268. številka. Ljubljana, v sredo 20. novembra. XXII. leto, 1889.
Izhaja vsak dan avefler, izimSi nedelje in praznike, ter velja po p osti prejeman za avstro-ogerske dežele m vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., ,/.a jeden mesec 1 gld. 49 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.,  za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom računaj se
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več., kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če sa dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in u p r a v n i s t v o je v Gospodskih ulicah ftt. 12. Oprav ni fitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Iz Istre.
Zanimiv slučaj v parlamentarnem življenji je zdaj v Istri. Kakor znano, bila sta v kmetskih občinah Volovsko-Podgradskega okraja jednoglasno voljena za deželna poslanca gg. Mandić in Jenko. Volitev je bila toliko sijajnejša, ker so bili tudi volilni možje v vseh občinah jednoglasno izbrani. Deželni odbor poročal je, da je volitev pravilna, da se naj torej potrdi. A zbor jo je vender izročil ponebnemu odboru, katerega predlog pa se je zopet glasil za potrjenje, ker je vse pravilno in jednoglasno. Proti predlogu odborovemu, ki se je glasil za oba poslanca vkup, dal je deželni glavar na glasovanje vsacega posebej. Najprej potrdila se je volitev poslanca Jenka, potem zavrgla volitev poslanca Mandić a. Na to je poslanec Jenko izjavil v slovenskem jeziku, da ne vsprejme milosti od take večine in da se odreče mandatu, ter zapustil v družbi z Mand čem in ostalimi slovanskimi poslanci zbor.
V prihodnji zborovi seji pa je deželni glavar poudarjal, da njemu ni znano, da bi bil Jenko odrekel se mandatu, da ga torej zmatra še za poslanca.
Po pravilniku mora predsednik zbora naznaniti vladi, ako kdo zgubi mandat ali se mu odreče, da se potem nova votitev razpiše.
Tega pa dež. glavar vsled svoje izjave storiti ne more. On sploh ne razume druzega jezika, nego samo italijanskega in prezira vse govore, izjave, interpelacije itd., ki niso italijanske. Tudi se ne sprejemajo v zapisnik, niti se ne steoografujejo. Zato torej, ker deželni glavar ne razume deželnih jezikov, uiti jim neče priznavati veljave, poslancu niti mogoče ni, odreči se mandatu!
Kakor posnemljemo iz privatnega pisma, pisal je zdaj deželni glavar g. Jenku, katerega še vedno zmatra za poslanca, da je č-ital v časnikih, da se je on odrekel mandatu. Naj bi mu torej poročal, je.li to istina, da more potem postopati, kakor pravilnik veleva. Iz istega pisma tudi posnemljemo, da je g. Jenko odgovoril deželnemu glavarju, da vesti v časnikih, v tacih slučajih istinito nemajo onega pomena, kakor ga pravilnik ustanovlja. On da opozarja torej dež. glavarja na ono, kar je v zboru izjavil.
Radovedni smo torej, kako se bode konečno rešila ta zadeva, ker ni jeden ni drugi ne kaže volje, da bi odjenjal od načela. *)
*) Stvar je jasna. Dr. Campitalli bode zopet nedo-Bleden, kakor že večkrat. Saj je tudi v zboru izjavil, da i e dopušča hrvatskib interpelacij, a v prihodnji seji so se vender stavile in on je čital italijanski prevod petita, katerega si je sam preskrbel. Staveo.
Govor poslanca dr. Tavčarja
v deželnem zboru kranjskem dne 18. novembra.
Visoki deželni zbor! V večini sem s predlogi finančnega odseka zadovoljen, moram pa priznati, da me je resolucija pod II prav močno iznenadila, in da mi je ta resolucije razgled odkrila čez polje, na katerem se poti večina visoke te zbornice. Ta resolucija izživlja splošne opazke, in prav karakteri stična se mi vidi za tisto miserijo, v kateri mi ti-čimo s svojim političnim delovanjem. Dovoljeno naj mi je, da napravim naj prej le nekaj splošnjih opazk.
Ze samo na sebi se mi vidi nekako čudno, da je finančni odsek, ko vendar sklepamo v tako važnem  narodnem  vprašanji,   kot je ustanovitev
višje dekliške šole, izbral si za svojega poročevalca njega prevzvišenost, gospoda barona Schvvegelja. Jaz vem, da je njega ekscelenciji pri tem poročilu nekako tesno pri srci in godi se mu, prej kot ne kakor preroku — mislim, da mu je bilo ime Bi-leam, ki je bil odposlan, da bi bil proklinjal, a konečno pa je vendar moral izrekati s?oje blagoslove. Baron Schwegel, če nam priporoča višjo dekliško šolo, vidi se mi jednak takemu proroku in njegovi somišljeniki na oni strani visoke te zbornice, ga gotovo prav čudno od strani gledajo, in skupno zdi-hujejoj kako je kaj tacega mogoče.
Jaz pa se vprašujem z Gothe-jem:
Ist das nicht Maskeraden-Spott? Soli ich den Augen tranen? Oberon, den schonen Gott, Auch beute hie<* zu schauen!
Ali postopanje prevzvišenega gospodo se mi je videlo opravičeno takoj, ko sem prečital resolu cijo pod II. Pravijo, da je poslanec Šuklje v finančnem odseku pomagal gosp. baronu, da se je ta v resnici za naše razmere prepomenljiva resolucija vzdržala nad vodo.
Ne ve se sedaj, kdo je prav za prav pravi duševni oče temu nemškemu otroku.
Pripoveduje se, da je v finančnem odseku njega ekscelencija kar najedcnkrat stopila ž njim na dan in da je poslanec Šuklje novo rojeno dete z vso ljubeznijo takoj oklenil v svoje srce.
Za resolucijo gro torej prevzvišenemu poročevalcu in pa poslancu Šukljeju jednaka zasluga.
Tukaj sme se izreči glavna splošnja opazka.
Ko so bili Nemci na krmilu v tej deželi, proganjali in zatirali bo uradnike z narodnim mišljenjem in če bi prišli na krmilo zopet, prepričan sem, da bi jednako postopali in da bi vsa mesta, katera bi imeli oddati, oddajali ljudem strogo nemškega mišljenja.
Poslanec L u k m a n protestuje. Jaz mu pa kličem: Poglejte jih pri hranilnici, ali imenujejo kdaj Človeka za uradnika, ki bi se ne sramoval slovenskega svojega rojstva!
Če se ne motim, sklenilo se je ravno na Dunaj i, da se za učitelja v mestno službo ne sme vsprejeti nikdo kdor ne skaže, da se je rodil mej Nemci.
Mestice Neutitscheim je pred kratkim potrebovalo mestnega tajnika in razpisalo je to službo v časopisih.
Mej pogoji se je z debelimi črkami tiskalo, da je „erste und Hauptbediengung „deutsche Na-tionalitiit".
Tako postopajo Nemci, katerim se ni bati pogina.
