeli opozarjati, da državni most kot edina prometna vez ne more več zadoščati za vedno bolj rastoči promet. Ne samo zaradi neprilik v prometu, ampak že zaradi varnosti, češ da most ob taki frekvenci ne bo mogel več dolgo služiti svojemu namenu. Bilo je izvedeno dnevno štetje vozil in pešcev, ki pasirajo most, in ugotovljene so bile presenetljive številke glede na število in tonažo. Pokrenjena je bila tudi neka akcija za graditev novega mostu. Sprva je bil načrt, da se zgradi vzporeden most, ki bi vezal Kopališko ulico in Tržaško cesto. Proti temu pa so nastopili občani s Pobrežja, ki so utemeljevali potrebo, da se most zgradi tako, da bo vezal Pobrežje in meljski okraj Maribora. S* tem ne bi samo razbremenili državnega mostu, ampak bi se tudi skrajšal zamudni ovinek za dohod in dovoz v Maribor. Pobreska občina šteje danes nad 11 tisoč občanov. So to večinoma delavci in drugi nameščenci, ki so zaposleni v mariborskih tekstilnih tovarnah. Večina teh, ki so tudi največja, je v meljskem predmestju, ki se razprostira na levem bregu Drave, prav nasproti Pobrežja. Zaradi oddaljenosti se večina delavcev vozi na delo s kolesi in morajo dnevno prevoziti eno uro dolg ovinek. Med Pobrežjem in Meljem obratuje sicer brod, ki pa ne zmaguje silnega prometa, razen tega je treba plačevati prevoz-nino. Ta ni ravno velika, a ob vsakodnevni uporabi se naberejo za delavca težko po-grešljive vsote. Najhuje pa so prizadeti delavci pozimi, ko ne morejo uporabljati koles in ko na vso nesrečo zaradi nizkega stanja vode in ledu ne vozi brod. Takrat morajo pač pešačiti. Seveda občutijo pomanjkanje dobre prometne poti z mestom tudi drugi sloji, zlasti še lastniki vozil. Potrebo graditve novega mostu so že pred leti uvideli tudi industrijci. ki imajo svoje tovarniške objekte v Melju in na Pobrežju. Da odpomorejo željam delavstva in svojim potrebam, so bLU pripravljeni prispevati milijonske deleže za gradbo mostu. Seveda bi morale prispevati tudi zainteresirane občine, banovina in država. Ko pa so vse razpoložljive vsote sešteli, je manjkalo še precej do uresničitve načrta, čeprav sta mariborska in pobreška občina pokazali veliko razumevanje, seveda v okviru svoje finančne mrči. Pobreški občani so bili posamezno pripravljeni, brezplačno odstopiti za gradbo prizadeta zemljišča in tudi sicer prispevati z materialom in kulukom. Pripravljeni so bili že dokončni načrti, potem pa je vsa akcija — zaspala. Oživeli so jo zopet agitatorji ob priliki zadnjih občinskih volitev na Pobrežju, seveda le do končanih volitev. Kakor se govori, je vzelo ponovno v roke vso zadevo — delavstvo samo, ki hoče iz svojih sredstev zgraditi brv, ki bo spajala Pobrežje z meljskim okrajem. Zamišljena je širokopotezna akcija, ki bi jo nabrž podprli tudi zainteresirani industrijci. Kakor je zamisel delavstva lepa in vse hvale vredna, je vendar treba že v naprej uvideti, da bi tudi najpreprostejša brv preko širokega toka Drave veljala veliko vsoto, ki bi jo delavstvo ob že tako pičlih prejemkih težko utrpelo. Razen tega bi bila taka rešitev krpanje, ki bi le v majhni meri ublažilo zahtevo po večjem, tudi za ostali promet potrebnem mostu. V Mariboru in zainteresirani okolici prevladuje mnenje, da bi bil naposled ie Čas, ko bi tudi pristojni javni činitelji temu problemu posvetili vso skrb in pažnjo. Maribor mora glede na število prebivalstva in živahnosti prometa čimprej dobiti dobre in hitre zveze med obema deloma mesta in okolico. Primer, da hoče delavstvo samo iz svojih bornih in trdo prlsluženih sredstev zgraditi brv, naj bo izpodbuda tistim, ki so poklicani, da vršijo javna dela. Iz Slovenskih goric —- Neurja povzročajo občutno Škode na sadnem drevju. Zadnje dni so divjala ▼ nekaterih krajih Slovenskih goric huda neurja. Najbolj je bi!a prizadeta ljutomerska in ormoška okolica, a prizanešeno tudi ni bilo srednjemu delu Slovenskih goric. Hud vihar, ki je razsajal med plohami, je napravil občutno Škodo zlasti na sadnem drevju, ker je oklestil mlada jabolka, ki niso za rabo niti za kis. škoda je zlasti občutna v krajih, kjer je sadje razmeroma še najbolje obetalo. — Tatvine krompirja. Nekateri posestniki v okolici Sv. Trojice v Slovenskih goricah tožijo o številnih tatvinah krompirja na njivah. Tatovi so Izkopali ponoči mnogo krompirja in povzročili kmetom občutno škodo. — »Prepelica že prepeli v rumeni pšenici ...« Tako odmeva znana kmetska pesem ob sedanjih vročih poletnih dneh iz grl veselih žanjic po razsežnlh njivah, razprostirajočih se po naših gričih in brdih. Pridelek pšenice je letos izmed vseh žitnic najzadovoljivejši ter bo mogel nadomestiti v prehrani ostalo žito, ki je slabo obrodilo. — Kaj bo z elektrifikacijo obmejnih krajev? že večkrat smo v našem listu poudarjali potrebo popolne elektrifikacije obmejnih krajev, kakor je bilo poudarjenih že več apelov od drugih strani naše jav-nosti. A vse kaže, dq prihajajo ti pozivi še vedno na gluha ušesa tistih, ki irrmjo v rokah možnost, da bi lahko to vprašanje rešili- Pomanjkanje elektrike se ne čuti samo v našem lokalnem gospodarstvu, ;«m-pak v pretežni meri tudi na vseh področjih splošnih gospodarskih in kulturnih potreb. Glavni vzrok, da se tujski promet v naših lepih krajih, kakor so Sv. Trojica, Sv. Anton. Marija Snežna in Sv. Ana ne more razviti, je poleg slabih cest pomanjkanje elektrike. Na drugi strani pa bi bila električna napeljava nujno potrebna glede na vedno preteče pomanjkanje petroleja, Id ga čutimo že izza letošnje zime. Sedaj, ko je center naše severne meje Gornja Radgona priključena k falski elektrarni, obstoje ugodnejše možnosti za razširitev električnega omrežja v oddaljenejše okoliške kraje kakor so bile prej, ko je Gornja Radgona dobivala tok še z one strani meje. ALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej Preklici, tzjave beseda din 1.— davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. RAZ no Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din SO I SI LAHKO BftflOBVEZIIO 061E OTE epi IGN.VOKf 60 PAR ENTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic. — Velika zaloga perja po 7.— din •>JuIijana«, Gosposvetska c. 12 in Frančiškanska ul. 3. 4. L«. ■ ■ • • aaaaaaaaaaaaaaaaaa Poslažite se malih oglasov v »Slov« Naroda« ki so najcenejši 1 POHIŠTVO -po naročilu, vsakovrstne stole, poli ti ram oprave, vsa popravila najceneje: ZORMAN, Breg 14. 1772 JUGO GRAFIKA Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din ZA VSAKO PRILIKO najboljša in najcenejša oblačila si nabavite pri P R E S K E R Sv. Petra cesta 14 " SAN DA LETE v veliki izbiri, trpežne in poceni dobite v trgovini »EDO« čevlji Vošnjakova 2 (Gosposvetska c. 12). 