; Hl«k Itlllrt imoliM« uiiaj* »•'J" T M»ri-l.ru bt'< poiiljanj« M ,loinza»»e leto H?l. _ k, ,a pol let* ..*„-,. ,x ictrt let« . -' .. H .,
pO pošti:
U »« letu .,10 (I. - k, ,» pol leU . h „ — „ ti ietrt leta * ,.  60 „
\V'lni;tV" in ..(.r* vni^t >« ji m »t.'lnem triru (linm-plati) liuna it. 1M.
u iv.i Iii ■ Iv l I .
O/iiani',1:
INfl Uje
ti kr., če »e iiatiune I krat, S kr. Tu ni tiika ttrtt, I kr. |t M ti-ka :tkrat-
\ei'e pHIUIMlke 1« pliou ■
j*jo p., priiitiirii.
Za vsak Hm| jk plaiati kolik (»ti-mprlji ix ;to k.
I M rrarajn, M 1'lait'ivoljnu kujejo.
&t. ors.
V Mariboru so
ptemhra. ISO«.
Tecjij I
9 9
T
Za časa, ko je še stal v avstrijskem državnem pravu na mestu, ktero se je od leta 18b'0 sem zaporedoma odločilo in za „vnuke in vnukov vnuke" v last dalo oktoberskemu diplomu, februarskemu patentu in deeeinborskim postavam z vsem, kar je v njih in okolo njih, za časa torej, ko je na tem zdaj toliko čestitljivem mestu še stal leseni pa določivni nauk „o kratki pameti podložnikov", tedaj ni bilo treba državljanu — ali kakor so jo imenoval — podložniku glave si beliti o tem, kar bi državi in ljudstvu koristilo, ni mu bilo treba vprašati se, ali bi podpiral ministerstvo ali ne, ali je to kar se v državi godi koristno ali škodljivo, tedaj tudi ni bilo ministrom in onim, ki bi radi ministri bili, še treba hoditi k banketom, zborom in živinskim razstavam in razlagati sedaj edino izveličavnega nauka o zaupanji do ministerstva in njegovih organov; tedaj tudi ministcrstva po zaupanji še niso uprašala, zadostovala je pokorščina. V onem „srečnem" času ni bilo treba državljanom plačevati teškega davka za vladine časnike, ki bi bili po svetu raznaiali, da je vse dobro, kar se zgoraj stori; podložnik je enkrat za vselej vedel, da se vse godi le njemu v prid, dalje ni premišljeval , ker premišljevati ni — smel. Ob sebi se razumeva, da tedaj ljudstvo tudi ni še volilo mož, ki bi bili hodili na Dunaj vladino slavo gledat in vrateči se psovali one, kteri se niso skladali s tedajno politiko, iz roke v usta živečo. Dosledno torej tudi še ni treba bilo „Olikanega Slovenca!" A stalo je v knjigi večne pravičnosti zapisano, da ne more tako ostati do sodnjega dne. S časom se je bila kratka pamet „podložnikov" /.daljšala in topovi Sollerin-ski in Sadovski so pozdravili avstrijske narode kot polnoletne in samosvoje. Žalibog so se kesneje našli pismouki, ki so dokazovali, da so oni pozdravi veljali le dvema narodoma avstrijskima; za zdaj jim je to tudi obveljalo, a prišel bo „najlogičnojši" dokazovavec „čas" in bo do pike izpričal, da so vsi narodi že sposobni, odločevati si svojo osodo. Če se pa tudi nekterim avstrijskim narodom ne pripoznava cela polnoletnost, vendar je ostalo od časa Sollerinske in Sadovske strelsko svečanosti vsem pravica, vsaj teoretična, soditi in govoriti o sebi, državi in onih, ki jo začasno vladajo. Te pravice smo se tudi mi Slovenci že nekterekrati posluževali in izrekli svojo sodbo vri volitvah za deželne, okrajne in sreujsko zastope, izrekli smo jo v prošnjah, eno tudi že v taboru, izrekamo jo neprenehoma po časopisji, nekoliko vendar nicnj veljavno v zasebnih razgovorih; izrekali bi jo lehko tudi v po litičnib društvih, ko bi si jih ustvariti znali. Glede te sodbe moramo tekoj izreči, da imamo tudi med seboj stranko, ki je že zanaprej z vsem zadovoljna, kar se na Dunaji zgodi in opusti, ki nahaja dobrote tam, kjer jih še ministri ne nahajajo, ki nam torej pri vsaki priliki zabičuje: Botfše 86 nam ni nikdar godilo! S temi ne moremo računiti. Velika večina narodova pa ni tako „strašansko brezmišljena", ampak si hoče vladino postopanje s s seboj vsaj raztolmačiti, poiskati vladanja zadnje nagibe in principe. Opazovanja vredni med temi sodniki so zopet le tisti, ki stoje na stališči zedi-njenega naroda slovenskega; teh ni malo, kakor se je kazalo že dozdnj, in se bo kazalo še veliko jasneje v prihodnje.
Žalibože smo do zdaj še razdeljeni na toliko in toliko kosov in k<>-ščekov in če hočemo že vladani biti, moramo se pustiti „na drobno" vladati, t. j. kot slovenski Korošci, Štirci, Primorci itd. Da to vladanje „na drobno" pred ko pred preneha, mora biti skrb vsacega pravega rodoljuba, vendar je tudi že zdaj gledati, da se odveč ne drobi in loči. Posebno glede ravnopravnosti jezikove toliko in tolikokrat pripoznane in zapisane morala l)i ve-
ljati za vse slovenske pokrajine resna stalna načela, od kterih bi se ne smelo ni za las odjenjati. Tu pa moramo izreči. da ni krajša ni daljša pod-ložnikova pamet ne more najti T naredbah zadnjih let in dni ednote in principa. Ne bomo segali daleč po tužni slovenski zgodovini. Naredba Smer-lingova o rabi slovenskega jezika je bila sicer enotna, a dala ni niti enemu niti diuzcmu slovenskemu kosu ni najmanjše pravice; to naredbo lahko stavimo v eno vrsto s pravljico o rakih in pismu. Stvar, v kteri nekteri naših ljudi veliko svoje slave vidijo, je zaukaz pravosodnega ministra Komersa, da se ima slovenski jezik po kranjskih uradih govoriti in pisati. Zaukaz bi bil dober, ko bi se bil 1. lo kdo zanj zmenil (vide besede svetnika Kromerja v zadnjem tečaji ..Slovenca") in pa 2. ko bi ne bil iztlan le za Kranjsko. Kranjskemu enak zaukaz za Koroško je deželna birokracija Koroška sistirala ali uničila, prodno je prišel v deželo. Da bi jej bila vlada to „samostojnost" v zelo jemala, ni bilo čuti.
„Kratka pamet podložnikov" so zastonj poprašuje, kako da je visoka vlada dunajska pri pokrajini Koroški in Kranjski ostala, a ne izdala enakih zaukazov tudi za druge dežele, kjer Slovenci prebivajo in davke plačujejo. In vendar se o tako zaukazani jezikovi ravnopravnosti za Primorje ni slišalo besedice in na Stirskem jo predsedništvo deželne sodnijo podstoječim mu uradnijam le oklicalo, da se je na Kranjskem razglasil omenjeni zaukaz. Da ima veljati tudi za Stirsko, ni nikjer izrečeno, pričakovati pa od uradnikov, da bi si iz tacega oznanila posneli jezikovo ravnopravnost tudi za 420.000 Ilirskih Slovencev, bilo bi ravno tako proti prejšnji skušnji, kakor proti iz-reji in šoli uradniški.
Glasoviti §. 11) drž. osnovnih postav ni tu le besedice vreden. On nas ni mogel braniti v čisto slovenskih okrajih celo nemških uradnikov, on nam ni mogel ohraniti v čisto slovenskem okraji toliko ljubljenega sodnika in prijatelja Slovcncov, mnogo zasluženega g. poslanca Hermana. Torej § 19 — nec nominetur inter nos!