Naša narodna večina finančnega odseka pa dopušča, da je vzame baron Scbwegel pod pazduho in z vso resnostjo predlaga: da naj bi z nenavadno hitrostjo in ravno sedaj, ko nameravamo zidati novo bolnico, še v starem poslopji, kjer je tako vse polovična, napravili nov oddelek in to samo zategadelj, da bi njega ekscelencija baron Scbvregel spravil v deželno bolnico svojega ljubljenca, ki niti slovenskega ne zna ter je strogo nemškega mišljenja, ker bi ga drugače baron Schwegel ne protižiral.
Hočejo ga dati staremu primariju na stran cum jure auccedendi samo, da bi vodstvo bolnice tudi v prihodnje ostalo v nemških rokah, kakor je bilo do sedaj.
Jaz ne morem drugače nego, da voščim srečo narodni večini v finančnem odseku, da se je v tem slučaji samo sebe tako izvrstno zatajila.
Občudujem njeno heroično odločnost, s katero je iz žerjavice izpraskala pečeni krompir za barona Schvvegelja.
Reklo se bode morda, to je malenkost, cela zadeva ne zasluži, da se o njej govori.
Za me to ni malenkost, tukaj se ne gre samo za osebo g. dr. Bok-a, kojega tudi jaz kot zdravnika visoko spoštujem; tu se gre za načelo in jaz menim, da to načelo prav izražam, če trdim, da narodna stranka sploh ni poklicana, da bi kreirala nova deželna mesta in to na korist osebi, ki je sovražna naši narodnosti in ki slovensko govoriti niti ne ume!
Pa jaz si to vse prav lehko raztolmačim.
Nekdaj je{v tej zbornici vstal poslanec DeŽman in trdil je, da je poslanec Suklje navadno odmev g. deželnega predsednika, in čudil se je, da g poslanec Šuklje v tistem specijalnom slučaji ni bil odmev g. barona Winkler-ja. Da poslanec Šuklje na to ni posebuo prijazno odgovoril svojemu sorodniku, si lahko mislimo. Za njim pa se je oglasil baron Schvvegel in popravil je g. poslancu Dež-manu, češ, da tistega špecijalnega slučaja ni prav umel, in da poslanec Šuklje tudi v tem špecijalnem slučaji ničesar druzega ni bil, nego čisti in goli odmev g. deželnega predsednika! (Konec prih.)
Deželni zbor kranjski.
(X. seja, dne 8. novembra 1889.) (Konec.)
Dr. Schaffer poroča v imenu finančnega odseka o prošnji občine Črni vrh glede podpore za cestne namene in nasvetuje, da se v namen izvršbe tehničnih preiskav po izvedenci dovoli 250 gld. za 1. 1890., da to svoto sme izdati deželni odbor.
Poslanec Povše podpira ta predlog naglašu-joč, da je ćrnivrh jako raztresena vas, katera je imela svoj čas jako živo in dobro domačo obrtnijo, plat-narijo, katera pa je sedaj uničena. Jedino poljske pridelke morejo ti prebivalci izvažati, zato pa njim treba dobrih cest. Ker teh ni, še istih ne spečajo. — Predlog finančnega odseka bil je potem vsprejet.
Poslanec ViŠnikar poroča za finančni odsek o cesti čez Lužarje, katera je letos bila komisijo-nelno ogledana. Dognalo se je, da je treba za preložitev treh ovinkov najmanj 10.900 gld., denarja pa je 3000 gld., primanjklaj tedaj 7900 gld., katere bi moral plačati Velikolaški okraj s 55% priklado. Zato finančni odsek nasvetuje, da se Velikolaškemu cestnemu odboru poviša podpora od 3000 na 4000 gld. ter so mu dovoli neobrestno posojilo v znesku 4000 gld,, katero bo vrniti od 1. 1891. nadalje v jednakih letnih obrokih.
Poslanec Pakiž priporoča predlog in izraža željo, da bi posojeni znesek polagoma iztrjeval in se takozvana fabriška cesta, katera služi razven Velikolaškega i Loškemu in Žužemperškemu okraju, uvrstile mej deželne ceste.
Deželni glavar dr. Po k luka r opomni, da se je pri deželnem odboru že dovolila za fabriško cesto iz Lašč do Lužarskega klanca primerna podpora in da je zgolj malomarnost dotičnega župana kriva, da se ta mali košček slabe ceste ni popravil. Odsekov predlog se vsprejme.
Poslanec Šuklje poroča za finančni odsek o Kamniški železnici.   Sklene se, da se dovoli 70-tisoč gld. v dveh obrokih iu sicer za leti 1890 in 1891. po 35.000 gld., čemur zbor pritrdi.
Dr. V o š u j a k poroča za finančni odsek o prošnji občine in krajevnega šolskega sveta na Dobravi za podaljšanje šolskih počitnic.   Poročevalec nasve-
tuje, naj se prošnja, ker spada v delokrog deželnegani šolskega sveta, istemu izroči, čemur zbor pritrdi.
Dr. VoŠnjak poroča za finančui odsek o prošnji za podporo zgradbe šole pri sv. Trojici v okraji Logaškem. Poročevalec pravi, da se je izogibati po sklepu deželnega zbora v obče potratnih šolskih zgradb. Tu pa se hoče zidati veliko poslopje, takoj za trirazredno šolo, katerega občina nikakor lahko zmagati ne more Zatorej nasvetuje, da se prošnja izroči deželnemu šolskemu svetu v poročanje.
Poslanec Stegnar misli, da bode za to občino, ko bode šolsko obiskovanje gotovo slabo, popolnem zadostovala jednorazreduica, kajti komaj 120 otrok bode za šolo godnih iu še ti ne bodo nikdar redno obiskavali šole. Zatorej naj se uvaža tak načrt za stavbo, ki bode primeren finančnim razmeram šolske občine.   Predlog se vsprejme.
Poslanec V i š n i k a r poroča za finančni odsek o prošnji občine Loški potok za uvrstitev Loškopo-toške ceste mej deželne ceste in za podporo. Uvrstitev mej deželne ceste, pravi poročevalec, je proti določbam deželnega cestnega zakona, ta del prošnje naj torej se odkloni, dovoli pa 500 gld. iz deželnega zaklada za podporo, katera naj bi se porabila za dovažauje gramoza in odvažanje cestnega blata.
Poslanec Pak i ž želi, naj bi se venderle cesta od Travnika do Bloške meje uvrstila mej deželne ceste.
Poročevalec V i š n i k a r pa temu ugovarja, ker nasprotuje § 2. cestnega zakona za Kranjsko. — Predlog odseka se vsprejme.
Cesarski svetnik M u r n i k poroča za finančni odsek o troškib za nadomestovanje učiteljev, kateri bodo obiskovali petmesečni tečaj na c. kr. državni obrtui šoli v Gradci in nasvetuje, naj se ti stroški pokrijejo iz normalno-Šolskega zaklada in deželnemu odboru dovoli dati primerno podporo v ta namen. Predlog obvelja.