1782 MEDICA barva ustne in lica! Dobit e.t j o v MED AKNI Ljubljana, židovska ulica 6 MREŽE za postelje dobite najceneje v Komenskega ul. 34. — Zaloga posteljnih žičnih vložkov. 1741 KUPIM Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din ioiaiMuuaiiiM^ POZOR! Kupujem in prodajam rabljene čevlje, moške obleke, rabljeno perilo in stare cunje. Klavžer, Vošnjakova 4. 1594 niTiV Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din KATERI UPOKOJENEC bi poročil starejšo vdovo s stalnimi dohodki? — Samo resne ponudbe na upravo SI. Naroda pod šifro »Nad 50«. 1792 Kako žene 50 let lahko izgledajo kakor da jim je 35 Nov dragocen ekstrakt kožnih cehe — Prav kakor vitalni elementi v kosi zdravega, mladega dekleta. Iznašel ga je dermatolog svetovnega slovesa. Dobiva se iz skrbno odbranih mladih živali. Te ekstrakt, imenovan »Biocelc, j« vsebovan zdaj v rožnati hrani za kožo Tokalon. Uporabljajte ga ▼sako noč. Medtem ko spita, Vase koša slo-herao sekundo absorbira te vitalne elemente. Vsako jutro, ko se prebudite, ie Vela koža jasnejša, glajšs. bolj sveža — mlajša. Ces dan uporabljajte kremo Tokalon (bele barve; ne mastno). S to enostavno nego lahko vsaka Žene doseže, da je videti 10 let mlajša Imejte tuđi VI divno kožo in poli ■ kakršno bi se lahko ponašalo vsako mlsdo dekla S hranami za kožo Tokalon so uspešni rezultati v vsakem primeru zajamčeni, sicer se Vam vrne denar. ___- >SLOTIHSKI M1ROD«, M. julija 1M0. Bled je tudi letos lep... čeprav ima zda] samo Se 700 gostov Ljubljana, 24. julija Čeprav so se časi še tako spremenili. Bled zaradi tega ni izgubil nič na svoji lepoti, na slovesu našega vodilnega letovišča in ne zdi se tudi, da bi se kaj spremenilo njegovo življenje na zunaj, če ga obiščeš v nedeljo. Živahno je na cestah, kjer vidiš skoraj več motornih vozil kakor v Ljubljani... Oživeli so parki, saj od časa do časa vendar toliko posije sonce, da je senca vabljiva. Poletje se je začelo vsaj oficielno, če ne v resnici, a v nedeljo je bilo na Bledu tako prijetno toplo, dokler se ni popoldne stemnilo nad Pokljuko, ko so legle sence tudi na večno drhteče, lesketajoče se Blejsko jezero — da so bila nekatera kopališča skoraj prepolna. SPUŠČENI ZASTORI. .. Kdo bi mislil, da Bled preživlja krizo?! Vrtovi nekaterih hotelov so bili polni kakor v na jži vahnejši sezoni. NTa jezeru so se zibali čolni — čolnarji so imeli menda prvič letos nekoliko več dela. Optimist bi si lahko razlagal po svoje spuščene zastore na oknih hotelov in penzionov in da ni videl na hi>ah posebno kričečih napisov z opozorilom na tujske sobe. SMEŠNE, A ZLOBNE GOVORICE Sezona sc je torej začela. Nekateri gosti k* so prišli na Bled napol v strahu, napol iz radovednosti, so bili presenečeni nad tem, da niso opazili nobenih posebnih sprememb: ne agonije letovišča, ne nobene vznemirjenosti med domačini in niti sledu o vsem tem. kar so slišali »zaradi bližnje meje«. Slišali so se glasovi, da se slovenska letovišča letos niso pripravila na sezono, ter da po hotelih stanuje vojaštvo. Toda na Bledu nc vidiš nobene druge uniforme, razen uniforme prometnega redarja. Teh redarjev je pa toliko kakor v velikih mestih z živahnim prometom. Promet je v resnici zelo živahen ob nedeljah. Po blejskih cestah sc ne pode le kolesarji, ki sc vozijo na Bled ob nedeljah iz številnih krajev na Gorenjskem, pa tudi iz Ljubljane. Zdaj je cesta že skoraj v vseh delih tlakovana med Ljubljano in Bledom in promet je čedalje bolj živahen. In Bled je vendar tako blizu Ljubljane, tako vabljiv pc svoji lepoti in zaradi tople jezerske vode za kopalce, da bi morali imeti Ljubljančani v njem večino ob lepih nedeljskih dneh. Toda lepih dni je bilo doslej še tako malo. kar je morda vplivalo še mnogo bolj negativno kakor govorice o obupnih razmerah, da so ljudje ždeli doma ali sc sprehajali kvečjemu po ulicah pod dežniki. ZAKAJ MOLK O BLEDU? Dovolj je. da obiščeš Bled in da ga zopet vidiš, pa postaneš optimist. To ni propagandno geslo in ga nismo prečitali z lepaka. Kar se tiče propagande za tujski promet na našem Bledu, bi smeli skoraj trditi, da Bled tajimo. Včasih slišiš, da Bled ne potrebuje nobene propagande ter da bi bilo smešno opozarjati nanj. saj ga vendar vsi dobro poznajo. Kljub temu jc nekaj izrednega, da tako malo čitamo o Bledu v časopisju. Naši listi imajo stalne rubrike za dopise iz številnih manjših krajev, nihče pa ne poroča o blejskem življenju. Hrvatski listi redno poročajo o tujskem prometu v obmorskih krajih in skoraj vsak teden čitamo Številke c gostih na Sušaku, v Crikvenici in Dubrovniku. Če dobe v tem ali onem jadranskem letovišču 10 gostov, o tem že pišejo, mi pa napišemo o našem Bledu največ po dva članka na leto. Morda se prav zaradi tega lahko razširijo tako nesmiselne govorice o naših letoviških krajih, kakršne so sc širile pred tedni. OBLAKI NAD BLEDOM Morda se tisti številni nedeljski izletniki, ki so bili morda v nedeljo zopet mokri. jeze, če govorimo o optimizmu, kajti verovali so nasmejanemu nebu in odprlo se jim je srce ob pogledu na sončne barve, da so pozabili na vse neprijetnosti letošnjega poletja in se jim oblaki nad planinami niso zdeli sumljivi. Kmalu popoldne se je sonce skrilo in kopališča so se začela prazniti. Kljub temu so avtomobili v popoldanskih urah dovažali polni izletnike z Lesc na Bled. pa tudi med Pokljuko in Bledom je bil precej* živahen promet, čeprav je bila cesta razmočena in hitrejša vožnja zato nekoliko težja Vendar jc Bled lep tudi, ko njegovo nebo poslikajo groteskni poletni oblaki, ki Se spuščajo ob vrhovih planin kakor čudoviti gledališki transparenti. Seveda je le-toviščar prej ali slej sit takšnih gledaliških predstav, če je slikarija neba preveč temna Ali se je letos res zaklelo vse proti tujskemu prometu z nebom vred? LETOVIŠČARJI NE OBUPA VAJO Motite se pa, če mislite, da jemljejo neugodno vreme v naših letoviščih tako tragično skakor se morda zdi meščanu, ki r>ri- de na zrak le ob nedeljah Na velikem plesišču največjega blejskega hotela se oglasi godba in središče letoviškega življenja postanejo zaprti prostori Če je nekoliko hladneje, je baje tako prijetno za ples. . . Letoviščarji se v resnici mnogo manj pritožujejo nad slabim vremenom kakor bi človek pričakoval. Mnogj si žele predvsem miru in jim je skoraj vseeno, če šumlia dežek ter jih zazibava v spanje ali če sije sonce. Sicer pa človeku ostane še vedno upanje, češ. jutri bo pa morda res lepo vreme. RAZPOLOŽENJE HOTELIRJEV Nekoliko bi se morali pozanimati seveda tudi za razpoloženje hotelirjev in lastnikov penzionov. Če si ogledate hiše nekoliko pazi j i ve je, boste opazili, da zastori niso spuščeni povsod le zato, da bi letoviščarji v mračnih