Leto VI., štev, 5 Lfubljana, sreda, 7. Januarja 1925 Poštnina pavšaflrana Cena 2 Din Izhaja ob 4 zjutraj. Stane mesečno 25-— Din za inozemstvo 40-— , neobvezno Oglasi po tarifu. Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 16/L Telefon št. 72. , « v • - .."H Vv- rJ ■v i 1 V L Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravništvo: Ljubljana, Prešernova nI iu 4 in 54. Telef. št. 36. Podružnici: Maribor. Barvarska uL L tei|e, Aleksandrova c. Račun pri poštn. čekov, zavodu štev. 11.842. Ljubljana, 6. januarja. V Italiji se vrši interesantna borba. Sod;>i se je sprla s fašisti še zadnja od starih političnih strank, ki jim je bila prijateljica ter zaveznica in z izstopom liberalnih ministrov ter drugih visokih državnih funkcijonarjev je ostala v Rimu vlada, sestoječa izključno le iz fašistov. Po drugi strani pa se ie tudi opozicija strnila še močneje. ter kaže še večjo, odločnejšo borbenost, Politični konflikt se tedaj po- Pričetek velikega dela MINISTER FINANC JE POSTAVIL POSEBNO KOMISIJO, KI IMA NALOGO DA PRIPRAVI PREDLOGE ZA IZENAČENJE IN POENOSTAVLJENJE FINANC NE ADMINISTRACIJE. — ZA PREDSEDNIKA JE IMENOVAN DELEGAT DR. KARL SAVNIK. — PRVI KORAK K URESNIČENJU DEMOKRATSKE PROGRA- MATICNE ZAHTEVE. Beograd, 6. januarja, p. V svrho, da j davkov ter bo v ostalem imela pra vise pripravijo predlogi, katere namera-1 co, da klice na anketo ter konzultira va vlada Narodnega bloka predložiti tudi druge strokovnjake iz ministrstva, novi Narodni skupščini glede izenače-' univerz in privatnega gospodarskega nja davkov ter poenostavljenja cele življenja. financijske administracije je minister j Komisija se s-stane prihodnji teden ostnij.' in notranji razvoj, započet s prvim pojavom fašizma, prihaja baš fjnanc postavil posebno državno komi- ter bo permanentno delovala v Beogra sijo, katera ima nalogo, da takoj, naj dalje v teku enega meseca izdela tre tedaj na vrhunec. Z mnogih strani so se te dni javlja- le vesti, da je pričakovati neposredno neralni elaborat o potrebnih reformah V demi«ije Mnssolinijevega kabineta, opoz/ snično ko in da sP nahaja ItaHia na predve- ]0£re 0 spremembah in dopolnitvah j zakona o glavnem državnem računo- dn. dokler ne izvrši svoie naloge. V vlailinih krogih vzbuja posebno pozornost dejstvo, da je na čelu te važne komisije postavljen proti dose- Italijanska opozicija se vrne v parlament? FAŠIZEM SF. VRAČA K SVOJIM PRVOTNIM METODAM. — OPOZICIJONAL NI LISTI NAPOVEDUJEJO, DA VSLED FASISTOVSKEGA PRITISKA NE BO^ DO VEČ IZHAJALI. Rim. o. januarja, v. Fašizem se vrača k svojim nasilnim metodam, ki so karak« terizira!e perijodo njegovega razmaha in prvi čas po njegovem pohodu na Rim. Vendar pa bo brez merodainih svetoval« cc-v iz vrst liberalizma in demokracije pri siijen ugoditi zahtevam po temeljiti re» organizaciji. Na Mussolinija pada velika odgovornost, ker je obdan samo od f|ši» stov. Opozicionalno časopisje se tako nad« žira. da pravzaprav sploh ne obstoja več. Milanska «Giustizia» izjavlja danes, da posebnim ozirom na naše prilike, po- . . ... lozicijonalni-b krogih v Italiji so r«-1]e£; te5,a pa nata.nčen načrt predložene daniim običajem strokovnjak izven mi- j ne bo več izhajala, dokler se razmere ne ično upali, da poda Mn«so!ini o«tav-j reorganizacije in v zvezi ž njimi pred-' nistrstva ter se smatra poziv drja. Sa v- j izpremene. Ta svoj korak je storil list nika kot posebno odlikovanje tega [ tudi na prigovarjanje milanskega prefek« odličnega poznavalca financijske ad ! ta. Več socialističnih listov, kakor «Avan« čer 'ikvidacije fašizma. Da so bila vss taka pričakovanja neutemeljena. je pokazal že znameniti Mns-olinijev govor v rarlamentn. s katerim je snnio-zavestno napovedal ne defenzivni, marveč ofenzivni boj vsem opozicijc-nalnim elementom, pripaknioplm koristi na temelju razpada fašizma Reši te v krize v obliki samofašistovskega ministrstva je samo nadaljevanje te nove Mussolinijeve ofenzive. Pa tudi sicer bi bilo v vsej upravičenosti pričakovati. da fašizem poskn- vodstvu, o oriranizaciji ministrstva financ, o ureditvi in kom[K?tenci finančnih delegacij itd. Kot člane je minister poklical v ko. misijo najodlienejše strokovnjake ter je imenoval za predsednika komisije daje svoje predloge zlasti glede po- finančneira delegata dria. K Savni- mostavljenja denarnega prometa dr- ka v Ljiihljani. Člani komisije so na žavtiih blagajn. Kakor se čiije, bodo dalje načelni'.- bndžetnega oddelenja v l;.mi-iii pritegnjeni tudi še strok >vn;i- ministrstvn financ Vojin Gjuričič, in- ki ip. Hrvatske. Vodilno sodelovanje špektor N. Petrovič, pomočnik diiek zlasti loven-kih strokovnjaku« j« ga torja poštne hranilnice dr. Fran Pav- rancija. da se ho pri reformi naše si še marsikaj, preden sp vda nasprot- (jf. ter šef odseka za izdelavo hu Ižeta finansijske administracije in pri delu nikom ali pa stopi mordn znova v opo- Milan Ostoiič kot zapisnikar. Komisij)'za izenačenje davkov v polni m ri bo spoi oln jena še z dvema strokovnja- upoštevalo tudi interese slovenskih koma na polju direktnih in indir^ktnih krajev. ministracije. Koliko važnost pripisuje ; ti». so dobili drugo posvarilo. Po tretjem vlada delu komisije, je razvidno tudi posvarilu se listi brez drugega ustavijo, i? dtistva. da je poleg drja Šavnika j «H Mondo», «Voce Rcpuhlicana», «11 Po« poklican za člana še drugi Slovenec polo» in mnogo provincijalnih listov se dr. Pstvlič, ki ima očividno nalogo, da \ dnevno zaplcniuicio. V mnogih mestih se pri antifašistovskih osebah izvršujejo hišne preiskave. Več ljudi je bilo aretira« nih. Listi poročajo o raznih incidentih, k* so se dogodili včeraj. Opozicija ima ve* zane roke. Govori se, da se bo opozicija vrnila v zbornico, da bo mogla nadalje* vati svoj boi protr vladi. Ta sklep je sto« rila, kakor izgieda. na nasvet starega ita« Iijanskega državnika Giolittija. Rim, 6. januarja, c. Za ostavko pravo* sodnega ministra Oviglija se je izvedelo šele včeraj popoldne. Sinoči ob 6. uri so novi ministri prisegli kralju. Po teh izpremembah v vladi se je go« vorilo. da odstopita tudi oba člana vlado ki pripadata formalno še stranki kato!i« ških nacionalistov, čeprav se sama prište* vata že fašistom, to sta minister za držav no gospodarstvo Nava in podtajnik v pravosodnem ministrstvu Mattei»GentiIi. Vendar pa sta oba ostala na svojih me« stih. Zbornica se sestane najbrže dne 20. januarja in bo tedaj razpravljala o poli« tičnem položaju po rekonstrukciji vlade, obenem pa vzela v pretres volilno refor« mo. z:ci|0 ali celo v !ikvidaci;o. Gibanje, ki je nastalo s tako izrazito borbeno Ideologijo, katerega taktika je tako odločno agresivna in koncentrirana na zma.TOvnnje za v^ako ceno. tako dihanje še ne bo likvidiralo po tolikih napadih kakor jih je hilo doslej. Naivno je mNMti. da bi se Mussoljnj odrekel svo;im ciljem, za katere ie šel t.iko zavestno, sjstematičio in brezobzirno na del- rla bi se jim odr°k''i ko je na vladi. Če se da fašistični program prejioroda Italije izvršiti ali ne. to je seveda posebno vprašanje: toda kdor ,e še! tako fanatično 1 f- -rt o za svoje smotre, ta ne bo mogel uvideti že po dohrem letu vlade, marveč 'x> prav tako fanatično poskušal še nadalje da dovrši svoie. Tn potem, kal-o si je mogoče misliti, da bi šla že 7'aj pr"st< -<-.]jno z vlade politična str.iv.ka, ki ie b;la vaiena hnš s silo in neomejenim teroriem zavzemati na.imočnej. ?e pozicije? Za strmoglavije fašizma bo treba vsekakor večjih naporov, neiro :ih je pokazala doslej italijanska opozicija. Tiasi pa se da z gotovosrio trd't i. da fašizem še ni tik ored svojim padcem. kakor se je pričakovalo na nekaterih |dif!>;plinarnim 7apnrnm pri krnhn in vo. mest,h. vendar ne more bit, n,kakega . d; Ra(ii(, n hmp, d ; .m .li «r, »n < li • ♦ rs »•«♦. 11 ol rt llrTill n !• r t v l«vv Haorc izročen soniscu dopoldne Stienana ......... ^ .... , ...... ~ -...... — i.............- — . -. , . . te' otn popoldneva zaslUan. 0?Ia se flu-1 Moskve, in je lo svojo tezo najodločneje prekm.ieti pega ter se snloh obnaša povsem nedo- sto>Ro svoie bivše polit ene vloge. Venomer zatrjuje, da ie nedolžen ter se izgovarja, da s o ea drugi zapeljali k nepremišljenim de''aniem. Beograd. 6. januarja, p. Radi pravoslavnih božičnih praznikov vlada v pre-stoliei politično zatišje. Ministrstva ne poslujejo, vln.da ni imela nobene see. I^e.v nntranjem ministrstvu je nekaj živahnosti. Vsa po7omost političnih krogov je obr-n;ena v Zast do m v sekundi Reke nara- .Škodo cenijo na milijone. meni, ki ga hudo obremenjuje Pravniški krogi smatrajo, da se dr. Maček ne more sklicevati na =vojo imuniteto kol član Državnega odbora, ker je tudi ostali člani tega odbora nimajo. ščajo in so na nekaterih krajih do pe Borba za Radiceve rh Ovire nagega uvoza v Avstrijo fffasove «Opozicijski blok» se nrijavlja kot Radičev dedič. Beograd, 6. januarja, p Za danes je bila sklicana seja načelnikov tnkozva-nega opozicijskega bloka, na kateri s« je imelo ugotoviti stališče do najno vejših digodkov in določiti nadaljno zadrž.inje spričo razpusta HRSS. Glav- Nova ofenziva proti Rusiji? Miinchcii, 6. januarja, v. »Munchenet Neuesle N'achriclien> objavljajo vesti ia Beograda (?) o mobilizaciji Vranglovih Dima/. 6 januarja, sv. Po Beogradu krožijo po poročilih tukajšnjih listov že nekaj dni razne govorice o ovirah pri! jugoslovenskcm uvozu v Avstri o ter na- preostankov v Jujoslaviji. List hoče ve-vajajo za vzrok politične motive, med jbaie 'a (1obro informiranega vira, drueim baje tudi stališče Avstrije glede ! da se bo pričela proti Rusiji nova ofen-ustanovitve podonavske konfederaciie. K Inicijativo za to je dala baje ruska temu doznava «8-Uhr-Blatt», da o kakih ' izseljeniška centrala v Parizu, ki je stala ovirah pri uvozu ne more biti govora.: b,i'-u bivšemu velikemu knezu Nikolaja Spremembe izvirajo avtomatično iz uve- ! Nikolajevičn Ekspedirijo naj bi izvedla ljavljenia nove avstrijske carinske tarife, I Vranglova armada, ki nai bi jo podpi-ni namen te seje pa je bil. pridobiti ra- i ki je stopila s I. januarjem 1925 v velja- j rale Poljska češkoslovaška, Francija in dičevce. da bi svojim pristašem nas ve-1 vo, a je še daleko zmerne sa kot v dru- | balnanske države. (Vest je prav malo ver tovali naj volijo da vido vičevce, spa I Slih nasledstvenih državah. V ostalem, | letna in je zrastla skoraj gotovo v kakem hovce in klerikalce. Vršili so se raz-go- obstoja možnost, da Jugoslavija ob pri-vori med Davidovičem. dr. Spahom, Hkl trgovsko-pcgcdbenlh pogninnj izve-dr. Belimenom. dr. Krstljem in Araii- de spremembo nekaterih za Jugoslavijo gjelovičem ki je prišel v imenu neod- ' važnih pozicij. Glede podonavske konfe-V Beogradu vlada splošna zadovoljnost, I vfsnih railikalov, ter rndičevcema Ra-| deraciie se z avstrijske strani ponovno da se je ta mučna zadeva začela tako činičem in Pavlom Radičr-m. Formalne ngot-ivlja. da so vse vesti absolutno brez je i disciplini in enotnosti seda i na vladi.____ _ _ ......... to je težavna naloga, morda največja 'razvijali' in da je storila vlada odločne se.ie pa ni bilo. ker dr Korošca še ni podlage, vsled česar je tudi jasno, da so težava od vseh. s katerimi se ima bo- korake zoper vse kompromitirane osebe, j v Beograd. Sklepanje se je odložilo na , vsi zaključki, ki se nanašajo nanjo, zgol. riti Mossolini. Vse to pa ho nasproti* . jjocoj se je izvršila v Beogradu hišna'jutri in ho «h|nk» rdtii po«eben komu- izmišljotine, med fašisti in njihovimi nasorotniki preiskava pri bivših Radičevih poslan-1 nike o svojem stališču. Po informaci-g.omo še poostrilo. b'-rnti oa vedno bolj cj^ pUfj Bačinidu in Pavlu Radiču v I10- iah iz blokaškib krogov, ni upati na zbliževalo sicer tako silno različne telu Petrogradu. Oba sta namreč prišla sporazum z radičevci. ki odlor.no od-ooozicijonaloe stranke in struie S tem danes semkaj: zaradi konference tšelnv klanjajo, da bi dali svoje glasove osta-pa se pripravi teren za odločilno bloka>. Pri obeh radičevrih je zaplenila j lim strankam »bloka». Radičevci nam borbo. ^ ! policija nekaj dokumentov. Nocoj se je reč upajo, da sP bo že našel kak način. T.ahko se tedaj reče. da je šelp z govorilo po mestu, da bo Bačinič are-j da izigrajo odločitev vlade, ustanovitvijo samofašisfovske vlade tiraa. storjen prvi korak na oni forum, na j iz vse države prihajajo poročila, da je ka*prem sP bodo morale soopriieti na- ; javnost povsodi z zadoščenjem sprejela sprotne sile. Videt? je terini. da še ni- Vest o odločnih ukrepih vlade zoper mamo opraviti o krizo fnšizma samega, j HRSS. Iz krajev, kjer imajo radičevci marveč šolo z dovršitviio zndnjih pred- j pristaše, prihajajo poročila, da hrvatski pon-oiev, da se ta kriza prične. Anketa o krizi Issne indastriie in trgovine Becrad, 6. januarja, p. Kakor j? «Jutro» že poročalo, je minister za Šume in rudnike dr. Žerjav sklical za 12. januar anketo, na kateri se bo razpravljalo o načinu, kako ublažiti po-stoječo krizo lesne industrije in trgovine. Po njegovi naredlij je generalna dirokcii«-t šum izdelala program te ankete. Na dnevnem redu so tri glavna vprašanja: kreditni problem, carinska Jovanovii v notranje ministrstvo, kjer se in tarifna