19ft. številka. Ljubljana, v ponedeljek 28. avgusta. XV. leto, 1882 Ir^aja vsak dan mveier, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejernan za a vstr ij s k o-o ge rsk e dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jcden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račnna se po 10 far. za mesec, po 30 kr. za četn leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. Če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in up ravni štvo je v Ljubljani v Frana Rof*MIM hiši ^Gledališka stolba". D pravni fttvn naj se blagovolijo pošiljali naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Svoji k svojim! (Beseda slovenskim učiteljem.) Da nijso nemški Šolniki, mali in veliki, vladni in nevladni, dosta za nas slovenske učitelje marali, in to uže od nekdaj ne: o tem smo ese lehko uže pri mnogih prilikah prepričali, in to zlasti takrat, kadar smo poudarjali, da smo rodom Slovenci, da je naša šolska mladina slovenska, in da smo vsled tega po načelih natorne in zdrave pedagogike primorani, v Soli posluževati se si o v en s k eg a jezika. Da vladni šolniki nemški in nemškutarski do zdaj za nas dosta marali nijso, kaže to, ker so nam pošiljali ukaze, in naredbe, knjige in drugo le v nemškem jeziku, ker so nam v nadzorovanje postavljali ali le nemške ali pa nemškutarske nadzornike. Pa tudi nevladni nemški učitelji so letos pokazali prav očitno in ostentativno, da jim nenemški učitelji nijso mar, da slovanskih učiteljev ne marajo imeti v svojih društvih in zborih. Prve dni tega meseca je bil namreč v Liberci, v tem Čisto nemškem mestu (kar se je zelo poudarjalo), 8. splošni zbor av-Btrijskih učiteljev, h kateremu so se torej vabili nemški in nenemški učitelji; prvih je prišlo menda kacih 2000, poslednjih pa je menda malo ali nič bilo, kar odobruje celo nemški šolnik Ileinrieh v Pragi, češ, da so dober nos imeli, da nijso prišli, kajti Liberčani so bili samo nasproti Nemcem gostoljubni. In pri tem zboru se je sklenilo, v bodoče sklicevati samo iiem»lto-avstrij ske učiteljske zbore in osnovati le n e m ško-avstrijsko učiteljsko zavezo, torej izključiti vse nenemške elemente. Ta sklep so menda vzprejeli z velikim navdušenjem in z ogromno večino, /oper njega so glasovali pa le samo nekateri praktičneji nemški učitelji, zlasti vsi navzočni uradniki nemških šolskih listov, valjda boječ se, da izgube še tisto pičlo število slovanskih naročnikov, katero dozdaj podpira še nemško šolsko časopisje. Nekateri pravi Nernci se torej tega sklepa ne vesele, a nemškutarji pri nas pa prav po hinavsko temu pritrjujejo. „Laib. Schulzeitung", ki sem ter tja še kvasi o sloveniziranji natih Šol, ki ne preneha dajati kako psovko »daj temu zdaj drugemu narodnjaku, piše, da se je „jedinost avstrijskega učiteljstva s tem precej raztrgala", „doch die deutschen Lehrer haben sie nicht angetastet; sie werden zu den angedeuteten Sehritten durch die Umstände gedrängt". O ti, hudobna „Schulzeitunga"! Mar hočeš zopet slovanske ali celo slovenske učitelje dolžiti, da so tu zaključek prouzročili? So bili mar poslednji pri zboru n.ivzočni, so mar poslednji ta predlog stavili V Pri mnogih prejšnjih zborih avstrijskih učiteljev bili so navzočni res tudi slovanski učitelji in bi tudi letos bili, ako bi se bil zbor pozval v prikladnejše mesto, in ako bi se nemški učitelji ozirali tudi na slovan-sko-šolske razmere. To in druge okoliščine jasno kažejo, da se moramo slovanski učitelji tudi ločiti popolnem od svojih stanovskih sobratov. Osobito nam Slovencem veleva to naša čast in korist! Ali mar hočemo slo-vensko-štajerski učitelji podpirati svoje sodruge v Gradni, kateri nas pri vsakej priliki kregajo, kateri potegnejo rajši z našimi nasprotniki neučitelji, kakor to večkrat stori graški pedagogiški list? Mar hočemo še dalje podpirati umazano „Schulzeitungo", organ nemškega „Schulvereina" in njegovih organov ? — Slovenski učitelji! Naše društvo, naše ognjišče, naše zbirališče je »Slovensko učiteljsko društvo" v Ljubljani, katero vodijo značajni naši sobi atje, kateri so uže toliko koristili našemu šolstvu in toliko žrtvovali, da jih za to nikdar odškodovati ne moremo. V to društvo pristopimo, to društvo podprrajmo ! Dobro podpirano „Slovensko učiteljsko dru štvo" bode še mnogo storilo za slovensko učitelj svo in šole naše, delovalo bode v prospeh naše šolske literature in se gotovo ob pravem času potegnilo ta duševno in materijalno blagostanje slovenskih Učiteljev, za pravico in potrebno svobodo našo! Naše glasilo in vodilo pa naj bode ^Učiteljski Tovariš" v Ljubljani, kateremu duševni vodja je veleceojeni duševni starosta slovenskih učiteljev, dika naša, vrli gospod Andrej Praprot D i k. V. Politični razgled. Notranje dežele, V LJ u b 1 j a n i 2b. avgusta. Državni minister pl. I4«ill»y došel je pred-včeranjim na svojem bosenskem popotovanji iz Foče v Koga t i c o. V Oorazdi sprejemaj je minister mnogo deputacij, uklonilo se mu je tamo tudi več vstafiev. Ogcr.Hlto miiii«t<>r«tf vo. ki ima /daj vsled smrti Szendejeve in demisije Ordody-jeve dve mesti prazni, mislijo popolnit«, še predno se snide ogerski državni zbor. V 12. dan septembra meseca t. 1. se misli ministerski predsednik Tisza povrniti v PestO s svojih opočitnic ter t ikoj začeti razgovor z možmi, ki so odločen, za omenjena ministerska sedeža. flai; JAror*r/,;«K — živio! Najnovejša ina-t"'arska povest je ta le: Vodstvo gozdov v Klausen-burgu izdalo je uradno okrožnico, ki vsem ne-magjarskim uradnikom-gozdarjem zapoveduje, da morajo svoje priimke pomagjariti, ter Obljubil je, da bodo imeli po m agj ar j en ci prednost pred n e p o m ug j a r j e n i m i pri sicer jednakih pogojih.