sobah lažje spali. Letoviščarji letos sicer spe, toda po večini doma. Niti lastniki vil na Bledu še niso vsi dvignili zastorov in ne odklenili ograjnih vrat, ki so začele tu in tam rjaveti. To jc čas pričakovanja vremenskih in drugih sprememb. Samo teden dni bi naj gledalo sonce sko- zi veliko okno, pa bi bil konec oklevanja. To ai nedvomno žele vsi hotelirji, restavra-terji in lastniki penzionov. LANI OSOREJ 2600 GOSTOV To boste tem lažje razumeli, če vam povemo, da ima Bled pripravljenih okrog 3200 postelj za goste, a da ima zdaj samo Se 700 gostov. Ob tem času jih je imel Jani okrog 2600. Hotel »Toplice« lahko sprejme 360 gostov, a jih ima 90. Računajte, kaj to pomeni, če mora imeti tako velik hotel najmanj 90 uslužbencev. Na vsakega gosta po en uslužbenec! Pa reefte. da niso na Bledu doma optimisti! Vedo. da domači tujski promet ne more nadomestiti številnih inozemskih go-; stov, ki so imeli prejšnja leta veliko ve-! čino. Tako je bila lani izmed skupnega števila gostov (le četrtma domaČih; lani -e imel Bled približno 24.000 gostov: 16.000 Nemcev, 2000 tujcev drugih narodnosti in 6000 gostov iz naše države. Nočnin je bilo 180.000. Na vsakega domačega gosta odpade povprečno po 8 nočnin. NOVE PRIDOBITVE BLEDA Niso prizadeti le domačini sam' na sebi, temveč tudi občina, kar bomo lažje razumeli, če naglasimo, da so lani znašali do-hodk i na taksah nad milijon din, letos pa bodo po sedanjih računih le okrog 150.000 dm. To ni tako preprosta zadeva pri korporaciji, ki ima po nekaj milijonov obveznosti in ki živi predvsem od tujskega prometa. Lani so kupili veiliko Pongratzevo zemljišče za okrog 2.500.000 din. Posojilo je dala Hranilnica dravske banovine Odplačati bi ga morali v 10 letih in anuiteta znaša 344.000 din. Kje bi naj vzeli toliko denarja letos? Zadovoljni bodo morali biti, če bodo imeli dovolj sredstev za lekoce potrebe, ki niso majhne. S kupljenim posestvom je pridobil ves Bled mnogo, saj je splošno dostopen krasen park, ki ie bil prej zaprt in lahko so tudi razširili cesto med hotelom Park in Zdraviliškim domom. Mnogo bo pa Bled pridobil tudi z rekonstrukcijo ter razširitvijo ceste od hotela »Toplice« do Mlinega. Ta dela i^dovolji-vo napredujejo. Razširjeni in izravnani ce- sti so se morale umakniti tri hiše. ono pa bodo še podrli. Cesta bo asfaltirana. S te mi preureditvami bodo šele odp a\ljene pomanjkljivosti, ki so najbolj bodlr; v c-či in Bled bo dobil značaj pravega letovišča. CENEJE KAKOR LANI! 5e bolj razveseljive novice vam prinašamo z Bleda: saj se zanimate tudi za cene? Brez te proze ni letoviške poezije Letos se je vse podražilo kolikor se ni že lani, saj tega ni treba nit; vedno ponavljati. Zato bi bilo povsem razumljivo, ce bi bile tudi cene v letoviščih višje. Toda na Bledu, ne le. da so ostale v glavnem nespremenjene, so tu in tam celo nižje kakor lani. Lahko rečemo, da so letos v veljavi »predsezonskea odnosno »posezomske« cene. V najboljšem hotelu znaša vsa oskrba največ 100 din na dan. Maksimum znaša torej približno tolike kakor sama prenoč-nina v boljšem beograjskem hotelu. Bled uživa po krivici sloves dragega letovišča, sloves, ki se ga je prijel kdove zakaj. Ne delajmo mu vsaj letos krivice ko je že tako prizadet! KonSsrsnca o reorganizaciji socialnega zavarovanja Soglasna zahteva po takojšnji ukinitvi SUZOR-ja Ljubljana, 24 julija. Ze včeraj smo kratko poročali, da je bila v soboto na pobudo Delavske zbornice v Ljubljani v njenih prostorih v prisotnosti predstavnika banske uprave dravske banovine in predsednika samouprave OUZD konferenca predstavnikov Zbornice za TOI. Delavske zbornice, Kmetijske zbornice, Zveze združenih delavcev in Društva zasebnih in trgovskih nameščencev, ki je razpravljala o reorganizaciji socialnega zavarovanja. Vprašanje reorganizacije socialnega zavarovanja in s tem v zvezi decentralizacije odnosno delitve Osrednjega urada za zavarovanje delavcev ter prenosa poslov na samostojne nosilce delavskega zavarovanja za Slovenijo. Hrvaško in ostale dele države, je danes eno najvažnejših vprašanj, za katero se zanimajo tako delojemalci kakor delodajalci, zlasti še. ker je tik pred rešitvijo. Predstavniki Zbornice za TOI so podali izjavo, da je Zbornica za TOI na svoji plenarni seji v imenu industrijskega, trgovskega, obrtnega in gostinskega odseka so- glasno sprejela resolucijo, v kateri pc udarja zahtevo po popolni avtonomiji delavskega in nameščenskega bolniškega zavarovanja, ki mora biti za Slovenijo popolnoma samostojno, ker so dani vsi pogoji za uspešno poslovanje samostojnega nosilca delavskega zavarovanja v Sloveniji. Predstavniki Delavske zbornice so enako odločno poudarili, da vidi delavski in na-meščenski stan najboljšo zaščito svojih interesov iz naslova socialnega zavarovanja v takojšnji delitvi SLTZORja in prenosu vseh poslov socialnega zavarovanja za Slovenijo na popolnoma samostojno delavsko zavarovanje, katerega nosilec naj ima sedež v Ljubljani. Zastopnik Kmetijske zbornice je poudaril, da je kmečki stan doslej z malimi izjemami izven socialnega zavarovanja, vendar se Kmetijska zbornica pridružuje stavljenim zahtevam po osamosvojitvi delavskega zavarovanja za Slovenijo, ker vidi v tem garancijo za razširjenje zavarovanja tudi na ostale, doslej še izvzete vrste delavstva. V podrobni debati so predstavniki vseh zbornic postavili zahtevo, da naj se takoj ukine SUZOR s posebno uredbo kr. vlade in prenese istočasno vse posle delavskega zavarovanja na samostojne nosilce delavskega zavarovanja, za Slovenijo na nosilca v Ljubljani, zakonodaja delavskega zavarovanja pa mora ostati tudi v bodoče enotna za vso državo. Ukinitev SUZORja in prenos poslov delavskega zavarovanja na samostojne nosilce naj se izvede najkasneje do 31. julija daftfctev premoženja SU- ZORja pa naj se izvrši na podlagi bilance z dne 31. decembra 1939. Soglasne sklepe konference je Delavska zbornica poslala kr. vladi ta vsem gg. ministrom, ki so člani komiteja za reorganizacijo SUZORja. dalje g. predsedniku senata in ministru dr. Antonu Korošcu ter g. banu dravske banovine. Rusi prodirajo kraje V začetku avgusta se i ci]a v v polarne poti nova znanstvena KarsKo morje Ledolomilec »Sedov« nastoDi v začetku avgusta novo znanstveno eksDediciio v severovzhodno Karsko morie. Naloga ekSDe-didie bo raziskati 200 kvadrata h mili še neraziskanega dela Karelskeca mori a in zapolniti tako zadnie vreeli v severni pomorski noti. Ruski ledolomilec »Sedov«. ki ie bil letos sredi ianuaria rešen iz obiema ledu. kamor ie bil zašel ob koncu oktobra 1937 Dri Novosibirskih otokih Tisto leto ie od-Dlul Sedov z ledolomilcema »Malvffinrm« in »Sadkom« na ekspedicijo k Novosibir-skim