Leto XXL, št 181 Ljubljana, torek 6. avgusta 1940 Cena 2 Upravnistvo: Ljubljana, Knafljeva S — Telefon fttev. 3122, 3123, 312«, 3123, 312«. fnseratm oddelek: Ljubljana, delen* DorgoTB uL — Tel. 3492 in 3392 Podružnica Maribor: Grajald trg It. 7. — Telefon 2453, Podružnica Celje: Kocenova ottca 2. Telefon tt. 190. Računi pri pošt- ček. zarodih: Ljubljana St 1T.749. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon št. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Rumunske težave Dočim svet od dneva do dneva z napetostjo pričakuje splošnega napada na Anglijo, kateremu so podrejeni vsi ostali problemi, se na jugovzhodu pojavljajo nove resne težave kot posledica solnograjskih in rimskih sklepov. Ves čas vojne sta težili osni velesili za tem, da se na Balkanu za vsako ceno chrani mir, ne le zato, da se v nasprotnem primeru ne bi ustvarilo novo bojišče v njunem zaledju, temveč predvsem zato, ker spada ta prostor med njune najzanesljivejše dobavitelje pre-potrebnih živil in surovin. Nastalo je tako skoraj splošno prepričanje, da so vsi balkanski problemi, ki jih sicer ni malo, odloženi do konca vojne, do končne odločitve. Toda nenadni »motorizirani izlet« v Besarabijo. kakor je neki italijanski novinar imenoval prihod Rusov na ustje Dunava, je ustvaril bistveno drugačno situacijo. Jugovzhodni status quo je bil porušen in tudi drugi balkanski problemi so zaradi tega začeli siliti v ospredje in k odločitvi. Zlasti so Madžari mislili, da je zopet prišel njihov čas. Rusi so se sicer res ustavili na Pru-tu in vsaj neposrednih nadaljnjih posledic ni bilo. Toda rumunska država je prišla v hudo krizo, ki je ne le še ni mogla preboleti, temveč se položaj še vedno bolj zaostruje. Računajoč z novim položajem, je tudi Rumunija docela spremenila svoje politične smernice ter se tako v zunanji kakor v notranji politiki popolnoma naslonila na os Rim-Berlin. Osni velesili sta imeli interes na tem, da se posledice »motoriziranega izleta čim bolj lokalizirajo. Na monakovski konferenci sredi julija so Madžarom priporočili zmernost in zopet se je nekaj časa zdelo, da so jugovzhodni problemi preloženi na poznejši čas. Vendar ni bilo tako. Pokazalo se je, da sta osni velesili že natančno premotrili z Madžari, kako daleč lahko gredo madžarske zahteve. Solnograjska konferenca je bila v tem pogledu samo nadaljevanje monakovske. Tudi Rumunom in Bolgarom je bila priporočena zmernost in hkrati so bili seznanjeni s splošnimi predlogi osnih velesil, kako bi se dala ta vprašanja rešiti, ne da bi bil moten mir na jugovzhodu. Vendar je bilo poudarjeno, da osni velesili ne vsiljujeta nikake rešitve, marveč pričakujeta medsebojno uvidevnost in dobro voljo. Arbitražna razsodba bi prišla v poštev šele v primeru popolnega neuspeha direktnih medsebojnih pogajanj prizadetih držav. Problem Dobrudže je mnogo lažje rešiti od erdeljskega. Gre le za južno Dobrudžo, nesporno naseljeno pretežno z bolgarskim elementom in v gospodarskem pogledu mnogo večjega pomena za Bolgarijo kakor za Rumunijo. Poleg tega predstavlja Dobrudža po prebivalstvu in površini le desetino madžarskih zahtev glede Erdelja. Bolgarija zahteva, kakor se doznava, le svojo staro mejo pred drugo balkansko vojno, morda z nekaterimi popravki. Zato tudi preliminarna pogajanja, ki jih vodi v bolgarski prestolnici beograjski rumunski veleposlanik, po dosedanjih poročilih ugodno napredujejo in pričakuje se, da se bo že v teku tega tedna podala bolgarska delegacija v neki obmejni kraj na rumunskem področju ob Dunavu, kjer bo v vseh podrobnostih rešeno vprašanje odstopa južne Dobrudže Bolgariji. Sami Rumuni želijo, da bi se čim prej rešil njihov spor z Bolgarijo, da bi potem pristopili k reševanju mnogo bolj kočljivega vprašanja, erdeljske-skega, in da bi imeli opraviti le z enim nasprotnikom. V svojih revizionističnih zahtevah so se Madžari doslej manj postavljali na narodno načelo, kakor pa na ogrsko državno pravo krone sv. Štefana. V tem imenu so dobili o priliki dunajske razsodbe tudi več stotisoč Slovakov, po razpadu ČSR pa Podkarpatsko Rusijo. Enako zahtevajo sedaj kot svoj maksimalni program ves Erdelj, v katerem živi sicer poldrug milijon Bolgarov, toda poleg njih tudi več milijonov Rumu-nov in na stotisoče Nemcev. Vendar je glasilo maršala Goringa »Essener-Na-tionazeitung« že opozorilo Madžare, da tokrat ne morejo priti v poštev »pravice krone sv. Štefana«. Kajti v interesu sil osi ni prevelika oslabitev Rumunije, in to ne le iz gospodarskih, temveč tudi iz političnih razlogov. Pogajanja z Madžari bo vodil, kakor govore poročila, rumunski veleposlanik v Rimu, ki bo v to svrho prišel v Budimpešto. Pogajanja bodo brez dvoma še mnogo težja, kakor ona z Bolgari. Poznavalci Erdelja pravijo, da je pravična narodnostna razdelitev sploh nemogoča. Madžari so sicer dokaj kompaktno naseljeni v obmejnem pasu, njihov največji narodnostni otok se pa nahaja pod Karpati in je obkrožen od Ru-munov. Zato se mnogo govori o izmenjavi prebivalstva, ki se zdi v teoriji najbolj pravilna rešitev, ki je pa v praksi za milijonske množice skoro neizvedljiva. V Erdelju samem je bila sprožena močna in še vedno naraščajoča akcija proti amputaciji. Na čelu pokreta je znani politik in državnik Ma- Viharni oblaki na Daljnem vzhodu Japonska protesta v Londonu In Washingtonu, v Londonu zaradi aretacij japonskifi državljanov, v WashIngtonu pa zaradi izvozne prepovedi za surovine vojne industrije Tokio, 5. avgusta, j. (Domej). O razvoju afere z aretacijo japonskih državljanov v Angliji je bila izdana danes v Tokiu naslednja pOlslužbena izjava: »Navzlic temu, da je japonski veleposlanik v Londonu storil vse možne korake in se potrudil da bi angleška oblastva takoj izpustila aretirane japonske državfljane, dosedanje intervencije niso imele nikakega uspeha. Japonski veleposlanik je skušal v tej zadevi doseči poravnavo v direktnih pogajanjih z angleškim zunanjim ministrom lordom Halifaxom, toda ta je zavrni! njegove intervencije z motivacijo, da gre za zadevo, v kateri so kompetentna samo redna sodišča. V angleških službenih krogih so celo naglasili, da je treba računati z nadaljnjimi aretacijami japonskih državljanov in to ne samo v Veliki Britaniji, marveč tudi v britanskih kolonijah. Na pripombo japonskega veleposlanika, da bi se mogli zaradi te afere izjaloviti tudi vsi poskusi za splošno ureditev odnošajev med obema državama, ni dal angleški zunanji minister nikakega odgovora.« Kakor se je naknadno izvedelo, postopa Anglija v aferi aretiranih japonskih državljanov sporazumno z Zedinjenimi državami. Obe skušata s tem škodovati japonski politiki na Daljnem vzhodu. Tokio, 5. avgusta, j. (DNB). Kakor poročajo današnji ameriški listi se je japonski veleposlanik v Washingtonu zglasil pri državnem podtajniku za zunanje zadeve Sumnerju VVelesu ter zaprosil za pojasnila glede ameriške prepovedi izvoza petroleja, starega železa in raznega drugega materiala. Kakor zatriujeio ameriški listi, je bil ta obisk japonskega veleposlanika zvezan s protestom japonske vlade proti temu ameriškemu ukrepu Welles je japonski protest vzel na znanje, ne da bi hkrati tolmačil stališče, ki je Zedinjene države vodillo pri tem skilepu. To«io, 5. avg. AA. (Reuter). Diplomatski urednik agencije Domej piše, ko komentira aretacije Japoncev v Londonu: Ta odredba je izzvala na Japonskem odmev, ki je popolnoma nasproten onemu, ki se je pričakoval s strani Anglije. London je smatral, da bodo te aretacije imele za posledico, da se spustijo iz zaporov v Tokiju gotove skupine angleških državljanov, ki so obtoženi vohunstva in da bodo razen tega te angleške odredbe preprečile približanje Japonske k velesilama osišča. Angleške oblasti pa niso upoštevale javnega mnenja in mentalitete Japonske. Agencija objavlja potem pregled japonskega tiska, po katerem se vidi, da listi zahtevajo zaradi tega prekinitev diplomatskih odnošajev z Anglijo. Listi navajajo, da Anglija nosi polno odgovornost za poslabšanje odnošajev med Japonsko in Anglijo. Knez Konoje v avdienci Tokio, 5. avg. AA. (Reuter). Cesar ie sprejel danes dopoldne v avdijenco mini. strskega predsednika kneza Konoia. Razprava v parlamentu London, 5. avg. j. (Reuter) Kakor poročajo s službenega mesta, se bo na jutriš nji seji angleškega parlamenta obravna valo tudi vprašanje poslabšanja odnošajev med Veliko Britanijo in Japonsko zaradi aretacij angleških odnosno japonskih državljanov. O tem predmetu bo podal pred parlamentom pojasnilo sam predsednik vlade Churchill ali pa morda tajnik zunanjega ministrstva Buttler. Naraščajoča protlangleška propaganda na Japonskem Napadi v Ustih — Protestna zborovanja — Zahteve po prelomu z Anglijo — Posveti v vladi T°kio, 5. avg. br. (Štefani) V vsej japonski javnosti so novo aretacije Japoncev v Singapuru in Rangoonu izzvale največjo pozornost. Iširo Kobajaši, ki je bil aretiran v Singapuru, je bil ravnatelj agencije Eastern News, poročevalec agencije Domej in japonski službeni trgovinski agent v Birmi. V Rangoonu so bili aretirani trije japonski trgovci. « Listi ostro napadajo Anglijo, češ da se na tak nizkoten način maščuje zaradi aretacije angleških državljanov na Japonskem, ki so bili osumljeni, da so vohunili v škodo Japonske. V tej zvezi poročajo listi, da so japonske oblasti v šanghaju na sledi večji angleški vohunski organizaciji, ki je štela najmanj 50 članov in ki jo je vodil neki Scott. Organizacija je imela 4 sekcije, politično, vojaško, socialno in gospodarsko. R V svojih komentarjih poudarjajo, da so spričo najnovejših aretacij japonskih državljanov in zaradi angleške zavrnitve vseh japonskih zahtev v zvezi s temi aretacijami izzvale veliko napetost v japonsko angleških odnošajih. Agencija Domej ugotavlja danes popoldne, da je zunanji minister Matsuoku sklical vse načelnike posameznih oddelkov svojega resora na posvet, da se prouče poročila japonskega poslaništva in konzulatov v Angliji dn angleških kolonijah glede postopanja z Japonci, kakor tudi še posebej poročilo o razgovoru, ki ga je imel japonski veleposlanik v Londonu z angleškim zunanjim ministrom Ha-lifaxom v zvezi s temi aretacijami. Agencija Domej opozarja na stališče, ki so ga zavzeli japonski službeni krogi, češ da bo zgolj Anglija odgovorna, če bo prišlo v njenih odnošajih do Japonske do predvsem nepredvidenih zapletljajev. . Na Japonskem so se v zvezi s temi aretacijami že pričela prirejati protestna zborovanja. Trgovinska zbornica v Kobeju je sprejela resolucijo, ki poziva japonsko vlado, naj radikalno spremeni svojo politiko do Anglije. V Osaki je bilo danes Veliko zborovanje, na katerem so nastopili kot govorniki prvaki vseh strank in drugih-političnih skupin. Po zborovanju je bila na osaškem magistratu konferenca lokalnih politikov, ki so sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo, naj Japonska sedaj dokončno osvobodi ves Daljni vzhod od angleškega vpliva. Še vedno nove aretacije London, 5. avg. j. (Reuter) Središče pozornosti v angleških diplomatskih in političnih krogih tvori razplet odnošajev med Anglijo in Japonsko, ki so se zaradi aretacij angleških državljanov na Japonskem ter sledečih aretacij japonskih državljanov v Angliji, zelo zaostrili. Kakor je angleško zunanje ministrstvo že predhodno niu, voditelj narodne kmečke, tako zva-ne caranistične stranke. Med njim in vladajočim režimom je veliko nasprotje, oba tabora pa sta proti odstopitvi Erdelja, o kateri pravita, da bi značila propad Rumunije. Rumunsko-madžar-ski spopad pa bi lahko sprožil nedo-gledne posledice in bi pomenil veliko nevarnost za mir na vsem jugovzhodu. Zato bosta velesili osi gotovo zastavili ves svoj vpliv, da se bo dosegla kompromisna rešitev. sporočilo v Tokio je pričakovati še nadaljnjih aretacij japonskih državljanov na področju britanskega teritorija in kolonij. Danes so bili aretirani nadaljnji štirje japonski trgovci in sicer eden v Hongkongu trije- pa v Rangoonu. Šanghaj, 5. avg. br. (Domej). Iz Singa-porea poroča io. da so tamkajšnji organi angleške policije aretirali Išira Kobajašija. poročevalca agencij Domej in Eastern News. Vest o tej aretaciji je izzvala v japonski javnosti novo vznemirjenje. Današnji japonski listi očitajo Veliki Britaniji, da se hoče tako na nizkoten način maščevati za aretacije angleških državljanov na Japonskem, ki pa so bili utemeljeno osumljeni vohunstva v škodo Japonske. Medtem se ie izvedelo, da sta bila izpuščena iz zaporov še nadaljnja dva Angleža. prvi v Kobeju, drugi v Teju. ki sta bila aretirana nred dnevi v zvezi v odkritjem znane vohunske afere. Sedaj ie v zaporih v Tokiu le še 5 angleških državljanov od 9, kolikor iih je bilo aretiranih v poslednjih 10 dneh. Angleška špif onaža na Kitaiskem Šanghaj, 5. avg. AA. (DNB). Japonski vojni list »Sairiku Simbun« posveča posebno pozornost angleškemu vohunstvu ter pravi, da je angleška vohunska organizacija pod vodstvom angleškega poslaništva na Kitajskem. Gre za 50 sumljivih Kitajcev. Ta organizacija ima štiri oddelke. in sicer politični, vojni, gospodarski in socialni oddelek. Ima nalogo najpazljiveje motriti delo raznih nacionalnih skupin v Šanghaju. dalje paziti na pristaše Vang-čingveja ter imeti pred očmi japonsko gospodarsko nadzorstvo. List objavlja imena onih Kitajcev, ki sodelujejo z Angleži. Japonske zahteve do francoske Indokine New York, 5. avg. j. (Ass. Press.) Po vesteh iz Londona povzroča v merodajnih angleških krogih razen neprijateljskega razpoloženja Japonske napram angleškim državljanom mnogo skrbi tudi poostrena japonska aktivnost proti nekaterim evropskim kolonijam na Daljnem vzhodu. Tako je v Londonu vzbudila največjo pozornost vest iz Šanghaj a, da je Japonska stavila francoski Indokini nove zahteve, s katerimi bi si priborila izredno važne koncesije vojaškega značaja Med drugim je Japonska zahtevala od Indokine tudi pristanek, da sme Japonska svobodno uporabljati železnico, ki veže francosko Indo-kino s Kitajsko, ter pristanek, da si sme Japonska na teritoriju Indokine urediti lastno pomorsko bazo. Tokio, 5. avg. br. (Štefani) Med japonskim zunanjim ministrstvom ln francoskim poslaništvom v Tokiu so se danes pričela pogajanja o novih japonskih zahtevah glede na Indokino. Listi so danes objavili, da je japonsko zunanje ministrstvo postavilo guvernerju Indokine naslednji zahtevi: 1. koncesije za ureditev letalskih in pomorskih oporišč na področju Indokine ter kontrolo nad železnico, ki je speljana iz Indokine na Kitajsko, da ba Japonska čim prep lahko zaključite, vojno na Kitajskem, 2. ojačenje trgovinskega prometa med Japonsko in Indokino. Japonska hoče izvažati v francosko kolonijo velik del presežkov svoje industrijske in agrarne produkcije, zato pa zahteva, da ji Indokina izroči vso svojo železno rudo. Listi poročajo, da so se pogajanja istočasno pričela tudi v Vichyju. j Izvozne prepovedi ! v Hongkongu šanghaj, 5. avg. AA. (DNB). Oblasti v Hongkongu so prepovedale izvoz blaga v vse balkanske države. Rusijo, v Turčijo, v Finsko, v Švedsko, v Španijo, v Maroko, v Tanger ter na Atlanska otočja. Propaganda za vojaško obveznost v Ameriki Govori popularnih Američanov — Vsi zagovarjajo čim večjo in čim hitrejšo oborožitev Zedinjenih držav Washington, 5. avg. j. (A. R.) Komandant ameriške ekspedicijske armade v svetovni vojni general Pershing je imel včeraj v ameriškem radiu govor, v katerem se je zavzel za to, da bi Zedinjene države v lastnem interesu nudile Angliji čim večjo podporo v sedanji vojni. Zedinjene države naj bi odstopile Angliji vsaj 50 svojih rušilcev, ki so že dosegli starostno mejo. General Pershing je nato podal analizo dosedanje vojne v Evropi ter je naglasil, da je po njegovem mnenju absolutno nesmiselno misliti na to, da bi Zedinjene države tudi v tej vojni poslale v Evropo svojo ekspedicijsko armado. Nato je Pershing naglasil, da si navzlic temu ne kaže prikrivati resnice, da pomeni vojna v Evropi veliko nevarnost za Zedinjene države, vsaj v sedanjem svetovnem položaju. Ako ne bi nudili Angliji zaprošene pomoči, je nadaljeval, si bomo morali morda nekoč očitati, da nismo storili svoje dolžnosti napram Ameriki, ki bi jo lahko s pravočasno pomočjo ubranili, da ne bi bila potegnjena v vojno. V nadaljnjem svojem govoru je Pershing zagovarjal potrebo, da se uvede v Zedinjenih državah splošna vojaška obveznost. Mornariški minister Frank Knox je prav tako govoril po radiu. Dejal je, da so Zedinjene države pred nevarnimi odločitvami. Gigantska vojna v Evropi se razvija v bližini ameriškega kontinenta. Ko bi nastopil