— Tako veli v Magja-rih §. ■ «. Iz Črne Gore se jih je zadnji; dni povrnilo na svoje domovje v I4rlvo.Hi.jc štiri sto beguncev. % nanjo dr/ave. V žiriji še /daj nij miru. Turčija sicer je pozvala neniirneže v Bejruta pred sodišče in jih iest tudi poslala v pregnanstvo ali najnovejše vesti in naznanila, ki jih je dobilo vnanje ministerstvo v Parizu iz Sirije, nijso nič kaj vesele. Zopet dogo- LISTEK. Potovanje križem domovine. (PopiBU)u ProstoBlav Kretanov.) XII. V ateljeji slovenskega slikarja. Ne da bi dejal kakor Slomšek, vzemši „qui pro quo", da me „po.....tovarišiji glava boli", dobro vedoč, od kod izvira „zivljenja gujus", liki omenjeni vidika sam, ki je pel: „ Slovene Slovenca vabi, Oe se ti pit' ne gabi, Prid' denes v gor'co k nam . . ipak se me je v hrupu veselih druščin naposled polastilo zopet hrepenenje po blagodejnem miru samote .. . Lehkogibno človeško srce, pravijo pesniki, je podobno — morju: kakor tega večno vrveči valovi, pöljejo nemirna srčna čuvstva neprestano mej plimo in oseko, denes „himmelhoch jauchzend", jutri „zum Tode betrübt"; in gorje, komur razburkano srce „. . . gori in doli zajema ... v kupo življenja kipeči napoj, Zdaj boli pekla, /.daj veselje neb&," kajti čim višje mu vzkipeva v radosti, tem globoje se mu ugreza v— otožnost! Nij čudo torej, da toži pesnik: „Ein leiehtbcwegtos Herz Ist ein elend (int Auf der wankenden Erde," in da si marsikateri išče utehe v mamljivem užitku posvetnih slastij, vsled česar mu srce naposled utone v mrtvem morji melanholije, ki nij nič druzega, nego — horribile dietu! — moraličen „lamentatio fellis" . . Sploh pa, denes v dobi železnic in telegrafov, prenaglo živimo, preblastno in prestrastno jemo in pijemo ter od vsega, koli v fizičnem toli v dušnem obziru preveč povživamo ; v teh razvadah in strasteh imajo svoj izvor tudi moderne naše bolezni: nervoznost, blaziranost in — „svetozalje" .... Zatorej : „Kedor je možtik Strupene se kupo ne brani, Sladke se nikdar ne vpijani, No vedno ostane enak, In vedno obrani Si pokoj sladak". In oh, koli prijetno, blagodejno je čuvstvo, ki nam po burnem viharji strastne radosti ziblje srce koli blažen je mir, ki se nam v tihej samoti leže v nedrije! V takem čuvstvu plavalo je moje srce, ko sem drugo jutro po onej veselej noči v Št. Vidu, dospel v Vipavo, kjer sem se udomačil pri blagih Urkovih starših, ne da bi njim bil ovadil, kdo in kaj sem, ter v mirnej njihove j hiši prežil srečne dneve Hotcč navžiti se neskaljene slasti samote in bivati sam svoj, brez vseh zaprek in obrhov, nijsem obiskal prve dni niti svojih tamošnjih prijateljev. In tako sem bival ondukaj nepoznan, od nikogar ne nadlegovan, brez vse skrbi, zibaje se na gladkem površji dušnega ravnotežja. Občeval nijsem z nobenim človekom, razen izpregovorivši tu in tam kako besedo z brdkollrkovo sestro, ki me je misleča, da sem bolan, skrivaj pogledovala sočutno ter m i z neko poštljivo plahostjo točila — zlatorujnega Vipavca. Naj nikdo ne zaluči kamena v me, zasačivši me zopet uže pri — čaši; ne boj se nikdo, da bi ga bil „zlival va-se", kakor kak gornje-radgonski vitez! O dili so se razni zločini in več vasij je oropanib in oplenjenih. Za tega delj, ker je tudi v Siriji videti, da nijma Turčija nobene moči več, gre po Parizu govorica, da mislijo zdaj vlade na drugačen, bolj izdaten način noskrbeti za kristijane v Siriji. Iz Beroiina poročajo, da so se kabineti uže začeli Daviti s sirskim vprašanjem, ki bode tako kmalu drugo važno vpiašanje ua političnem obzorji zdanjega Časa. Več vojnih brodov ruskih, francoskih, laških In nemških dobilo je ukaz, da jim je jadrati v Bejrui. V sirskem vprašanji bo imela govoriti največ Francoska. Zdaj naj pride še vprašanje armensko, po tem bo gorel ves orijent. Iz Egipta: V četrtek premaknili so se Angleži iz Ismujlije proti Zakazigu. Prisila jih je v to bojazen, da jim Egipčani odvzamejo v.