Poslanec  dr. Tavčar poroča za upravnogo-spodarski odsek o letnem poročilu deželnega odbora glede „občil".  Povočevalec pravi, da se je upravni odsek prepričal, da se je veliko storilo v deželi za ceste in druga občila.   Morda da se v nekaterih okrajih preveč eksperimentuje s cestami in gotovo je  tudi,  da so  v   nekaterih   okrajih bremena za občila previsoka.   Odseku se   za zdaj  še ni videlo umestno staviti v tem oziru kake predloge, v prihodnje pa se bo moralo po mnenji poročevalca vse-kako delati na to, da se v nekaterih okrajih občil-ska bremena tako pomanjšajo,  da bodo v naravni primeri z dotičnirai občili in prometom, katerega posredujejo.   Največ se peča deželnoodborsko poročilo zgolj z administrativnimi zadevami, tako, da se posamezni predlogi  upravno-gospodarskega odseka prav lahko tičejo ne le jedne  številke, nego cele vrste tacih številk, kakor hitro dotični odsek ne stavlja pri dotičnih številkah posebnih nasvetov, ter samo nasvetuje, naj se vzame na znanje.   V tem zmislu stavlja narodno-gospodarski odsek svoje predloge in nasvetuje naj se poročilo, katero razpravlja cestne zadeve v Postojini, Škofja Loka, Bistrica in Kočevje vzame na znanje, kar zbor odobri. Glede Velikolaškega okraja omenja odsek v prvi vrsti, da je deželni odbor izplačal cestnemu odboru 500 gold. za popravo poškodeb  prouzročenih  po  nalivih due 23. in 24. julija t. 1. in da se deželni odbor doslej še ni izrekel ali naj ta znesek velja za subvencijo ali posojilo. Z ozirom na žalostno stanje financijalno, v katerem se nahajajo denarna sredstva tega cestnega odbora, nasvetuje finančni   odsek, da naj deželni zbor vzame poročilo deželoega odbora na znanje iu da ima veljati znesek   500 gld.,  o katerem deželnoodborsko  poročilo  govori,  kot subvencija. — Predlog se vsprejme.   Cestni odbor   Krški želi naj bi se   mu   odpisalo  C00 gold.  deželnega posojila. Upravno gospodarski odsek misli, da se prevečkrat ponavljajo take prošnje, kakor tudi prošnje, da bi se plačilni obroki pri deželnih posojilih prenašali in podaljšali. S tem se cestni odbori nekako zazibljejo v vero, da deželna posojila nikakor ueso resna posojila, ker jih ali ni treba poplačati ali pa se od leta doleta prekladajo. V interesu pametnega gospodarstva pri okrajnih cestnih zastopih in v interesu deželnega zaklada ki ima na takih  posojilih izdanih več ko 30 000 gld. naj bi se ostreje postopalo glede prej omenjene prošnje.   Da bi ae cestni odbori polagoma privadili na plačevanje, priporočalo bi se, da bi se plačilni obroki  le takrat podaljšavali, če bi   se   vsaj    na   račun  plačala   kaka primerna svota.   Upravnogospodarski odsek nasvetuje: Cest-
ni • » I • i" om izplačana posojila naj se nikdar ne odpišejo, če ni izkazana skrajna sila in potreba, prošnjam cestnih odborov za podaljšanje plačilnih obrokov glede teh posojil naj se ugodi le takrat, če je v resnici izkazano, da cestni odbor ne more ničesa plačati, tudi naj se uvede načelo, da naj deželni odbor dovoli podaljšanje obrokov kolikor mogoče le takrat, če se je plačalo vsaj nekaj na račun zapadlega obroka. — Predlog se vsprejme Poročevalec dr. Tavčar poroča na dalje o cesti na Ključih, o cesti v Javorščah na okrajni cesti mej Blokami in Ložkim potokom, o prikladi cestnemu odboru Logaškemu in mitniških dohodkih na Bloški polici, kar se vzame na znanje.
Na dalje poroča dr. Tavčar o cesti pod Ško feljco, isto mej Grosupljem in Veliko Mlačno, podpori za popravo po nalivih poškodovanih cest v BesniŠki in Lipoglavski dolini, o podpori za cesto mej Grosupljem in Veliko Mlačno, katero je dovolil dež. odbor v znesku 250 gld. in o udorji v Zagorji, za kar sklenil je dež. odbor, da vse potrebno ukrene, kakor hitro mu dojde poročilo okraj, cestnega odbora. Poročevalec nasvetuje naj se poročilo deželnega odbora o navedenih zadevah vzame na znanje, pa še odobri, da se je v popravo ceste v Besuici izplačala po deželnem odboru podpora 1000 gld., isto tako naj se odobri poročilo za cestne okraje Logatec, Metlika, Mokronog, Vrhnika, Radeče in Radovljica. Na znanje naj se vzame Loškopotoške okrajne ceste podpora, uvrstitev mej dež. ceste in naprava mitnice, 15% priklada za vzdržavanje te ceste podpora za cestarje v znesku G00 goldinarjev, mitniški dohodki Pod klancem, ki so iznašali čistega dohodka 1077 gold. 47Vi kr., podpora okrajne ceste mej Loškim potokom in Blokami in ne rednosti v gospodarenji cestnega okraja Ribniškega, katere je zakrivil bivši načelnik okrajnega cestnega odbora, o katerem pa poroča dež odbor, da je bivšega načelnika računski primankljaj že pokrit. Zatorej nasvetuje dr. Tavčar, da, ker je dež. odbor vse potrebno ukrenil, da se je uredilo gospodarstvo tega cestnega okraja, naj zbor vzame poročilo za Ribniški okraj na znanje, čemur se tudi pritrdi. Kar se tiče cestnega okraja Novomeškega poroča deželni odbor o preložitvi ceste na cestah Št. Peter Otočiće in Srednja Vas-Vrčice in podpori in prikladi za cestne namene. Poročevalec pravi, da se je tudi letos bilo poslovanje Novomeškega cestnega odpora neredno, ker se je pobirala manjša priklada nego je deželni odbor določil.
Dr. Tavčar nasvetuje v imenu upravnega odseka naj se poročilo vzame na znanje, pa izreče, da naj v prihodnje cestni odbor strogo pazi na to, da se pobira ravno ista priklada, kakor jo je določil deželni odbor.
