rudin.iu pMiju • aotoiu.	Leto LXI1	V Ljubljani, v soboto 28. julija 1934	štev. 169 a	Cena 1/50 Din
Naročnina mesečno	^^ ^^	^ flnHMBB^ OHfe.	A OHI^	Ček. račun: Ljub-
gi»o 4« Din — ne-
liopiturjevi ni.6/111
m Jf g A W j Jf^ #%/ MT*m
inozemstvo 120 Din ^	l|P	UV	W JH	fflV	f ^figf Jffjf	Ml	^ Praga-Dunaj 24.7-r
10.349 za luserate:
Uredništvo je T ^^^	flB^ dBnBVV	^ MHBHHMIV ^^fcBB^^ Uprava:
jeva 6. telefon 2993
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050	-	Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
t&i
Civilizacija v nevarnosti
Ves svet se zgraža nad podlim zločinom, k"jega žrtev je eden najbolj plemenitih državnikov sodobnega sveta. Nihče se ne more ubraniti vtisa, da je bil umor kanclerja Uoll-fussa zamišljen in naročen tam, odkoder so bila prišla povelja tudi za one zahrbtne morilske čine, s katerimi so spravili s sveta tri naj odličnejše predstavnike nemškega katolicizma. Kdor pozna rafiniran način, s katerim zna narodni socializem zadeti oue, ki so mu na poti, ne more niti za hip dvomiti o tem, da je vsak njegov udarec bil dobro premišljen in da nobeden ni goli plod nesrečnega slučaja ali samovolje posameznikov. Zakaj, kakor smo se nedavno videli, nihče ne prekaša narodnega socializma v skrbni pripravi in genialni izvedbi barbarskih zločinov, ki so centralna toeka njegovega programa. Sredi Evrope se je ugnez-dil politični sistem takozvanega »tretjega raj-ha«, ki si je postavil očividno za nalogo, da ves svet preplaši, demoralizira in izpodkoplje vse moralne in socialne osnove krščanske družbe, da bi mogel na njenih ruševinah zavladati evangelij germanskega poganstva. V tem oziru je zelo značilen in zanimiv članek, ki ga je tri dni pred strašnim zločinom na Dunaju priobčil »Osservatore Romano« spričo terorističnih atentatov, ki jih ie hitlerizem sprožil v Avstriji. Glasilo rimske kurije izvaja v glavnem
sledeče:	• •
Terorizem, ki so ga nihilisti in komunisti svojčas izvajali kot sredstvo za dosego svojih ciljev sredi lastnega naroda in države, je zadnje čase postal metoda mednarodne politike. Če pomislimo, kdo drži v rokah niti državljanske borbe, ki jo skušajo zadnje čase zanetiti v Avstriji, potem bomo tudi vedeli, kdo je izbral ta gnjusen način borbe kot orožje meddržavne politike.	.	__
To je nove vrste vojna, katere m treba napovedati, ki ne pozna nobenih pravil in nima nobene discipline. Ona izbruhne kar sredi nedolžnega ljudstva, ki ničesar ne sluti, in je vedno zmagovita, ker se v vsakem slučaju lahko ponaša s sigurnimi žrtvami m veliko škodo, ne zahteva pa samo krvavih žrtev in ne povzroča samo gmotne škode, ampak uničuje v dušah tudi zaupanje v red in civilizacijo. Zločinska akcija terorizma, ki je sedaj postala moda v mednarodnih odnosih, ima za namen, da ljudi prepriča o neizogibnosti končne katastrofe, da jih razoroži, še predno primejo z9 orožje, in jih prisili k takojšnji kapitulaciji, ker so jim vsled strahu odpovedali živci«
Avtorji te podle borbe nimajo samo namena, da bi recimo podjarmili sebi malo Avstrijo, ampak merijo na vse dosedanje verske, moralne in politične vrednote človeštva. Njihov cilj ni samo, da oropajo avstrijsko ljudsko pravice do lastnih zakonov in do lastne vlade, ampak jim je še bolj na tem, da se naruši mir sveta sploh. Oni računajo na to, da bo zgled od njih plačanega terorizma okužit vso človeško .družbo in da bo zopet napočila doba kjer se je smatrala zahrbtnost napada, izdajalski umor in na skrivaj položeno orodje uničenja za mojstrsko in hvalevredno delo, beg zločincev samih čez mejo, da jih ne bi zalotili in kaznovali, pa za posebne vrste, junaštvo. Na ta način naj bi se s časom legaliziralo nekaznovano banditstvo, tako da bi bila naša kultura nepopravljivo kompromitirana in da bi sredi takega barbarstva zmagal tisti, ki je največji barbar.
Novi pagani so dejali, da bodo uvedli novo, čistejšo in odkritejšo moralo narave. Toda ker je morala pokvarjena, so pokvarjene tudi njene metode in najbrž izhaja iz tega to, da so zahrbtne tudi metode narodno-socialističmh teroristov. Borijo se za narod s tem, da netijo med sinovi enega in istega naroda uničujočo vojno. Medtem ko oznanjajo absolutno vrednost države, njenega vodstva, avtoritete in splošnega blagra, vršijo zločine, ki rušijo državo, avtoriteto, naroden in socialen princip. Zakaj obenem s hišami, javnimi poslopji, cerkvami, tovarnami, kulturnimi ustanovami se rušijo tudi vsi pojmi reda, zakonitosti, mirnega dela in avtoritete. Končni učinek njihove akcije ne more biti drugi kakor splošne razvaline. V resnici je vse njihovo početje popolnoma enako početju onih divjih polčišč, ki so svoj čas preplavila Evropo in začela dobo popolne anarhije, tako da je trajalo več stoletij, predno sta mogla Cerkev in krščanska država zopet zgraditi kulturno stavbo človeštva. Oni so kakor brezumen vihar, ki vse podere in lzruje in celo triu^ifira nad svojo divjo silovitostjo in brezobzirnostjo. Tej elementarni sili uničevanja pa so pridružili infamijo, podlost in zahrbtnost skritega in nekaznovanega zločina, ki zadene vedno iznenada za hrbtom in ne prizanaša niti najnedolžnejšim.
Najbolj značilno pa je, da so njihovi zločini naperjeni proti najvišjim duhovnim in moralnim dobrinam, očividno uživajo najbolj, če postavljajo peklenske stroje v univerze, v zasebna stanovanja, kjer sicer vladata družinski mir in ljubezen, ali pa v cerkve, to se pravi, v tiste kraje, iz katerih izhajajo žarki lepih nravi. izobrazbe in srčne kulture. In najbolj se vesele, če zleti v zrak poslopje, v katerem je unodobljen na križu Nazarenec, ki je umrl za ideal bratoljubja in ki je v svoji pridigi na goti lako radikalno obsodil vsako nasilje, ki je učil odpuščati in ljubiti, ne pa sovražiti in maščevati se, in ki je hotel, da bi tudi država bila posvečena kot varuh pravice in miru ter člo\ ečanskih odnošajev.
In tako se zdi, dn se v resnici izpolnjujejo sanje novih paganov, ki proslavljajo čas, ko so njihovi pradedje bivoli v gozdovih in močvirjih. kjer so častili fetiše in simbole plemena, Kr\ i in neizprosne vojne. Kam bi prišlo člo-\('štvo, če bi se. združeno nc uprlo tej novi akciji zahrbtnega, neizprosnega uničevanja? Tukaj imamo pred seboj do najvišje točke razvit nacionalni ateizem. Tukaj imamo pred seboj izpolnjeni mithus prvobitnega narodnega barbarstva. Ni več neupravičena bojazen nervoznega oesimizma, če zakličeiuo: Civilizacija
Razvoj avstrijske krize, ki ne preseneča
Hitlerjeva roka v Avstriji
Senzacionalno imenovanje Papena za nemškega poslanika na Dunaju - Heimwehr se bo bralil s hitlerjevskim kljukastim križem - Velesile samo gledajo - Boji v podeželju še trajajo
Ljubljana, 27. julija.
Zadnje tedne je bila Evropa prenapolnjena z debato o paktih. Od vseh strani so jih ponujali in za nje agitirali. V paktih je odrešitev Evrope, so govorili. Pri vsem tem pa so evropske države mirno gledale, kako je v osrčju Evrope mala državica hirala in umirala v neenaki borbi za svojo narodno samostojnost. In vendar je bila njena neodvisnost slovesno zajamčena od mirovnih paktov, ki so jili podpisale vse velesile. In vendar je bila avstrijska neodvisnost na najbolj slovesen način zajamčena v paktu Zveze narodov, ki nosi iiodpis vseh držav. In vendar je bila samostojnost Avstrije še nedavno februarja meseca, ponovno slovesno zajamčena v skupni izjavi Ang-lije, Francije in Italije, da bodo neodvisnost Avstrije branile do skrajnosti. Kaj pomagajo torej pakti, če jih nikdo ne drži. Čemu novi pakti, ko pa vidimo, kako stari nič ne veljajo. Čemu vse nove obljube o jamstvih za neodvisnost in za medsebojno pomoč, ko imamo pa pri starih zgled, kako se nobena ne izpolnjuje.
Človek bi bil pričakoval, da bodo velesile zarjovele, da se bo razgibala Zveza narodov, da bodo Anglija, Francija in Italija nastopile in napravile konec očitnemu in dokazanemu hujskanju nemškega hitlerjan-stva in prevažanju razstrelil čez nemško mejo. Velesile pa niso storile ničesar. Navduševale so javnost za pakte na Baltiku, kjer je itak vse v redu. ponujale pakte za Mongolijo, za Črno morje, za Sredozemlje, za vzhod in zapad, samo Avstrije ni videla nobena. Še le ko so morilci prišli v kanclerjevo pisarno in ubili s čisto svežimi revolverji,
ki so ravnokar prišli čez mejo, prvega predstavnika oblasti, so se malo zganile velesile, češ, da bo treba vendar malo pogledati, kaj se na Dunaju dogaja. In ob takem incidentu bi lahko izbruhnila vojna.
Ravno pred 20 leti, skoraj za dan, si je Avstro-Ograka, izmislila zločinsko laž, da se mala Srbija meša v njene notranje zadeve, in je to laž porabila za povod vojne napovedi. Seveda, Avstrija je bi'la velika in Srbija mala. Danes pa ni izmišljeno, ampak dokazano, da se je Nemčija vmešavala v notranje zadeve Avstrije, vmešavala že več mesecev. Seveda je ta Nemčija velika. Vojne ne bo, hvala. Bogu, ker je Avstrija ne more napovedati. Toda, kakor so velesile takrat, 1. 1914, oklevale in pustile malo Srbijo, da je na njo navalila Avstrija, tako bodo očividno pustile tudi danes, da se bo nemško-avstrijska igra nadaljevala. Treba bo samo spremeniti metode. Z nasilji nadaljevati ne kaže več, ker je ogorčenje po svetu preveliko. S svojim eincanjem pa so velesile pustile, da je zavladal v Avstriji fašistični Heimwehr in da se bo naselil na Dunaju največji pobornik fašističnega hitlerizma von Papen kot zastopnik Nemčije. Kar preje z nasiljem ni šlo, bo storila sedaj sladka Pa-penova. beseda, ki bo blagodejno udarjala na ušesa Heimvvehra. In kljub paktom, kljub najslovesnejšim zagotovilom in najbolj svečanim jamstvom bo Avstrija pod zastavo Heimvvehra počasi lezla pod odejo velikega nemškega brata. Zanimivo bo opazovati, kakšno »stališče bodo zavzele« sedaj velesile, ko se bosta po njihovih zaslugah nad truplom velikega Avstrijca bratila heimvvehrov-ski in hitlerjevski fašizem...
Papen, — novi nemški poslanik na Dunaju
Hitler je hitro izkoristil priliko
Von Papen na Dunaju
Kaj vse pričakujejo od tega avanturista v diplomaciji
Dunaj, 27. julija. TG. Največja senzacija na Dunaju je danes imenovanje von Papena za nemškega poslanika pri dunajski vladi. Papenovo imenovanje za poslanika je Hitler izvršil naravnost iz Bayreutha brzojavnim potoni. Hitler je poslal Papenu brzojavko, ki se glasi:
»Zaradi dogodkov na Dunaju je bilo nujno, da se odpokliče dr. Ricth. Dr. Rieth je prekoračil svoja polnomočja, ker je na poziv avstrijske zvezne vlado, oziroma avstrijskih upornikov pristal brez predhodnega pristanka svoje vlade na to, da se uporniki prepeljejo v Nemčijo. On jo s tem Nemčijo zapletel v avstrijske notranjepolitične zadeve. Naj-iskreneje obžalujem Dollfussovo smrt in obsojam atentat, čigar žrtev je padel avstrijski zvezni kancler. Prepričan som, da se na ta način položaj v Avstriji nc more razjasniti, anipak, da se bo še zaostril. Zato jo moja želja, da doprinesem k omi-ljonju splošnega položaja. Želim pa predvsem, da bi se odnošaji med Avstrijo in Nemčijo spravili v normalno stanje. Zato vas prosim, da sprejmete mesto poslanika nemške republike na Dunaju. Ob tej priliki znova izjavljam, da sem vam zmeraj popolnoma zaupal in vam svoje zaupanje danes znova dokazujem. Zato sem predlagal državnemu predsedniku Hindenburgu, da vas imenuje za začasnega poslanika na Dunaju. Zato vas obveščam, da ste razrešeni dolžnosti podkanclcrstva in komisarja za Posaarje. Na vašem novem položaju bodete naravnost podrejeni meni. Že vnaprej se vam zahvaljujem in ostajam vaš vdani Adolf Hitler.«
Objava z letali
Novica o imenovanju Papena za izrednega poslanika na Dunaju je vzbudila na Dunaju veliko pozornost. »Reichspost« je vest objavila v posebni izdaja obenem z izvlečkom pisma kanclerja Hitlerja von Papenu. List se vzdržuje slehernega komentarja.
Vest o imenovanju von Papena za izrednega nemškega poslanika na Dunaju so s posebnimi letaki letala metala nad tistimi štarejskimi kraji, kjer se uporniki še drže. Edini list, ki je doslej objavil komentar o tem imenovanju, jc »Die Stun-de«. List pravi med drugim, da je to imenovanje na žalost prepozno prišlo, nato pa pravi, da se Nemčija pri tem ni ozirala na tradicionalen mednaroden običaj, ker nemška vlada ni poprej prosila na Dunaju agremana za von Papena. List zak-
E v rope je v nevarnosti! Nihče ne more biti več upravičen, kdor s tukim gibanjem le količkaj simpatizira.
Ni dvoma, na koga in na kaj so naperjene te besede, ki bodo našle odmev v srcu vsakega kulturnega človeka. Evropsko človeštvo in vse omikane države sveta so zdaj |>oklicane, da zavzamejo jasno in odločno stališče napram onim, ki hočejo iz nnšogu kontinenta napraviti zopet ognjišče nereda, kaosa in večne vojne, dn bi zavladali na tem pogorišču. Proti poizkusu revnnše na tak način se morajo postaviti v brun vse države, ki sn se bile že prod 20 leti združile proti skupnemu sovražniku krščanskega in demokratičnega reda iu kulture.
Ijučuje z besedami: V Berlinu izjavljajo, da bo Papen na svojem novem mestu podrejen neposredno državnemu kanclerju. Toda vedeti jc treba, da jc državni kacler hkratii tudi vodja nacionalno-so-cialistične stranke.
Veselje in strah . . .
