SLOVENSKI
Naročnina za Avstroogersko : V* leta K 180 V2 leta K 3*50 celo leto K 7*— za inozemstvo:	„	„ 2-30	„	„ 4*50	„	„ 91—		Redakcija in administracija: Spodnja Šiška štev. 97. Naročnina za Ameriko znaša celoletno 2 dol. 50 cent.			Oglasnina za 6 krat deljeno petitno vrsto enkrat 15 vin.. — Pri večkratnih objavah primeren popust.	
Leto L	Posamezna številka 14 vinarjev.		Na naročila brez denarja se ne ozira.	Naročnina za dijake 5 kron.		Štev. 29.
Kolesarsko društvo „Danica“ v Gorici.
Ustanovitelji in odborniki kolesarskega društva „Danica“ v Gorici. (Predsednik F. Bajtel.)
Zlet gostilničarjev na Bled. Požar v Mokronogu. Poroka na srbskem dvoru.
Oldrich S. Kóstelecky:
Humoreske.
VIII.
Zaušnice gospodične Gabrijele.
(Prosto po češkem izvirniku )
Iz Nàhoda do Hüdobe ni daleč. Hudoba ali nemško Chodova ali tudi Kudove je navadno kopališko mestece že na pruskih tleh, eno uro približno od meje. Na-hodci radi hodijo tja ali pa se vozijo. — Ker sem slučajno bival torej v Nahodu, sem tudi jaz nekega krasnega poletnega popoldneva odrinil tja. Toda skoro bi bilo bolje, ko ne bi bil rinil nikamor.
V prijazno „Kudovo“ sem prišel skoro celo uro pred koncertom. Kolonade so že bile posejane s sprehajajočimi se gosti, izmed katerih je bilo največ onih ljudi, ki so prišli tja „samo tako“.
Sedel sem na klopico pod krasno lipo ali kaj je že bilo in sem opazoval odtod to slavno mešanico kopaliških gostov „kudovskih“. Za gospode se nisem posebno brigal in tudi oni za me ne, zato pa sem posvetil posebno pozornost damam, že zato, ker nekatere dame zahtevajo od vsakega veliko pozornost.
Med tem se je pričel koncert in šum kopališkega mesteca je dosegel vrhunec. In kar se mi do-sedaj še ni pripetilo v nobenem kopališčnem mestu na svetu, pripetilo se mi je v ljubeznivi Ku-dovi : dve mladi, lepi dami sta mi posvetili obenem svojo posebno pozornost.
Ni bilo dvoma, je že to tako: godi se čudež. Dve mladi, lepi dami sta mi posvetili obenem svojo posebno pozornost. Kadarkoli sta šli v mali razdalji od mene — vselej sta se obe kakor na povelje ozrli pod košato lipo in njih pogled je obvisel na meni in zdelo se mi je, kakor bi hotela ona, nekoliko večja dama reči: „Ali je to on, ali ni to on?“, in ona, malo manjša, kakor bi ji pomagala : „Ali je to on?“ Ljubi moji, to je bil on, zakaj pri četrtem ali petem pogledu sem spoznal v oni malo večji dami v svoje veliko začudenje gospodično Gabrijelo, katere poslednji pogled je govoril: „To je on.“ Mraz me je stresel.
Čez minuto sem se izgubil po postranski poti v gozd. Ker sem spoznal, da me je tudi gospodična Gabrijela spoznala, sem se tako razburil, da sem iskal v zatišju gozda svojo tolažbo.
Gabrijela v Hudobi!
Spomnil sem se na trenotke, ki sem jih doživel v družbi gospodične Gabrijele približno pred enim letom, ko sem se vozil iz Prage v Plzen. Sedela sva v kupeju II. razreda sama — od Prage pa do Plzna.
Ko sem vstopil tedaj v Pragi v kupé, sem nehote obstal za minuto na pragu: v kotu je sedela gospodična, prava poosebljena lepota. Ko sem pozdravil, sem se vsedel nasproti na drugo stran kupeja. Dolgo časa sva se peljala molče. Ona je večinoma gledala skozi okno, jaz pa skrivaj na njo. Toda pri Karlovem Tynu se že nisem mogel več vzdržati : odkašljal sem se torej, popravil manšete, napravil obraz v resne gube in sem se ojunačil
opozoriti gospodično na zgodovinske razvaline Karlovega gradu. Beseda je dala besedo, pripovedoval sem zgodovino Karlovega Tyna, vpletel sem tudi — čeprav malo neumestno — stare Grke in Rimljane, v Berounu sem že sedel nji nasproti in preden smo se pripeljali v Plzen, sva se že davno delila skupaj za njene sladke bonbone, ki jih je imela v zavitku. Za tuje bonbone se vedno rad delim.