Letal je zadnje dni še drug ravnopravni ptiček na našem nejasnem obnebji. Poznali smo njegovo petje in perje, vedeli, od kodi je prišel, a ne kam je „cikal". Bilo je to petero slovenskih stavkov, ktero sta govorila vladina komisarja deželnima zboroma Kranjskemu in Goriškemu, Kakor His-mark denar jemlje, kjer ga najde, tako nas veseli spoštovanje našega jezika, kjer ga nahajamo. Ti vladini stavki pa so imeli na nas upliv bridke ironijo, celo pa nismo mogli najti v njih višega principa, brez kterega naj bi se nikjer ne delalo. Dobro vede, da se po vsi slovenski deželi lo sem ter tje, kakor izjema in kjer je dobrovoljcu uradnik, piše slovenski — o šolah molčimo — da pa sploh še nemščina tako mogočno vlada, kakor lo kedaj, spominjal nas je slovenski stavek kranjskega deželnega predsednika na ona prisiljena vabila, v kterih je V prejšnjih letih prosila sicer neinškujoča vlada o vojskinih časih platnenega nitja za ranjene vojake v slovenskem jeziku, kterega niti prej niti slej ni hotela rabiti. Morebiti se motimo, in veselilo nas bo, če so res motimo. Za zdaj ne moremo najti principa v uradnem nemškem jeziku in slovenskih stavkih vladinoga namestnika. Še bolj pa pogrešamo princip, če pomislimo, kje je vladini zastopnik govoril slovenski in kjo ni govoril. Co je imelo petero slovenskih stavkov iz vladinih ust kazati spoštovanje do slovenskega jezika, vprašamo: Ali jezik, kterega govori 420.000 slovenskih Štircev, jezik, kterega govori 120.000 koroških Slovencev, ni toliko spoštovanja vreden, da bi se njemu na čast naučil vladini komisar slovenski stavek na pamet, ali da bi si ga vsaj pustil zapisati na papir in ga potem Blabeje ali bolje v deželni zbornici bral.   Mi pravimo, da v tem preziranji
Zvonec nositi!
Jaz spadam med tiste ljudi, ki Prešiniti verjemo, da je vse en kup ali se kaša piše po Metelku ali po Bohoriči, da je le dobro polita. Dostikrat sem se že jozil čez tiste suhoparnikc, kterih število jc mnogo pri nas. ki namestu da bi za slovenski narod, za slovenske učitelje kaj praktično-koristnega pisali preiskujejo na daljavo in širjavo, ali je velblod (kamela) slovanske korenine žival ali ne; ki leto in dan premišljajo ali je prav pisati gospica, gospodična, ali gospodična, namestu da bi za gospice (gospo-dieine ali gospodične) kaj zabavnega v našem jeziku spisali. Denes pa me je vkljubu vsemu temu jezikoslovni vrag popal in
Jaz tudi v trop, ki se poti in trudi Se vriniti želim,
ter bom pravil kako so srečno ali nesrečno poslušali istega Preširna — pisarja in šli v rovte „kjer po stari šegi še dr.....u na biro slovenskih besedi.
Ob času ko so nekteri Slovenci še mislili, da je Koseški prvi slovenski Poet ali Preširnu vsaj „ravnorojen", ko so bile še „Novice" Slovencem skoro edino zakladiščo mladega našega literarnega jezika, ko je tedaj vsak slovenski pisatelj tam založil iznajdbe svoje jezikoslovne sreče in vednosti in nam sinom tako delo olajšal, da smo samo pobirali, kar je dobrega bilo: tačas je bil menda eden teh učenjakov šel v hribe besedi nabirat.
Vidim ga, kako se je kdo na planinah gorenjskih na spičast kamen Zl'aven planšarico vsel in jo izpeljaval, da jc govorila ž njim, on je pa na
pol skrivaj tiščal na kolenu svojo knjižico, v ktero si jc zaznamke delal. Iii ko je naruval dovolj korenik, ali pa, ko se ga jc pastarica naveličala, ker jej ni nobene lepe povedal (stare jezikoslovce si jaz mislim precej usnjate) iu ga je popustila na špičasteni kamini: gledal je mož veselo po dolini. Kakor jezero jo ležala gosta jutranja megla čez globočino, iz grma se jo kos glasil in v trumah so se pasle koze in krave. Pa jezikoslovnemu možu za kosa iu meglo in grme, za žarijo in lepote v prirodi ni bilo mari. Gledal je to, kar je človeškemu rodu koristnega, gledal je koze in krave, in videl jo, da izmed krav tista, ki naprej bodi, da izmed koz tista, ki jc prva, zvonec nosi. In hitro mu je srečna, presrečna misel švignila v glavo in imel jo govorno figuro. In zavskliknil je kakor Arhimedes: „Našel sem! Kdor bo med Slovenci prvi, kdor se bo odlikoval, kdor bo vodil, kdor bo več kot drugi, ta bo tak kakor ona krava, ona koza, temu bomo dobro slovenski dejali: zvonec nos i."
In ko je ta jezikoslovni mož v prvič v „Novice" pisal, bil je žo eden kakor krava ter je zvonec nosil. In prijelo se jo veselo to vcepljenjo v našem jeziku in že petnajst let so slavitelji in hvalitelji nekteremu Slovencu zvonec obesili, in srečen jc bil ta, o kterem se je reklo: zvonce je nosil. Ne samo ljudje, temin' vse dobro, dobra kdo izrečena beseda, dobra politika, dobre kukarske bukve, vsaka dobra reč jc zvonec nosila, tako da je bralcu kacega našega časopisa veselo narodno žvenkljanje na uho bilo, da je človek, ki jc VČasi „Novice" bral, menil, da sedi v krasnih bohinjskih planinah med kravami in kozami, kjer vse diši po mleku iu siru.
Najbolj ginljivo, poetično in grozno lepo pak so mi je zdelo, kedar se jo v sredo v „Novicah" brala kritika kake glediščne predstave v Ljubljan-
:_______
I 3
v okrajih, ki sta saj po okolici čisto slovenska, kajti vclikovški okraj stoje 10.700 Slovencev in 1400 Nemcev, belaild okraj pa 24.tiof» Slovencev in 16.600 Nemcer. Pri davkariji v či»to slovenskom plibertkem okraji, kamor nosijo slovenski kmetje s krvavimi žulj i pridelane svoje zadnje krajcarje, pa še slovenskega uradnika nimamo.
I] krmen M> nekaj veselega. Koroški Slovenci nameravajo sklicati tabore, in sicer na različnih krajih. Kdor lego in okoljičine koroških Slovencev pozna, mora pač pritrditi, daje to čisto praktična misel. Dasiravno se s tem pora/trošenji sil zmanjša število nazočih pri enem taboru, izve se vendar bolj na drobno in na tanko mnenje koroških Slovencev. Siimina suininariun. več taborčkov znala en tabor. Prošnjo za dovoljenje ima vlada že v rokah.   Brž ko se dovoli tabor, se razglasi tudi poziv.*)
Iz Frankfurta -JU. avg. [Izv. dop.] Pač vse je spremenljivo na svetu, nič nima obstanka. Kakor je zadnji avstrijsko - nemški boj marsikaj predrugačH, določil je tudi novo osodo stari republiki mestu Frankfurtu. Mesto, v kterein M> se nekdaj rimsko-nemški cesarji in kralji volili in kro-novali, mesto v kterem se je naj veči genij nemški, Goethe, naredil, mesto, v kterem je zibel tekla za zlato srečo naj večini bogatašem, finančnim vladarjem,  rodbini Rotšild, mesto, ki je bilo glava rajnega bunda, zborišče iu
ognišče veliko-noracem. kder so se jim srca ogrevala in s pangermanično propagando raztajda; to mesto je minilo biti kar je bilo in ni mu ostalo druga noge to/m spomeni na zlate prošle čase. /daj ni drugega nego prosto provincijalno mesto prusko; vsadila se je pruska kukovica na mesto repu-blikansgega orla in uničila mu vse mladice. Res Frankfurtčani so pomilovanja vredni: zlata doba njim B6 je nenadoma in nagloma v železno spremenila, ktere se ne bodo menda več rešili. Mesto jr« uživalo poprej vse prednosti in dobrote, ki bo republikanskim državam in državicam lastne: bilo je svobodno in pri tem bogato in premožno. Mestjani njegovi so plačevali male davke m ml trdi so imeli povračila za vse potrebe. Zdaj se se je to ve predrugačilo Bvobodna vlada Benatova se je z železno prusko nadomestila, velik del premoženja ji' pruska vlada pograbila, brž si jc mesto podvrgla in rlavki so se zdaj naložili težki, ktere mesto plačuje ne za bvojo korist, temne na korist tlačiteljem svojim. Stari uradniki in upravniki republikanski so se odpravili, stopili so na njihovo mesto urro gantni Veliko-prusi, njihovi sinovi jemljo se zdaj brez obzira v vojake. In vse te nozgode so došle nekdanjim srečnim republikancem kot v sanji črez noč, enako mori po predobrem gostovanji. Po vsem tedaj ni čuda. daje v tem mestu naj vera antipatija in sovvraštvo proti Prusom. Mislijo se Prankfurtčani \ enaki razmeri kakor Poljaki Rusom nasproti ter z enačim veseljem bi sprejeli rešitev od ktere koli strani bi p -išla. samo da jim staro BOm08VOJnOSt podeli. Sosedi frankfurtski se vendar skrivaj vesele iu Frank-furtčanom posmehujejo. očitaje jim poprejšne dobrote in prednosti pred-vseini drugimi mesti, ter posebno veliko in edino strast za denar. To so vam sedanje frankfurtske razmere. Kar se inače mesta in tukajsnega življenja lice je precej prijetno in živahno: posebnih znamenitnosti sicer nima mnog< a za te ktere ima. vredno jc vendar, rla se popotnik, ki svet opazuje tukaj nekoliko rasa mudi. /a nas avstrijanske Slovane in Avstrijanre v obče jc Frankfurt zarad mnogo zadev toliko blaženega Bporaena, Dobro je tedaj tudi zato,  da ga Slovenec čestivno obišče, kakor sem jaz, storil zapustivši I lom
burg in njegove igrače.