primerni čas. bi se totalitarne velesile mogle odločiti, da pomislijo na osvojitev Amerike. V trenutku, ko bi bila angleška vojna mornarica premagana, ali bi prišla v druge roke, bi Atlantski ocean ne predstavljal več ovire med Evropo in Ameriko. Podtajnik vojnega ministrstva Patter-son je dejal, da bodo imele Zedinjene države v kratkem pripravljenih za svojo obrambo 1,300.000 vojakov. V drugem smislu je govoril polkovnik Lindbergh. Dejal je, da se tako v Zedinjenih državah, kakor tudi drugod še vedno opažajo poizkusi, da bi bile Zedinjene države potegnjene v vojno. Zedinjene države se nočejo vmešavati v notranje zadeve Evrope, morale pa bi sodelovati z drugimi državami za ohranitev zapadne civilizacije. Lindbergh je dejal, da v primeru nemške zmage v sedanji vojni sodelovanje med Zedinjenimi državami in Nemčijo nikakor ne bi bilo nemogoče. Lindbergh se je zavzel tudi za pospešenje ameriške oborožitve v svrho lastne obrambe. New York, 4. avg. AA. (DNB). Znani konstrukter letal in iznajditelj Brovver La-ning iz Liteefieldsa (država Conocticut) je v govoru, ki ga je imel pred študenti Columbije univerze rekel, da primanjkuje Angliji najmanj 25.000 letal, da bi mogla uspešno braniti svojo obalo pred nemškimi letali. Anglija pa ima danes samo 5.000 letal, med tem ko bi za učinkovito obrambo potrebovala 30.000 letal, od katerih bi 16.000 uporabljala za letalske patrulje, ki naj bi preprečevale napade vzdolž obale. Na koncu je govornik ostro napadel letalski program Zedinjenih držav. Roosevelt napoveduje ukrepe proti „peti koloni" VVashington, 5. avg. s. (Ass. Press.) V nagovoru na guvernerje Zedinjenih držav j" izjavil danes predsednik Roosevelt, da v sporazumu z vrhovnim državnim pravd-nikom Jacksonom in šefom tajne policije Edgarjem Hooverom pripravlja posebne ukiepe proti delovanju »pete kolone« v Zedinjenih državah. Roosevelt je izjavil, da bo stavil tako osrednji vladi, kakor tudi vsem vladam ameriških držav predloge glede pobijanja subverzivnega udejstvo-vanja, kakor tudi delovanja, ki ovira ali onemogoča izvedbo ameriškega obrambnega programa. Washington, 5. avgusta. AA. (Štefani) Predsednik Roosevelt je odpotoval iz Hy-deparka na nadzorstveno potovanje, na katerem bo pregledal oporišča narodne obrambe in središča za proizvodnjo vojnega materiala. Prvo glasovanj® © vojaški obveznosti VVashington, 5. avg. s. (Ass. Press.) Vojaški odbor senata je danes z 12 proti 3 glasovom sprejel uvedbo obvezne vojaške dolžnosti v Zedinjenih državah. Po predlogu vojnega ministrstva bo registriranih za vojaško službo v Zedinjonlb državah 42 milijonov mož od 18. do 54. leta starosti. USA naj bi posredovale med Anglijo in Fr Anglija naj bi dovolila morski promet med Francijo in nfenimti kolonijami — Akcija za preselitev francoske vlade v Pariz New York, 5. avgusta. AA. (Tass) Agencija United Press poroča, da je vlada maršala Petaina zaprosila Zedinjene ameriške države, naj prevzamejo posredovalno vlogo za nadaljevanje pogajanj med Francijo in Anglijo. Francoska vlada želi, da bi Anglija dovolila svobodno plovbo med francoskimi kolonijami in Francijo. Francoske ladje bi prevažale živila in druge življenjske potrebščine. Neka odgovorna uradna osebnost je izjavila, da bo Francija v primeru potrebe dobila spremstvo za svoje trgovske ladje. Vichy, 5. avg. br. (Štefani). Visoki komisar pariškega okrožja se je vrnil v Pariz iz Vichyja, kjer se je sestal s podpredsednikom vlade Lavalom. Razgovor se je nanašal na preselitev francoske vlade v Pariz. Laval skuša doseči o tej stvari sporazum z nemškimi oblastmi. Vichy, 5. avg. s. (Ass. Press) Podpredsednik vlade Laval je sprejel danes guvernerja francoskega Maroka generala No-guesa in predstavnika francoske vlade v Parizu Noela. demonstracije ženeva, 5. avg. AA. (DNB) Kakor poročajo iz Niče, je prišlo tam in v drugih krajih francoske rivijere do protižidovskih demonstracij. Demostrantje so na nekaterih židovskih trgovinah razbili izložbe. Do podobnih demonstracij je prišlo tudi v Lyonu. proti bivšim ministrom Vichy, 5. avg. s. (Ass. Press) Francoska vlada je danes odredila, da bo bivši minister Mandel pod vojaškim nadzorstvom prepeljan iz Maroko v Lyon, kjer bo po- stavljen skupno z drugimi francoskimi politiki pred sodišče. O francoskih masonih ženeva, 5. avg. AA. (DNB) »Joumai des Debats« se bavi s sklepom francoske vlade o razpustu tajnih organizacij in z vplivom masonskih lož v Franciji. V zvezi s tem pravi list med drugim, da imajo masonl povsod zastopnike svojega tajinstvega sveta in sicer tako v predsedstvu vlade, kakor tudi v ministrstvih in v ustavotvorni skupščini. V rokah imajo vso oblast, toda za kulisami. Oni so si s svojimi protina-cionalnimi in protiverskimi cilji podredili državo. Njihovo največjo zmagoslavje v Franciji je bilo tedaj, ko so iz šol naredili središče brezboštva in antimilitarizma. Incidenti v francoskih kolonijah Vichy, 5. avg. AA. (Havas). Objavljeno je bilo uradno sporočilo, v katerem se na temelju podatkov, ki so bili podani na zadnji seji francoskega ministrskega sveta, aludira na gotove incidente, ki so se pripetili v Kamerunu in na Madagaskarju. Po poročilih iz uradnih krogov nikakor ne gre za incidente notranje narave, ker prebivalstvo obeh teh dežel še dalje goji čustvo iskrene vdanosti metropoli. Vladno uradno sporočilo naglaša sledeči dve dejstvi: V Kamerunu je dne 21. julija pristala angleška križarka »Dragon« ob obali v Duali in zamenjala dosedanjo angleško kri-žarko »Bulodo«. Ob tej priliki so se izkrcale oborožene angleške patrole, ki so šle skozi mesto. Francoski admiral, povelj- Nadaijevanje na n. str« nik atlantskih vojaških sil, je interveniral, nakar je angleška ladja zapustila pristanišče. Na Madagaskarju je bil sprejet odlok, da se teritorialna zona razširi od treh na dvajset milj. London, 5. avg. AA. (Reuter). Diplomatski urednik agencije Reuter piše: V londonskih krogih ploh ni nič znanega o tem, da bi bili na Madagaskarju ali v Kamerunu izkrcani angleški vojaki, kakor so to objavili ameriški listi. V londonskih pristojnih krogih ne verujejo v resničnost teh vesti. Ženeva, 5. avgusta. AA. (DNB). S pri- stojnega francoskega mesta odločno zavračajo angleško propagando, ki se nanaša na francosko Novo Kaledonijo. Z angleške strani so razširili v zvezi s tem vesti, da so poveljniki in prebivalstvo Nove Kaledonije izrazili svoje simpatije za angleško stvar. To trditev v Vichyju odločno zanikajo ter pripominjajo, da je Nova Kaledonija po zemljepisni legi daleč od Francije in da zaradi angleške blokade ki se je razširila tudi na novinarska poročila, nd točnih obvestil, da pa je kljub temu vdanost guvernerja in prebivalstva nove Kaledonije Franciji izven vsakega dvoma. I Živahne Italijanske letalske akcije v Afriki Številni letalski spopadi — Cilji operacij v Sudanu in Keniji — Napadi na angleška letališča Trenja v Rumuniji Vodilni general obtožuje politike — Akcija proti odstopu Sedmograške — Izseljevanje Židov Bukarešta, 5 avgusta. AA. (Štefani). Bivši šef rumunskega generalštaba general Si-sikiu je objavil v »Univcrsulu« pismo, v katerem obtožuje bivše rumunske ministre, češ da niso spoznali, da je bilo v interesu Rumunije, da bi se odkrito postavila na stran onih držav, ki ustvarjata novo Evropo. General pripominja, da je leta 1938 kot šef glavnega generalštaba predložil nekaterim rumunski m državnikom, med njimi tudi Gafencu, studijo o rumunskem političnem položaju. V tej študiji je poudarili, da je za Rumunijo edino možna politika prijateljstva z Italijo in Nemčijo, katerih zmaga nad demokratskim' državami je bila neizbežna. Na žalost pa rumunski voditelji niso poslušali njegovih nasvetov, kar se je sedaj Rumumiji bridko maščevalo. Pismo bivšega šefa generalnega štaba je zbudilo globok vtis v vseh rumunskih političnih krogih, ker prihaja obtožba proti prejšnjim voditeljem rumunske politike od moža, ki uživa velik ugled v vsej državi. Bukarešta, 5. avgusta, s. Po Reuterjevih mfonmacijali sta izdali narodna kmečka stranka dr. Mania in Železna garda konec tedna posebne manifeste v obliki letakov. V teh letakih pozivata obe organizaciji Ru-mune, naj ne pristanejo na nobeno novo okrnitev rumunskega ozemlja Letaki se zavzemajo tudi za anglofilsko politiko. V Rumuniji je zadnje dni opaziti stalno naraščanje odpora proti nadaljnjim teritorialnim koncesijam Rumunije v prilog Madžarske. Bukarešta, 5. avgusta. AA. (Štefani). Objavljen je bil službeni de man t i vesti, razširjenih v tujini, da so rumunske oblasti Zidom baje prepovedale, da bi se odselili iz Rumunije v Besarabijo in severno Bukovino. Nasprotno je doslej zapustilo Rumunijo že 112 tisoč ljudi ki so se vsi preselili v Rusijo. Pogajanja z Madžarsko Bukarešta. 5. avg. AA. (Štefani): Rumunski poslanik v Rimu Bosi. kateremu je poverjena naloga, da stopi v stik z ma- džarsko vlado, glede pogajanj med Rumunijo in Madžarsko, je danes prispel v Bukarešto. Bosi je danes imel prvi sestanek z zunanjim ministrom Manoilescom. Na konferenci so pretresali možnosti Bosi j e-ve misije. Pogajanja z Bolgari Sofija, 5. avgusta. AA. (Štefani) Zunanji minister Popov je imel danes popoldne dolg razgovor z italijanskim poslanikom v Sofiji. Izve se, da se bolgarsko-rumunska pogajanja razvijajo v ugodni atmosferi. Papen spet v Ankari Carigrad, 5. avg. br. (DNB). Včeraj se je vrnil v Turčijo nemški poslanik v Ankari von Papen. Prispel ie v Carigrad z letalom iz Sofije, kjer se ie mudil dva dni. V nekai dneh bo potoval dalje v Ankaro. Maršal Urdarianu na dopustu Bukarešta, 5. avg. AA. (DNB). Z uradne strani sporočajo, da je odšel dvorni maršal Urdarianu na dopust, da bi si okrepil omajano zdravje. Angleški tisk napada Rumunijo Rim, 5. avg. e. Italijanski Usti pišejo, da angleški tisk čedalje huje napada Ru- | munijo, ki se je otresla angleškega vpliva. »Times« piše, da pristop Rumunije k politiki osi Rim-Berlin je ne bo rešil pred katastrofo. Slaba žetev Bukarešta. 5. avgusta o. Iz službenih krogov se je izvedelo, da je vlada izdala ukrepe, s katerim bo onemogočen sleherni izvoz kmetijskih proizvodov iz Rumunije. Posebno se ti ukrepi nanašajo na žito. Letošnja žetev v Rumuniji je bila namreč najslabša v vseh letih po svetovni vojni. Rumunska vlada pripravlja tudi ukrepe za racioniranje moke. Letonska in Litva sprejeti v SSSR Moskva, 5. avg. AA. (Tass). Istočasno a tretjo sejo vrhovnega sveta SSSR je zasedal tudi vrhovni svet in svet narodnosti na skupni seji. Na galerijah je bilo veliko število pomembnih osebnosti iz tehničnega in delavskega sveta kakor tudi poveljniki rdeče armije in mornarji. Prisotni so bili tudi člani diplomatskega zbora ter domači in tuji novinarji. Za predsedniško mizo so sedeli predsednik Sovjetske unije Andrejev, predsednik sveta narodnosti Hvernik in njuni pomočniki. Stalin, Molotov, Voro-šilov, Kaganovič, Kalinin, ždanov, Hrusi-čev, Mikojan, Berija, Malenkov, Skirjatov in člani predsedništva sovjetov in narodni komisarji so zavzeli mesta v ložah. Ob pričetku dnevnega reda so vstopili v dvorano člani litovske republike, katero so vsi prisotni pozdravili s ploskanjem. Andrejev je podal besedo začasnemu predsedniku države in litvanske vlade Paleški-su, ki je govoril v litovskem jeziku ter so njegov govor prevedli v ruščino. V svojem govoru je naglasil zahtevo Litve, da se združi s SSSR. Po govoru več govornikov je bil stavljen predlog v imenu vlade SSSR, da se Litva sprejme v zvezo. Po tem je Pomarinko stavil predlog, da se v soglasju z belorusko sovjetsko republiko gotove beloruske pokrajine pripojijo Litvi. Vrhovni sovjet je spreje' obe zahtevi. Na podlagi tega se bo pripojila Litvi pokrajina Svenčana in deH Bele Rusije, v katerih živi litvanska večina. Obenem je bil sprejet sklep, da se v Litvi izvršijo volitve za vrhovni sovjet SSSR. Predsedništvu vrhovnega sveta je bilo naročeno, da odredi dan teh volitev. Moskva, 5. avg. s. (Tass.) Danes ob 18. se je nadaljevalo 7. zasedanje obeh zbornic sovjetskega parlamenta, vrhovnega sveta sovjetov in sovjeta nacionalnosti. Na dnevnem redu je bila razprava o predlogu opolnomočene delegacije Letonske za sprejem Letonske v Sovjetsko zvezo. Predlog je stavil parlamentu osebno predsednik letonske vlade in vršilec dolžnosti predsednika Letonske Kirhenstein. Za njim so govorili vsi opolnomočeni dani letonske delegacije. Vrhovni svet sovjetov je nato soglasno sprejel T-ietonsko v Sovjetsko zvezo kot avtonomno republiko. Obenem je bila v tem smislu spremenjena tudi sovjetska ustava ter so bile razpisane v Letonski volitve za zastopstvo v vrhovnem svetu sovjetov. Uvedba moskovskega časa na Estonskem Tallin, 5. avgusta. AA. (Tass) Z odlokom estonske vlade je bil uveden na vsem estonskem področju mosokvski čas. Po moskovskem času bodo v Estoniji naravnali ure nocoj ob 23. Angleško-poljska vojaška pogodba London, 5. avg. s. (Reuter) V predsedstvu angleške vlade je bil danes popoldne podpisan nov angleško-poljski vojaški sporazum, ki določa podrobnosti o sodelovanju angleške in poljske vojske. Pogodbo sta podpisala za angleško vlado ministrski predsednik Churchill in zunanji minister Halifax, za poljsko vlado pa ministrski predsednik general Sikorski in zunanji minister Zaleski. S pogodbo se je angleška vlada med drugim obvezala, da prevzame stroške za vzdrževanje poljske vojske v Angliji, in sicer v obliki posojila. Nova pogodba določa glede poljskega letalstva, da bo organizirano predvsem iz onih oficirjev in letalcev, ki bodo izbrani od skupne angleško-poljske komisije. Poljski letalci bodo služili v poljskem letalstvu v istem činu in z istimi plačami kakor angleški letalcL Glede poljske kopne vojske določa sporazum podrobnosti za organizacijo vojske v Angliji in na Bližnjem vzhodu. Poleg poljskih vojakov, ki so že sedaj v Angliji, bedo mobilizirani sedaj tudi vsi drugi poljski državljani v angleškem imperiju za vojaško službo, prav tako pa bodo v polj* sko vojsko sprejeti prostovoljci. Poljska vojska bo stala pod vodstvom vrhovnega poveljstva angleške vojske. Poljskim edi-nicam bodo poveljevali poljski oficirji Edinice bodo imele svoje lastne značke in poljske zastave. Za opremo in oborožitev ?lad V°jSke Pa b° skrbeIa an^eška Revizija internirancev v Angliji London. 5. avg. s. (Reuter). Uprava taborišč za internirance v Angliji ie prešla z današnjim dnem v roke notranjega ministrstva. Doslej so bili interoiranci pod kontrolo vojnega ministrstva. Notranje ministrstvo bo sedai najprej izvedlo točen pregled vseh internirancev. nakar bo proučena možnost, da bodo puščeni na svobodo oni interniranci tuji državljani, ki so znani po svojih simpatijah za Anglijo. Zbiranje bencinskih zalog v Avstraliji Canberra, 5. avgusta, s. (Reuter). Avstralski minister za oboroževanje je izjavil danes, da je pričela avstralska vlada izvajati načrte za nakopičenje velikih zalog bencina v Avstraliji Te zaloge bodo obsegale več milijonov galon. Skladišča se bodo nahajala večinoma v notranjosti države. Kanadska pšenica za Anglijo Ottavv«, 5. avg. e. Angleška vlada je zaključila pogajanja s kanadsko vlado za nakup 100 milijonov busljev pšenice. (En bušelj je 36.4 litra). To je največje naročilo pšenice, ki je bilo kdaj izvršeno. Železniška nesreča v Indiji Kalkuta, 5. avg. j. (Reuter) Na železnici med Kalkuto in Daccao je skočil iz tira potniški vlak, pri čemer je balo 30 potnikov ubitih, 70 pa lažje ali težje ranjenih. Vse žrtve železniške nesreče so domačini Polarni raziskovalec Cook umrl New York, 5. 