Med tuje bonbone štejem tudi poljube, seveda da ne od vsakega. In angelj ljubezni mi je zapiskal pred izstopom gospodične Gabrijele v kupeju na plzenskem kolodvoru, da sem — ko sein se ločil od nje in dršal njeno roko v svoji — skoro nehote naklonil njeno krasno telo k svo-jemu^krasnemu telesu, da bi jo ob svoji težki ločitvifpoljubil za večno ločitev. Še
Slap Savice v Bohinju.
danes ne vem, kako mi prišla ta misel v glavo, toda mislim, gospodje, da bi tudi vam gotovo prišla, posebno ko ste že bili nekako pocukrani z onimi sladkimi bonboni, za katere ste se bili preje z dražestno Gabrijelo delili. Toda v tem se je že Gabrijela nežno uprla moji nakani, odstopila je in rekla v nekako sladkem strahu (ni mi znano, če sploh eksistira kak sladek strah, toda to je vseeno):
,,Vi me hočete poljubiti?!“
Ko sem gledal v njeno dobrodušno oko — pravzaprav: gospodična Gabrijela je imela dvoje oči, torej : ko sem gledal v njene dobrodušne oči, sem odgovoril:
„Moja hvalevredna navada je, ločiti se na tak način z onimi, s katerimi se ločim s težkim srcem.“
Razvidno je, da se je barometer na-
jinega znanja dvignil že precej visoko. In Gabrijela ja rekla:
„Zdi se mi, da ste ravno taki — kakor v s i drugi gospodje.“
„Ah, ne,“ sem odgovoril z nasmehom, „Oni se ne bi tako dolgo obotavljali.“
„No, zbogom !“ je rekla Gabrijela in mi podala roko.
Ko sem držal nežno roko Grabrijelino v nežni roki svoji, sem napravil vnovič poizkus, toda Gabrijela se mi je vnovič nežno uprla. Obenem pa je rekla z nekakim sumljivim poudarkom:
„In vi se ne bojite?“
„Kaj bi napravili, gospodična?“ sem rekel z nasmehem.
„Kaj bi napravila? To bi napravila: poplačala bi vsak vaš poljub — z zaušnico,“ je odgovorila Gabrijela popolnoma resno.
„Ah, tega bi vendar ne napravili,“ sem se nasmehnil, čeprav že malo prisiljeno.
„Ne verjamete?“
„Seveda, da ne verjamem.“ „No, prosim, poizkusite.“ Gospodje, pojdite sem na besedico. Take . . . Zapomnite si: če vam reče dražestna mladenka, s katero ste se zabavali nekoliko ur v kupeju II. razreda brez prič in zelo prijetno in prijateljsko, da, zaupno, da vam poplača poljub, ki ga ji date, z zaušnico, in če vas pozove, da bi to „poizkusili“ — poizkusite ! Zakaj poziv res ni nič drugega kot nespregovorjeno soglasje z vašim predlogom. Saj vendar veste, da vas dekle ne bo samo začelo poljubljati.
Zato sem po Gabrijelinih besedah „Poizkusite“ rekel: „Z največjim veseljem,“ objel sem Gabrijelo in sem jo poljubljal, da je komaj prišla k sapi in jaz tudi.
Ko se mi je slednjič gospodična Gabrijela iztrgala iz objetja, je rekla:
„Dobro. Jaz sem vas svarila. Sedaj imam pravico kaznovati vas s toliko zaušnicami, koli-korkrat ste me poljubili. Toda jaz tega ne napravim.“
„Zelo velikodušni ste“, sem odgovoril in sem ji hotel ironično poljubiti roko.
Gabrijele pa si ni dala poljubiti roke in je pristavila:
„Ne napravim tega sedaj, ampak o prvi priložnosti, ko se zopet vidiva, naj bo to že kjerkoli! Koliko je bilo teh poljubov?“ In to je povedala Gabrijela s takim glasom in me gledala s takim pogledom, da sedaj — pri moji kokoši nisem vedel, kaj naj pravzaprav mislim. Stal sem pred njo kakor šolarček in samo moj modri in previdni notranji glas mi je pravil, da se razžaljena Gabrijela ne šali.
„Koliko je bilo teh poljubov?“ je ponovila Gabrijela.
„Oprostite, prosim, gospodična, jaz jih nisem štel,“ sem odgavoril že skoro brez poguma.