otokom, kjer so hoteli ruski opazovalci ooraviti razna merienia in opazovanja ter iskati Dravliično Sannikovo zemljo, ki na i bi ležala severno od Novosibirskih otokov Ogromne ledene gore so pa obkolile in stisnile vse tri ledolomilce V avgustu 1938 r>o mnogih poskusih prodreti z letali do niih ie rešil ledolomilec »Jer-mak« ledolomilra »Malvgina^ JU %Sad-ka« dočirn ie SedoT'a odneslo morie naprej približno v isti smeri kaVor Nanseno-vo ladio -Fram« v letih 1893—96 Približal se ie še boli severnemu tečaiu in eks-nediriia ie ve«= £as marliivo delila. Zbmla ie Trmo«*'-' važnih nodatkov za oo^mo plovbo Med drugim ie ugotovila, da dozdevne Sannikove zemlie deiansko ni. Ru- ski učeniaki so se bali, da bodo ledene gore strle ledolomilec. Toda 15 članov bro-ieča posadka ie s spretnim manevriran iem vedno spravila ladjo iz nevarnosti. Sele letos sredi ianuaria si ie najmočneiši ruski ledolomilec »Stalin* priboril pot do severa in ga rešil do 30 mesecih iz obiema ledenih gor. Zda i nastopa »Sedov« novo polarno ekspedicijo. To pot se ie nameril v Kar-ko morje, ki ie zredno važen in tudi nevaren del na veliki severni pomorski poti. Ta rx>t se razprostira Dreko otokov Novnia zemlia in Vajgač, koder vodi karavanska pot trgovskih ladii do izliva rek Ob in Je-niseia. kier ie bilo zgraieno novo glavno pristanišče Igarka. Mreža ladiisk;h postal, zgraienih na obali in otokih, olaišuie ladjam plovbo po tem moriu. ki ie zelo razburkano in mrzlo, malo dal ie od obalo r>a vedno zamrznieno. V tem dolu Karskecra morja se ie mudil -Sodov« /o leta 1930. ko ie znanstvena ekspedciin odkrila v severnem delu moria otok. na7rvan do ruskem polarnem raziskm'-alcu Vizem. ter Isačen-kov in Voroninov otok. Navzlic temu ie ostalo tu še mnogo neraziskanih kraiev h katerim vodi zda i pot novo rusko polarno ekspedicijo. Kant z revmatizmam? Letošnje hladno pofletje ni prineslo kri- žev in težav samo kmetom temveč tudi revmatičnim ljudem Mnogi, ki revmatizma sploh Sc niso 'meli so ga dobili zdaj, da tarnajo, kako jih boli v križu ali kolenih. Revmatični ljudje vsako poletje razmišljajo, kam Hi šli na počitnice, kjer bi se obenem zdravili. Toda mnogi si tega ne morejo privoščiti, ker nimajo denarja, drugim se pa noče zapustiti doma, kjer je še vedno bolje kakor pc letoviščih. Obema skupinama revmatičnih ljudi se zdaj lahko pomaga Prijetne in čiste kopeli v domačih žvepienih kopelih, pripravljenih iz solfatana, iz koloidnega žvepla, prostega neprijetnega smradu, izpolnilo svojo j nalogo v nekaj dneh Vse bolnice in sanatoriji so napravili s sclfatanom izredno dobre poskuse v zadnjih letih, tako tudi v primerih akutnega in zastarelega revmatizma. Koloidno žveplo solfatan je lahko dostopno zdravilo proti revmatizmu in revmatični ljudje radi segajo po njem. Človek nad oblaki Pri poskusih doseči višinski rekord se je večkrat zgodilo zlasti v Ameriki, da so našli letalci tragično smrt. V Nemčiji so kmalu spoznali to nevarnost m zato deluje tam zdravniška veda roko v roki z letalstvom. S tem vprašanjem se je ukvarjal prof. dr. VVetzler v svojih predavanjih na univerzi v Frankfurtu. Nemški letalci zdaj vedo, kako reagira .človeško telo na višinske spremembe in kako naj se letalec varuje te nevarnosti. Na vsakih 1.000 m pade temperatura približno za 6 stopinj. Razen tega čuti letalec pomanjkanje kisika ln posledice vedno nižjega zračnega pritiska. Nižji zračni pritisk ohromi delovanje vseh organov. Posledice nenadnih izprememb v zračnem pritisku se pokažejo v obliki bolečin v ušesih in glavi. Najhujše je pa pomanjkanje kisika v redkem zraku, človeško telo porabi v miru okrog 200 cem kisika v minuti. Pri telesnem naporu pa potrebuje desetkrat toliko in še več. Kri lahko absorbira na zalogo samo okrog 1.000 cem kisika, tako da more zalagati z njim človeško telo le nekaj Časa. V višini nad 4.500 m — kar je nekakšna meja, na kateri nastanejo težave, — pride do kompenzaciiskih pojavov in ohromelosti organov. To je meja nevarnega pasu. Mišice odpovedo tako, da najmanjši trud povsem izčrpa letalca, ki bi ne mogel krmariti letala, če bi ne imel v zalogi kisika. Najbolj je prizadet centralni živčni sistem in prav ta obvladuje delovanje mišic. Pa tudi drugo živčevje preneha delovati, letalec je kakor omamljen, tako da ne more niti opazovati niti misliti. Zato se letalci utrjujejo in prilag-odevajo velikim višinam s tem. da hodijo po gorah in da mnogo trenirajo, razen tega pa jemljejo s seboj kisik. Se večja nevarnost pa preti padalcem, ki padajo s hitrostjo 50 m \ ekundi, dokler se padalo ne odpre. Sladkorna pesa v Rusiji V Moskvi ie bila te dni otvoriena velika poliedelska razstava. En razstavni pavilion ie zavzemala sladkorna pesa in vse kar ie z nio v zvezi. Leta 1913 ie imela Rusin s sladkorno peso zaseianega samo 648.000 hektarov zemliišča. v začetku lanskega leta Pa že 1.200.000 ha Sladkorno pes-> so namreč začeli goiiti v novih oblasteh Kir-giške republike, v Kasakstanu. Zakavka-ziu in na Daljnem vzhodu. Tudi količina pridelane sladkorne pese se ie podvoiiln od leta 1913 do 1939 Sovietska Rusiia ie pridelala lani 26.000.000 centov sladkorin in tako ie stopila v pogledu sladkorne indu-striie na prvo mesto med vsemi državami sveta. Pavilion. v katerem te rastavi i ena sladkorna pesa. nudi pregledno sliko dalekosežne mehatnizaciie dela na poliu. Rusko gospodarstvo sladkorne pese ima na razpolago 63.000 traktorjev in seialnih stroiev na traktorski pogon ter 45 000 stroiev za pospravi ianie sladkorne peso. tako da ie mehaniz ranega pri setvi 95.5% dela, pri spravlianiu pa 78° V Lani so porabili za goiitev polia 800.000 ton umetnega gnoiiva. Letina ie vsako leto večia. Na Ukraiini pridela i o na 1 ha 500 centov sladkorne pese. V Moskvi razstavila lOO kolektivnih gospodarstev. ki so dosegla donos 1.200 centov na en hektar. V K^rgi-ski republiki, kier ie pridobivani^ sladkorne pese šele v razvoju, se pridela približno 300 centov na 1 ha. Rusi so vzgoiili novo vrsto sladkorne pese, ki vsebuie 18.60/n sladkoria. rorei S.4% več nego običaine vrste. Iz sladkorne pese. pridelane na enem heklariu, pridelato približno 45.2 centa sladkoria. ZGOVORNA ŽENA — AK tvoja žena res tako mnogo govori? — Da, govori ti za vso našo rodbmo. Ce bi postal naenkrat gluhonem, bi prišla na to šele čez dobre štiri tedne. ZANESLJIV APARAT — TI si daj torej zopet odstraniti tisti sijajni signalni aparat, ki na,j bi spravil na noge vso hišo, če bi vdrli viomilci v tvoje stanovanje? — Ne, nekdo mi ga je ukrade*. flfcanlel Lesnem* Krinka r 147 ljubezni — Samo še eno besedo. Ali mi moreš povedati, kje stanuje delavka, za katero se zanima tvoja rodbina? Gotovo je niste izgubili izpred oči. — Koga misliš? — Bertrando Gaelovo. • Michelina je z grozo ponovila to ime. — Bertrando Gaelovo! Njen naslov hočeš ? ... Saj je... v Bretagni... pri svoji babici, v Con-foettu. — Ali govoriš iskreno? — Zakaj hočeš vedeti to? — No, vprašaj svojega očeta. On ve o tem več nego jaz, ker se je zavzel za njo in ji stregel, ko je skočila pod kolesa njegovega avtomobila. — Pod kolesa' njegovega avtomobila?... Kdaj in kje? — Lani. Na Elizejskih poljih. — Kako to? Bertranda je bila v Parizu? 