INilifirni razgled.
venski p o m e s t u i k a , ve ns'
bori o vprašali s ioni vladinoga na-
r vemo iz zanesljivega vira a ni'i  \   št irskem deželnem i
C a j je storila rlo zdaj vlada zato, da  se dade slo emu jeziku dejanska veljava iu obljubljena mu pravica
v šoli i n uradu in ali. in k a k o š en obrok je stavila n o v o i m e no v a n i m uradnikom na Blovenskem Stirskem, v kterem se imajo namili slovenskega jezika, da ga bodo zmožni v govoru in p i s a v i.
Minister notrajnib zadev je razposlal na vse svoje namestnike obširno okrožnico, ktera Be mu je potrebna zdela zarad deželnih zborov, zdaj besedujejo in pn zarad nove politične organizaciji', ki s l. septembrom v moč stopi.
Kar Be tiče deželnih zborov, opominja minister namestnike, naj jih podpirajo v njihovi delavnosti, naj jim ne kratijo „razširjonega delokroga", pa naj tudi varujejo, da bi deželni zbori ne segali čez meje svojih in v pra* vice državnega zboi'll. Ministri1 naznaiije, da bode tudi v prihodnje še marsikaj v sedanji upravi sprenarerlil: p osebno delokrog nižih uradnij hoče razširiti in jim dati priliko . da bodo mogli hitro tudi pritožbe reševati. Pri tem pravi minister, da je moral opaziti, kako se še zmerom marsiktera zadeva preširoko obravnava iu se premalo varuje čas uradnij in občinstva. Na dalje priporoča okrožnica novo imenovanim uradnikom naj podpirajo srenj-sko BOmoupravo in naj se zvesto in neoniadeževano drže avstrijske ustave. Namestnikom zabičuje. naj kar je najstrožojc pazi, da ne bodo uradniki protiustavnim strankam posredno ali neposredno potube dajali, in povdarju. da ima vlada glede na protiustavne nekterih dežel ravno sedaj posebno dolžnost paziti, da so njeni uradniki vsaj toliko ustavni, kakor ustava sama.
Ker se je bilo nekterekrati že primerilo, da niso hoteli ordinarija t i za k o n o s od n i j s k i h spisov izročati svetnim sodnijam. v kteri delokrog zrlaj spadajo zakonske pravile, zaukazal ji' dr. Hcrbst kot minister pravosodja, rla si sinejo svetne sodnije te spise šiloma jemati, ko bi se z lepo ne hoteli izročiti; dovoljeno jim je tudi z. denarno kaznijo kaznovnti — ordinarijat, kteri bi se obotavljal.
") Tednj mi Goriškem, mi Koroikem, mi Btajenkem, povond Blovonnki tabori. Le vi krnnjikl možje no ne ^nnetoi
Nnjvažnoji deželnih zborov je zdaj gališki. V t. seji sc je prvo-krat bral nasvet Zvblikievviezev, naj se pregleda iu popravi ustava iu pa državno osnovne postave. Nasvet se je izročil posebno v ta namen izbranemu odboru. Sinolka razlaga nagibe svojemu nasvetu, naj bi gališki poslanci i/, ostali iz dr/, /bora. Njemu ima ustava postavno veljavo, nepošiljanje pa bi bilo izdatno sredstvo siliti vlado, da dade (ialiciji, kar jej gre. Tudi njegov nasvet se izroči zboru voljenemu zarad /ybl. predloga. V praški zbornici podpira Hochfeld svoj predlog naj so loči tehnika v dva zavoda, nemški in češki. Postavo o ravnopravnosti jezikovi iz prejšnjih sej, ali kakor jo ustavneži imenujejo ,.iiasilna postava o jezikih" sc bo brž ko ne ob moč dela, vlada vsaj je to nasvetovala. „Corresp." pravi, da Cehom ni prav nič do tega, ali se Nemci uče češkega ali ne. Kar sc tiče deklaracije čeških narodnih poslancev, kteri so želeli, da se izroči deklaracija cesarju, uravnala sc je ta reč tako, da jo jc izročil predsednik ces. namestniku, kteri naj jo naznani, kakor mu drago. Iz Istcrskega zbora so prišla dozdaj sporočila o prvih '1 sejah, vendar ni kaj važnega povedati.
Po vseh časnikih se zdaj ponavlja glas, da pojde cesar na Gališko. Če bo dopuščalo zdravje, spremila ga bo tudi cesarica; izmed ministrov imenujejo Potockega in pa Auersperga. „Presse" hoče potovanju politične namene in politično važnost podtikati. Sedanje ministerstvo, ki se tako rado imenuje ustavno, naj bi ne pozabilo, da se v ustavnih državah ne spodobi vtikati vzvišeno osebo vladarjevo v spremenljivo politiko spremenljivih ministrov. Iz Trsta se sporoča, da se bo spremenila italijanska gimnazija Iržavno Z učnimi jezikom italijanskim.
Pri banketu dolenje - avstrijskih poslancev je rekel Beust, da če je govoril pri strelski svečanosti „piano", da sme zdaj govoriti „forte". Vsem deželnim zborom priporoča zaupanje in pogum, češ, da ni nobenega povoda za dvombe in nezaupnost; za ustavo se ni bati. — Čudno se mora vendar le vsakemu zdati, da vladni možje povdarjajo, da ni nevarnosti za ustavo, kakor da, bi hoteli zaupanje usiliti. Če je vse, kakor si žele, čemu razganjate strahove!
Strogo, strogo se postopa na, Češkem, ni ga dne, da ne bi slilšali o kaki novi hudi kazni. Le malo dunajskih časnikov je tako nepoštenih, da ne bi izrekali svoje nevolje zarad tacega vladinoga postopanja.
Italijanski minister zunajnih zadev jopo brzojavu prosil kralja, naj bi se brž ko brž vrnil v Florcnco (zdaj je v planinah na lovu): Francija vedno bolj nadleguje za odgovor, kaj bi Italija storila, ko bi se primerila vojska med Francijo in Nemčijo.
O o g e rs k i svobodi priča sledeča naredba: Romunskemu poslancu Maeellariu so vzeli njegovo službo gubernijalnega svetnika zarad njegovih govorov v državnem zboru!
„Ilazank" zagotovlja, da se levica ogerskega dež. zbora no boji, da bi se jej večina v zboru primerila, temveč da ona vse sile napenja, da si večino zares pridobi nadejajo se, da bo cesarja prepričala, da ni njen program nič nemogočnega.
Pruska se bolj in bolj oklepa Saške. Saški častniki bodo lahko v pruski armadi više službe dobivali in princ naslednib sam bo razen saškega armadnega kora prevzel še poveljništvo nad enim izmed zaveznik arniadnih oddelkov.
Mazzini piše Garibaldiju med družim: Evropa boleha na „eni-piristični" (samovladarski) bolezni. Nezadovoljnost jc splošna, povsod bojazen, vojska vedno pred durinii. Vlade se druga drugo opazujejo; zorja svobodo žari in splošna nevihta mora dela na dan sklicati, ktera bodo demokratom le na korist. — Zdaj se no ve ali je Garibaldi še na svojem otoku ali ne; zatorej je v Rimu mnogo strahu.
Z Krete se poroča o junaških bojih upornikov proti Turkom, kteri so bili tepeni in mnogo ljudi zgubili.
S panj s ki listi so sploh proti vsaki zvozi s Francijo in hočejo le s Prosijo in Italijo v prijateljstvo stopiti. Francija je še vselej Španijo škodovala in le za-sc skrbela.
Kazne oovice.
* (Darila za sir) se bodo vsled sklepa poljedeljskega ministerstva dajala tistim sir napravljajočiin društvom, ki bodo imela najbolje blago v avstrijskih planinskih okrajih. Hoče sc s tem posnemati Švajco, kjer taka društva za napravljanjc sira prav dobro cvete. Prvo darilo bode 500 gld. Kranjska kmetijska družba naj bi se v tej zadevi obrnila na Gorenjsko. Bohinjcem ne bi bilo na škodo, ko bi se v tem podučili in izurili.