„Torej dobite od mene tudi ne-šteto zaušnic,“ je rekla Gabrijela. „Ali ste zadovoljni ?“
„Toda oprostite, prosim : sedaj res ne vem, ali se šalite ali — “
„Bodite prepričani, da se ne šalim.“
„Hvala.“
„Prosim.“
Med tem se je vlak ustavil, vratca kupeja so se hrupoma odprla, razžaljena Gabrijela pa je še rekla: „Na svidenje!“
(Dalje prihodnjič.)
Kolesarsko društvo „Danica“ v Gorici.
(Slika na naslovni strani )
Zadnjič smo priobčili sliki članov in dirkačev kolesarskega društva „Danica“ v Gorici, a danes priobčimo sliko odbora tega društva. Odbor je bil izvóljen leta 1909 in je še sedaj isti, kar je pač
najlepše izpričevalo za njegovo delazmožnost in trudaljubnost. Zasluga teh marljivih ustanoviteljev in odbornikov kolesarskega društva „Danica“ je, da se je društvo tako lepo razvilo in da tako čvrsto napreduje športna ideja na Goriškem.
Dne 10. septembra 1.1. priredi „Danica“ cestno dirko. Začetek ob 3. uri popoldne. Start v Mirnu pri pokopališču, cilj pa pri artilerijski vojašnici gostilna Krek. Razpisanih je 12 krasnih daril. — Ker bo g. Weis fotografiral vsa došla dirkalska društva, priobčimo slike in opozarjamo na to. Slikal jih bode ob pol 5. uri popoldne pri društveni gostilni pri M ol ar j u .
Prireditvi kolesarskega društva „Danica“ dne 10. t. m. želimo najboljši uspeh.
Velika ljudska veselica v korist družbi sv. Cirila in Metoda za Istro v Voloski-Opatiji. Vsako leto v mesecu avgustu se priredi v Voloski-Opatiji veliko veselico v korist družbe sv. Cirila in Metoda. Te veselice so vedno dobro obiskane, zakaj občinstvo poseča zelo rado veselice, ki so v korist naše šolske družbe in ki dado vedno do 5000 K čistega dobička.
Letos, 6. avgusta se je vršila taka veselica, od katere prinašamo nekaj slik v našem listu. Naše požrtvovalne dame se nikdar ne strašijo truda, katerega imajo s prireditvijo, saj vendar gre za naše male da je ohranimo narodu. In pri tem tek-mujejo med sabo, katera bode več skupila v svojem šotoru za družbo. Za njih trud jim kličemo na tem mestu v imenu malih: „Bog Vas živi“ in „hvala lepa“!
Požar v Mokronogu. V soboto, dne 19. avgusta t. L, ravno opoldne je pričela goreti tovarna in parna žaga g. Franca Pence v Mokronogu. — Ogenj je nastal vsled tega, ker tovarnar Penca ni imel zadostnih priprav za varnost ognja pri dimniku svoje lokomobile.^ V par minutah sta bili tovarna in parna žaga vse v ognju in tudi že uničeni. Ogenj je zanesel veter na sosednja poslopja, ki so bila kmalu vsa v
plamenu. V trenutku jé bilo nad 100 predmetov žrtev požara in spremenjeno v pepel. Ves spodnji del trga je pogorel. Tukajšnja požarna hramba pod vodstvom g. učitelja Tratarja, ki je z vso požrtvovalnostjo sodeloval, je bila takoj na licu mesta in je delala z vso močjo, a ni bila kos razdraženemu ognju. Na pomoč so prihitele požarne hrambe iz Mirne, St. Ruperta, Treb-nega, Vel. Lašč, Škocjana. Z neutrudljivo
pridnostjo so ognjegasci delali na pogorišču. Pomagalo je tudi orožništvo, ki je bilo poklicano iz sosednih občin. Kolikor je bilo možno, so ljudje rešili; vrednostne reči, pohištvo, obleka, živina se je večinoma rešila, vendar je veliko prešičev, perutnine in tudi nekaj konj poginilo. Veliko žitnic in kozolcev je ugonobil neizprosni požar. Skupnemu trudu se je posrečilo rešiti, sredi največjega požara [stoječe uradno
poslopje, v katerem se nahajajo različni c. kr. uradi. Z veliko požrtvovalnostjo je pomagalo gasiti tudi uradništvo. Ta dan je bjl največji sejem v letu jin božja pot na Žalostni gori, vsled česar je bilo več tisoč tujcev v trgu. Tudi tatov ni manjkalo. Odnesti so hoteli marsikatero draga-cenost, a so bili prepodeni. [Povprečno je
pogorelo nad 43 hiš in 110 drugih poslopij in precejšnja vsota denarja. Škoda se ceni nad 2 milijona kron — zavarovalnina pa je jako nizka.