To nenadno imenovanje von Papena za nemškega poslanika na Dunaju je izzvalo zelo zanimive komentarje v dunajskih političnih krogih. Splošno prevladuje veselje, da prihaja na mesto poslanika na Dunaj osebnost, ki v oblikovanju nove nemške politike toliko pomeni. Povclarja se tudi, da je von Papen odločen politik, ki bo tako še posebno dobro razumel avstrijske politične razmere. Soglasno se obžaluje, da von Papen ni bil imenovan za poslanika ža prej, ker bi bil gotovo na rovarenje avstrijskih hitlerjevcev vplival tako, da ne bi prišlo do žalostnih dogodkov zadejiih dni, ki so zahtevali smrt voditelja avstrijskega naroda dr. Dollfussa. Povdarja se tudi, da je vpostavitev normalnih in prijateljskih odnošajev mod Avstrijo in Nemčijo tudi danes, kljub staršnemu zločinu avstrijskih hitlerjevcev, še mogoča. Potrebno je samo. da Nemčija absolutno prizna popolno avstrijsko nezavisnost. Kot drugi dobri znak, ki spremlja to Hitlerjevo imenovanje, so smatra to. da jo nemška vlada odstavila. Habichta kot komisarja za Avstrijo.
Vendar pa se pojavljajo tudi že glasovi; ki so glede Papenovega imenovanja zelo oprezni. To je razumljivo, ker je pesimizem po žalostnih dogodkih zadnjih dni popolnoma na mestu. Ti krogi predvsem povdarjajo, da bivši nemški poslanik na Dunaju dr. Rieth ni vsega kriv, kakor hoče to sedaj dokazati berlinska vlada. Dr. Rieth je bil v stalni telefonski zvezi z berlinsko vlado in je izključeno. da bi bil dr. Rieth podvzel karkoli, o čemer nc bi vedela berlinska vlada. Avstrijska vlada se je z dr. Ricthom pogajala samo zato, da reši kanclerjevo življenje in življenje ostalih ministrov, ki so bili v palači. Poleg toga je bilo vladi tudi ilo toga, da reši 20 visokih uradnikov in pa večje število evropskih znanstvenikov, ki so se nahajali v arhivih vladne palače. Tudi to_ jc vlada morala obvarovati prod prelivanjem krvi.
Papen prihaja kot agitator
Pa še drugii razlogi so, ki narekujejo, da je treba sprejeti Papenovo imenovanje z opreznostjo. Papen prihaja na Dunaj kot predstavnik nemško diplomacije, ki pa ne bo odgovoren nemškemu zunanjemu ministru kot zakonitemu voditelju nemške zunanjo politike, ampak bo po Hitlerjevih besedah odgovoren samo njemu, ki jo predsednik in vrhovni vodja vsega nacionalnega socializma. Tako nekateri krogi povdarjajo. da je žalitev avstrijskega naroda, da bi po teh krvavih dneh, ki so jih zagrešili nacionalni socialisti, prihajal na Dunaj von Papen kot predstavnik istega nacionalnega socializma.
Nemčija se brani
Berlin, 27. julija. AA. DNB poroča: Listi protestirajo proti pisanju nekaterih inozemskih listov, češ da so izrabili celo žalostno priložnost atentata proti kanclerju Dollfussu, da bi zvrnili na nacionalni socializem odgovornost in mu naprtili neposredno krivdo za Dollfussovo smrt. Takšne in-sinuacije imajo očividno edini namen, da bi za zmeraj zastrupili evropsko ozračje, tako, da nikoli ne bi prišlo do mirnega sožitja, ki bi ga nacionalno socialistična Nemčija tako rada dosegla.
... a zaman
Dunaj, 27, julija. »Reichspost« prinaša nove podrobnosti o ljudeh, ki so predvčerajšnjim sodelovali pri zavzetju »Ravaga«. List naglasa, da je bilo med njimi nič manj ko 106 bivših vojakov, ki so jih vse svoječasno odpustili iz vojske, ker so bili nacionalno socialističnega mišljenja. — »Reichspost« trdi, da je nesporno ugotovljeno, da so vsi ti bivši vojaki napravili posebne tečaje, ki jih v Nemčiji prireja poveljstvo SS za napade v manjših skupinah. Kot nadaljno podrobnost navaja list, da so napadalci na zvezno kancelarstvo razorožili policijsko stražo v poslopju v imenu policijskega upravnika Steinhesela in v imenu glavnega inšpektorja Tomana. Oba imenovana sta bila kandidata upornikov za ti dve mesti in do včeraj aktivna višja uradnika. Veljala sta za simpatizer-ja nacionalnih socialistov, vendar so ju spričo siceršnje sposobnosti obdržati v službi, ker ni nihče pričakoval, da bosta prekršila uradniško prisego.
Dunaj, 27. jul. Dunajska policija je včeraj aretirala sina in svaka bivšega avstrijskega poslanika v Rimu Rintelena. Aretirali so tudi več oseb, ki so bile stalno v zvezi z Rintelenom, ko je biti še avstrijski jKislanik v Rimu.
In velesile?
Jamstveni pakt za neodvisnost Avstrije
Pariz, 27. julija, b. >Exeelsior« poroča, da so so včeraj ves dan vršili razgovori mod Parizom. Londonom in Rimom, da bi se prihodnji teden sestal Svet Zveze narodov na izredno zasedanje in razpravljal o dogodkih v Avstriji. List piše, da sc bo to izredno zasedanje zahtevalo na podlagi člena 11 pakta Zveze narodov, ki pravi, da ima v zadevi, ki ogrožajo svetovni mir. vsaka članica Zveze narodov pravico zahtevati takojšen sestanek Sveta Zvezo narodov. Francoska diplomacija se resno Imvi z mislijo, da se sklene takozvani avstrijski earantni mejni pakt. katerega hi poleg Francije in Angleje podpisale vse državo, ki mejijo na Avstrijo. med njimi tudi Nemčija. Isti list iavlja tudi,
da je italijanski državni podtajnik za zunanje za deve Suvich odpotoval v Pariz, da skupno s francosko vlado najde rešitev avstrijskega problema.
London, 27. juliju, b. Vesti o koncentraciji italijanskih čet na Brennorju so izzvalo tukaj velika vznemirjenje. »Morning Post« sc vprašuje, če so sme skrb ia avstrijsko neodvisnost prepustiti samo Italiji in če ni tudi nujno, da v tej akciji sodelujeta tmli Francija in Anglija. »Timesc pa pišejo, da tokrat še ni nobenega razloga, za to, da bi bila potrebna akcija velesil proti Nemčiji. Nikdo nn inorc dokazati krivdo berlinske vlade in zato je treba počakati tako doigo, da sc notranjo-politični položaj v Avstriji razbistri.
Tajna okrog Rintelena
Čudna smrt državnika, o katerem krožijo vesti, da je sokriv kancler jeve smrti, ker je izdajalsko paktiral s hitlerjevci v Nemčiji
Dr. A n ton Rintelen
Dunaj. 27. jul. K. Bivši avstrijski poslanik v Rimu tir. Anion Rintelen, ki je izvršil sumoumor, je podlegel ranam kljub najbolj skrbni zdravniški negi. S tem je končano življenje moža, ki je v Avstriji igral veliko vlogo in čigar vloga pri krvavih dogodkih na Dunaju, lako pri februarskih kakor sedaj, ko je padel kot žrtev zvezni kancler sam, bo menda ostala vedno zavita v neprodirljivo tajnost.
Uporniki, ki so se polastili radio postaje, so najprej poslali v svet vest, da je »dr. Dollfuss odstopil in da je dr. tliiitelcn imenovan za kanclerja«. Tudi je dr. Rintelen, ki je bil poslanik v Rimu, nepričakovano priletel z letalom v Avstrijo, čeravno hi lirez dovoljenja vlade ne smel zapustiti svojega diplomatskega mesta, tihe dejstvi s prstom kažeta na to. da je bil dr. Rintelen /, uporniki v zvezi, da je torej izdal svojega šefa in da je soodgovoren za krvavo tragedijo v palači zveznega kanclerja. Osumljen sodelovanja jc bil tudi aretiran in pod težo obtožbo je poskusil izvršiti samoumor v sobi, kjer je bil zaprt. Pustil je sicer pisemce, »da je nedolžen«, toda temu zatrdilu niti vlada, nili javno mnenje ne vorjametn.
Dr, Rintelen je prišel na površje kol deželni clavar na Štajerskem, kjer se je izkazal kol sijajen organizator. Toda k prijateljskemu krogu rajnega kanclerja ni pripadal, čeprav je bil od nekdaj član iste stranke. Že na štajerskem ■ pokazal velike simpatije zh hitlerjevstvo, bil je velik pohornik za »Anscldiiss« t Nemčijo in za pobillerjenje Avstrije. Bas zaradi njegovega vpliva je štajerski Hcimvvehr tudi tako nezanesljiv, ker jc bil od prvega početka usmerjen '/a Nemčijo, štajerski Heimvvehr je bil turno preoblečen hitlerizem.
Ko je bil vsled nesoglasij z državnim kancler-
jem odrinjen iz Avširijo in imenovan za poslanika v Rimu, se navidezno sicer ni udeležil političnega življenja v domovini, pač pa je vzdrževal najboljše intimne zveze i nemškim poslaništvom v Rinili. Govorilo se jc v njemu tudi, da je nit slarn leta spremenil tudi svoje politične ideale, še pred dvemii letoma je lul najhujši zagovornik diktature faši-zmov ter jc pomagal poriniti dr. Dollfussa v avtoritativni, diktatorski režim. Zadnje čase pa je svoje stare ideale zažgal in začel zagovarjati potrebo, da se v interesu pomiritve vseli avstrijskih ljudskih plasti Avstrija vrne nazaj v demokratično o h I i k o vladanja, ki da jc edino sposobna. da izvede iskreno ljudsko spravo.
Tukaj domnevajo — kajti ob molku uradnih krogov je še vse domnevanje — da sc je na tihem sporazumel z Nemčijo, da izvede nekrvav državni udar in da prevzame oblast v svoje roke, da potem s sodelovanjem drugih strank poišče prijateljstva i Nemčijo. Kakšno vlogo sta igrala Koy in Seli n -» c h n i g g , je še tajnost. Toda vedno bolj sc širi prepričanje, da so pri uporu, ki ga jc stal življenje, pomagali mnogi zelo odlični Dollfussovi »prijatelji i li s o t r u d n i k i«, lit du je le res, ila jc rajni kaiiclcr delal sam, živel sam in tudi v samoti umrl...
Krivci
Dunaj, 27. jul. TG. Današnje dunajsko časopisje prinaša na prvem mestu sledeče senzacionalno vesti: V hitlerjevski punt jo bil zapleten tudi oden najbolj popularnih policijskih uradnikov na Dunaju, dvorni svetnik dr. Stcinhuusel, ki je bil šof kriminalnega oddelka dunajsko policije. Ril je najintimnejši sodelavec pokojnega predsednika dunajske policije dr. Schohorja. Vso svojo zasebno akcijo s hitlerjevci jc baje vodil s pomočjo nižjega policijskega uradnika (iodsinanna. ki je bil načelnik policijskega urada v I. okraju. Dr. Stoinhaiisel jo bil aretiran 25. t. ni. in se od takrat naprej nahaja v palači policijskega prcdsednišlvu.
Morilci
Dunaj. 27. jul. b. Poliicija je končala preiskavo proti 140 upornikom. Vodja upornikov, ki je nosil majOrsko obleko, se imenuje Hudi. oni upornik pa, ki je nosil stolnlško obleko, se imenuje Ituldvveber. On je tudi zapovedoval. Oba sta bivša vojaka avstrijske armade, iz katere sla bila izključena zaradi nacionalno socialistične propagande. Nato sla vstopila kot člana v tajno SS. Večina upornikov so bili vojaki avstrijske armade, ki so bili odpuščeni zaradi članstva v nacionalno socialistični stranki. Pn zaslišanju izjavljajo, da niso Imeli pojma o puču. Od neznane strani so sprejeli pisma, v ka-lerih se poživljajo, da pridejo v Stieftkaserne. Mislili so. da jih vabi avstrijsko armadno vodstvo, da iilt zopet sprejme v službo.
Tudi morilca kanclerja Dollfussa so že ugotovili. Piše se Olto Panneta in je :i.r> let star. V sve-lovni vojni je bil v Kaiserjagerregiinentu in je nato postal vojak avstrijske poklicne armade. Tudi on je bil izključen iz armade zaradi hitlerjevske propagande.
Na Koroškem bo$i še Irajajo
Ljute borbe pri Velikovcu, Pliberhu in Celovcu
Dunaj se pripravlja na pogreb
Dunaj. 27. jul. TG. Danes dopoldne je bila odprla Volkshalle, kjer .so položili kislo s truplom ilr. Dollfussa na mrtvaški oder. Truplo je v črni železni krsti. Na pokrovu je majhno okence, da se vidi Dollfussov obraz. Vendar pa je zastrto s si\o zaveso. (lastno stražo ob krsti opravljata dva gene-ralšlabna častnika avstrijske armade, dva štabna častnika Ostniurkiscbe Sturuisrliareii,' dva štabna častnika Kaiserschulzreginienla. pri katerem je slu->.il dr. Dollfuss za časa svetovne vojne. Dalje vršijo častno stražo ob krsti na vsaki strani še po trije redarji in po trije katoliški visokošolci. Pred krsto stalno moli šest šolskih sester, Zvečer od 8—9 bodo v vsej Avstriji molitve za dr. Dollfussa. Prebivalstvo l)o ob tem času prižgalo sveče na oknih; po vsej Avstriji pa bodo goreli kresovi. Jutri ob 8 '.jutraj pa bodo po vseli avstrijskih cerkvah zaduš-nice za pokojnega kanclerja.
Pogreb je zaenkrat določen za jutri popoldne ib pol 3, vendar to še ni gotovo. Posmrtni govor bo imel zvezni predsednik Miklas. Za njim bodo govorili tudi člani vlade. Nato bodo krsto na gala
vozu peljali skozi mesto proti Ballhausplalzu. Na stopnišču vladne' palače se bo zbralo vse visoko avstrijsko vladno uradništvo, da tako izkaže zadnjo čast svojemu šefu. Nato se bo sprevod počasi pomikal v katedralo sv. Štefana, kjer bo truplo blagoslovil kardinal dr. lunitzer. Nato bodo krslo položili na furgon, ki se bo Skozi središče mesta počasi pomikal proti llitzingu, kjer bo truplo položeno v začasni grobnici. Nato bodo krsto s truplom prepeljali v votivno cerkev dr. Seipla, kjer bosta oba velika krščanska državnika skupno počivala v istem grobu.
Kdo bo naslednik
Dunaj. '27. jul. kdo bo naslednik nuje. ime ministra da bi mogli postati osebnosti: sedanji minister dr. Kader sednik krščanske hember ostane še
b. Trenutno se vodijo razgovori, dr. Dollfussa. Najčešče se ime-Schuschuigga. Govori pa se (udi, Dollfussovi nasledniki tudi te-Ie dunajski župan Schmitz, bivši in bivši vojni, minister iin pred-socialne stranke Vaugoin. Star-naproj podkancler.