* (Saiafikove starožitnosti) misli, kakor znano, slovenska Matica na naš jezik prestavljene izdati. V „Zukunfti" 28. avg. pa Slovencem golo prestavo odsvetuje g. Saši nek in dokazuje, da je to delo nesmrtnega Čeha, da si je izvrstno, vendar že zastarelo, ker so novejše preiskave na zgodovinskem polji slovanskem že marsikje do druzega resultata prišle, kakor ob svojem času Salarik. kteri je ledino oral. H koncu svojega spisa predlaga Sasinek ustanovljenje lista za vseslovansko zgodovino, ali shod zgodovinarjev vseh slov. narodov v komite, ki bi nekaj let v enem mestu ostal in z združenimi močmi zgodovinska sprašanja, reševal. „Čas jc enkrat — pravi — tendeii-cijozno zoperzgodovinsko zanikanje Slovanska na polji zgodovine s pestmi udrihati in nemškim in niagjarskini preiskovalcem zgodovine nasproti samosvojno in svobodno pot nastopiti. Zato pa je potreben nervus icrum, kterega posamezni ne morejo dati".
DuiiajttUa borza ud :t I. atgusla.
5",„ metaliko  fi8 fl. 40 kr.
5°/„ metftUkes obresti v rasji ionov, 6% narod, posojilo 69 fl. 10 kr, J «ii() drž, posojilo 84 fl. — kr. Akcijo narod, bsnks 786 fl. — kr.
Kreditne nkcijo 211 fl. cokr.
58 fl.20 London 114 fl. 45 kr. Srebro 112 fl. 50 kr. Cekini   5 fl, 42 kr.
J/.dritelj in odgovorni viodi.ik   iiIoii Tomšič.
Lastniki: Dr. Jožu Vošnjuk in drugi.
Tiskar Eduard Janžič.
koroških in štirskih Slovencev nc nahajamo principa; mogoče pa je, da je v tem princip, za nas Slovence vse važen in pomenljiv princip. Za /daj ga ne izrekamo, toliko pa moramo povdarjati, da je proti tacenm mogočemu principu že pred leti protestovalo 20.000 slovenskih imen v Ogromni peticiji, da je proti temu principu protestovalo TOUO Slovencev v ljutomerskem taboru, da bo velika slovenska množina protestovala proti njemu \ Zaveu in kakor se nam obeta tudi na Koroškem in Kranjskem, ko prestane mora, ki ju sedaj tlači. Vlada pa naj nas v tej stvari, ki mora vsacega Slovenca v srcu skrbeti, potolaži z dejanji, in potem naj še le zopet pride in popraša po našem zaupanji do nje. In videla ho, da smo tudi mi prijatelji vzajemnega zaupanja.
Iz deželnih zborov.
d. soja deželnega zbora kranjskega 1. sep.
(Izv. sporočilo.)
Kromer je izročil prošnjo kočevskega mesta,  da bi sami Kočevarji (brez Itibničanov in Sodrščauov) volili svojega poslanca. Dnevni red:
1. Vladni predlog o realnih šolah se izroči šolskemu odseku v posvet in poročilo, v kterega so voljeni: Svetec, dr. Tonian, Aplaltrern, Kromer, dr. Bleiweis, Grabrijan in Kos.
2. Nasvet deželnega odbora o ustanovitvi uradnikov pri deželnih podpornih uradih.   Ta predmet se izroči brez debate finančnemu odseku.
3. Poročilo v zadevali zemljiščnega odškodovanja. Ta predmet se izroči brez debate finančnemu odseku.
4. Sporočilo deželnega odbora, naj se dovoli naklada za zidanje novega gospodarstvenoga poslopja pri iarovži škocijanskem. Ta predmet se izroči brez debate finančnemu odseku.
5. Proračun deželnega zaklada za leto 1868 in 1869. Ta predmet se izroči brez debate finančnemu odseku.
6. Proračun zaklada za zcniljiščino odškodovanje za leto 1868 in 186!). Ta predmet se izroči brez debate finančnemu odseku.
7. Proračun siromašničnega zaklada za leto 1868 in 186!) in račun tega zaklada za leto 1866 in 1867. Ta predmet so izroči brez debate finančnemu odseku.
8. Poročilo deželnega odbora o postavi zarad razdeljenja spašnikov. Poroča dr. Toman in se izroči posebnemu odseku, v kterega so so izvolili: Dr. Tonian, Pintar, Zagorce, dr. Bloivveis, Grabrijan, Margheri, Kaltencgger. — Prihodnja seja v četrtek. Do zdaj so seje zelo mrtve, ker še nobeden odsek ni poročal o njemu izročenih predlogih.
Dcnašnja Laibachcrica imenuje bolnega dr. Kluna „unscr verehrter Laudsmanii", lani pri prvi volitvi ljubljanskega mesta za deželni zbor — ko se je volil dr. Tonian in dr. Klun — pa so mu dali zdanji čestitelji in tedaj-šnji nasprotniki bolj kratek naslov, ki se enako glasi nemški in slovenski!
.». seja deželnega /.bora stirskega 1. »en*.
(Izv. sporočilo.)
Pri vladini mizi sedi namestnijski svetnik It. vitez Neupauer, galerije so slabo obiskovane. Zapisnik zadnje seje se potrdi in obljubita nova poslanca dr. Schniidt in Scssler zvesto spolno van je postav.
Posl. Pfeifer govori o svojem nasvetu, naj se voli odbor, kteri naj brž ko brž nasvetuje sredstva, kako bi se dala v deželnem imenu braniti privatna železna industrija in pa kmetijstvo štirsko, ki bi prišlo v nevarnost, ko bi sc državno rudarsko posestvo Kisotierz ptujcein prodalo. Govornik dokazuje, da bi v tem slučaji ne bil tisti kupec naj bolji, ki bi največ denarjev ponudil. Ptuj i kupec: bi zelo škodoval domači industriji in bati so je tudi, da bi les, kar bi ga s posestvom kupil, tekoj poprodal, a ne rabil v ohrtnijske namene, ker bi mu les prodan več vrgel, kakor pri obilniji rabljen.  Odbor 5 članov naj bi se posvetoval, kako priti tej nevarnosti v okoin.
Dr. Schreiner nasvetuje !) odbornikov, kar obvelja.
Sporočilo deželnega odbora (Pairhuber) o instrukcijah, ktere naj bi se dale deželnim tehničnim uradom, izroči se odboru za pregled računskega sporočila.
ski čitalnici, in sc povedalo tam na poslednji strani: Ta večer je gospodična M—ova ali gospodična T—ova, ali gospodična B—ova zvonec nosila. Nepozabljivo mi bo, kako sem nekdaj v ljubljanski čitalnici na tistem podpornem stebru, sredi dvorane slonil. zraven sebe trdega slovenskega kmeta iniol, kterega sem bil vtihotapil v predstavo, in kako sva oba s kmetom polna patrijotizma in brez vseh krit i kovalnih muh gledala in poslušala igranje lepe ljubljanske domorodke. V/.last i mojemu kmetu, ki ni bil neumen mož, se je neznansko dopadala, prvič, ker jc slovenski govorila, drugič, ker je lepo govorila, tretjič, ker je bila sama lepa in naposled, ker jc tako igrala (da po izvirnih njegovih besedah povem) „kakor da bi bilo res." — Drugi dan pak je bila Breda. In ..Novice" so govorile: „Gospodična M. je zvonec nosila." Ko moj kmet to bere, pa ne ume, pride k meni in mi jezen pravi: „Kaj hudiča so se pa tukaj „Novice" zlegalcV Jaz sem ves večer dobro gledal in dobre oči imam, pa nisem videl, da bi bila tista lepa deklica kak zvonec nosila. To je laž!" Ker sem sc jaz bal. da ne bi moj kmečki mož vere izgubil do edinega narodnegn časopisa, ki ga je bral, podvizal sem se mu razkladati, kaj to pomenja in od kod ta rek prihaja: zvonec nosila. Ali kmet je nekaj časa molčal, ene trikrat z glavo zamajal in počasno dejal: „Kočite kar hočete, pa vendar ni prav. Jaz sem mislil, da vi, ki ste so šolali, bolj premislite, kaj pravite, da bi neumno ne bilo. Moja babnica, ki jc že petero paglovoev imela in je že stara, še podobna ni oni v čitalnici. Pa je vendar jaz nn moreni kravi ali kozi primeriti in reči, da jo zvonec nosila. Pojte se solit, pametno govorite in ljudi kravam ne pri« morjajte." lvi__(J)_
Nasvet dež. odbora, naj se napravi postava o vničevanji škodljivih mrčesov in o uedjenji tičjoga lova so nameni odboru /a deželne gospodarske zadeve, kteri sc bo volil po nasvetu posl. Scholza.
Okrajnemu zastopništvu v Sčavnici se dovoli za okrajne potrebe 30°/u in onemu v Hirkl'eldu 40% doklade k neposrednemu davku. - Srenji Judon-burg se dovoli v posebni postavi, da sme pobirati za dovoljevanje k zidanju davščino, ktera se ima devati v srenjsko blagajnico.