Sestavil se je poseben odbor, ki je izdal oklic na vsa blaga srca v podporo pogorelcem, zakaj beda je nepopisna. Temu oklicu se pridružujemo tudi mi in prosimo za pomoč. Prispevki naj se blagovolijo pošiljati na „odbor za podpore potrebne po-gorelce v Mokronogu“.
Poroka na srbskem kraljevem dvoru. Edina hčer srbskega kralja Petra, prince-zinja Helena se je zaročila z velikim knezom Ivanom- Konstantinovičem, nečakom ruskega carja. S tem je sklenjena tudi tesnejša vez med mogočno rusko carsko rodbino Romanov in srbsko kraljevo rodbino Karagjorgjevičev. Dne 3. septembra t. 1. se je vršila v Petrogradu poroka, kateri so prisostvovali poleg ruskih dostojanstvenikov tudi srbski kralj Peter, prestolonaslednik Aleksander, ministrski prezident dr. Milovanovič in predsednik skupštine Andrej Nikolič. Že sprejem na kolodvoru je bil nad vse iskren. Ruski car je prišel osebno na kolodvor, da je prisrčno pozdravil srbske goste. Ker poroči srbski prestolonaslednik neko rusko veliko kneginjo, bodo tako vezi med slovanskima državama Rusijo in Srbijo tem močneje in prijateljske, kar bo gotovo ugodno vplivalo na razmere na Balkanu.
Velik zlet gostilničarjev na Bled. V četrtek, dne 17. avgusta t. L, je poseben odsek priredil velik zlet gostilničarjev na Bled. Udeležilo se ga je veliko število moških in žensk, tako da je poseben vlak štel 14 vozov, ki so pripeljali približno 500 gostov s Kranjskega, Štajerskega, Primorskega in Koroškega ter deputacije iz Hrvaške in Bolgarije do Dobrave. Tukaj so izletniki izstopili in se okrepčali v hotelu „Stol“ ter v Kamenškovi restavraciji, potem pa odkorakali skozi Vintgar, čigar krasote so na vse, ki so jih prvič^ videli, napravile največji vtisk. V znani Žumrovi gostilni so izletniki
zajtrkovali, potem pa so se odpravili na Bled. Pred Prešernovim spomenikom so se poklonili in zbor, ki se je sestavil ad hoc, je zapel. Na Bledu so si ogledali vse znamenitosti, parke, razne zdraviliške in gostilniške naprave ter obedovali v skupinah po raznih gostilnah. Ob pol 6. zvečer so se začeli zbirati v hotelu „Top-
Drobiž.
Današnja številka ima prilogo bratov Hiller, in opozarjamo tudi na tozadevno notico.
Slovenskim gospodinjam toplo priporočamo Kolinsko kavino primes, ki je najboljši kavni pridatek. Ta kavna primes daje kavi izboren okus, prijeten vonj in lepo barvo in je poleg tega, da je res izvrstno blago, tudi edini pristno domači kavni pridatek.
Grozna vožnja. Na postaji Jevstratovka v Rusiji se je dogodil grozen slučaj. Nek blaznik je ušel na tej postaji v voz in začel potnikom pretiti z ostro brušenim nožem. Ko so ga jeli pomirjevati, je postal besen. Planil je na potnike in jih sedem ubil:	Komaj se
jefposrečilo blazneža premagati in ga odvesti vgposeben voz, od koder so ga odpeljali v blaznico.
Vintgar: Šum.
Zakleta princezinja. Amerika je ^dala vnovič materijal, ki spada v pravo kraljestvo bajk, ker je tako neverjeten. In vendar *se je zgodilo takole: Hčerka nekega milijonarja se je šetala po ulicah, kar zagleda ob steni neke hiše ležati deklico. Dobro srce milijonarke se je usmili, vzame deklico v neki automobil in jo odpelje na svoj dom. Tu jo da položiti v posteljo in ji prinesti jedila. A dekle je začelo pripovedovati, kakor v sanjah, da je zakleta princesa. Sedaj se je začel dirndaj po hiši milijonarja, kdo bi bolje postregel „zakleti princesinji“. Ko je bilo dekletu te šale dovolj, je povedala, da je navadna šivilja in da se je samo šalila. Milijonarka, mesto da bi dala zapreti to „zakleto princeso“ jo je nastavila kot svojo tajnico.
lice“, kjer je bil na vrtu pripravljen bite. Tukaj pa se je zvečer opravil tudi važnejši del sporeda.