'avg. s. (Ass. Press.) V neki tukajšnji bolnici je umrl danes znani polarni raziskovalec dr. Frederick A- Cook V starosti 75 let Leta 1908. je Cpok trdil, dq je dospel na severni tečaj, vendar mu ta uspeh ni bil priznan. Nekje v Italiji, 5. avgusta. AA. (Štefani). Poročilo šit. 57 glavnega štaba oborožene sile se glasi: V severni Afriki se je neka naša formacija bojnih in lovskih letal srdito borila z mnogoštevilnim sovražnim letalstvom, ki je poskušalo bombardirati naše libijske čete, ki so bile v premikanju na meji Cirenai-ke. V boju je bilo sestreljenih 10 sovražnih letal, od njih sedem vrste Gloucester in tri vrste Blenheim. Razen tega je bilo še 10 sovražnih lefal poškodovanih in užganih. Naši bombniki so sestrelil' eno angleško lovsko letalo, ko je bombardiralo kraje v bližini Matruha. Vsa naša letala so sc vrnila v svoja oporišča. V vzhodni Afriki je bil napad sovražnih letal odbit na meji gornjega Sudana ob Rudolfovem jezeru, pri čemer je pomagalo tudi tamkajšnje prebivalstvo. Oddelek naših letal je bombardiral pristanišče Berbe-re, kjer je bik zadeta ena ladja. O priliki poleta sovražnih letal nad Mas-savo je bila prizadejana neznatna škoda v pristanišču. Ubite so bile štiri osebe 30 pa je bilo ranjenih. Dve sovražni letali sta bili zbiti na tla, tretje pa verjetno tudi. Protiletalska obramba je' sestrelila eno sovražno letalo. Rim, 5. avg. AA. (DNB) Vojni dopisnik agencije Štefani piše: Povečana delavnost, ki jo razvija italijansko vojno letalstvo v zadnjih dneh v Sudanu in v Keniji, je v zvezi z velikim načrtom, ki gre za tem, da se načrtno slabi in razdira napadalni in obrambni sovražni sistem na teh področjih. Glede na akcijo italijanskega letalstva na letališči v Haji in Sumitu, o čemer govori včerajšnji govor italijanskega vrhovnega , poveljstva vojni dopisnik agencije Štefani poudarja, da je Haja važno železniško križišče med področjem an-gleško-egiptskega Sudana in Port - Sudana. Haja je, kakor tudi drugi važni odseki tamkajšnjega železniškega omrežja oskr-ljena z močno 'protiletalsko obrambo, pa tudi napad italijanskih letalcev je bil v j vsakem oziru nevaren. Italijanski bombniki so — kakor pravi poročilo vojnega dopisnika — prileteli od raznih strani in se spustili čisto nizko nad Hajo ter večkrat bombardirali letališče in železniške naprave, ki so bile razdejane v dolžini nekaj 100 metrov. O priliki napada na Sumit — pravi dalje poročilo vojnega dopisnika — so angleška lovska letala napadla italijanske bombnike, bila pa so prisiljena k umiku potem ko so jih Italijani razgnali. Italijanski bombniki so nato izvedli napad na letališče. Zažgan je bil hangar. Tudi napad na Sumit pomeni pomembno potezo. Kajti pred nedavnim je bilo ugotovljeno, da Angleži to letališče razširjajo. Italijan- ska bombna letala so napadla tudi prista nišče Zaila, kjer so poškodovala pristaniške naprave, dve ladji in en šlep. S poleta nad Malto Nekje v Italiji, 5. avgusta. AA. (Štefani). Posebni dopisnik agencije Štefani podaja podrobnosti o zadnjih ogledniških poletih nad otokom Malto. Ogledniški polet je bil izveden dopoldne. Pri njem so sodelovali številni oddelki lovskih letal. Pa-trola, sestavljena iz treh angleških lovskih letal se je potem, ko je zapazila italijansko formacijo, poskušala oddaljiti, da bi se izognila spopadu. Dvema angleškima letaloma, ki sta leteli 6.000 m visoke, se je posrečilo uiti, tretje letalo pa je dohitela italijanska letalska patrola. Pri spopadu ga je večkrat zadela in je letalo padlo na tla. Prav tako si je italijanski oddelek letal mogel brez ovir ogledati pomembne objekte, nakar se je po 20 minutah popolnoma nepoškodovan vrnil v svoje oporišče. Napadi na Sudan Rim, 5. avg. br. (Štefani) Danes je bilo objavljeno posebno poročilo poročevalca agencije Štefani o zmerom intenzivnejših akcijah italijanskih letalskih sil v Vzhodni Afriki. Poročilo predvsem ugotavlja, da so italijanske letalske sile v zadnjih dneh pokazale svojo premoč nad angleškim letalstvom. Izvršile so serijo izvidniških poletov nad Adenom, angleško Somalijo, Kenijo in vsem Sudanom. Pri teh poletih so letala dosegla zelo važne izvidniške rezultate. Predvsem so dognala, da so si Angleži posebno v Visokem Sudanu uredili celo vrsto novih letalskih in vojaških oporišč. Na osnovi teh izvidniških rezultatov se je v zadnjih dneh izvedla širokopotezna akcija italijanskih bombnikov. Bombardirali so celo vrsto angleških letališč, poškodovali njihove naprave in uničili nekaj letal na vzletiščih. Neki večji hangar je zgorel. Ena najvažnejših akcij pa ie bil napad na železniški vozel Haijo sredi železniške proge, ki je speljana preko egiptskega Sudana v luko Sudan. Vzdolž te proge so Angleži uredili celo vrsto postojank protiletalskega tojništva in težkih .strojnic. Italijanski bombniki so v nizkem poletu prileteli nad Haijo ter bombardirali železniško postajo, železniške naprave so bile v dolžini nekaj sto metrov popolnoma razdejane. • Italijanski bombniki so ponovno bombardirali tudi Zeilo v Somaliji. Dve ladji in neki vlačilec so bili močr>o oškodovani. Rnzrleiane , so bile pristaniške naprave skladišča in drusi objekti. V luki je izbruhnilo več požarov. Letalske borbe na zapadli Nemško in angleška vojna poročila Berlin, 5. avg. br. (DNB) Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo danes opoldne naslednje službeno vojno poročilo: ■ < Nemška letala so bila v teku 4. avgusta na izvidniških poletij nad Anglijo, škotsko in pomorskim področjem pred njima. Pri tem je bila z bombo zadeta in potopljena neka trgovinska ladja ob izhodu iz kanala Saint George okrog 100 km južno-zapadno od Panbrokea. V noči na 5. avgust so nemška bojna letala napadla ladjedelnico Sherness, bencinske tnke in postojanke protiletalskega topništva pri North Killingholmu kakor tudi postojanke protiletalskega topništva pri Thamesha-venu. ■ Nekaj angleških letal je v pretekli noči prodrlo nad zapadno Nemčijo in odvrglo nekaj bomb. Neznatno je bilo poškodovanih nekaj poslopij in na nekem kmečkem posestvu v okrožju Borkemu je nastal požar. Neki civilist je bil ubit, več drugih je bilo ranjenih. / • London, 5. avg. s. (Reuter). Letalsko ministrstvo javlja, da so1 bila davi od angleških lovskih letal v bližini angleške obale sestreljena tri nemška lovska letala Eno angleško letalo je- bilo pri tem izgubljeno. Podrobneje javlja o današnjih letalskih bitkah ministrstvo naslednje: Devet lovskih letal, tipa Spitfire se ie zjutraj 4 milje severno Calisa ob-francoski obali zapletlo v borbo s skupino nemških Messer-schmittov. Dve nemški letali sta bili sigurno obstreljeni. dve nadaljnji pa sta bili poškodovani ter sta morda istotako izgubljeni. Eno angleško letalo se s tega poleta ni vrnilo. Eskadrilia angleških lovskih letal, ki je bila zapletena v to bitko, je ista. ki ie pred tednom uspešno intervenirala ob priliki nemškega napada na Dover. Tekom noči so metala nemška letala na severovzhodno, južnovzhodno in južnoza-padno Anglijo zopet letake z govorom kan-celara Hitlerja. Na srednio in vzhodno Anglijo so nemška letala preteklo noč metala tudi visoko eksplozivne in zažiealne bombe. Ena oseba je bila pri tem ubita, ad živahne Kairo, 5. avgusta. AA (Reuter) Poveljstvo britanskega letalstva poroča da so sovražna letala izvedla napad na Mers Ma-truh. Lovska letala so se z njimi spoprijela. Ameriški novinarji v Hamburgu New York, 5. avg. AA. (DNB) Dopisniki ameriških listov ki: so obiskali Hamburg, da bi se prepričali o lažnivih angleških poročilih o porušenju Hamburga in njegovega pristanišča, so soglasno potrdili, da niso videli niti sledi tega poru-šenja. Hamburško pristanišče ln predor v njem sta popolnoma nepoškodovana. Slika na ulicah je v vsakem pogledu normalna. Pogled z zvonika cerkve sv. Mihaela ne daje nikakor vtisa, da bi bil Hamburg pretvorjen v prah in pepel. Vojne priprave na Norveškem Curih, 5. avg. o. »Neu^ Ziircher Zeitung« je noccg objavila poročilo svojega stock- holmskega poročevalca o operacijah nemških vojnih sil na Norveškem, ki so se zadnje dni znatno pospešile. Nemške vojne sile so bile močno ojačene zlasti z letalskimi in drugimi vojnimi potrebščinami. Opažano je bilo to v krajih vzdolž finske in švedske meje, a o tem govore tudi poročila iz nemških letalskih oporišč v Sta-vangerju, Kristiansandu in Bergenu. Ta oporišča so bila zadnje mesce močno utrjena. Okrog njih je močno narastlo število postojank nemškega protiletalskega topništva. Več tisoč delavcev je bilo že od maja dalje zaposlenih tudi pri gradbi utrdb. Ta dela so malone že zaključena. Glavni napad še ta teden ? Moskva, 5. avg. s. Moskovski radio citira ameriške informacije iz Norveške, ki pravijo, da sodijo po tamkajšnjih pripravah nemške vojske, da se bo nemški napad na Anglijo pričel med 8. in 10. avgustom. Zooo bomb vsak teden London, 5. avg. s. (Reuter) Po uradni ■statistiki, ki je bila danes objavljena, so vrgla nemška letala v zadnjih štirih tednih na Anglijo skupno približno 7000 bomb vseh vrst. V istem času so angleška letala vrgla na Nemčijo in na ozemlje, zasedeno od nemške vojske, mnogo večje število bomb. Od 18. junija dalje, ko so se začeli intenzivnejši nemški letalski napadi na Anglijo, je bilo nad Anglijo sestreljenih skupno 307 nemških letal. V to številko so všteti samo nedvomno ugotovljeni primeri, ne pa tudi letala, ki so bila težko poškodovana, in se po vsej verjetnosti niso mogla vrniti v svoja oporišča. V istem času so izgubili Angleži skupno 172 letal. Napad na norveško ladjo Oslo, 5. avgusta. AA. (DNB). Neki angleški bombnik je bombardiral nekoliko milj daleč od Haugesanda norveško ladjo, ne da bi jo predhodno opomnil. Ko je bombnik vrgel kakih 20 bomb, je izginil. Posadka, ki se je med bombardiranjem skrila, je potem, ko se je vrnila na palubo, ugotovila, da je samo nekoliko neznatne škode. Sedem ur potem je v strojnem oddelku eksplodirala bomba in je ob tej priliki bila ubita ena oseba. Novi nočni letalski napadi na Porurje L°ndon, 5. avg. br. (Ass. Press) Letalsko ministrstvo je objavilo nocoj komunike o angleških letalskih akcijah. V pretekli noči nad nemškim ozemljem. V Po-rurju so angleški bombniki odvrgli serijo bomb na tovarno sintetičnega bencina v St&rkgravenu. v tovarni so bombe napravile znatno škodo in izbruhnilo je tudi več požarov. Nadalje je bilo napadeno letališče pri Kreefeldu, kjer je bil zadet neki hangar, v katerem je prav tako izbruhnil požar. Vsa angleška letala so se nepoškodovana vrnila na svoja oporišča. Proizvodnja letal v Angliji London, 5. avg. AA. (Reuter) Proizvodnja letal v Veliki Britaniji je bila v toku poslednjih tednov povečana v toliki meri, da je verjetno, da je sedaj enaka proizvodnji letal rajha. Potres v Turčiji Ankara, 5. avg. o. 2e pred dnevi je bil v vzhodni Turčiji nov potres, o katerem so listi objavili doslej le kratka poročila. Sedai pa se je izvedelo, da je v vilajetu Josgadu potres porušil okrog tisoč hiš in zahteval nad 1.200 človeških življenj. Središče potresa ie bilo v Sivasu. kjer je bilo razdejanih nad 400 hiš. Poostrena kontrola nad tujci v Turčiji Ankara, 5. avg. a. (br) Novi zakon o prihajanju in bivanju tujcev v Turčiji je stopil danes v veljavo. Z novim zakonom so bili poostreni dosedanji ukrepi o kontroli nad tujci. Zlasti pa so poostreni predpisi glede prijavljanja tujcev. V bodoče noben tujec ne bo smel potovati vzdolž turške obale brez posebnega dovoljenja zunanjega ministrstva. Grčija ostane nevtralna Atene. 5. avg. A A. (DNB) Predsednik vlade Metaxas je imel po radiu govor, v katerem je poudaril, da je Grčija v sedanjem spopadu pripravljena na vse žrtve, samo da bi ohranila nedotakljivost svojega ozemlja, svojo neodvisnost in svojo čast Grčija bo ostala nevtralna, je dejal Meta-xas. toda ne iz sebičnosti ali ravnodušja, temveč zato, ker se zaveda svoje moči, svojih pripomočkov in svojega zemljepisnega položaja. Le na ta način bo nemirni Evropi izkazala najboljšo uslugo in bo prispevala k ohranitvi miru v jugovzhodni Evropi. Grčija ne bo dovolila nobene kršitve svoje nevtralnosti. Edino tako stališče je možno, nalaga pa grškim državljanom temu primerne dolžnosti. Nova ustava v Paragvaju Asuncion, 5. avgusta. AA. (DNB) Včeraj je bilo izvedena glasovanje o novi paragvajski ustavi, ki je bila uveljavljena že pred nekaj tedni. Prebivalstvo je po veliki večini glasovalo za novo ustavo. Po dosedanjih podatkih je zanjo glasovalo 85% volilcev. Volitve so potekle v popolnem miru in redu. Gospodarska izguba Finske Helsinki, 5. avg. AA. (DNB) Kakor so ocenile pristojne gospodarske ustanove in korporacije, je finska industrija zaradi vojne in yo mirovni pogodbi pretrpela škodo, ki doseže 2 milijardi finskih mark. Pripominjajo, da je v krajih, ki Jih je morala Finska po mirovni pogodbi odstopiti Sovjetski uniji. 75 večjih tovarn, katerih skupno vrednost cenijo od 1.6 do 1.7 milijarde finskih mark. Prometni mimster ne sprejema Beograd, 5. avg. A A Ker se bo prometni minister mudil izven Beograda, v njegovem kabinetu ne bo sprejemov za stranke. Kdaj bo minister spet sprejemal, bo sporočeno pozneje. Tragična nesreča na Jadranu Spli1, 5. avg. o. V bližini Omiša se je davi pripetila huda nesreča. Upokojenec Gre» gor Jager, star 63 let. doma iz Slovenije se je s svojo ženo Mileno odpravil na dalj šo vožnjo z jadrnico z Brača preko Omiša proti Splitu. V bližini Omiša je močan in nepričakovan sunek vetra jadrnico prevrnil. tako da sta oba padla v morje. Bila sta 500 m daleč cd kopnega. Ljudje v bližnji Rogoznici so opazili nesiečo in so s čolni prihiteli na pomoč. Toda Gregor Jager je omagal, še preden so priveslali 6o njega. Iz morja so potegnili že mrtvega. Njegovo ženo so rešili. Povišanje minimalnih mezd na Hrvatskem Zagreb, 5. avg. o. Banska oblast je danes določila nove minimalne mezde za delavstvo v tekstilni industriji. Delavci v Zagrebu. Osijeku. Varaždinu, Karlovcu in Du-gi Resi bodo prejemali po 4 din na uro, po ostalih krajih pa po 3.50 din. V to mezdo pa niso štete draginjske doklade, ki pritečejo delavstvu po kolektivnih pogodbah. ^fita itfavda Zagreb, 5. avgusta, o. Pred 10 leti je v centru Zagreba na Dolcu zgorela velika hiša lekarnarja Vladka Bartuloviča. V hiši je poleg tega nastala tudi strašna eksplozija filmov. 10 ljudi je bilo ubitih. Rodbine ponesrečencev so kmalu nato vložile tožbo za odškodnino v znesku 722.000 din in sicer proti Bartuloviču, lastnici »Star Filma« Spoljaričevi ter filmskima operaterjema Petru Rupčiču in Vladimirju Sušini. Stvar ie šla od instance do instance m pred nekaj meseci jc okrožno sodišče ponovno zavrnilo tožitelje. Banski stol pa je sedaj razveljavil to razsodbo in ugodil prizivu tožite I j ev, tako da se Vladko Bartulovič in Antonija Špoljaričeva proglašata za kriva, ker sta dopustila, da se v hiši uredi skladišče filmov, poleg njih pa, da sta filmska operaterja imela opravka s kemikalijami tako, da je bila nevarnost katastrofe zelo velika. Proces bo sedaj kmalu zaključen. Iz državne službe Beograd, 5. avg. A A. V imenu Nj. Vel. kralja in z ukazom kr. namestnikov je na predlog pravosodnega ministra postavljen za predsednika okrožnega sodišča v Murski Soboti v 4/1 Josip Dobrošek. sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani. Upokojen ie inšpektor 5 sk. pri direkciji državnih želznic v Zagrebu Josip Vidmar. Pri direkciji državnih železnic v Ljubljani ie postavljen za Doverienika 6. sk. prometno-komercialnega oddelka Janko Grampovčan. dozdai v Subotici. Tečaji za otroške vrtnarice Beograd, 5. avg. p. Službene novine so objavile pravilnik, ki ga je izdal prosvetni minister glede izobrazbe otroških vrt-naric. Pri učiteljiščih v Ljubljani. Sarajevu. Novem Sadu. Kraguievcu. Skopliu. Aleksincu. Cetinju in pri ženskem učiteljišču v Beogradu se v to svrho ustanove Posebni tečaji. Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved: Se večje pooblačenje zlasti na zapadni polovici države. Ponekod deževje, nalivi ali nevihte. Temperatura se ne bo dosti spremenila. Naši kraji iu ljudje- Trideset let Prešernove koče na Stolu Planinci iz Kranja bodo v nedeljo proslavili jubilel i ■ ■ • ■ Kranj, 5. avgusta. Pred 30 leti, na nedeljo 31. julija, je SPD podružnica Kranj, doživelo svoj praznik s slovesno otvoritvijo Prešernove koče na najlepši in najrazglednejši točki Karavank, na ponosnem Stolu. Mnogi se še spominjajo one lepe nedelje in uživajo še danes iskreno veselje, spominjajoč se tistih trum, ki so prišle od blizu in daleč otvarjat Prešernovo kočo. Domačini izpod Stola so tedaj kar tekmovali, kako bodo najlepše proslavili spomin velikega pesnika. Med domačini iz Vrbe je bil naj-delavnejši tedanji načelnik SPD, podružnice Kranj, prof. Anton Zupan. Njegovo nesebično delo v društvu je obrodilo trajne sadove, za kar se mu je društvo skromno oddolžilo s tem, da ga je leta 1911. na svojem občnem zboru izvolilo za častnega člana. Prof. Zupan, ki živi zdaj kot gimn. direktor v p. v Vrbi, je to priznanje tudi v polni meri zaslužil. Njemu ni bil noben trud in nobena žrtev preveč, vedoč, da dela v počaščen je Prešernovega imena. Na Stolu se je 23. julija 1892 rodila misel o ustanovitvi SPD in potem, ko je bilo ustanovljeno, se je na prvem društvenem izletu na Stol porodila misel, postaviti na vrhu planinsko postojanko. Delavni možje so najprvo zaznamenovali pota v gorske predele, prirejali izlete v naše lepo gorsko kraljestvo in s slovenskimi napisi kazali tujcem slovensko lice naše zemlje. Omembe vreden je izlet v juniju 1903. leta na Dobrač. V tamkajšnji planinski postojanki se je razvila prav vesela zabava in po večerji je krepko donela slovenska pesem po planinskem salonu. Poskočne in elegične melodije so privabile precejšnje število »Vsenemcev«, ki so mahoma znali slovensko in so dali prostost vsem registrom svojih grl. Ta izlet je člane društva še bolj podžgal v delu in namenu. da si zgrade na Stolu planinski dom. Tako je prišlo že naslednjega leta na od-barovi seji 8. novembra do zadevnega sklepa. To misel so podpirali tudi ljubljanski prijatelji in na kakšno odobravanje je naletel sklep odbora, priča pismo katerega je poslal tedaj odboru ustanovitelj češke podružnice SPD, veliki prijatelj slovenskih planin prof. dr. Chodounsky, ki je društvu srčno čestital. Dve leti kasneje je društvu ugrabila smrt njegovega prezaslužnega ustanovitelja in načelnika Janka Majdiča. Sam navdušen turist je bil tudi duša vsakega planinskega izleta. Ljubezen do slovenskih planin je pokazal s tem, da je volil društvu 200 kron in tako položil temelj postojanki na Stolu. Za Majdičem je prevzel načelniško mesto prof. Zupan, in na njegovo pobudo je bilo sklenjeno, naj dobi nova postojanka ime našega pesniškega prvaka, ker bo stala nad rojstno vasjo pesnikovo in bo tudi dokaz, da mesto Kranj, varuh pozemskih ostankov pesnikovih, neumorno čuva nad pesnikovim imenom in da je ono vedno prvo med tistimi, ki se trudijo proslaviti Prešernovo ime in njegovo slavo. Po tem sklepu je odbor s prof. Zupanom na čelu zastavil vse moči, da se stavba čimprej zgradi. Napravljenih je bilo pet načrtov in nebroj proračunov. Leta 1907. je bila podpisana kupna pogodba glede zemljišča, in posekal se je les. katerega je Zabreška občina odstopila društvu brezplačno. Po mnogih ovirah se je po- ! s srečilo pričeti zidanje te potrebne postojanke šele 1. julija 1909. V začetku septembra je bila dokončno dograjena in 8. septembra začasno odprta, ker zaradi pozne sezone ni kazalo nabaviti potrebnega inventarja. Slovesna otvoritev je bila naslednje leto. Po vojni se je pokazala potreba po povečanju, zato je občni zbor dal leta 1926. odboru nalogo, da končno izvrši nujno zaželeno povečanje Prešernove koče. Naslednje leto je bilo prizidek gotov in 15. julija 1928 je bila slovesna otvoritev prizidka. Na to slavnost so prihiteli poleg številnih turistov in domačinov v lepem številu tudi Korošci s svojim pevskim zborom »Kočna« iz Sveč; zbor je zapel več krasnih narodnih pesmi. S povečavo koče je dobila turistika novo pridobitev in Stol je postal ena najpriljubljenejših planinskih točk. 30 letnico bo društvo proslavilo v nedeljo 11. t. m., ko bo napravilo na Stol skupni izlet, združen s proslavo na vrhu Stola pri Prešernovi koči. Spominu Vla&ha Gaber ca Prejšnji petek so v Mariboru položili k večnemu počitku letalskega poročnika, pilota-lovca g. Vladimira Ga-berca, ki se je preselil v večnost star šelle 31 let. Bil je iz ugledne narodne družine nadučitelja Gaberca, ki uživa v Mariboru zasluženi pokoj. Prerana smrt častnika, ki ie bil močno priljubljen, je vzbudila glokobo obžalovanje. V počaščenje njegovega spomina smo prejeli naslednje vrstice: Tam v lepih Žetalah mu je stekla zibelka. Doraščal pa je v Narapljah, kjer je tudi dobival prve vtise tega prelestnega stvarstva in kjer je prvič zahrepenel po višavah. da bi mogel liki ptica leteti nad vso to krasoto zemlje, ki bi jo mogel šele z njene perspektive prav dojeti m jo tako popolnoma doživeti. Sanje so se mu uresničile Postopno se je bližal cilju, ki si ga je zastavil kot višek izpolnitve vsega dosegljivega na zemlji. Pomagala mu je ljubezen in razumevanje dobrih staršev, sester m bratov, od katerih je bil neizrekljivo ljubljen. Po dovršenih akademskih študijah je dosege! čin jugoslovanskega častnika, pilota lovca. m ^ms a^L: v* ^ilfe. Bili smo ga vsi veseli, kadar se je vračal na oddih za kratko, toda za nas tembolj dragoceno dobo, v okrilje svojega doma. V kratkih dneh smo ga hoteli vedno odškodo-vati za vse, na čemur je bil daleč od svojcev prikrajšan On pa nam je vračal več, kakor smo mu mogli dati. Bil je nedosegljiv v humorju, nežnosti in zvestobi do vsakogar Njegov lepi, mladenišk> obraz ni bil nikoli brez značilnega nasmeška, ki je odkrival človeka brez senčice zlobe. Človeka, ki je rajši dajal kakor prejemal, človeka, ki je rad žrtvoval in ki je naposled žrtvoval tudi svoje mlado življenje. Službena doba ga je vezala na kraje, kjer Je bil veren drug južnim bratom. Bil je med njimi mnogo let in je iz polne duše vzljubil bratski svet. Toda rodna zemlja ga je zadnji čas pritegnila v svoje okrilje. Tu je omahnila 24. julija njegova mladost in rodna zemlja je sprejela mladega viteza sinjih višav v svoje večno naročje. Danes strmimo v gomilo vencev ki so jih nagromadili na grob Za Vladkom plekajo skrušeni • starši, sestre in btata A Vlado sanja svoj večno lepi sen O, le sanjaj, Vlada sanjaj, da ploveš s svojo jekleno ptico v sončno jutro in da poješ Naj Ti ne zamre več pesem na ustih, kakor prenekatero jutro, ko s: se javljal z jasnih višav na ta \'eselo svoiski nač'n svojim tovarišem na zemljo. Da ti bodo sanje tem lepše, Ti bomo prinašali cvetja, s solzami bomo rosili Tvojo prerano gomilo in v molitvi se bomo pogovarjali s Teboj — da boš živel med nami kakor nekdaj, Ti, naš nikdar pozabljeni, ljubljeni Vlado! Tragična smrt sina edinca Ljubljana. 5. avsusta. V nedeljo popoldne so priredili Logat-čani — motociklisti dirko z motornimi vozili. Udeležila sta se ie tudi 20-letni mehanik Ivan Jerina in 20-letni trgovski pomočnik Ivan Pakiž iz Logatca. Po usodnem naključju sta Jerina in Pakiž na ostrem ovinku odletela z motoria in z vso silo treščila v skale ob cesti, da sta vsa pobita in nezavestna obležala na mestu. Tovariši so ponesrečenca nemudoma naložili v osebni avto in prepeljali v Ljubliano. to- da med prevozom ie težko poškodovani Jerina izdihnil in so oddali v bolnišnico samo težko poškodovanega Pakiža. Jerinovo truplo pa so po odredbi policijske komisije prepeljali v mrtvašnico na Zale in obvestili pokojnikove sorodnike. Pokoini Ivan ie bil edini sin vozovr.e^a preglednika, uslužbenega Dri direkciii državnih železnic v Ljubljani. Uslužben ie bil zadnje čase v Logatcu in ie bil zelo vnet za motoristiko. Nieeova nesrečna smrt ie zbudila iskreno sočustvov^nie z bridko prizadetimi starši. Izmišljen roparski napad Litija. 5. avgusta Pri litijskih orožnikih se je zglasifl nedavno neki fant iz Trebeljevega. Javil je, da se je na Trebeljevem pomikal neki 20-letni neznanec. Ustavil se je tudi pred hišo Brunčkovih, ki imajo kmeti io v Dragov-škem. Potegnili je samokres in oddal tri strele proti hiši. Zadel je desetletnega Brunčkovega Pavleta v brado, njegovega 20-iletnega strica Franceta pa v roko. Nato je neznanec pobegnil. Fant, ki je zadevo prijavi)! orožnikom, je bili sam 20-letni Brnnčkov France Zadeva se je videla orožnikom nekoliko sumljiva. Patrola pod v;:•' !:lmrt?no niti ne m™« imeti, k;j.jsi današnja doita ;m> je nasprotna. Poglejmo primer pravega ljudskega gledališča iz prejšnjih dob, kakor se je ohranilo pri na? še do dandanes. O božičnem času hodijo po koroških veseh koledniki igrat, in prepevat »trikralovsko — božično igro« Ustavljajo se po gostilnah, kjer si med občinstvom ad hoc postavijo prizorišče — klop sredi gostilniške sobe. Prav primitivno naličeni igralci, oblečeni v nočne srajce in s papirnatimi kronami na glavi, se ne skrivajo, temveč pomešani med občinstvo mirno čakajo svojega nastopa in skupaj z občinstvom preoevajo božične pesmi. Medtem se okrog klopi vrši dejanje v čudoviti kmečki simboliki in metaforah Jezusovo rojstvo je n. pr. prikazano tako. da Marija prižge svečko v ptičnicl, ki je postavljena na klopi. Vojščak javi pokolj nedolžnih otročičev in ima na sulici orivezano majhno lutko, ki ponazoruje otroka itd. Igro, ki se še danes igra, je ob koncu 18. stoletia razširil in dopolnil »poredni pevec v Korantane« Andrej 8u-ster - Drab^f^ak; nieprovo predelavo pa je 'zdal leta 1r. Fii! Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova ul. 5. vesti i * Ne prilagajte »vojničKih i»prav« proš- ! njam za služb0: Dogaja se, da prilagajo I prosilci za razne službe, bodisi privatne, bodisi diie,- ne ali banovinske, svojim prošnjam za službe »vojničku ispravu« v dokaz, da so odslužili svoj kadrski rok. To ne bi smeli, ker mora vsak obveznik imeti evo jo >v'c,;iiičko ispravo« vedno pri rokah. Nam-ssts? »vojničke isprave« naj prosilci p-rošntam za službe prilagajo »uverenja o okuženem kadrskem roku«, ki jih izstavljajo v primeru potrebe občinski uradi, vojaški uradi mestnih poglavarstev in pristojna vojna okrožja. Prilaganje »vojnih isprav« namesto uverenja povzroča, da takšen vojaški obveznik za gotov čas ostane brez svoje »vojničke isprave« in mu je za radi tega nemogoče vnašati v »vojničke isprave« eventualne spremembe vojnega razporeda, napredovanja itd. To otežkoča posel vojnim oblastvom in celo povzroča, da se nekatere edinice v primeru potrebe ne bi mogle v vsej potrebni hitrosti aktivirati, ker obveznikom ni bilo mogoče pravočasno vnesti v »vojničke isprave« novega vojnega razporeda in jih pravočasno obvestiti o nastalih izpremembah. * Prvi spomenik Štefanu Radiču na Jadranu so odkrili v nedeljo dopoldne v Cri-kvenici. Iz Zagreba se je pripeljalo okrog 500 članov Jadranske Straže, 150 članov meščanske zaščite, člani pevskega društva »Sloboda« in prosvetnega društva »Stje-pan Radič«. V pristanišču so jim domačini in gostje priredili prisrčen sprejem. Svečanost se je pričela s službo božjo, ki so ji prisostvovali med drugimi gg. dr. Maček, zagrebški župan Starčevič, več bivših narodnih poslancev in številni predstavniki oblastev. Slavnostni govor je imel prof. dr. Sigismund Cakovac, ki je poudarjal, da pričenjajo Hrvati izvajati veliki socialni program pokojnih bratov Radičev na ta način, da se ščiti najmanjši obseg posesti, da dobi zemljo tisti, ki jo obdeluje in da dobi tudi vsak delavec svoj prijazni domek. Kapitalistična vprašanja morajo biti rešena z ustanavljanjem zadrug, kar se že pričenja praktično izvajati. Na spomenik so bili položeni številni venci, med njimi tudi venec dr. Mačka, mesta Zagreba, Jadranske Straže in mest Hrvatskega Pri-morja. * Na grobu velikega prijatelja Jugoslavije pokojnega švicarskega znanstvenika in jugoslovenskega dobrovoljca dr. R. A. Reisa je Sokolsko društvo Beograd IV. priredilo v nedeljo dopoldne spominsko svečanost. Med velikim številom pokojnikovih sobojevnikov s Kajmakčalana in iskrenih prijateljev so bili tudi razni ugledni predstavniki, tako beograjski župan Jevrem Tomič, zamenik starešine sokolskega saveza arh. Milivoj Smiljanič in vrsta drugih. Najprej je bila zadušnica v kapelici na topčiderskem pokopališču, potem pa je ob grobu izpregovoril starešina Sokola IV. Beograd dr. Miodrag Stefanovič. Pokojnikov posinovljenec Rudolf Faure se je Sokolu IV. prisrčno zahvalil. V imenu rezervnih oficirjev to bojevnikov je spregovoril g- Toma Bogdanovič. župan Tomič je poljubil spomenik in okrasil grob s krasnimi rdečimi nageljni. * Muzej Meštrovicevih umetnin v lesu. Iz cerkve sv. Marka v Zagrebu so te dni vzeli znamenitega Meštrovičevega Krista, ki je svoj čas vzbudil toliko polemike. Me-štrovič zbira svoje umetnine v lesu, in sicer reliefe in kipe, ki jih bo vse zbral v neki kapelici v Splitu. Ta kapelica bo s 24 reliefi in plastikami postala muzej Meštro-vičevih umetnin v lesu. V nadomestilo je Meštrovič poklonil zagrebški cerkvi svetega Marka nov Jezusov kip iz brona. Kip tehta 1.700 kg. Jezus je visok 4 metre, s križem pa je cela umetnina visoka 7.50 m in bo s časom obložena z zlatimi lističi. * Prvi predor pri zidavi železniške proge Banjaluka—D oboj—čačak so v nedeljo dopoldne svečano prebili. Predor je pri 13. km od Banjaluke in je dolg 487 m. Pri svečanosti, ki jo je priredil graditelj proge inž. Hilmija Bešlagič, so bili predstavniki železniškega ministrstva in drugih oblastev. Govorniki so poudarjali veliki pomen nove proge, katere gradnja lepo napreduje. * Italijanski časopis vabi nage državne in samoupravne ustanove k sodelovanju. Uprava milanskega časopisa »Ital-Jug« se je obrnila na naš kraljevski generalni konzulat v Milanu s prošnjo, naj obvesti vse naše državne in samoupravne ustanove, da jim je gornji časopis na razpolago za vse publikacije in obveščenja obče in javne pvirode, ki pa ne smejo služiti za reklamo poedinih tvrdk, podjetij ln ustanov. * Važna odredba. Ban dravske banovine I je odredil, da amejo državni in banovinski I uslužbenci, ki so člani gasilskih društev, v primeru, da jih kliče rog »na pomoč«, zapustiti službo, ne da bi prej za to prosili svdjega neposrednega starešino. Svojo odsotnost pa morajo naknadno opravičiti. W (jfiedisat ■ \ m KOPALNA SOL ZA NOGE n\ I PROTI POTENJU, UTRUJENOSTI Ml ■ IN BOLEČEMU VNETJU NOG, Ml ■ TRDI K02l KURJIM OČESOM Hal ■ IN OZEBLINAM. din3."6nx 12." J^^l T^t D R O G E R I J A A Mil jj^lJUBUANA. Hh-jpm IjjnjB L«AR.BOR * V Subotici bodo odpustili tramvajske kondukterke. Nameščenci električne centrale v Subotici so predložili upravi pred-stavko, s katero zahtevajo povišanje prejemkov to odpust vseh kondukterk, ki so bile v teku zadnjih mesecev sprejete v službo. Subotiški tramvaj je prvi v naši državi pričel v pričetku tega leta jemati v službo kondukterke, da nadomestijo mo- ške, poklicane na orožno vajo. V nedeljo dopoldne je glede predstavke prišlo do sporazuma. Te dni bo služba odpovedana vsem kondukterkam, uslužbencem pa je zagotovljen ponovni sprejem v službo, iz katere so bili odpuščeni. Vsem uslužbencem je nadalje zagotovljen 48 urni delovni teden. Vprašanje povišanja plač se bo rešilo v teku tedna. Subotiška javnost je z obžalovanjem sprejela na znanje odpust kondukterk, ki so bile med občinstvom močno priljubljene. * Strupen pajek v dalmatinskem Zagorju. Kakor da dalmatinski Zagorci nimajo zadosti drugih skrbi in muk, jih je doletela letos še nova nadloga, strupen pajek. Crn je kakor oglje, na zadku pa ima 13 rdečih peg, zato se po latinsko imenuje Latrodectes tredecimgutlatus. Pojavlja se v presledkih nekaj let v večjih množinah to ga Zagorci imenujejo malminijat. Močno se ga boje in so ga vpletli v ljudski rek: »Pajek po cvetju bere jed, čebela pa nabira med.« Ali pa: »Imaš srečo kakor črni pajek.