Nekterim goreiiještirskini srenjam so dovoli pasji davek v letnem znesku 2 gl. Kavno tako se dovoli nekterim drugim, da smejo pobirati davščino do 25 gld. za sprejem v domovinsko zvezo srenjsko.
Dež. odbornik Pairhuber poroča o prošnji graških kavarničarjov, naj bi se opustil davek (9 gl. 45 kr.), kterega morajo plačevati od vsacega biljara, ki se rabi v njihovih kavarnah. Ta davek se je dozdaj deval.v zaklad prisiljene delavnice. Deželni odbor je svetoval, naj se prošnji odreče. Dr. Rechbauer zagovarja kavarničarje proti temu davku, ali deželni zbor mora pravo imeti; zatorej bodo kavarničarji slej ko prej plačevali imenovani davek.
Nekoliko drugih predmetov dnevnega reda se izroči odborom, v kterih delokrog predmeti spadajo, nekoliko pa se jih odrine za prihodnje seje. Proti koncu sejo so voli še nekoliko odborov. V odbor za deželno gospodarske zadevo je voljen izmed Slovencev posl. Itak.
Prihodnja seja v četrtek. Na dnevni red so se postavili predmeti, ki niso danes prišli v posvetovanje in pa sporočilo finančnega odbora.
4. seja deželnega /.horu koroškega
V četrti seji 81. avgusta so jo vložila neka peticija občine Zgornje Pirke zastran nekega jeza proti povodnji in druga ravno tako lokalnega interesa peticija iz Kočan (da se zopet ustanovi štacija žrebcev), kteri peticiji se gospodarskemu odseku izročiti. Potem nasvetuje poslanec G o t z podpiran od 14 družili poslancev, da se deželni volilni red spremeni in sicer tako, da v veliko posestvo bi smel vsak posestnik voliti, ki plača 100 gld. davka. Za volilce v mestih in okrajih pa naj vsak censtis odpade. Nasvet se izroči političnemu odseku.
Na dnevnem redu je zaupna adresa na skupno ministerstvo. Dr. Lug-gin bere adreso. Potem govori posl. Ehner ter pravi, da imajo poslanci posel zgodovine, da svare vlado ali pa jej pogum dajo. Govornik premlati dobo sistiranja, kakor se nemškemu Korošcu spodobi, in hvali denašnjo aero ter sc obrne zoper tiste, ki z denašnjo ustavo niso zadovoljni: „Ti ljudje nimajo razuma za mogočno spremembo, ki so je povsod na polji mišljenja dovršila; nimajo srca za radost ljudstva, s ktero pozdravlja jutranjo žarijo novega dne itd. itd.
Adresa sc brez spremembe in daljne debato sprejme. Ravno tako sc sprejme več nasvetov zastran raznih cest. Predložen načrt za postavo, kako se more živinoreja na Koroškem povzdigniti, sc izroči gospodarskemu odseku. O nasvetu deželnega odbora, naj se bolnišnica v Celovcu v deželno spremeni, govori Purger in predlaga naj se gospodarskomu odseku v preudarek izroči. Posl. Moro pak nasvetuje, da naj se ta odsek, ki ima že toliko dela in ga bo še več imel, za štiri ude pomnoži, kar se tudi sprejme. Volitev teh bode v prihodnji seji, v sredo 2. sept.
Germanizacija v Poznanji.
„Gazeta Tor unska" dokazuje v 11 člankih, da neprenehoma napreduje germanizacija v provinci Poznanjski in zapadno-pruski in da jej zapadajo brez pomoči vsem overam vkljub nc le zemljišča, ampak vsi poljski družbeni oddelki.
Po mnenji imenovanega lista je dobilo nemštvo, posebno v zapadni Prusiji toliko moč, da je prešinilo s svojim duhom in bistvom ne le niže iu srednje ljudstvo, ampak tudi plemstvo, gladni steber vsega Poljaštva. V posameznih krajih deželnih je že mnogo mnogo plcniskih rodovin, ktere samo nemško govore in proti vsaki poljski navadi svojim imenom nemški pridevek nvon" predstavljajo. Po mestih gospodari skoz in skozi med poljskimi prebivalci, da celo med ženstvom, le nemški jezik. Tudi po vaseh se bolj in bolj razširja nemški govor in živelj.
V provinci Poznanjski vidoma prehajajo zemljišča v nemške roke, ktere si nakupujejo veča in manja posestva. Od leta 1848. sem jc prešlo tu, izuzemši okraj Bidgošč in Inovraclav, le plemskcga posestva 489.201 oral v nemško vlast in je propalo germanizaciji.
Pa tudi premnogo rodbin in posameznih ljudi, bodisi že po mesti D ali po deželi se neprenehoma v Poznanji poptujčuje, t. j. neniči. Po mnenji in prepričanji imenovanega časopisa, ima to pogubljevanje slovanskega značaja in življa svoj glavni razlog vtem, da se po viših in nižih šolali posebno nemščina neguje, posebno pa poptujčujejo šole, v kterih se učita oba jezika, ker ima tu poljski jezik le navidez nekoliko pravice, v resnici pa služi le v to, da nemščini pot nadelujo in prehod iz linijskega na nemški olajšuje. Naj bi si naši poslanci, kteri bodo o šolskih stvareh in učnem jeziku govorili in sklepali, ta žalostni primerljej dobro v glavo in srce vtisnili in se ne zadovoljili z neko polovičarsko pravico, ktera je v šolskih zadevah, kakor navedena skušnja uči, slabeja in škodljiveja, kakor nobena iu mesto da hi obema jezikoma koristila, služi le kot pripravna lestvica, po kteri sc ptujstvo tem krepkeje in stanovituejc gnezdi v domačo šolo in življenje.
Tifjalve teake deklaracije,
kterc nismo mogli ponatisniti, ker nam jc zarad deželnih zborov prostora pomenjkovalo, dale bi sc ob kratkem v sledečih točkah povedati:
1.   Med   najvišo  vladajočo  rodbino  Ilabsburg - lotringško in l)a med političnim češkim narodom je pravno razmerje, ktero obe strani ena-,ko vežo.
J A-
2. Zveza med deželami krone česke in drugimi avstrijskimi dožc-litmi je samo dinastična, to je: te dežele veže le vladajoča rodovina, ktera je vsem ena in ista, in zveza le toliko časa traja, dokler jim ostane dedna vladarska hiša ena in ista.
■T. Pravno razmerje med deželami česke krone in najvišim vladarjem se more le spremeniti po pogodio med češkim kraljem in med političnim narodom češkim, kteri (narod) pa mora hiti redno in pravo zave/no zastopan.
•1. Kar bi storil zastopniški (reprezentativen) ali upraven (administrativen) zbor ali telo nečesko, nikakor nc more vezati dežele česke krone,
"). Pravice in dolžnosti, ktero izvirajo iz okloberskega diploma ali februarskega patenta nimajo veljave niti za vse niti za posamezne.
f>. Pogodba z Ogersko je pravno veljavna, kolikor ne seza niti za zdaj niti v prihodnje v pravico česke krone.
7. Določila 21. decembra 1807 so za dežele česke krone samo s silo postavljena (oktroirana) in so za česke dežele lc nekaj obstoječega (djan-skega, nepravnega).
8. Pogodba s Cesko sc sme le sklepati po dogovorih z Nj. Veličanstvom in politično - zgodovinskim češkim narodom.
9. Narodno zastopništvo mora biti obema narodoma (češkemu in nemškemu) pravično.
I) opis i.
Iz Iijubljane, 81, avg. A. [Izv. dop.j (Učiteljski shod; dramatično društvo.) Sram bi bilo skoraj človeka, ko bere naznanila o taborih iz Štajerskega in Goriškega in Koroškega, Kranjsko pa ki je sredina slovenskega telesa, je nekako mrtvo in se ne giblje na tem polji. Edina tolažba, ki jo ima človek, jc nada da bode skoraj tudi pri nas drugače, tudi to da bode vendar kmalu v Ljubljani zopet naroden shod. — Učitelji slovenski, možje, kterim je izročena odgoja naše mladine, hote se zbrati v Ljubljani ter se posvetovati o raznih potrebah učiteljska, (iotovo jo vso hvale vredna ta misel in bode našla živahen odziv, ter privabila mnogo učiteljev v Ljubljano. Da se počasti ta dan ter poda od vseh krajev došlim gostom prijetna zabava, sklenil je odbor dramatičnega društva, da napravi v torek 15. septembra zvečer glediško predstavo, pri kteri se hodeti igrali dve šalo-igri namreč „Igra Pike" in „Ravna pot naj boljša pot". Druga igra jo kakor, da bi bila pisana za to priliko, Predelal jo je poleg nemškega Kotzebue-a v mrli pisatelj Tomšič, bivši učitelj v Vinici. Ta igra jo vzeta iz učiteljskega življenja in slika trpljenje iu nadloge, ktere ima prestati inarsikter učitelj na deželi.