Predlog se odobri, istotako se vzamejo na znanje poročila o cestnih okrajih Žužemberškem, Se-nožeškem, Zatiškeni, Trebanjskem in Črnomaljskem. Na dalje se odobri   poročilo deželnega odbora, ki se tiče Turjaške ceste, za katere vzdrževanje seje 1. 1888. z uštetimi  cestarskimi  mezdami izplačalo 3180 gld. 95 kr. Turjaška ceBta je 12.489 metrov dolga.   Za vzdrževanje Grosupeljske   ceste  in za 13800 metrov  dolgo novo cesto  mej Grosupljem in Krko se je 1. 1888. izplačalo z uštetimi cestarskimi mezdami 1757 gld. 56 kr. Ta poročila vzame zbor na znanje.   O Kopačniški  cesti pravi poroče valeč, da je ista  116 kilometrov dolga in jo veljalo vzdržavanje  1. 1888.   znesek 1173 gld. 1 kr. Ta cesta zidala se je bolj iz strategičnih razlogov, pravi dr. Tavčar,   nego iz razlogov prometa in njegovih potreb. Ali kakor so razmere sedaj, nema ta cesta prav nikakega pomena,  ne za promet, ne za vojno, če bi se slučajno v te kraje zanesla. Cesta v kolikor je na kranjski strani, je vzorno izdelana in je sposobna za vsaki promet.  Vender se malokdaj prikaže na njej kak voz, to pa  zaradi tega, ker se premeni cesta v pravo  poljsko  pot, kakor hitro se prekorači deželna granica.  Tista proga te ceste, ki vodi od kranjske meje naprej, ni nikdar posuta. Posestniki, ki trebijo Bvoje laze po bregovih na okrog znašajo iztrebljeno kamenje in drugo plažo na to cesto. To je pa tudi jedino posipanje, katero poznajo Goričani glede te ceste.  Kako se bodo po nji vozili vojni vozovi, je  poročevalcu čisto neum-ljivo in prav čudno se mu vidi,  da vojna uprava ne poseže vmes. Nasvetuje tedaj, naj se ta oddelek dež. odbora poročila vzame na znanje, vender pa z dostavkom,  da se ima deželni odbor obrniti do deželnega odbora v Gorici ter ga znova opozarjati na velike nedostatke cestne proge, ki veže KopaČ-
niško cesto od kranjske meje naprej in pa goriško vas Cerkno. Vsprejeto. O občinski cesti z Golega do studenca poroča deželni odbor, da je dežela dala za to cesto 1000 gld. podpore, g. grof Lev Auers-perg pa 600 gld. 90 kr. Po vsi pravici je tedaj deželni odbor odklonil prošnjo občine Želimlje za prispevek za to občinsko cesto in nasvetuje, da se poročilo vzame na znanje, g. grofu Levu Auerspergu pa za podporo izreče zahvala. Obvelja.
Dr. Tavčar nadalje nasvetuje, naj zbor vzame na znanje poročilo dež. odbora, o občinski cesti iz Spodnjega Loga do Dola, o podpori 200 gld. za popravo občinske ceste z Vojskega do Idrije, 300 gld , da bi se cesta od Tržiča do Podnarta uvrstila mej deželne ceste, kar ^e ni uslišalo, o podpor, 600 gld. občine Ustje za napravo občinske ceste do Ajdovščine, o posojilu občini Škofii Loki 1000 gld. za napravo novega podpornega zidu mej kapucinskim mostom in Vincarji, katerega zneska polovica se bode izplačala, ko delo prične, druga pa ko se dovrši, o podpori podobčini Visoko 1 50 gld. za zgradbo mostu čez Kokro, o podpori 1O00 gld. za občinsko cesto iz Bohinjske Bistrice v Nemški Rovt, Sorico in naprej; o podpori za zgradbo mostu čez Reko pri Suhorji, katera se izplača, ko je drugi potrebni stavbeni denar zagotovljen, o podpori 200 gld. za občinsko cesto mej Št. Jurjem in Zagorjem, o podpori 250 gold. občinam Borovnica in Litija za popravo po nalivih poškodovanih občinskih cest in o napravi dovozne ceste k kolodvoru v Medvodah, katere potreba je iz aktov popolnem razvidna, zatorej naj zbor odobri napravo kakor tudi vse prejšna poročila dež. odbora, kar zbor odobri.
Dr. Tavčar poroča polem o izkazih okrajno-cestnih zakladov za 1. 1838, Isti kažejo omenjeno leto, razen Ribniškega cestnega okraja, ki še ni doposlal izkaza , skupnih stroškov 142.444 gold. 791/a kr. Izkaz vzame se na znanje. O železnicah poroča deželni odbor, da je zbora sklepe glede deželnega doneska za dolenjske lokalne železnice s črtami Ljubljana-Grosuplje Hudo-Trebnje-Novomesto-Straža iu Grosuplje- Ribnica-KoČevje naznanil trgovinskemu ministerstvu, proseč ga pospešila gradnji ta železnice, priobčil pa je te ukrepe tudi konsor-ciju za to železnico in ga pozval, naj gleda, da mu občine, obrtni in rudarski podjetniki ter drugi udeleženci zagotovo* prispevke za gradnjo omenjene železnice. O uspehih konsorcija ter zastran priskrbe od vis. deželnega zbora sklenenega prineska bode deželni odbor poročilo predložil visokemu zboru ob bodočem deželnem zborovanji. Sklep glede prispevka za projektovano lokalno železnico Tržič-Kranj prijavil se je konsorciju in občinskemu županstvu Trliškega trga, in sicer zadnjemu i naročilom, da prvo pri poizvedovanji po potrebnih podatkih podpira. Do zdaj deželnemu odboru o tej reči ni došlo nič naznanil. Dr Tavčar nasvetuje, da se to poročilo vzamo na znanje, kar obvelja.
Poslanec Kersnik poroča za upravno-gospo-darski odsek o uvrstitvi občinske ceste iz Preloga čez Domžale v Rodico k državni cesti mej okrajne ceste, nasvetujoč, da se izroči deželnemu odboru, ki naj potrebno ukrene, ko bode železnica v Kamnik dogotovljena. (Vsprejeto.)
Za upravno-gnspodarski odsek poroča poslanec Kersnik o prošnji občine Toplice, da He izpelje deželna cesta čez zdravišče Topliško in o prošnji okrajnega cestnega odbora v Velikih Laščah, da se vsprejme cesta Velike Lašče Bloke mej dež. ceste. Poslanec Kersnik nasvetuje z ozirom na ustno postavo, naj se deželnemu odboru naroči, da preiskuje uzroke in poroča v prihodnjem zasedanji.
Poslanec Pfeifer pravi: Prošnja Topliške občine meri na to, da Topliško zdravišče pride v zvezo deželne ceste, tako da ne bi na strani ostalo in oddaljeno od navadnega prometa Znano je, da ima kranjska dežela jedino to zdravilno kopel j, katera že od nekdaj daleč po svetu slovi zaradi zdravilne moči svoje. Da se obisk tega zdravišča po množi, treba, da so prometne zveze, posebno glede voznikov, popotnikov in bolnikov, ki iščejo tam pomoči, kolikor mogoče ugodne. Vsaj vsi dobro znamo, da obilni obisk zdravišč tudi korituo upliva na ves okraj, ki je tako srečen, da ima taki naravni zaklad, ker denar, ki ga prineso obiskovalci, ne ostane v Žepu posameznikov, temveč se razdeli mej posestnike, obrtnike in trgovce dotičuega okraja, ki najdejo ravno v takem zdravišči trg za svoje blago in pridelke. Tedaj gorko priporočam, da deželni odbor vse stori za Toplice, kar je le mogoče. — Potem se Beja sklene.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 20. novembra.