politika. Na a.nketo so povabljeni zastopniki interrsiranih fak- kmetje zapuščajo HRSS. v velikem š'evi-lu. Značilen je dogodek v Subotici. Tam je bila prijavljena in potrjena kandidatna lista Sljepana Radiča. Sedaj je 78 od 100 podpisnikov kandidatne liste umaknilo svoje podpise. Izjavili so, da nočejo imeti svojih imen na Radičevi listi. In takih primerov je precej. Iz drusih krajev javljajo, da razp-dajo organizacije IIRSS. Radičevo obnašanje pri aretaciji je napravilo na mase njegovih pristašev naravnost konsternirujoč in demoralizujoč nt is. Bcosrrad, 6 januarja, p. Danes opoldne je prišel predsednik na-odne skupščine toriev: trsrovske in obrtniške zbornice, zveze industrijcev. zveza denarnih zavodov, Narodna banka, zveza Žagarjev. šumarsko itdruženje, zastopniki v poštev prihajajočih ministrstev ter je informiral pri ministru Maksimoviču in državnem podtajniku Vilderju radi arelarije podpredsednika skupščine doktorja Mačka. Na temelju materijala zoper dr. Mačka je dobil g. Jovanovič tako temeljite informacije, da ne more več nihče dvomiti o njegovi krivdi Iz zaplenje- raj^ovskem Beogradu, bodisi iz želje pa cenenih senzacijah, bodisi iz namena huj-skali proti državam, ki so nemškim šovinistom trn v peti. Op. ured.). Trocki žanri: Pariz, 6. januarja, z. cNewvork Herald* |x»roča. da zatrjujejo potniki, ki J prihajajo iz Moskve, da je Trocki za« prt v Kremlju in da ga straži močan oddelek rdeče vojske, Trocki da ne sme sprejemati nikakih časopisov in je popolnoma odrezan od zunanjega Peking, 6. januarja, z. V mestu Krd- .sveta. Njegova aretacija se je b.ve iz-gan. približno 150 km od Pekinga, so se vršila prošli teden, ko 3e je odločno izvrši'e te dni justifikaciie v tako ogrom« zopcstavil pritisku, da bi odpotoval ni množini, da so brez primere v zgodo« ^ na Kavkaz. S Trockijem se sedaj po-vini. Tamkaj sc nahajajoče čete so nam« stopa kakor z jetnikom, reč popolnoma op'en'le mesto, ker niso | Roljševiška agencija Rosta zanika dobili voiaki že dalje časa p!ače. Gene« j vesti inozemskih listov, ki pišejo, da ralni štab se ie pogajal z njimi in jim so izbruhnili v Rusiji nemiri, organizi- obljubil takoišnje izplačilo plač, ako se rani od Trockega. nanzarsKe siranKe. iveKi ' . .. 1 0 „. , ., ,. vrnejo v voiasmco in odlozc orozie. Cim »TLrlapa* je prravil po'i- ' J . .. . , . fj„.., ■ - pa so se vojaki v svrho povratka podiU Strahovlada p a Kitajskem ARETACIJA VODSTVA MADŽARSKE STRANKE. Beograd, R. jan-iarja. p. Veliko senzacijo je vzbudila danes v Beogradu vest. da je bilo v Subotici aretirano celokupno vodstvo madžarske stranke. Neki lan uredništva čiri. da dobiva list denar od Horthvja in i13 ^ POŽAR V LADJEDELNICI. Rim, 6. januarja, z. Na ladjedelnici Ansaldo v Sestriponente je izbruhnil v ojaki v svrho povratka pod V ' • " j !"!"|v-'\ " ' " ' " ja j" v vagone, so jih obkolili in odvedli v me« da je delal list pro'državno propagando 7. v naši kraljevini. To se ie delalo^j-,. ; ^o. kjer so jih potem na prostem zapo« rečnem sporazumu s celokupnim vod- j T^™. Postre!'I'': Jusijonane«. nuje misi:onišče. ki se ie ustanovilo na Stroške slovenskPTa ljudstva pri Domžalah L MisIjoniSče — pravi »Slove-npf» — da ie na.«talo. ker «e je rodilo med ro;no »poznanje, ds denar, ki »e dni£ra tr>i?v>on«ko pokravno v — ljubljanski nedoslednost in nepoštenost, ki so tpmplji ikofi:i. kjer prave Kristusove blato-politične prakse SLS., ne morejo ostati rpsti očividro ni? vpč ne poznajo, kpr brez zaslužene kfzni. j hi sicer ne modi uganjati tptra, kar sedaj -f Nov« zvezda. Starega Costinčirj« mra^spolitikuViča duhovščina 'koso klerikalci oženili in na njegovo mesto ; postavili novo zvezdo »docenta« Dušana i glico propadala. Radič, Korošec, Spaho, i Ni res. da stoji njihov čas pred durmi In . <*crneca Nova ta zve7da ba<"ni Znana Skrinjic. 2e včeraj Turki, Madžari in Nemci so porabili tri : da bo še stopil notri. Res pa ie da |e se-1 Je_ ko je n()Sj]a še TriK,avanski trak jn nem dejstvu, da v mesece vlade »sporazuma« samo zato, da daj blokaška krava že iz hleva m da se nikdar več ne povrne vanj. bi si med tem svoje pozicije utrdili ter razmere v državi pripravili za svoje pre- Kadic: va lista v Mariboru Poročali smo, da je mariborsko okrož« no sodišče potrdilo listo »Seijačke repu« blikanske stranke® za mariborsko=celjsko volilno okrožje. Lista je sledeča: Nosilec liste: Štefan Radič, književnik, Zagreb. Brežice in Ptuj: Keicmina Andrej, Grabe pri Središču; namestnik Emerik Stokias, ekonom Andraž, Leskovac. Ceije in Gornji Grad: Kekl Jože, po« sestnik, Nova Cerkev pri Celju; namest« nik Iv. Ivantiša, invalid, Zabukovca pri 2alcu. Dolnja Lendava: Jakob Hrupič. posest nik, Podturen; namestnik Štef. Pintarič, pos., Safarskrt pri Strigovi. Konjice: Matija Potočnik, pos., Fran« kolovo; nam. Anton Spegu, pos.. Spod' nji Dolič pri Vitanju. Laško in Prevalje: Andrej Avsenik, po* sestnik, Loke pri Trbovljah; nam. Pave! Pondeljak, obrtnik, Vič pri Dravogradu. Ljutomer in Slovenj gradeč: Roman Bende, novinar, Gor. Radgona; r.am. Jo? že Zegl, posestnik, Vič pri Dravogradu. Maribor desni breg: Alojz Lutz, dela« vec, Studenci pri Mariboru; naoi. Štefan Kmetec, posestnik, Račje. Maribor levi breg: Franc Svikaršič, obrtnik, Lajteršberg pri Mariboru; nam. Franjo Ivanuša, mizar, Krčevina pri Ma« riboru. Murska Sobota: Ivan Tišej, pos., Gori« čane; nam. Štefan Baksa, pos., Belin. Ormož in Šmarje: Ivan Rojs, pos., Or» mož; nam. Jos. Kunej, pos., Rogatec. Predstavniki liste v glavn, volilnem od« boru so Iv. in Matja Kelemina, Šegovic in Lupret, vsi iz Studencev pri Mariboru. Podpisniki kandidatne liste pa so večino« im iz Grabe pri Središču, iz okolice Ptu« ja ter iz Maribora in bližnje okolice. Pr d zssidanfem nemškega parlamenta Berlin, 2. januarja. 5. januarja se otvori zasedanje novega nemškega parlamenta in s tem postaja vprašanje rešitve vladne krize zopet akutno. Po brezuspešnih pogajanjih za sestavo motne vlade srednjih strank se zdi, da bo dr. Marx sestavil izvenparlatnen-tarno vlado, v kateri zasedejo nekaj mest osebe, ki vživajo zaupanje nemškonaci-jonalne stranke. Na ta načtn pridejo prvič po vojni na-cijonalcl k državni upravi, sicer le posredno, vendar ni dvoma več o tem, da bodo, če uspe ta kombinacija, nacijonaii-stl s podporo nemške in bavarske ljudske stranke in bavarskih kmetov igrali zeio važno vlogo v novi vladi. Politična situacija, ki s tem usodepolnim činom nastane za Nemčijo in za Evropo, ni niti malo razveseljiva. Obnašanje nacijonalcev med vojno, njihovo negativno zadržanje v trenutku podpisa verzajskega miru, Kappov puč, ki ! fovih >i«+'h In ra volilnih »p.taukih. -)- Župniki in kaplani čuvarji volilnih j smo poročali o žalost« v mnogih občinah škof se pridušala na klerikalce. Naenkrat je! dovoljuje, da du*ni pastirji vrše dolžnost postala ta zvezda »strokovnjak«. Mnoge zavožene električne naprave pričajo o i čuvarjev škrlnjic. Na prej maša, pridiga, spoved, obhajilo, pretnje s peklenskim thenauov program, ki sploh nI noben program. ne zasluži, da se z ni>m pečamo. V njem ni niti trohice nacionalnega čuta, nobenega zgražanja nad francosko tiranijo v Porenju. vse je sama dijalektika, ki pa niti duhovita ni. kakoršno včasih vendarle ustvari kritični judovski duh.« Neka) mesecev pozneje je bil Rathe-nau umorjen! Pod režimom dr. Wirtha in kasneje pod Fehrenbachovo in Cuno-vo viado niso naci onalisti mkoli nehali ponavljati: »Zakaj izpolnjevati pogodbe? Kaj imamo od tega? Nai le Francozi preplavijo Nemčijo. Sie werden sich tot-marsehieren. Oni bodo poginili od onemoglosti.« Tako je prišlo, da so vsled njihove brezsmiselne propagande fran-cosko-belgijske čete končno zasedle Po-rurje. Pasivna rezlstenca, ki je sledila okupaciji Porurja in ki so io zanetili zopet i nemški nacijonalci, je bila prava kats- ! strofa za Nemčijo. Ona je pogoltnila vse prihranke nemškega naroda. En dan rur-ske .bitke« je stal zadnje mesece več kot en dan vojne. Separatistični pokret v Porenja, po utrišnjem poljskega koridor-kredit in ekonomijo Nemčije in kot krona vsemu, Ludendorffov In Hitlerjev puč v Monakovu, to so bile najvidnejše posledice politike, kakršno so priporočali nemdo. ki jo predvsem nosi radovljiški okraj. O. Dušan se je včeraj spravil v Novi vasi na dr. 2erjava, češ da je on upostavil Alimcda Zogu Z2 albanskega predsednika in to sporazumno z Italijo. Do pičice Ista vtlediplomatska izvajanja so uživali kmetje v Grahovem. Dozdaj smo čuli samo o velikem nezadovoljstvu Italije z akcijo Alimeda Zogu. čuli smo o protestih italijanske vlade in vsa Evropa ve, da je bil g. Pan Noli eksponent Italije. G. Primojdušan ima boljše Informacije. Naša klerikalna stranka bi raje videla, da v Tirani sedi Fan Noli. da organizira napade na naše ozemlje, ubija na5e ljudi in sili našo dr?avo. da v prav neprijetnih krajih drži stalno vojsko. Klerikalni kandidat napada dr. 2er- žalnstna je zaslepljenost sknfa in niegO' vnet za 1 udske koristi. 8.) G. dr. Ravnik je dobil na svojo stran samo par razburjenih Madžarov, katerim je obečal, da iim še pred volitvami preskrbi od agrarne reforme zemljo. Toda zemlja ie do zadnje grude določena za Slovence in le Josipu Kiralyju se je zahvaliti, da jo bodo deležni tudi lojalni Madžari, v katero svrho je KIralj že storil potrebne korake. Žena z osmimi možmi Lani so igrali v Ljubljani francosko gledališko igro .Osma žena«. Komad prikazuje moža, ki se kmalu naveliča vsake žene Ko se loči od nje, ji zapiše odpravnino ter si poišče novo družico za nekal časa. Sedemkrat se mu to posreči, pri osmi ženi pa se vreže sam. Podobna stvar se je zadnji čas odigrala v Beogradu, kamor se je pripeljala iz Monakovega Lia Schvvarzova. Imela je nastopiti v nekem privatnem podiet u. Stanovanje si ie najela v hotelu »Petro-grad« in že takoj prvi večer so se srečale njene zapeljive oči s trgovskim potrt,kom Kovačičem, ki je ves žarel od sreče, da ie pridobil zase damo, na katero so ostali vsi drugi moški pogledi brez vpliva. Poznanstvo se je začelo pri večerji v hotelu za skupno mizo. Beseda je dala besedo in Schvvarzova in Kovačič vih svetovalcev, da kaj takega uprizar- ; sta postala že takoj prvi večer Intimna aio Kakor čujemo se je minister dr. j Prijatelja. Na razstanku sta se strastno i„ nd! nhlialn kakor na Čerjav ohrnil s protestom ra ministra ver in obvestil tudi ministrskega predsednka in zunanjega ministra o tem najnovejšem kršenju volilne svobode poti m dušnih pastirjev. Ker eksponenti Sv. Stolice vedno taje. da škofovi služabniki politizirajo, objemala in vroče pol ubijala, kakor da ne moreta živeti drug brez drugega. Naslednjega dne bi oila morala Schvvar« zova nastopiti službo. Prijateljstvo sklenjeno prejšnji večer pa io je odvrnilo od te namere. Ostala ie rajše doma, kjer jo bo )ako podučno slišati mnenje Vatikana, I je zopet obiskal Kovačič. Obnavljala sta je-li smatra za potrebno, da dušni pa- j razkošje sladke I ubezni in si prisegala stiril svoje .pastirstvo« razširjajo celo' zvestobo do groba To se je ponavljalo na volišče, da tam terorizirajo I udstvo. Radičevski predsedniki volilnih od« dan za dnevom. Schvvarzova je živela r.a Kovačičev račun. Oblačila se je bogato, borov. Z izvajanjem zakona o zaščiti dr« i stanovala udobno n si privoščila prav ž«ve postane iktualno tudi vprašanje vse. Zaljuolieni potnik ji je dal na raz- predsednikov voiilnih odboaov v Banovi« ni. Kakor znano sta dr. Ilohn'ec in dr." Maček v državnem odboru dogovorno na vso moč forsirala imenovanje svojih Italije, krvnika naših bratov in naših vojakov na jugu. -J- Krinka jugoslovenskega škofovstva. Novosadski »Deutsches Volksblatt« toži apostolski polago vsa svoja de.iarna sredstva. Lia Schvvarzova je brezskrbno živela od Ko-vačičevih prihrankov, on pa je bil tako zateleban vanjo, da jt smatral za svojo jst, biti neprestano v njeni račun te ljubezni je začel zaje moral predstavil prijateljem zovo za svojo neve- , , ,. , , . v posebnem uvodniku, da je V začetku se bodo nacijonalci gotovo ; adlministrator v Suhotici prepovedal kan. pazili, da ne podro vsega naenkrat In se nc;n,kim duh(nnikomj ki bodo skušali obnašati kot dobra deca.1 Toda njihove ambicije in njihovi cilji so J predobro znani. Oni hočejo odstraniti socijaliste iz pruske vlade, ki je glavna trdnjava države. Hočejo se usidrati tudi | v centralni upravi in pripraviti teren za svojo diktaturo. Vsled njihove Intervencije le dr. Mar-1 xova vlada sprožila problem »Schuldlii-1 ge«, laži o vojni krivdi Nemčije. Zdaj so se spravili nad vprašanje kolonljskih mandatov, jutri se bodo lotili zasedbe Porenja, pojutrišnjem poljskgea koridorja in Gdanskega. Njihov končni cilj je ;ava. češ da je kriv, da dobimo v Tirani , vlado, ki bo z nami skupaj napravila red zagrizenih partizanov za predsednike vo« gjavno dolžn na albansk' meji. Potem ne bo ogromnih i lilnih odborov. Ziasti Mačku je uspelo, družbi. Na ra troškov, žrtev v krvi in žrtev malarije, da so bili imenovani v hrvatskih okrožjih nemariati tudi svoje posle in le moral ko bo nieia varna. Seveda to ni prav kle- pretežno eksponirani radičevci. Predsed« j radi tega požreti marsikak bridek očitek rikalcem, ki so zvezani z Radičem. ta pa nik voljnega odbora vr$i eminentno jav« ! s strani svojih predstojnikov je bil zvezan z boljševiki. Fan Nolijem no funkcijo, t ravno zakon o zaščiti dr« j Kmalu je Kovačič in Todorom Aleksandmvom. Kar mrzi | žave zabran ju je javne službe in funkcije j znancern Scbvvat Jugoslavijo, to ie simpatično SLS. Zato , vsem, ki so se ogrešili zoper določbe tega ! $XQ m par nat0 je sied.ia naroka. Pri-je res radičevski In klerikalni tisk držal j zakona. K temu je treba dodati', da je j jate,jj in zn,inci so deOelo gledali in so s Fan Nolijem in nazadnje je moral celo ' dr. Maček s svojim vplivom v državnem na novejši državnik SLS g. Sernec povze- j odboru ponamestil za predsednike volil« ti besedo v Grahovem, da brani prijatelja | nih odborov tudi take radičevcc, ki niti niso še polnoletni in celo nekatere mrt« vake. Iz vseh teh razlogov zagrebška «Ri» ječ» odločno pledira, da državni odbor revidira svoje sklepe glede onih pred« sednikov volilnih odborov, ki se jim z formalnih ozirov ter iz ozirov zakona o zaščiti države in ostalih zakonov more karkoli očitati. ! jih je nemška stranka že uvrstila na svo« jo listo. Apostolski administrator je pre» poved motiviral s tem, da dušni pastirji ne smeio zanemariti svojih ovčic in da se politično urfe:stvovanje duhovnika po se> bi p.