« Napada ljudi in živino in je njegov strup precej nevaren. Ob dolnji Volgi v Rusiji je nekoč v dveh letih poginilo okrog 70.000 glav govedi samo zaradi tega pajka, ki ga tam imenujejo črnega volka. V Dalmaciji doslej še ni bilo nikoli smrtnega primera, niti pri otrokih. Znanstveniki so že iznašli preprost protistrup, s katerim se doseže popolna imuniteta zoper pajkov vbod. Pr! lenivosti črev in slabem želodcu z nerazpoloženjem za jed vsled zapeke, naj se rabi že davno znana in učinkovita naravna »Franz-Josefova« grenka voda. Zelo pogosto se potrjuje, da je »Franz-Josefova« grenka voda prav posebno koristno domače sredstvo, kadar gre za to, da se zjutraj očisti prebavili kanal s salinskim sredstvom za odprtje. OgL reg. S. br. 30474/35. * Rekordno Število porok je bilo preteklo nedeljo v Beogradu. Kakor pravijo listi, skoraj ni bilo cerkve, v kateri ne bi lifio kar po deset ah več parov pred oltarjem, ženili so se bogati in siromašni, iz vseh stanov. Današnji čas niti malo ne navdaja mladih zaljubljenih ljudi s skrbmi, kako bodo živeli. Svatovanja so bila razkošna in skromna, povsod pa je bilo veselo, kakor se je tudi sonce veselo smehljalo nad mestom. Najveselejša pa je bila svatba v Jatagan - Mali, v znanem naselju beograjskih ciganov, tistih, ki večer za večerom igrajo po beograjskih kavarnah. Poročila sta se Borisav Milosavljevič, dijak glasbene šole in ciganska lepotica Zdrav-ka živkovičeva. Nevestini starši so zaklali 34 prešičev in ovna. Sorodniki iz Jagodine pa so prinesli na svatbo še 14 prešičkov. Svatba je bila tako živahna, da se ni nihče čudil, ko je obilna zaloga jedače izginila v prav kratkem času. * Pijan policijski narednik je ubil župana. V občini Andrejevcu pri Petrovgradu v Vojvodini se je v soboto zjutraj zgodil velik zločin. Narednik občinske policije 60-letni Mitar Cukič je s samokresom ustrelil 26-letnega župana Milenka Papiča. Narednik Cukič je prišel pijan v občinsko pisarno. Zato ga je župan hudo okaral. Cukič je že precej časa mrzil mladega župana. Kakor zdaj pripoveduje, ga je župan svetni minister. Nadaljuje se članek o deželah Južnovzhodne Evrope, poseben ilustriran sestavek seznanja čitatelje z Be-sarabijo in Bukovino, Kalman Ternay obravnava italijansko-madžarske kulturne odnošaje, Enrico Damiani nadaljuje že v prvi številki objavljeni članek o bolgarski kulturi v Italiji, Gino Lupi se bavi z nacionalno politiko Rumunije, po Corradu Sofii je posneta izjava našega prosvetnega ministra o italijansko-jugoslovanskih kulturnih odnošajih. G. Cossutta nadaljuje svoj informativni članek o živinoreji v Jugoslaviji, Giovanni Malacarne razpravlja v posebnem članku o fašističnem gospodarstvu, poleg tega je v številki vrsta člankov, ki se bavijo z jugoslovansko italijanskimi gospodarskimi odnošaji, kakor tudi z italijanskimi gospodarskimi stiki z ostalim Balkanom. Tudi v tem zvezku je objavljen italijanski vestnik v srbskohrva-škem to delno v slovenskem jeziku, vestnik z informacijami o Jugoslaviji in o ostalih balkanskih deželah pa v italijanskem jeziku. Zvezek je obilno to okusno ilustriran in prinaša med drugimi ilustracijami tudi sliko ljubljanske univerze. »L'Europa SO« se naroča v Milanu, Via Lazzaroni 4. O češkem skladatelju Antoninu Dvofaku je pravkar izšla v nemškem jeziku knjiga Hermana Sir p a »Anton Dvorak«. Pisec je po sodbi nemške kritike izpolnil z njo važno vrzel, ker je omogočil Nemcem temeljitej-ši vpogled v življenje in delo nenavadno podnega to pridnega mojstra, s katerim je češka glasba dosegla svetovno višino in sloves. Nemški avtor pravilno poudarja nacionalne, zlasti iz češkega plesa in narodnega melosa izvirajoče sestavine Dvof&-kove glasbe. tNSERIRAJTE V ..JUTRU"? udaril in ga podrl. Ležeč na tleh je Cukič potegnil samokres to ustrelil župana v glavo. Cukič je nato pobegnil to se podal v gostilno, kjer je dalje pil. šele čez čas so ga prijeli orožniki, ki so ga komaj ubranili pred navalom ogorčenega občinstva. * Smrten padec na parniku. Po nesrečnem naključju je v Splitu padla na parniku »Dedinje« po stopnicah mlada gospa Tea Kraljeva, soproga uradnika Spire Kralja, uslužbenega na parniku. Padla je tako usodno, da je čez pol ure Izdihnila v naročju svojega globoko presunjenega soproga. Truplo mlade pokojnice so prepeljali v Dubrovnik. * Tujski promet na Bledu. Tujski promet se na Bledu kljub pesimizmu, s katerim smo gledali na razvoj sezije, razvija dokaj zadovoljivo. Bled ima zdaj že preko 1000 gostov, med njimi tudi 62 inozemcev. Med Jugosloveni so na prvem mestu Beograjčani (308), ki jim slede Zagrebčani z 265 gosti. Voda v jezeru je topla 24—26 C. Zabavišča so odprta ter je življenje na Bledu zelo družabno. Naj avl ja se vedno več novih gostov, tako da moremo govoriti o dokaj dobri tujskoprometni seziji na Bledu. * Mariborskim maturantom 1925. Tovariše maturante klasične gimnazije v Mariboru.iz leta 1925 naprošam, da bi se javili na moj naslov to mi sporočili, ali in kako naj proslavimo letos 151etnico mature. Satler Fran, odvetnik pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. * Slovensko prosvetno društvo »Narodni dom« v Zagrebu priredi v nedeljo 11. avgusta veliko vrtno veselico v Kustošiji v vrtu gostilne Brili, Aleksandrova cesta 86 (avtobusna postaja). Ples, petje, srečolov, šaljiva pošta, amerikanski zapori, izvrstna vina to buffet. Zmerne cene. Začetek ob štirih popoldne. Opozarjamo že danes na to prireditev, kjer bo vsak obiskovalec našel dovolj zabave in razvedrila. * Na državni višji gozdarski šoli v Mariboru se bo pričelo šolsko leto 1. oktobra in pouk bo trajal 10 mescev, in sicer do 31. julija 1941. Vsak prosilec, ki nima višje izobrazbe kakor ljudsko šolo, bo moral napraviti sprejemni izpit. Sprejemajo se predvsem sinovi gozdnih posestnikov, ki ostanejo doma kot gospodarji. Kandidati, stari pod 18 in nad 24 let, se bodo sprejemali le izjemoma, šola je združena z internatom in znaša oskrbnina mesečno 500 din. V drugem polletju šolskega leta se bodo dovolila pridnim in siromašnim prosilcem po možnosti do polovice prosta mesta. Prošnje, ki morajo biti pravilno kolkovane to lastnoročno napisane, je treba vložiti do 31. avgusta 1940 na ravnateljstvo. * Smrt »slepega potnika na progi Leke-nik—Sisak. Kakor smo kratko beležili, je v petek popoldne ko je privozil potniški vlak na postajo Peščenico, stražar-odpravnik opazil da sedi na plošči lokomotive neki civilist. Vlak se je ustavil in železničar je stopil k lokomotivi ter zahteval od človeka, naj stopi z lokomotive. Ko pa se človek ni premaknil, ga je železničar malo bolje pogledal in opazil, da mu manjkata obe nogi in da je človek mrtev. Izkrvavel je. Bil je to strojni ključavničar Mirko Kle-ment, rojen v Londonu, zaposlen pa v liv-nici Caprag, kjer je s koncem julija zapustil službo. Klement je imel čudno navado, da nikoli ni hotel plačati voznine in je zml-rom skušal potovati kot zastonjkar. Tudi v petek je hotel zastonj priti v Zagreb. Iz Siska je krenil verjetno z vlakom ob 10.30, ko pa je prišel sprevodnik, je moral Klement stopiti iz vlaka. Vedel je, da gre iz Siska potniški vlak ob 14.22 to sklenil je je odpeljati se z njim proti Zagrebu. Kljub temu, da so Dili železničarji opozorjeni na »slepega« potnika, je ta vendarle imel srečo to se skril na vlaku, ne da bi ga kdo opazil. Pred odhodom vlaka je skočil na ploščo lokomotive, noge so mu visele navzdol. že do prve postaje je ostal brez stopal in je tako z življenjem plačal svojo za-stonjsko pot. * Odkrili so veliko kraljestvo kač. Na nekem hribu v Humih pri Mostarju si postavlja hišo Hamdo Omerovič. Njegovi delavci so tam blizu našli na stotine kač različne velikosti. Nekatere so bile posebno velike in težke preko 7 kg. Delavci so sklenili pobiti nevarne kače in njihova borba s kačjo zalego je trajala več kakor dve uri. Kače so silovito napadale delavce, ki so jih z naglimi in spretnimi udarci pobijali. Nekoliko kač je pobegnilo, pobitih pa je obležalo 180, vse same strupenjače. * Eorba s cigani. V bližini Sremske MI-trovice je prišlo v petek zvečer do borbe med občinskim čuvajem Dimitrom Radoj-čičem in cigansko tolpo, ki je potovala iz Tovarnika proti Rumi. Radojčič, ki je skozi turščico zagledal voz in pomislil, da so morda tihotapci, je stopil k ljudem vprašat, kam so namenjeni. V odgovor je cigan na vozu pograbil puško in jo nameril proti Radojčiču. Takoj so na čuvaja navalili tudi ostali cigani. Radojčiču se je posrečilo ciganu iztrgati puško, nato pa so že prihiteli ljudje, ki so slišali pok in vpitje in cigani so pobegnili, brez voza in konja, ki so ga bili ukradli v Tcvarniku. * Huda železniška nesreča se je pripetila v petek zvečer med postajama Gospi-čem in Medakom. Trčila sta tovorni vlak in drezina, na kateri so se vozili trije železničarji. Vsi trije so obležali mrtvi. Iz L^Mjane u— Velik bel golob, angel miru — simbol novograjene vile. Nemalo pozornost vzbuja pri vsakem mimogredočem nova vila, originalna zamisel pokojnega ravnatelja Franca Goloba, ravnatelja tobačne tovarne. V Gorupovi ulici štev. 11 je ravnokar dogradilo stavbno podjetje inž. Josipa Dedka lično, enonadstropno stavbo, ki je vredna vrstnica obeh sosednjih s simboličnimi freskami. V sredi tik pod ostrešjem je pritrjen meter dolg in pol metra širok bel golob z razpetimi perotmi iz žlahtnega kamna. Spodaj v pritličju je na desni strani prislonjen precejšen balkon, pokrit s koničasto, bakreno streho, sprednja visoka ograja kakor tudi pokrit vhod sta iz ©klesanega kamna, u_ Himen. V nedeljo sta se poročila gdč. Vida Sekulova, abiturijentka iz Ljubljane to g. Lavoslav Viher, banovinski inženjer. Čestitamo! u— Obrtniška razstava v št. Vidu nad Ljubljano je letos deležna prav posebnega zanimanja obiskovalcev iz vseh krajev Slovenije. To se je zlasti pokazalo preteklo nedeljo. Po vabljivi betonirani cesti so ves dan drvela motorna vozila in so se kretali številni biciklisti. Vlaki in tramvaji so takisto dovažali mnoge posetnike, da so bih razstavni prostori od jutra do večera polni kakor panj. Pred razstaviščem je igrala godba. Poleg običajnih interesentov, ki si hodijo na šentviško razstavo vežbat okus za lepo pohištvo, je bilo tudi mnogo resnih kupcev in Je bila doslej sklenjena že vrsta kupčij. V splošnem se vsi mojstri pohvalijo to so prepričani, da bo letošnja razstava, ki bo odprta do 17. avgusta, "izmed vseh dosedanjih najlepše uspela. Je pa res tudi vredna ogleda, saj nam krasno izdelano pohištvo z drugimi izdelki šentviških in okoliških mojstrov priča o res visoki stopnji mizarske obrti pa o solidnosti, ki si je pridobila sloves po vsej državi. u— Na III. državni realni gimnaziji bodo razredni popravni izpiti 24., 26. in 27. avgusta 1940, in sicer za redne učence in za privatiste. Prošnjo za pripustitev k izpitu je prinesti s seboj in jo pred samim izpitom izročiti razredniku. Privatisti _ pa morajo poleg tega pred izpitom še plačati v ravnateljevi pisarni din 10 oz. 20 za šolski fond. Vsem prošnjam je tudi priložiti šolsko letno izpričevalo. — Popravni nižji tečajni izpiti bodo dne 28. avgusta, letos jih smejo izjemoma delati tudi tisti učenci, ki so v juniju padli iz dveh predmetov. Popravni višji tečajni izpiti bodo 28. in 29. avgusta, prvi dan pismeni, drugi dan ustni. — Sprejemni izpiti bodo tudi letos izjemoma v avgustu, in sicer za tiste učence, ki so v juniju letos padli, pa tudi za tiste, ki zaradi bolezni v juniju niso mogli priti k izpitu. Ti zadnji morajo seveda z zdravniškim izpričevalom to dokazati. Sicer pa morajo vsi vložiti prošnje za izpit dne 29. avgusta, izpit sam bo pa dne 30. avgusta 1940. Prošnjo je kolkovati z din 10 in priložiti rojstni list in izpričevalo o dovršeni ljudski šoli. Kaka druga izpričevala so nepotrebna. Podrobna navodila o vpisovanju bo ravnateljstvo objavilo do časa. u— Jože Gorjanc t- Od kapi zadet je v nedeljo umrl ugledni Ljubljančan g. Gorjanc Jože. Bil je eden izmed tistih naših starih obrtnikov, ki se je, dokler je le mogel, trudil od jutra do večera, da je omogočil svoji številni družini zadovoljen obstanek in da je svojim otrokom lepo uravnal pot v življenje- Izrekamo uglednim družinam toplo sožalje! u— Desetletnica Sokola na Lavrici. V nedeljo, 11. avgusta bo slavila sokolska četa na Lavrici desetletnico, združeno s telovadnim nastopom. Ob tej priliki hoče četa pokazati sadove vztrajnega, požrtvovalnega in smotrnega dela, ki jo je spremljalo skozi 10 let. Kar je četa v kratki dobi dosegla, jo navdaja s ponosom in članstvu vliva vero v bodočnost. Tudi Petrova petletka ni šla mimo čete, kar je pokazal lanski nastop na novem letnem telovadišču, ko je bilo zgrajeno z delom in žrtvami zavednih bratov in sester. Železne discipline in jeklene volje ne rahljajo viharji! Strnjeno koraka ta četa, vdana kralju in zvesta narodu, za sokolskim praporom, pripravljena odzvati se vedno klicu domovine. Za 11. avgust vabi četa vse prijatelje sokolstva na Lavrico, da spoznajo sadove prostovoljne discipline in skupnega dela. Nastop bo ob pol 16. Po nastopu pa bo v parku br. staroste Ivana Ogrina narodna zabava. Zlasti okoliška bratska društva naj s sodelovanjem pripomorejo k čim sijajnejšemu uspehu! u— Čigava je ura? Policija ie zaplenila v nekem lokalu na Linhartovi cesti nekemu sumljivemu prodajalcu zlato amen-kansko uro. ki ie v zadnjem času že večkrat menjala lastnika in je bila nedavno tega nekje ukradena. Ura je dvokrovna to ima na zadnji strani monogram PG. Lastnik naj se zglasi na kriminalnem oddelku policije, kjer dobi uro nazaj. u— Od Narvika do Pariza je naslov filma, ki ga ima od danes naprej na sporedu kino Sloga. Ta film je zgodovinski dokument dogodkov iz vojne 1939/40, film, katerega slike nam omogočajo razumevanje vseh težkoč te vojne. Vidimo borbe za Narvik, njegovo osvojitev, nadalje nas vodi film preko Belgije in njenih zgodovinskih mest, znanih iz svetovne vojne. Film nam prikazuje do vseh potankosti borbe za vsa ta mesta, ki so jih lastni vojaki raje porušili, kakor prepustili sovražniku. Tako vidimo propad mest Ostende, Briigga in drugih; vidimo stotine malih in velikih tankov, najmodernejše topove, kako vse bruha ogenj in jeklo v mesta in ljudi, ki si osvajajo korak za korakom pot do morja. Strašne so poulične borbe za Arras, Valenciennes, Lille. Vidimo, kako gori strateško važni Amiens, borbe za Boulogne, Calais in končne odločilne naskoke na umikajočo se armado v Dunkerqueu, kjer so odločili grozoviti napadi nemških težkih bombnikov. Pristanišče je polno gorečih in potopljenih ladij, ki so bile namenjene za prevoz zavezniških čet na angleška tla. — Nadalje nam prikazuje film pohod na Pariz, ceste so polne ubogih beguncev in je na kupe vojnega materijala, ki bi zadoščal za oborožitev neštetih divizij. Med tem uničenim materijalom pa vidimo trupla francoskih vojakov, ki so darovali svoje življenje za domovino. ' , • ' ' ♦ ' * > v se pojavi tako zvana j očesna sušica. Oči se vnamejo, vid peša j in človek lahko oslepi. Ce pa dobi človek j vitamin A vase, ta bolezen v kratkem ča- ! su izgine. V živilih dobimo ta vitamin v sveži zelenjavi, kakor solati, grahu, korenju, kreši, fižolu, mleku in sadju, pred vsem pa v robidah., borovnicah in paradižnikih. Vitamin B je enako važna snov. Kjer ga ni, se pojavi zloglasna tropska bolezen beriberi. Ker nahajamo ta vitamin tako v žitu, kakor v krompirju in ga v naših krajih torej ne nedostaje, se omenjena bolezen tukaj le malo pojavlja. Neprimerno bolj je razširjena v deželah, ki se preživljajo pretežno z rižem, in sicer poliranim rižem. Vendar pa imajo po novejših raziskavah tudi neke bolezni, ki so pri nas pogoste, kakor išias, svoj izvor delno v pomanjkanju vitamina B. Razen v krompirju in žitu dobimo tega tudi v svinjini, zlasti pa v čebuli in redkvah. Pri. nedostajanju vitamina C se pojavlja nevarni skorbut. Tudi vse bolezni, ki so skorbutu podobne, so posledice premajhnih količin tega vitamina v hrani. Dobimo ga pred vsem v sipkih, kumaricah, paradižnikih, v soku oranž in citron, v zagodah, kosmuljah, grozdičju, peteršilju in malo tudi v krompirju. Vitamin D je znani antirahitični vitamin. če ga primanjkuje, kosti ne morejo poapneti in se krivijo. Danes ga dovajajo zlasti dojenčkom in otrokom umetno. V večjih količinah ga dobimo v ribjem olju, v ostrigah, slanikih, sardinah, mastnih ribali, razen tega v mleku, jajcih in gobah. ' Vitamin E so doslej raziskovali pred vsem z ozirom na živali, vendar pa je po vsej priliki važen tudi za človeka. Pod njegovim vplivom se razvija zaplodek, zato so ga imenovali vitamin rodovitnosti. Če tega vitamina primanjkuje, se plod v ma-ternem telesu ne more razvijati, temveč počasi gine. Ugotovili so ga v olju, svinjski masti, govedini, lešnikih, kreši in grahu. Vitamin H je končno važen za kožo, a so ga doslej raziskovali isto tako samo v živalskem poskusu, če ga manjka, postanejo dlake bele ter slabo rasejo, med tem ko dobe po vitaminu H v kratkem spet svojo barvo. Ta nenavadni vitamin so ugotovili doslej le v kvasu. Ko pripravljamo jedi, moramo paziti na to, da s kuhanjem ne uničimo preveč vitaminov. Zlasti zelenjavo bi zato po možnosti ne smeli jesti kuhano, temveč surovo ali dušeno, če jo pa že kuhamo, tedaj uporabljamo tudi vodo, v kateri se je kuhala. Tako se izgubi še najmanj vitaminov. L0ŠČU0 za čevlje Tudi loščil oza čevlje sipada med »kulturne pridobitve«, brez katerih bi si vsakdanjega življenja ne mogli več misliti. A vendar je to mlad izum. šele v dvajsetih letih preteklega stoletja je prišlo na trg in je povzročilo pravi prevrat. Včasih so ga imenovali »voščilo« in ga tako imenujejo tudi danes, čeprav nima z voskom, ki so ga prvotno uporabljali za mazanje čevljev, že davno nobenega opravka več. Počrnjevanje čevljev je prišlo v modo pred četrt stoletja. Takrat so postali moderni visoki škornji, a da bi bili elegantnej-ši, jih niso hoteli imeti v naravni barvi, temveč so jim golenice mazali z raztopljenim voskom, ki so ga potem s prešič-jim zobom zgladimi, da se je svetil kakor zrcalo. Ostale dele so na motno črnili s sajami. Plemenitaški škornji so iimeli rdeče pete in na ta privileg so bili njih nosilci zelo ponosni. Ta postopek z voskom se je držal vse 18. stoletje, potem so začeli uporabljati mešanico iz jajc in saj, s katero so pa imeli mnogo jeze, ker je mazala obleko. Odrešenje je pomenilo pred 120 leti loščilo iz sirupa, gume, olja, črnega barvila in žveplene kisline, po katerem so se čevlji lesketali. Mož, ki je to loščilo izumil, si je napravil veliko imetje. ENSERIRAJTE V „JUTRU"! Mlade Kitajke v službi domovine V bitki je dobro imeti tolar v hlačnem žepu Vsaka krogla, kakor znano, ne zadene, a če zadene, se dovolj pogosto odkloni na najbolj čudne načine. Med svetovno vojno je zbral nemški vojaški zdravnik dr. Brettner celo vrsto takšnih