»Politik" ima dopis iz Trsta, v katerem jako hvali sedanje Tržaške razmere. Iredentizem je poražen, ker vodja namestništva hodi druga pota, kakor je Depretis. V mestnem zboru bo sedaj moćna meščanska stranka, ki bode nemškim in slovenskim manišinam pomagala do pravic njihovih. Ni teško uganiti, da je dopisnika iskati v Tržaških vladnih krogih. Slovenec bi nikdar tako ne pisal, ker se razmere za Slovence neso nič zboljšale, temveč prej shujšale. S takimi poročili po listih bodo torej še zanaprej slepili svet in zlasti višje vladne kroge na Dunaji. Morda Be s takimi poročili namerava doseči, da bi Rinaldini bil imenovan namestnikom, vsaj ima baš „ Politik" brzojav iz Trsta, da bode ta mož kmalu definitivni namestnik. Ta dopis pa nas tudi uči, da se „Politik", ki je bila za Skrej-šovskega uprav uzoren list, vedno bolj pogreza in da niti za las ni boljša od židovskih listov.
„Sonn und MontagBzeitung' je izvedela baje iz dobro poučenega vira, da se knez Ueeliten Mtein že kesa, da je sklenil odtegniti se političnemu življenju in da že hoče zopet začeti politično delovanje. Razne frakcije protisemitske stranke se mislijo zbrati okrog njega in se njih vodje o tem že dogovarjajo.
V deželnem zboru gališkeni je stavil po-slanec MadeJHki predlog, da se vlada pozivlje, da bi se v varstvo časti in osobne svobode državljanov funkcije državnega pravdništva, preiskovalnega sodnika iu predsednika pri kazenskih obravnavah izročale le posebno sposobnim uradnikom; da bi pre-udarjala, bi li ne, bilo umestno, da se kazenskopravni red tako premeni, da se v predpreiskavi oblast preiskovalnega sodca in državnega pravnika omeji, oblast k umore svetnikov j>a razširi. V utemeljevanji tega predloga je rekel Madejski, da prevelika gorečnost posebno nekaterih mladih državnih jtravdnikov in preiskovalnih sodcev je mnogokrat kriva, da koga po nedolžnem zapro ali celo obsodijo. Svoje trditve podpiral je z mnogimi statističnimi podatki. Madejskega predlog zaslužuje vsekako velike pozornosti, kajti umestnost se mu odrekati ne da.
Ogemka namerava osnovati 7 novih trgovskih zbornic. Poštne hranilnice se pa bodo baje premenile v posojilnice za javne uradnike.
*% iiairrje države.
Shod w% ni rlJMkega ministra vnanjih zadev in iieiu&kega kancelar ja je dal časopisom povod k raznim ugibanjem. ,Times" se bile izvedele, da je Bismarck pregovoril Kalnoky-ja, da Avstrija ne bude več podpirala Koburžana. To |>a odločno oporekajo „Kreuzzeitung", B^rolinska oficijozna „Post" in „National Zeitung". Poslednji list trdi, da se Kalnokv iu An<lrassy glede balkanske popolnoma ujemata, samo, da bi zadnji odločneje postopal. Bivši minister vnanjih zadev je proti temu , da bi se Bdk.in razdelil mej Rusijo in Avstrijo. Balkan mora ostati neutralen, niti Avstrija niti Rusija ne sme ondu imeti kake prednosti. Andrassv misli, da bi ministerstvo vnanjih zadev moralo napeti vse sile, da Turci|a prizna Koburžana, da bode potem AvBtrija mogla v tej zadevi zavzet1 svoje stališče. Chh polovičarstvu je minil. S poslednjim cesarskim nagovorom delegaciji je angažovana čast države glede Bolgarske in rešitev tega vprašanja se več odlašati ne sme.
„Graždaniii" svetuje ruskej vladi, da bi manj denarja tratila za oboroževanje, naj bi si rajši kacih 5 ali G milijonov vsako leto več porabilo za diplomatične namene Z denarjem se v diplomaciji mnogo, opravi posebno v orijentu, kajti z denarjem moreš še pomohamedaniti vso Rumuuijo.
U sta; a v ItravdHiJi je bila m krvava. Jedini pomorski minister je bil runjen, pa še ta bo kmalu okreval. Najbrže se tudi nihče drug za cesarja ni potegnil Z t uzrok, da je prišlo do prevrata, se navaja to, da je princesinja, ki bi bila naslednica, precej klerikalnega mišljenja, kar pa večini Brazi-lijancev ni posebno ugajalo. Vsekako se pa mora reči, da je ta prevrat grda nehvaležnogt proti staremu cesarju, ki je jako dolgo kaj modro vladal in zares po očetovski skrbel za deželo. Pod njegovo vlado se je dežela lepo razvijala. Če bode pa republika brazilijska tudi tako napredovala, se ne ve, ker se jo bati razporov, kakor so navadni po vseh srednje- in južnoameiiških republikah.
Dopisi.
S Spodnjega Štnjerja 18. nov. [Izv. dop.] Prečitavši dopis iz Gradca v Vašem cenjenem listu štev. 265. od 16. novembra t. I. vzdihnil sem : „vender je zinil jedenkrat o Ljubljanskih razmerah mož, ki se mora prištevati prvim našim veljakom in učenjakom." Visokoučeni g. dr. Gregor Krek je govoril! Govoril je resnične besede in govoril jih je gotovo iz srca vseh nesebičnih Slovencev. Kdor čita oba Ljubljanska dnevnika, brzo se bode prepričal, na kateri strani se nahaja odkritosrčnost in na kateri strani licemeratvo.   „Slovenčevi" gos-
podje ne smejo misliti, da so Blovenstvo v zakup vzeli in da mora vse tako plesati, kakor bi jim on godli. Pa kaj čemo! V Ljubljani je že od nekdaj navada, da se složno ne sme delovati in ravno „ne-katerniki" Ljubljanski imajo glede tega razpora največe maroge na sebi ter so največ krivi na tem, da se naš že itak dovolj tlačeni slovenski narod ne more tako razvijati, kakor bi se prav za prav moral. „Slovenec", list „konservativen", je že mnogo zla zakrivil nad Slovenci. Pisal je naravnost, da je vse, kar neče slepo hoditi za njim in njegovimi nazori, rusofil in panslavist, in le tem gospodom, ki ta list uredujejo in hočejo biti v vseh podvzetjih svojih nezmotljivi, tem častitljivim gospodom se imamo zahvaliti, da so o Slovencih, kakor sploh o avstrijskih Slovanih danes na merodajnib mestih v istini misli, da smo nelojalni.