1 — Saj je še sedaj tu. 1 — Kdo jo je poklical sem? — Princ de Villingen. — Oh! Umolknili sta. Plamteče in temne Mirhelinine ter hladne in jasne Francoisine oči so si bile povedale vse, česar niso bile izgovorile njune ustne. Prva je končno vprašala: — Ali je bila to ona? — Da. Nastal je kratek molk, med katerim sta obe pridržali sapo. Potlej je dejala Michelina: — TV>da kako to, da moj oče v tem primeru še vedno ščiti to grešnico ... — Ne vprašuj mene, — je odgovorila Francoise, kakšno vlogo je mogla igrati med markizom de Val-corom in najhujšim markizovim sovražnikom, svojim ljubčkom Gilbertom de Villingenom. Njene blede in čiste ustne so zlogovale strašne besede. — Sicer pa, je pripomnila Francoise, jaz sama dobro ne razumem te vloge. V tem je grozen prepad, žrelo, polno senc in skrivnosti. Morda bo tudi tvoje sreče tam konec, moja uboga Michelina. In ponavljam ti, to ne bo več moja krivda. Čeprav je bila Michelina samozavestna in ponosna, je zadrhtela, toda takoj je pripomnila: — Zakaj si vprašala po naslovu takega bitja? Ponižala bi se, če bi se spustila v borbo z njo. — Ali verjameš, da bi se spustila v borbo z njo? — Torej ji hočeš iztrgati tajno, ki bi ti mogla znova koristiti proti nama? — Michelina, v mojem srcu ni več častihlepja ne strasti. Položila sem orožje. Mar nisem tega prisegla na grobu tvoje matere? — No, torej ? ... — Rada bi videla otroka, — je dejala Francoise, zroč nepremično predse ... Njegovega otroka, me razumeš ? —Nikakor ne, — je odgovorila Michelina kakor v sanjah. — Ne razumem te. Toda, — je pripomnila, — če zvem za njen naslov, ti ga sporočim. — Hvala. Zdaj pa zbogom za vedno! Michelina ni imela niti časa, da bi odgovorila, tako hitro je sestrična odšla. Morda se je hotela Francoise izogniti zadregi, ki bi jo čutila, če bi segla Mi-chelini v roko, ali če bi jo hotela sestrična celo objeti in poljubiti. Michelina se je počasi vračala proti glavnemu vhodu na pokopališče. Strašna bolest ji je stiskala srce, kakor da se je zavalil nanjo ves ta marmor, ves ta bron. Na pokopališče je prišla z edino mislijo na svojo mater, ki je njene velike črne oči, polne resig-nirane melanholije neprestano videla pred seboj. Rana, ki jo je bila zadala materina smrt, je bila še vedno živa, skeleča kakor prve dni. Toda srečanje s Francoise jo je bilo še bolj zbegalo. Bože moj, kakšni oblaki se še zbirajo nad njeno usodo? Kaj so pomenile vmes izgovorjene besede njene nesrečne sestrične ? Moj oče___moj oče! je pomislila Michelina. Pa vendar po svojem zmagoslavju ne bo doživel novih udarcev? Vsa njena duša se je upirala tej misli. Jela je obujati spomine na svojo ljubezen, ki bo njeno opojnost prej ali slej okušala. Kaj za to, če živi on trenutno daleč od nje! Čas ne more igrati nobene vloge. Herve ji je bil zvest. Prosil jo je, naj se podvrže preizkušnji kakor on. Podvrže se ji, pa naj bo ločitev še tako dolga, saj ne bo mogla omajati njenega upanja in vere. — O, zakaj je na grobu svoje matere srečala to otožno Francoise, ki je bilo njeno srce zastrupljeno po strašni preizkušnji, in ki je mogla govoriti samo trpke besede. Take misli so rojile Michelini po glavi, ko se je peljala v kočiji domov. Kočija je zavila v ulico du Bac. Na kočijažev klic so se odprla visoka vrata palače. Pesek je zaškripal na dvorišču. — Ali je gospod doma? — je vprašala Michelina lakaja v predsobi. — Ne, gospodična, gospod markiz se še ni vrnil iz parlamenta. Saj res, danes je bila seja, je pomislilo dekle. Odšla je v svojo sobo, kjer ji je komornica pomagala preobleči se. Michelina je pri tem zamr-mrala: — Če bi ne bilo zavoljo očeta, bi raje nosila žalno obleko tudi doma, — Gospodična naj mi oprosti, toda jaz se strinjam z gospodom markizom, — je dejala komornica, — To ni obleka, s katero se izraža iskrena žalost. Sicer pa pomeni bela barva žalost. Michelina ni odgovorila. Vedela je dobro, da bi se Renaud de Valcor sploh ne bil zmenil za to, kakšno blago poveča lepoto njene h^ere, ali pa ugaja njegovim očem, če bi bila zapustila njena mati v drugem srcu tako skelečo bolest, kakor jo je zapustila v njenem Urejuje v Ljubljani »SLOVENSKI NAROD«, - - ■ -...... — -;:— — Gradnja novega mostu v Mariboru Radi prometnih neprilik je graditev mtjaa — Potrebna razbremenitev državnega mostu — Akcija industrij cev in delavstva Maribor, 22. julija. r>o leta 1913. sta bila oba dela Maribora, ki se razprostirata na obeh bregovih Drave, zvezana z lesenim mostom. Zaradi naraščajočega prometa, so tega, leta dogradili sedanji most, ki spada po svoji monumentalnosti med prve v državi. Takrat so pac računali, da bo novi most zadoščal za dolga desetletja; saj je takratni Maribor kot izrazito provincialno mesto bil deležen počasnega razvoja. Povsem so se prilike spremenile, ko je v povojni dobi zavzelo mesto drugo vlogo. Maribor je postal živahno obmejno mesto ter gospodarsko in kulturno središče vse severne Slovenije. Z dotokom primorskih beguncev in sloven-I skega življa z dežele je število prebivalstva naraslo, posebno še. ko je začela naraščati industrija. Danes šteje Maribor z okolico že nad 50 tisoč prebivalcev. S številom prebivalstva se je večal tudi obseg mesta, predvsem v smeri proti Pohorju, Pobrežju in Studencem. Oba dela mesta, ki jih nekateri že upravičeno nazivajo stari in novi del, pa sta še danes med seboj zvezana le z državnim mostom in brvjo v Studencih, ki pa je uporabna samo za pešce. že pred leti so zainteresirani krogi pričeli opozarjati, da državni most kot edina prometna vez ne more več zadoščati za vedno bolj rastoči promet. Ne samo zaradi neprilik v prometu, ampak že zaradi varnosti, češ da most ob taki frekvenci ne bo mogel več dolgo služiti svojemu namenu. Bilo je izvedeno dnevno štetje vozil in pešcev, ki pasirajo most. in ugotovljene so bile presenetljive številke glede na število in tonažo. Pokrenjena je bila tudi neka akcija za graditev novega mostu. Sprva je bil načrt, da se zgradi vzporeden most, ki bi vezal Kopališko ulico in Tržaško cesto. Proti temu pa so nastopili občani s Pobrežja, ki so utemeljevali potrebo, da se most zgradi tako, da bo vezal Pobrežje in meljski okraj Maribora. S tem ne bi