primerov. Dostikrat so kovanci kakšnemu možu rešili življenje. V nekem primeru se je zgodilo, da je krogla iz puške zadela ob tolar, ki ga je imel vojak v hlačnem žepu. Od udarca se je kovanec vbočil kakor naprstnik in se zapičil možu v meso do bedrne kosti. Toda s svojim odporom je preprečil krogli, da ni vqjaku kosti raztreščila. Neki drugi vojak je imel v vrečici na prsih tri tolarje drugega na drugem. S svojim združenim odporom so kroglo ne samo zadržali, temveč so jo tudi sploščili. Na to ploščo se je napis na denarju jasno vtisnil. Na podoben način je zaščitil nekega podčastnika železni križec, ki je s svojo sredino kroglo zadržal, med tem ko so se kraki zapognili naprej. Znana je cela vrsta primerov, da je žepna ura učinkovala kot rešiteljica življenja. Pri Arrasu je zadela krogla nekega ležečega pešca. Mislil je, da je dobil strel v trebuh. Toda izkazalo se je, da je krogla obstala v žepni uri, ki jo je seveda pošteno zvilo. Na koncu nekega 45 cm globokega preboja v telesu nekega vojaka so našli pod kroglo tri hlačne gumbe in tri zvite bakrene novčiče. Vse to je krogla potegnila s seboj v rano. a te stvari so tudi tako oslabile nje učinek, da je bilo ranjenca mogoče ozdraviti. Najbolj čuden primer se je zgodil menda nekemu angleškemu vojaku. Krogla iz nemške puške je treščila v vrsto njegovih nabojev. Dva naboja je gladko prebila, v dveh se je ustavila, in sicer tako da je gledala s svojim vrhom iz zadnje patrone v vrsti. Sadje brez semena Perutnine in rib brez kosti še niso mogli vzrediti, sadje brez semena pa se da umetno pridelovati. Prvi sadež te vrste je bil paradižnik. Kratko preden so se razcvet al i cvetni popki, so jih previdno odprli z majhnimi kleščami in odstranili prašnike. Potem so pestič namazali z mešanico iz fenil-ne oetove kisline in lanOlina, pri čemer je rabila tolšča le kot nosilec kisline. Popek so nato spet skrbno zaprli. Iz tako obravnavanih cvetov so zrasli paradižniki, ki so bili v vseh drugih pogledih normalni in se tudi po okusu niso razlikovali od navadnih paradižnikov, toda semena v njih ni bilo. Enake poskuse so delali potem z istim uspehom s poprom, dmjami in drugimi sadeži. Celo pri kosmuljah in jagodah je poskus uspel. Razen omenjene kisline se dado uporabljati za te svrhe še dru^e kemične spojine, vedno pa so to snovi, ki rast rastline zelo pospešujejo in imajo nanjo podoben vpliv kakor neki hormoni v živalskem telesu. Prva misel: kratica krila V kraju Kankanee v državi Illinois so ! zdravniki operirali na očeh go. Burtonovo, i ki je bila zadnjih devet let popolnoma sle-1 pa. Takoj ko je zopet spregledala in se j ozrla po svojih sorodnicah, je zavzeta i vzkliknila: »Moj bog, kako kratka krila so letos v modi.« Znani skladatelj Arnold Schonberg je obiskal skladatelja Karola Rathausa v Modlingu pri Dunaju. Ko sta šla po cesti, se gost ni mogel načuditi spoštljivim pozdravom neštetih mimoidočih, ki so pred Rathausom snemali klobuke. Toda Rat-haus je to stvar dosti bolj slavnemu Schonbergu pojasnil s kratkim stavkom: »Da, tu me zelo poznajo — moj sin je namreč srednji napadalec v gimnazijskem teamu...« Že štiri leta se bori Kitajska za svojo neodvisnost, \ tej borbi mora sodelovati vse, staro in mlado, moški in ženske. Sto tisoči žensk so se javili za prostovoljno sanitetsko službo. Slika nam kaže skupino mladih Kitajk, ki se pripravljajo za to službo Švica je pripravljena SAK DAN ENA Pogled v eno izmed novih zaklonišč zoper zračne napade za 4200 oseb v ženevi, z najmodernejšimi prezračevalnimi napravami »Kako grenak je ta poklic! Vedno samo odpiraš steklenice, ki jih drugi praznijo!« (Judge) IflCHEL ZfiVACO: l76 KOMAN. In vrli Jakomin je končal z besedami, ki so v svojem nezavednem globokoumju porazile dona Juana: »Jaz, gospod, pa verujem v Boga, čperav ne vem ali je ali ga ni...« Nato sta oba obmolknila. »Močno mi je žal,« je čez nekaj časa nadaljeval Juan Tenorio, »da. nisem mogel pomagati gospodu Ponthuškemu v njegovem boju zoper beriče velikega profosa.« »In vendar bi ga bili v dvoboju sami ubili, da ste mogli.« »Seveda, ker je napotoval moji sreči. Toda ubil bi ga bil s krvavečim srcem. Kdo ve, kaj bodo zdaj storili s tem izvrstnim plemičem?« »Vsi pravijo, da mu bo krvnik odsekal glavo, ker je zakrivil očiten upor, sporazum z Dvorom čudežev in smrt večjega števila stražnikov ...« »Eh no! Ali je mogoče, da hočejo zaradi peščice redarjev teh izvržkov človeškega rodu, pogubiti najhrabrejšega, najčastitejšega in najplemenitej-šega plemiča? Oh, ubogi gospod Ponthuški, biser časti in cvet junaštva iz vsega vas objokujem! Toda povej mi, Jr.komin, ali ne bi bilo pametno, da se okoristim s Ponthusovo usodo ter ugrabim dekle, ki mi je tolikanj pri srcu?« »Hm!... Torej še vedno mislite na gospodično Leonoro de Ulloa?« »Zakaj naj ne bi mislil nanjo, govedo? Kaj meniš, da je moje srce tako pozabljivo in vetrnjaško kakor kralj Franc v ljudski popevki?« »Se davi sem vas videl, kako ste se smukali okrog lepotičice, ki če nisem brljav, nikakor ni bila tista, o kateri govorite.« »Kdo ti je dovolil gledati? Neznosen si, Jakomin. kakor hitro te teden dni ne naklestim. Brž mi stopi po palico.« »Gospod«, je odločno rekel Corentin, »ničesar nisem videl. Samo zlagal sem se.« »Vidiš, kako hitro sem te izpametoval. Povej mi zdaj, kaj misliš o moji nameri, da se okoristim z zaporom in smrtjo tega vrlega plemiča?« »To je imenitna misel, gospod. V moji glavi se ne bi bila nikoli porodila. Sicer bi si najbrže dejal, da tlači dušo plemenite gospodične v tem trenutku prestrašeno gorje. A vaša misel je imenitna.« »Kaj ne? In trenutek je ugoden, jeli?« »Ko se ne bi bal, da me pretepete, bi rekel, da si ne morete želeti lepše priložnosti za spoznanje. Rekel bi vam, da pojdite vase in se otresite sramotne strasti, s katero preganjate to čisto in pogumno dekle... že iz spoštovanja do častitega dona Luisa Tenorja, ki bi bil gotovo obsodil vašo ljubezen ... Nikar se ne ujezite, gospod: bojim se vaših udarcev in vam odkrito priznam, da je priložnost nad vse ugodna za novi zločin; kolikor vas poznam, sem tudi prepričan, da jo pograbite.« »Aha! Glej, kako koristno je, da te časih naklestim!« »I, moj Bog, ne pravim, da ne bi časih kak udarec s palico zbistril človeku glave.« »Torej mi boš pomagal, Jakomin? Mi boš pomagal storiti ljubljeni deklici trohico sile? Poslušaj, Jakomin. Veliko skrivnost ti x>vem.« »Meni, gospod? Skrivnost?« »Da, Jakomin, prelepo skrivnost...« Ničemurnost je stopila Corentinu v glavo in srce se mu je raznežilo. Kaj! Torej postaja zaupnik dona Juana! Sklonil se je, odprl široke uhlje na stežaj in jel drhte čakati, kaj bo. »Ženska je po naturi hinavka,« je rekel don Juan. »V tem. ko vsa koprni, da bi se vdala, čaka, da ji storiš silo, kajti s to silo se bo lahko izgovarjala sama pred seboj. Takšna je skrivnost ljubezenske borbe! Okoriščaj se z njo.« »Kako,« je osuplo dejal Corentin, »mar je to tista velika skrivnost?« »Da, Jakomin. In zato mi boš pomagal. Vse velike priprave, te kočije, ti konji, oboroženci in rokovnjači, skratka, vsa ta grdobija, ki si jo je izmislil grof de Loraydan, mi ni bila prav nič všeč. Nasilju ie treba dati prefinjeno obliko. Lo-raydan je ravnal kakor divji vojščak. Nama dvema bo sreča gotovo mila. »In v čem naj obstoji moja pomoč?« je prepadeno vprašal Jakomin. »V tem, da me boš čakal na cesti ali pa tu. Da, res. Bolje bi bilo. da me počakaš tu. Tvoja pomoč bo le tem dragocenejša.« »Prav, gospod. Toda kako se mislite lotiti...« »Ne vem in nočem vedeti. Vrag naj vzame zamotane račune, ki se zmerom končajo z razočaranjem. Bodi brez skrbi, Jakomin, uspel bom. Ko se odločim, ti povem dan in uro.« »Oh, gospod,« je vzkliknil Jakomin, »nič več ne morem molčati, pa da mi odrežete jezik, kakor ste mi že tolikokrat grozili.« Corentin je stopil v kot po palico, ki jo je dobro poznal, ter jo ponudil donu Juanu: »Naklestite me, gospod, nabijte me, kajti govoriti moram, ali pa poginem! Mar vas ni prav nič sram, da hočete s silo doseči svoj namen pri dekletu, kakršno je gospodična Leonora de Ulloa? Vas vest nič ne peče, da se pripravljate na oskru-njenje njene čistosti? Nekoč, gospod, sem videl ničvrednega paglavca, kako je pobral kepo blata in jo vrgel v laboda, v lepega, brezmadežno belega laboda, ki je plaval proti bregu. Zdi se mi, da vidim tudi vas, kako grabite blato, da bi omadeževali to snežno, čisto nedolžnost. Ne storite tega, gospod! Ako ni v vas ne sramu ne vesti, mislite vsaj na to, kar sva videla v kapelici Arronškega dvorca. Bojte se namestnika, bojte se ga, da ne bi vstal iz groba in se postavil za svojo hčer. Oh, gospod, spomnite se namestnikovega kipa!« »Jakomin,« je rekel don Juan, »zaradi tvoje primere z labodom ti prizanesem tepež. Porabim jo, na mojo vero! Vem, da bo ugajala Leonorini pesniški duši. Tako mi tudi s tem pomagaš. Za-stran namestnikovega kipa je pa kar dobro, da me spominjaš nanj. Saj sem povabil ta žlahtni kamen na večerjo.« Verjetni rumunski predlogi Madžarom Rumimi se bodo skušali najprej pobotati z Bolgari in nato šele z Madžari — Nasprotstva so še zelo velika Budimpešta, 2. avgusta Razvoj dogodkov ob rumunskih mejah se je po povratku rumunskih in bolgarskih državnikov iz Nemčije po vsem videzu znatno pospešil. Zanesljiva poročila iz Bukarešte vedo povedati, da bodo zastopniki Rumunije že v kratkem prišli v ožje stike z zastopniki Bolgarije in Madžarske ter otvorili razpravo o perečih zadevah, ki jih je v ospredje pozornosti potisnil Solnograd. Bukarešta ne bo vodila pogajanj obenem z obema sosedoma, marveč se bo najprej lotila dobruškega vprašanja, smatrajoč, da slednje ni tako nepremostljivo, da se ne bi že v kratkem mogel doseči popoln sporazum. Vendar rumunski optimizem ni ravno utemeljen, kajti v Sofiji naglašajo, da so njihove zahteve po Dobrudži skromne in upravičene tako s stališča zgodovinskega, kakor s stališča narodnega prava, da Sofija v nobenem primeru ne bo mogla opustiti zahteve po od-stcpitvi vse one Dobrudže, ki je bila do 1. 3913. bolgarska last, Bolgari to tembolj poudarjajo, ker se z rumunske strani ču-jejo glasovi, da bi Bukarešta rada pri pogajanjih izvzela mesto Silistro, dočim Bolgari vztrajajo na eeit;nem odstopu nekoč bolgarskega dela Dobrudže. Pri tem v Sofiji naglašajo, da imajo važne zgodovinske razloge, da bi zahtevali tudi ostalo Dobrudžo, vendar tega ne bodo storili. Z bolgarske strani se poroča, da se bodo pogajanja med Rumunijo in Bolgarijo začela že v par dneh in da so delegacije za pogajanja že določene. Pogajanja se bodo vršila v Cracovi, dočim bi za po-menek z Madžari bilo določeno kako ru-munsko mesto na Solnograškem, predvidoma Arad, ki bi ga Rumuni, da pokažejo dobro voljo, že v naprej simbolično odstopili Madžarom, s tem da bodo iz mesta odstranili vse svoje čete. To simbolično dejanje bi na Madžarskem nedvomno napravilo dober vtis. Iz Rumunije se obenem čujejo vesti, da je rumunska vlada že začela sestavljati pogoje, ki bi jih od svoje strani predložila Madžarom. Med temi pogoji bo najprej določeno ono ozemlje, ki ga Rumunija hoče odstopiti Madžarom; nadalje bodo pogoji vsebovali natančna določila o pravnem položaju onih Madžarov, ki bi še nadalje ostali pod rumunsko oblastjo, kot tretji pogoj pa bo Rumunija predlagala zamenjavo prebivalstva. Po budimpeštanskih informacijah zija med madžarskimi zahtevami in rumun-skimi ponudbami še velik prepad, ki se bo dal težko premostiti. Kot odstop ozemlja ponuja Rumunija samo nekako večjo obmejno korekturo na vsej svoji zapadni meji, dočim zahtevajo Madžari odstop večjega dela bivše Sedmograške, kar ne more biti dobra podlaga za pogajanja. Omeniti je treba, da sega strnjeni madžarski živelj le pri Satmarju, pri Velikem Varadinu (Oradea Mare) ter še na nekaterih drugih mestih globlje preko rumunske meje. Nato so v strnjenem rumunskem ozemlju raztreseni nekateri madžarski jezikovni otoki ob Samošu do Maroša. šele ob gornjem teku Maroša se začne strnjeno madžarsko jezikovno ozemlje Sikuljcev, ki zavzemajo predel noter do madžarsko-ru-munske meje pred 1.1919. Ravno zaradi te nemožnosti pravilne in pravične narodnostne razmejitve je razumljiv rumunski predlog po izmenjavi prebivalstva. O tem pa zopet Madžari nočejo ničesar slišati, češ da bi v ravnino preseljeni sikuljski gorjanci ne bili več pravi Sikuljci in da ne gre premeščati stotisoče gorjancev v ravnino, kjer bi se ne mogli vživeti. Zadeva preselitve je tem težja, ker je samih Sikuljcev v Erdelju preko pol milijona in bi bila zamenjava tehnično skoro neizvedljiva, ne glede na to, da se ji Sikuljci odločno upirajo. Zato sodijo, da bodo pogajanja med Rumunijo in Madžarsko težka in dolgotrajna ter ne bodo potekla uspešno brez arbitraže obeh velesil osi. Madžari to vedo. zato so zelo m^rni in samozavestni. Madžarska in Rusija Glede na razne vesti, ki so krožile te dni po svetu, da utegne Rusija postaviti Madžarski zahtevo po izročitvi Podkarpatske Rusije, je budimpeštanski vladni organ »Pester Lloyd« objavil uvodnik, v katerem z ogorčenjem zavrača te vesti ter pripominja dobesedne: »Ker se takšni poskusi pojavljajo v inozemskih listih z vedno bolj očitno težnjo, smatramo za potrebno, da z vsem poudarkom opozorimo na to. da nima Madžarska nobenega razloga iskati zbližanja s sovjetsko Rusijo, ker so odnošaji med Madžarsko in Sovjetsko zvezo popolnoma korektni in vo-di Sovjetska unna nasproti osi Rim-Berlin in tudi nasproti Madžarski lojalno in korektno politiko Rrez osnove je torej, ako se v madžarsko ruskih odnošajih iščejo nepojasnjene točke. Osnovne dejstvo madžarske zunanje po itike je njeno popolno skladanje s cilji, ki s' jih je postavila os In ker so odnošaji med osjo in Sovjetsko unijo brez motenj, ne morejo tudi med Madžarsko in sovjetsko Rusijo obstojati vprašanja, ki bi jih bilo treba šele razčistiti. Kakor rečeno, Madžarska vodi jasno in nedvoumno politiko osi Rim-Berlin, pa bi bilo zato največja zmota, ako bi se mi sililo, da mora madžarska vlada pri ka-Ž£®nemkoli svojem notranjem ali zunanjepolitičnem koraku jemati v poštev v ostalem zelo korektno sovjetsko sosedstvo kot poseben činitelj.« Stališča Rima glede rumunskih dolžnosti Rimrki poročevalec budimpeštanskega v : !:!•. :>a organa »Pester Llovd« doznava, da tulinačijo dolžnosti, ki jih je Rumunija prevzela po razgovorih v Solnogradu in Rimu glede rc.Mtve odprtih teritorialnih vprašanj l Madžarsko in Bolgarijo takole: 1 Tako v Berchtesgadenu kakor v Rimu so ca-i Rumuniji odločno razumeti, da re-i".\L teh vprašanj ne sme več odlagati. Dejstvo, da prepuščata Berlin in R-m rešitev teh vprašanj prizadetim jugovzhodnim državam samim, ne pomem. da bi Rumuniji dani nasveti bili samo navadne želje. Utegne se sicer zgoditi, da bi Rumunija ob reševanju teh vprašani naletela na notranje tež i ve, teh pa nikakor ne sme izkoristiti za to, da bi se njih rešitvi sploh izognila ali jo zavlačevala. j 2. Navzlic prijateljskemu sprejemu sta se mogla rumunska državnika tako v Berchtesgadenu kakor v Rimu prepričati, da sedanje približevanje Rumunije obema velesilama osi, za katero se prinašajo osebni in drugi dokazi, ni moglo izbrisati dvajsetletne rumunske polit:ke ki je plavala v angleških in francoskih vodah To pomeni, da sta obe velesili osi budn" na straži. Oni dve želita resnično pomirjenje med jugovzhodnimi narodi in sta prav zaradi tega svetovali prizadetim po i neposrednih pogajanj. Njuni interesi in interesi vseh narodov v Podunavju zahtevajo namreč trajen mir. Zato pa Rumunija ne sine ostati na pol pota. To je v ostalem tudi v samem rumunskem interesu, ker bi se sicer nerešena vprašanja utegnila zelo neprijetno od-' ražati v notranjem razvoju Rumunije. Vs žs^a&saišMh dokfed na Hrvatskem Uredba o uradniških dokladah ne velja za banovino Hrvatsko in velja torej na Hrvatskem zaenkrat le za nameščence skupnih ministrstev. »Hrvatski dnevnik« piše o tej stvari med drugim: Vprašanje plač banovinskih uradnikov se resno proučuje. O tem bodo odločali te dni merodajni činitelji banske oblasti. Banska oblest je popolnoma avtonomna na tem področju, toda ona se lahko posluži izkušenj osrednje vlade. Dostikrat so te izkušnje zelo koristne sugestije, vendar banska oblast ni dolžna, kar je popolnoma jasno, iazširiti ukrepe osrednje vlade na svoje področje v onih panogah, v katerih je avtonomna. Tako uredba osrednje vlade o izpremembi uredbe o brezmesnih dnevih, ki je, kakor je v besedilu te uredbe bilo poudarjeno, iz. ana za vso državo, še do danes ni razširjena na banovino Hrvatsko. Ker pa je vprašanje plač uradnikov mnogo važnejši problem, se bo temu vprašanju od banske oblasti posvetila polna pozornost in bodo sprejeti ukrepi, ki odgovarjajo potrebam naših krajev. K otvoritvi nove pohorske ceste Včeraj smo poročali o nedeljski slavnostni otvoritvi nove pohorske ceste Reka - Sv. Areh. S tem je bilo končano in kronano delo, ki se je začelo pred več ko petimi leti. Tedaj je mariborski cestni odbor sklenil gradnjo te važne ceste ter določil prve potrebne kredite. Predsednik sreskega cestnega odbora je bil takrat kot mariborski župan dr. Fran Lipold. Za načrt je pokazala polno razumevanje tudi takratna banska uprava pod vodstvom dr. Marušiča in poabana dr. Pirkmajerja, ki se je kot ožji rojak še prav posebno zavzemal za gradnjo ceste. Banska uprava je tudi s svoji strani določila za cesto erak znesek, kakor ga je bil določil cestni ocbor. Naj ob tej priliki še omenimo, da je bil zastopnik cestnega odbora pri nadzorstvu cestne gradnje mariborski indu-strijec Drago Roglič, ki je svoje delo ves čas opravljal z vnemo in nesebičnostjo. Ko so prišle potem spremembe v cestnem odboru in na banski upravi, sta obe instituciji v razumevanju velikega pomena začete ceste smotrno nadaljevali gradnjo ter jo sedaj končali. Za volitve v hrvatski sabor V toku sedanjih usodnih dogodkov so zapadle pozabljenju tudi že davno napovedane volitve v hrvatski sabor. Sedaj pa se je oglasil v Vukovarju »Srijemski Hrvat« in dvignil svoj glas za razpis volitev v hrvatski sabor. List se čudi, da merodajni činitelji še vedno niso začeli s pripravami za izvolitev institucije, ki bi bila »pravi predstavnik mišljenja in teženj hrvatskega naroda. Ako mislijo merodajni činitelji iskreno in pošteno s sporazumom, potem naj že izvedejo volitve v hrvatski sabor, ki bodo dale nadzorni organ za poslovanje banske oblasti banovine Hrvatske.