-otivi interesom katoii?ke cerkve. Ker je subotiški apostoski administrator zabranil kandidaturo tudi madžarskemu | duhovniku, dočim se ne protivi politične« mu udejstvovanju popa Blaška Rajiča in dočim duhovniki Korošec, Kulovec, Hohn jec, Smodej, Simrak, Barič e tutti quan« 111 OIOK NEKATERE POTREBNE UGOTOVITVE Predsednik Srezkega odbora NRS Dolnji Lendavi in kandidat Narodnega bloka g. Josip Kiraiy nam piše: Z ozirom na povsem netočne navedbe osebnega glasila g. drja Ravnika v Mati s svojimi' kandidaturami ne ogrožajo ; riboru .Narodnega gospodarja« Vas pro- katoliške cerkve«, izvaja i vzpostavitev .Velike Nemčije«, obsegajo- j ^^^eutschcs Volksblatt*. da suho« če tudi Avstrijo, ki bi bila še večja in močnejša kot Nemčija iz leta 1914. V ozadju teh načrtov pa lebdi pošast monarhistične restavracije in... bodoče maščevalne vojne. NI čudo torel, da bo Evropa z grenkimi občutki sprejela novico o nameravanem vstopu nemško-nacijonalnih zaupnikov v državno vlado Nemčije. je bil prvi poskus, da se z nasiljem po- : laste oblasti, in vse poznejše delovanje j valeč posestev pod imenom »Neodvisne nacijonalcev opravičuje bojazen, da bodo gospodarske stranke*. To pot bo imel on tudi sedanjo pozicijo v vladi izrabili le na Skrinjici rdeči križ, kakor zadnjič kle« za stare cilje: vspostavitev monarhije in rikalci. Listo je okrožno sodišče včeraj revanžno vojno. Več kot verjetno je, da potrdilo kot pravilno. Nosilec je Zagor« bo njihova prisotnost v vladi le oslabila ski sam, sicer pa kandidira delavce in po« voljo ostalih strank za politiko Izpolnje- j sestnike. Za Maribor desni breg kandidi* vanja mednarodnih obveznosti. Kratek ra n. pr. Ferdo Wabitsch, železniški dela« pogled na preteklost pokazuje mentallte- vec v Maribora, za levi breg pt Simon to naci onalcev v tem oziru. | Keiter, posestnik v Bresternici nad Mari« Eden strankinih šefov, grof Westarp je borom. Nivo politične izobrazbe nase pisal maja 1921., ko je bil podpisan pakt ! javnosti pač najbolje karaktenzira dej« Londonu ki je bil prvi resni poskus,1 stvo, da takšni ljudje sploh najdejo sto ^ ' .... . • ! - II 1.: — _ ---! nA.lniaafi Uo nrli^otnrt tiSki apostolski administrator in jugos'o» venski katoliški episkopat dopušča kan« didature slovanskih duhovnikov, prepo« veduje pa kandidature manjšinskih. Ta konkluzija je povsem napačna. Našega katoliškega episkopata ne vodijo nacio« na!ni, temveč izključno rimsko « klerikal« ni in separatistični motivi. Znano je nam« reč, da je djakovački škof Akšamovič enako zabranil podrejenemu župniku kan didaturo na listi samostalnih demokratov krški škof Srebrnič ps kandidaturo na li« -4- Peto kandidatno listo t Mariboru j »« davidovičevcev. Jugoslovanskim ško« je vloži! včeraj Franjo Zagorski, posredo- | fom se zdijo optsne duhovniške k.nd.da« J J .. .. 1.-» ^ •__;U ufrar, L-•JI- ln n* pin^m V Politične beležke sim, da objavite sledeče ugotovitve: 1.) Josip Kiraly je v dolnjelendavskem srezu prvi organizira! NRS ter je s 17 krajevnimi odbori stranke dne 24. oktobra 1923. ustanovil Srezki odbor, t. j. v času, ko ie bil g. dr .Ravnik ie vnet pristaš narodnosocijalne stranke. To je razvidno tudi pri Glavnem odboru NRS v Beogradu. 2.) Josip Kiraly je bil pri konstituiranju oblastnega odbora NRS v Mariboru izvoljen za drugega podpredsednika in sicer ravno na predh.g g. drja Ravnika! opozarjali Kovačiča, naj bo s svojim srčnim nagnjen em opreznejši in naj preišče preteklost svoje zaročenke. On pa je bil v sv ji ljubezni tako stanoviten, da je vse nasvete odklanjal. Ne oziraje se na družbo, ki mu je hotela dobro, je šel in se je nenadoma poročil s Schvvarzovo. Mladi par se je podal na ženitovanjsko potovanje v Carigrad in čez me*sec dni sta se zakonca vrnila v našo prestolieo. Kakor vsak zaljubljenec, je bil Kovačič slep in gluh in je pri svoji ženi videl samo tisto, kar mu je laskalo. Oči so se mu odprle šele ko so ga začeli tovariši opozarjati na nedostojnosti, katere uganja žena za njegovim hrbtom. Sedaj se , j je mož dal prepričati, da je neobhodno potrebno izvedeti kaj o prošiosti Lie. Pisal je v Monakovo in vprašal po vsem. Odgovor, ki ga je dobil na svoje pismo, .e bil naravnost porazen. Monakovska policija mu je opisala preteklost njegove žene tako živo, da se je prestrašil svojega ženitbenega dejanja. Lia Schvvarzova, se je glasilo poročilo, je po poklicu prostitutka. Poleg tega je vešča prevarar.tka in goljufica. Vsak njen korak je nepošten in nobeni njeni besedi ne gre zaupali, ker v vsem pretkano laže. Kovačič je pokazal pisanje ženi, Lia pa e ravnodušno izjavila, da to ni res in da mora biti pomota v imenu, ker so policijske navedbe od začetka do konca krivične. Obesila se je možu okoli vratu in ga prosila, naj ie nikar ne ostavi, ker ga ima tako neskončno rada. Revež Ko- 3.) Kiralv ni bil nikoli dlsident. temveč , -- -- --- izkušnjavi in od. le ravno njegova zasluga, da se le NRS , ^C.C ,e ^z p ^p ^^^ Tema v Pr kmurju razširila in organizirala. To pu ko Zupanič, skega odbora NRS v Ljubljani. da Nemčija začne izpolnjevati svoje obveznosti: .Sprejem zavezniškega ultima-tuma pomeni, da Je dekadenca nemške države in njeno zasužnjenje zapečateno zopet za sto let.* ljudi, ki so voljni podpisati kandidatno listo. -(- Kandidature Narodnega blokm ▼ Zm-grebu. Po sporazumu med zagrebško mestno organizacijo ssmostalnih demo- ln ko se je v Genovi Rathenau trudil, kratov in klubom radikalov Je za nosil« Bajti tak sporazum med Francijo in Nemčijo, ki bt onemogočil zasedbo Porurja, j« zaklicalo »KrsuUzeitung«; »Dr. Ra- ture le pri onih strankah, ki ne rinejo v ospredje križa in rimovskih interesov. Ne nacionalna zavest, ne vzvišeno dostojan« stvo klera, ne čisti interesi sv. Cerkve temveč navadna špekulacija, diktiran« Vatikana, vodi naše škofe pri odobrava« nju in odbijanju duhovniških kandidatur, i Ravnika na absolutno potrebo p V interesu katoliške morale bi bilo umest ; ve no, da se na kakem višjem mestu pretre« so t« sleparij« in r«zkrink» jezuitsk« dvo> ličnost, ki jo uganja naš visoki kler. -f- Iz logaškega okraj« so nam piše: Okoli farovžev hodi neki r. Dušan Sernec, zelo dolgočasen možak in prosi duhovne, naj zanj delsio. Moži v našem okraju nihče ne pozna, a kar se čuje Iz radovljiškega okraja, le žalostno zanj. Smolo s svojim ka?idi«i«i"*n Ima tudi vč Glavni odl*u-NRS .vpogradu >n : «u pa ^ prav dobro tudi bivši minister g. dr. Nt- .... I It nt/ari^ti ak predsednik Akcij- Kovačiču ušla Izostala .eod obeda in ' večerie in mož, jo je kakor blazen iskal NRS PO Be,gradu ^Posled . je potrpljenja .dne 7. decembra 1924. opozarjal g. drja n.vel.CL Šel Je o. policijo, kjer je na-' Ravnika na absolutno potrebo pridružit- : -anil celo zadevo. Dom. pa * medtem - ! ...... ter izjavil, da bi ; aanj čakalo pismo, v k»»trcn» se je <.sna Narodnemu bloku« ter izjavil, ua mi ' . „ si sicer Srezki odbor NRS v Dolnji Len-, opravičevala za v« U J. m-i-N«; znanjala mu Je tuf»nl ljubček nI mog;l uiirtči, predvsem ii tega razloga, ker ga le ljuba žma pri pobegu okradla in odnesla s seboj vso a> govo gotovino. Smrt beograjskega župana S kratko depešo smo včeraj javili ne-cadno smrt beograjskega župana Mihajla Marjanoviča, ki ga je v pondeljck na seji glavnega odbora radikalske stranke zadela kap. Nagli konec mestnega gospo-dar.a je v prestolici vzbudil obilo sočutja. O dogodku prejemamo nastopno obširnejše poročilo: V pondeljek popoldne nekoliko pred šesto uro so se v dvorani za ministrske seje zbirali člani glavnega odbora NRS k nadaljevanju konference. Med njimi je bil tudi župan Mihajlo Marjanovič. Pred početkom konference je Marjanovič bil vrlo dobro razpoložen in se je šalil s po-edinimi člani glavnega odbora. Preden pa je v dvorano vstopil Nikola Pašič, je župana Mar.anoviča napadla slabost, začel se je opotekati in mu je par članov hitro priskočilo na pomoč. Marjanovič se je onesvestil. Dočim je neki uradnik pred sedstva vlade takoj pohitel po zdravnika, sta Velizar Jankovič in neki orožnik močila župana z vodo, misleč, da ga je napadla le navadna slabost; a župan je docela odrevenel. V tem je že iz ambulance dospela zdravnica gdčna dr. Mirkovič, toda njena pomoč je bila prekasna. Ugotoviti je mogla le smrt radi srčne kapi. Usoda župana Marjanoviča je naravno med vsemi prisotnimi izzvala največje sočutje. Pokojnika so položili na debelo preprogo, dokler ni dospela policijsko-zdravniška komisija, ki je enako mogla ugotoviti ie smrt. Zatem so mrtvega župana prevedli v ambulanto in od tam na mrtvaški oder v magistratu. Osobito je vest o nagli smrti pretresla pokojnikovo soprogo, ki leži bolna domd. Brez razlike na strankarsko pripadnost pa je vest vzbudila obžalovanje tudi v vseh javnih in političnih krogih. Mihajlo Marjanovič se je rodil leta 1873 v kmečkem selu Trnovačkem (srez Veliki Oraški, okrožje smederevsko). Osnovno šolo ,e dovršil v domačem kraju, gimnazijo v Požarevcu, pravno fakulteto pa v Beogradu, kjer je tudi položil odvetniški izpit. Svoječasno je bil Marjanovič že trikrat beograjski podžupan in sicer po sporazumu beograjskih samo-stalcev in radikalov pod županovanjem Koste Laviniča, Ljube Davidoviča in Gjo-ke Nestoroviča. Po ujedinjen u ko je Gjo-ka Nestorovič bil delegiran v Narodno predstavništvo, je Marjanovič kot podžupan izvrševal županske posie. V avgustu predlanskega leta pa je Marjanovič kot rudikalski kandidat bil izvoljen za župana in je to funkcijo opravljal na splošno zadovoljstvo vseh beograjskih meščanov. kaj jim Je storiti, da se pravilnik kolikor mogoče praktično oživotvori. Predavatelj je povdarjal dobre in-slabe strani pravilnika in je resno in stvarno kazal pot, po kateri je mogoče pravilnik izboljšati. Pravilnik sam je to pot s posebnimi predpisi olajšal in tako omogočil, da sc slabe In nepopolne stvari, ki bi se v praktičnem izvajanju pokazale, z najkrajšim postopkom odpravijo in izpopolnijo. Vse zabavljanje nasprotnikov ne bo izbrisalo dejstva, da je novi pravilnik za rudarje, zlasti pa za starejše prava sreča in resnično je lahko sram zlasti klerikalce, da oni raje čakajo na popolno avtonomijo, kakor da bi s prstom ganili za delavstvo. Delavec, ki je služil pri rudniku 40 let, naj se po klerikalni metodi uleže na solnce in čaka na avtonomijo, ki jo bodo po »dolgem in težkem boju» ba e izvojevali klerikalci. Mi pa pravimo: rudar, ki je delal že 40 let (po novem pravilniku celo Ie 30 let) naj najpreje dobi razmeram primerno pokojnino. To je zanj bolj važno. Taka je metoda klerikalcev: oni se zadovoljnosti ljudstva boje. To metodo uganjajo tudi pri davkih. Saj v svoji volilni knjižici sami pravijo, da so jim v Beogradu rekli, naj puste svojo nu, kovinski izdelki ter produkti iz lesa, stekla in keramične industrijo. 2.) Pohištvo in k opremi »padajoči predmeti (produkti iz kože. lesa, stru-garski predmeti, izdelki iz slonove kosti, okraski iz različnih kovin, tekstilni izdelki, knjige in grafični produkti, instrumenti, igrače in športni predmeti). 3.) Okraske. Sem spadajo obleke, vezenine, tkanine, čipke, perilo, cvetje, nakit, lepotila, parfumi. 4.) Umetnost. Ta oddelek bo obsegal sredstva v službi gledališča, ulic in vrtov, predmete, ki služijo za okras ulic in javnih trgov, vodnjake, reklamo, tribune, slavoloke, etikete, slike hodnikov, igra-lišč, klopi in sličnih naprav. 