-o pitno vodo. Egipčani so bili namreč, napravili v kanalu, ki Ismajlijo in vse droge postaje ob sueškem ka nalu preskrbljuje s pitno vodo, mej Magfarom in Kamsesom je/, m tako ustavili vodo. Za tega delj je general \VolseUy v četrtek z garde kavalenjo, s 1000 pešci in mornarji, /. dvema kanonoma zapustili Nefiše, da bi prišli do tistega jezu, razdrli ga in Spravili vodo zopet v pravo strugo. Res se jim posreči, dasiravno jih je bilo malo, zasesti ta jez. Ali konibj se dobro vstopijo, kar pride dokaj večja egiptovska moč nad nje — general Wolseley jo ceLi na 10.000 mož in 12 kanonov —, jih napade, taku, da so se Angleži prav s težka obdržali. Ali proti večeru so se morali najbrž umakniti nazaj. V drugi dan, v petek, so Angleži ponovili svoj napad na Rumses; tedaj so konjiki prišli levemu krilu Egipčanov /a hrbet in tako se je Angležem posrečilo, prvič pregnati Egipčane iz trdih stopinj pri liamsesu, potem pa prodreti do železnične postaje fifahaame, kjer so našli bogato zalogo kanonov, železniinih voz iu živeža. To je generala napotilo, da se je v soboto podal še dalje, namreč v Kas-sasin, pet kilometrov od postaje Mahs vine. To storil je za tega delj, da se polasti tarnošnje zapornice in tako zabrani, da mu z nova ne zapro kanala s pitno vodo. Iz Kassasina je le še 15 kilometrov do Tel-el-Kebira, kjer se nahaja Arabijeva glavna moč. Ker je tedni le jeden dan hoda od jednega sovražnika do druzega, pričakovati je kmalu odločilne bitke. General \Volseley se ne bo hotel prehiteti, kajti časa mu DO tieba, da 86 dobro preskrbi z živežem ;n d i dobi novih vojakov, po katere je te dni brzojavil v London, da mu pridejo na pomoč. mli na zakon, kako daleč smejo s svojimi ladijami, namreč jedno morsko miljo od kraja. Ker se pa predrzni luški ribiči le nijso hoteli umakniti, napali so jih v malih čolnih s kamenjem in jih pregnali od kraja. Se ve, da je v laških listih nastal krik ter kriče po policiji, pa kakor se vidi, največ strahu prizadejalo je tem morskim tatovom, ki našim ubogim okoličanom love ribe tik brega, na njihovej oba h to, da so jih sami pregnali. Jednako utegne priti prej ali slej v Trstu do tega, da bo mera siimacijo vikniti: polna, in potem? — Erde verloren!" Nesrečna avstrijska politika, da je baron Švegel sklenil tako pogodbo z Italijo, da smejo laški ribiči četrt ure od naših bregov ribariti s svojimi mrežam«, katere so tako pogubne, da uničujejo zalego na leta in leta, ker grabijo na dno morja, kjer je ribji plod. Uže lani so se pripetili boji na isterskih in furlanskih obalih vsled tega in stvar še nij dognana, ako-ravno so bile preiskave. Naj bi se vlada ozirala o tem slučaji na pritožbo dra. Klaiča iz Dalmacije, ka-teri .je statistično dokazal, koliko škode laški ribiči od leta do leta na naših obalih store. Natančno je dr. Klaič narisal, kako se i/gubljavajo žlahtni ple mena rib in kako se jej množina zmanjšuje, počenši od dalmatinskih obal pa do laške meje ua Goriškem. Pri denašnjej seji vseh odsekov za slavnost bln goslovijenja zastave sestavil se ;e jako obširen program, kateri obseza tudi v ponedeljek vožnjo z Lloy-dovim parnikom po morji, izlet v Miramare od tam pa v LIoydovo ladijodelnicn in proti isterskej obali. Stvar bode prav zanimljiva in gotovo bode vnanjim jostom vstreženo s tem. Iz Šoštanja 26. avgusta. [Izv. dop.j Zdaj pa naj še kdo reče, da nij nemški pregovor resni- tih" listih. Pa kaj še to! Naši kmetje si celo upajo modre (?) svete namenjenega si ,.Kmetskega pri-jatla", ki jim govori, kakor bi imel medena usta, naravnost prezirati, in si kar tako na vsem lepem osnujejo narodno čitalnico! Kaj bodo neki rekli naši rfakcijozniw V Zastonj ves trud, zastonj vsa agitacija! Vsaka minuta jim bo grenka, ko se bodo spominali naše nehvaležnosti in zares, nič druzega jim ne ostane, kakor udati se v svojo usodo in s tiho re-schon wieder ein Stiick deutscher Dopisi. Ez Trata 27. avgusta. [Izv. dop.J Cesarska rodbina pride v Trst, to je navadni pogovor povsod; da ima to veliko pomena, razumno je vsacemu. V Miramare stanovali bodo visoki gostje nekaj dni in od tod hodili v innsto in v druge kraje Primorske. Tržačani pripravljajo uže vsa stvari, da spodobno' Bprejmejo cesarsko rodbino. Slovenci v Trstu in i njega Okolici tudi ne bo do zaostali, pokazati hočejo svojo brezkrajno lojalnost do presvetle cesarske hiše. Politično društvo n Edinost" za Primorsko ukrenilo e uže v dobro obiskovanej seji, katerej že ta teden druga sledi, da se odloči vse potrebno za petstoletnico in sprejem cesarja in cesarieviča. Minoli teden so zopet predrzni čožoi-ki rib či pred nosom naših domačih ribičev pod IV sekom tik bregu ribaril'. Okoliški ribici so jih opom- cen, ki pravi: „Undank ist der Welt Lohn". Koliko trud*, koliko potov in gmotnih stroškov je u£e imela „fakeijozna" zadruga naše šaleške doline, da bi mej našim prebivalstvom ugladila pot nemškim pionirjem, koliko tisoč in tisočkrat je uže zastokala Rakuševa „presa" v Cel j i, ko je tiskala „ duhovito" Celjanko in njenega, svoje matere popolnem vrednega sinčka, koliko lepih goldinarčkov so uže blagi kršeni in obrezani naši nprijatelji" izmetali za to, da sta se nam ta dva lista zastonj v naše kraje pošiljala, a mi nevredueži ne spoznamo te grozne dobrote, mi si upamo našim „ odkritosrčnim" prijateljem tako nasprotovati, da se ne bojimo v gostilnah vprašati po „Narodu" in „Gospodarju", in da si upamo le-te liste brati pri belem dnevi v pričo „Celjanke" in „Kmetskega prijatla". Kar je preveč, je preveč! Toliko papirnatih petard (brez zamere, ta izraz je namreč ravno zdaj v modi) je uže iz Celja v šaleško dolino, osobito pa v Šoštanj