samo razbremenili državnega mostu, ampak bi se tudi skrajšal zamudni ovinek za dohod in dovoz v Maribor. Pobreška občina šteje danes nad 11 tisoč občanov. So to večinoma delavci in drugi nameščenci, ki so zaposleni v mariborskih tekstilnih tovarnah Večina teh, ki so tudi največja, je v meljakem predmestju, ki se razprostira na levem bregu Drave, prav nasproti Pobrežja. Zaradi oddaljenosti se večina delavcev vozi na delo s kolesi in morajo dnevno prevoziti eno uro dolg ovinek. Med Pobrežjem in Meljem obratuje sicer brod. ki pa ne zmaguje silnega prometa, razen tega je treba plačevati prevoz-nino. Ta ni ravno velika, a ob vsakodnevni uporabi se naberejo za delavca težko po-grešljivc vsote. Najhuje pa so prizadeti delavci pozimi, ko ne morejo uporabljati koles in ko na vso nesrečo zaradi nizkega stanja vode in ledu ne vozi brod. Takrat morajo pač pešačiti. Seveda občutijo pomanjkanje dobre prometne poti z mestom tudi drugi sloji, zlasti še lastniki vozil. Potrebo graditve novega mostu so že pred leti uvideli tudi industrijci, ki imajo svoje tovarniške objekte v Melju in na Pobrežju. Da odpomorejo željam delavstva in svojim potrebam, so bili pripravljeni prispevati milijonske deleže za gradbo mostu. Seveda bi morale prispevati tudi zainteresirane občine, banovina in država. Ko pa so vse razpoložljive vsote sešteli, je manjkalo še precej do uresničitve načrta, čeprav sta mariborska in pobreška občina pokazali veliko razumevanje, seveda v okviru svoje finančne moči. Pobreftki občani so bili posamezno pripravljeni, brezplačno odstopiti za gradbo prizadeta zemljišča in tudi sicer prispevati i matmaiom in kulukom. Pripravljeni so bili že dokončni načrti, potem pa je vsa akcija — zaspala. Oživeli so jo zopet agitatorji ob priliki zadnjih občinskih volitev na Pobrežju, seveda le do končanih volitev. Kakor se govori, je vzelo ponovno v roke vso zadevo — delavstvo samo. ki hoče iz svojih sredstev zgraditi brv, ki bo spajala Pobrežje z meljskim okrajem. Zamišljena je širokopotezna akcija, ki bi jo p a. brž podprli tudi zainteresirani industrijci. Kakor je zamisel delavstva lepa in vse hvale vredna, je vendar treba že v naprej uvideti, da bi tudi najpreprostejša brv preko širokega toka Drave veljala veliko vsoto, ki bi jo delavstvo ob že tako pičlih prejemkih težko utrpelo. Razen tega bi bila taka rešitev krpanje, ki bi le v majhni meri ublažilo zahtevo po večjem, tudi za ostali promet potrebnem mostu. V Mariboru in zainteresirani okolici prevladuje mnenje, da bi bil naposled že Čas. ko bi tudi pristojni javni činitelji temu problemu posvetili vso skrb in pažnjo. Maribor mora glede na število prebivalstva in živahnosti prometa čimprej dobili dobre in hitre zveze med obema deloma mesta in okolico. Primer, da hoče delavstvo samo iz svojih bornih in trdo prisluženih sredstev zgraditi brv, naj bo izpodbučfca tistim, ki so poklicani, da vršijo javna dela. III Zadnji teden akademskega taborenja Prisrčno slovo Slovenskih goric od naših požrtvovalnih nacionalnih akademikov Maribor. 23. julija Kakor prvi teden, tako je v znamenju marljivega dela naših pri Sv. Marjeti ob Pesnici taboreč ih članov akademskega društva »Jugoslavije« potekel tudi *"'rugi teden. Duša vsega dela je bil vodja kolone, abs. jur. g. Jerovec Franc, ki je s svojo prirojeno dobrohotnostjo strnil sodelujoče tovariše k lepemu načrtnemu delu, tako da je eden prekašal drugega v polnem razumevanju započete akcije. Izbira vseh prirediteljev se je izredno posrečila. Dnevno je prišlo po zdravniško pomoč 5 do 10 domačinov. Prireditelji so obiskali preko 30 hiš in ob zbiranju raznih podatkov sklepali prisrčne stike z zaupajočimi jim Marječa-ni. V nedeljo 14. t. Tn. je stud. med. gdč. Jeruc Milena predavala ženam ;n nad 16 let starim dekletom, katerih se je zbralo v šoli nad 80, o higieni ženske, porodništvu in negi dojenčkov ter so se poslušalke po predavanju pridno oglašale z raznimi vprašanji, kar dokazuje, kako aktualen je tak pouk za naše podeželsko ženstvo. Po- goldne istega dne je bil posvećen naši deci. reko sto otrok se je po večernicah zbralo v šoli k uricam ugank in pravljic, ob katerih so se naposled oglašaji k besedi celo otroci sami in povedali marsikatero »zaokroženo« ter tako dokazali svoje veliko zanimanje, pa tudi mnogi med njimi svojo dokajšnjo načitanost, saj so jim na razpolago knjižnice v kraju. Gg. akademiki so se znali pootročiti z deco tako, da deca, ki je obenem od njih sprejela pripovedne knjige, še danes v radostnem in hvaležnem spominu govori o tej veseli nedelji. V torek dne 16. t. m. je v poljudnem govoru cand. med. g. Lcskovic Franjo občane, katerih je ta dan prišlo rekordno število 250. seznanil z nalezljivimi boJeznimi. posebej še s tuberkulozo, ki je v marješki občini precej visoko odstotno razširjena, kar pač pri vlažni terenski legi, povzročeni po poplavah neregulirane Pesnice v njenem srednjem toku, ni čudno. Po predavanju so prireditelji prikazali film »Lurd«. Zadnja prireditev se je vršila v četrtek zvečer. Udeležba je prekašala vse dosedanje, saj se je v šoli in v hodnikih zbralo okoli 300 udeležencev ter je seve zmanjkalo prostorov in so nekateri morali odhajati. Sklepno predavanje je podal vodja tega tabora abs. jur. g. Jerovec Franc. Predstavil je sliko gospodarske in socialne strukture naše banovine ter s tega prešel na enako sliko marješke občine, v kolikor jo je posnel po proučevalnih potovanjih taborjanov v tem okolišu. Domačini so ž velikim zanimanjem sledili njegovim temeljito zbranim izvajanjem, saj je v živo zadel mnogo zares perečih eksistenčnih vprašanj slovenj goriškega ljudstva, ki bi kot obmejni narodni živel j zaslužilo prvenstveno pažnjo in upoštevanje pri reševanju vseh gospodarskih, socialnih in higienskih problemov in to: z lastno, vse bolj pa Še s pomočjo ja\-nih ustanoi- in činiteljev, po besedah: trdna, zado\x>ljna meja, trdna, zadovoljna domoi-ina! Občinstvo ga je nagradilo z glasnim aplavzom. — V filmu so bili nato prikazani »Kraljeviči na morju« in tedenske novice. Ob tej zadnji prireditvi je zaključno besedo v imenu gg. akademikov spregovori) rokovalec in razloževalec vseh filmskih predstav, harmonikar itd. abs. jur. g. Igor Breznik. Poslovni se je od Mai*ječan#v, zahvaljujoč se vsem Marječanom za veliko razumevanje, ki so ga dokazali z lepošte-vilno udeležbo vseh teh prireditev ter ob obiskovanju taborjanov na domovih v tej prijazni slovenjgoriški občini, predvsem Še učitelju g. Mirku Vaudi, poštarju in pos. g. Antonu Šumanu, orožn. komandirju g. Alojzu Kačičniku, g. župniku Antonu Ran-taši, šolskemu upravitelju g. Francu Ku-lovcu, obč. tajniku g. Marku Kardinarju ter