Miselnost rajnega kanclerja
Ob zadnjem romanju dunajskih katoliških inož na znano avstrijsko bo/jo pot Maria Zeli jc avstrijski zvezni kancler dr. Engelbert Dollfuss, ki se je tudi udeležil romanja skupaj s predsednikom avstrijske republike Miklasom pod vodstvom kardinala dr. Innitzeria, na zborovanju pred cerkvijo Matere božje imel tale govor:
»To, kar si je vlada prizadevala, da bi ustvarila nove lenvdje, je podlaga, je obrambni zid. Ali pa bo vse res poslalo krščanska država, to je odvisno od krščanskega ljudstva te dežele. S svojim sklepom smo v mali Avstriji prevzeli nase velikansko odgovornost, kajti ves svet bo najbrže v mno-gočem presojal rcsnico in ustvarjajočo sposobnost krščanske misli po leni, kako se bodo stvari v Avstriji razvijale. S krščansko ustavo, konkordalom in lepimi izjavami 9? nismo postali krščanska država. Dokazati moramo, da smo kristjani, ki si prizadevamo biti pošteni kristjani, ne pa navidezni kristjani in farizeji. S tem pa prihaja na vsakega izmed nas trda, a tudi lepa in človeška ter zadovo-Ijujoča in osvobujajoča dolžnost, da vsak sam sebe, svoj krog, najprvo pa svojo družino resnično izpopolnjuje. Prizadevati si moramo, da postanemo boljši ljudje. Na ta način moramo katoliški krist- • jam življenje v Avstriji obnovili. Ko bo drugi svet videl, da je fo ljudstvo boljše in bolj pošleno, bolj pcžrlvoialno in da mirneje živi med seboj, bomo /a krščansko idejo daleč izven našega ozemlja delali propagando in s tem pripomogli, da bo tudi drugi svet zopet poslal bolj krščanski. Ničesar pa ne bi iz našega ljudstva rajši pregnal kakor farizejstvo . .. V Maria Zeli smo prišli ob času, ko hočemo preteklost nase domačije v marsičem spojiti s sedanjostjo in marsikaj, kar je bilo že pozabljeno, zopet poživili. Stoletja so naši očetje hodili na božjo pot iz poirvbe, da bi našli duhovno okrevališče in ta bi popravili, kar so v teku leta napak napravili, lako naj se tudi danes romanja zopet pozive, tako moramo tudi mi hoditi na božjo pot, da sanii sebe preiščemo in postanemo boljši ljudje ... Kot krial-iani in katoličani si moramo tudi prizadevati, bili pivvični tudi z drugimi in jih razumeti. S tem se jim boino človeško približali in jih morda zopel spravili na pravo pot. Pri pobijanju nasilnih sredstev bomo siejkoprrj trdni 111 odločni. Vendar moramo tudi v teh rečeh ostati kristjani, k-.t le potem
bomo mogli reči, da smo premagali strankarstvo, če se bomo pošteno trudili v resnično krščanski vsestranosti ustvarjati novo dobo in s tem ]>o svojih močeh vse sorojake sprejemati v novi čas.«
Ko so mu pozneje izročali diplomo častnega občanslva Občine Maria Zeli, je gornjim izvajanjem zvezni kancler dr. Dollfuss dostavil še tole:
»Odločilno je, ali s.? nam bo posrečilo v zvestem sodelovanju z ljudstvom doseči ne le zunanji red. aftipak tudi notranji mir. Notranji mir pa bo vzraslel iz vsakega posameznega človeka. Upam in žel i »li, da eden izmed tečajev, iz katerih naj gre mir v deželo, postane božjepotna cerkev v Maria Zeli. Ta pomen ima tudi naša odredba, da se bodo novi novci po 5 šilingov kovali s podobo maria-zellskc Matere božje. S tem prosimo blagoslova ter verujemo, da bomo tej deželi prinesli mir in blagoslov.«
Razumljivo, da je bil mož s takšno miselnostjo mnogim na potu in da so ga zlasti sovražili vsi nasprotniki dejavnega krščanstva. Razumljivo tudi, zakaj .je bilo baš proti njegovi osebi toliko sovraštva na levici in desnici, mnogo bolj celo kakor proti vodilnim možem Ileimvvehra, pa čeprav so v prvi vrsti lc-ti z orožjem v roki nastopali proti marksistom in hitlerjevcem. Glavno ločilo duhov jc še vedno Kristus ...
Belgraiske vesti
Helgrad, 27. julija m. V ponedeljek ob 9^ zjutraj bo v cerkvi Kristusa Kralja v Krimski ulici slovesen rekvijem za umrlim avstrijskim kanclerjem dr. Dollfussom.
Belgrad. 27. julija m. Predsednik francoske republike jo odlikoval predsednika vlade Nikolo ITziinoviču. predsednika senatu dr. Timiašiča in predsednika Narodne skupščine dr. Kumanudija z velikim križem častne legije.
Belgrad, 27. julija m. Pred državnim sodiščem za zaščito države se je danes zaključilo zasliševanje jMidravskili vstušev. Jutri bo govoril najprej državni tožilec dr. Mnm-kino, nato pa zagovorniki posumeznih ob-tožeuccv.
Maribor, 27. juliia 1934.
V	Maribor so prispele vesti o ogorčenih bojih na Koroškem. Vstaja se je začela v koroških mestih šele včeraj popoldne. Potniki, ki so odpotovali ob pol 6 z osebnim vlakom proti Mariboru, so sicer opazili silno napetost' v mestu, do nemirov pa vendar ni prišlo nikjer. O dunajskih dogodkih so se sinoči razširjale v Celovcu nejasne govorice, o revolti na Štajerskem se pa ni ničesar vedelo. Doznalo se jc leto, da je moral dunajski brzovlek proti Celovcu naplaviti ovinek preko Maribora, ker je bil v Judenburgu železniški most razstreljen. Večerni vlak je odpeljal iz Celovca po voznem redu, v Velikovcu pa je moral čakati 3 ure. Potnikom je železniško osebje pripovedovalo, da se pri Pliberku vršijo boji. V mesto je vkorakala 150 mož broječa četa SA, ki je oblegala železniško postajo, ki so jo branili orožniki in cariniki. Na postaji so se nahajali tudi naši carinski organi in orožniki, ki prevzamejo na pliberški obmejni postaji avstrijske vlake, ter so bili tudi oni deležni obleganja, ki je trajalo tri ure.
Hitlerjevci so napadli postajo s strojnicami in so jo naposled zavzeli. Orožnike so razorožili in internirali. Napram našim organom so bili skrajno taktni ter so se jim opravičevali. Ko je po triurnem čakanju v Sinčivasi privozil vlak v Pliberk, je bilo mesto zasedeno. Po kratkem pregledu so odpravili vlak preko meje. Ker so pa v Dravogradu sestavljali zasilni vlak proti Mariboru, so mo-/eli potniki, ki so prišli z rednim avstrijskim vlakom, nadaljevc1' —» v Maribor z avtotaksi. Nekateri potniki	renočili v Dravogradu.
Danes so •>»'. 'so la vesti v Maribor, da so vladne čete Pliberk in Celovec zopel osvojile. Pri bojih v Celovcu je bilo 23 mitvih in 40 ranjenih.
Pliberk - glavni štab punta
Glavni štab vstušev je v Pliberku, ki so ga čete SA zasedle včeraj pojioldnc. Okoli pol štirih popoldne so se v mestu nenadoma pojavili hitlerjevci, ki so zasedli vsa javna jioslopja. Ko so sc orožniki uprli, so jih prestrašili s strojnicami. Na železniški postaji v Pliberku so se postavili po robu carinski uradniki. Hitlerjevci so jih napadli s strojnicami. Na obeh straneh je bilo streljanje precej ostro. Pozno zvečer so cariniki razobesili belo zastavo ier se udali. Vstaši so jih zaprli v carinskem skla (liscu.
V	Celovcu so včeraj popoldne vstaši razdrli vodovod. V mestu samem ni prišlo do nemirov, pač pa so sc začeli hitlerjevci zbirati med 11 in 12 na hribu pri Sv. Juriju. Ko je bil poveljnik vladnih čet polk. Berger o tem obveščen, je odposlal nanje vojaštvo. Vršila se je ogorčena borba ter je |x> eni verziji padlo na strani liitlerjevcev 9 mož, po drugi pa je bilo 23 mrtvih in 40 ranjenih. Na vladni strani baje ni bilo žrtev. S tem je bila revolta v celovški okolici zadušena.
V	rokah hitlei-jaucev se nahaja ozemlje od Železne Kaplje do Grebinja ter ves vzhodni slovenski del Koroške. Posamezni oddelki orož-ništva so se podali brez boja, v Šmihelu so sc P« uprli z orožjem, a so jih hitlerjanci s strojnicami prisilili k predaji. Zanimivo jc, da so se v slovenskih krajih kot v Globasnici in okolici postavili liitlcrjniiccm po robu slovenski kmetje, ki so jih nagnali z vilami in kosami.
Vaš poročevalec si je ogledal danes vse kraje med železno Kapljo in Pliberkom. Pliberk sllči vojnem u taborišču, že od daleč se vidi velika hitlerjanska zastava, bel kljukasti j križ un rdečem polju. Po mestu krožijo'patrn-I l.je mladičev, večinoma z znaki ua rokavih, pa j tudi v hitlcrjauskih uniformah, v rjavih srajcah iu čepicah. Oboroženi so dokaj različno. Večinoma imajo vojaške puške /. bajoneti, dru-! si lovske puške, nekateri |>a celo samo flober-j lovke. Pač pa imajo veliko število strojnic in 1 tudi /. milnici jo so dobro preskrbljeni. Vašcinu i poročevalcu so dovolili popolnoma svobodno 1 gibanje. Le v Pliberku so ga ustavili in gnhli pred poveljnika Herbsta, ki je odredil, d« ga sprejme Herman Vogel, ki mu je podal pojasnilo o položaju na bojni črti. V Pliberku je okoli 150 mož, večinoma mladih ljudi pod 20 let starih.
Danes nov spopad
Druga močnejša skupina liitlerjancev se nahaja v železni Kaplji, kjer jc vladalo danes ob prihodu Vašega |>oročevalcn pravkar sklenjeno premirje. Glavna sila vladnih čet se nahaja v Velikovcu, ki ga nameravajo liitlcrjanei nocoj napasti. Iz drugih krajev se jc namreč odpravilo veliko število tovornih avtomobilov, ki so jih vstaši rekvirirali pri zasebnikih, proti Velikovcu. Od Dobrle vasi sem se čuje močno streljanje. Glavni spo|iad se prične jutri v prvih jutranjih urah. Na obeh straneh se delajo velike priprave ter sc zdi, da sc bodo hi-tierjanci obupno branili. Vladne čete so v manjšini, ker je nn Koroškem lc malo vojaštva in je prav tnko tudi število heimvvehrovcčv neznatno.
Drugo poročilo o bojih
Celovco, 27. julija. Dne 26. julija po puču na Dunaju so se zbrali koroški nacisti pri inženjerju Zechiicrju v Rainerhofu. Dva detektiva sla zaprla /echtierja, njegovega brala Heinza in pet drugih narodnih socialistov. Pri Zechnerju so našli listek z navodilom radio-napovedovalcu', naj sporoči, da sc ob 12. uri »začne«. Medlem se je oglasil na telefonu ravnatelj državne obrtne šole N. Movor, ki je zahteval Zechnerja in se izdal, da tudi 011 ve za lo. da se pripravlja puč. Nato so seveda še N. Meyerja aretirali in so v elektrodvorani njegove sole našli radio. Pri Zechnerju so bili našli tudi povelja SA brigadi Koroško. Aretirali so še celo vrsto drugih ljudi, o katerih se je na podlagi pri Zechnerju zaplenjenega materiala izvedelo, da imajo istega dne opoldne dvigniti vstajo.
Polkovnik Bargor. šef varnostne službo, j« nato proglasil obsedno stanje po vsem Koroškem. Nacisti so se medtem bili zbrali na nekem griču pri Sv. Juriju na Sandhofu. Bilo jih je kakih sto s strojnicami. Orožniki, Schulzkorps in ena četa Deutschmeistrov jih je napadla in pognala po daljšem streljanju v beg. Pustili so 9 mrtvih. 10 vjetili in 2 strojnici, dočim eksokutiva ni imela nobene izgube.
Popoldne je vojska očistila ozemlje proti Št. Vidu do Sv. Doiuila. Drugega dno, rano v jutru, so vojaki zavzeli š|, Vid. ki jo bil zaseden od 100 nacistov. Zaseden pa jo še. prostor okoli Foldkirch-iia. ki ga bodeta še diunes zvečer očistila zvezna vojska in lleimaischuiz.
Dravska dolina je deloma bila v rokah nacistov. toda vojska in Sohiitzbinul sin vse kraje dravsko dolin« io očistila, llujo si« bila dva mostnin Jiiiffimiia v zrak.
Dolina Lesach, Bilo in Roža so pa ostale popolnoma mirne. Slovensko prebivalstvo je ostalo vseskozi zvesto vladi. Resnejši je položaj v Wolfs-bergu. Pol čete vojske iz Velikovca je odšlo tja, pa ni mogla preko Si. Andraža. Padel je poveljnik majo Smolč. Proti VVoltsbergu so odšla ojačenja.
V	prostoru Velikovec-PIiberk so nacisti bili zasedli progo Sinčaves-Želeanti Kapla. Pregnal jih je Heimatsehutz, ki je zasedel kolodvor v Železni Kapli. Upali je, da bo v kratkem osvobojeno tudi mesto. Afritz in Feld am See sta še v rokah narodnih socialistov, V Tre i bacilu so nacisti zasegli elekterično centralo.
V	kratkem bo tudi na Koroškem zavladal mir.
V	Beljaku je vojaka s topovi na avtovozovlb zasedla trg. Vse ceste na Koroškem so zasedene po oddelkih 20 mož z eno. strojnico. Med Beljakom in Lienzom so še 3 občine v rokah nacistov. Baje se vriše tudi bojii na progi Celovec-Dunaj.
Tujci so se seveda vsi naglo odpeljali na vse strani, med drugim tudi na Bled. Nekaj Slovencev iz Jugoslavije, ki so se napotili na Veliki Zvonar, se je moralo vrnili.
Na Štajerskem grme topovi
Dunaj, 27. jul. V bojih pri Mesendorfu pri Gradcu so mrtvi na obeli straneh. V okolici Gradca se boji nadaljujejo. Tam so ubili dva orožnika. V Lcobnii je moralo nastopiti topništvo, ki je obstreljevalo okoliške griče, zasedene po nacionalnih socialistih. Tudi v Dona-vvitzu se vrše topniški boji. Na vsem štajerskem ima Ileimatsciiutz 28 mrtvili. Promet med Bruckom na Muri in Lincem jo pretrgan.
Incident na nemški meji
Berlin, 27. julija. Uradno poročajo: V bližin) mesteca Kollersclilag je skušala priti čez avstrijsko mejo skupina oborožencev iz Avstrije. V bližini meje se je razvila med I leimwehrovci in skupino bitka s streljanjem. Vendar se je posrečilo osmim beguncem prekoračiti mejo. Begunci so privlekli s seboj tudi tri ujete carinske uradnike. Na lice mesta je prispela nemška obmejna policija, ki je vse begunce aretirala, dočim je ujete tri carinske uradnike izpustila, «dn. predala avsrijski obmejni straži.
Inomost. 27. julija, p. Danes je bil tu pokopan z vojaškimi častmi stotnik Hickel, katerega je ustrelil predvčerajšnjim nek 20 letni narodni socialist i/ znane trgovske rodbine iz Inomosta.
Begunci v Mariboru
Maribor, 27. jul.
V	Mariboru se je radi velikega števila avstrijskih beguncev ustanovilo posebno taborišče, ki se bo začasno nastanilo v klasični gimnaziji. Sedaj je v mestu 30 beguncev. 14 beguncev je pribežalo že pred prevratnim poskusom. Ti so stanovali pri zasebnikih. Ostali so pa pribežali sinoči in danes. Sedaj bodo vse begunce združili ter jih konfini-rali v skupnih prostorih. Pričakuje se še večje število ubežnikov.
f General Maister
Žalna seja mariborskega občinskega sveta
Maribor, 27. julija.