Izletu je bil namen, seznaniti gostilničarje z „lepo gorenjsko stranjo“, ki je za obrt z ozirom na tujski promet posebno važna, posredovati jim spoznanje gostilniških naprav, ki so ravno ob tem času vsled velikanskega navala tujcev posebno zanimive, pa tudi učvrstiti idejo organizacije in demonstrirati za njihove interese. Zadnjemu namenu je bilo posvečeno večerno zborovanje. V salonu topliškega hotela je nastopilo več govornikov, med njimi načelnik izletniškega odbora g. A. Mencinger, načelnik deželne zveze gostilničarskih zadrug g. Kenda, načelnik zveze obrtniških zadrug g. Franchetti in drugi. Vsi govorniki so naglašali pomen organizacije in važno potrebo samopomoči.
Čas, ki je po zborovanju še ostal, so izletniki porabili za ogledovanje razsvetljave, potem pa so hiteli na kolodvor, odkoder so se ob 10. zvečer vrnili s posebnim vlakom v Ljubljano, oziroma v svoje domače kraje. Izlet je bil jako animiran.
Potujčevanje mladine v šolah pomeni smrt našega naroda, zato idi slovenski naraščaj v ::	slovensko šolo. ::
r~~
Slika z Bleda : Cvetlični korzo na Blejskem jezeru.
•Ni
O N Д
^ ° s
N4»

ä O..S
'o8-® 11 i
° --s š «
■s -g 5 6 'g
= lg$5
ti
ti
d S
•r M r bß
® V ci
O OD ti
> ^ Sl 0> 8$
£ >
ti O Qi *1-4
1195
ti
ti
k
ti
O
4-i
^5
h-3
«
D
*3
h3
ti
w
ti
o
Ф
fO
ti
cc
O
g
ti
ti
u
S
^ £*Š
£
OD
O
Di
Ф
>s
д
o
o
'S
H
’S
o
M
>93
ti
12
Ei
ti
ti
ti
>o
>2
3
ti
«3
%
>o
o
"5
>
_2
13
•o
cj-
S
ti
2
S
ti
H
5 !<>':
ic'c:Ì3
S p
ф of До
FI O
o ~ -3 g-»
?o-5=
—'T S >
•a
Oti®
s $ ft= «
g I -5N
Л-^"3 » "2 •
.2 тГ S « "E’« ■-§■2 55
. ^; o d c» o > a
Kako dosežemo starost 80 let čili in zdravi? — Kako ostanemo kljub starosti še vedno mladi? To vprašanje je priobčil „Matin“. Problem je težak in rešiti ga je možno le tedaj, ako nam povedo starci ono tajnost, kako so oni ohranili ono mladeniško svežost do visoke starosti. — Slavni hydroterapeut dr. Beni-Borde odgovarja: „Star sem 77 let. Vsako jutro napravim mat izprehod in zajtrkujem prav skromno. Nikdar ne pijem kave ali čaja in nisem kadilec. Proti večeru imam skromno večerjo brez mesnatih jedi. Ob 10. uri grem v postelj. Spim 7—8 ur. Pijem prav mnogo kislega mleka in istemu se imam zahvaliti za zdravo prebavo.“ — Profesor Four-njer, ki ima skoraj 80 let pravi: „Moj recept je prav navaden. Zvečer ne jem nikdar mesa, pijem pogosto kislo mleko in ne kadim. Tako živim jaz in se počutim prav dobro.“ — Profesor Mečnikov, slavni voditelj Pasteurjevega zavoda v Parizu, pravi, da je zavživanje kislega mleka, (posebno pa jogurt-mleka), ono sredstvo za podaljšanje življenja in za zdravljenje vseh želodčnih in črevesnih bolezni posebno pa pri zaprtju. V Avstriji se dobiva ferment za pripravljanje jougurt-mleka v tabletah in služijo kot nadomestilo za jogurt-mleko pri tovarni Gebr. Hiller — Gratkorn pri Gradcu.
Slike iz Amerike: Slovenska cerkev.
posestnik izračunal, da požre v enem letu 1000 prostih zajcev na polju 1,460.000 liber
sena, tedaj 14.600 centov, 547.000 liber pese, t. j. 5470 centov. V celem tedaj potrebuje 100 zajcev 100 tovornih vagonov hrane na leto, vsak vagon po 200 centov. Boj za obstanek ovira prehitro ploditev zajcev.