zletelo, da bi lehko ce'e „parizarje" njimi napolnili, ali pa, da bi več let zaporedoma z njimi naše njive vspešno gnojili, ko bi jih bili hranili, pa naši ljudje nečejo spoznati le-te neskončne požrtovalne ljubezni in so celo toliko breztaktni, da še po krčmah uiti ne vjirašajo po teh „duhovi Da je torej ustanovi)enje narodne čitalnice trn v peti naših nasprotnikov, je jasno; gotovo največ preglavice pa jim bode napravil dan njenega otvor-jenja, 3. sept. Naši nemčurji, katerih imamo tu še čez potrebo, bili bi uže tako radi čitalnico v začetku zadušili, pa namen jim je izpodietel, tembolj, ker si je čitalnica svoj sedež v okolici izbrala, ne pa v trgu, kateri je posebno nekdaj bil ognjišče nem-čurskih podjetij, čeravno se je tudi tam uže marsikaj izprevrglo. Kakor se pričakuje, bode slavnost otvorjenja prve čitalnice v tej dolini jako znnmenita, uže *ato, ker se je narodno prebivalstvo vse doline udeleži. Mimo tega jia nas bode ob tej priliki tudi pohodil »Savinjski Sokol" s svojo godbo in pevskim zborom, kar bode gotovo daleč okolo občno pozornost vzbudilo. To bode namreč prvi izlet „Sokola", koji, še le vzpomladi ustanovljen, uže tako vrlo napreduje. Prihod »Savinjskega Sokola" bode za Šoštanj imeniten dan, gotovo bode napravil na naše tržane dober vtis in mi ne dvomimo, da ga bodo tudi oni prijazno vzprejeli, naj bodo uže. mišljenja katerega hočejo. Pričukuje se pa tudi mnogo odličnih narodnjakov Spodnje Štajerske, kajti nedvomljivo je, da bode zanimala vsakega rodoljuba ta slavnost, koja ima biti pričetek društva, katero bode imelo vzvišen namen, dramiti naše rojake k narodnemu delovanju in jih braniti proti zvijačam naših sovražnikov, koji vse svoje moči napenjajo, da bi izneverili našo dolino slovenskej zemlji. Sokol dojde dne 3. septembra v Šoštanj točno ob dveh popoludne; ob dveh ga bode pri farne j cerkvi sprejel slavnostni odbor, in od tod se poda čitalnico, kjer se prične slavnost po programu, kakor se je posebej naznanil. Slavnost se bode vršila tudi ob Blabem vremenu in upamo, da se nobeden iskren narodnjak nebo zbal vremena, če bode pomislil, da se tukaj praznuje dan, koji bode velevažnega pomena za poznejšo zgodovino naše doline v narodnem obziru. — Na obilno svidenje torej 1 —n—. Domače stvari. — (Gosp. Karel Šavnik) v Kranji odlož'' je svoj mandat kot deželni poslanec. — (Pogreb dra. R. Laha) v soboto popoludne bil je jako lep; posebno parado delalo mu je vojaštvo, kateremu bil je rajni član-reservni ne, ne! Po ceie ure stoji nedotaknena pred mano ^ na belej javorovej mizi tankostasna kupa in jaz za-maknen Skrivnostna čuda v kaplji zlatej /.roin: Odpre se svet čaroben mi in nov, Oko za/deda sto in sto duhov, Duhdv ne zlobnih, nego čistili, blagih, Trpinom dohiili, tožniiu Breeui dragih, Tu v kupi, glej, prekrasno zrem kraljico, Nebeško beer, neskaljeno resnico; Tik nje radost, — pozna se na očeh, ln deca njena: šala, v tip in smeh! Navdušenost, euj, poje rajsko pesen . . . Iz tega mojega premišljevanja me vzdrami prihod novega gosta; ko vzdignem i>ogled, stal je pred mano slovenski slikar — Simon Ogrin. Naznanivši mi, da slika on Ju v farovži križe v pot bližnje podružnice, povabi me, naj ga obiščem v njegovem ateljeji. In o'i slej bil sem mu veren obiskovalec ter 8em stopal navzgor po širokih kameni tih stopnicah v drugo nadstrof>je krasno zidanepa poslopja, v katerem je in el mladi umeteljnik svoj atelje. Tu se mi je odprl diven svet, v katerega sem tudi jaz hrejieneval v svojej mladosti. Po visokih stenah prostrane sobane so bile razobešene več ali menj završene slike vseh štirinajst križevpotnih postaj: na tej bil je podslikau obrit Pilatov obraz, na onej zrlo mi je naproti milo obličje Odrešenikovo raz Ve-ronikiu prt; na trinajsti postaji žarelo je v globokej perspektivi rumeno, večerno nebo, ki je bilo na predhodoej sliki zagrneno z mračnimi oblaki, na vsa-kej sliki bavil se je bil uže slikarjev kist, da si še nobenej nij podelil poslednjih tint. Tu sem videl kako si pomore iznajdljiv umeteljnik, da ne opeša na toli dolgotrajnej cesti od sodnijske ceste gori na vrt Getcemani, ko si je namreč na Veronikinem prtu vstvaril uzor Kriščevega obličja, skakal je slikar z jedne postaje na drugo. Denes na pr. lotil se je odurne podobe levega razbojnika, ali, ko se mu je oko splazilo ob divjem njegovem obrazu, pomočil je kist v ultiamarinsko višijevost ter si s slikanjem podnebja okrepčal pogled; jutri stisnil je iz bojine puščice ognjeno rudečilo kitajskega cino-bra ter z njim pobojil ži javi plašč licemerskemu farizeju; ali ko so mu vsled neprestanega gledanja v to rudeče morje začele plesati pred očmi črne pike, zatekel se je v polumračno zavetje sivorujavih grobnih pečin ; zopet drugo jutro, ko so se mu spočile oči, oral je s kistom po grčavih truplih musku-loznih rimskih vojakov, od katerih je moral po-begnoti k urejevanju lehkopoteznih oblečnih draperij; s kratka: vsak dan naletel sem vrlega našega Ogrina na drugej po staji križevega pota. In tako je tekel dan za dnevom, in trudapoluo, krvavo romanje Spa-siteljevo