« Akcija za spremembo mestnega sveta v Sarajevu Sarajevski listi so pričeli živahno propagando, da bi se razpustil dosedanji mestni svet v Sarajevu, v katerem so baje pravilno zastopani samo muslimani, dočim so ostale politične skupine v njem brez primernega zastopstva. Listi upajo, da bo sedaj rešil vprašanje sarajevskega mestnega sveta novi ban Stanoje Mihaldžič. Odvzem državljanstva francoskim podanikom Francoska vlada je dne 1. t. m. izdala prvi spisek oseb, ki jim je vzeto francosko državljanstvo, ker so se brez tehtnega vzroka oddaljile iz Francije. To velja za one osebe, ki so zbežale s francoskih tal v dobi med 10 majem in 30. junijem ter niso opravičile svojega odhoda. Med temi izobčenci so predvsem veliki podjetniki« bančniki in publicisti. Dekret zadeva med drugimi Edvarda Rothschillda, šefa francoske veje znane mednarodne bančne hiše, in bivšega poslanca Louisa Dreyfusa, ki je znan kot veleuvoznik južnoameriške pšenice, oba imenovana spadata med petorico najbogatejših ljudi v Franciji. Dalje so v odloku navedena imena sedmih novinarjev: Genovefe Tabouis, dopisnice »Oeuvra«, ki je bila znana tudi pri nas po tem. da je spravljala v javnost čim neprijetnejše senzacije o Balkanu sploh, zlasti pa o naši i država, Andreja Gerauda. znanega pod vzdevkom Pertinax Pierra Lazareffa, izdajatelja »Pariš Soira«, Henrija de Kerillisa, izdajatelja »Epoque«, hmHa Bureja, izdajatelja »Ordra«, Josepha Kessola, znanega reporterja, ter Julesa Boisa izdajatelja »Pet.it Parisienaa Med industrijo so na čr-I nem spisku: Louis Rosengart. tovarnar avtomobilov, Levita«, največji francoski iz-delovatelj radijskih potrebščin, dalje največji francoski izdelovalec klobukov So-lenski, s trgovskim imenom Sools ter Edvard Jonas, eden najodličnejših antikvar-jev. Navedeni podjetniki so po večini Židje. Ali ima Nemčija dovolj bencina ? Na to vprašanje, ki so nanj ves čas vojne razni strokovnjaki skušali dati dokončen odgovor, odgovarja bernski »Bund« v daljšem članku, iz katerega povzemamo naslednje ugotovitve: »Dasi je postala vojna mnogo intenzivnejša. vendar nemška poraba goriva za motorje ni tako ogromna, kakor zatrjujejo nekateri, in zdi se. da pomanjkanje pogonskih sredstev še ne bo nastopilo tako kmalu. Produkcija surovega olja v Nemčiji in v zasedeni Poljski se ie nedvomno zelo povišala in jo za tekoče leto lahko cenimo na 1,200.000 ton. dočim bo proizvodnja sintetičnega bencina in drugih pogonskih sredstev iz premoga dosegla verjetno 3 milijone ton. V splošnem lahko računamo. da bo dobila Nemčiia letos 6 milijonov ton pogonskega goriva ki prideio k njenim dosedaj nakopičenim rezervam. Kar se tiče slednjih, so bile zaradi rekvi-zicij v zasedenih državah gotovo še povečane. Ta ugodnost ie seveda časovno omejena in za daljši čas Nemčiia ne bo mogla več računati na obo?ačenie svojih rezerv iz zasedenih ozemelj, marveč bo morala celo iz svojih rezerv odstopati gorivo zasedenim državam. Treba ie vsekakor vzeti v poštev. da je bila civilna potrošnja zelo omejena ter da so tako prihranjene količine šle v dobro vojaškim svr-ham. Če se spomnimo, da ie potrošnja pogonskih sredstev v Nemčiji v mirni dobi znašala letno okoli 7 milijonov ton in da je v tem bil že zaoooaden delež vojaške potrošnje ter da se ie velik del skupne količine spravljal v rezerve, je jasno, da v Nemčiji še ne bo tako kmalu nastopilo pomanjkanie goriva.« K tem izvajanjem švicarskega lista pristavljajo z nemške strani, da je kaioak težko reči, v koliko so točne njegove številke. Vsekakor pa je — pravijo nemški listi — točen zaključek, da ie Nemčiia glede pogonskih sredstev dovolj preskrbljena in da ie britanska blokada v tem pogledu ostala brez učinka. Nemški list o ruskih pridobitvah List »Warschauer Zeitung«, glasilo nemške generalne gubernije na Poljskem, se zelo obširno bavi z izpremembami v baltiškem prostoru. List poudarja pomen zadnje Hitlerjeve izjave v rajhstagu, da ima razmejitev med Nemčijo in Sovjetsko zvezo dokončni značaj. Pri tem naglaša, da doslej niti Berlin niti Moskva nista napravila nobenega koraka, ki. bi ne bil v skladu z domenkom in ki bi kakorkoli naspro-. toval medsebojni razdelitvi interesnih področij. V tej odpovedi baltiškim pokrajinam, ki spadajo poslej v področje Rusije, vidi varšavski list širokopotezno koncepcijo vodje nemškega naroda, ki priznava opravičene interese drugih velesil in se ž njimi lahko sporazume glede razmejitve interesnega področja. Hitler se pri tem ne da zavesti od nikakih sentimentalnosti in krepko koraka po začrtani poti. Estonska, Latvija in Litva bodo odslej spadale v sklop Sovjetske zveze kot 13., 14. in 15. zvezna republika. Z zasedbo bivših poljskih pokrajin, z ureditvijo meje nasproti Finski, z zasedbo baltiškega obrežja ln z zasedbo Bukovine in Besarabije je Sovjetska zveza znatno razširila svoje ozemlje, njeno prebivalstvo pa se je približalo 200 milijonom. V Moskvi se nedvomno zavedajo velike koristi, ki jo ima Sovjetska zveza od sodelovanja z Veliko Nemčijo, zaključuje »Warschauer Zeitung«, saj so si svoje državno ozemlje brez prelivanja krvi razširili tako silno, kakor bi se bilo to zgodilo v drugačnih mednarodnih prilikah komaj po težki in zmagoviti vojni. | Usoda Židov na Madžarskem ■ Budimpeštanski listi poročajo o novem protižidovskem zakonu, ki bo tretji v vrsti protižidovske zakonodaje na Madžarskem. Kakor pričakujejo, bo zakon vsebovali določbo o prisilni izselitvi vseh Zidov, ki niso madžarski državljani m ki so stari manj kot 50 let. V tem se je madžarska vlada baje že začela pogajati z raznimi državami, ki takisto hočejo rešiti židovsko vprašanje za vselej in temeljito. Stroški za preselitev židovskega življa se bodo poravnali iz židovskega imetja, ki bi v ta namen prišlo pod sekvester. Ob tej priliki poročajo listi tudi o osnovnih izpremembah v madžarski trgovini z žitom, ki je bila doslej pretežno v rokah Židov. Poslej bodo Židje popolnoma izločeni iz te trgovine in nekoliko velikih tvrdk i je bilo zato že likvidiranih. Vsa žitna tr-' govina z inozemstvom bo izročena polurad- ■ ni organizaciji za trgovino z žitom, ki je : bila nedavno ustanovljena. Notranja trgovina z žitom pa bo prepuščena samo tk. zv. arijskim tvrdkam. Poljaki se vračajo v domovino Kakor poroča nemško časopisje, je nedavno odšel iz rumunskega dunavskega pristanišča Turn Severin že drugi trans-sport poljskih beguncev, ki so bili doslej raztreseni po vsem rumunskem Banatu. To pot je nemški parnik »Uranus« odpeljal 1100 beguncev, po večini bivših poljskih vojakov. Ladja jih je odpeljala do Dunaja, odkoder bodo potniki nadaljevali potovanje v svojo domovino. Samomor Peven. 4. avgusta Pičel streljaj od doma so našli te dni mrtvega posestnikovega sina Jerneja Lo-gondra, starega 32 let. Na žalostno odkritje ie prišel prvi domačin Jenko, ki je obvestil svojce. Truplo so prenesli na dom. dočim je ostal vzrok samomora tajna, ki jo je ponesel pokojnik s seboj v grob. Logonder je bil videti zadnje dni duševno zelo strt. Četudi so domači želeli zvedeti, kaj teži sina. ni dal ta pravega odgovora. Bržčas pa ie moral hudo trpeti, ker so aa videli celo jokati. Na dan usodnega dogodka se ie zadržal Logonder v Ahčinovi gostilni pri Sv. Duhu. kjer ie bil vse dopoldne. Popoldne pa. ko so odšli domači na delo na polje, je segel po domači lovski puški, ustrelil ie z. njo v tla in si io zavihtel na ramo. Ž enim svojih sosedov ja še zapletel kratek pogovor, potem pa ga nihče več ni videl živega Nesrečnež je zaužil dozo ciankaliia. kakršnega porabljajo za nastaviianje lisicam Potem, ko so na fanta naleteli, je bil že mrtev ih jfe bila vsaka ponr-č izključena. Blizu trupla so našli leseno škatlico, ki ie bil v njej spravljen strup. Gotovo je. da ie izvršil pokojnik svoje dejanje v popolni duševni zmedenosti. Mladeniča. či~ar žalostna usoda ie presunila vso sose?ko. so pokopali na stareloškem cokooališču. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Torek, 6. avgusta Ljubljana 7: Ju trn ji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 12: Plesni zvok: (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročila. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Naše planine v bajki, v pripovedkah in pesmih. — 19.40: Objave. — 20: Gospodarski pregled (g. Drago Potočnik). — 20.10: Voditelj in masa (prof. Emil Hrovat). — 20.30: Koncert radijskega orkestra, vmes poje narodne pesmi g. Tone Petrovčič. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: šramli in citre (plošče). Beograd 19.40: Koncert komornega zbora. — 20.50: Pesmi. — 21.20: Plošče. — 22: Violinske skladbe. — Zagreb 17.45: Hrvatski skladatelji. — 20.30: Klavirski koncert. — 21: Lahka godba. — Sofija 19: Mali orkester. — 20: Pevski koncert. — 21.30: Violinske skladbe — 22: Ruske romance. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — Praga 19.15: Zvočna igra. — 20: Koncert orkestra in pevskega zbora. — 21.20: Plošče. — 22: Pesmi in klavirske skladbe. — Berlin 19.15: Pester glasbeni spored. — 21.30: Mali orkester. — 23: Nočna oddaja. — Rim 18.15: Ciganska godba. SPOEf1 Drevi — drugi dvoboj v ligi Razen ligaških konkurenc še dvoboj z Gradjanskim iz Karlovca, skoki in tekma v waterpolu Nocojšnja plavalna prireditev, ki bo ob pol 21. na Iliriji, obsega razen ligaškega dvoboja Jug—Ilirija še dvoboj druge garniture Ilirije s karlovškim Gradjanskim SK. Poleg plavalcev in waterpolistov pa bodo v ekshibiciji nastopili tudi kompletni skakači, ki so baš v polnem treningu za prvenstvo Slovenije. Spored in vrstni red plavalnih disciplin je nocoj naslednji: 1. 400 ni prosto gospodje — liga 2. 100 m prosto dame — liga 3. 100 m hrbtno gospodje — liga 4. 200 m prsno dame — liga 5. 100 m prosto — Gradjanski 6. 100 m hrbtno — Gradjanski 7. 100 m prsno — Gradjanski 8. 50 m prosto juniorji — Ilirija 9. 400 m prosto — Gradjanski 10. 100 m prosto gospodje — liga 11. 100 m hrbtno dame — liga 12. 200 m prsno gospodje — liga 13. ekshibicija skakačev — Ilirija 14. 4X100 m prosto dame — liga 15. 4X200 m prosto gospodje — liga 16. water-poIo — liga Razen borb na plavališču ima nocojšnja tekma še eno posebno privlačnost: prilika bo to za povsem regularno potrditev senzacionalnih rezultatov Jugaša žižka, ki mu mnogi osporavajo vrednost njegovih velikih uspehov, češ da so doseženi v lahki morski vodi. Plavališče na Iliriji pa je v tem pogledu absolutno neoporečno in imajo pri nas v Ljubljani postavljeni rezultati vsekakor popolno vrednost! Prireditev se bo pričela točno ob 20.30. Obiskovalci naj se izognejo navalu pri blagajnah s tem, da kupijo vstopnice že v predprodaji, ki bo ves dan v kopališču. Kot vrhovni sodnik bo po sporazumu med obema ligašema fungiral i pri plavanju i za water-polo zopet g. Prcič, ki ga poznamo že s tekme ZPK—Ilirija. Kaj je bilo še v nedeljo? Bratstvo: Hermes 1:0 (0:0) Na igrišču Bratstva je bila v nedeljo popoldne prijateljska nogometna tekma med domačim Bratstvom in ljubljanskim Her-mesom, ki se je končala s tesno zmago domačih. Gostje so nastopili v pomlajeni postavi, ki je pokazala prav dobro igro. Tudi domačini so nastopili z dobrimi močmi, ki so se pokazale v dobri luči in zasluženo zmagale. Napad je izdelal številne ugedne pozicije, ki pa jih potem ni izkoristil. Hermes se je v prvem polčasu zelo trudil, da bi s kombinacijami ukanil domače, toda dobro razpoložena obramba Bratstva mu ni dala do strela. V drugem polčasu so bili gostje potisnjeni v obrambo, kjer so se žilavo upirali in res tudi preprečili hujši poraz. Edini gol dneva je v drugem polčasu zabil Mara, ki je spretno presenetil odličnega vratarja Razbornika. Pri Hermesu se je posebno izkazala ožja obramba z omenjenim vratarjem na čelu in tudi krilska vrsta, v napadu pa ni bilo pravih strelcev. Tudi domači so imeli najboljše orožje v ožji obrambi, medtem ko se je v krilski vrsti potrudil Smolej, v napadu pa so bili najbolj vidni Janežič. Abram in Marn, ki pa pri streljanju niso imeli dneva. Zaradi lepega vremena je bila tekma obiskana precej slabo. Sodil je ljubljanski sodnik inž. Mrdjen. Še dve tekmi na deželi V Kamniku je v nedeljo gostovala enajstorica SK Kočevja proti domačemu športnemu klubu. Tudi ta, že revanžna tekma, se je končala v korist Kočevja, in sicer to pot še z izdatnejšim rezultatom. Čeprav so gostje nastopili z več rezervami ln juniorji, so bili ves čas v veliki premoči ter so prav za prav zaslužili še višjo zmago. Rezultat je bil 5:2 (2:0). V Naklem pri Kranju je ta dan gostovala enajstorica Most iz Ljubljane in v prijateljski tekmi zmagala nad tamkajšnjim Slovanom z 1:0. * V Subotici sta domači ŽAK in Bata iz Borova igrala tekmo za dunavski pokal, ki se je končala z 2:0 (0:0) v korist su-botiških železničarjev. Prvo mesto v tej konkurenci je, kakor znano, tako že oddano Vojvodini iz Novega Sada. V Sarajevu so imeli dvojni nogometni spored, v katerem sta se med seboj pomerila tudi oba sarajevska predstavnika iz srbske in hrvatske nogometne lige. Slavija je v tej tekmi visoko zmagala nad Saškom s 5:1 (3:1). V Novem Sadu je Vojvodina, ojačena z Medaričem iz Haška, ki je prestopil v njene vrste, premagala subotiški Sand z 9:0 (4:0). V Beogradu so v soboto in nedeljo izvedli juniorsko plavalno prvenstvo v srbski plavalni zvezi. Udeležba plavalcev je bila prav številna in tudi nekateri rezultati dajo slutiti, da je začel plavalni šport pridobivati pristaše tudi pri Srbih. V najhujši konkurenci sta bila beograjski klub Bob in Jadran iz Hercegnovega, med katerima je slednjič v skupni oceni zmagal Bob s 167 točkami pred Jadranom, ki jih je nabral samo 142. Naslednja mesta so zasedli: Vojvodina iz Petrovgrada, Gale iz Novega Sada, Brdjanin iz Beograda in SSU iz Sombora. V VVaterpoolu je postal prvak srbskega saveza Jadran iz Hercegnovega, ki je porazil SSU s 4:0 (2:0). Tekma za tretje in četrto mesto med Brdjaninom in Bobom je ostala neodločena 2:2, vendar je Brdjanin zaradi ostalih boljših rezultatov zasedel mesto pred Bobom. Na progi od Beograda do Oplenca in nazaj (156 km) je srbska kolesarska zveza to nedeljo organizirala svoje prvo cestno prvenstvo, za katero je startalo 12 sen. in 28 jun. Slednji so vozili samo od Beograda do Mladenovca in nazaj. Prvi cestni kolesarski prvak SKS je postal vozač Jugoslavije Boris Vojnov v času 5:04:46.4, za njim pa sta prišla tesno v cilj še Djordje Petrov iz Novega Sada in Rade Veljkovic, prav tako iz Jugoslavije. Tudi med juniorji so bili na prvih mestih večinoma člani Jugoslavije. Velika gorska dirka »Pohorje I940« Prijavljenih je nad 60 dirkačev iz vse države — za prihodnjo nedeljo Za redkokatero prireditev je toliko zanimanja, kakor za veliko nacionalno gorsko dirko »Pohorje 1940«, ki bo v nedeljo 11. t. m. na 15 km dolgi progi Reka—Sv. Areh na Pohorju. Svoje sodelovanje so zagotovili najmočnejši klubi v državi in je prijavljenih nad 60 dirkačev, verjetno pa je, da se bo to število do same dirke še povečalo. Sodelovali bodo klubi: I. Hrvatski motoklub iz Zagreba, motosekcija Slovenskega avtomobilskega kluba v Ljubljani, MK Ilirija iz Ljubljane, Motoklub Maribor, Moto—Hermes iz Ljubljane, Motoklub Varaždin, Beograjski motoklub, Tou-ring klub Beograd, razen tega pa še dirkači motosekcije avtomobilskega kluba v Celju ter dirkači prireditelja, to je motosekcije Slovenskega avtomobilskega kluba v Mariboru. Priprave za veliko nacionalno gorsko motociklistično in avtomobilsko dirko so v glavnem že zaključene. Start bo točno ob .14.30 pred Lebejevo gostilno v Reki. Prireditev bo trajala približno do 19. ure, na kar se opozarjajo avtomobilisti ln planinci, ker bo v času dirke pohorska avtomobilska cesta za ves ostali promet zaprta. »SPORTSKA REVIJA« Izšla je nova številka (27.) z dne 1. avgusta t. 1., prav tako bogato opremljena s slikami in pestrim gradivom iz vseh športnih panog kakor vse dosedanje. To pot so dobile več prostora kakor nogomet ostale športne panoge, (plavanje, veslanje itd.), za katere je zdaj sezona na višku. Na slovenski strani sta dve sliki iz plavalnega športa in nekaj zanimivih prispevkov iz našega športnega življenja. Tudi v tej številki bo vsak športnik našel nekaj, kar ga bo zanimalo. Posamezne številke so po 3 din, polletna naročnina pa znaša din 32.