5.) Pouk. V to rubriko spadajo šolske zadeve, učne metode, vzgajališča in tečaji Kino Ljubljanski dvor Kakor vedno, vzbuja tudi to pot viharje veselosti in smeha priljubljeni Včeraj je bil ogromen naval k vsem predstavam burke „Qn je z&ljabljen". — Preskrbite si pravočasno vstopnice! Mladini vstop dovoljen uo 8 ure zvečer. — Predstave ob praznikih ob '/,11., 5„ V,5., 6 */,8. iu 9. uri. Ob delavnikih ob 4 , * V,H. ia V. ati —■enaaB3B«iiiiMiiiii in—m n m 11 n'11 i m i gs Velja še povdariti, da ti kraji niso pre- ' slovaška Obee« ter ukrajinska »Prosve- tirani v cenah in da je komfort priličen, mestoma celo odličen. Slovenci so v teh krajih še posebno priljubljeni, ker jih radi njihove družabnosti in veseljaštva povsod sprejemajo z odprtimi rokami. Kdor bi se torej že sedaj odpravil za par dni na gornji Jadran, bi storil dvojno dobro delo: navžii bi se prostosti in soln-ca ter bi si obenem lahko poiskal koti- ta*. Letos bodo ta društva priredila tudi gledališke predstave, orkestralne in pevs«e nastope. Splošno delovanje slovanskih društer je vzbudilo obilo pozornosti po vsem slovanskem svetu. Za svoje lepe uspehe pa se imajo slovanska društva zahvaliti zlasti kultuni javnosti in časopisju, ki je vedno podpiralo njih prizadevanja. Baš ti ček. ki se mu zdi vreden, da v njegovi faktorji so kazali vedno največ zanima- v zvezi 6 temi i okolici prebije svoje počitnice v prihod- ne bo žal ter vsi predmeti, ki so ustanovami. i njem poletju. In gotovo mu Vse, korporacije kakor tudi poedinci, nc prvega ne drugega. ki se zanimajo za opisane stvari, se lah- ---- ko obrnejo glede pojasnil na glavni odbor v Beogradu ali pa na krajevne odseke v Zagrebu, Ljubljani. Sarajevu in Splitu. Radi pičlega časa pa je sklenjeno, da bodo merodajni činitelji računali snmo z narejenimi izdelki. Predmete treba pri avtonomijo potem se bo pa tudi davčno javiti po imenu. Prijavi treba priložili 0 novem pravilniku za bratovske skladnice Trbovlje, 5. januarja. V nedeljo se je v Trbovljah v šoli na Vodah vršilo predavanje in poljudna razlaga novega pravilnika o bratovskih skladnicah. Predaval je g. dr. Joža Bohinjec kandidat JDS za srez Litijo. Udeležba je bila prav velika, tako da so nekateri radi pomanjkanja prostora morali oditi ali poslušati na hodniku. To je vesel pojav in dokaz, da se rudarsko delavstvo zaveda, kolike neprecenl ive važnosti je zanj novi pravilnik, katerega niso realizirali klerikalni kričači in obl.iubarji — dasi so imeli za to ravno tako priliko in možnost — ampak minister dr. Žerjav. Tako je demokratska stranka zopet pokazala, da ona pojmuje zaščito koristi delavstva vse drugače. Ona se zaveda, da morejo materijaine koristi delavstva zaščititi le dobri zakoni in pravilniki, ne pa prazno kričanje in rokomavharsko zabavljanje. To dejstvo boli zlasti klerikalce in njihov kandidat za naš okraj g. dr. Gosar se na vse kripl e trudi, da bi s svojimi besedami zatemnel dobrote novega pravilnika, mesto, da bi rudarje poučeval. vprašanje uredilo. Ta ureditev klerikal-j cem smrdi, ker zadovoljno ljudstvo huj-| skanjam ni dostopno. Klerikalci težka gospodarska vprašanja rešujejo na isti ! način, kakor oni kmet, ki je pred gorečo i hišo stal in stokal: «0 jej, o ej, vse bo ' pogorelo«, mesto da bi gasil. Ko se vrne stric iz mesta bo šele začel gasiti. — Klerikalcem se bo po niih lastnih besedah naš človek pričel smiliti šele takrat, ko pride stric-avtonomija iz mesta. Rudarji so s posebnim zadovoljstvom vzeli na znanje ono določilo pravilnika, ki pravi, da odredbe novega pravilnika veljajo tudi za vse sedanje člane bratovskih skladnic in ne le za novo vstopivše. Po tem določilu n. pr. rudar, ki je star 55 let in član skladnice že 30 let more takoj stopiti v pokoj in dobiti najvišjo po pravilniku predvideno pokojnino. Vsi rudar i ter vdove in sirote so ministru drju Žerjavu za ta njegov uspeh ■ hvaležni. Veliko nas izreka to hvaležnost i javno in odkrito, vsi drugi pa jo brez-dvoma nosijo v srcu. Surovežev. ki bi ne poznali hvaležnosti tudi napram političnemu nasprotniku je med nami rudarji malo. ali pa nič. To hvaležnost bo demagogija težko izruvala iz naših src. skico ter popis, koliko prostora zahteva predmet. Morilec Cič aretiran v Trstu Naš Jadran v zimski sezoni Crikvenica, prve dni januarja. Naša kopališča na Jadranu so v prvi vrsti sezonske ustanove, to se pravi, odprta so samo spomladi, poleti in deloma tudi v jeseni. V skladu s to tradicijo se javnost zanima za jadransko obalo in njene lepote samo kakar se približuje doba tujskega prometa. Na solnce. zrak in morje hiti svet le takrat ko je že sit zabave in mu prične mesto presedati ter si želi oddiha. Pozimi pa je naš Jadran skoro pozabljen. Sicer tako živahna kopališča in zdravilišča se spremenijo v malomeščanska zatišja, kjer življenje malone popol-onemi in otrpne. Na domače pre- Maribor, 6. januarja. Danes je dobilo mariborsko okrežno sodišče od tržaške prefekture poročilo, da so v Trstu aretirali morilca Franca j Ciča, roj. v Studencih pri Mariboru, pristojnega v Hrenovice, ker se je brezposelno in brez sredstev potikal po tržaških ulicah. Izročili ga bodo te dni mariborskemu sodišču, ki je izdalo za njim tiralico. ker je že nedvomno dokazano, da je bil Cič udeležen pri umoru rodbine čevljarja Mikla v Studencih skupno z Ivanom 2lahtičem. Ciča so zadnje dni intenzivno iskali v mariborski okolici, zlasti na Teznu in v Selnici nad Mariborom, kjer so ga baje razni ljudje videli. Kakor pa se je izkazalo. jo ;e Cič po umoru popihal z Brega pri Ptuju, kjer je bil mizarski pomočnik pri Zlahtiču, čez mejo v Trst. Med tem so oblasti že ugotovile, da so bili čevlji najdeni po umoru v Miklovi delavnici njs za važno misijo slovanskih društev v Zagrebu. Za svoje javno kulturno delo ne sprejemajo slovanska društva niti privatne niti državne podpore, ampak se vzdržujejo zgolj s članarino, kar je pač sijajen dokaz njihove čvrste slovanske vzajemnosti V svrho še intenzivnejšega delovanja pa je sedai zveza slovanskih društev sklenila. da izda apel na vse premožne kroge in denarne zavode, da z denarnimi prispevki omogočijo nadrvljne delovanje društev na polju šerjenja slovanske kulture« vzajemnosti in bratstva. Dopisi IZLAKE. V nedeljo dne 4. t. m. se Je vršil rc.-..i občni zbor krajevne orgmiza* cije JDS, katerega se je udeležil tudi kan didat za naš volilni srez dr. Bohinjec. Pred občnim zborom se je vršilo preda« vanje o novem pravilniku za bratovsko skladnico, kateremu so v velikem številu navzoči poslušalci pazno sledili. Iz izva« janj g. kandidata se je naše delavstvo moglo prepričati, da Z3nj veliko več koristi resno delo v raznih ministrstvih. oni, ki jih je Cič dobil, ko je v jeseni kakor Pa prazno besedičenje in beganje zapusti! kaznilnico. lliudi- Predavatelj ni nič olepšaval in je Sedaj je upati, da se bo preiskava pro- poudarjal, ia pravilnik ni popoln, da pa ! ti Mkilovim morilcem hitreje razvijala, iima zel° mnogo modernih določil, ki so bivalstvo itra ta doba počivanja pose- j Zadne dni so se že izvršile tudi nove c>a,I"> zavarovanje usmerjajo v nova na« ben vpliv. Ljudje se tradicij in se zoj>et posvetijo sami sebi. J™? i aretacije v Ptuju in Mariboru, Pač pa še *e!a- Predavanja se je udeležil tudi gosp. 1r „?h uživa vedno ziato svobodo 2lahtičeva ' Cohal iz Zagorja in nekaj njegovih. Go« , ,-■--« - r-rotijo sami sebi.; d Coba] je scveda proti pravilniku Solnce pa sije z neba kakor spomladi in c " decembra fa. sovražno stališče in rudarsko de« marsikdo najde v njem toplo zavetje,!^ l"*vo poživljal na boj, da sc ta pravil- remu je še pomagal ob spremstvu orožni- fugoslavija na mednarodni umetniški razstavi V Parizu se letos vrši velikanska mednarodna razstava dekorativne umetnosti. Na sodelovanje je povabljena tudi naša država in vlada v Beogradu je sklenila, da se odzove temu častnemu pozivu. Radi strumne organ iz-cije jugoslovenskega oddelka je kabinet odobril za to razstavo 10 milijonov dinarjev kredita in v ministrstvu za trgovino in industrijo se je sestavil glavni odbor, ki bo organiziral celo podjetje kar se tiče naših udeležnikov. V odboru se nahajajo: načelnik umetniškega oddelka v prosvetnem ministrstvu g. Branko Šenoa. neki aktiven profesor beograjskega vseučilišča, upravitelj etnografskega muzeja v Reogradu. ravnatelj tehnične srednje šole, en inženjer in tajnik zbornice za obrt in industrijo. Poleg tega odbora se nahajajo v Zagrebu. Ljubljani, Sarajevu in Splilu pododbori, katerim je določen poseben delokrog in ki jim pripada naloga zbiranja primernega materijala v njihovih okoliših.! | Glavni akcijski odbor v Bpogradu je imel 11 svojo sejo o tej zadevi. Posvetovanja so j | trajala tri dni. O seji je izšel poseben ko- j munike. ki pravi: j * Jugoslovenski oddelek na pariški raz- j stavi za umetno obrt in industrijo bo j obsega! pet oddelkov, namreč: 1.) Arhitekturo. V ta oddelek spada obstoječa arhitektura javnih in privatnih i ustanov, dalje industrijski izdelki v kam-; v njem kakor drugi šele čez mesece. > Tujcev pa vendar ni. Letos pa'e vre- , , me pri nas tako ugodno, da bi si 'lahko . kov nesti na ptujsko sodišče kot corpo- ra dehcti zaplenjene kovčeke z Miklo- nik takoj ukine! Za njega je veliko vcč» je važnosti, da sc odstrani pariteta, ka* kor pa da rudniško delavstvo dobi bolj« marsikdo privoščil malo užitka in prišel j vTm^blasonT"Kako"ta kda"jTušel'prX * pokojnine. Iz njegovih izvajanj je iz« Kraje, /.'asu , ^ ^ y Trs{u jg bj] aretiran zvenelo, da rud. delavstvo noče boljših tik pred božičem, ne da bi policija vedela, pokojnin, dokler ni izvedeno večinsko za« za par dni na oddih tisti, pri katerih je zapustita irfluenca neugodne posledice, bi se na Jadran u v j — V."" "T ^ ! stopstvo delavcev v bratovskih skladni« takih dneh mimogrede okrepčal, Ako bo 'prSatlnS ^ Od večinskega zastopstva, ki je tco. borskega sodišča za Cičem izdana tirali- ' ca, so morilca spoznali in zdaj obvestili o tem mariborsko sodišče, kateremu bo Cič v najkrajšem času izročen. vreme Se nnprei tako ugodno kakor je bilo doslej, je pričakovati, da bo letošnja se7ona na gornjem Jadranu znatno zsednejša od lanske. Podiet a se radi tega že sedaj pripravljnjo na , smo jo kot simpatično pevko in dobro igralko pozdravili z željo, naj bi bila pri nas angažirana. Pevka je mlada, prav ugodne zunanjosti in je sposobna razvoja; muzikalno je inteligentna, ima dobro šolo, lep organ ter kaže dovolj temperamenta in resničnega čustva. Včeraj pa se je zdelo. kal-"or da njen organ ni vztrajen, dovolj prodiren. Kakor bi ji bila ■••Marinka* že prevelika partija, pod katero proti koncu omaguje bolj in bolj. Toda — kakor rečeno — z defini'ivno sodbo počakamo. Gotovo je gdč. Friskova prav simpatična pojava, a njena cMnrin-ka», ki smo jo videli včeraj, za kreacijami bivše naše Noemi. Skalove, Richter-jeve, šipankove in Lewandowska daleč zaostaja. Toplo želimo, da nam dž čim preje priliko, svojo primero revidirati in izreči o njenih pevskih kvalitetah čim bolj laskavo priznanje. Gosp. Mestek ima temen tenor dovolj-ne sile, a včasih nekam zagrljenega značaja. Očividno je še zelo mlad pevec, ki se lahko v dobri šoli izdatno dvigne. V igri je okreten. Toda v splošnem podaja «Janka» nekam junaško, patetično in težko. Komični karakter opere in zlasti poredni, šaljivo nagajivi, hudomušno prebrisani znr.čaj kmetskega fanta Janka je našel v interpretaciji rajnega Drvota naj-pravilnejši izraz. Včerajšnji njegov zopet na mariborskem odru. V četrtek 8. januarja se ponovi v pred- di širše občinstvo. Osmi letošnji intimni glasbeni večer zagrehškega »Glasbenega zavoda«, ki se vrši v četrtek 8. t. m., prinese tudi nekatere muzikalne novosti, med drugim go ž« cerij. občinstvo, da se bo uprizorila ta za-' poročalo, je razstavil v Djakovu svoja nimiva drama samo enkrat v sezoni na dela slikar Vladimir Filokovae. Razstava izven. (Kuponi.) Tudi abonentje se mo- \ je bila izredno dobro obiskana in urnet-rejo poslužiti kuponov pri tej predstavi, j nik je na njej prodal za nad 50 ti-cč Din G'asbera Matica v Celju. Mladinski' razstavljenih umotvorov, koneerti, ki so se morali preložiti v pre-1 Iz beograjskega Narečnega giedah-teklern lotu radi škrlatinke, se bodo pri- j šča. V nedeljo so imeli v Beogradu pred-čeli še tekom meseca januarja. Prvi bo 18. t. m. ob 10.30 pod naslovom: »Na- ! stavo »Prodane neveste«, v kateri go nastopile dame Richter-Piaarevičera, VK rodna in umetna pesem«. Sodelovala bo gdč. Milena Verbičeva iz Ljubljane (petje) in ga. Mirca Sancinova (glasovir). Uvodno besedo spregovori g. Ciril Pre-fi-eli Drugi mladinski koncert bo kmalu hunčeva. Spasičeva in Poličeva ter gg. Tomič. Piscrevič in Milutinovič. Dirigiral je biv«i ljubljanski kapelnik g. Mar tačič. — V pondeljck zvečer se je pola ČaikovikesuPikova daiaa.