Orli v pirenejskem pogorju. Špansko časopisje pogosto poroča o orlih, ki odnašajo otroke. V pokrajini Sabrasba in Sierra de Guara je bilo tekom zadnjih mesecev odnc-šenih 23 otrok in napadi orlov na čede ovac so na dnevnem redu. Nad mestom Boltana so nedavno videli orla, ki je držal v svojih krempljih celega jelena (?). Gorjanci preganjajo orle, če le morejo; pri čemur pa se dogodi tudi veliko nesreč. Tako so ponesrečili te dni trije lovci v pirenejskih pečinah. Dva sta se ubila, tretji pa je obležal na robu neke skale, kjer je visel tri dni in tri noči. Z veliko težavo so ga ljudje spravili na varno ter ga popolnoma nezavestnega prepeljali v bolnico.
Opice kot delavci. Na vsakem prostoru v Savanni namerava namesto delavcev po-
Poroka srbske princezinje Helene z velikim knezom Ivanom Konstautinovičam.
Letalni stroj v službi trgovine. Pred dnevi je neki bogat Anglež nakupil v neki trgovini v Filadelfiji več različnega blaga, ki mu ga pa niso mogli pravočasno dostaviti pred njegovim odhodom iz Novega Jorka. Poslali so blago za njim v Novi Jork brzo-voznim potom, toda Anglež se je med tem že vkrcal na parnik „Olympia“, ki je tudi že zapuščal pristanišče. Hitro so poklicali avi-atika Sopwitha, naj prenese zavoj kupljenega blaga z letalnim strojem na odhajajoči parnik. In res, ta je brž izvlekel svoj letalni stroj iz lope, zagnal motor ter zapustil z zabojem vred celino. Kmalu je imel za seboj pristanišče, v nekoliko trenutkih je celo prehitel komaj v daljavi vidni parnik, ki ga je v zraku parkrat obkrožil, spustil se na 30 metrov vi-sočine v lepem poletu ter zagnal na krov zavoj, ki ga je sprejel kupec z velikim veseljem. Sopwith se je vrnil s svojim letalnim strojem nato srečno v Novi Jork.
Koliko požre zajec? Neki posestnik v Šleziji je napravil sledeči poskus: Vjel je živega poljskega zajca in ga krmil leto dni. Zajec je imel izboren tek in je pojedel na dan 4 libre sena, poldrugo libro pese in 1 liter mleka. Na podlagi teh podatkov je
sestnik uvesti opice. Opazoval je namreč mladega šimpanza, ki je ob pobiranju bombaža pridno delal. Medtem ko' so zamorci pridno delali, jih je šimpanz pozorno opazoval. Ko je zapopadel, za kaj gre, je hitro posnemal njih zgled in je delal za tri zamorce. Neki naravoslovec iz Londona sodi, da bi lahko opice delale, samo preddelavci ljudje bi morali biti pridni, da bi opice ne postale lene, kajti posnemajo pač opice rade človeka in ni dvoma, da bi tudi ne lenarile.
Slike iz Amerike
Župnišče, stara in nova cerkev in župnik Trobec Minnesoti.
v Brockway Krain Town,
*-
I
Pošljite 70 vinarjev veljajo tudi znamke, pa dobite franko 10 krasnih razglednic, naročniki „Slov. II. Tednika“ pa dobe za 70 h 20 razglednic franko.
Upravništvo „Slov. Ilu-strovanega Tednika“.
Kolar .'.
ali
Л mizar
se išče za občino Bistrica pri Pliberku kjer je zadosti dela. — Več pove Županstvo Bistrica, pošta Šmihel pri Pliberku
Nova moda.
Učenka
za trgovino mešanega blaga se sprejme. — Izve se pri
M. POŽENEL
Jesenice-Fužine
(Gorenjsko).
Hiša
v Trbovljah, enonadstropna, 5 minut od farne cerkve, tik okrajne ceste, z vsemi pritiklinami in 460 sežnji zemljišča, še 9 let davka prosta, se ceno
proda.
Franc Drnovšek, nadpaz-nik, Ojstro, p. Hrastnik.
Mezdno in mitniško
zmletev kakor tudi zamenjavo vseh vrst žita oskrbuje najhitreje in najceneje umetni valčni mlin
v Rušah pri Mariboru.
H. Volk
kemična pralnica v ŠOŠTANJU (Štaj.),
urejena z najnovejšimi stroji na par in elektriko, se priporoča za snaženje vsakovrstnih oblek.