Mariborski občinski svet se je sestal no« coj ob 18. uri k žalni seji za pokojnim častnim občan lin generalom Rudolfom Maistrom. Občinski svetniki, vsi v slovesni črnini, so se udeležili žalne seje skoro polnoštevilno. V se j ni dvorani mestnega magistrata je bil postavljen kip pokojnega generala Maistra, zavit s črnim florom in obdan z zelenjem. Sejo je otvori I mariborski župan dr. Lipold z daljšim govorom, v katerem je slavil zasluge pokojnega generala Maistra za mesto Maribor. Občinski svetniki so stoje poslušali županov govor in zaklicali spominu pokojnega generala Maistra trikrat »Slava«.
Občinski svet je nato sklenil, da se izvrši pogreb generala Maistra ua stroške mariborske mestne občine ter da izreče župan v imenu mariborskega mesta pokojnikovi rodbini sožalje.
. Župan je nato prečital sožal 110' brzojavko Ljubljane Mariboru, podal jioročilo o pripravah za pogreb ter zaključil sejo s pozivom na polnoštevilno udeležbo pri pogrebu.
Maribor, 27. julija.
Kraljevi odposlanec na pogrebu generala Maistra bo^ mariborski mestni poveljnik general Hadžič. Za žastojinika vojnega ministra je pa delegiran polkovnik Putnikovič
Skozi Celje
Celje, 27. julija.
Z venci in cvetjem obsuta krsta generala Maistra je prispela v Celje ob četrt, ua 8 zvečer z več kakor euourno zamudo. Na dolgi noti od Ljubljane do Celja sc jo voz z zimskimi ostanki pokojnika ustavil v vseh večjih krajih, kjer so 11111 je poklonilo občinstvo 111 mu izkazalo zadnjo čast. V Celju se je ustavil voz na Vrazovem trgu, kjer je bila zbrana četa vojaštva in ves oficirski zbor s poveljniko 39. pešp. polkovnikom Golubo-vičem na čelu. gasilci in mnogo občinstva.
Razvil se je žalni sprevod, na čelu katerega je igrala vojaška godba žalne koračnice. Od velikega pokojnika se je v imenu mesta Celje poslovil mestni načelnik dr. Go-ričan, povdarjajoč njegove velike zasluge za osvoboditev Maribora in naše severne meje ter od Maistra kot kulturnega delavca.
Po končanem govoru so vsi navzoči zaklicali pokojniku trikrat »Slava«. Združeni moški zbori so zapeli »O.i Doberdob«. Na krsto sta položena venca mestne občine celjske in krajevnega odbora Združenja rezerv, častnikov.
Maršal Lyautey umrl
Pariz. 27. julija, p. Danes jc i.*nrl po daljši bolezni francoski maršal Lyautey v starosti 80 let. Maršal Lvautov je bil že pred svetovno vojno eden najndličnojšili francoskih častnikov. Vodil jo pred vojno vojaško in civilno upravo Maroka ter dosegel s svojo pacitikacijsko akcijo lepo uspehe. Že lota^ 1920 je postal Lyaufey francoski maršal, leta 1925 je prevzel tudi vrhovno poveljstvo nad francosko vojsko proti Abd el Krimu. Lyautey jc bi' tudi poldrugo leto vojni minister.
Dunajska vremenska napoved: tznremenliivo,
1 oblaki, nekoliko topleje.
Danes je minilo 20 let...43 ^napovedi
28. junija so počili usodni streli v Sarajevu. Dne 25. julija je avstrijski poslanik baron Giessl zapustil Belgrad. S tem je nastopilo vojno stanje med Avstro-Ogrsko in Srbijo Mobilizacija na vseh straneh. Vojno napoved Srbiji je sledila 28 julija in s tem se je tormalno začelo vojno stanje, v katerem so se 4 leta mesa rila ljudstva vsega sveta.
28. julija 1914 Avstro-Ogrska Srbiji.
1 avgusta 1914 Nemčija Rusiji.
3.	avgusta 1914 Nemčija Franciji.	..
4.	avgusta 1914 vojni vpad Nemcev v Belgijo brez vojne napovedi.	..
4 avgusta 1914 Velika Britanija Nemčiji.
5.	avgusta 1914 Cma Gora Avstro-Ogrski.
5.	avgusta Avstro-Ogrska Rusiji.	.
6.	avgusta 1914 vojno stanje med Nemčijo in Srbijo brez vojne napovedi.
8. avgusta 1914 vojno stanje med Nemčijo in Črno Goro brez vojne napovedi.
12. avgusta 1914 Francija Avstro-Ogrski.
12. avgusta 1914 Vel. Britanija Avstro-Ogrski.
23. avgusta 1914 Japonska Nemčiji.
28 avgusta 1914 Avstro-Ogrska Belgiji.
12 novembra 1914 proglasitev sultana o vojnem stanju med Turčijo in antantnimi državami.
23 maja 1915 Italija Avstro-Ogrski.
20. avgusta 1915 Italija Turčiji.
14.	oktobra 1915 vpad Bolgarov v Srbijo brez
vojne napovedi.	.	... .
15.	oktobra 1915 vojno stanje med Anglijo in Bolgarijo brez vojne napovedi.	...
16.	oktobra 1915 vojno stanje med Francijo in Bolgarijo brez vojne napovedi.	•
19.	oktobra 1915 vojno stanje	med	Italijo	in Bolgarijo brez vojne napovedi. , ..	.
20.	oktobra 1915 vojno stanje	med	Rusijo	in Bolgarijo brez vojne napovedi.
9 marca 1916 Nemčija Portugalski.
Ž7 avgusta 1916 Romunija Avstro-Ogrski.
28 avgusta 1916 Nemčija Romuniji.
28 avgusta 1916 Turčija Romuniji.
28. avgusta 1916 Italija Nemčiji.
1 sq)tembra 1916 Bolgarija Romuniji.
6 aprila 1917 proglasitev ameriškega kongresa o vojnem stanju med Zruženimi državami Amerike
in Nemčijo.
7. aprila 1917 Kuba Nemčiji.
10. aprila 1917 vojno stanje med Panamo in
Nemčijo.	. _ , .
22.	julija 1917 Siam Avstro-Ogrski.
4 avgusta 1917 Liberija Nemčiji.
14. avgusta 1917 Kitajska Nemčiji.
21 avgusta 1917 Kitajska Avstro-Ogrski.
26 oktobra 1917 proglasitev braziliianskega kongresa o vojnem stanju med Nemčijo in Brazilijo.
7.	decembra 1917 Združene države ameriške Avstro-Ogrski.	.
14 decembra 1917 Panama Avstro-Ogrski.
16. decembra 1917 Kuba Avstro-Ogrski.
30. aprila 1918 vojno stanje med Guatemalo in Nemčijo brez vojne napovedi.	. .
8.	maja 1918 Nicaragua Nemčiji in njenim zaveznicam.	......
23.	maja 1918 Costarjca Nemčiji in njenim zaveznicam.
19. junija 1918 Honduras Nemčiji.
12. julija 1918 Haiti Nemčiji.
Na eni strani so stale torej države: Avstro-Ogrska, Bolgarija, Nemčija in Turčija, na nasprotni
strani pa Srbija, Rusija, Francija, Belgija, Velika Britanija, Črna gora, japonska, Italija, i oriugalska Romunija, Združene države ameriške, Kuba, Panama, Siam, Liberija, Kitajska, Brazilija, Guatemala Nicaragua, Costarica, Honduras in Haiti. Od teh držav pa so dejansko posegle v vojno s svojimi armadami na frontah le prve štiri, od antantnih držav pa Srbija, Rusija, Francija, Belgija, Velika Britanija, Cma gora, Italija, Romunija in Združene države. Japonska se je udeležila vojne v toliko, da e zasedla nemške kolonije na Kitajskem in neka-ere v Tihem oceanu ter da je sodelovala s svojim bojnim ladjevjem. Vojna napoved Portugalski je nastala zaradi tega, ker je ta država zaplenila nekatere nemške ladje v svojih lukah. Vojne napovedi drugih neevropskih držav imajo bolj demonstrativen pomen, oziroma so nekatere države najio-vedale vojno zato, da zaplenijo nemške'ladje, oziroma da preprečijo dostop nemških ladij in podmornic v svoje luke.
Osrednje države so ob izbruhu vojne štele 159.9 milijonov prebivalcev in so postavile v vojno 24.3 milijone vojakov. Antantne države pa so štele seveda s kolonijami 1391.6 milijonov prebivalcev in so imele 43 milijonov vojakov. Vendar pa so ime|e osrednje države mnogo prednosti, ker so bile bolje oborožene iu za vojno bolje pripravljene.
Med tedanjimi evropskimi državami se vojne niso udeležile: Španija, Švica, Nizozemska, Danska, Norveška in Švedska ter nekatere liliputanske državice. Deloma oziroma popolnoma pa so bile med vojno okupirane od vojujočih se držav Luksem-burg, Albanija in Grčija. Od ameriških držav se vojne niso udeležile: Mehika, San Salvador, Venezuela, Coiumbija, Ekvador, Chile, Peru, Bolivija, Paragvay, Urugvav in Argentina. Od azijskih držav se vojne niso udeležile Perzija in Afganistan, ki pa sta bila deloma okupirana po antantinih in turiških vojskah. Manjših vazalnih državic nismo šteli. Od afriških samostojnih držav se vojne ni udeležila Abesinija, medtem ko je bil Egyj3t tudi zapleten v vojno. Vse te države, ki niso bile zapletene v vojno, pa ne štejejo niti 10% vsega prebivalstva sveta in moramo torej reči, da se je udeležilo 9 desetin človeštva vojne.
Nemška statistika navaja za vojne žrtve naslednje številke: Nemčija 1,808.000 mrtvih in 4 milijone 247.000 ranjenih, Francija 1,245.000 mrtvih, francoske kolonije 108.000 mrtvih, obojni skupaj 4.340.000 ranjenih, Velika Britanija 632.000 mrtvih, britske kolonije 187.000 mrtvih, obojni 2,100.000 ranjenih, Italija 600.000 mrtvih, 1 milijon ranjenih, Belgija 115.000 mrtvih, 160.0C0 ranjenih, Romunija 159.000 mrtvih in 150.000 ranjenih, Rusija 2,250.000 mrtvih in 5,730.000 ranjenih, Združene države ameriške 40.000 mrtvih, 100.000 ranjenih, Avstro-Ogrska 1 milijon mrtvih in 2 milijona ranjenih,
od 28. julija 1914 do 1918
Bolgarija 90.000 mrtvih in 200.000 ranjenih, Turčija 300 000 mrtvih in 600.000 ranjenih, Portugalska 3 tisoč mrtvih in 7 tisoč ranjenih, Srbija 120 tisoč mrtvih in 160 tisoč ranjenih, Črna gora 5000 mrtvih, 10 tisoč ranjenih, Grčija 4 tisoč mrtvih in 10 tisoč ranjenih, !a|x>nska 1000 mrtvih in 10(10 ranjenih. Skupno je torej svetovna vojna' zahtevala 8,732.000 mrtvih in 20,815.000 ranjenih. Nekatere številke pa so pomanjkljive, zlasti za Rusijo, ki je v svetovni vojni zgubila vsaj 1 milijon več, za Avstro-Ogrsko, ki je razpadla in je statistika težavna, za Srbijo,
1D21-1.
Grof Berchtold, avstro-ogrski zunanji minister, ki je poslal vojno napoved Srbiji
ki je izgubila gotovo več vojakov, ter za Turčijo. V te številke pa niso vštete žrtve raznih državljanskih vojn, zlasti v Rusiji, niso vštete številke f>o-znejših vojn, kakor med Rusijo in Poljsko, in niso tudi vštete številke o izgubah civilnega prebivalstva, ki je zaradi raznih epidemij, lakote in tudi zaradi radiih vojaških operacij zelo pogosto umiralo. Ogromen primanjkljaj je svetovna vojna prizadejala človeštvu zaradi strašnega izpada rojstev. To pa so samo izgube, ki jih je človeštvo utrpelo na življenjih.
Gmotna škoda, ki jo je svetovna vojna prizadejala na uničenih jx>krajinah, na izgubljenem blagu, na municiji, na padcu produkcije, na bojnih ladjah pa gre v astronomske številke. Nekateri jo cenijo na bilijon zlatih frankov, to je fOOO milijard, znesek, s katerim bi se dalo z lahkoto ozdraviti vsaj 10 takšnih kriz, kakor je sedanja. Ogromne so tudi gosfiodarske in socialne posledice vojne, ki jih čutimo bridko še sedaj.
sikola Pašič, zunanji minister kraljevine Srbije
Andrej Htinka in slovenski delavci
Dovolite, gospod urednik, teh par vrstic k spoznavanju voditelja slovaškega naroda Hlinka, s katerim sem se imel podpisani čast v 1. 1911 v mestu Ružomberku seznaniti in večkrat se ž njim razgovarjati, kateri me je leto pozneje v tamošnji cerkvi tudi jioročil.
Malo je tako izrazito ljudskih voditeljev, kakor je skromni župnik, papežev protonotar Andrej Hlinka. Debele zvezke bi človek lahko napisal o tem možu visoke, sloke postave, ki je zelo pobožen in neutrudljiv delavec na vseh poljih. Prav ste zapisali, da je ljudski tribun. V delu in boju za slovaški narod se da primerjati le našemu pok. dr. Kreku. Slovaški narod pa tudi neizmerno ljubi svojega voditelja. Še po enem letu, ko je prišel radi Cernove iz segedinske triletne ječe leta. 1911, sem slišal ob vsaki priliki iz vseh vrst ljudi, kako ga je narod sprejel v svobodo. Dasiravno je oblast prepovedala zbiranje, vendar se je vračal kakor kralj, spremljan od desettisočev ob vsej poti v Ružomberk. Ljudstvo, ki ni doseglo njegove roke ali roba suknje, je poljubovalo zemljo, koder je hodil. Cernova pa — kjer je bilo toliko človeških žrtev, in radi katere je bil župnik Hlinka v ječi, je jx>stala velika narodna božja pot. Po černovski tragediji se je pa ubogi, od Madžarov tako teptani narod še bolj začel oklepati svojega mučenika in zavedati se svojih pravic.
Župnik Hlinka je f>oznal tudi Slovence. V mestu Ružomberku se nahajata tudi dve papirni tovarni, kjer je bilo poleg Slovakov, Madžarov in Romunov zaposlenih tudi do 20 Slovencev z družinami, skupaj kakih 50 oseb. Župnik Hlinka je bil vsem tem oče, misijonar in zagovornik za njih delavske pravice.
Še prav posebno smo mu bili mi »Slovinci« pri srcu. Večkrat me je joovabil v župnijsko pisarno, da se informira o našem delu, o verskem življenju itd.
Zanimal se je tudi za slovenski narod, za naše može, za dr. Kreka, ki ga je jjoznal, za našo Mo-
Sporazum
z delavstvom Westnove tovarne
Celje, 26. julija.
Danes so se nadaljevala pogajanja v West-lovi tovarni, katerih so se udeležili za delavstvo zastopnik Delavske zbornice g. Golmajer, za Borzo dela g. Vončina, za strokovno organizacijo SMRJ g. Leskovšek. Poleg teh so zastopali delavstvo tudi obratni zaupniki.
Dogovor, ki jc bil nocoj predložen zboru delavstva, obsega sporazum, veljaven do 30. novembra, po katerem pristaja vodstvo tovarne:
Delavci bodo zaposleni tedensko vsaj 32 ur. Izplačilo dobe za označeni čus tudi, če bi tovarna ne obratovala določenih ur. Mezde onih delavcev, ki so dosedaj zaslužili od Din 2.10 do 2.80 in ki so v podjetju več V o Sest mesecev, se povišajo za uro na Din 3. Pri tem povišanju pride v poštev okoli 350 delavcev in delavk. Začetnikom do 6 mesecev službe se določi minimalna mezda Din 2.75. Nosačem j>o-sode sc povišajo plače za 10%. Pečarjem sc iz-plača enkratna premija v znesku Din 100.