iz Jeruzalema na goro Kalvarijo bližalo se k zvršetku. Jaz pa, v tem, ko je marljiv pitomec benečanske slikarske akademije sukal spretni svoj čopič po platnu in so bo mu valili višnjevi oblački dima iz njegove pipe okrog kodraste glave, — sedel sem na nizkem stolci tik slikarskega stojala ter poslušal zanimljivo pripovedovanje o njegovem vež-banji in pisanobojnem slikarskem življenji .v Benetkah in v —Rimu, kjer se je bil bavil blizu leto d nij . . . Cesto pa je kar sredi najživahnejšega govora umolknil ter globoko vzdihnil in jaz, vedoč, kaj se mu giblje v umeteljniškej duši, umaknil sem se v kot, ter občudoval bogato natovorjeno slikarsko mapo divnih vedut iz večnega rimskega mesta in častnik. Prijatelji pevci zapeli so mu v slovo pred hišo »Mrtvaški, bledi angelja, na grobu pa „Btagor muu. Sploh videlo se je na sprevodu, katerega udeležili so se izbrani zastopniki civilnega in vojaškega stanu, da je bil rajni dr. Lah zelo priljubljen in mnogo spoštovan. — (Novo poslopje za porote) v Ljubljani zidali bodo vender na Žabjeku, ker sej nasprotne j prošnji mestne občine ljubljanske nij dovolilo. To poslopje bode stalo nekaj nad 52 00O gld. Delo se prične takoj in so vsa zidarska dela, kakor sploh vrhovno vodstvo, izročena stavbenemu mojstru g. Filipu Zupančiču. Iznimši samo dve stroki, so vsa obrtniška dela v rokah narodnjakov. — (Velika ljudska veselica,) ki se je imela na korist rNarodnemu Domuu vršiti letos o binkoštih in se je zavoljo petindvajsetletuiced ruštva .Kolo" v Zagrebu odložila, bode se po sklepu „---- - "----- ---------» ---- T upravnega odbora društva nNarodni Dom" vršila vsakakor binkoštno nedeljo in ponedeljek prihodnjega leta. Mnoga hrvatska društva so uže zdaj obljubila svojo udeležbo ; o slovenskih pa je to tudi pričakovati in tako utegne ta ljudska veselica biti takšna, kakeišne doslej nij še videla bela Ljubljana, — Slovenske čitalnice in bralna društva, ki za prihodnje leto snujejo slavnosti na korist »Narodnemu Domu" pa opo/.orujemo, naj jih uravnajo tako, da ne bodo o binkoštih nikogar zadržavale od udeležbe pri veli-kej vseslovenskej ljudskej veselici v našej prvo-stolnici. — (Veselice vsled blagoslovi j en j a nove zastave 2 7. peš polka) vršile so se zadnjo soboto ves dan v pozno noč. Popoludne je bila na Kozlerjevem vrtu veselica za moštvo polka, k ka-terej je prišlo tudi na tisoče prebivalcev ljubljanskega mesta. Vojaki predstavljali so v naroduej noši ženitovanje v okolici Grana, kjer je naborni okraj tega polka. Tudi so skakali v žakljih in plezali na visok mlaj« Častniki so vojf>ke pogostili z golašem, pivom in vinom. Konečno je bil umetalen ogenj. "V kazini je bil na večer ples. Udeležili so se ga vsi civ.lni in vojaški dostojanstveniki, le ženstva je bilo malo. Prvo kadri 1 jo plesalo je 3G parov. — (Metelkove ustanove.) Rajni prof Metelko sporočil je šest ustanov za ljudske učitelje v Kranjskt-j, ki se odlikujejo po nravnosti, marljivosti, pridnem gojenji slovenščine v ljudskih šolah in v požlahnenji sadnih dreves. Vsaka teh ustanov znaša 42 gold. na leto. Prošnje do 4. oktobra t. 1. na deželni šolski svet kranjski. — (Za veliko narodno veselico v Postoj in i) je zdaj, ko seje slavnost uže odložila na bodoče leto, finančno ministerstvo po volj no rešujoč drugo prošnjo, dovolilo tudi loterijo ter odpisalo polovico davka. O zanimljivih dogodkih za kulisami povemo še kaj o priliki. — J(Državui in deželni poslane g. dr. Tonkli) vabi svoje volilce iz tolminskega, goriškega in sežanskega okraja v 3. dau septembra na shod v Goričici pri Rebku, kjer bode poročal o svojem delovanji. — (Imenovanje.) Nj. ekscelenca gospod minister z» poljedelstvo, imenoval je asistenti) rudarske akademije v Ljubnem 'gosp. Janeza Kavčiča za adjunkta pri c. kr. i avn.iteljstvu v Pfi-bramu. — (C. kr. poštar ji is Kranj akt. Primorske in Dalmacije) imajo 16. septembra dopo-ludne ob 10. uri svoj shod na Bledu v gostil me i gosp, Petrana. — (Ogenj.) V nedeljo zvečer ob osm^j uri začel je goreti kozolec Janeza Tomca po domaČe Kn menca na na barji blizu botaničnega vrta. Kotolec in seno v njem je popolnem pogorelo in prostovoljno gasilno društvo moglo je gasiti le ostanke lesa, Ogenj je brez dvombe zanetil kak malopridnež. Kozolec in seno je bilo zavarovano za 1000 gld. — (Iz Borovnice) se nun piše 27. t. m.: Blizu Rakitne se klat< kosmatin „medvedu, kateri je posestniku iz Zibočevega kravo lovil, tako da je opoiunoči vsa opraskana pribežah domov. Pred 8 dnevi pa je posestniku iz Gorenje IJrezoviee Franc Moleku jednega volička raztrgal, našli so samo Še nekoliko kosti j, kos glave in nekoliko kože. Omenjenemu posestniku se je čudno zdelo, ko sta dva druga volička pribežala domov vsa oplasena, šel je takoj iskat tretjega, a iskal tri dni brez vspeha in še le četrti dan našel je ostanke, česar nii bil kos matin požrl. Lastnik tukajšnjega lova gospod Galb* se jako trudi s svojimi lovci, katere poiilja vsak večer, da bi medveda s svincem pozdravili ter mu voščili za vselej lehko noč. — (Vabilo) k izletu »Savinjskega Sokola41 v Šoštanj