Sploh se mora reči da mlado dramatično društvo primerno napreduje in so krepko giblje. Kratke posebno za slovenske čitalnice pripravno igre sc veilno tiskajo in jc ravnokar gotov 5. zvezek „Slovenske Talijo" ki obsega dve igri „To sem bil jaz" poleg nemškega in „Ravna pot naj boljša pot", Čitalnice slovenske mogo dobiti te dve igri od odbora ali pa pri knjigarjib. Vnenjim udom se bode menda poslal ta zvezek skupaj z ti., ki je že v tisku in bode tudi obsegal dve igri. Naj opomnim tukaj, da hode morda odbor v kratkem izdal vabilo k pristopu na podlogi novih pravil. Po teh pravilih ima dramatično društvo tudi ustanovnike ki plačajo 40 gld. a. v. ali na enkrat ali po 10 gld. v 4 letih. Ker to še ni sploh znano, je lo malo rodoljubov pristopilo šo za ustanovnike, kar se pa gotovo zgodi, ko se to razglasi in naznani. Želeti je, da najde ravno to društvo krepke podpore, ker med umetnostim! ima gotovo preveliko važnosti za izobraŽevanje ravno dramatika. Tudi za vzbujevanje narodno zavesti je ona neprecenljive vrednosti in ima ena sama dobra predstava v javnem gledišči mnogo upliva na ljudstvo. To nas uči skušnja zadnjih let, ko so se napravljale v ljubljanskem gledišči, ki je bilo vedno polno kadar se jc igralo slovenski.
Prvo dni oktobra bode igralo društvo pri koncertu, kterega da g. llei-drieh, ki je letos izvršil svojo študije na konservatoriji v Pragi in se poda potem za pevovodjo v Novi Sad. Razen tega pripravlja se več novih iger za zimski čas in za čitalničničnc besede. Videti jo iz tega da društvo spolnuje svoj namen, naj bi tudi našlo povsod iste podpore, ktere neobhodno potrebuje, ako hoče vspešno delati!
Iz Dolenje Kranjske 81. avg. R—r. [Izv. dop.j Prav težko i ri-čakujemo kako bo deželni zbor kranjski pri razgovoru o ravnopravnosti našega jezika v šoli in uradu našim uradnikom na prste stopil. In naprej že lehko povemo , da ne bomo zadovoljni, če ne bomo možate, krepke besede o tej zadevi iz Ljubljane slišali od naših zastopnikov. Res je že no-pienašljivo, da kričimo, prosimo, inoledovamo, in milo tožimo milostljivim višim vladnim možem že leta in leta, pa svojega jezika še zdaj nimamo v kaneeliji spoštovanega, pa še zdaj viši in niži uradniki, kteri so gotovo zarad nas, ne mi zarad njih, z djanjem in besedo nc kažejo, da bi jim bilo le količkaj do tega, karmi spoštujemo, kar hočemo, dadjansko spoštujejo tudi ljudje, ki od naših davkov živo. No bomo zadovoljni če deželni zbor uradnikom kar na kratek račun ne postavi tak in tak obrok, v kterem se morajo vsi dobro slovenski naučiti, če hote v naši slovenski deželi službovati. Naj naši poslanci ne bodo zadovoljni, če se jim od zgoraj samo obljubi. Obeta se nam že dolgo i" dolgo, enkrat hočemo, tirjamo dopolnitev teh obljub! Nismo še zadovoljni nc in ne bomo šc posebno na pretege Boga hvalili, če je kakov predstojnik tako dober in našemu županu pošlje „blek" papirja, na kterem je kako povabilo v treh vrstah v barbarično gramatikalni slovenščini pisano, tako da se kmet, ki kak slovenski časopis bere, sam čudi in smeje, da gospodje v „visocih" službah tako slabo pišejo. Iz našega jezika se ne damo norca delati. Časa imajo dovolj; ob petih, šestih jih že no najdeš v°č v kanceliji. Samo volje, voljo manjka, da bi se gramatike naučili, bodi 8i te ali te. Tudi ni nam šc zadosti, da so kako malo povabilce slovensko "stvari, temuč sklene naj se ostro, da bode v sodnijskih in političnih uradih
vse kar ljudstvu v roke pride in kar se zalaga v slovenskem jeziku. UM bi bil pač, da bi se enkrat razsodbe tistim, kterim gredo, v drugi obliki v roke dajale, kakor je dozdaj navada, ko skoro en sodnik druzega hoče prekositi kako bo bolj v nerodni periodi, bolj v lesenem kancelijskem stilu, tedaj bolj neumljivo, kar ubosemu slovenskemu kmetu na dom posije. Torej, poslanci pozor! Ako se energično za to slvar potegnete, imeli bomo zaupanje do vas mi vaši volilci; ako boste oprezovali, polovičili, prizanašali, počasili — pripišite sami sebi, če ne bomo prijatelji. Zaslužek je veči kot, hlapec — pravi pregovor; pnrdona uradnikom ne dajnjino prodobrodušno. Pohlevnost iu mebkost nam je na tem svetu, kjer vsaka stvar brani sebe in svoje življenje, zmerom pogubna. Tukaj gre za celoto, za našo narodno idejo; napak bi bilo pO tem tacom, v škodo množini, celoti posameznim prizanašat i. Torej naše geslo bodi uradnikom v oči: ako hočete med nami služiti, učite se jezika iu ne učite se ga samo . temne naučite se ga in rabite ga!
Od Savine, 81. avg. |[/.v. dop.j ..Slov. Narod" (št. 59) se po vsej pravili čudi. kako je to, da sta pri sedanjih novih sodnijah v cisto slovenskem delu Štajerske zemlje dva adjunkta službo dobila, ktera o slovem-emi nimata ni duha ni sluha, med tem ko so iz slovenskega Štajerskega uradnike, ki slovensko umejo, na Nemško prestavili I Nočemo ravno pesimistične misli imeti, da se je to od više oblasti nalašč zgodilo, toda če jc ravno to samo zmota bila, nam je vendar sitna in /.operna. V Laškem trgu ostane tedaj g. .lulij Kientzl, trd Nemec, ki ne ume ne besedice slovenske. Zoper osebo gospoda K. nimamo nič, on je prav prijazen iu ljube/njiv mož. tako da moramo reči, da nam je veliko ljubši, nogo sto našihnemškutarjevj toda. kako bo on mogel pri nas uradovati. pri nas, ko je vendar ljudstvo vse slovensko V — Dosedanji za okrajnega sodnika povišeni adjunkt. je imel toliko sodniškega dela, da ni vedel kam ž njim; gospod K. je imel razen drugih opravkov navadno kazenske reči , ktere je opravljal se ve da le s pomočjo slovenskega tolmača (I), in g. okrajni predstojnik, kteri ima še zraven drugo imenitno opravilo zendjiščine odveze, jc tudi pridno delal, kolikor je bilo mogoče. Kako bosta zdaj imenitno sodništvo, ktero so dosedaj oskrbovali trije možje, kako — rečem — bosta to veliko delo sedaj opravljati mogla samo dva uradnika, kterih eden kot trd Nemec s tolmačenjem veliko časa zgublja, onega pa drugo opravilo, ki ga še ima, tudi močno zadržuje? Ali se je pozabilo, kako imeniten je Laški okraj, ki je od železnice premrožen, v kterem se nahajajo mnoga rudarska društva in druge obrtniške naprave: kar vso sodnijam veliko opravkov daje?! Drugim okrajem, ki imajo veliko menj opravkov pa se daje več uradnikov, ker sc menda samo na število prebivalcev gleda, ne pa tudi na druge okolščinc. Ali je nas Slovence, ki tudi toliko davkov plačujemo, kakor drugi narodi, vlada popolnoma pozabila, ali hoče nas za pastorke imeti, ker nas tako slabo oskrbuje V
Kavno ko sem ta dopis skončal, sem zvedel, da bo g. Kientzl prestavljen; za njegovega naslednika pa se šo ne ve, ali bo znal slovenski ali ne. Pa krivica še zmiraj ostane pri nas; zakaj če ravno g. K. odide, smo pa dobili novega davkarskega priglednika, ki tudi slovenski ne zna, med tem ko so nam sedanjega, ki je Slovenec bil, odvzeli in na Nemško poslali.