Ta dogovor jc bil, kakor rečeno, predložen zborovanju delavcev, ki se jc vršilo ob i groin-ni udeležbi ob 6 zvečer na Zelenem travniku. Zaupniki so razložili potek pogajanj ter opisali položaj, v katerem so sklepali tu dogovor Na koncu je predsednik zborovanja odredil glasovanje, ali naj se ta dogovor podpiše, za kar so glasovali vsi navzoči. S tem je zaenkrat to pereče vprašanje rešeno do 70. novembra,
nakar bo treba ta težki problem zopet reševati.
Delavstvu VVcstaovc tovarne p treba priznati veliko potrpežljivost in discipliniranost in tudi veliko razumevanje za "v.ave, ki jih je treba prebroditi, predno se takole vprašanje vsaj najiol zadovoljivo reši. Delavstvo 1 rdno upa, tla bo pri naslednjem srečanju z g VVcst-nom končno reguliralo, svoje delovno razmerje in utrdilo svoje plače v definitivni kolektivni pogodbi.
Kolektivna pogodba je sicer za marsikatero tovarno strašilo, a jc neizbežno potrebna za sleherni red in disciplino v tovarni. Najbolj bi morala razumeti to trgovec in industri-jec! ki vsak dan take pogodbe podpisujeta. Če velja to načelo v trgovini in industriji, kjer se kupčuje z mrtvim blagom, kako naj pa delavec ne pride do poštene kolektivne pogodbe, ko prodaja svojo živo delovno silo, edini vir njegovega zaslužka in eksistence. Upamo, da tudi ta stremljenja delavstva ne bodo zadela ob nerazumevanje. 'Tovarna Wes*< n sc je v ovojem delavnem procesu do samega viška modernizirala, zato mora njeno vodstvo tudi to vprašanje delovne sile rešiti na moderen in širokopotezen način. Delavci ne zahtevaj., nič nemogočega, materielno pošteno eksistenco, moralno pa ono priznanje, ki gre delu, ki je podlaga in ognjišče sleherne kulture in civilizacije.
horjevo družbo, za rajfaznovke, za Orla itd. Ustanovljena knjižna družba v Bratislavi je zelo podobna naši Mohorjevi. — Svetoval nam je, da si Slovenci ustanovimo svoje lastno društvo, katerega nam pa oblast ni dovolila. Saj je v nas videla — radi spoznanja s Hlinkom in ko smo na nekem izletu zapeli mogočno »Hej Slovani« — velike in nevarne panslaviste. Zato je bila ne samo vlada, ampak tudi mestna občina Hlinki in nam zelo nasprotna.
Vsako nedeljo pa je bila natrpana župna cerkev vernega slovaškega ljudstva v slikovitih narodnih nošah. — Mimogrede jjovedano, se je narod jx> vaseh oblačil v narodne noše. — Tudi Slovenci smo radi zahajali v cerkev k njegovim krasnim in razumljivim pridigam. Tudi evangeljčani so videli v Hlinki svojega narodnega voditelja. Saj verskih bojev tedaj ni bilo. Tudi v dobrodelnosti je bil neprekosljiv. Velika ciganska ulica v Ružomberku je živela od njegovih dobrot in zato ni bilo čuda, da so bili večina katoličani. Bil je reven, vse, kar je imel, je razdal. V tem smislu je narod zložil več priprostih pesmic. — Večkrat so svetovni časopisi pisali — med tem enkrat tudi »Slovenec«, da je Hlinka ponovno zaprt, pa me je prosil, naj Slovencem sjx>ročim, da je na svobodi čil in zdrav, kar je »Slovenec« rad popravil in kar sem Hlinki pokazal.
Ako se je kdo Slovencev izselil iz Madžarske v drugo državo, mu je Hlinka svetoval, pomagal, pisal tudi po vojni in med vojno je nam pomagal z dokumenti od oblasti ali župnega urada.
Tako smo Slovenci imeli v župniku Hlinki svojega misijonarja, ki je nas in naše težnje razumel.
Zato je razumljivo, da je slovaški narod ob njegovi 70 letnici tako veličastno pokazal, kako ljubi svojega re§ pravega ljudskega voditelja.
Fr. Kukovica.
f/	ava • t A «ww ..	.
Kamniški letovtscarjt prt nadškofu dr. Jegliču
Kamnik, 27. julija.
Kamnik je z letošnjo tujsko sezono lahko prav zadovoljen. V našem kraju se mudi nenavadno veliko število tujcev, ki stanujejo po restavracijah in po zasebnih stanovanjih. Mestna godba prireja pro-menadne koncerte, Tujsko prometno društvo pa skrbi za izlete v razne kraje, tako da se naši lelo-viščarji lahko seznanijo z vsemi lepotami naše domovine. Agalni predsednik Tujsko-prometnega društva g. Alfonz Skala je organiziral že več avtobusnih izletov na Bled, na Brezje, v Logarsko dolino itd., v četrtek popoldne pa je polu avtobus kamniških izletnikov krenil skozi romantično dolino Črne in čez Črnivec v Gornji grad.
Popoldanskega avtobusnega izleta so se udeležili samo naši letoviščarji iz Belgrada, Zagreba in Dalmacije. Občina v Gornjem gradu je dala izletnikom na razpolago vodnika, ki jim je razkazal vse posebnosti in zanimivosti kraja, nato pa so si ogledali cerkev in nadškofijski dvorec. G. nadškof dr. Jeglič jih je nadvse ljubeznivo sprejel in jih sam vodil po dvorcu. Razkazal jim je vse zanimivosti in jih seznanil z zgodovino kraja ter ostal dolgo časa z izletniki v prijetnem pomenku. Dal se je tudi slikali z njimi in jim je ob slovesu podelil svoj nadpastirski blagoslov. Kamiiiški letoviščarji so bili z izletom v Gornji grad zelo zadovoljni in so vsi navdušeni izjavljali, da bo obisk pri g. nadškofu ostal med najprijetnejšimi vtisi njihovega bivanja v Kamniku.
Naše Tujsko-prometno društvo je za bližnjo bodočnost organiziralo še več izletov.
— Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah zgagi, slabosti, glavobolu, migljanju oči, razdraženih živcih, nespaniu, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica odprto telo in olajša krvni obtok.
f Efrem Majcen
Celje, 27. juliju. Danes je po dolgem in mučnem trpljenju, večkrat previden s sv. zakdamenti, vdano uinrf p. Efrem Majcen, bivši katehet na celjski oko liški šoli.
Pater Efrem sc je rodil 20. januarja 1866 kot sin lončarja in posestnika na Prihovi pri Konjicah. Po dovršeni ljudski šoli v rojstnem kraju je obiskoval gimnazijo v Celju, nato pa dne 29. septembra 1887 vstopil v ka-liucinski red in sicer v samostan v Schvvamber-gu, kjer je opravil novicijat. Bogoslovne študijo je dovršil v Gorici, slovesne obljube je napravil 4. oktobra 1891 in bil nato 28. oktobra istega leta posvečen za duhovnika. Nato je živel večinoma v nemških samostanih in bil večji del povsod katehet na ljudskih šolah. Že I. 1904 jc prišel v Krško, kjer jc pa ostal dve leti in se zopet preselil med Nemce v \Volfs-berg. Po vojski jo takoj prišel v Celje, kjer je bil ves čus do konca šolskega leta 1932 katehet na okoliški ljudski deški šoli, ko je zaradi bolezni moral zapustiti šolo, nakar je živel zadnji dve leti v miru v celjskem kapucinskem samostanu.
P. Efrem je bil vzor kntehetu. Zanimal se jc za vsakega svojega učenca še potem, ko je zapustil šolo. Bil je vedno točen in vesten in bil v tem oziru vsemu učiteljstvu najboljši zgled. Kot redovnik in duhovnik je točno in vestno izpolnjeval, dokler je bil zdrav, svoje dolžnosti, zato ga bo samostanska družina težko pogrešala.
Dobrega vzgojitelja, najboljšega prijatelja mladine, vzor redovnika in duhovnika, ki je vse svoje življenje posvetil Bogu in mladini, je Bog končno rešil hudega trpljenja. Naj 11111 Vsemogočni bogato |joplača vsa njegova dobra dela io da uživati večno plačilo, vsi pa, ki so bili deležni sadov njegove vzgoje, ga bode ohranili v najlepšem spominu.
Na zadnji poti ga bomo spremili v nedeljo, dne 29. t. m. ob 4 popoldne iz kapucinske ccr-kve na okoliško jioko;jališčc.
Dvesto tet topolovške cerkve
Ena izmed najbolj slikovitih vasi v Zasavju je ponosni Boštanj ob Savi. Pičlo uro hoda od tam je priljubljena božja pot na Topolovcu. Letos poteka 200 let, odkar so sezidali tam cerkev v čast Materi božji, o čemer priča v cerkvi vzidana plošča, ki ima vklesan poleg dvojnega grba sledeči napis, ki pove, da sta postavila svetišče: Andrej Mordax in žena Ivana, lastnika bližnje Gomile, Radeč in Boštanja
Mordaxov ni več. Njihov prah počiva v grobnici boštanjske cerkve kakor ludi Lambergov. — Mnogo graščin je propadlo in njihove razvaline pričajo o minljivosti vsega; zemlja pa prehaja v kmečko lastnino, ki jo bo obdeloval v potu svojega obraza.
Hram božji še stoji na vrhu Topolovca in komaj kljubuje zobu časa. Lesene baročne oltarje, ki jih je 1. 1905 renoviral in restavriral domačin kipar Anton Štefic (padel ob Soči aprila 1916), načenja črv. Glavni oltar je posvečen M. B., levi stranski sv. Andreju, desni pa sv. Janezu Nepo-muku. Poleg tega je še majhen oltarček posvečen zaščitnici kmečkega stanu sv. Valpurgi, katere slika je mnogo boljša od omenjenih oltarnih in bi ji bilo posvetiti vso pazljivost, da se mogoče do-žene avtor.
Vojna je pobrala vse zvonove, zato so se pa farani tako hitro pobrigali za nove, da so dobili prvi zvon, ki je bil vlit po vojni v strojnih tovarnah in livarnah v Ljubljani.
Ob mali maši je žegnanje na Topolovcu in včasih so se zgrinjale silne množice pobožnega ljudstva okoli topolovške cerkve, v kateri se je opravljala služba božja z vso slovesnostjo.
Zadna leta nekako pojema vnema za topolov-ško božjo pot. Treba je pa le nekaj storiti, da se bo obhajala letošnja dvestoletnica z vso slovesnostjo, za kar naj bi se izvolil poseben odbor.
Mali šmaren bo kmalu tu in zato naj bi se začelo s pripravami takoj.
Slovanski gostje na Bledu
Bled, 25. julija.
Prelepi biser slovenske zemlje je z lepo uspelo manifestacijo jugoslovansko-češkoslo-vaškega prijateljstva znova jiokuzul, da mu ni prav nič do žalostnega slovesa, ki mu ga jc ustvarilo nerazumljivo nemškutarjenje nekaterih domačinov in slovanskih gostov, zlasti pa hotelskih uslužbencev. Saj mora vsakega iskrenega domoljuba v srce zaboleti, če sliši n. pr. v kavarni »Toplice« samozavestnega gospoda (Slovenca), napovedovati razne zabave publiki, med katero jc večina Slovanov in Madžarov, le v srbohrvaškem (pa le deloma!) in v nemškem jeziku, dasi slednji prav tako dobro razumejo slovenščino in francoščino. Morete si pa predstavljati, da tako nemškutarjenje ne žali le Slovenca, ampak tudi bratske Slovane, ki so si morda izbrali Bled za svoje letovišče ne le rudi njegovih naravnih krasot, ampak tudi zato, da spoznajo vsaj nekoliko slov. košček zemlje. Tako mi je že več Čchoslovakov omenilo, da je postal Bled pri njih prav priljubljeno letovišče in bi ga še z večjim veseljem v večjem številu obiskovali, ako bi nudil zanje malo več tople slovanske gostolj ubnosti.
V torek je kolona avtomobilov potegnila lepo številno družbo slovanskih gostov z Bleda ua Mrzli studenec, kjer jim je Jugoslovan-sko-češkoslovaška liga z Bleda, pod osebnim vodstvom svojega požrtvovalnega ia neumornega predsednika g. dr. Jancžiča in njegove ljubeznive so|iroge, ki vodi sicer tajniške posle lige, priredila piknik. Vodja blejske šum-ske uprave g. inž. Rus jc poskrbel za prijetno zgradbo med visokimi smrekami, kjer so bila udeležencem nn razpolago vsakovrstna okrep-čilo. Gostje so bili že ob prihodu prijetno presenečeni, ko so k njim pristopile dame in go-s|M>dje v ^lovcnskili narodnih nošah ter pripele vsakomur na prsi šopek planinskih cvetk. Poleg skrbne postrežbe je mnogo dvignilo razpoloženje petje vrlih gorenjskih fantov. Le prekmalu jc napočil čas odhoda, ki ga jc še |)osnešil nastopivši veter z dežjem. Izletniki, med katerimi si bili mnogi odlični gostje, kakor pooblaščeni minister in poslanik ČSR v Belgradu g. Wellner, predsednik Slovanskega instituta v Pragi g. dr. Murko, češkoslovaška konzula iz Sarajeva in Trsta gg. dr. PospišiI in dr. Krbcc, g. dr. VVcber, sekeijski šef pisarne prezidenta Masarvka in še mnogi drugi od-ličniki iz različnih slovanskih držav, so sc razšli s prijetja zrvesljo, da so prebili nekaj kratkih uric svoji med svojimi in z željo, da jim agilna Jugoslovansko-češkoslovašku iiga priredi še kakšen sličen rendezvous slovanskih gostov z Bleda.	j.
Ljubljana
se je poslovila od gen. Maistra
Ljubljana, 27. julija.
široke množice Ljubljane so danes pokazale, da vedo ceniti vse velike zasluge in trajni pomen pokojnega uenerala Rudolfa Maistra za slovenstvo in za jugoslovansko državo. Čeprav je Ljubljana pozno zvedela za uro, kdaj pride v mesto avto mariborskega mestnega pogrebnega zavoda s krsto pokojnika, sc je vendar zbrala pred uršulinsko cerkvijo večtisočglava množica, da se pokloni pokojniku. Tudi po drugih ljubljanskih cestah in ulicah, koder je vozil avto s krsto, je stal mestoma gost špalir prebivalstva.
Domačini na Uncu, ki so si šteli pred dnevi še v veliko čast, da inmjo za soprebivalcu največjega slovenskega junaka, so se primerno oddolžili njegovemu spominu. Nanesli so na krsto polno cvetja Tu rož, v znamenje hvaležnosti za vse zasluge, ki jih je general Maister napravil slovenstvu, posebej pa še kot razmejitveni predsednik obmejnim občinam. Te rože so bile resničen dokaz vdanosti in ljubezni našega kmetskega notranjskega prebivalstva. Ob uri pogreba so gasilci dvignili krsto ter jo na ramah in ob spremstvu častne straže prenesli ,lo gasilskega doma, kjer je čakal mariborski pogrebni avtomobil. Po vseh vaseh in krajih, koder so vozili truplo pokojnega junaka, je prebivalstvo kazalo čast pokojniku. V Planini je truplo blagoslovil tamkajšnji župnik, pri teh svečanostih pa so bili prisotni zastopniki krajevnih oblasti in domačih društev. Enaka žalna slovesnost je bila tudi v Logatcu.