— Revija izhaja dvakrat mesečno. Darko Prvan: Stil in tehnika modernega plavanja. Strokovna knjiga za plavalce, klube, sodnike in vse ostale funkcionarje. Učitelj evropskega rekorderja Branka Žižka in priznani plavalni strokovnjak razlaga v tej knjigi vse skrivnosti sodobnega plavanja. Knjiga stane 40. din. Priporočamo! O boksarju Evstahiju Balohu, ki se je zdaj preselil na Jesenice in pristopil k tamkajšnjemu Bratstvu, nam pišejo: Jeseničani pripravljajo boksarski nastop proti zelo močni boksarski sekciji Bate iz Borova. V tej sekciji so trije državni prvaki, razen teh pa je še cela vrsta odličnih zastopnikov te športne panoge, tako da bo to srečanje gotovo zelo zanimivo. Najzanimivejša pa bo borba med Balohom in HladDim iz zagrebškega Herkulesa, ki bo tudi v kratkem in na katero se Baloh resno pripravlja. INSERIRAJTE V,JUTRU«! HALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. "Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. Službo dobi Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Pomočnika zb. mizarsko obrt iščem. Franc šltbar, mizar, Jesenice, Obrtniška ul. 27. 21783-1 Pekovskega pomočnika za skupno delo sprejme takoj Pekarna Koren, Koroška cesta 47. Maribor. 21804-1 Urarskega pomočnika prvovrstnega, za malo in veliko delo išče za takoj A. Janko, urar, Maribor, Jurčičeva ulica 8. 21806 1 Beseda 1 Din, davek Din, za šifro ali dajanje nasleva 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dve stekleni omari velikost cirka 260 X140 X 50 in 200X65X45 kupim. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod šifro »Stekle ne omare«. 21794-7 Beseda 1 Din, davek Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Knjigovodjo sprejme Nabavljalna zadruga Novo mesto s septembrom. Plača 1000 dinarjev. Ponudbe do 20. avg. 1940. 21784-1 Kuhar ki zna napravljati moč-nata jedila, z dolgoletnimi spričevali ter znanjem več jezikov išče službo v hotelu, restavraciji. tudi v provinci. Pismene ponudbe na F. TJIaga, Celovška 48, I. Ljubljana. 21786-1 Postrežnico za takoj iščem. Podmil-ščakova 57a, parter. 21779-1 Več soboslikarskih in pleskarskih pomočnikov sprejmem za takoj. Blaznlk Anton, Poljanska c. št. 43. 21797-1 Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Damsko in moško športno kolo najfinejše italijanske znamke, popolnoma novo. za vsako ceno naprodaj. Strojna delavnica, Sv. Petra c. 85. 21807-11 Vilo na Mirju vzamem v najem ali kupim,. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirje 10«. 21791-17 Kapital Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. 4°/o Dobrovoljačke obveznice kakor druge vrednostne papirje najugodneje kupuje in prodaja Menjalnica F. Ramovš, Ljubljana. Miklošičeva 17. Tel. 41-20. 21793-16 Stanovanje Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Enosobno stanovanje preprosto, oddamo. Naslov v vseh posl. Jutra. 21808-21 Štirisobno stanovanje komfortno, plin, kopalnica, vrt, vse v I. nadstropju, se odda v vili v sredini mesta za november. Naslov v vseh poslov. Jutra. 21785-21 Trisobno stanovanje komfortno, v vili v bližini bar.ske uprave, se odda 1. septembra na slov v vseh posl. Jutra. 21800-21 Stanovanja Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dvo- ali trisobno stanovanje najraje v centru, išče maločlanska družina od raslih oseb. Ponudbe pod »Redna in točna« na ogl. odd. Jutra. 9332-21a Stanovanje s polno oskrbo za 2 hčerki medictnkl Iščem od 12. avg. za par tednov. Ponudbe takoj na dr. Sedl&ček. Slat. Radenci. 21781-23a Sobo s klavirjem ln posebnim vhodom v centru ali bližini iščem. Ponudbe pod »Točna plačnica« na ogl. odd. Jutra. 21798-23a Dijaške sobe Beseda 1 Din, davek J Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dva dijaka srednješolca sprejmem v dobro oskrbo ln strogo nadzorstvo. Pomoč pri učenju. Klavir na razpolago. Naslov v vseh posl. Jutra. 19371-22 Platnena naselja v Savinjski dolini Štirisobno stanovanje za daljšo dobo vzamem takoj v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirje 10«. 21790-21a Sobo odda Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Lepo sobo oddam gospodu. Bohori čeva ul. 24-a. Vila v vrtu. 21788-23 Veliko sobo prazno, pripravno za obrtnika ali pisarno, takoi oddam. Sv. Petra cesta 27. 21780-23 Sobo prazno ali opremljeno, z vhodom s stopnic, se odda. 1. septembra na Taboru št. 5, II. nad, stan. 8. 21801-23 Vsaka beseda 50 par. davek 3 din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din najmanjši znesek 12 Din Opremljeno sobo lepo, v centru mesta, s souporabo kopalnice, išče državni uradnik. Cena postranska stvar. Ponudbe na ogl. oddel. »Jutra« pod »Poseben vhode. 21789-23a Za 14 letnega srednješolca iščemo oskrbo pri profesorski družini v Ljubljani, v bližini Vegove ulice, v pritličju ali I. nadstropju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Cena ne igra vloge«. 21773-22a ZAVOD »ČAČAK« SPREJME TAKOJ večje število ORODJARJEV V poštev prihajajo samo prvovrstni delavci z daljšo prakso. Javiti se osebno z dokumenti o obrti, poslovno knjižnico, spričevali o dosedanjem praktičnem delu, vedenju ter kolltovano prošnjo. Iz uprave Zavoda »čačak«, T. br. 12365/40 leta. IŠČEMO VEČJE ŠTEVILO URADNIKOV Zadružna zveza s sedežem v Beogradu bo sprejela v službo večje število uradnikov. — Prednost imajo osebe z dovršeno trgovsko akademijo in eksportno akademijo. — Ponudbe s prostim prepisom dokumentov, originalnim zdravniškim spričevalom, opisom življenja in dosedanjega dela je poslati najkasneje do 10. avgusta »Sedmi sili«, Beograd, poštni predal 728 pod šifro »S e n a z e d e s«. Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Prostore lepe suhe in svetle za skladišče ali delavnico ugodno oddam. Šmar-tlnska c. 10. 19176-19 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Osebni avto 4 sedežen Cabrlolet to varne Steyr. skoro nov, se ugodno proda. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Steyr Cabrlolet«. 19320-10 Šport DKW avto se po nizki ceni proda. Informacije šušteršič. Frankopanska 21. 19338-10 Dragocenosti Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah ČERNE - juleviT Ljubljana. VVolfo^a | ulica Posest Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Posestvo v Banji Luki se proda. Sestoji lz 33.000 kv. m najboljše zemlje, nove stanovanjske zgradbe ln ostalih zgradb, s čelom na glavno cesto pri mestni mitnici. Ze.o primerno za gradnjo tovarne ali slična podjetja. Blizu kolodvora ln električne centrale. Vse potrebne informacije se dobe pri Fehim Dumi-šič, Sarajevo. St. Sin-tfeliča 3-n. 19339-20 Stavbeno parcelo 680 kv. m ob Linhartovi cesti ugodno prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 19147-20 Izgubljeno Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Izgubil sem mala avtomobilska vratca z evid. št. 2-3719 na cesti Ljubljana-Kam-nik. Najditelj naj jih odda proti nagradi v trgovini Bata, Ljubljana, šiška. 21803-28 Naznanjam žalostno vest, da je umrl moj soprog, oče, stari oče, stric Matija Pleško Pogreb dragega pokojnika bo v torek 6. t. m. ob pol 4. iz žal, kapelica sv. Janeza. Ljnbljana, 5. avgusta 1940. žalujoča soproga, družina BUKOVIČ, in ostalo sorodstvo. Inserlrajte v »Jutru« Od Vas je »ivisno, da imate obleko vedno »it novo zato jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica Svetlolikamlca KOKS — DRVA nudi BOHORIČEVA 5 Telefon 20-59 Postrežba brezhibna Umrla nam je naša dobra skrbna mati, gospa JERŠE MARJETA v 79. letu starosti. Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek, 6. t. m. ob pol 18. uri iz žal, kapelica sv. Jakoba. Ljubljana, Trst, 5. avgusta 1940. Žalujoča rodbina SMREKAR in ostali sorodniki Žtlec. konec julija Savinjska dolina je postala v zadnjih letih izredno priljubljeno letovišče za člane mladinskih organizacij. V Soteski pri Mozirju domu je jo v poletnih mescih že nekaj let Sokoli cefljske župe. kjer prirejajo svoje stalne gozdne sode. Skavtje pa razpenjajo strehe svojrh platnenih vasic v okolici Žalca Nekaj skupin, predvsem celjski skavtje. ie že končalo svoja taborjenja, zdaj pa letujejo skavtinje v šeščah pod Mrzlico. Prustor je idealen, železniško postajo imamo v Žalcu, pošto pa v Grižah. Kriza, ki jo preživljajo uradniški in delavski stanovi, ki dajejo našim skavtskim edinicam večino dotoka, so onemogočili številnejša taborjenja, ki so bila v delovnem načrtu. Zaenkrat imajo slovenske skavtinje le dva samostojna tabora oba v šeščah: na prijazni jas* taborijo skavtinje iz stega planink kraljice Alenčice iz Ljubljane, v bližini pa so tudi planinkc iz Kaaje-vega stega iz Maribora. Obema skupinama so priključene manjše skupine skavtinj iz raznih drugih krajev Slovenije. Izostal je nameravani samostojni tabor litijskih skavtinj, ker trpi Litija zaradi zmanjšanega dela v tamkajšnji predilnici. Skupina Liti-jank se je priključila Ljubljančankam. Oba tabora sta sto metrov vsaksebi. Ljubljančank je 35 in jih vodita s. prof. Milica Potiskova in s. Štebijeva. Mariborčanke pa s. profesorica Lovsetova. Taborni prostori v šeščah so idealni, taki, kakor velevajo skavtski predpisi. So na sončnem prostoru, suhi in leže ob gozdu, kjer so nameščene kuhinje obeh taborov. Ves dnevni red v taboru teče po skavtskih predpisih. Tabornice so dopoldne zaposlene s tehničnim delom, po izdatnem kosilu pa morajo eno uro počivati. Tedaj je tudi stroga ura molka. Po odmoru se zaženo v toplo Savinjo, igrajo priljubljeno odbojko, se sončijo in zabavajo še na sto drugih, dekletom primernih načinov. Ko ugasne soparica in nastopi hlad. se vrše izpiti iz skavtskih znanj. Saj je dekleta pri dopoldanskih predavanjih mnogo na-uče in si zapomnijo za praktične življenje. Najprijetneje je zvečer, ko začno s pripravami za taborni ogenj Tedaj se zbero vsi na prostoru sredi tabora. Ukrešejo odnosno pozive taborni ogenj, gruče veseflo prepevajo, sestra »Jutranja zarja« (po domače Mira Pleničarjeva iz Litije) pa raztegne svojo klavirsko harmoniko in zraven pritegnejo vse skavtinje s slovensko pes- Živali Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Ameriški kasač 14 leta star. kostanjeve barve, korektne postave, 1167 cm visok, hiter ln dober vozač. Poreklo Ba-1 ka - Dragica. Cena nizka. Novak Julče, Maribor, Ob jarku 6. 21805-27 ^□□□□□□□□□□□OCI 50. SI 1AHK0 BKZ08VEZN0 06UDOE PPI IGN.VOKf UU B LIANA. TAVCABJEV* j u! uuuuuuuuuunnco mijo. To so najlepši trenutki v taboru in jih naša mladina, zbrana iz vseh krajev Slovenije ne bo pozabila svoj živ dan Disciplina v taborih je odlična. Prehrana, ki je letos zaradi porasta cen nekoliko dražja, je dovoljna, tečna m zdrava 'Ti naša dekleta vidno pridobivajo "a teži Tabori pod milim nebom privajajo naša dekleta življenju sredi narave Dekleta spoznavajo kmečko delo iz bližine Le škoda, da je Savinjsko dolino prizadela zadnje čase tako huda elementarna nezgoda in je toča uničila toliko pridelka. Na mnogih krajih je slika, ki jo še vedno nudi Savinjska dolina, porazna. Hmelj — savinjska ro- žica — je marsŽcod okleščen, koruza pa zbita v zemljo. Savinjsko dolino ogledujejo tedensko po enkrat tudi naši gostje, ki prihajajo iz Ljubljane, Maribora, Celja, Litije in od drugod na obiske k svojim hčerkam in sestram. Nedavno je bil tudi uradni obisk od zastopstva skavtske župne uprave iz Ljubljane; tabor je bi'l v najlepšem redu in je bilo vodstvo s tabornicami vred pohvoljeno Odveč je naglašati vzgojni pomen taborov, kjer se dekleta prijateljsko seznanjajo. Tu ob vznožju Mrzlice in na robu obsežnih Savinjskih planin se sklepajo nova poznanstva n nova prijateljstva in mladina bo z novimi pogledi stopala v življenje. Dolenjske kmetije po vremenskih nezgodah Trebnje, 5. avgusta Iz dneva v dan smo brali letošnje poletje poročila o vremenskih nezgodah, ki so po vrsti zadevale Dolenjsko in ostale kraje. Deževje, toča, viharji so pustošili sicer lepo obetajočo rast in ga skoraj res ni kraja, ki bi letos ne bil prizadet Zato Si je marsikateri kmet znašel v obupnem stanju. Posledice vremenskih nesreč so tem hujše v pokrajini, kakršna je Dolenjska, ki ji manjka še cela vrsta pogojev za uspešno gospodarstvo. Zato lahko govorimo o stiski vsega dolenjskega kmečkega življa in zraven o stiski drugih, od kmeta odvisnih slojev. Kmetje bi morali opraviti te dni setev ajde, repe in drugih poznih pridelkov. Se prej je treba opraviti žetev, kasneje zopet košnjo otave, polno del in opravil. Na nekaterih kmetijah pa so doma samo ženske. Podpora tudi ne odtehta škode, ki jo morajo prizadeti utr-petL Razmere so v poedinih primerih skrajno poostrene. Razmere, v katerih životarijo dolenjske kmetije, so zelo težavne in je treba s pametnimi ukrepi takoj pomagati. Je pa napaka dolenjskega kmetijstva tudi v tem, da mnogi kmetje še vedno odklanjajo izobrazbo v umnem gospodarstvu, živinoreji in sadjarstvu. Tako se celo pripeti, da očetje svojim sinovom branijo posečanje raznih tečajev, predavanj ln strokovnih šol, češ da so nepotrebne no-votarije. Celo možje, vplivni v občinskih odborih in kmetijskih organizacijah, večkrat nasprotujejo tem za naše dolenjsko kmetijstvo tako potrebnim »novotarijam«, namesto da bi se za nje zavzeli. Dolenjsko kmetijstvo pod takimi pogoji ne more napredovati, in škoda, ki nastaja, je velika. Vse kaže, da je dolenjski kmet preveč vezan na stare metode. Nedavno je poznavalec dolenjskega kmetijstva napisal našim kmetovalcem, da je treba vse gospodarstvo urediti tako, da bo poleg vsakdanajega kruha donašalo še drobiža. Da se pa to doseže, je treba kmetovalce šele vzgajati ln jih navajati na to. da bodo v svojih okoliših gojili predvsem tiste panoge, ki največ donašajo v gotovini. Z umno živinorejo, sadjarstvom in vinogradništvom si more dolenjski kmet opomoči. Dokler bo pa na primer naš kmet uvažal iz industrijske države Nemčije plemensko živino, kakor je bilo to še pred vstopom Nemčije v vojno, mu bo še vedno slaba predla. O vsem tem poučiti dolenjskega kmeta je naloga javne uprave s pomočjo kmetskih nadaljevalnih šol. Le z obveznimi kmečko-nadaljevalnimi šolami za odraslo kmečko mladino bomo zavrgli zastarelo načelo: česar ni znal moj oče, tega tudi meni ni treba. Mladina ne bo mogla pogrešati znanja, ki ga bo pridobila v teh šolah. POMAGAJMO GRADITI PIVKOV SOKOLSKI DOM ALCOS odlična britvica za britje Vas bo zadovoljila UPSKI JESENSKI SEJEM 1940 od 25« do 29* avgusta 60% popusta na nemških železnicah, znatni popusti v drugih državah. Za nemški vizum, ki se daje brezplačno, je vložiti prijave najpozneje do 8. avgusta pri pristojnem častnem zastopniku sejmskega urada i. s. za Ljubljano: Ing. G. TONNIES, Tjnrševa 33, tel. 27-62; za Maribor: JOS. BEZJAK, Gosposka ul. 25, tel. 20-97. ■■<*■/' r: . . - _ . '. ' ' 1 -v • TJ i % lipi ■ .»■' -s 3* Jfp V rJv i Vse, kar smo še imeli, je izgubljeno z našim očetom Metom Gorjancem katerega položimo k njegovi neprežaljeni ženi v torek, dne 6« t. m. ob 5. uri popoldne iz žal, kapelica sv. Petra« LJUBLJANA - ŽELIMLJE, 5* avgusta I940. Žalujoče družine: 60RJANC, MAHNIČ, FLAJS, RAK, PODOBNIK IN HOGE