«i .v uedo feo. Domače vesti * čestit božič želi vsem svojim naročnikom in prijateljem pravoslavne pere e Jutro«. • Novoletne čestitke med Jugoslavijo In prijateljskimi državami. Ob Novem letu so bile med g. Pažioem ter vladami evropskih prijateljskih držav izmenjane iskrene čestitke. M- dr. »o poslali Pašiču svoje čestitke min. predsednik Herriot, Baldvvin, Svehla, Mussolini in Grabskl. S posebno ljubeznivo depešo je odgovoril papež preko kardinala Gasparija Pašiču ca izražena novoletna voščila jugosloven-ske vlade, pošiljajoč mu ie izraz svoje kega prvega v mesecu v Ljubljani in stane letno 28 dinarjev. • Republikanec Roman Bende aretiran. Včeraj je bil v Gornji Radgoni aretiran vodja radičevskih republikancev v mariborski oblasti, novinar Roman Bende, ki je osumljen hujskanja k neizvrševanju vojaške dolžnosti Po izvedeni hišni preiskavi so ga izročili sodišča • Franjo Premik ii Žalca na« prosi za ugotovitev, da se naša sobotna dnevna notica <2ivljenje »ta si hotela vzeti> ne nanaša nanj, temveč na istoimenega fan- | ta iz GoioTelj. • Celjski povzelo sta imenovana vseučilišcni proiesor dok-tor Fran Lukman v Mariboru in Josip Čižek, dekan v Jareniai. * Razrriičenje gledaliških igralcev. Iz Beograda poročajo, da je bilo do novega leta končano razvrščenje igralcev beograjskega in zagrebškega gledališča v »nislu uradni^ ega zakona. Člani beograjskega gledališča »o tudi že prejeli dekrete kot državni uradniki. Z razvr-žčenjem se je socijalni položaj gledaliških Igralcev znatno izboljšal. Tudi razvrščenje članov ostalih gledališč bo v kratkem dovršeno. * NoTe doklade za invalide bodo po poročilih beograjskih listov nakazane pričetkom prihodnjega tedna. * 127.000 volilnih upravičencev je vpisanih za skupščinske volitve v mariborski oblasti izvzemši okraja Brežice in Laško, ki volita po zakonu o volitvah narodnih poslancev v okviru mariborske oblasti, četudi spadata upravno pod ljubljansko oblast. * Veljavnost meščanskošolskih spričeval. V zadevah uradniškega čina je ministrstvo prosvete odločilo, da zadostuje ■ v dosego III. uradniške kategorije spričevalo trirazredne meščanske šole v Slo-1 veni ji, letu vršili za dosego III. uradniške kategorije položiti še izpit čez četrti razred. * Odlikovanja t vojaški službi V vo- povsod pričaicov ki so se zbirali tudi v vseh treh vojašni« cah, kjer so prisostvovali častitljivim o'o» redom in občudovali res pravi rodbinski duh, ki vlada v naših vojašnicah in se baš pri proslavi badnjaka Uko lepo do« kumentira. u— V proslavo rojstneg« dne kraljice Marije priredi upravni odbor Oficirske« ga doma v petek dne 9. t. m. ob 20.30 zvečer v veliki dvorani »Uniona« svečan koncert. Obleka za gospode v civilu čr. ni Rezervni oficirji in drugi povabi ieni na lice mesta, kjer so ugotovili gasi.ci, da so se vnele saje v dimniku št. 30. Gasilcem pa ni bilo več potrebno stopiti v akcijo, 24. Rojenih je bilo 421 oseb, dobe vstopnice 7. in 8. januarja od 14. mS(J temi 2js moškega in 203 ženskega do 15. ure v čakalnici hoteii »Unioni«. — Opozarjamo na ta koncert rezervne ofi« cirje in ljubljansko občinstvo zlasti tudi za to, ker se jim nudi pri tem prilika, , t sebe Tru'zburg v Celju in je s tem pri- j ;ovec pr;p0veduie. da so nekatere jam- j da se osehno seznanijo z našimi oficir. dobilo celjsko narodno življenje novo le-i r 1 - - . . -----• • -..... po torišče za svoj razvoj. ske odprtine zelo lepe in da se lahko pri- j jj, ti pridejo vs'cd svoje naporne službe merjajo s predeli v postojnski jami. Baje . s;cer le redkokdaj v družbo. - I . .1 > ___1 ! _ t._,__— ...Ul. • aH,,, i ■■ ilimnil-n. i p gf p(] i t H IU O T . spola. Nezakonskih otrok se je rodilo 100. Mrtvo roienih je bilo 36, tekom pr» vega leta starosti jih je u~i 'o 47. Umrlo jc 407 oseb, med temi 214 moškega in 193 ženskega spola. Med mrtvimi »o všte. ti tudi oni iz ce'.iske javne bolnice. Mest. na župniia celiska obsega mesto Celje, no okolico Celie in kat. obč. Lopato • Iz Rogaške feiatine nam poroča na" DaT.tija kakor cerkev z oltar-i u- Snažonje dimnikor in Štedilnikov. ^^ ročnik: Najbrže je bilo w nedeljo lepo tu- - Nedvomno bo ta novica raz-; Mestni magistrat razglaša: Dimnikarski . k pircšice Ste-e 18.000 prebival. 1 H i*,,rr/vl • v Rnrrflstfl Slatini, kamor me J ... ..... *___ j,___n- . ... T ...vil___J.U1. A n O« rr,„- . . . ,„ odštejemo smrtnih alnim razmeram v mestu in v bližnji okolici, s« veselila vse prijatelje našega divnega Ro- red za tneslo Ljubljano določa, da se mo- ^ med katerimi je hilo, ako odšt« hinja in planinske narav« *p?oh. Sku- rajo ozki tako zvani ruski dimniki, revi. y javnj samo 237 srr šali bomo dobiti o odkritju še natanč peči in štedilniki snaiiti najmanj po en- s|učajev Vkliub neugodnim soci nejše podatke Okolica Rohinjskecra jeze- krat nn mesec Snažonj* dimnikov, ste- i ra^mer=im v mestu in v hliinii okoli ra je s tem trotovo mnogo pridobila na dilnikov in drugih kurilnih naprav n* ; iallko z ozjrom na gornie število trdi, smeta hišni gospodar ali itranka sama i d> so ldravstvene razmere v celjski žup. svoji privlačnosti. ♦ Požar t Novi tanj. V nedeljo popol- opravljati, ampak le to upravičen dim-dolian opravljati niji prav ugoune. Iz Maribora a— Badnjak je proslavil Maribor zo» stranka ne sme snaienje za- ^ svečano kot vsa prejšnja leta. Bad» Novi va«i pri Ptuju v neki nikar. Dimnikar je i kmečki hiši izbruhnil požar, ki se je snaženje v ioločenib rokih in nazaianjnti tSolnce> sem se odpočil v še bolj solnč- ^^^ ^^ hjtro ^^ ven(1ar se je pfuj. svoj prihoi VMj en djln poprej Hišni ni visoki in veseli sobi »Beograjskega j sW ^^ br:,mbi ^ vojaštvu posrečilo, gospodar ali stranka ne sme snaženje za- ^ „_„..„ _„. ... _________ doma> s pogledom na še popolnoma ze- j .j. tep ^ konfno vk,jub m(,č- branjevali. Kršitelje določb bo zadela ob- njak posUja tudi v Mariboru naroden lene trate, ob petih popoldne pa - po ^ vetru ui Pogoreio je 15 ob- čutna kazen praznik. Sprevod je po vseh ulicah in na solnčnem zatonu, ki je naravnost bnjno, ^ | u_ K(|j j(l bi)o T bn|nu„iri? Včeraj- Glavnem trgu čakala velika množica ljud razsvetlil mogočno fronto zdraviliških; , gmrtna Besreča. V Starem trgu pri šnji naj vzrme pre, «tno na Slatini mogli užiti ee-za vojaške vrline pehotni major Miro-1 )e nPmoteno izvršene koncertne koma-slav Kren, peh. kapetani Josip Sircelj, Ju- j de< pa nain jp nap0si»<1 še veliki gmmov-rij Mušič. Lovro Treo in Štefan Lavrič,! aik 'Mussolini - dvanajst ur pred _ gromko povedal, da eprevza-ivetinjo za vesino službovanje: poročnik : me popolno odgovornost za fašistovska bojnega broda Boris Pire. pehotna poroč- j n!,snja> Skratka, na Slatini je tudi po- i šoten, je sne) njeeov sin puško § stene, poročali. Istočasno meša naš list i Orju- ,-irski zbor, četa podofccirske šole in ma« " ' riborski Sokoli. Badnjak je peljalo n« zeleno okrašenem vozu šest belcev. Tu. di mnogo civilistov, pravoslavnih verni, kov, se je peljslo v sprevodu. 8— Svečan ples priredi v proslavo roj« stnesa dne kraljice Marije častniški zbor mariborske garnizije v petek dne 9. t. m. ob 21. uri v Gbtzovi dvorani. Toaleta za dame plesna, za gospode frak, smoking ali salonska. Svira vojaška godba. t— Naraščanje -Jutra« v Mariboru. Bali smo se, da ho vsaj začasno radi po» višane naročnine število naročnikov «Ju« tra» ob novem letu padlo. Dejansko pa i,jim sinom Draeotinom. . . bilo nedopustno razmerje med starim Se ! očmi le javni interes. pi.-0 verinskim in sinovo ženo. Tudi noveca nadalje, kakšen vik je v . če »e leta dan ni potekel brez prepira, ki pa pojavi na klerikalni strani ami bila nejeklatant- Grum, Peter Kučej, Adolf Vesel. Danilo I fasa ,„ pa toliko denarja. Kajti za-i " ® « ° Ko^ce W sto doUrTev nejša komprija. r katero so zapMeni Trampuž, Anton švajger_in Marijan 2ma- kaj _ cen„ „ x vsemi popustkl in od- J-JJJJbTnkovd ponare -ami raM.ifn^i ^i elji STA. v bolni- TI a BA/tll I ^ ' ' ■ ___ 1 _ __ J_:__..l.ntn.;). A.nT.1, vec. Izmed moštva so bili odlikovani z zlato svetinjo za hrabrost redovi Ale- pustki res zmerne sedaj. * Policijski komisarijat r Ptnjn, ki je jeni vendar mož vztrajno taji proveni- ci gre le za dejanje nekaterih malih " __i ____ i__" 1 _ ___k^ * a1 a pa-IiT-oa riniio jenro teh dolarskih novčanie. ! uradnikov, ki ga bo šele sodišče pojas- ksander Meglič in Martin Hanžek; z zlato b;, doslej nagtanjen v poslopju mestneca svetinjo za vestno službovanje orozniški maffisfri,ta< se je z novirn ]etom preselil podnarednik Josip Zakrajšek; « srebrno v po^opje okrajnega glavarstva. Uradni | ^aVodilTh "inšpektorja ' simi6i prišla na večmilijonske škode, marveč tudi zato, ST Z^J^r**^ ■ V™«"« ^ " ▼ pritličju, velikemu^tihotapstvu s svilo. Tiho da razkrinkamo poliMčno nepoštenost • Tihotapstro t svilo. Iz Zagreba nam nilo. V prvem slučaju smo morali obšir-poročajo, da je tamkajšnja carinarnica po neje pisati nele. da obvarujemo državo Anton Gačnik, srtiljerijska narednika Janko Bitenc in Josip Goleč, inženjerski | gpTTragerVkem "nam tlA«A/lTlllr A nlnn M M^l, f, r, A I , a r«n ,,, a * narednik Anton Drobina, vodja vojne . , . poročajo: V nedeljo dne 4. t. m. se je na mornarice Anton Kovač, artiljerijski pod-; „ovesea nafil! otvori, obrat v tukajšnji naredniki Janez Bajlguni, Karel Vrečko, „družrl, e!pktrarni. Priključenih je do-Fran Omerza, Fran Zupančič; Jos.p fop glej v vgg. Spodnja Polskava in na Pra. m Anton Sagadin, konjiški podnarednik kem 55 hiš s m fcrniMm, m mo. Jernej Mak in inženjerski podnarednik torji M 42 konjgkih sil. Priglašajo se pa neprestano novi zadružniki tako da je razmeroma kratkem ča«u s obči- • Elektrifikacija Spodnje Polskave. Iz tapljenje »e je vršilo » pomočjo nalašč nrt Pr„!or«- pa tudi z obno-. biji je j^es^;, septembra stekel pes po- žeo in ugotovil, da mu je nekdo potegnil skrivoma iz istegi njegovo dcnamico z vsebino 180 Din. u— Izginula »uknja. V soboto ponoči in na katero bodo povabljene vse akade« ! ^'jenimi deli v drugih pristaniščih • Po.-|>Arvio 1-m ,«ma *I«H Vn vika — 1 • Podzemska jama nad Sarieo t Julij- ini je, univerze in ostale kulturne insti« tucije. ibilej režiserja Talrova v Mo-............. , , , , .„1 - - --------------- - Te dni poteka deset let od ustanovitve !e Jd"1,.P?df.n,3ko ?am0',k",er° f0,^"1' hi vsaka pomoč izključena. Mijatovič je »Komorneca gledališka« v Moskvi, kate- vodl,elJ bohinjsko-jezerskega hotela cZla- j pro51o nede,jo T poznih mukah -umrl. ^ 6 torog> g. Dobravec. g. I7—*----- 1 ------ • - - i .» .f.) iofer Franc Vglint t svojim vo« 17 letnees Bocoslava Mnatoviča. JC 11,1 .. t . / 11 leuiri,« > om na Kongresnem trgu pred kavarno I padel Koncem leta so se na njemu pojavili zna-! 'v'ae,n« ** ip fakn r„, dicah viharjev v okolici bretantskih mest "'™ npr,,T' 5"rr"' 0rna fioročajo, da go tvorniških naprav. Prebivalstvo je bi-' Je preziderit češkoslovaške republike lo topot pravočasno obveščeno o preteči, 5Ia*ar3'k pomilostil morilko lastnega nevarnosti, zato so se ljudje umaknili. IF10^- Hildo Haniko na dvajset let Tudi skladišča so bila Izpraznjena, ven-j Ha.nika je bila, kakor znano, od dar je materialna škoda na premičninah j sodišfa obsojena na smrt na vegalih velika. Človeških žrtev k sreči ni zaznamovati. V Italiji pa so že nastopile posledice katastrofalnih nalivov. V Perugiji vlada med prebivalstvom že več dn; panika, ker so se pojavili potresni sunki, kateri so dosegli višek v bližini Rietija. Svet je v strahu za življenje bežal iz hi^ in še danes prebiva na prostem pod šotori. V X Anita Berber pod ključem. Znana plesalka Anita Berber. ki je s svojimi produkcijami povzročila na Dunaju, v Berlinu in drugih nemških mestih že nebroj škandalov, ter strašila v predlanski sezoni nekaj č.-isa tudi na Bledu, sedi zdaj v berlinskem zaporu. Nedavno .je namreč najela" pred berlinskim kabaretom «Rampa» avtomobil že ponovno pripetilo da so se pogreznile hiše in cele naselbine. Kot Adam in Eva globočini neprestano buči in se trese ka-,'n se ž njim odpeljala. Šoferja je na kor bi se rušile plasti pod zemljo. Ljudje j cilju odslovila z obljubo, da bo porav-se bojijo, da ne bi se začela zemlja od- ; nala račun, kadar ji 7«. 