— Nabiralnice : —
Ljubljana: Modni salon g. Ivan Magdič, Miklošičeva cesta štev. 5. Celje:
Modni salon g. Jos Hočevar, Kolodvorska ulica št. 5. Bled:
: Krojaški mojster : ::	Peter Rus ::
Cene primerno nizke.
Delo solidno in se v teku tedna izgotovi, Lišpa ni treba odstraniti. Za vse stvari v snaženje izročene se jamči.
Prvo narodno podjetje, ki obstoja že 15 let.
Lepo posestvo
je na prodaj v Desk H pri Kanalu. Le-to obstoji iz nove enonadstropne hiše z gospodarskimi pritiklinami in z velikim lepim vrtom, nadalje iz njiv, travnikov, gozdov in pašnikov v skupni površini 20 njiv.
Vse posestvo je vzorno vrejeno in obdelano in z žlahtnimi sadnimi drevesi nasajeno.
Natančnejša pojasnila daje Adalbert Ivančič, trgovec v Kanalu.
Mlad inteligenten trgovec
želi prevzeti dobro provizijsko
zastopstvo
proti povrnitvi vožnih stroškov ali tudi proti fiksni plači — Cenjene ponudbe pod šifro „dobro upeljan“ na upravništvo »Slov. Ilustr. Tednika“.
Pristen dober
brinjevec
se dobi pri L. Šebeniku v Sp. Šiški pri Ljubljani.
Sklicujte se pri nakupovanju na Slovenski Ilustrovani Tednik!
Naprodaj !
dve novi kočiji, lahki za enega konja, dve bolj težki za dva konja, potem mali vozovi (Einspänner) in dva široka halbpra-terja. Proda se tudi ali na več let v najem da lepo posestvo s tremi obrtmi, velika vodna moč, lepo stanovanje z več sobami in kletmi, veliko gospodarsko poslopje, travniki, njive, čez 10 tisoč hmelja, blizu kolodvora in farne cerkve. Več se izve pri G. Saveršnik p. Sv. Petru v Sav. dolini.
L---1 a 0 a i -	—i
Proda se
malo posestvo
v Rudniku št. 9, obstoječe iz hiše in gospodarskega poslopja, pri hiši je velik sadni vrt v neposredni bližini se nahaja zaraščen gozd. Njiv je za deset mernikov posetve, k posestvu pripada tudi travnik. Hiša in gospodarsko poslopje je zidano in v najboljšem stanu ohranjeno. Lega posestva je zelo ugodna ! Podrobnejša pojasnila daje: Franc Šavelj, Radomlje št. 16 pri Kamniku.
[=□ H —s
Sprejme se en ali dva
mizarska - -- pomočnika
pri Franu Šavelj-u v Radomljah št. 16 pri Kamniku.
Učenca
za trgovino z mešanim blagom in deželnimi pridelki, poštenih staršev, ki je dober v računu in pisavi sprejme
Friderik Skušek,
Metlika, Dolenjsko.
Velika, dobičkonosna, še davka prosta
— hiša—
z večlet obstoječo dobro obiskano trgovino z mešanim blagom se v Celjski okolici takoj proda pod ugodnimi pogoji. Izplačati je le tretjino. Cena 36.000 K. Dolenc, Celje, Poljska ulica štev. 8.
Naprodaj
hiša
v'jDornbergu, tik glavne ceste. Pripravna za gostilno in trgovino. 7 sob, 1 dvorana, 2 izbi, 2 kuhinji, 2 kleti, 1 hlev, obširno podstrešje, veliko dvorišče in velik . vrt s trsjem. Skupaj 1609 m2. Pojasnila daje Josip Perozzi v Dornbergu.
Delujmo na to, da pride slovenski otrok v slovensko šolo !
Vse vpije
draginja, draginja in denarja ni;
ljudje pa ne vedo, da se pomazana obleka da kemičnim potom najbolje očistiti, obledela najfinejše in trpežno prebarvati, da je kot nova. Vse to opravi zvesto, točno in po ceni : PARNO BARVARSTVO ter kemično čiščenje in snaženje oblek
JOS. REICH, LJUBLJANA
Poljanski nasip št. 4.
Iz vseh dežel se sprejema in vrne s pošto in gotovo bo vsak zadovoljen teršeprihranil denar.
Minka Horvat, modistinja.
