534
TihotapCeva žena.
cesarstvu in njega svetlemu vladarju. Našega vzvišenega vladarja spoštuje in ljubi iz hvaležnosti. Lansko zimo je potovala naša svetla cesarica po Egiptu in obiskala tudi to misijo. Jako se je zanimala za črnce, a ti so tudi z veseljem opazovali visoko gospo, zlasti še zamorke. Vladarica jih je bogato obdarovala.
V Veroni izhaja v Iaščini pisan list, ki objavlja zanimivosti iz delovanja Sogarovega   in   njegovih   sotrudnikov.
Sicer pa je njih gibanje mednarodno, in posamezni misijonarji znajo več jezikov.
Afriki vshaja solnce nove dobe. Od vseh stranij tišče vanjo odločni in neumorni raziskovalci. Upati smemo, da bode jednako napredovalo tudi krščanstvo. Med možmi, ki so delali za krščansko prosveto v Afriki, imenovali bodo pisatelji našega Knobleharja, in med drugimi tudi njegovega sedanjega naslednika Sogara.
iS
Tihotapčeva žena.
^/^gjfčinkovec crčinka,                           »Daleč ata doli
$$&?Sneg pa naletuje;                          Sel je v Turke črne.
L   Mati čuva sinka,                           Tonček, pridno moli,
Prede in vzdihuje.                        Da se ata vrne!«
Gladko nit so snuli Včasih njeni prsti, Vozel zdaj grmuli K vozlu se po vrsti.
Solza ji pritaka, Teče ji po lici, V rokah nit namaka Žalostni predici.
Sinček pa igra se, Steče mami v krilo, Ljubko nasmehlja se In jo vpraša milo:
»Mama, dobra mama! Kdaj pa pride ata? Več ne bo ga k nama, Dobra mama zlata?«
In kolo zastane Materi predici, Solza njena kane Sinčku na ročici:
Steče Tonček mali Zopet k igri svoji; Mater pa napali Ljutejši so boji.
Sama de pri sebi: »Kaj, da toli časa, Moj soprog, o tebi Duha ni, ne glasa?
Tihotapsko nosil Več ne boš tobaka, Rajši bodeš prosil . Mati tiho plaka.
Ščinkovec crčinka, Sneg pa naletuje; Mati čuva sinka, Prede in vzdihuje.
Ženi na vreteno Gladka nit se zbira, Možu prestreljeno Zdaj srce umira.
Ant. Hribar.