2 vagona 380. Otrobi: baški 1.5 vagona 195. — Tendenca nespremenjena. Dunajski goveji sejem (5. t. m.). Dogon 2139 komadov: od teca iz .Tugo-slavije 71. Cene so poskočile od 500 do 1500 aK pri kg. Notira:o 7a kg žive teče v tisočih aK: voli 12.5 do 19. biki 14 do 18.5. krave 12.5 do 16, slaba živina S.5 do 12.5 Trsna "oro'5'a TRSTŠČE KOLON1JALNFGA BLAGA. Pred prazniki je vladalo na svetovnih tržiščih kolonijalnega blaga veliko mrtvilo v vseh predmetih. Kakor sedaj poročajo. je povpraševanje zooet oživelo in se sklepajo precejšnje kupčije. K a t a, za katero približno 2 tedna skoro ni bilo zanijnanja, se zopet išče in cene ponovno rastejo. Brazilija zahteva za tip <7> zopel 111 šilingov, a Trst, kjer so bile cene nekaj časa radi prihoda velikih količin zelo nestanovitne, se sedaj zopet bliža brazilskim cenam. Na ju~o-slovenskem tržišču se cene držijo, a naraščanje zabranjuje čvrstoča dinarja. V Zagrebu se plača na debelo: Rio: navadni 44. boljš: 45 do 46, eksfra 40: Porto-rico: navadni 45 50, boljši 46.50, fini 47.50; Salvador, debeli 66; Mocca 68 Din za kg. Čaj stane v Zagrebu na debelo: Cey-fon 72; Ningchow 62: Moning 50 Din. K a k a o stane v Zagrebu na debelo: hclandski v sodih 25; v zavojih po 5 kg 27; v zavojčkih po pol kg 30 Din. Čokolada stane istotam na debelo: francoska 40; domača 42 do 44; Manner 55 Din. Mast ameriška stane na debelo v Zagrebu: v sodih po 160 kg 31; v zabojih po 25 kg 31.50 Din. R i ž n so cene nespremenjene in bele-tijo na debelo: Burma 7.90; Araccan 8.40; Splendor 9.40 Din. 01 jn so cene pred božičnimi prazniki na zunanjih tržiščih nekoliko popustile, sedaj pa ponovno kažejo tendenco naraščanja,' kar se pri nas zaradi skoka dinarja ne pozna. V Zagrebu se plača na debelo jedilno olje po 24.75 do 25.15 Din po kakovosti. Paprika se dobi v ZngTebu na debelo: ljuta I. 40, II. 25, sladka I. madžarska 65, španska 45 Din. — K skoku dinarja. Tečaj dinari-a kaže. zadnje dni na vseh zunanjih deviznih tržiščih odločno čvrsto tendenco. V Cu-rihu je dosecel tečaj devize na Zagreh-Beocrad dolco pričakovano višino 8. Krepko >e porasel dinar tudi na newyor-ški hom in celo v Berlinu, kar beleži nemško časopisje 7. mišljenjem, da bo dinar še skakal. Berlinska »Vossische ZeitiMMr« piše med drucim: »Pri dinarju srre. kakor ie ra7vidno iz dosedan'ega porasta za stalno dviganje, ki je v zvezi s trajnim znatnim izvažanjem turšfi-ce. Zunan:e časopisje v splošnem meni. Ida ho izdaten izvoz, ki je v prošlem letu omogočil v veliki meri aktivno trgovinsko bilanco. povzročil še nndaljni skok. Seveda pa bodo morale naše cene popustiti v skladu s tržnimi prilikami v inozemstvu, ker ho sicer izvoz zastal. Zato je tudi prav verjetno. da bodo predvsem cenp žitu na ipre> popustile. — Položaj na našem žitt>?m trgu. Koncem prošlejra lota je nastopila na vsph ameriških in evropskih žitnih trgih moP-na čvrstoča. Cene so poskočile tudi pri nas. posebno pšpniri. kljuh porastu dinarja. ker je inozomstvo radi splošne čvr-ste tendence odobrilo tudi naš« visoke žitne cene. Zadnje dni so cene na našem trcu prilično nespremenjene. Nenavaden visok skok dinarja je i7voz nekoliko zmanjšal. Pšenica se malo pontra ter nntira v Vojvodini 42." do 430 Din. Mlini pokrivajo samo svojo redno dnpvno potrebo. Bela moka se ie prpcej i7 važ.ila: cene mod 660 do 690 D:n za »0« vklučno vreče. Krušna moka *e jf trgovala po 390 do 420 Din. Za o t rohp se je ponujalo iz inozemstva 180 do 200 Din. hrutto za netto. nb vtovorna postaja. Najživahnejša je hiln kupči:a v t u r S č i c i. ki se ie nekoliko zboljšala v ceni. Cene: času primerno suho hlaco 200 dinarev. posušeno ht.iro 220 Din ah vto-voina postaja. V drugih žitarnicah je bil malenkosten promet. = Pr3ce.i"en porast zlatega Indeksa cen na debelo tekom decembra. Zacreh-! ška »Riječ« preračunava na podl.isri indeksa cen na debelo, ki ca sestnvl:a beograjski .Privredni Preclpd«. gihinip 1 cen v zlatu in je tako izračunala za dp-I cemhpr totalni zlati indeks 165 (v rovpm-I bru 1531. Za posampzne skupine so v de-1 cemhru nastopni zlati indeksi (v oklepa-i iih številke 7,1 novemhpr); I. poljski pri-j deiki 165 C1521: II. živina in živinski proizvodi 206 H00): ITI. sad\e in sadni izdplki i 143 ("1301: IV stavbpni matpri'al 177 M70): ; V. kolonijalno hla^o 126 C121): VI. indn-' striiski proizvodi 173 (151). Povprpčno za cpIo leto so zlati indpksi n.istrpni: 1. 1 10: II. 161: m. 84: IV. 143: V. 111; VI. 156: totalni zliti indeks 135 Porast tnt.il-nesra zlateca indeksa v deremhni znaša torei 12 točk. odnosno 8 odst. Kakor vidimo. so napram predvojnim cp>nam najvišje cene v skupini živine in živinskih proizvodov, ki so za več noj-o 100 j odstotkov drnžii nesro v letu 1913. = Podališanje 'zvoznih kreditov pri Narod«? banki. Po ohve=t'lu Ddruženia I izvoznikov kralievine SIIS le Narodna iianka upoštevala prošnTe vsph i7vo7ni-kov, ki so prosili za podaljšanje kredita. i = Ublaženle carinskega postopka s notnik i. ki vnaš?>o ;n Iz~aša!o tujo valuto. Generalna direkci;a carin je no 7.1-i htevo cener.ilneca inšpektorja fn.inčne-era ministrstva opozorila onrincke orc.ine da nnj ne povzročijo potnikom, ki vnašal in iznaša*) iz države tnio valuto, ni-kakih neprilik in šiki.n ter da n.ii se točno dr?e predp'sov. po katerih morajo za potrdilo o tuji valuti uporabljati posebne j formiiI.i rje. • = Narodna banka in poStne ta''Se Fi-jn.inčno ministrstvo ie-oprostilo Narodno han.ko in vse n;ene podružnice ter agencij plačevanja poštnih taks za vse de-inarne pošiljke, naslovljene na državne ' organe. = Deputacija prodncertov sladkorne 1 rese :e posetila ministra trirorine in industrije ter ministra za kmetrstvo in vode. katerima je izročila resolucijo. .*pre-jjeto pred kratk;m na konferenci produ-I centov pese v Novem Sadu. V resolueiji zahteva'o med drugim, da iim tvornice izplačajo maksimalno ceno. katero je odredilo ministrstvo za kmetijstvo in vode za pr"šlo sladkorno kampinjo. = Irsolven"e v Beogradu. ?rp«ka banke v Beocrradn je predložila sod'sču bilanco. po krteri znašajo aktiva 31 m''i-ionov 791.444 Din. a pasiva 34.931.210 dinarjev. Rok za pri;ave teriatev ie do-ločpn do 28. februarja, a narok za 1. mir-ca t. 1. — Za prisilno por.ivn.ivo se *e dilje prijavil trgovec Gjera Avramovid. Njegova pasiva rneš-iio okror 6. aktiva pa okroz S milijone dinarjov. Poauia 85 odstotno poravnavo btez ohresti tekom dveh let v štirih enakih obrokih. = Pomoč malim obrtnikom. Iz Beograda poročajo: Minister trgovine in industrije dr. Šurmin je na prošnjo sara:ev-skih obrtnikov naročil svojim organom, da proučijo možnost podpiranja matrših obrtnikov v Bosni, ki bodo zaradi velike-ca pomanjkanja den.ira sicer prisiljeni, popolnoma ustaviti delo Ministrstvo namerava kesne'e izdati uredbo, po kateri hi ono materiielno podpiralo vse manjše obrtnike v državi. = Želc-zniška tarifa za sladkorni transport. Po vesteh iz Beocrrada so se železniške tarife 73 trrnsport sladkorja znižale hi* z.i 38 odstotkov, čeprav je k.irtel sladkornih tvornic zahteval znižanje s.imo za 30 odstotkov. — jr 17303 zelezrišta tarifa za izvozni cernert. Na intervpnci'o ministra za trgovino in industrijo ie prometni minister znižal železnrško tarifo za transport cementa v ino7emstvo 7a 35 odstotkov. — RcaracPs^a kvota za mesec jantar. 17 Beograda poročajo: Vlada ;e bila obveščena, da je tepir.iciiska komisija določila provi7orro dp'pj?no kvoto ni-šp d-žave pri nem^ih repirnmih 7a mesec t-i^itair no 9 OJM zla ♦'h mirk. — Prevzem liš''e rrosre. V prometnem ministrstvu V sp=tnvl:pna posphna komi-s;:a za preclpd in p-pvzpmnoie gotovih delov l!5ke pron-p od graditeljev — »Barbarstvo«, januarska številka Vma nictoppo vsphino; I.iuhomir 8t. Kosten K.imnti ili kip;tali: dr. D'uro Snr. min- Vi ridn 7,1 kon«ol:dnpiiu: dr. Vlrdn T M.irkovič? Iz vilutne pol:t'kp; Hedak-ciia: StinociJtP Tlrvatskn? Sihora n pi-11 n"11 z.ifltp ukici^a i kontrolp n novča-nlm 7avodimn: StVpin B.idič: .Tpdin co-vor u nrvatskom Saboru: Inc. Konsf.irtin ^litiiVovii': Sigurnost iilo<»a 1-rpd'ti 1 ka-m.iti; AntP Mljnarič; Pi»nrip nštpdnia n.iSih pmi"mnita: Al"dar MprVlpr: Za5ti-ta iil.i"ič.i i p:tan:e knmitnjaka: dr. Mi-1r>vnn Pin'0'ovič- O potrphi i7mV>np zakonskih prop:sa o k^mntima u nis: dr. ^tnnko Dp'p!ič; Ohračnnski zavodi: dr. j Miri,-p K'i=-Vi1.-p|-«!pv* Vpiin"«'priost i hin-I l-ovni činoviVi: Tont Oprl: D.in'psoy na-| črt: dr M!'ko K't«-N:kolaipv: Tporiia i na^pla sopiiillziplip. Binkarskl pi-eclod: ; *~lsni v.inV SrpsVp Repiripione Bankp. — Pnvna Pistpilniea podružnic Avstro. O^rslip Ban'-p. — S.ivpz osicravnPtičih d"-iii»avi 11 Kral:pvini PHS. - Stanip Drži me IlipotpknrnP Banke K r.itipvinp 5115, _ Stanje Poštancke Stpd'onicp npl.-ltmnciv' iz g«1:np 1924. - Omot za rrrw|ii«p 1024. — prilotr iinii.irsVo' pdipiji • Binkarstvi«. - Komnn'l-p;i: .ladr.msko "sicurav.ijnčp druitvo 11 Trstu. — »<"Voa-tta« osicitravnitiča z.idmca ' dnici in-'orrrafivan materiVil. — Oospod.irsko-flninčnn revna »Bnnkarstvo» izhi'3 me-spčno na 50 strtirrh vp'ikpca formata. T.ptno stinp 200 Din. Dcpar poiili.i •n naroča se na naslov- Admin'«traci;a »Rankir«tva«. Zicreh. Mirovska 30. _ ČPŠ' o«''>vaš'ra trrovl^ska hll-n^a v novembru 1924 ie hil.i aktivna za 2"0 tni-M;onov Kč. Pvoz je znašal vredrost 1515. a 17voz 1765 milijonov Kč. HpIo-knpni prphltpk trgovinske hit.inpp za prvih 11 mn«rcev 1924. je do«e"pl 870 mi-li'Vnov Kč. Nijvpf »o r novpmhni uvozile v ("'pškosloviško Nemčija. Midžar-|ska. Avstriji. PoI;ska. 7,pd:nipno države. Nizozemska. Italija .Tncosl.i viia itd. — Vrednost ;ugoslovensl"kov fv epi. l,P7n čisti 1. 1923. 26.017 milijonov), vrednost izvoza v istem čisti p.i 32.767 mi-' 'ropov f'.inkov (v en.ikpm času 1. 1923. 23.674 mil'i. Prehitek izvoza nid uvozom v prvih 11 m"spcih 1924. znaša torej 490 milijonov frankov. je prišla na razpravo kot II. točka dnev« nega reda zadeva o sanaciji saveznih fi» nanc. Po dolgotrajnih, temeljitih deba» tah, sta bila sprejeta 2 sklepa: 1.) Vsako v MS2 včlanjeno Sok. društvo položi do 31. jan. 1925. pri žtipi po 20 Din za čla» na in sicer po stanju članstva z dne 31. dcc. 1924. Vtirjanje tega zneska se pre= pusti vsakemu društvu, odgovarjajoče pose nitn k-j-evmu raznic-im. 2.^ S-'-veznemu stirešiostvu se pošlje pisnur.a spomenica. Pri razgovoru o delovnem programu za bližnjo bodočnost, je bilo sk enjeno predlagati župnemu občne • zboru, naj sc vrši članski župni zlet v lctu 1925. v Murski Soboti, župni z'et za moški in ženski naraščaj pa v Varaždinu: z obema zletoma so zvezane tudi tekme. Ndda'je je br. župni načelnik Krajnc po» zval društva, naj se pripravijo pravočas« no — tako tehnično kakor finančno — za medz'ctnc tekme na Vidovdan 1925. v Beogradu, kjer mora MS2 postaviti naj manj po 4 Jo 5 vrst članov in članic, ka» kor tudi na otvori:ev Tvršcvega doma v Pragi. Obenem je opozoril, da je tre« bi v letu 1926. vrniti Čehom obisk na vsesoko'skcm zletu, ki sc ga bo udc'cžil tudi jugoslov. sokolski naraščaj; naj se v ta namen že takoj počne misliti na z'etne fonde. — Med s'učajrostmi sta manjšinski društvi Mežica in Črna prosi« li za drugo pokroviteljstvo ter ic bilo nadalje sklenjeno predložiti Savczu naj sc skupiček manjšinskega kolka, katere« ga izdajo .je treba pospešiti, razdeli za enkrat na dvoje: po ovica pripada manj« šinskim društvom, iz polovicc pa sc ustva ri nekak rezervni sklad, ki se sme nače« ti le v najnujnejših s'učaiih in s katerim ri>7po'aga savezna skupščina. Po nekate« rih mani važnih sklepih je br. podstaro« sta zaključil nad dve uri trajajočo sejo. n.i kateri je bil zopet opravljen lep kos sokol,-Vega dela. Angleški športnik Phil Tavlor, evropski champion v drsanju ie izumil nov drsalni šport ali bolje, nove drsalke, ki so skoraj pol metra visoke. Naša sličica ! kaže iznajditel.a, ki se s svojim novim j športnim orodjem producira na znanem športnim jezeru St. Moritz. Izgleda pa, da ta novi izum ne bo postal popularen, ker ni racionalen. Sokol M Iz mariborske sokolske žime Maribor, 4. januarja. Za nedelio dne 4. t. m. se ie čutilo starešinstvo MS2 prisiljeno, da skliče v mariborski Nar. dom scio župnega odbo« ra. Seje sc je ude'cž;!a večina v župi včlanjenih društev; sklepi seje vežeio pa seveda tudi ostala društva MS2, ki do lastni krivdi niso bila zastopana. Uvodoma je br. župni podstar. Ju'čc Novak obvestil društva tudi pred tem forom, da jc br. dr. Pivko radi v'oge. ki jo je prevzel v polititki, odložil župno starostvo, kar so navzoči vzeli z obžalo« vanicm, a dosledni sok. načc'om seveda tudi 7. odobravanjem na znanje in bratu Novaku je bilo naročeno, izraziti br. dr. Pivku od v=eh udc'ežcncev iskrene hrat« ske pozdrave. — Ko so posamezni župni funkcionarji podali svoja poročila, ki so bila radi predstoiečega župnega občnega zbora le kratka in so vsebovala najnuj« neiše, kar je še pred društvenimi občni« mi zbori treba vedeti, oziroma opraviti. ------ Ljubljana : Gradec. Tekma med obe-' ma nogometnima reprezentancama se vrši 3. maja v Ljubljani, revanžna tekma P3 12. julija v Gradcu. Olimpija (Rika) : Oricnl (Sušak). Nedeljska tekma med imenovanima kluboma je končala z zmago Rečanov s 3 : L Beograjska Jugoslavija vodi pogajanja za turnejo po Italiji. Poletne počitnice za nogometna mo-\ štva namerava uvesti JNS. Te počitnicc, med katerimi bi bile prepovedane vse nogometne tekme, bi trajale en mcsec. Vprašanje prolesionalizmu nn kongresu FIFA. Rno glavnih vprašanj, ki se bo obravnavalo na kongresu FIFA meseca maja v Pragi, bo vprašanje pro-iesionalizma Da se bo to vprašanje čimbolj natančno proučilo, so določene gotove osibe, da študirajo tozadevne razmere in stanie v posameznih državah. Od naših športnikov je določen prof. Milan Graf iz Zagreba, ki bo zastopal Jugoslavijo, Egipt, Bolgarijo, Turčijo in Rumu-nijo Profesionalni odbor v Pragi. Profesionalni klubi v Pragi so sklenili, da izvolijo sedaj, ko so se odkrito izjavili za proiesionalizeni, svoj odbor, ki bo vodil vse posle profesionalnih klubov. Določeni so bili nastopni delegati: Koralek (Sparta), Rodtr (Slavija), Koteh (Viktorija 2ižkov), Šebesta (Cccliie Karlin, Chrudy (Meteor Vili), Mon_ha (CAFK), Kalina (Vršovice), Kortelsky (Lihen). DFC in Blue Star bosta svo.a delegata odredila naknadno. Frigerio odpotoval v Ameriko. Znani italijanski olimpijonik v pcšlioji je v pon-I deljek odpotoval v Ameriko. lamora, znani španski vratar dobiva mesečno 3000 pezet plače (približno 28.000 Din). Poleg tega dobiva še razne premije. V slučaju, da postane Espagnol, čigar član je Zamora, prvak Katalonije, kar je že sedaj skoraj gotovo, dobi Zamora še 25.000 pezet, za prvenstvo Španije pa 40.000. Vsako leto se vrši ena tekma, čije čisti dohodek gre Zamori v korist Ta mu nese najmanj 50.000. Novi priznani svetovni rekordi v plavanju. Svetovna rekorda, ki jih je Rade-macher postavil v Budimpešti v prsnem plavanju na 200 m z 2:51 in na 220 iar-dov z 2:52.6 ter rekord Weissmul!erja v prostem plavanju na 100 jardov z 52.2 so bili mednarodno priznani. Govor čebel Kdor količkaj opazuje živali v pri rodi, kmalu spozna, da se zaajo med seboj sporazumevali. S posebnimi glasovi izražajo