Razpor v Ljubljani in raspor v Gorici, to ste deloma že dosegli. Gospodje, denite roko na prsi in vprašajte se: kdo je vse to zakrivil? Kdo je začel begati naš ubogi slovenski narod? — Strah katerega imate pred slovenskimi liberalci, je prazen in brez podlage. Vi imate vse drugača načela; Vi hočete biti Slovencem komandanti, in ker se Vam to ne more posrečiti, rušite disciplino mej istimi in vestno zidate na kitajskem zidu, podirate pa vse ono, kar so doslej naši zaslužni možje s trudom postavili. Z „Rimskim katolikom" ste pričeli „unisono" begati Slovence iu za nasledke temu beganju odgovarjali bodete sami poslednji dan pred Bogom, imeli bodete zagovarjati vsa zid in vsa pre klinjevanja, ki ste jih že in si jih še bodete s takim svojim postopanjem naložili na svoja ra mena.
„Slovenčevi" gospodje udrihajo pa samo po liberalnih Slovencih, marveč začeli so nekaj časa sem jezditi celo na naši slavni družbi sv. Mohorja. Letos, ako so ne motim, našel sem v „Slovenci" že pet takih naskokov, ki mi dajo misliti, da se za tem grmom najbrž skriva kak drug zajec. „Man raerkt die Absicht und wird verstimmt". Ni dovolj, da ste se potrudili z „Domoljubom" napraviti konkurenco Celovškemu „Miru", sedaj bi najbrže še družbo sv. Mohorja radi nase spravili in jo pograbili, ali pa podrli. Kaj Vam je ta družba storila in kaj zakrivila, da ste jo začeli rofkati? Ali morda celo tej bratovščini ne privoščite več mirnega napredka ? Pustimo v miru in ne poderajmo, kar si je narod naš s pomočjo svojih zaslužnih mož le z največjim naporom mogel ustvariti. Družba sv. Mohorja napredovati more le tedaj, ako ostane tam, kjer je — v Celovci. V Ljubljani pokopljete jo, to ste že z drugimi podvzetji dokazali, jirav v kratkem času. Zatorej ne praskajte ondu, kjer Vas ne srbi, in ne škodujte s svojimi prenapetostim! vsemu slovenskemu narodu.
Domače stvari.
— (V de naš nji seji deželnega zbora) sklenilo se je brez razgovora postava o povzdigi živinoreje. O stavbi dež. gledališča v Ljubljani poročal je za finančni odsek poslanec Hribar in na svetoval, da se poročilo dež. odbora o tej zadevi vzame na znanje, deželnemu odboru pa naroči, da vse potrebno ukrene, da se po načrtu Hrasky-Hruby iz leta 1888. dovoljeno vsoto 190.000 gld. prične spomladi 1891 • I. £ i da ti gledališče na cesarja Jožefa trgu. Mestni občini L ub-ljanski izreče se zahvala za brezplačni odstop Cesarja Jožefa trga in inženerju Hrasknmu, ko bode dovršil nov načrt in proračun dovoli nagrade 500 gl. 95.000 gld., ki za stavbeni kapital še manjkajo, vzeli se bodo na posodo po 4%, glede zgradbe de-želnobranske vojašnice se je sklenilo: 1. Deželnemu odboru se naroča, da so zaradi deželno-brambovske vojašnice za oba batalijona št. 24 in 25 in radi potrebnih skladišč pogodi s c. kr. vojaško upravo, ter da se vojašnica v dveh letih sezida. 2. Donesek za zgradbo brambovske vojašnice, dovoljen za 1889. 1. v še obstoječem znesku 35.514 gld. se ima porabiti 1890. 1. 3. Za zgradbo vojašnice dovoljuje se za 1. 1890. drugi donesek 50.000 gld. iz deželnega zaklada. 4. Dež. odboru se naroča, da ae zaradi plače let prispevka z mestno občino Ljubljansko pogodi. Poslanec Klein izreka željo, naj bi se dela za vojašnice kmalu razpisale, ker se bode s tem zelo ustreglo obrtnikom. Poročevalec M urni k odgovori, da se bodo dela razpisala morebiti že meseca decembra, gotovo pa meseca januvarja I. 1890. Prihodnja soja je jutri ob 10 uri.
— (Deželni zbor štajerski) zaključil je včeraj svoje zasedanje. Baš pred koncem je navzlic ugovorom slovenskih poslancev sklenil, da se katasterska občina Konjice loči iz sedanje politične občine Konjiške, da se mesti Celje in Ptu| izločita iz oKr. zastopa. V dotičnih debatah so se krepko oglašali slovenski poslanci dr. Sernec, dr. J ur-tela, Jerman i n M. Vošnjak Predlog doktorja Radeya, da bi se premenil deželni red in bi štajerski Slovenci imeli jedo ga deželnega odbornika, ostal je v manjini, kakor je bilo že prej gotovo.
— (Umrl) je preteklo noč vsled kapi gospod Š i in en Paternoster, notarski uradnik na Krškem, rodom iz Kranja. Bil je izvrsten pevec in poznat in priljubljen v vseh narodnih krogih. V prejšnjih letih sodeloval je tudi pil slovenskem gledališči. Bodi mu zemljica lahka in blag Rpnmin!
— (Uredništvo časnika „11 Dir it to Croato") nam iz Pulja brzopivlja: Današnje štev. zaplenjeni trije članki : Slovanska liturgija. — Prelaz Poddražanov in Škofovske seje na Dunaji.
— (Imenovanja) Deželnega sodišča svetnik Ludovik Tomicich imenovan je svetnikom deželnega nadsodišča, računski re viden t Ivan Pitamic računskim svetnikom pri namestništvu v Trstu
— (Poročil) se je danes znan, rodoljub g. Mirko Je I uši č, posestnik v Kastvu z gospo-dičino Ernesto M o bovi č iz Moščenic.