Pred uršulinsko cerkvijo v Ljubljani je vpričo ogromne množice pričakoval mrtvaški \oz Škot dr. (iregorij Rozman ob asistenci. V častnem številu so se zbali ljubljanski pevci. Čeprav malo pozno pozvani, so vendar prihiteli vsi, ki so le mogli, tako da se je stvoril izboren pevski zbor, ki ga je vodil g. Zorko P r e 1 o v e c.
Med splošno pozornosljo je malo pred 5 popoldne privozit mrtvaški avto, za njim pa avto z žalujočo soprogo in obema sinovoma. Škof dr. (iregorij Rozman je /. initro na glavi opravil posmrtne molitve. Pretresljivo je bilo čuti molitev: Odreši o Gospod svojega služabnika Rudolfa!
Za tem so pevci zapeli ginljiivo žalostinko Usliši nas, o (los|>od: . Nato pa je zastopnik mestne občine in g. župana dr. O. F e 11 i c h izpregovoril v inenu Ljubljane naslednje besede:
General Maister! Na potu k večnemu počitku si se ustavil tu inecl nami v beli Ljubljani. Zdi se, kot da hoče tvoje, telesnih spon sproščeno oko vreči še enkrat pogled na vse predele tvoje ožje domovine, ki si jo s tako žarko ljubeznijo ljubil in za katero si toliko žrtvoval. Zadnje dneve svojega slave in časti polnega življenja si prebil ob naši za-padni meji, ki je tvoje vneto prizadevanje ob razmejitvi po svetovni vojni žal ni moglo prestaviti tja, kjer so meje našega rodu. Skozi belo Ljubljano prihajaš, skozi prestolieo Slovenije, ki si v njej preživel toliko veselih in bridkih ur, kot dijak, kot častnik in slovenski poet, skozi Ljubljano, kjer so '-e ti kot pesniku Vojanovu izlili iz duše najlepši o pesniški biseri. Ozrl se boš na svojem poslednjem »otu proti Kamniku^ kjer ti jo tekla zibelka, proti
Tel 31-62 KINO KODELJEVO Tel.31-62
Danes ob pol 9: 1. »Don Jose Mojica«, zanimiv pustolovski film z divnimi španskimi melodijami. Prekrasno petje Don Jose Mojice. — 2. Olga Čehova, Gustav, Maz in Gima Fratellini v napetem kriminalnem filmu »Trije Fratellini«.
O Sv. maša /.a turiste je v nedeljo ob M na 5 zjutraj v kapeli paluče Vzajemne zavarovalnice.
O Sv. maša /.a t g-. Jožeta Briclja bo danes v soboto ob H zjutraj v frančiškanski oerkvi v kapelici Matere božje.
Tujski promet v Ljubljani v 1. polletju. Po podatkih tujskoprometnega odseka mestnega načelstva je bil letos v I. polovici tujski promet še dokaj živahen, čeprav let >s ni l ilo tako velikih javnih prireditev kakor luni. Do konca juni ja jc bilo letos v Ljubljani 26 398 tujcev, lani 35.025. Prenočnin je bilo letos 76.428, lani 172.388. Napram lani znai?a torej upadok v tujskem prometu 8.427 tujcev in 93.960 prenočnin. Pivo četrtletje izkazuje letos precejšen prirastek, dočim drugo znaten minus, ker je bil icini naval tujcev k raznim prireditvam v juniju velikanski. V t. četrtletju je bilo letos >>994 tujcev, lani 8839. prenočnin letos 35.725, Jani 22,323, V II. četrtletju pa letos 1T.604 tuj-•ev. lani 35.023, prenočnin pa 40.703, lani 149,856. Ljubljana je, če ručuivim >, du jr vsak tujec pustil le 100 Din, dobila letos v I. polletju ",b24.800 Din .Verjetno pa je, di: je .lonesel tujski promet do 10 milijonov.
0 Radi smrtne poškodbe graditelja gosp. Jožefa Briclja je uvedlo drž. tožilstvo poizvedbe, če je bil kanal, čigar popravo je vodil civilni stavbenik, čez noč po predpisih zavarovan iu kdo odgovarja za tragično smrt g. Jožeta Briclja. — O uspehu teh sodnih poizvedb bomo še poročali.
O Tujsko-prometni svet za Ljubljano priredi danes v soboto, dne 28. julija t. I. ob 20 zvečer na Borštnikovem trgu promenadni koncert. Spored bo izvajala godba Vič-G-lince.
0 Izložbeni aranžerji na delil. K včerajšnjemu članku o delu ljubljanskih izložbenih aranžerjev nuj še pohvalno omenimo tvrdko Nova založba« v Ljubljani, ki je na lastne stroške jioslolu svojo, na zadnji tekmi izložbenih aranžerjev s prvo odliko odlikovano urati-žerko gdč. Snuečnik Almo ua Dunaj, du se udeleži knr/a, ki so ga priredili izložbeni arunžerji meseca julija nu dunajski trgovski akademiji. Želimo požrtvovalni tvrdki kar najlepšega uspehu.
O Na Hožniku bo v nedeljo, dne 2!). julija 1934 ob 9 zjutraj sv. maša za umrle člane Olepševalnega društva v Rožni dolini.
0 Posebni avtomati za fotografske potrebščine. le dni so montirali nu glavnem kolodvoru in pred drogerijo Gregorič v Prešernovi ulici avtomate, kakršnih doslej v Ljubljani še nismo imeli. Vsak tak avtomat izdaja namreč ite lilme \ formatu 6X9cm, in sicer znamke Vgfa ali Perutz, po poljubni izberi. V avtomat je treba vreči dva kovanca po tO Din, nakar i/da avtomat film in vrne še 5 Din drobiža. Nini avtomati bodo služili zlasti tujcem, ki si bodo kar na postaji lahko založili / novim fotografskim materijalom. Prav tako bodo tudi domači amaterji pozdravili / veseljem prijetno novost, saj ponoči ali zjutraj nc bo treba ča-
Kranju, ožurjenemu od za padajočega sonca, se oziraš, kjer si preživel svoja detinska in prva gimnazijska leta. Potoval boš skozi črni graben mimo rojstne hiše svojega stanovskega in pesniškega tovariša in sotrpina Musla-Podlimbarskega. Skozi Celje pojde tvoja pot, kjer si služboval kot vojak, izkoriščajoč v službi domovine in naroda sleherni trenutek, da bodriš in utrjuješ mladino v narodnem navdušenju — dokler se slednjič ne ustaviš v Mariboru, da najdeš, svoj večni počitek ob onemu mejniku, ki ga je edinega od .mejnikov štirih« mogla tvoja odločnost in junaška požrtvovalnost rešiti in ohraniti naši domovini.
Rudolf Maister! Z globoko tugo v srcu se zbiramo Ljubljančani ob tvoji krsti, klanjajoč se tvojemu velikemu duhu in hvaležni za tvoj zadnji po-set. Ko smo ti pred štirimi meseci čestitali k tvoji šestdesetletnici, puč nismo mislili, da se bomo tako kmalu za vedno poslovili od tebe. Ti vzor idealista in narodnega borca, a pri tem nežnega in plemenitega človeka! Tvoja jasna podoba nam ostane trajno v spominu, svetal zgled našim potomcem, kako je treba sveto služiti sveti domovini. Poslavljamo se od lebe, ti slovenski pesnik in jugoslovanski borec, od tebe, ki si v gigantskem boju z nad-močnimi silami rešil našo severno mejo pred tujčevim pohlepom.
Polagajoč imenom mestne občine ljubljanske ta venec na tvojo krsto, gledamo za teboj z globoko hvaležnostjo. Nuj ti bo lahka zemlja domača, ki, si jo otel in obranil Slovencem in ljubljeni domovini Jugoslaviji!
Mestna občina je poklonila pokojniku krasen venec v državnih in mestnih barvah z napisom: Velikemu borcu — mestna občina ljubljanska/ Lep šopek je daroval polkovnik Andrejka, lep venec so poklonili tudi bojevniki.
Po govoru dr. Fetticba so pevci zopet ginljivo zapeli žalostinko : Blagor mu«, škof dr. Rožinan pa je blagoslovil truplo. Med klici »Slava generalu Maistru« se je mrtvaški voz oddaljeval ij središča Ljubljane in nadaljeval pot proti Mariboru.
Pri žalni slovesnosti pred uršulinsko cerkvijo je bilo navzočih več višjih predstavnikov oblasti, lako pomočnik g. bana dr. Pirkinajer, di,vizijski poveljnik general Cukavac, zastopnika mestne občine dr. Fettich in direktor Jančigaj, policijski ravnatelj Kerševan in inšpektor dr. Guštin, zastopniki Maistrovih borcev, lo je soudeležencev mariborskih in koroških bojev, zastopniki koroških Slovencev, med temi senator dr. Rožič, zastopnik Cirii-Metodove družbe inž. Mačkovšek, zastopnik rezervnih častnikov Pogačnik, ki je zastopal tudi Jadransko stražo, dalje Lorger in Turel, zastopnika bojevnikov Rozina in Andrejka. Žalne svečanosti so se udeležili tudi skoraj vsi zastopniki tujih držav v Ljubljani.
Kakor ni čas dopuščal, da bi bila organizirana večja žalna svečanost pri slovesu našega generala od Ljubljane, katera dva je vezala tako ozka in prisrčna ljubezen, vendar je naše mestno prebivalstvo, kakor tudi podeželsko pokazalo, kako globoko ga je ganila smrt od vseh spoštovanega in ljubljenega slovenskega narodnega junaka generala Rudolfa Maistra. Generalu Maistru slava!
kati, da se odpro trgovine, in marsikak izletnik amater se bo lahko še v zadnjem trenutku založil za izlet s potrebnim filmom.
© Pojasnilo radijske postaje. Z ozirom na naš članek v št. 167. od 26. julija »Kiikn so v Ljubljani zvedeli za punt« nas prosi ljubljanska radijska postaja, da je v omenjenih opoldanski urah oddajala samo eno reklamo, namreč propagando za otok Hvar. Drugače je program radijske postaje sestavljen kolikor le mogoče neodvisno od reklamnih naznanil.
O Največja izbira moških športsrajc; golf-maje, spodnje hlače, po nizkih cenah. Goričar, Sv. Petra cesta 29.
Vlomilca v trafiko obsojena
Oba že desetkrat zaradi vlomov in drugih deliktov kaznovana: Jože Centa iz Želimlja, star 24 let, inh Robert Koželj, 39 let, iz kamniške okolice, sta bila pred malim kazenskim senatom obtožena vlomu v trafiko na Krekovem trgu. V trafiko je bilo ponoči od 12. nu 13. junija letos vlomljeno. Vlom je trafikantinja opazila še le zjutraj 13. junija ob 7 in ugotovila, da ji je bilo pokradeno 4 Diu gotovine in za "00 Din blaga.	•
Prvi obtožcnec je vlom tajil in navajal prav nenavaden alibi. Orožnikom nu Jezici je najprej povedal, (Ju je denar, ki so ga še pri njem našli, okoli 1192 Din, prislužil na vele-sejmu in z drugim delom. V preiskavi in danes pa ie navajal: Denar je šc od vloma v lior-julsko Konsumiio društvo, ko sem 1. 1931. od tam odnesel mnogo manufakturnegu blaga. Tega sem prodal v Kranju za 6000 Din. Denar sem zakopal na Ljubljanskem polju. Dol sem ga v steklenico. Zaradi tega vloma sem bil obsojen nu 3 in pol leta robije. Iz mariborske kaznilnico sem prišel 31. marca letos.« Centa jc nato navajal, kako jc počasi dvigal iz zu-klada na polju manjše zneske in naposled je imel še 1192 Din. Te je spravil pod Turkov kozolec. kjer jih je dvignil 13. junija.
Drugi obtoženec Robert Koželj je zatrjeval. da iti imel nobenega večjega denarju. Katje imel, je prejšnji dan priberačil.
Zaslišane so bile mnoge priče o raznih in-(licili in okolnostih. Glavna obremenilna priča jc bil bosanski delavec Vejgovič Ilusein, ki je v vseh podrobnostih opisal, kako sta zjutraj 13. junija prišla oba obtoženca k Bosancem v barako pri Tomučcvem. Dala sta za brinovec. Od Kovača je prinesel kar celo zclcnko. Koželj mu jc začel praviti, kuko lahko zasluži denar. Rekel mu je: »Poglej! Jaz ne delam, imam vendar denar.« Kazal mu je čelu prgišče kovancev in drobiža. Kako to?«, ga je priča vprašal.
Ponoči ga dobim, podnevi ponucnm. Vse polno posla imam.« Koželj lini je priznal, da je denar dobil v trafiki pred Mestnim domom. Zatrjeval mu jc: »Ne smeš povedati. V trafiko je bil \ lom.«
Oba obtožencu so pozneje orožniki našli v travi speča. Bila sta pijana iu vsa povaljana. Obtoženca sta pri konfrontaciji vztrajala pri svojih trditvah, prav tuko priča.
Po kratkem posvetovanju je tnali senat pod predsedstvom s. o. s. g. Franu Kovača obsodil: Jožeta Ccnto na 3 in no| leto robije, a Roberta Koželja na 2 in pol leta rnbjjc. Centa sodbe ni sprejel in jc priglasil revizijo.
Maribor
ob krsti generala Rad. Maistra
Maribor, 27. julija.
V Mariboru vihrajo črne zastave. Mesto si je nadelo žalno obleko, ko je včeraj popoldne prispela iz Uncu pri Rakeku kratka brzojavna vest: General Rudolf Maister mrtev. V srcih mariborskega prebivalstva je zavladala velika bolest. Maribor ,ie izgubil svojega junaka, svojega generala; rešitelju in vodjo iz najtežjih dni. Izgubil je prvega svojega slovenskega častnega občana in enega najodličnejših svojih meščanov. Maribor in general Maister — bilo je to dvoje neločljivih imen. Ni bil pokojnik za Maribor samo osvoboditelj in junaški branilec, ves čas svojega povojnega življenja je bjl tudi ena centralnih osebnosti obdravske pre-stolice.
Po vpokojitvi sc je v Mati'i boru stalno naselil. Stanoval .ie v vogalni hiši v svoji — Maistrovi — ulici, ki so mu jo imenovali v počastitev. Tu, v prvem nadstropju svoje hiše; je preživel zadnja leta svojega življenja med svojimi knjigami. Njegova knjižnica je znamenita in sloveča, gotovo je najlepša in najbogatejša zasebna knjižnica v Sloveniji. Dasi mu je vzela bolezen možnost svobodnega kretanja, se pred življenjem ni zapiral. Prihajalo je k njemu samo, vedno aktualno in važno. Odlični slovenski možje so mu bili v gosteh, prišli so se k njemu posvetovat in poslušat njegovo sodbo. Živo ga je zanimalo zlasti narodnostno vprašanje njegovega Maribora. Prizadeval si je, da. bi postal Maribor tudi na znotraj ves slovenski. In tako ga vidimo na čelu Narodne odbrane in drugih narodnih društev. Postal .je reprezentant tiste velike narodne misli, ki je tridicionelna na Štajerskem. Eno najzadnjih njegovih dqj je bilo, da se .ie posvetil sistematičnemu zbiranju statistike o nemškem šolstvu in je skupaj z drugimi člani Narodne Odbrane v tem oziru pvedložil na me-rodajna mesta obsežno in dobro utemeljeno spomenico. Do zadnjega je poleg vodstva narod no-obrambnega dela posvečal svoje sile znanstvenemu delu. Koliko noči je prečul v svoji knjižnici ob zbiranju materijala za svoje nionumentaluo zasnovano zgodovinsko delo!
Njegov -doni je bil gostoljubno odpri vsem, ki so z njim sodelovali, njegovo srce in roke vsem, ki so potrebovali pomoči. Z vso skrbnostjo in ljubeznijo mu jev vodila doni vzorna njegova življenjska družica gospa Marija, ki jc pokazala vse razumevanje in požrtvovalnost za njegovo delo ter mu dopolnjevala življenje z žrtvijo nežno-žen-skega. altruižma. Prevzemala ,ie na svoja ramena zlasti zadnja leta težka bremena reprezentativnega in podrobnega organizacij-
Someščani!