veselje, žalost, bojazen. K lo še ni slišal v brlizgu divjega kozla, ki naznanja z njim nevarnost? Z drugačnim glasom opoznrja petelin svoje kokoške, ako zapazi kaj nenavadnega, nego tedaj, ko se bliža skobec ali kragulj. Poslušaj kosa, kako se čudi preteči nevarnosti! In tako bi našteli lahko še mnogo zanimivosti iz živalskega življenja. Da razodevajo tudi čebele gotove čutne občutke kakor: strah pred nevarnostjo, žalost, veselje, jezo s posebnimi glasovi. je že davno znano. Pravimo tuiii, da čebele brenče, tulijo, matica poje itd. Vse te glasove, ki se imenujejo v čebelarskem življenju »čebelni govor*, tvorijo čebele deloma 7. mahanjem krilc, deloma s tresenjem kožice dihalnih organov. Vsak umen, napreden in praktičen čebelar mora poznati pomen različnih glasov pri čebelah prav dobro, ako hoče čebelariti z uspehom. Nekateri glasovi se ne dajo označiti. Praktični čebelar pa jih vendar natančno razločuje in ve takoj, kaj pomenijo Ker =o zanimivi tudi za nečebelarje. hočem nekatere navesti. Čebela, ki sikajoč obletu je glavo, hoče pičiti in kliče na pomoč tovarišice. Nasprotno pa ne stori ničesar žalega čnbela, ki sede mirno brenče na človeka, mnkari na nos. Hoče le odpočiti. Marsikdo je že morda slišal veseli glas roječih čebel. Kako raz'ičen od tega pa je glas čebele, ki se je zaprašila v lase! To vedo najbolje ženske. Isto sikanje slišimo, ko udero v panj tuje čebele in ga hočpjo izropati. Ko sliši Čebelar tak clas v panju, ve tudi, da so obdale čebele matico s klopčičpm, ker se boje zanjo, medtem ko se matica oclaša z razločnim pi. pi, piiiii! Prav tako slišimo ob času rojenja peti miade malice s . Ako pritisnemo uho na panj in nanj narahlo potrkamo, zašume čebele zopet z drugačnim glasom. Iz njega sklepa čebelar na moč družine, imajo li matico ali ne. so sile ali lačne. Kadar krmimo čebele zasilno in potisnemo v panj pod ljudstvo mlačen med, takoj slišimo kratek ri. ci. ci. Kmalu nato obda pilal-nik neštplo čebel. Privabil jih je klic in vonj. Zdi se mi, da sem slišal v panju isti elns, ko so našle čebele zunaj kak poseben meden zaklad. Naj navedem dejstvo 1 Ko odstranim jeseni panjem medišče, so nekateri satniki ob usodni ajdovi paši prpcej medeni. Ta med izlrčim. Ker pa ostane po s-tnikih še dokaj medu. jih je treba posumiti. Jaz pustim, da poližejo čebele med zunaj panja,' ker daleč naokoli ni nobenega ulnjaka in se ni bati ropanja. Satnike razstavim po vrtu 30 do 40 korakov proč od čebelnjaka proti večeru. Da privabim čebele, nastavim pred panj meden sanik. Ko sede nanj par čebel. ga nesem k ostalim. V 10 do 15 minutah oblena satnike na tisoče čebel. Kdo je neki povedal tem čebelam za med? Opazoval sem to! Najprej se je razburil oni panj, ki sem od njega prenpsel prej par čebel. Te čebelice so vrnivši se domov opozorile z znanim glasom ostale tovarišice. Ako so v panju tudi plesale, nisem videl. Ko je začel ta panj šumeti ia živahno izletavati in slišale 'ipičen glas čebele ostalih panjev, so začele živahno leteli tudi le čebele v smeri proti razpostavljenim satnikom. Do teh jih pa ni vodil le hrum čebel, ampak tudi izvrstno razvit voh, ki ga imajo. Prepričan sem, da bi bilo brez njega čpbelno življpnje nemogoče. Omenim naj še, da sjmščajo čebelice iz sebe močan poseben duh, ki se po njem spoznajo med seboj čebele istega panja. Z gotovostjo se trdi. da spuščajo ta duh tudi med letanjem in 1 tem označijo smer, kjer je medena bera. Tako spada proučevanje čebelnega govora med najinleresanlnejSa poglavja čebelnega življenja in prinaša obenem čebelarju tudi veliko korist. Poudarjam, da so se pečali s tem proučevanjem znameniti čebelarji in o njem že mnogo pisali. Moravski kanonik Ivan Slahala je že leta 1S74. prav spretno ugotovil okrog 20 glasov, ki jih je doznal z opazovanjem ia prisluškovanjem čebel. 0 raznih takih znamenjih čitamo tudi v knjigi našega znamenitega čebelarja Antona Janše, ki je bil prvi državni čebelarski učitelj žo za časa Marije Terezije. Odtlej je že nad 150 let. S pričujočimi vrsticami nisem hotel kratiti raziskovanj prirortopisca von Fri-srha. Pokazati sem hotel le. da je fjezik> čebel že davno znan in ugotovljen, čeprav ne na temelju plesa. — Napreden čebelar. Doruite za Tabor! X Brezžični prenos prstnih cdtiskov. Newyorški policiji se jp posrečilo, poslati londonskim redarjem brezžičnim potom np samo slike, ampak c potrebni domovini in človeštvu. Prcdno I pogine. se udruzimo z narodi, ki sestavljajo člo. | Zgodba 'zgleda na prvi pogled precel veštvo, moramo ohstoiati kot narod, ker j vsakdanja, banalna In dokaj nezanimiva, je udruženje mogoče urno med. er-Vi. I Kdo Izmed zeml annv hI pač ne bil čed-mi». Domovina pa je samo ena. nedelil« , nosten in polten. če hi zatrdno ved.»'. da va. Kakor se člani ene družine ne radi* jejo skupne mize, ako ie eden od n jih daleč in odtrgan od n jih, tako tudi mi ne smemo poznati ne radosti, ne počitka, do kler je del ozemlja, na katerem se govo« ri naš jezik, odtrgan od našeua narodj. Domovina je znamenje poslan' fva, ki nam ga je Bog ukazal izpolniti v člov »ti, da le ustvarila velefllm, ki se po i/sej pravici sme imenovati senzacionalen. Ia ta film je le prolog drugemu filmu! H koncu naj še omenimo, da igra Faraona Charles de Rochefort, Hojzesa pa Teodor Roberts. štvu. Sposobnosti in sile '-seh njenih si« j taml, prekoračenje Rdečega morja nov se morejo združici za izpolnitev tega i uničenje egipčanskih vojakov. Vmes bo njegovo poštenje poplačano, nasprotno pa vsako njegovo zlo dejanje kaznovano? Toda avtor filma je znal vanj položit! raffinement. Film ima nantreč svoj pred- j govor. In v tem predgovoru se prikazu ie , nič manj kot odl»>d Hebrejcev iz Egipta. | n lhovo zasledovanje s Faraonovimi če- in pa U!itwm>"Hwi!imii!!iimiHli'imiiiHMmmiilt:ilt!tH|'mwiH 1 poslanstva, lzvea.ua vsota skupnih doli« | so scene kakor n. pr ona, ko dobi Motnosti in pravic pristoja vsakomur, ki ie ! zet na gori Sinai tablici z božjimi za-sin enega ali drugega naroda. Te dolJno. j povedtnl. aH pa, ko Judje molijo zlito sti in pravice pa morejo biti zastopane , tele. (Nekaj teh prizorov smo videli že v filmu .Kraljica sužnjev, v avstrijski režiji. Intrresantno bo primerjati, če dobimo .Deset zapovedi, v Ljubljano, filmsko Izvedbo istega sujeta, kakor so ga Izvedli Avstrijci, ln kakor si ga zamišljajo Amerikanci.) Ta predlog, ki bi že sam na sebi tvoril zaključen film. je izveden na uprav gran-dijozen način. Nastopa na tisoče n tisoče oseb, zgrajene stavbe so velikanske, poleg tega pa je v filmu uporahlle-nih ncbro| senzacijonalnlh trikov, kakor n. pr. inscenaelia prehoda Izraelcev čez Rdeče morje i. dr. Skratka, režija ni izpustila iz vidika niti najmanjše malemc v Najnovejši mladinski knlioi VI. Levstik, Deček brez Imena ln druge zgodbe. Vez. 30 Din, broš 25 Din. pošt. 1 50 Din. Dom. Filip. Kako so se vragi ženili ln druge pravljice. Vez. 33 Din, broš. 30 Din, pošt. 1.50 Din priporoča Tiskovna zadruga v Ljubljani, Prešernova ulica 54. Bodočnost filma Sloviti ameriški filmski režiser Griffith je O bodočnosti in o razvoju filma poda! zelo zanimivo mnenje, iz katerega posue« mamo najbistvenejše točke. Domiš jija Amerikanca, je izjavil Griffith, se umevno suče v amerikanskem mi« Ijeju, to je nanjo vpliva predvsem tehni« ka. V bodočnosti bo vjako mesto imcio svoje filmske umetnike, vsaka železnica bo opremljena s kinoaparati, da o parni« kih niti ne govorimo. To je vse prav lepo in priča o velikem optimizmu amerikon« skega režiserja. Kdor pa pogleda stvari nekoliko bolj v lice, pa zasledi vprašanje: kaj? Da, kaj bo tvorilo snov neizmernih filmskih trakov? Kak« bo vsebin« filmov, ki nam jih bodo predvajali čez 5. 10. 20. 100 let? Griffith se temu vprašanju ni iz« ognil in odgovor, ki g« je našel, prič« o njegovem velikem umetniškem optimiz« mu. ki »e nam zdi mno važnejši in po« membnejJi kakor tehnični razvoj filma. Po Griffithovi sodbi je sanacijska drama zapisana smrti, duševno življenie bo zma gaio nad cirkuitvom. psihologi)« nad zunanjostjo. človečanstvo nad živalstvom. Kajti »ilne strniti in mehanični hlufi vle« feio le duševno nizko stoieie gledalce. Te prorokbe bi sicer nc značile mnogo, če bi hiie le izliv posameznikovega mnema in če bi ta posameznik nc hi! do dna oku« sil vseh dobrih in slabih plati takih filtnov Mogle b| se potem to'rnačiti kot izraz ne« moči in mehkočutnega otetizina, 'esar pa Griffithu ne moremo očitati. Njegova žel i a pa ie obenem tudi karakteristična za tendenco, ki vlada v vseh viSjih ' iho« vih in ki »e more upravičeno smatrati ':ot zruk čas«, v katerem živimo. Kajti r«zvoj tehnike doseže kmalu točko, s *at~re si more predstavljati nad«lini razvoi deja« nja tudi človek, ki je brez vsake domiš« Iji ie. Vsled tega postane stvar nezanitii« va. Kvaliteto bo vedno težie nadomestit! s kvantiteto in nastalo ho vpraša n ie: kaj smo dosegli z vsem trudom? Kdo' ;e pri« čakoval. d« bo mogočni razvoi moderne tehnike posurovi! In znifal nivo čustvene« ga življenja, se je, to lahko trdimo t.r »e« daj, silno zmotil. Čimbolj r«ste v človeku zavest moči nad naravo in n'enimi sila« mi, čimbolj napreduje tehnika, tembolj narašča v človeku občutljivost za vae duicvnc dogodke: moderni človek ie no« tranje bogateiši, radove«1 In mnogo oolj mnogostninski kakor niegovi predn » ki. In tako ni več da'eč čas. ko ie bo«an)«* t» .C»an««- e. ra*nn» v.ste 1 Ola — prmoč.tol« a* I* mali oalaat. >1 I « :enab tvrd-«« E. V «J d a. Cakovec 1883 Pohištvo med drugim omare ln kredence, se proda v skladišču Balkan v Ljubljani. 153 Dobro idoča mesarija se takoj odda v najem mesarju taam.uj. Naslov pove uprava „Jutra". 342 Samostojno kuharico pošleno, sprejme mala slovenska obirelj v Zagrebu. — Pojasnila daje s. Tratnik, Usnjarska ulic« Štev. 2 1. 324 Trgovskega pomočnika ca trgovino z meS. blagom v večjem kraju na deželi — dobro mlajSo moč, ki je soliden ln spreten prodajalec ter dober račtir.ar. se sprejme takoj alt kesneje. — Ponudbe s prepisi spričeval pod ..Spreten prodajalec" na upravo ..Jutra". 332 Kuharico ta oroSniško postajo, ae sprejme, niti mora vaostran-iko zanesljiva !n ne mldjša kot 40 let. Plača po dogovoru. Ponudbe pod značko „K<:harlc» 89" na upravo »Jutra". S31 (iščejo) Knjigovodja bllanclst, zmožen arbohrvat-tke, neinSke tn italijanske korespondence, ISče primerne službe sa takoj. Začasno prevzame tudi privatno tade-lavo bilanc. — Referenc« na razpolago. Gre tudt na da-telo. — Cenjen« ponudbe na "pravo „Jutra" pod »uačko ..Bilanca". 18» Moško kolo dobro ohranjeno In tri komade kompletne pnevmatike ..Continental", 2S X 3, le park rat rabljene, se poceni proda. — Naslov » upravi „Jutra". 231 Dobro vinsko sesslko j i 29 m Jplratne revi, proda 1 L. Rogelj, Vrhnika. 285 Tf "T> kolodvora MJt i>6 drucod ln rwukovr#tne druge fotnje nek rti točno, nalbHrelf v nu ti-Vni • Komar I.ojze Krak **kia ul It 18 Tsrn se t »nI t »preie (M a Jo naročil^ lu l-»J«k' potrebue Informacije. 20%21 Jtromoir kifeilž^r in vsa^o eliirjacino kupu|e IVAN FEUER, ZayreD, Trg I br. IL in ter ur ban s ki teleton 23-45. HiipoJtlJtt pitane£o»ke po30Dinsak^ I ki hočejo dobro kavo piti. priporočamo izvrstno našo pravo domačo 1848-» Kollnsko oikorijo. Gramofon dobro ohranjen, s 14 pio«£«-ml, proda rsdl selitve ta 40(1 Din Peter Jurač, Orna pri Pmvaljah. 844 stare traverze Ifi ia Iv. Zaral Siov Bistrica —B—aaMP—i ZjIluuj) UIViRIH m »o Baibotjiih suvam Busenflorter, Czapka El.rbar, Schwslghoter, Original 8tm® r ■ - j—» itd. i =a 3cpica Huisod. roj. Dolent « UUBLJA A, Hiiserjeva ulica št. 6. sa 3—5 konj tn shrambo za seno. se vzame t najem v uiestu. najraje na Dunajski aH Gosposvetskl cesti Pidča se dobro. Punudbe pod šifro „Hier" n« upravo „Jutra". 225 Kože veverlčne, zajčje, podlastčne in od druge divjačine, kupu ja skozi vse leto t vsaki množini D. Zdravte, trgovina usnja » Ljubljani. Rv Flori Jana ulic« 9. 26809 Pozor! Posor I Prostovoljna razprodaja se vrft dne 6., 7. In S. januarja 1925. na Cesti ua Rožnik it. 29. Prodal se bo ves tvnrul&kt Inventar skupno ali posamezno: motor 16 do 18 k. s. sa surovo olje. (do sedaj v uporabi), 1 velika stlskainlca ( Ekszentcr-presse), ena velika stružnica za železo. 1 vrtalni stroj, 1 vtlskalnl stroj (jlckenma-achlne), 1 brus (Sctimlrge)-scheibs), 1 aekač za močno železo ln nas^kavanje žag, 1 dlnamo za luč, vse na pogon. 5 ročnih večjih In msnjilh stiskalnic (Spldet-presse), 1 vela 10 m dolga, rasno orodje Itd. — Začetek prodaje ob S. url. — Resni kupol »o vabljeni. • 818 Večja količina Ier orehovega, hrastovega, lipov« ga. j.vorovepa jelenovega, ga brove^a la tiukovegs okroglega se proti takojSnjemu plačilu stalno kupuje. — Ponudba na tvrdko Vinko Krstan, lesna trgovina, Maribor, Uafctrova ulica 13. 206t: Zahtevajte v kavarnah, javnih lokalih, gostilnah in brivnicah „JUT§30" Mesečno sobo po možnosti a brano ln popolno oskrbo liče za takoj pri holjil rodbini soliuen privatni uradnik. Prednoat tmajo aobe a posebnim vbodom,— Cenjen« ponudba pod klfro .Poba 146" na upravo „Jutra". 269 Večje stanovanje t mestu alt bližini, aa 18če. Plačam naprej alt dum po- ' aojllo. Ponudb« na upravo ,,Jutra" pod značko „8tano-vanj« 111". 