Iz HrvaŠkega, 81. avg [lav. dop.j Verjamem, da vam Slovencem je težko razumeti zadeve iu denašnjo razmere vaših bratov in sosedov Hrvatov. Vendar ne pričakujte od mene, da bi vam jaz vozaT razvil, kterega slovansko misleč hrvaški domoljub, sam prav za prav nc ume, kako se je zamotal v tako naglem času; skoro ne ume, kako so je kolo tako hitro pre-suknilo, da kar je bilo prej spodaj, je zdaj zgoraj; prej sovraštvo zdaj bra-tovstVO z Magjari, Ce se vi čudite, da je naenkrat mogočo bilo, da jo narod, ki je kar se jezika tiče popolno ravnopr.ivon, za narodnost in hrvatstvo vnet, dal se Magjarom predelati, vam pa lehko povem, kako se ta zastavica reši: Manjka značajev! in značaj ne pride kar sani ob sebi. značaj šo dobo v borbi. Mi smo ravnopravnost jezika, kakor znano precej lehko in hitro dobili, pri vas se zanjo borite dolgo in dolgo, in da si je to žalostna borba, ne bode vendar ostala brez basni. Kakor v Cehih tako hod*! pja vas iz te borbe izšel narod krepek, značajcu iu bo težko dobljeno ljubico — narodno svobodo — bolj pazljivo varoval in njegoval, kakor pa če se bi mu bila lire/ obotavljanja dala. In pri nas? Varujte se misliti, da je na Hrvaškem zadnja beseda govorjena; da nas je baron Rauoh res za žive dni k Magjariji priklenil. Dobra stvar mora zmagati, iu dobro stvar nosijo le dobri možje. To pa najdete samo v enem taboru, kterega organ je „Novi Pozor". In ako je važno bilo pri vseh narodih in je važno še dan denes, s ktero stranko hodi odrasla inteligentna mladina, najdemo, da je hrvatska mladina skoro breziz-jeuino ostala hrvatska, nemagjaronsku. Kes je nas baron Etauch hudo stisnil, /. vsemi sredstvi oblasti in moči. Kes da smo videli kaj premore en um/, ako ima vajete v roci, res da lehko rečemo Metternicli. Bach, Šnierling, vsi so bili šušmarji iu polovičarji proti Ruuchu, kteremu te genijalnosti ne bo nihče odrekal, da je znal močno opozicijo zatreti, zatreti kakor ni nihče mislil, da bi mogoče bilo Ali preverjeni smo, da bo naš sicer premalo izobražen pa umen narod v skušnji, ki jo ima in jo bo šo imel, spregledal, ter se ne bode dal uradnikom, kterim jc le „za hleb častni i plačicu zlatnu" — komandirati kakor dozdaj. V tej skušnji bode spoznal prijatelje svoje, v tej skušnji se bodo naposled pokazali v vsi svoji podobi narodu možje, ki se denes brez narodove kazni drznejo črniti našega nnjvečega patrijota Šlros-majerja.
Iz Dunaja 1. Bept. II. |Izv. dop.j1 Najbolj zanima tukajšne po-litikarje zdanji poljski zbor in težko se pričakuje, kaj se bobe o S mol kovom predlogu sklenilo. Spoznava sc namreč povsod, da, če še Poljaki pristopijo k slovanski opoziciji, ktera ima na zastavo napisati svobodo ne samo za Nemce in Magjare, temuč za vse narode avstrijske, - pač denašnjim vrhovnim možem ne bode več tako lehko mogoče tako zgroinadcnega in edinega  slovanskega elementa prezirati; vidno je, da BO potem zaziblje sede/
zdanjega 1 ' dnisterstva, čignr enoitrano svobođoljubje celo tisti »pozna? o,   ii, da res poka zarija novega časa.  Ravno ker se
razvida, kako važen je pot, po kterem se bodo Poljaki obrnili, zato so na na-gloma ministri poklicali guliškega e. k. namestnika grota Goluhovskfga na Dunaj, da bi ga podučili, kako naj Poljake mehča da bodo ostali na isti stezi, koder so dozdaj hodili. Da jim bodo za potolažilo kaj nebistvenega privolili (postavim kakor našim poslancem železnico, ki ima menda našo narodnost bodočnosti oteti), to jo gotovo. Goluhovski ima med Poljaki mnogo upljiva, ravno ker je Poljak, in se njegovi rojaki boje, da ne bi po njegovem odstopu tujca na namestniški sedež dobili. On je bil tisti, ki je Poljake pregovoril, da so šli v državni zbor. Zato toraj ni nič gotovo, da bi jih ta mož, ki si tudi mnogo zaupa, v drugič ne pregovoril. Kdor ve, kako strastno Poljaki sovražijo rusko ime, ta glasu prav lehko veruje, da misli Beust to porabiti in bode v ta namen po (ioluhovskem poljskim poslancem skrivnostno razodel, kaj vse Ruska namerava z Galicijo. In moskovitizem jc Poljaku največi strah, kar si ga zmalati more, tako, da mu jc ruski narod in ruska, dostikrat pretiranska vlada vse eno. — Nasproti fioluhovskemu pa stoji mož, vsacemu Poljaku znan, znan iz prvega državnega zbora celo Dunajčaukam, ktere so hodile v galerije šotentorsko lesene parlamentarnice občudovat krepko in veličastno postavo, in poslušat preroški glas moža, čigar patrijo-tizem in poštenje sta neomadeževana pred svetom: dr. S mol k a. Smolka je na Poljskem veljaven mož. Bakljado ktero so mu meščanje napravili, mnogi zaupni dopisi, ktere je od vseh krajev Galicije dobil zarad svojega predloga: da naj sc državni poljski poslanci svojim mandatom odreko, to vse priča, da poljski narod stoji za njim in njegovo stranko in če so tudi pripeti, da bode njegov predlog po prizadevanji ministerstva padel, dokler je ljudstvo v opoziciji, bode zdanji stan države vedno pešal in njegov padec bi utegnil še huji biti, ako se upor zoper njega čedalje bolj ukrepi. Mi »Slovenci vidimo iz vsega tega, prvič, da je mnogo enakosti med našim in poljskim stanjem, našo nesrečno lovečo se in poljsko lovečo se politiko, drugič pa vidimo, kam se nam je postaviti v političnem delanji.
Iz Hajdelberga 28. avg. |Izv. dop.] Med mesti južne Nemčije je Hajdelberg po svojem slovečem imenu gotovo vredno, da ga popotnik obišče; lepa Nekarjeva dolina je, rekel bi, tukaj najlepša ker so je tu združil naravni in umetni kras. Vendar kaj posebno lepega si človek v Hajdelbergu nikakor ne smo misliti. Nikakor se ne sme soditi tako kakor se popeva in kakor zarad tukajšnih študentov slove. Vse mesto ima eno lepo in glavno ulico; vse druge izvzemši morda še eno ali dve niso kar imena vredne in po noči tako temno, da bi si človek, ki ni takošnih potov vajen, lehko noge in vrat polomil. Dolina je celo ozka tako, da so malo kam drugam vidi nego na bregovje, ktero jo obdaja, in tega se, da si je krasno, počasi veu-dar naveličaš. Naj znamenitija stvar pa, ktero tukaj človek videti more, je razvalina hajdelberžkega grada , ktera je res v svoji podrtiji tako lepa, in veličastna, kakor še nisem drugod nobene videl. To so najlepši ostanki, v kterih se moro izvrstno in umetno zidarstvo srednjega veka opazovati in novim ali sedanjim zidarjem v naučni izgled staviti. Slavna klet, v kteri jc še lepo ohranjen imenitni hajdelboržki sod. ki boje 3UO.0O0 flaš vina drži in je dvakrat napolnjen bil, ta klet je še dobro ohranjena in sc mnogo obiskuje, ter na ta sod pit hodi, na kterem se lehko plešo. Misel, takošen sod sestaviti, jo bila res celo nemška, kakor jo jo le kakošen nemški knjez izvršiti mogel. — Ogledovajo razvaline hajdelberžkega grada in premišljevaje njegovo zgodovino človeka posebne misli navdajajo. Nemško mladino navdaja ta misel naravnost na srd in sovražtvo proti Francozom, ki so barbarsko ta grad razrušili. In če ima nemška mladina vzrok Francoze sovražiti in jdi res sovraži, kdo pošten bi slovanski mogel zameriti, da ne more nemškularjev ljubiti! — Kdor ljudsko zgodovino pretehtuje, premišljeval bode koliko in koliko krvavo pridelanega denarja ali krvavega polta in dela so nekdanji hajdelberžki gospodarji in tirani od zatiranega in suznoga ljudstva za takoš no roparsko gnjezdo, kder so v vsi razuzdanosti živeli, izsilili.
Študentov jc zdaj le malo tukaj in ti, ktere poznavam, vidim, da so naj bolj izvrstni v pitji piva. Ta stvar se jim ne sme oporekati, a druga menda bi se smela. Slovenskim študentom želim, da bi tudi pošteno pili, pa pošteno se učili.
Politični razgled.