Jaz podpisana ne delam kričeče reklame, pač pa postrežem cenjenim damam vsvoji stroki, kar najbolje, ker imam dovolj spretnosti za to. Vedno pazim, da imam, kolikor mogoče majhne režijske stroške, zato mi je mogoče nuditi svoje blago in delo, kar najceneje. Kdor se o tem prepriča, ostal mi bode zvest odjemalec. Dame z dežele dobe na zahtevanje slike.	Vsa popravila najceneje.
Minka Horvat, modistinja
Ljubljana, Sv. Jakoba trg.
=...... 5000 K zaslužka -----------------------
plačam onemu, ki dokaže, da moja čudežna zbirka
300 kosov za samo 6 K
ni priložnostni kup in sicer :
1 prava švicarska sist. Roskopf-pat. žepna ura dobro idoča in točno regni, s pismeno 3letno garancijo tovarne, 1 amerik. double-zlata verižica, 2 amerik. double-zlata prstana (za gospoda in damo), 1 angl. pozlačena garnitura (manšetni, ovratniški in prsni gumbi), 1 amerik. žepni nož (Sdelni), 1 eleg. svilena kravata (barva in vzorec po želji najnovejše fasone), 1 krasna kravatna igla s simili-briljantom, 1 krasna damska broša (zadnja novost), 1 koristna popotno-toaletna garnitura, 1 elegantna prava usnjata denarnica, 1 par amerik. bontonov z imit. draguljem, 1 pat. angl. vrem. barometer, 1 sai. album s 36 umetniškimi in najlepšimi razgledi sveta, 1 krasni ovratni in lasni koljer iz pravih orijentalskih biserov, 5 indijskih proroškib hudičkov, ki zabavajo celo družbo, in še 250 različnih predmetov, ki so v vsaki hiši potrebni in nepogrešljivi, gratis. Vse skupaj z eleg. sistem Roskopf žepno uro vred, ki je sama dvojnega vredna, stane ------------------K 6-—.---------------------—
Dobi se po povzetju ali proti predplačilu (tudi znamke se sprejmejo) od:
A GELB, rozpošiljalnica, Novi Sandec 206.
Če se naročita 2 zavoja, se ena prima-angl. britva ali 6 najfinejših platnenih žepnih robcev zastonj pridene. Za neugajajoče denar brez vsega takoj nazaj, tako da je vsak riziko izključen.
Najboljši češki nakupni vir!
Ceno posteljno perje!!
Kg. sivega, dobrega, puljenega 2 K; boljšega 2‘40 K ; prima polbelega 2-80 K ; belega 4 K ; belega puhastega 5 10 K; kg velefinega sne-žnobelega, puljenega, 6"40 K, 8 K; kg puha, sivega 6 K, 7 K, belega, finega 10 K; najfinejši prsni pub 12 K. Naročila od 5 kg naprej franko.
Zgotovljene postelje '^^Гто"-3
drega, belega ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema zglav-nicama, 80 cm dlg., 60 cm šir., polnjena z novim sivim, prav stanovitnim pub. perjem 16 K; napol pub 20 K ; pub 24 K ; posamezne pernice 10 K, 12 K, 14 K, 16 K, zglavnice 3 K, 3"50 K, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm šir. 13 K, 1470 K, 17-80 K, 21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm šir. 4-50 K 5"20 K, 5 70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm šir. 12'80 K, 14 80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. — Natančni cenovniki gratis in franko.
- S. Benisch, Dešenice štev. 767. Češko. -
Izredno poceni !
Zavoji blaga
za odpošiljatev pripravljeno za ceno
40 m = K 18'—
Ti vsebujejo izbrane ostanke in odrezke v dolžinah od 1 do 8 m pristno barvanega bombaževega sukna za obleke za poletje in zimo, bombaževe flanele, blago za predpasnike, platnine itd. Vzorcev ostankov ne razpošiljam.
Pošilja se po povzetju.
Tkalnica in odpošiljalnica
'V
Jan Skoda
Červeny Kostelec,
Češko, Krkonoši, priporoča popolne in bogate
iipremueveste
in druge tkalne izdelke. — Platno in posteljno perilo, rjuhe, bergate, damaste, julete, kanafas, barhente in flanele, brisače itd. Vzorce in cenike gratis in franko
Posebno opozarjam !
Rjuhe
brez Šiva, 150 cm široke, 225 cm dolge, uporabne za najfinejše nevestne opreme, že izgotovljene in zarobljene, garantirano brezhibne za ceno K 2-80 1 kos.
Pošiljam najmanj šest kosov po povzetju.
Važno : Manj vredno blago ne pošiljam in se za neugajajoče denar takoj vrne. Prosim poskusite !
I