200 ' Prodajo se lovski psi: dakel (JAZHKC4K), 4 leta atar, močan, rjavoruutvu. Izvrsten jamar ; krasna LOVSKA PS1CA Ibrak. kratkodlaka), S leta stara. mala. vitka, beia a ka v morja »i mi lisami, nad očmi rutneue llsk«, lovski pes (UltAKj, 8 mesecev star. kakur pslca, samo črnolisast; lovski pes tURAK), S mesecev star, sredujaveilk, be-loslvkast, črno ualkropijen ln čruollsast, nad očmi rumene liske; MLADIČKI, 6 tednov start, uu'. eint, črni, rjasl In rumeni. VpraAunJa pod ..Lovski pal" na upr. ..Jutra". 27062 Stanovanje obstoječe t« dveh sob ta ka-btnje «11 en« velike sobe ln kuhinje, liče mlad zakonski par bres otrok sa takoj «11 pozneje. Plačam do 760 t'ln mesečno. Ponudb« pod ttfro ..Stan 750" B« *pr. ..Jutra" 185 Motive Elegantno sobo « električno razsvetljave In posebnim vhodom, t sredini mest«, prt boljil druilnl, IS č » b«nčnl uradnik. — Ponudbe na upravo „Jutra" H ..Takoj 179". Ml 6lpk« kleklane, sprsjmera t komisijo. Vallk promet sa-slguran. Dopisa pod znaAko ,,Motivi 16" n« upravot.-ivo „Julr»". «82 Baraka za tlvlla. •» po nlskl Hal prod« t Ljubljani, Florljso-ska ulic« 10. 164 Privatna hrana obed Id večerja dnevno 15 Din. Prlporoč« s« rudi ni. poslancem Novak, Beograd. bMviki *UiT. M« Kot primerno darilo priporočamo ibirko SLOVENSKI PISATELJI ki Izhaja v elegantni enotni obliki ln opremi ter originalni vezavi v celem platnu ali francoskem usnju. — Do sedaj so izili: Josipa Jurčiča zbrani spisi« L—UL xv. (V tisku IV. xv.) Simona Jenka zbrani spisi« Dr. Ivana Tavčarja zbrani spisi. V. la VL sv. Maslja-Podlimbarskega zbrani spisi« L iv. (V tisku U. xv.) Izven zbirke sta izfila Cankarjev zbornik. Stritarjeva antologija. Zbirko izdaja Tiskovna zadruga v Ljubljani Prešernova ulica 54 (nasproti glavne poŠte). ALEKSANDER. DUAAS ZVESTOBA GROBA (L A-DA/A E DE-AONSOkEAU) 39 „Oho, kaj pa je to?" si misli .prisluškovalec, ki je takoj buden. „Ali pride še kaj?" Obenem se zasveti na koru svetiljka iznova, in pri njenem svitu zagleda Chicot ono trojico menihov, ki še vedno nepremično sedi na istih mestih, kakor jih je videl popreje. Chicotu se kar stisne srce. Kaj vraga more to pomeniti? Skoraj bi se bil prekrižal in tiho pravi pri sebi: „Apage, satanas!" Pozorno pa pogleda, ko zagleda ta hip, da se počasi, z 1-hnim škripanjem, dviga plošča sredi kora in obstane stoje na svojem robu. V odprtini, ki je pod ploščo, pa se sedaj b teme pojavi nova kuklica, siv menih stopi na tla pred ploščo, ki se za njim zopet zatvori brez šuma. Pri pogledu na ta pojav se Chicolu najpreje naježe lasje na glavi, toda kmalu se umiri, ko zasliši sonorno vprašanje enega sedeče trojice: „Brat Monsoreau, ali je pričakovani prišel?" „Prišel je, monseigneur," pravi ogovorjeni, na čegar glasu Chicot že v drugič spozna vrhovnega dvorskega lovca, „in zunaj čaka!" »Odprite mu vrata, in naj pride k n—i!" „Aha," si misli Chicot, „ta komedija ima torej dva čina. Jaz sem videl šele prvega." Brat Monsoreau stopa po stopnicah iz ladje na kor in odpre bronasta vrata, ki vodijo iz kora v grobnico. Mož, ki je sedel v sredi trojice, pa istočasno spusti kuklico s svoje glave, in presenečeni Chicot ga takoj spozna: „To je vojvoda de Guise v lastni osebi, oni. o katerem njegovo glupo veličanstvo misli, da se nahaja v La Charite! Prvak francoskih katolikov! Oni, njemu na desni, ki je prisotne blagoslovil, je torej lotarinški n?dškof, i oni maskinnec na levi, to je pa. moj prijatelj gospod vojvoda de Mayenne. Kje »e pa za vraga nahaja mojster Dikolaj David?" Kakor da hoče potrditi domnevo Chicotovo. si vojvoda Mi-yenski odkrije lice v tem trenutku, in Chicot se pripravlja, da vidi in sliši še dokaj več. Mcnsoreau pa prikoraka ta hip od vrat grobnice. „Ali ste verjeli, da bo prišel?" vpraša oni z brazgotino, de Guise, svojega brata kardinala. „Verjel sem in celo pripravil stekleničico s svetim oljem!" odgovori ta. „Glcj no," si misli Chicot, kakor da hočejo koga maziliti? Temu obredu pa moram zares prisostvovati!" Iz odprtih vrat grobnice pa ne«1irno prikoraka sedaj kakih dvajset novih menihov, vsi pokriti z visokimi kuklicami in enega med njimi vodi Monsoreau po stopnicah kora in do naslanjača poleg prvih treh. Tudi deček od preje se zopet pojavi s svojim ženskim korakom. Vojvoda de Guise pa čez nekaj časa spregovori: »Prijatelji, čas je zlato. Zato takoj k stvari! Gotovo ste od strani katoliške lige opetovano slišali pritožbo, da se nas ogiblje eden najplemenitejših med nami princi, in oni, ki je prestolu najbližji, in da mu ni nič za našo stvar, napram kateri da je hladno njegovo srce. Došel je pa trenutek, da tudi temu princu damo, kar smo mu dolžni, namreč priznanje in spoštovanje Sami ga boste slišali in mogli presoditi, ali je zares zaslužil očitek hladnosti in nasprotovanja, kateri očitek smo celo nocoj slišali od brata, ki pa ni dovolj informiran, ker ni oportuno, da vsakdo vse ve. Bil je to brat menih Gorenflot Bratje, princ, čegar sodelovanje nam je doslej Ie obetano, in na čigar prisotnost doslej nismo smeli računati, ta princ je danes med nami." Vsi pogledi se radovedno upro v meniha, ki stoji poleg lota-riških knezov, nekoliko oddaljen od njih na samem, in se naslanja na neko rezbarijo kora. „Mcnseigneur," pravi vojvoda de Guise in se obrne naravnost k njemu, ki je bil predmet splošne pozornosti, „zdi se mi očita božja volja, da, ker ste nas počastili s svojim pristopom k naši sveti stvari, ste s tem odobrili, kar je storjenega doslej. Samo eno prošnjo imam sedaj do vas, da odstranite svojo kuklico, da verniki vidijo na lastne oči, kako držite obetanje, katerega smo jim dali v vašem imenu, tako laskavo obetanje, da si mnogi niso mogli kaj, da bi mu ne bili verjeli." Tajinstveni človek, katerega je de Guise ogovoril, res seže po kuklici in jo odstrani in pokaže se lice lako bledo, da bi se moglo misliti, da je možu slabo ali da je umrl. Chicot pa, ki je pod njim slutil kakega drugega lotnrinškega princa, na svoje začudenje zagleda vojvodo d'Anjou, kraljevega brata in naslednika prestola! ,.Oho," si misli Chicot, ,.naš brat d'Anjou se torej kar naprej neumorno igra z elavami drugih, samo da prej pride na prestol!" Prisotni pa vzklikajo navdušeno: „2ivio, naš bral, vojvoda An-žovinski!" Franjo d'Anjou še bolj prebledi. „Brcz skrbi, monseignur," ga potolaži vojvoda de Guise, „ta cerkvica je nema in vrata so dnbro zatvorjena!" „Spretna opreznost!" zamrmra Chicot. „Bratje!" spregovori sedaj Monsoreau, „Njegova Visokost želi spregovoriti zboru nekaj besedi!" „Da, govori naj, poslušamo ga!" spregovori nekaj glasov. Trije lotarinški princi se obrnejo k vojvodi in se mu poklonijo. Vojvoda pa se opre na svoj naslanjač. Izgledalo je, kakor da se je slabosti ali razburjenja zagugal. Vendar pa spregovori, toda s tako zamolklim glasom, drhtečim, da se je kar opazilo, kako je razburjen in morda prestrašen: „Gospoda, porlednl sem po Franciji. V njej je vzvišena vera Kristova v svojih temeljili omajana in ogrožena, sluge božji so j se razpršili ali so žigosani. Dvajset let že traja, kar so se odprli j vrtinci krivoverstva. Globoka bol me je prevzela," — prinčev glas postaja sigurnejši, — „pa tudi neomajno zaupanje, ko j vidim, koliko je princcv in grofov in drugih najboljih plemenit-1 nikov te dežele, ki so se po navadi slavnih pradedov odločili, da bodo državo očistili vseh opasnosti. Danes mi je bilo, kakor da prisostvujem sodnemu dnevu, ko je bog ločil pravične od krivičnih. Za ene sem se moral odločiti, in odločil sem se. Bratje moji, e-o me tukaj." „Amen!" reče molče Chicot in se zareži. Ali opreznost njegova je bila nepotrebna. Mogel bi govoriti tudi na glas, kajti prisotni so govorniku tako močno klicali in pritrjevali, da je kar odmevalo po cerkvi. Trije lotarinški princi, ki so dali znak za to odobravanje, so sedaj tudi dajali znake, naj navdušenci utihnejo, eden od njih pa se zopet obrne k vojvodi in ga vpraša: „Vi ste prostovoljno prišli k nam?" „Povsem prostovoljno, gospod!" mu ta odgovori. „Kdo vam je odkril sveto tajnost?" „Moj prijatelj, za vero goreč mož, gospod grof de Monsoreau!" „Ker spada torej Vaša Visokost med nas," spregovori sedaj vojvoda de Guise, „prosim vas, blagovolite mi povedati, kaj aa-meravate storiti za spas naše svete katoliške cerkve?" „V vseh zadevah in potrebah nameravam služiti sveti katoliški cerkvi in apostolski katoliški veri," odvrne vojvoda. „Ali prospeh cerkve ni edini cilj. Imam še enega." „Naša srca utriplejjo v nadi!" opomni de Mavenne. poslušamo z dolžno pozornostjo!" odgovarja de Guise „ Iz javiti hočem torej," pravi vojvoda in pozorno pogleda v temo, kakor da hoče pregledati vse globine cerkve in se uveriti, da bodo njegove besede prišle na ušesa edino poklicanim... „... ako je plemič mislil na to, kar je dolžan bogu, potem misli..." pravi vojvoda in nehote postane njegov glas tišji, a Chicot pri sebi ponovi njegov stavek: ..Plemič misli na svojega kralja, kateremu ej prisegel zvestobo!" a vojvoda nadaljuje:... „potem misli na svojo domovino in se vpraša, ali njegova domovina ne uživa ono čast in zaseda ono ieslo, ki jej gre, kajti dober plemič uživa svoje blagostanej najprej od boga, potem pa od zemlje, katere sin je." Zbor je te besede pospremil z močnim odobravanjem. „Vprašuje mtorej," nadaljuje vojvoda, „uživa li moja domovina mir in srečo, katero zaslužuje? Ce pa pogledam za odgovorom na svoje vprašanje, vidim, da ni tako! Vsi poznamo pravi vir nesreče vsi vemo. kdo je odgovoren za vse. kar se danes godi po Franciji. Ce sem torej istočasno veren sluga cerkve in prestola, sem se moral zvezati z onimi, ki hočejo z vsemi sred~fvi izkoreniniti krivoverce in ki hočejo odstraniti verolomne svetnike kraljeve To želim storiti za ligo, gospoda moja, in zato se združujem z vami!" „Oho!" pravi si Chicot, „po!eg kuklice vidim muho. Izprva sem mislil, da je oslovsko, sedaj pa vidim, da je lisičje!" Prisotni so spremljali govor s sijajem v očeh. „Monseigneur," pravi vojvoda de Guise, ..zahvaljujem se Vaši Visokosti za besede, katere ste spregovorili, in mislim, da moram pripomniti, da vas obdajajo ljudje, ki ne samo da so vdani načelom, katere ste izpovedali, marveč so udani tudi osebi Vaše kraljevske Visokosti O tej trditvi se boste uverili ludi tekom nadaljnjega trajanja nocojšnje seje. morda trdneje kakor si vaše gospodstvo sedaj misli." Med dobrimi najboljši sos ,PM'šivalni stroji za rodbino, obrt in industrijo. Večletno jamstvo. Pouk t vezenja brezplačen. Solidoe ceus in ugodni plačilni pogoji*. tt,aM.V0K Novo mesto Glavni trg. 6507» 4 Siaslad in slatino mo!;o (maifonin) najboljše sredstvo ra pecivo ter 25% cenejše od konkurence nudi: 7513 a Tovarna diasiad in slada IHS. ZALOHRH, d. z o. z., Ljublitua-l/ič. alama prve vrsti nova roba posve zrela dobiva ss svuda Prva hrvatska tvornics salama. tuiena mesa i masti l fimič-a sinovi, t d. Petrin ja. som a Generalno zastupstvo za Slovenija: R. Bunc in drug Ljubljana, Celje. Maribor. r ju SP [M.G.S 10 kftrgikj* j ±= Šei&tjanški = ' premog = vseh vrst in vsako množino, v fcisto opranem stanju nudi, za takojšnjo dobavo FrBdaini urad šEiitiflnsfcesa premogova!Sa AND. JAKIL _ Z.;abiiana. Krakov trgr 10 1019-» liilHiHHliiiHHHžiHŽHHŽŽIlSiiiltHHmtiliHtliHSillH;} rutnino kupuje stalno v vsaki množini, in sicer: pohance, kure za peči, kure in purane, ter jo plačuje po najboljših dnevn h cenah Čak^vec (Mediimurje). Telefon 3. 4. 11/» [O i m u s (M i S 1 ilDj pristno norveško ca calabe'e otroke ln odrasla I priporoča 2024/a ekarno dr. 6. Picc li Ljubljana, DooBjska časti Za priročno uporabo priredil M. Kostanjevec Cena 10 Din s poštnino 11 Din. Knjiga se naroča pri Tiskovni zadrugi Ljubljana Naročite takoj Ljubljanski Zvon za leio 1925! V novem letniku bo izhajal vse leto široko zasnovani in zelo zanimivi roman Šentpeter. II. DEL. Daj n:° - -.u se godi v po'pretekli dobi v ljubl|anskem šent c-Vskem pridiv.w-.ja ter je prep'eteno z zgodovinskimi dogodKi uiia dobe. Prvi del romana je žel splošno priznanje. Poteg „Sentpetra" izide še roman Suženj demona, celo vrsto novel in esejev Ljubljanski Zvon, ki izhaja mesečno, velja v39 otno s poštnino vred Din 120 - (za inozemstvo Din 140—), poiuletno Din 60 —, se naroča pri Tiskovni zcdiugi v Ljubi,r.ni, Prešernova ulica, nasproti glavne poste q!)1. avl civilni mm za slroJenradUo in naznanja otvoritev tehnične pisarne za izdelavanje načrtov, izvrševanje stavhe-nejra nadzorstva, preskušnjo naprav, oddajo izvedenskih mnenj v vseh tehnično-gospodarskih vprašanjih. 30 a Podeželske odre l © opozariaino r D3 mm mre i i zbirke Oder: g Schonherr, Zemlja. Življenska kome- £ dija. 15 Din, po pošti 75 p več. £ Svoboda-Govekar, Poslednji mož. £ Veseloigra. 14 Din, po pošti 75 p več. £ Linhart, Županova Micka. Komedija, © Veseli dan ali Hatiček se ženi. £ Komedija. 20 Din, po pošti 1 Din več. g V kratkem izide: Jj Nu5ič- Govekar, Narodni poslanec. 2 © Naročila sprejema: £ Tiskovna zadruga v UuMjani | Prešernova ulica 54. Inserirajte v „JUTRU"! s imm si valni stroji so na vsem sve!y ================= poznani kot najboljši — Sinser šivalni stroji, Bournev& Co., New York 709/. Predaja na obroke Centrala za SHS: Zagreb Maruliceva ul. 5