v nedeljo dne 3. septembra 18*2. leta ob priliki otvorjenja čitalnice šaleške doliue. —Red:; 1. Sokoli zbirajo se v nedeljo 3. septembra t. 1.1 ob l/«l uri popoludne ua g. Lipoldovem kegljišči j ter se odjieljejo točno ob 1 uri v Šoštanj. — 2. j hiš. posestnik v Ljubljani; Fr. Luckmann. hiš. p> sestnik v Ljubljani; St. Pollak, nsinir v Tižiči; J. Justin, posestnik zemljišča v Nadgorici; Iv. Gostin-čar, gostilničar in posestnik v Veveah ; A. Hus. zera. jmsestnik in trgovee v Št. Martinu; Val Telban, po sestnik in gostilničar na Brezovici; Ant. Stare, po-■SStsft v Mengiši; Jakop Nekrep, trgovec v Ljubljani; Iv. ROgCTi hiš. posestnik v Ljubljani; groi Alf. Auersperg, privatier v Ljubljani; Ant. I rba-uec, posestnik v Zadragi; Viljem Schiffer, kuj>ec z ogljem v Ljubljani; Josip Losar, k rami* r v Ljubljani; Mihael Razmer, posestnik Pod Korenom; Josip Kuhar, blagajnik pri banki v Ljubljani ; Makso Kren-ner, vodja kranj. stavbenega društva v Ljubljani; Ig. Javornik, posestnik in usnijar na Vrhniki; Leop. Burger, trgovec v Ljubljani; Ant. Prelesnik, dež. oflcijal v Ljubljani; Lovi o Vodnik, kamenosek v Podutiku; Frid. Seuntg, trg. knjigovodja v LJubljani Anton Gab r, posestnik ? Škofje j Loki; And. Kn-iii- ?ar, upravitelj civ. bolnilnice; J. Kobier, posestnik v Litiji; Jakob Čuden, C kr. stotnik v pokoj i v Vnanjej Gorici; Edvard Dolenec, posestnik v Ore-heku; Jos. Bartel, posestnik v Ljubljani; Albin sii-tacher, trgovec v Ljubljani; Fran Koftčak, posestnik na Grosupljem; Fran p.'thm, biien posestnik v Ljubljani; Fr. Dolenec, trgovec in hišen posestnik v Ljubljani; Fran Dolenec, hišen posestnik v btranji; Josij) Brus, posestn k /.cm. in trgovec v Dolenjem Logat.ci; Karel Malh. usnijar v Tržič i ; Herman Na-riseh. trgovec s pohiljom v Ljubljani; Anton Protner, hišen posestnik v Ljubljani; — Porotni kina mestni ki: Kolman Miglar, tavljarsk mojster, Primus Lamprecht, h šen posestnik; Kgid Hončur, pekarsk mojster; L Iber, trgovsk komi; Frau Slovša, hiš. posestnik; Ivan Pirimt, pek; Ad. Kberl, lakirar; Jos, Puckelstein, hiš. posestnik; Vr. Čamer-nik, kamenosek — vsi v Ljubljani. (Razpisane učiteljske Biužbe) v Šolskem okraji Rudolfovo: Naduftitelja v št. Petra V Gorenji pridružijo se Sokoli iz spodnje savinjske i pri Rudolfovem. Plača 500 gold, in stanovanje, even Doline. — 3. Priti je v polnej druatvenej opravi, gledati posebno na lično obleko ter paziti popolnem na red, kar storiti je vsacega posameznega Sokola dolžnost. — 4. Pred trgom Šoštanj stopi „So-kol" raz voze v vrsto ter koraka z godbo čez trg n;t vrt g. M Tajnik«*.. — Prej iz vrste izstopiti ali krog postajati je strogo /abraujeno; istotako se ima povsem paziti na povelje staroste in rediteljev ter v tem trenutku vzdržati s° vsacega nepotrebnega razgovarjanja in smejanja, v prvej vrsti pa kajenja smodek, katero opustiti se ima vsudar, ke-dar in kolikokrat stoji »Sokol" v vrsti in pod zastavo. — 5. Pozdrav od strani čitalnice. — Odzdrav „Sokola". — Mozirje, dne 2G. avgusta 1882. Odbor. — (Porotniki.) Za glavne obravnave JU. pcrotiuške sesi.je, ki prične se v 11. dan septembra meseca pri tukajšnjem c. kr. sodišči, določeni so naslednji glavni porotniki gg : Nik. Spindler. krasne Italije. Nenadejano je čil skočil po konci, ter živahno korakaje po dvorani gori in doli, motril to ali ono slikarsko tvorilo, ki mu je rabilo za ta posel. Bile so po stenah nabite različne študije, ki si jih je nabral na svojem potovanji: karakteristične glave iz raznih slojev človeške družbe, vsakovrstne starosti, posnete v vseh možnih obračajih. Na policah in po mizah bili so v slikovitem neredu razpostavljeni mnogobrojni predmeti, raznotero orožje, starinske posode, bliščeče, pisauobojno kamenje, živali in rastline, izmej katerih se je dvigala plemenita podoba — Medicejske Venere in ob njenem mladenič zopet dviguje iz zlate vinske vrelčme visokostasen, bledo-iičen mladenič ogrnen z dolgo črno haljo, iz očes mu odseva nadzeimski svit in okrog usten igra mu sladkobridek smehljaj .... Željno stegnem roko proti njemu kot staremu znancu, da-si ga še nij sem nikdar videl, ali on mi prijazno vabljivo pokima ter izgine v bliščečej tekočini .... In ko izpijem čarodejni trsov sok, obide me doslej neznano bla-žestvo, ki mi ves ta podli ničev svet pokaže v rajskej svetlobi ter me osvedoči, da nij smo ustvarjeni samo za trpljenje, temveč pravi namen našemu življenju je, da uživamo božje darove. „Carpe diem!" veleva II or a c i j, kateremu je bila najvišja sreča v zmernem tuvelno služb - druzega učitelja s luo _-,old. na leto. Učitelja na jednorazrednici v Mehovom. Plača -i 00 tdd. in stanovanje. — Učitelja na novej jednoia/ivdniei v Smuki. Plača 400 gold. in stanovanje. Prošnje za vse te službe do 18 Beptembra t. I. Telegrami „S!ovenskemu Narodu": Aleksandrija 28. avgusta. Novi kabinet je tako sestavljen: Scherif predsedstvo in vnanje posle, lliaz notranje poslove, Haidar finance, Alimubarek zgradbe, Lutti vojno in mornarstvo, Fakri pravosodstvo, Kairi pouk, Zeki vakufe. Angleži streljali so včeraj na sovražnikove postojanke na levem bregu Mali-mudie-kanala in na predstraže, postavljene proti Abukiru. Sovražnikov strel je bil prav slab. Večina egiptovske vojske se je menda od Kaô-el-Devvara umaknila. Carigrad 28. avgusta. Ministeiski sovet sklenil je objaviti proklamacijo, da se Arabi proglasi puntarjem, ter vzprijeti vojaško konvencijo po DiilVorinovem načrtu. London 2.S. avgusta. „ Times" poročajo: V Kalkuti vršili so se resnobni verski neredi mej Ilindu in Mohiunedaiici. V deželi Madras so Hindu zvršili grozodejstva. 