obč. upravi, po katerih naklonjenosti je ta tabor res izborno uspel. Sklenil je s prav dobro izbrano prispodobo o često divjajoči, svoje bregove prestopajoči in vse uničujoči Pesnici, ki se naposled vendar umiri — kakor vse na svetu ter prej ali slej spet mora prizanesti žuljavim kmetskim rodom z boljšo letino. Spomnil se je na koncu našega mladega vladarja Nj. Vd. kralja Petra II., ki prihodnje 'leto dovrši svojo polnoletnost ter prevzame vladarske posle, zaradi česar je naša državljanska in narodna dolžnost, pripravljati z vsemi svojimi silami in zmožnostmi, da bomo ta veliki zgodovinski trenutek poveličali z vernostjo in zvestobo naših src. našega dela in našega razuma. Občinstvo se je našemu mlademu kralju poklonilo s trikratnim klicem: Živijo! Govornika in vse prireditelje pa v slovo burno aklamiralo. V imenu domačinov je v slovo in zahvalo gg. akademikom spregovoril učitelj g. Mirko Vauda. Izrazil je veselje nad pojavom, da se za naš obmejni kmetski iti delavski rod v tako lepi meri zadnja leta zanima cvet naše mlade inteligence in prvaki našega intelektualstva, naši visokošol-ci, kar nam je jamstvo, da se prične svitati tudi našim doslej vse premalo poznanim in upoštevanim mejašem zarja boljše bodočnosti. Treba je, kakor so to storili gg. akademiki, priti z enako odprtimi in toplimi srci, ter odprtim duhom med naše dobre obmejne zemljane, ter jih tu na licu mesta, kjer v potu svojega obraza, z žulji svojih rok izvabljajo naSi obmejni zemlji težko pridobljive sadove in plodove in vendar so kljub tem svojim nenehnim mukam zakoreninjeno zraščeni in povezani ž našo obmejno kmečko, slovensko, jugoslo vensko grudo, kar naj tolmačijo gg. akademiki v beli Ljubljani in povsod, kamor pridejo in če morda v svoji poklicni bodočnosti zasedejo odločilna mesta, naj iz teh svojih izkustev črpajo vse sile v naklonjenosti ih pomaganju naši obmejni, kmetski Tugoslaviji. Sklenil je s prošnjo, da se gg. akademiki zopet prihodnje leto povrnejo s tako lepim poslanstvom kot letos k Sv. Marjeti! Ljudstvo je gg. prirediteljem podajalo inke. ploskalo iti se kar ni hotelo ločiti od njih. Skotaj neverjetno se sliši: celo solze so se zablestele v mnogih očeh Ali še kdo dvomi, da naše ljudstvo ni dostopno za koristne nauke, za dobre nasvete' Da, dobro, predobro je to naše trpeče in često razočarano obmejno ljudstvo! Zato pač rado nasede tudi raznim obfjubam. toda številne izkušnje so ga zresnile in ni se čuditi, da poleg besed danes vedno odločnejše zahteva dejanj in odkritih src in to oboje šo jim naši idealno misleči in 5rcv i joči se gg. akademiki po vseh svojih ražpv ložfljivih možnostih naklonili. Zato pa: vse priznanje, vsa hvala jim ter na sigurno svidenje spet v prihodnjem, za našo dr/avn svetem, Petrovem letu! Mariborske in okoliške novice — Spet dve žrtvi tatov koles. Tkalka Marija štancar iz Dobrave je pustila kole žMamke *Anker« z evid. stfev. 2-201030 pred neko gostilno na Ptujski cesti, j&o še je hotela odpeljati domov, kolesa nI bilo več. Tudi posestnik Ivan Vauda iz Ciglen-cev je pustil svoje kolo pred neko gostilno na. Pobrežju, ki ga je neznan tat ukradel. Vaudovo kolo je znamke >Brandenburg« in ima evid. štev. 2-138339. — Nočno tekarniSko službo imata teko« teden Aibanežejeva lekarna pri sv. Antonu na Frankopanovi 18, tel. 27-01, ter Kgnigova lekarna pri Mariji pomagaj na Aleksandrovi cesti 1, tel. 21-79. — BoMnEonudA 9-letn*&a fantka. Od svojih staršev pri Sv. Rupertu v Slovehikih goricah je pred dnevi pobegnii 9-letdi Fr. Vogrin. šel je peš v ivtaribpr, kjer še je klatil po mestu iti se preživljal z beračenjem. Ponoči je spal v hišnih vežah in v hleVih. Včeraj ponoći okdli 2. ure ga je službujoči stražnik opazil med hišnimi vrati neke hiše na Koroški cesti. Ko je fant zagledal stražnika, se je podal v beg, toda stražnik ga je kmalu dohitel Pri zaslišanju je fant rjovedai da se že* več dni klafi pd mestnih ulicah. Bil Je silno zanemarjen, lačen in ves premočen od dežja. Mladega beguna so oddali v mestni mla- dinski dom, dokler ga ne bodo spet prevzeli starši. — t'prava splošne bolnice v Mariboru razglasa: Na rentgenološkem institutu mariborske splošne bolnice se do nadaljnjega ne vrše in ne morejo vršiti obsevanja z rentgenskimi žarki dokler ne bo novi aparat za obsevanje in terapijo montiran in preizkušen in doker ne dospejo nadomestni deli, ki še manjkajo. Na to še opozarja občinstvo in gg. zdravnike, da ne bodo pošiljali pacijentov na obsevanje v mariborsko bolnico, dokler ne bo v dnevnem časopisju objavljeno, da se zopet vrše obsevanja. — Športne novice. Z današnjim dopoldanskim osebnim vlakom se je odpeljala v Ljubljano ekipa Mariborskega plavalnega kluba, ki bo drevi nastopila proti SK Iliriji. Barve Mariborskega plavalnega kluba zastopajo naslednji plavalci: Zlatic, Jandl. Braniselj, Dornik, Petek, Voler, Zimic, Jankovič, Golež, Amalieti in Lampret. — V nedeljo 28. julija bomo Mariborčani imeli priliko občudovati znana igralca za Da-visov pokal Pallado in Mitića, ki bosta v tekmovanju za državno klubsko prvenstvo teniških moštev zastopala ATK iz Zagre-ba. Omenjeni turnir, ki bo nekakšen višek letošnje teniške sezone, bo na krasnih teniških igriščih ISSK Maribora v Ljudskem vrtu. — O tem in onem. Hrvatske gospodinjske učiteljice so te dni obiskale naše mesto. — Iz stanovanja Justine Reiserjeve v Studencih je izginila zlata broša, vredna 800 din. Tatvine je osumljen neki brivski I Revolucionarna epopeja Iz burne francoske zgodovine. — Miljenec Pariza pevec ?r^T*rt;r" ples na vulkanu V gL vlogah: GUSTAV GRuNDGENS, SYBILLE SCHMITZ in THEO LINGEN. Predstave ob 16., 1». in 21. uri. KINO UNION, tel. 22-21 Senzacionalna in napeta kriminalna drama ameriških tajnih detektivov! aT%__________ « ».g tPovratek Arsena Melvyn Gouglas OenUetnail VlOtniieC Lupina.) Virginija Bruce VVarren ttilliam Najslavnejši detektiv na sledu misterijoznih dejanj na potu od New Yorka do Pariza. — Film, v katerem so vse osebe sumljive. PREMIERA DANES! Ob 16., 19. in 21. uri. KINO SLOGA, tel. 27-80 I I pomočnik, ki je bil ovaden sodišču. — Na Bregu pri fttiju je Drava naplavila truplo 73-letne£a Josipa Bogatina iz Studencev, ki je pfed chievi odšel od doma in se ni več vrnil. — V Studencih je neki kolesar na Aleksandrovi cesti podrl Ano Fuchs iz Zgornjega ttadvanja, ki je pri padcu dobila poškodbe ha rokah. — Zveza slovenskih mest bo imela svojo sejo dne 3. avgusta v Mariboru. Na seji se bodo zbrali vsi župani slovenskih mest s svojimi strokovnjaki. — Državni uradnici Anici Lenger iz Gospojne ulice 9 je izginil otroški voziček, vreden S00 din. — Nalivi ovirajo žetev. V zadnjem času skoraj ni dneva, da ne bi deževalo ali