Včeraj jc umrl na letovanju na Uncu pri Rakeku častni meščan mariborske občine go-sjiod general Rudolf Maister. Mestna občina bo nam ljubega in dragega pokojnega gospoda generalu, s čigar imenom je najožje povezana zgodovina jugoslovanskega Maribora, položila k večnemu počitku jutri na mestnem pokopališču na Pobrežjii. Mestna občina položi jutri dopoldne ob 9 blagopokojnega svojega čustne-ga meščana nu katafalk v magistratnem vesti-bilu, odkoder se bo vršil pogreb ob 16 popoldne. Mestna občina bo izobesila na svojih poslopjih žalne zastave in državne zastave s l'lo-rom. Vabim someščane, da sledijo zgledu mestne občine in da izkažejo poslednjo čast za Maribor zaslužnemu možu.
Maribor, dne 27. julija 1934.
Mestni načelnik: dr. Lipold s. r.
□	Premestitev trga. Radi pogrebnih svečanosti za generalom Maistrom se današnji trg premešča deloma no novi del Glav. trga, deloma nu Koroško cesto in Vodnikov trg.
□	Desetletnico mature bodo proslavili učite! ji-maturan ti iz leta 1924 dne 14. avgusta ob 20 v Nabavljalni zadrugi rm Rotovškem trgu.
□	Nove delavske moči sprejema tukajšnja železniška delavnica, pa zaenkrat samo iz Su-boticc. Zadnje dni jc prispelo v Maribor zopet 18 rokodelcev iz delavnice v Subotici, ki so razmeščeni v razne oddelke mariborske delavnico. Dobivajo pa v Mariboru isto plačo kot v Subotici; je nekaj višja, kot mezda domačih delavcev.
□	Jutri koncert v parku. Med II in 12 igra vojaška godba.
□	Barake v Zgor. Radvanju. Občina Studenci razglaša: V zadnjem času so si številni priseljenci od blizu in daleč nabavili v Zg. Rad-vanju tik pod Pohorjem stavbišča (večinoma na obroke). Misleč, da se sme v tem nekdaj gozdnem okolišu prosto graditi, so si postavili brez vsakega gradbenega dovoljenja in brez načrtov ilovnate hišice in lesene■ barake. Ker pa spada ta kompleks še, v predmestno občino Studenci, kjer veljajo poostreni gradbeni in regulacijski predpisi, sc bodo morali omenjeni hišni posestniki zagovarjati pred oblastjo. Občinska uprava opozarja vse one, ki si nameravajo Dostaviti na shiden.škem. oziroma nn rad-vonjskem teritoriju kakršnekoli stalne ali zasilne stavbe, da se predhodno seznanijo z gradbenimi predpisi v občinskem uradu.' V i/.ogib kužni se morajo prijaviti tudi vse gradbene izpremembe, če ne odgovarjajo prvotnim načrtom.
□	Tn(a zaklenila v klet. Včeraj je našla soprogo \iš. sodnega svetnika Tombaku v svoji vili v kleti neznanegn moškega, ki se je oči-vidno tam skril in prožni na ugodno priliko, da bi izvršil ponoči v stanovanju rokovnjaški ogled. N ogloma je zaloputnila vrata ter jih zaklenila. Nepoklicani obiskovalec se je na In način sam ujel v pust. Policija ga jc izročila sodišču.
□	Nočno lekarniško službo vrši v prihodnjem tednu od 28. julija do 4. avgusta lekarna AI liu nože v Pri sv. .liitonu« nn Frunkopanski cesti.
□	Nn ribjem trgu so se dobilo včeraj sor-dclice po 14 Din. ciple, cevoli in jegulje po 24 Din, dentalj in borboni pa po 32 Din za kg.
□	Brezobziren motoclkllst. Na Tržaški cesti je povozil nepoznan motociklist našega nil-
skega dela in mu lako omogočila, da se je ves posvetil svojemu glavnemu cilju: narodu.
Maribor svojegu osvoboditelju ne bo pozabil. V življenju ga je počastil, ko mu je posvetil eno svojih najlepših ulic, ter ga z odlokom občinskega sveta z dne 11. maja 1933. imenoval za svojega častnega občana. Klanjal se bo spominu heroja, ki lio počival po trudnpolni življenski poti trajno v zemlji, ki jo je osvobodil izpod tujčevega jarma ★
Kakor smo že poročali, bo pogreb generala Rudolfa Maistra danes popoldne ob 4. Truplo je pripeljal mestni avtofurgon sinoči z Rakeka. Mestno občino je zastopal magistralni ravnatelj svetnik Iiodošek. Sinoči so prispeli z Unca v Maribor tudi pokojnikovi svojci. Ponoči je bila krsta z ostanki pokojnika položena na mrtvaškem odru v kapeli mestnega pokopališča na Pobrežjii. Častno stražo so tvorili okrog krste Maistrovi borci in člani NO. Tekom noči so j>ripi'avili tudi vežo mestnega magistrata, kjer so postavili katafalk. Vso vežo so obili s črnino, v ozadju razdelili s črnimi zavesami ter jo napolnili z zelenjem in cvetjem. Na katafalk polože danes dopoldne ob 9 bronasti sarkofag s truplom pokojnega. Na krsti se nahaja stekleno okence, skozi katero se vidi pokojnikov obraz. Ob katafalku bodo stražili do pogreba Maistrovi borci in člani ostalih narodnih organizacij. Pogrebne svečanosti bo vodil knezoškof dr. Ivan Tomažič. Pogreb bo vojaški s sledečim sporedom. Na čelu sprevoda križ, nato godba ter narodna društva in korporacije. Nato vojaška godba, častna četa, dva častnika s pokojnikovimi odlikovanji, Maistrovi borci, duhovščina, krsta na topovski lafeti, obdana od častno straže, za krsto svojci, kraljev odposlanec, predstavniki civilnih oblasti z mariborskim občinskim svetom, častniški zbor, morebitna godba, meščanstvo in zaključek zopet vojaška, četa. Krsta bo položena v grobnico ob
vzhodnem pokopališkem zidu.
*
»Panonija«, klub mariborskih katoliških akademikov poziva vse svoje člaue, da se udeležijo pogreba pok. generala Maistra v soboto ob 16. Zbirališče ob pol 16. pred »Slo-venčevo« podružnico na Koroški c. 1.
Zveza Maistrovih borcev. Zbirališče članov z znaki ob 14 v Narodnem domu. Za vse obvezno.
»Mornarska sekcija« Jadranske straže v Mariboru poziva svoje člane, da se udeležijo pogreba generala Rudolfa Maistra v soboto ob 16 izpred mestnega magistrata. Letna uniforma, ostali s čepicami ali znaki. Zbirališče ob 15 na novem Glavnem trgu.
ročnika g. Hinka Knupleža iz Studencev. Knu-plež se je vozil na kolesu po Tržaški cesti, ko je pridrvel po pešpoti nepoznan vozač z motornim kolesom ter podrl kolesarja na tla. Po ka-rambolu se ni oziral na svojo žrtev ter sc odpeljal naprej. G. Knuplež je zadobil pri padcu hude poškodbe na nogi.
Celje
& Sprememba posesti. Ga. Savodnik je prodala svojo staro delikatesno trgovino, prej last Do-menike Zamparutlis ge. Tereziji Aichbolzer, ženi trgovca iz Dravograda.
& Plačilo tretjega obroka najemninskega vinarja. Opozarjamo naročnike našega lista, da je zapadel v plačilo tretji obrok najemninskega vinarja (gostaščine). Stranke se poživljajo, da plačajo zapadli obrok pri mestni blagajni celjski zanesljivo do 30. julija, ker se bodo po preteku tega roka zaračunale zakonite 0% zamudne obresti, plačila, ki bodo i>a izostala po preteku 6 tednov od dneva dospelosti, se bodo izterjala izvršilnim potom.
9" Nad 50 oseb bo sodelovalo pri uprizoritvi »Slehernika« pred župno cerkvijo sv. Danijela, katerega uprizori celjski Studio dne 11. avgusta zvečer. Ker je pričakovati velik obisk, se bo »Slehernik« trikrat ponavljal. V glavnih vlogah nastopijo same prvovrstne igralsko moči: Fedor Gradišnik, Turkov«, Debeljak, Močan, Košič itd., ostalo zasedbo bomo še objavili.
Ptuj
Zadnja pot notarja Carlija. Kako je bil priljubljen pokojnik pri občinstvu, je pokazal pogreb, katerega se je udeležila velika množica ljudstva vseh stanov. Pogreba se ja udeležil oddelek veteranov, katerih član je, bil pokojnik, z mestno godbo; zastopani so bili vsi uradi kakor tudi njegovi stanovski tovariši, ki so se udeležili pqgreba korpora tivno. Cerkvene obrede je opravil kanonik g. dr. Ivan »Žagar ob asistenci župnika g Sveta in novega gvardijana g. p. Mirka.
Nečloveško postopanje staršev. Na vasi pristava in njeni'okolici, občina Sv. Barbara v Halozah, se je že delj časa govorilo, da neka zakonca postopata nečloveško s svojim 11 letnim sinom in da ga imata zaprtega v hlevu popolnoma zanemarjenega, Ta govorica jc prišla na ušesa tudi orožnikom v Leskovcu, ki so se podali na dom imenovanega posestnika, kjer se jim je nudil grozen prizor. Enajstletnega, .nekoliko omejenega otroka so našli zaprtega v kravjem hlevu v tako zanemarjenem stanju, da so se gn vsi navzoet kar ustrašili. Otrok je v taki nesnagi, da ima po celem životu od blata, prahu m gnoja hraste in mu je radi te nesnage popokala koža po celem životu ter so so napravili mozolj, i/, katerih sc izliva gnoj, pomešan s krvjo. Otrok, ki jo bil zaprt, že vec mesecev, jo popolnoma propadel, da na njem ni drugega kakor kost in koža. Radi tega nečloveškega postopanja je onrlotno prebivalstvo skrajno razburjeno in sta oče in mati te sirote prijavljena sodišču. — Po-doben slučaj so odkrili orožniki iz Zavrča v Gorenjskem vrhu. Neki viničar ima pri sebi 4 letnega sina; njegova žena odnosno otrokova mati pa .ie skoraj že eno leto dn' v bolnišnici v Prelogu radi očesne bolezni. Oče je tako nečloveško ravnal s svojim otrokom, ga pretepal in mu ni dal niknke hrane, dn je otrok od gladu skoraj umrl. V pravem času pn je prišla rešitev in so otroka, da no umre od giadu, izročili v oskrbo občini Zavre. Brezvestni oče pa pride pred sodišče.
l
w
Z obrtne razstave v St. Vida
Ljubljana, 27. julija.
O obsežnosti šentviško obrtne razstave icr kakovosti razstavljenih izdelkov je naš list v zadnjih dneh že nekajkrat poročal. Med občinstvom vlada res zelo veliko zanimanje za to razstavo, saj je razstavo do sedaj obiskalo že nad 5000 ljudi, kar je izredno veliko. Razveseljivo je tudi, da prihajajo iz Uolj oddaljenih krajev skupine obiskovalcev. Tako je prišla posebna skupina iz Celja, Cerknice, naznanjena je skupina z Jesenic in iz drugih krajev. V Ljubljani je zanimanje za. to razstavo prav tako močno mod obrtniki kakor tudi med drugim prebivalstvom. Dnevno obišče to razstavo vsaj 200 Ljubljančanov. Za razstavo pa se jc pričelo zanimati tudi hrvatsko občinstvo in v Št. Vid je prišlo že več letoviščarjev z Gorenjskega in obiskovalcev iz Zagreba, ki so sc posebno zanimali za pohištvo.	v
Čeprav razstava ni namenjena kupčiji, vendar so nekateri razstavljalci, zlasti pohištveni mizarji, že dosegli dobra naročila. Noka razstavljena spalnica jc bila n. pr. ta-koj prodana, sledila pa so šc tri naročila za tako spalnico. Nekateri naročniki zahtevajo celo, da jim obrtniki takoj pošljejo razstavljene stvari, ki so jih odkupili, in tako se semintja lice razstave spremeni. Seveda vrli šentviški mojstri prodano blago takoj nadomeste z novim, tako da jc razstava ves čas popolna.
V 13 velikih sobah sc ponašajo številni šentviški mojstri z najbolj različnimi izdelki. Prevladuje pohištvo. Med mizarskimi tvrdkami omenjamo krasne izdelke Errnan & Arhar, posebno pa oltar z intarzijami, ki je bil izdelan po načrtu umetnika Toneta Kralja. Dalje izdelke mizarja Šenka Franca, Ivana Mrharja, kuhinjo mizarja Iv. Renče, ki je namenjena tudi za glavni dobitek obiskovalcem razstave, krasne spalnice, jedilnice tvrdke Andreja Kregarja, enakovredne izdelke tvrdke Jakoba Kregarja. nadvse lepe in posrečene izdelke najmlajšega šentviškega mojstra Franca Kuharja, spalnico Ignacija Vodnika, spalnico in pohištvo Franca Vrečka, spalnico Franca Velkavrha, ki dosega splošno priznanje in kupčijsko zanimanje, zanimive in lepe izdelke Antona Za-lokarja, spalnico Franca Zavodnika, gosposko sobo in spalnico Franca Šenka, mizarska stavbena dela kakor vrata posebnih konstrukcij Franca Menarta, jedilnico Iranca Pepelnika, dve zelo lepi spalnici tvrdke Egi-dij in Karel Erjavec, jedilnico Viktorja Šetinc, spalnico Henrika Bitenca, prav tako spalnico Josipa Kuharja, jedilnico Franca Kuharja, kmetske sobe Jakoba Kajzerja, ter jedilnico in spalnico tvrdke Skrbmc » Co. Vsa ta mizarska dela so po večini iz orehovega lesa. zlasti iz lesa orehove korenine, nekatera tudi iz erešnje in iz rožnatega lesa,
Nadškof dr. Bauer v Lučah
Luče, 25. julija.
Dne 12. julija je dospel semkaj prevzvišeni gospod dr. Ante Bauer, nadškof zagrebški. S svojim spremljevalcem stolnim kanonikom g. Ivanom Si-maiovičem se je nastanil v tuk. župnišču. — Na škapulirsko nedeljo — 15. julija — je prevzvišeni vodil običajno teoforično procesijo ob asistenci o duhovnikov, ob obilni udeležbi pobožnega ljudstva, ob ubranem sviranju ljubenske godbe in mogočnem streljanju možnarjev. — Dne 23. julija pa se je čez Gornji grad iq Ljubljano že vrnil domov — zaradi nujnih svojih poslov. Ob slovesu je rekel: »Žal mi je, da že moram iti, ali dolžnost me kliče.« Želimo, da bi prevzvišenemu ostalo tuk. bivanje v najlepšem spominu!
Neverjeten Izum, ki omogoča obnovo perila na šivalnem stroju z enostavnim šivanjem naprej in nazaj in to neprimerno hitreje in povrh še mnogo lepše nego na roko. PST Patent Stopf Twist je strokovno preizkušena priprava in se dobiva povsod po zmerni ceni.
Koledar
Sobota, 28. julija: Viktor (Zmagoslav), papež mučenec; Inocencij, papež mučenec.