— (Otvoritev nove otroške bolnice.) Po včerajšnji kratki notici opisati nam je danes to 8lavnost malo obširneje. Po sv. maši zbral: so se v lepo z zelenjem in s podobo cesarice okrašeni sobi v drugem nadstropji  predsednik  upravnega sveta gosp. A. Samassa z upravnimi odborniki, župan Grasselli, mnogo zdravnikov,  mej njimi vladni svetnik   V al en ta,  zastopnica  najvišje pokroviteljice cesarice Elizabete  baronica VVinkler in deželni predsednik baron VVinkler, kakor tudi mnogo jako odličnega občinstva    Stolni prost dr. Klofu-tar je z asistenco blagoslovil poslopje, potoni pa imel nagovor, v katerem je naglašal, da je denaš-nji dau jako pripraven za otvoritev tako blagodej nega zavoda, ker se praznuje god sv. Eizabete, velike dobrotnice ubogih in bolnih, poleg tega pa god presvetle naše cesarice,  blage  podpornice revnih. Nauduševal je gospe pokroviteljice, naj i nadalje delujejo v prid zavoda, ki lajša hfido revnih otrok. Predsednik upravnega sveta, g. Samassa, slikal je zgodovino zavoda, ki je mnogokrat že bil v nevarnosti, da bi bil  prenehal, da ga neso vzdržali blagi dobrotniki in milost cesarske rodovine. Govornik naposled  zakliče „hoch" cesarju in cesarici in izroči poslopje dr. S c h u ste r j u.  Poslednji prevzame poslopja ter  v daljšem govoru pripoveduje zgodovino in razvoj otroških bolnic, katerih prve so bile že 400 1. p. Kr. v Rimu, v 17. stoletji prva v Parizu, 1. 1836. prva na Dunaji. Ljubljansko bolnico sezidal je stavbeni  mojster g. Tre o po vseh predpisih   higenije.    Potem je  deželni predsednik baron Win kler čestital upravnemu svetu na lepem uspehu in naglašal dobrodelno delovanje g. Lesko-vica, ki je od začetka emirom za zavod neumorno skrbel. Blago delovanje je sani presvetli cesar priznal in mu podelil zlati križec s krono, katerega mu pripne deželni predsednik ua prsi.   Gosp. Lesk o vic se ginjen zahvali in prosi deželnega predsednika, da bi sporočil uajudauejšo zahvalo na odlikovanji. Potem se je odlikovancu čestitalo in pričel se je ogled lepega poslopja, ki  ima dve nadstropji in prostora za ii6 otrok, katero število pa se lahko podvoji ako se jiorahijo še hodniki. Sobe v katerih že leži nekaj bolnih otrok, so lepe, prostorne, zračne, otroci imajo lepe posteljce in vso pripravo. Za poslopjem so kuhinje. Bolnike oskrbujejo milosrdnice. Okrog  lepo  (grajenega  poslopja napravil se bode vrt.   Vsa stavba, s kanalizacijo vred do glavnega kanala, stala je 32.000 gld., notranja oprava pa do 6000 gid.
— (Iz Vrem.) V Fameljski občini se je novi občinski odbor sledeče konstituiral : Jos Šklemba, posestnik v Famljah, župan ; Josip Magama posestnik v Famljah, svetnik; Andrej Bak, posestnik v Goricah, svetnik; Andrej Magajna, posestnik v Dolj. Vremah, Ivan Požrl, posestnik v Britofu, Anton Matjažič, posestnik v Goricah, Jakob Gasperšič, posestnik v Famljah, Tomaž požrl, posestnik v Goricah, Janez Prihavec, posestnik v Famljah odborniki. —- Dne 17 t. m. popoludne od večermce grede padel je osemletni učenec tukajšne dvoraz-rednice Josip Dujec iz Škofelj raz brv pod Dujčevim
I jezom v Reko, ter se utopil.
— (S Ptuja:) Nauki o varstvu živalij za ii la d i no. Z dovoljenjem Graškega društva za varstvo živalij v slovenskem je/iku na svetlo dal in založil Vil j. Blanke, tiskar in knjigotržec v Ptuji. Cena 15 kr. komadu (po pošti 5 kr. več). Ti nauki, ki bi naj v nobeni šoli na Slovenskem ne manjkali, tiskani so na velikem, okrašenem in močnem papirji, ter se lahko spravijo v okvir ali prilepijo na desko in razobesijo v šolskih ali javnih sobah. Dobe se pri založniku v Ptuji. Priredil jih je g. Ant. Porekar, nadučitelj na Humu. Služile bi tudi kmetijskim podružnicam v razdeljevanje.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Krško 20. novembra. Sinoči ob 8. uri za srčno kapjo umri narodni veteran Simen Paternoster.
Dunaj 20. novembra. S cesarjevim ročnim pismom sklicuje se državni zbor na 3. dan decembra.
Berolin 20. novembra. Pri tukajšnji dopolnilni volitvi v mestni zbor 5 liberalcev, 1 socijaldemokrat zopet izvoljenih, 1 liberalec in 5 socialdemokratov na novo izvoljenih. Mej 3 socijaldemokrati, jednim konservativcem in dvema liberalcema bodo ožje volitve.
London 20. novembra. Pivovarniški posestnik Edvard Guinnes v Dublinu ustanovil je za zgradbo delavskih stanovanj 250.000 funtov šterlingov (200.000 za London, 50.000 za Dublin.)
Rio de Janeiro 20. novembra. Prejšnji ministerski predsednik vicomte Emuropreto ukrcal se je danes v Evropo.
Bazne vesti.
* (Bivši cesar braziljski) bode lahko prav ugodno živel. Dobil je 500 000 funtov šterlingov (nad 5 milijonov gld.) v gotovem, na leto pa bode dobival 90 000 funtov mirovnine. Njegov zet, grof Eu ne sme pod smrtno kaznijo nikdar več stopiti na braziljska tla.
* (Loterijsko posojilo,) katero se je v Rusiji razpisalo na korist plemiški zemljišni banki, imelo je velikanski uspeb. Vsa podpisana vsota iznaša 5 621,597.475 rubljev, to ie 32 7 krat več, nego se je razpisalo. Podpisalo je 258.200 oaob za 26,146.965 delnic. Največja udeležba bila je v Pe-terburgu (91°/o), potem v Moskvi, Varšavi, Kijevu in Odesi. Izmej bank podpisali sta največ mej narodna trgovinska in volško-kamska banka.
* (Največja sve ti I ni ca) je v svetilnem stolpu pri Hanftholemu na jitlantski obali, kateri je nedavno zgrajen. Dva parna stroja po 35 konjskih sil gonita d v« električna motorja. Računa se, da ta svetilnica sveti za dva milijona sveč.
Milim iw
JI
za vse leto gld. 4.60 ; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
JT it J o i :
19. novembra.
Pri Slonu : Richtor. Loha z D unaja. — Verbič iz Zagreba. — Ilriretti iz Linca. — Maver i/. Gradca. — Gregorlč z Krškega. — Wirl iz Trsta. — IHadek iz Kočevja. — Perko iz Goric«.
Pri Malici: Ilitz, Hausner, Ruckt, MUlIer z Dunaja. — Wul.oriiiin iz Prage. — Hojan iz Godoviča. — C uja k iz 'trsta.
Pri Južnom kolodvora: VVeutaria« z Laškega. — Aljancič is Ribnice.
Umrli so v U ubijan I:
19. novembra t Ana Kloponr, posestnica. 61 let Kla-dezne nlice fit. 7, za vnetjem grlu. — Ivan Slatner, lekar-nićni subjekt, 25 let, Stari trg fit. 4, za jetiko.
Meteorologično poročilo.
a	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperaturu	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mra.
19. nov.	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	7522 mm. 751 2 mm. 752H mm.	—2 8« C —0 3° C —1-8° G	brezv. bre/.v. brezv.	megla megla' megla	010 mm. megle.
Siednja temperatur* —16°, za 4'7° pod normHlom.
XD-io.rxa>jsls3. borza dne 20 novembra t. 1.