150 ljudij je dejanih v zapor. vznožji kakor »memento mori!" režala je človeška ;uživanji življenja. »Z malim se dobro živiu, pravi lobanja ... |ta latinski pesnik; »komur na priprostej mizi bleskeče Naposled naju je navadno zasačila noč, ia utru- 1 jen umetnik odložil je kist in slikarsko paleto ter korakal z mano doli po hribu, veselo recitiraje Goethejeve besede: „Zu erfinden, zu beschliessen, Bleibe, Künstler, oft allein! Deines Wirkeus zu gemessen, Eile freudig zum Verein!" glej, kar se pred mojim zavzetim duhom polagoma očetov solnjak, temu bojazen in hrepenenje za bogastvom ne krati sjianj. Ne hoj se ničesar, ne Ujiaj ničesar, oboje prouzročuje muko!" In Mirza Schaffy, tu življenja-vesel pevec, pravi porogljivo, „Es hat einmal ein Thor gesagt. Dass der Mensch zum Leiden geboren worden; Seit dem ist dies, — Gott sei's geklagt! Der Spruen aller gläubiger Thoren worden" . . . , ZDvLir^sijsl^a, borza dne 28. avgusta. (Izvirno telegrafiinn poročilo.) Papirna renta......... Srebrna renta .... ..... Zlata renta........ • • 1860 drfcavno posojilo....... Akcije narodne banke....... Kreditne akcije.....'. • • London . ........ Srebro ........... Napol.. ........... C. kr. cekini. ...... • • Nemške inarke ..... 4% državne srcAke i/. I. 1*54 250 gld. Državne sreCke 1% 1. 1H64 100 „ t' „ uvstr. zlata renta, davka prosta . . Ogrska zlata renta 6°/0...... n n n 4°/0.....• „ papirna renta 5°/0 . . . . . .">" .'Uajerske /.«• uiljiAr. odve/.. oUili^. . . Dnnava ro«. srečke 5U/C . . 100 TU gld. 80 kr. 77 15 _ 95 10 n L 80 « 50 sas n — n »18 1 25 118 * 80 » 9 H n 44 ■ ■ 5 • 58 » — n 130 n — n 171 4fi n 75 n «t«j 119 n 20 n n 87 90 n 8« 75 m 104 n — n 114 n 25 n Zenalj. obfi. avstr. 4,/I0.'o zlati tast. listi . 119 Pnor. oblig FJizabetino zapad. železnico 9M Prior. oblig. Ferdinandove sev. železnice 106 Kr.-.iitne srečke.....100 gld. 178 Rudolfove srečke..... 10 w 21 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 122 Trammway-društ. vel j. 170 gld. a. v. . . 226 30 75 25 25 25 Javna zahvala. Vsem, ki so blagovolili sodelovati pri dijaSkej veselici 13. t. ni., v prvej vrsti dvema gospodičnama, v drugej čitalničnemu pevskemu zboru, dalje tudi vsem gospodom, ki ao s svojo radodarnostjo omogočili, da se je veselica za-moga prirediti, izrazi s tem iskreno zahvalo (548j dijaški odbor. V Ptnji, v 24. dan avgusta 1882. Zahvala. Za res veliko sočutje mej boleznijo in ob smrti, za posebno mnogobrojno udeležitev pri pogrebu predrazega, nepozabljivega sina, oziroma brata, gospoda dr. Rihard Lah-ay c. kr. avsk. in c. kr. res. častnika, potem za mnogo krasne vence in za ginljivo petje izrekata vsem sorodnikom, prijatelj en in znancem najiskrenejšo zahvalo žalujoča ostala. V Ljubljani 27. avgusta 1882. Naznanjam, da se je moja žepna ura in verižica, katero sem jaz v Kranji izgubil, našla. (547) B. S. Poslano. (51—30) GLAVNO SKLAD ISTE najčistije lužne poznate kas najbolje okrepljujuče pice, I kas izkusan liek proti trajnom kašlju plucevine I ieludea bolesti grkljana i proti mehurnlm kataru, ka> 'pS25? " (PASTI LLEN) Hinke Mattonija (Karlovi variu Ceskoj). nalsui se kod I Slanina s stanovanjem vred se da v najem. Ta štacuna je v Sent .lurji pri Kranji tik farne cerkve in cest, katere drže v Ljubljano, Kranj, Kamnik in Kaplo, na najjepšem in najp ipravnejŠ m kraji velike vasi. Vas in lara Sent Jur sta jedna največjih v deželi in od železnice samo dobre pol ure oddaljena, in tako je Šent Jur za vsako kupčijo posebno pripraven, Vse drugo se zve pri lastniku A. Mafael" V Rakovniku, posta Št. Iluperr, Dolenjsko, ali pa pri Janezu Maslu v nent .lurji. pošta St. GeOfgen b. Krainburg. :5:t6-3) Ur 568. O š. s. (549) Učiteljske službe. V šolskem okraji Krško oddati so naslednje učit.lj ske službe definitivno ev. začasno: 1. Učiteljska služba na dvorazrednej ljudskej šoli v Sv. Juriji pod Kumom, z letno plačo 450 gld. iu prostim stanovanjem. 