celo lilo. Nalivi zelo ovirajo žetev na Dravskem polju In v Slovenskih goricah, ki je sedaj v polnem teku. — Mlad pokvarjenec. V Dobravi se je dne 22. aprila 1.1. neki 17-letni Ivan S. spozabil nad neko 62 let staro žensko, ki se ni mogla braniti, ker je bila slabotna in bolana. Po izvršenem nasilju je mladenič ustavil šolarje, ki so se vračali iz šole ter nekemu fantu s silo odvzel iz žepa 2 din. Pohotnež se je morai včeraj dopoldne zagovarjati pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča. Razprava je bila tajna. Ivan S. je bil obsojen na 6 mesecev strogega zapora. — Pokvarjeno vino so pili. V Mariboru imamo hvalevredno institucijo, ki pazi na to, da pijejo ljudje zdravo in pristno vino. Te dni je kletarski nadzornik obiskal črno in v raznih gostilnah kontroliral kvalitete vina. V neki gostilni pa je dobil »dalmatinca«:, ki skoro nI bil za pitje. Kletorski nadzornik je šel po orožnike ter cel sod vina zaplenil. Izkazalo se je, da je bilo vino pokvarjeno in za Človeško zdravje škodljivo. Zaplenjeno vino, in sicer 190 1 so denaturirali in ga razprodajah v industrijske svrhe. Izkupiček prodanega pokvarjenega vina pa gre v prid državnega kmetijskega zaklada. — Oproščen. Pred velikim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je moral včeraj dopoldne zagovarjati 40-letni viničar Janez Zorko iz Cagone, ki ga je državni tožilec obtožil, da je dve osebi nagovarjal, da naj bi usmrtili njegovega tasta Matijo Samperla. Državni tožilec navaja v obtožbi, da je obtoženi Zorko obljubil za usmrtitev svojega tasta nagrado 1000 din. Pri razpravi sta bili dotični dve osebi zaslišani ter sta izjavili, da je obtoženi Zorko celo hotel nabaviti puško s potrebno municijo, da bi izvršila zločin. Toda oba nista hotela pristati na ponudbo in sta zadevo prijavila orožnikom. Pri včerajšnji razpravi je Janez Zorko odločno tajil vsako krivdo ter dejal, da je s svojim tastom živel v najboljših odnošajih. Sodniki so se naposled prepričali, da obtoženi Janez Zorko ni kriv dejanja, za katera je bil obtožen in so ga zaradi pomanjkanja dokazov oprostili vsake krivde in kazni. Kazenskemu senatu je predsedoval s. o. s. dr. Turato, prisedniki so bili s. o. s. dr. Lesnik, dr. Habermut, Lečnik in dr. Senica, obtožbo je zastopal državni tožilec dr. Pun-čuh, obtoženega Janeza Zorka pa je branil odvetnik dr. Rapotec. — Tudi stranske ulice so potrebne vsakodnevnega čiščenja, ne samo Glavni trg in Aleksandrova cesta. Po stranskih ulicah, pa Čeprav so tlakovane, vidimo ležati kupe smeti in konjskih odpadkov po ves teden. Zlasti zanemarjena je zdaj Prešernova ulica in okolica Hutterjevega bloka, kjer čez dan kar mrgoli voz in konj. A preko noči bi se tista okolica vseeno lahko malo očistila. Skrajni čas že tudi. da bi mestna občina začela misliti na mehaniziranje čiščenja ulic. Kakor so potrebni modem« cestni valjarji, drobilci in izbiralci peska, moderni cestni škropilniki itd., tako je potreben tudi stroj za cestno pometanje, kot jih imajo v vsakem večjem mestu. Cestnih pometačev zato ne bo treba odpuščati, ker zbiranje smeti morajo še kljub temu opravljati ljudje, pač pa bi se čiščenje lahko razširilo tudi na tiste mestne dele. kamor danes pometačeva noga se ni stopila. (Del. pol.) — Kronika nesreč je v zadnjem času silno bogata. Dan za dnem se zatekajo v mariborsko splošno bolnico številni ponesrečenci, ki so postali žrtve dela ali pa nesrečnega naključja. V Spodnjem Žerjavu je padla 8-letna viničarska hčerka Ana Irgolič tako nesrečno z lestve, da si je pri padcu zlomila levico. V neki tukajšnji tekstilni tvornici je padel težak zaboj na noge 19-letne delavke Pavle Protnerjeve iz Dogoš. in ji zmečkal prste na obeh nogah. V Reki je padel s kolesa 35-letni Ivan Adelstein in obležal z zlomljeno desno nogo. 18-letni delavec Andrej Pisinger Iz Spodnje Kaple pa si je pri padcu na stopnicah zlomil desnico. Pri padcu z drevesa si je zlomil levo nogo Franc Derventa iz Koša kov. Pekarski mojster Josip Hadner na Ranci je padel s kolesa tako nesrečno, da si je zdrobil desno koleno. — Slovo Stevana in dr. Bosiljke Kraj-novič od Maribora. Povodom svojega defi-nitivnega odhoda iz Maribora se tem potom poslavljam od vseh prijateljev in znancev, s katerimi se nisem mogel osebno posloviti z zagotovilom, da jih ohranim v trajnem in prijetnem spominu. Stevan Krajnović, višji komisar. — Ob odhodu iz Maribora smatram za svojo prijetno dolžnost, da se tem potom poslovim od vseh prijateljev in znancev, s katerimi se nisem mogla osebno posloviti. Hkrati se tem potom zahvaljujem vsem pacijentom bodisi privatnim, bodisi železničarjem, za izkazano mi zaupanje. Dr. med. dent. et phil. Bosiljka Krajnović. MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda din 1.— davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiu znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. PAZnO I PRODAM Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din I 50 SI LAHKO BBf ZOCVEZNO 06U0m IGNVOK U U BUAMA. TAVĆABJt V* f 50 PAR ENTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, nionogramov. gumbnic." — Velika zaloga perja po 7.— din. »Julijana«, Gosposvetska c. 12 in Frančiškanska ul. 3. 4. L. • .m mm m w m m m ■_• ■ ■ ■ ■ m m m .y.v. Posložite se malih oglasov v »Slov. Narodu« ki so najcenejši! 1 WAwX!W?.Wffl POHIŠTVO po naročilu, vsakovrstne stole, politiram oprave, vsa popravila najceneje: ZORMAN, Breg 14. 1772 Beseda 50 bar. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din ZA VSAKO PRILIKO najboljša in najcenejša oblačila si nabavite pri P R E S K E R Sv. Petra cesta 14 SANDALETE v veliki izbiri, trpežne in poceni dobite v trgovini »EDO« Čevlji VOSniakova 2 (Gosposvetska p. 12). i*«2 MEDICA — barva ustne in lica! Dobite jo v MED AKNI Ljubljana. Židovska ulica 6 MREŽE za postelje dobite najceneje v Komenskega ul. 34. — Zaloga posteljnih žičnih vložkov. 1741 KUPIM Beseda 50 bar. Davek posebej. Najmanjši znesek a.— r*v kakor vitalnd elementi ▼ ko« zdravega, mladega dekleta. Iznašel ga je dermatolog svetovnega dovesa. Dobiva se iz skrbne odbranih mladih Svali. Ta ekstrakt, imenovan »Biocel«. ja vsebovan zdaj v voeneel hrani z« kozo Tokalon. Uporabljajte srn vea-ko no«. Medtem ko spite, Veda koto sleherno sekundo absorbira te vitalne elemeuteu vsako jutro, ko se prebudite. Je Vaaa kesa Jasnejša« glaJSe. bolj sveža — ml&Jft*. Cez dan uporabljajte kremo Tokalon (bele barve, ne mastno). S to enostavno nego lahko vsaka žena doseže, da je videti 10 let mlajša. Imejte tudi VI divno koto in poli s kakršno bi se lahko ponašalo vsako mlado dekle. 6 hranami za kožo Tokalon so nspeJni zultatl v vsakem primani ssdsanSS so Vam vrne denar.