(Izvirno telegraficno poročilo.)
		včeraj	—		daDeti
Papirna renta.....	gld.  85 30		—	gld.	85-40
		86-70	—		85-80
		108-70	—		10S 60
V „ marčna renta ....		100-75	—		100-85
\kcije narodne banke.   . .		922 —	—		923 —
kreditne akcije .....	■	310 —	—		311 75
London ......		118-90	—		118-75
		__•—	_		_•_
	■	Sr46	—	■	9-45 •/,
j. kr. cekini ....		5-67	—		5-66
Ncuafike marke ....		58 37'/,	—		r.8-30
4°/0 državno sruško ie 1. 1861		260 gld.	132 gld.		50 ar.
Državne k ročk o. iz 1. 1M64		10O ,	177		25 „
Ogerska zlata renta  i" ,			100	91	»6 ,.
.'gerska papirna renta 5°i0   .       .   . . 5'/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. Dunav* reg. srečke 5°/0   .   .     100 gld. Zemlj. obe. avstr. 4Viu/0 zlati zast. listi .
Kreditne srečke.....100 gld.
tludolfove srečke..... 10 ,
Akcije anglo-avstr. ba ike   .   .     120 „ Trammway-drust  velj   17o gld. a v.
•J6
122 1L8 185 20 144
80
25 25 50
20
Mesto vsake posebne objave.
Tužnim srcem javimo žalostno vest o smrti naše ljubljene in nepozabne matere, oziroma tašče, gospe
MARIJE JUSTIN
katera je danes dne 19. novembra po dolgi mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, v 56. letu svojo starosti, mirno v Gospodu zaupala.
Pogreb bode v četrtek dne 21. novembra ob 3. uri popoludrie iz hiše št. 12 na Kongresnem tr^u k sv. Krištofu.
Blago ran j ko priporočamo v blag spomin.
V Ljubljani, dne 19. novembra 1889.
(963) Žalujoči ostali.
Dečka,
ki je krepak in zdrav ter je dopolnil 14 leto, ▼»prejme takoj v učenje
(960—2) Leopold Blumauer, sedlar.
Notarskega kandidata
VHprojniem takoj v pisarno. Zahteva ho najmanj jtMlnolutna notarska praksa. IMnča po dogovoru in zmožnostih. 1'onudbe z izkazom dosedanje prakso in zahtevami glede plačo naj so mi blagovolijo takoj poslati.
Dr. J. Pučko,
(964—1) c. kr. notar v Krftkeiu.
Stekleniške kapice
lepo narejene pošlje takoj jedina slovanska tovarna -A.- Aek-:i v Klatovu. i9;5_4>
Jako važno!
Za večdnevnega mojega tukajšnjega bivanja si uBojam naznanjati visokemu plemstvu in p. n. občinstvu, da v interesu domače ©Tortnlj© svetne in cerkvene predmete posnetnljem in v ta namen po najvišjih cenah plačujem stare drago-tine, kovinske posode vsake vrste, orožje, preproge, pohišje, potem čipke, pahljače, nakit in sploh vsakovrstne dragotine i. t d.
Jonip X7i-l3tt.il JFV©y v hotelu „Pri Slona".
Zh dopisovanja v Ljubljani in zunaj Ljubljane se uljudno prosi. (958—4)
Naćelništvo užitninske zadruge v Zatičini
•    V V
isee
3 izurjene dacarje
s plačo 600 gld. in 400 gld. in s prostim stanovanjem. Prošnje do I. decembra 1889. Kavcije zahteva se od prvega 200 gld. in od drugih pa po 100 gld.
Sv. Rok, dne 15. novembra 1889.
Iran IKTristan.,
(956—t) načelnik.
XXXXXXXXIXIXXXXXXXX
AVGUST SCHWEIGER
ordinuje vnuk dnu od O. do 12. ure dopolu-dne in od 2. do 5. ure popoludue.
Stanuje (908—8)
v hotelu „Pri Malici", II. nadstropje, št. 23.
Nova neprekoNlJIva ParlAka pluinba, priznana od avtoritet za najboljšo, zobem jednake barve ter nadomesti " svojej trajnosti zlato plombo.
XXXXXXXXIXIXXXXXXXX
J Čudovite kapljice
sv. Antona Padovanskega.
To priprosto in naravno zdravilo jo prava dobmdejna pomoč in ni treba mnogih besedij, da so dokaže njihova čudovita moč. Ce se le rabijo nekoliko dnij, olajšajo in preženejo prav kmalu naj-trdovratnejše želodčne bolesti. — Prav izvrstno ustrezajo zoper he-merojide, proti boleznim na jetrih in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mesečnih na&lez-nostih, zoper beli tok, božjast, zoper bitje srca ter čistijo pokvarjeno kri. — One ne preganjajo samo omenjenih boloznij, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.
Prodajajo se v vsoh glavnih lekarnicah na svetu; za narnčbe in poSiljatve pa jedino v lekarni Oltito-lolettl v Caoriei ; v Izubijani v lekarnah (J. pl. Triikoesy iu ii. jPivvoli; v Trstn v lekarnah «'. /micili iu <». It. ItoviH: v Beljaku v lekarni dr. Huiupf; v l*o»to|lnl v lekarni Fr. Baecurcich. '848—7)
I
»
V najem oddam takoj
na več let svojo veliko (946—4)
V velikem industrijskim k raji nu Koroškem, kl j6 Jako dobro obiskovana. Zaloga blaga odstopi se za ceno, za katero se je kupila. — 6000 gld. v gotovini potrebno. — Blagovoljna pismena vprašauja naj se pošljejo pod naslovom „11. Bf. N. 2340" upravništvu „Slovenskega Naroda«.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar.
s		
1	Ion. pl. Kleinmayr & Fei Bambera knjigarna v Ljubljani, priporoča  se  za  naročevanje na vse v knjigotrstvu nahajajoče časopise  in   v  snopičih   izhajajoča  dela.   Zlasti priporočevanja vredne časopise: Das Buch fUr Alle v 26 snopičih a  18 kr. — lllustrirte Chronik der Zeit v 26 snopičih po 15 kr. — lllustrirte Romane aller Nationen v 26 snopičih a 12 kr. — Ueber Land und Meer izdaja v veliki folio v 26 snopičih a 30 kr. — Ueber Land und Meer, izdaja v veliki osmerki v 13 snopičih a 60 kr. — Garten-lailbe v   14 snopičih a 30 kr. — Gartenlaube v 52 tedenskih številkah gld. 440 na leto. — Vom Fels zum Meer v 13 snopičih a 00 kr. — Zur guten Stunde v 14 mesečnih snopičih a 50 kr. — Zur guten Stunde v 26 snopičih a 25 kr. — lllustrirte VVelt v 26 snopičih a 18 kr. — Bibliothek der Unterhaltung und des VVissens v 13 snopičih a 45 kr. — Poštnina na zunaj se posebej zaračuni. (969—2)	
		
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".
09907655