2. Druga in tretja učiteljska služba najtrorazrednej ljudskej šoli v Mokronogu, z letno plačo 500 gld. oziroma 400 gld. 3. Druga učiteljska služba na dvorazrednej ljudskej šoli v Škncijanu z letno plašo 450 fdd 4. Tretja učiteljska služba na trorazrednej Ijduskej šoli v Št. Jarneji, z lejno plačo 400 gld. Izimši učiti Ijske službe v Sv. Juriji morejo za vsa druga mesta prositi tudi učiteljice. Prošnje s potrebnimi prilogami in svedočbami poslati je podpisanemu okrajnemu šolskemu svetu najdelj do lO. dne sc|ilinihia Od c. kr. okr. šolskega sveta v Krškem, Fin med v satovji dobiva se pri í5>4—5) Oroskvu Dolenci v Ljubljani. Hiša se proda, nova, s 4 sobami, z živinskim hlevom in s 470 □0 obseza-jočim vrtom, na opekarMkej ee**tl v Trnovskem ■»reilmeNtJl nt. 7. Na polovico plačila bi se nekoliko (•asa počakalo. (3H8_19) JaiuA Tnr.Hic. Malinovec prve vr«iie, iz najboljših štajerskih gorskih malin, ki tudi preprijetno diši, 1 kilo 80 kr., '/> kilo 40 kr., razpošilja loliafTi«, „I>T*i samorogu", v Ljubljani, Mestni trg št. 4. (498 — 8) v 22. dan avgusta meseca Prvosednik 882. scIhmi>*-t-it er m. p. Knjigi „Russland seit Aufhebung der Leibeigensehaft" ('.»n Dr. Pr. J. Celestin, str. 388, (537—3) znižana je prvotna cena I kI«I. ua — ulit. ter se more naročiti v /ui;itIjii pri .AIlncchlu & Fiedlern. Pri pisatelju pa se dobi po I kI<1. 50 u«»v. J. ANDEL-a novoiznajdeni prekomorski prah stenioo. bolhe, ščurke, mole, muhe, mravljince, prešičke, ptične črviče, sploh vse žu-žvlke skoraj nenaravno hitro in gotovo tako, da od žuželkim; zalegi; ne ostane nobenega sledu. Travi prašek se dobiva v prodajalnici pri «i. t \m; 13, „pri črnem psu", Hussgasse 13, (Domuukanergasao 13, Kettengasse 11,) V Ljubljani pri Albinu Sličarji, trgovcu. Zaloge na deželi imajo tam, kjer so naznanjene po plakatih. (460—6) Marijinceljske kapljice za želodec, nepresežno izvrstno zdravilo ZOpei vse bolezni v želodci, in nepresežno zoper neslast do jedi, slabi želodec, snirilcoo sapo, napihne-nje. kislo podiranje, ščipanje, katar v želodci, zgago, da se ne nareja pesek in pšeno in slez, zoper zlatenico, gnjua in bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz želodca), zoper krč v želodci, preobloženje želodca z Jedjo ali pijačo, Črve, zoper bolezni na vranici, Jetrah in zoper zlato žilo. < ¿1:1 vit si 9SB.l0fl?Ct 1 Lokar G« llru«ly9 Kremsier, Moravsko. Jedna sklenica Z navodilom, kako se rabi, stane Tuberozno mleko. (Je s<< to mleko, sestavljeno i/, vegetabilnib in neškodljivih snovi, rabi vsak dan, koža postane mehka, voljna in nežna, hepatični madeži, poletni izpuščaji, v/rastki, nesnage, nenaravna rudočica, vse tu izgine; koža se piebiiro ne zgubanči ter polagoma pridobiva voljnost in zdravo barvo. V Meklciiic-uh i»<» 1 «1*1. Naročila izvršujejo no točno proti poštnemu povzetju kupila. I 161—7) — c s m -g IM« S PS> »i* B SP s rt 9 - tj a log Zalogo ima in naročila sprejema s*. Breme 3z> Ocznp Kolodvorske ulice Rudolfove železnice št. 8. Lovro Treo-tova opekarna, pod l£o>uiKo;ii (RoBenbiicIiol), tilt novega st;r*oliiS«v*»i, priporoča Bvojo dobro preskrbljeno zalogo > opek za streho, zidanje, tlakovanje in chohl-opek po najnižjih cenah. Naročila se sprejemajo v opekarni, pri g. Gustav Treo-tu, z mešanim blagom, Prešimov try, in pri g. Bremen & Comp., ulice Rudolfove železnice št. 8, ker je tudi v ljubljanskem g-. O-ULSta/v Treo Preširnovem trgu. *m* *JF • *m*»Jtf♦ *mL* •m* *X* *Ä* OK* (ñau—3) prodajalni oa Kolodvorske mestu zaloga. trgovec na . S) ._ rt u it c *rt trn 9 i i "i mi n es = 98 Ä - N Ha B p « Prave ima samo: V Ljubljani: lekarna Gabri el Piccoli, na dunajskej cesti; lekarna Josip Sv o b o d a, na Preširnovem trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. Rizzoli; lekarna Josip Uergmann. V Postojni: Anton Le ban. V Gorici: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna Michael Guglielmo. V Celji: lekar J. Kupterscbmied. V K ra n j: lekar Drag. Šavnik. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A. vR ob le k. V Sežani: lekar Ph. Ritschel. V Črno m lj i J lekar Ivan Hlažek. W*T Svaritev! Ker se v zadnjem času naš izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah In pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kapljice za želodec morajo imeti v sklenieo vtisnene be-Bcde: Echte Mariazeller Magentropten — 15rady & Dostal — Apotheker. sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg te podobe utisneno sod-nijsko spravljeno \ ;tr>l \ eno Kii»ui<>uje in zavoj mora biti zapečaten z našim \arslvniim /.uaiue-iijcni. Izdelki podobnega ali Istega imena, ki ne-majo teh znakov istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejen in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodni jski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (487—01) Londonu. Vri.'- 55 'zavarovalno društvo za Filijala za Avstrijo: I Filijala za Ogersko: Bnnaj, Giselastrasse IL 1,1 Pešta,Franz-Jose&platz Š, v hiši društva. v hiši društva. Društvena aktiva...........• •..... Letni dohodki na premijah in obrestih dne 30. junija 1881 . . . Izplačitve zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstanka društva (1848) več kot............ . . . V slednjej dvanajstmesečnej poslovalnej perijodi vložilo se je pri društvu za.................. ponudb, vsled česar znaša skupni znesek v slednjih 28 letih na vloženih ponudbah več kot........... Prospekte in druga razjasnila daje Glavna agentura v Ljubljani, na Tržaškej cesti št. pri Val. ^Oftsoliliotu. frank. 74,l-22.8(i5-— 14,886.494-80 117,000.000-— „ 59,712.065-— „ 1.063,400.000-— 3, II. nadstropje (118—7) lzdatelj in odgovorni urednik Makso Arniič. Lastnina in tisk -Narodne tiskarne".