„N. W. Tgbl." prinaša sledečo „novoustavno" novico: Pred nekterimi dnevi žo smo pisali, da se bo vlada proti deklaraciji čeških in moravskih narodnih poslancev tako vedla, kakor da bi se deklaracija nikakor vlade ne dotikala, da toraj tudi na njo ne bo odgovarjala. Vendar to, kakor čujemo, ne moie vlado motiti, da bi se proti posameznim poslancem, ki so deklaracije podpisali, no obnašala, kakor se jej bo potrebno zdelo. Tako je med podpisniki nekoliko poslancev, kteri so ob enem izvoljeni za predsednike okrajnim zastopom. Vlada je kroni svetovala, naj bi teh volitev ne potrdila". Res se že bere, da se ni potrdila volitev g. Clam-Martinica za okrajnega predsednika.
Na Češkem se še zmerom najde kak poslanec, ki se svoji časti odpove, tako te dni knjez Jan. Av. Sclnvarzenberg, kar jo praško zbornico zelo osupnilo.
Kazenska sodnija je iskala vvredništvu „Corrcsp." rokopisa nečega članka o finančnih avstrijskih zadevah—n ga ni našla. V očigled vsega tega preganjanja gre zelo verjeten glas, da si hočejo Čehi ustanoviti nov političen časopis — v severni Nemčiji. Naj se skaže, ali bo Bismark svoboda tiska bolj spošoval, kakor jo spoštuje naša „nova era". Članek, kterega so iskali, je že v drugič povdarjal, da je pregled avstrijskih dohodkov in stroškov letošnjih, razglašen v „Wicn. Ztg." neresničen in lahkomiseljno in brez potrebne vednosti nestavljen. „Wien. Ztg.", ki sicer vsako malenkost demen-tujo (preklicuje), molčala je na prvi članek. Zakaj neki ? Radovedni smo, kaj poreče k drugemu. Ali jo bilo morebiti preiskavanje odgovor T)"ep-iča-vonftak odgovor gotovo ni.
Izdate.) iu odgovorni vrednik Anton Tomšič. utiiiiuT
Tržaška okolica si prizadeva, da bi se ločila od zveze s tržaškim mestnim srenjskim zastopom. Menda vlada teb poštenih avstrijskih Slovencev ne bo silila, da bi morali ostati v pesteh neavstrijskih Italijanov.
LVfinJBtenka stranka v tirolskem deželnem zboru nima nikjer upati, da bi dosegla za svoje predloge potrebno večino.
V poljskem deželnem zboru je S molk a z razlogi podpira je svoj (našim bralcem it znan) predlog djal med drugim: rZdaj moramo odstopiti, svojih delegatov ne smemo drugoč na Dunaj poslati. Naj tako ravnanje s primero iz javnega življenja pojasnim. Jaz imam, na priliko poslovati s kacim trgovcem; da svoja posla bolje opravljena imam, izberem si enega človeka , ki mu zaupam in mu dam oblast, da varuje moje dobro, moje interese, t. j. storim ga za svojega poslanca. V kratkem času pak se pokaže, da reči slabo gredo, da si moj poslanec svojo dolžnost stori. Kaj mi je početi? Ali ni najbolje, da vsako zvezo s kupcem in menoj neha? Ker je njemu mene treba, je upanje, da ho svojo prevelike ti^jatve popustil, meno odškodoval in bova zopet prijatelja. Mi smo ravno v taceni položaji. Mi smo zmerom dajali, plačevali, nam so pa samo lepe obljube delali in nas v temi o k rog v od ili. Jaz mislim, da moramo narobe mi tirjati, in tirjatve z obljubami podpirati, če se nam bo spolnilo, kartir-jamo, potem bomo šo le mi svoje obljube spolni li." — Smolkov predlog jo bil po tem tistemu odseku v posvetovanje dan, kteri je izbran za Ziblickie-vičev nasvet, namreč da se pregledajo nove osnovne postave. Nasproti so glasovali samo: c. k. namestnik, nekaj uradnikov in nekoliko kmetov.
Zarad bakla de Smol ki na čast so jih je v Lvvovvu nekoliko s sedežem, nekoliko s platežem kaznovalo. Kaznovani so uplivni in spoštovani meščanje. Ali bo kazenska postava na Gališkem res pravo sredstvo širili zaupanje do ministerstva in novih svobodnih institucij, naravnost bi zanikali po skušnjah na Češkem.   Pa vsak po svoje, nam zna prav biti!
Kraljevi komisar v Karlovcu se je vstavljal svobodni volitvi za mestni magistrat, in vsilil mestu nevoljenoga mestnega sodnika, mestnega poglavarja in senatorja, ter pričakuje še drugih povelj iz Zagreba. Sicer pa je vse svobodno v Cis- in Translajtaniji.
Na O g e r s k e m že šepetejo nekaj o ministerski krizi.
„Journ. d. Par." je izvedel, da si je Pruska v vseh svojih trdnjavah na rinski meji napravila premakljive stolpe, kteri imajo namen braniti vojsko, ko bi hotel:, čez reko. Stolpi so se že preskušavali in so se boje izvrstno obnesli.
Na Italijanskem se je minister notrajnih zadev službi odpovedal in Ga rib al d i ravno tako poslanstvu.
Na 8 p anjskem so našli skrivnih zalog za orožje in strelivo. Na toledskih gorah so se prikazale oborožene čete!
V llclemgradu se jo postavil v pričo knjeza Milana temeljni kamen narodnemu gledišču, ktero je ranjki knjez precej bogato obdaroval.
Iz Carigrada se piše v Pariz, da je turška vlada predložila državnemu svctovalstvu osnovo novih pravic, ktere se imajo Bolgarom dati. Te pravice obsegajo posebno versko zadeve, v kterih je bolgarsko ljudstvo že toliko časa zboljšanja pričakovalo.
Kazne novice.
* (Pripovedovanje), da sc je v ljubljanskem deželnem zboru, ki ima slovenski značaj en Smolka znašel, ki bi bil predlagal, da naj so pregleda koliko dobrost imamo Slovenci od nove ustave in nove vlade za svojo narodno svobodo in ravnopravnost ■— kakor iz zanesljivega vira zvemo, nima resnične podlogo.
* (Ravno tako ni resnično), da bi se v Ljubjani, kjer je, kakor sc nam piše narodna večina tudi v deželnem odboru, od tega odbora zboru slovensko sporočevalo, temuč poročila so po redni lepi stari navadi pisana spodobno v ljubem jeziku, s kterim nas ljubeznjiva „Presse" naDunaji psuje.
* (Zlato) se je v novejšem času našlo in se bode kopalo v Kap* landu. Indijanski glavar tistega blagoslovljenega kraja je boje Evropeem prijazen in misli svojo zlato deželo Angležem prodati, kteri bodo, ako sc potrdi, da jo zemlja res tako bogata, z obema rokama to ponudbo sprejeli. Ker imamo zdaj že tako le papir, ne bo škodilo, če se zlato podviza obilo pokazati se.
* (Kralj Ludo vik II. bavarski) so ima zaročiti z rusko veliko knjeginjo, hčerjo caia Aleksandra II. Napoleonu bi ta zakon bil zelo čez glavo, ravno tako bavarski duhovščini; zatorej sc na vse kriplje dela, da bi so ta nesreča odvrnila.
Najnovejše vesti.
Zagreb. Kraljevi komisar Čeh je mestnemu municipiju v Reki dovolil, da sme imeti zopet svoje redne seje.
Peterburg. Carski ukaz od 31. avgusta dovoluje neomejen odpust vsem vojakom, ki so do 1. januarja 18C8 doslužili 13 let, in omejen odpust onim , ki so doslužili do tje 10 let. Izvzeti so le vojaki iz Varšavskega vojnega okraja, kteri pridejo še lo po carskem manevru domu.
Iz Pariza se neprenehoma povdarja, da se za mir ni bati. Čuduo znamenje!
Praga. Veliko vojaške vaje blizo Prage bodo trpele 5—(i dni. Glavni tabor je v Kladnem. Nadvojvoda Albreht in deželni vojni zapovelj-nik Montenuovo pojdeta v tabor. Ta „tabor" se menda ne bo prepovedal, in obiskovalci nc deli v preiskavo.
Dunajska Itor/a od 2. septembra.
r>"/„ motaliko  r»7 fl. 00 kr. Kreditno akcijo 210 fl. 60 kr.
5% mctnliko 7, obroeti v nuiji in nov. 68 fl. 10 London 114 fl. 80 kr. li°/„ narodi pooojilo  02 fl. 10 kr. Srebro  11« fl. 75 kr.
1800 drž. posojilo  «.'! fl. 10 kr, Cekini  0 fl. 48 kr.
Akcije narod, banko  T1U (I, — kr.
Dr. Jot« Vodnjak in drugi. Tiskar Eduard Janžlć,