Novi grobovi
t Andrej Dolinar. Ne bi bilo prav, da ne bi postavili v »Slovencu« skromnega spomincka pokojniku. V mali vasici Dorfarje, staroloske fare se je rodil 19. novembra 1889. Ne vem, kje in kako jc g. Dolinar preživel svoja otroška in mladostna letu. To bi vedeli najbolje, povedati oo. kapucini v Škofji Loki, pri katerih jc bil menda nad 25 let cerkovnik. Meseca maja leta 1922 ga je življcnska pot pripeljala v Ljubljano, kjer je vstopil kot sluga v Zadružno gospodarsko banko ter ji zvesto služil do zadnjega večera njegove smrti. Dne 2. avusta 1926 si je postavil lastno ognjišče, ob katerem se mu je rodilo troje otrok. Od teli mu je pred meseci odšel v večnost najmlajši. Vzoren In neumoren, blagega značaja, marljiv delavec na prosvetnem polju, kongreganist in dober katoličan jc 25. julija 1954 zvečer dokončal svojo življensko pot.' Predvsem moram naglasiti v vsakem oziru Dolinarjevo krščansko mišljenje. Neobhodno liotrcbno jc to /.lasti v naši dobi, ko tvori ma-terijulizem končni kriterij vsega delovanja in nelianja. Dvanajst let jc bil med nami, mnogo težkih dni jc doživel, toda niti enkrat ni imel nihče vzroka pritoževati sc nad njim. Hnda bolezen ga jc zadnja leta mučila in mu slednjič končala življenje. Večni mir njegovi duši, za vse dobro mu bodi Bog večni plačnik!
-J- V Ljubljani je včeraj mirno v Gospodu zaspal g. Franc B e r č i č , telegrafist-zvaničnik drž. železnice. Pogreb bo v nedeljo ob pol 4 popoldne. Blag mu spomini Žalujoči soprogi naše iskreno sožalje!
Razdraženi živci, nespečnost, nevolja do dela
so največkrat le posledica slabo delujočega želodca in črevesja. Tu pomaga sigurno in na prijeten način
ROGAŠKA SLATINA
ki pospešuje prebavo, delovanje črevesja in obtok krvi.
le redka in preprosta dela pa iz preprostega lesa. šentviški mizarji so na tej razstavi dokazali, dn jc njihov sloves upravičen in da ga s čim bolj smoircnim delom poskušajo še dvigniti.
Poleg mizarjev pa živi v Št. Vidu in krepko napreduje šc druga obrt. Tudi obrtniki drugih strok sc te razstave podjetno udeležujejo. Mladi mojster Anton Kremžar je razstavil celo zbirko poljedelskih strojev, ki celo prekašajo inozemske proizvode. Po vsej državi je znan izdelovatelj orgel Jenko, ki jc razstavil nekaj posrečenih harmonijev: Franc Tome i/, Dravelj je razstavil solidne cementne izdelke. Sedlar Franc Peršin jc v dokaz izvrstnosti svojih sedlarskih izdelkov razstavil dve konjski glavi, opremljeni, s sedlarskimi izdelki. Tvrdka Mirko Grcgoriu jc razstavila mizarske stiskalnice. Splošno občudovanje zbujajo precizno in ročno izdelane tehnice ključavničarja Štefančiča, zlasti ena, ki more ugotavljati točnost uteži. Več sob krasijo izdelki tapetniškega mojstra Ivana Dolnlčarja, postavil se .ie tudi lastnik pletarskc obrti Joško Rotar. Skoraj pri vseh mizarjih, ki razstavljajo, jc sodeloval tudi tapetnik in dekorater Franc Zalaznik. Stu-denčar Skalar iz Mednega je razstavil kar cel vodnjak, iz katerega more vsak obisKo-valec načrpati jxi mili volji vode. Splošno jiozornost zbujajo vzorci železnih ogrodij za drevesa in modernih svinjakov, ki jih je razstavil ključavničar Karel Sem raje. Stavbenik Franc Kosmač je razstavil slike stavb, ki jih jc zgradil. S svojimi izdelki se je postavil tudi slikar in pleskar Ciril Križman. redne kamnoseške stvari je razstavil Karel Novak. Stavbenik Ivan Stepančič je razstavil ugajajoče slike svojih zgradb. Predsednik obrtniškega društva v Št. Vidu Ivan Vr-hovec jc razstavil presenetljive vzorce in modele iz svoje krojaške obrti. Ime tega od-: ličnega mojstra je dobro znano posebno v Ljubljani. Slike iz furnirja je razstavi] i Franc Menart, torbarske izdelke Matevž Okršl.jar. čevljarske Slavko Omejc, pletilske Fani Findenšek.
šentviški mizarji seveda potrebujejo mnogo raznih okovij, ki jih razstavlja tvrdka Rok Arhar. Omenjajmo še, da razstavlja tvrdka Toniažič doma izdelano perilo, citras Ivan Tišler svoje citre, dalje da razstavljajo tacenski sodarji svoje sodo itd. Lista raz-stavl.jajočili podjetnih šentviških obrtnikov s tem seveda še ni popolna, toda vsa razstava kaže, kako je Št. Vid napredoval in da so šentviški obrtniki povsem zaslužili jiriznanje predstavnikov oblasti in vse javnosti. Občinstvu moramo obisk šentviške razstave lc toplo priporočati. Na tej razstavi se najbolj očitno kaže, kaj zmorejo združeni slovenski um, slovenska spretnost in slovenska marljivost!
Osebne vesti
= Zlato mašo je opravil včeraj (27. julija) v cerkvi ljubljanskih uršulink staroloSki dekan, č. kanonik Matija Mrak. V isti cerkvi in na isti dan je pred 50 leti daroval prvo sveto mašo.
—	Poroka. Na dan sv. Ane je sklenil zakonsko zvezo v kapelici na otoku Lokrumu pri Dubrovniku mlad kamniški par. Poročila sta se g. inž. Bojan K r a u t in gdč. Anica K u m r o v a iz znanih uglednih kamniških družin. Priči sta bili ženinov brat sodnik g. Lado Kraut in svak g. Maršič, pod-načelnik dubrovniškega okraja, poročil pa ju je g. prof. dr. Bakarčič. Bilo srečno!
= Upokojen je dosedanji večletni načelnik za rudarstvo v ministrstvu za gozdove in rudnike ing. Nikola Belančič.
—	Premeščena sta: za gozdarskega pristava in okrajnega gozdarskega referenta k okrajnemu glavarstvu v Mursko Soboto ing. Radovan Zupančič, gozdarski pristav pri gozdarskem odseku kr. banske uprave v Lubljani; za podgozdarja k gozdarski izpostavi v Škofji Loki okrajnega glavarstva v Kranju Vinko Meršol, podgozdar gozdarske uprave v Kranjski gori.
—	Napredoval je za inšpektorja ministrstva za gozdove in rudnike 3. pol. skupine II. stopnje pri oddelku za gozdarstvo ing, Ivan Maruzzi, dosedaj višji svetnik ministrstva 4. pol. skupine 1. stopnje.
—	Upokojen je vlakovodja ljubljanskega železniškega ravnateljstva Jožef Fortuna.
Ostale vesti
—	Skupine bojevnikov obveščamo tem potom, da je umrl naš bivši predsednik in častni član g. general Rudolf Maister. Pogreb bo v soboto ob 16 izpred magistrata v Mariboru. Vse' skupine pozivamo, da se pogreba v čim večjem številu udeleže najmanj pa mora vsaka poslati po dva zastopnika — Delegacija bojevnikov.
—	Dva posebna vlaka pripeljeta romarje in izletnike iz lavantinske škofije na Brezje v ponedeljek, dne 30. julija. Vlak iz Celja pride na Otoče že ob 4, iz Maribora pa ob pol 5 zjutraj. Romarji opravijo med dnevom na Brezjah svojo pobožnost in jjosamezne izlete na Bled. Zvečer pa bo običajna skupna slovesna rimska procesija z lučkami in petjem. Drugi dan dopoldne 31. t. m. se po opravljeni slovesni službi božji zopet vrnejo s svojimi posebnimi vlaki na svoje domove.
—	Romanje na Sv. Višarje bo v soboto in nedeljo, t. j. 4. in 5. avgusla. Odhod iz Ljubljane v soboto zjutraj ob 7.50, t. j. pol ure za rednim vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 7.20, vozi posebni vlak. Obstane na vseh postajah do Jesenic. V Žab-nico pride okrog 12. Zvečer oh pol 8 je govor, nalo rimska procesija, litanije in blagoslov. V nedeljo zjutraj bodo sv. maše od 4 do 8. Odhod z Višarij ob pol 9, iz Žabnice ob 12. Izkaznice in položnice so se odposlale. Vlak sc vrne v Ljubljano okrog 4 popoldne. Znižano vožnjo uživajo izletniki le na progi Ljubljana—Trbiž, za vse drugo proge, ki vodijo do Ljubljane, pa si. morajo preskrbeli celo vozovnico. Romarji se opozarjajo, da ne smejo zapustiti skupine in da morajo samo s skupnim vlakom tja in nazaj potovati. Prosi se tudi, da obdržijo nazaj grede iste prostore kakor gori grede. — Vsak romar mora imeti s seboj izkaznica ali legitimacijo s fotografijo. Zadostuje planinska legitimacija, uradniška, železnifarska, potni list, kdor pa tega nima, naj gre k občini ali župiiemu uradu s fotografijo, da mu potrdijo ime in bivališče. P. n. župne urade prosimo, da bi to oznanili s prižnire.
—	Romanje v Zagorje. Drugi romarski ali lc-skovški shod bo letos v Zagorju v soboto in nedeljo, dne 4. in 5. avgusta. Župni uradi v območju Zagorja, zlasti oni na Krškem polju, odkoder prihaja na ta shod največ romarjev, sle lem potoni lepo prošeni, da o lem obvestite one. ki nameravajo na to božjo pot v Zagoric.
— Praznovanje sv. Ane v Rogaški Slatini. Tridesetletnica zdraviliške kapele sc ie na praznik sv. Ane, zdraviliške zaščitnice, proslavila kar najprimerneje in najdostojneje. Središče proslave je bila daritev sv. maše, katero je spremljal orkester ljubljanske opere pod vodstvom kapelnika Antona Nefata. To je bilo srečanje službe božje in glasbene umetnosti v najlepši skladnosti. Res je. kar pravi Belinski: »Umetnost je najvzvišenejša, kadar je v službi božji.« Cerkvene slovesnosti so se udeležile številne vrste gostov, med njimi nekaj odličnih zastopnikov duhovščine. Upravo bauovinske-ga zdravilišča jc zastopal direktor Ani. Dilricli z Bati. svetnikom dr. Pranjem Kollererjem in zdraviliškim tajnikom Marinom Luksa. Udeležencem proslave sv. Ane se je v spomin razdelila zgodovinska knjižica »Kapela sv. Ane«. Knjižico je v lepi obliki izvršila Tiskarna sv. Mohorja v Celju.
— Pri poapnenju arterij, možgan in srca se z dnevno uporabo male množine naravne »Franz-Josei« grenčice doseže odvajanje brez večjega napora. Znameniti učitelji klinik za notranje zdravljenje so dosegli s »Franr-Josel« vodo najboljše uspehe za čiščenje črev celo pri polstran-sko ohromelih bolnikih.
—	Odkritje spominske plošče vojakom litijske občine. Zveza bojevnikov, skupina Litija, bo vojakom litijske občine, ki so svoje mlado življenje pustili na daljnih bojnih poljanah, odkrila ploščo v nedeljo, 29, julija ob 9 zjutraj. — Sv. maša za padle vojake bo na prostem pred litijsko cerkvijo, med sv. mašo cerkven nagovor ter odkritje spominske plošče. Po sv. maši sprevod na pokopališče, kjer bo Libera, nato okrasitev grobov v Liliji med vojno umrlih vojakov s cvetjem. — Spominska plošča bo vzidana v pročelje cerkvene stene litijske cerkve. Na plošči so vklesana imena padlih vojakov, med njimi treh bratov Bregarjev, iz znane Bregarjeve kmečke hiše v Gradcu pri Litiji. — Pozivamo vse prebivalstvo, da se te spominske slavnosti v čim večjem številu udeleži, tržani pa naj to nedelio okrase svoje hiše z zastavami, — Pri slavnosti sodeluje godba in pevci.
—	Promet novega para potniških vlakov Novo mesto-Metlika. Pričenši od 1. avgusta t. 1, bo vozil na progi Novo mesto — Metlika ob ponedeljkih, sredah in sobotah potniški vlak, z odhodom iz Novega mesta ob 21.43 in prihodom v Metliko ob 22.59. Ta vlak je podaljšanje potniškega vlaka, ki odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 19. V nasprotni smeri — eMtalika-Novo mesto bo vozil iste dneve potniški vlak, z odhodom iz Metlike ob 23.05 in prihodom v Novo mesto 0.20,
—	Prošnje za suplentsko službo. Diplomirani filozofi, ki so zadnja dva meseca vložili prošnje za suplentsko službo, naj jx> zahtevi ministrstva prosvete nadoknadijo pri prosvetnem oddelku banske uprave 2 dinarske kolke za en prepis prilog k jirošnji.
—	Za pogozdovanje občine livar je odobril minister za gozdove iu rudnike banski upravi v Splitu 120.000 Din. za pogozdovanje občine Jelša pa 11.0(X) Din.
—	Občinska zakonodaja. Občinski načelnik (župan), odborniki in \sak občan se mora zanimali za one zakone in uredbe, ki zadevajo predvsem njegovo občino, dalje dolžnosti in pravice, ki jili ima občina do svojih občanov in nasprotno občuni do svoje občine. Dobrobit teh je jia v točnem izpolnjevanju omenejnih zakonov. Zato priporočamo: Zakon o občini — o volilnih imenikih in o sestavi kandidatnih listin, •"> Din: liredbu o občinskih uslužbencih z dne 17. marca 1034, 10 Din; (Vslni zakon (promet), zbirka zakonov, uredb, naredb in predpisov o zaščiti javnih cesl in polov in promula na njih itd., zbral in uredil dr. Bogataj, 18 Din; vezano 24 Din; Zakoni o pospeševanju kmetijstva, o vinu, zatiranju bolezni in škodljivcev kulturnih rastlin, gozdovih, živinoreji itd., Din 25; Zakon o državnih in samoupravnih cestah itd., Din 20; Zakon o narodnih šolah. 15 Din; Obrtni zakon, druga popolnoma pregledana in popravljena izdaja s pripombami in stvarnim kazalom opremljena, priredil U. Sterle, 10 Din, vezano 18 Din; Zdravstvena zakonodaja (zakoni, uredbe in pravilniki) priredil .1. Dolžan, 2 zvezka po 80 Din; Zakon o lovu, 7 Din; Gradbeni zakon, K Din; Zakon o ustrojstvu vojske in mornarice — Vojaški zakonik kraljevine Jugoslavije, SO Din, vezan 02 Din. — Vse le zakone ima stalno v zalogi Jugoslovanska knjigana v Ljubljani.
—	Vsak zdravnik, lekarnar, vam bo rekel, da pri boleznih želodca, črevesja, ledvic, žolčnih kamnih, hemoridih, astmi, sklerozi ugodno deluje domača, naravna, JORDAN grenčica. Pri daljši uporabi neškodljiva tudi za otroke.
—	Izbrati prarve tipe svečic je velike važnosti za vsako motorno vozilo 7, ozirom na njegovo dobro delovanje. Zato ni vseeno, če kupite kakršnikoli CHAMPION svečico, temveč mora biti prav onega, tipa, ki jc za dotični motor najboljši. Katera svečica je to, je razvidno iz CHAMPION tabele, ki jo imajo vsi prodajalci in mehanikarji.
—	Ko se začno cevi poapnjevati. deluje ujjoraba naravne »Franz Josefove« grenčice na redno izpraznjenje črevesa in zmanjša uaval krvi
—	Duh po potu. Uporabljajte Nivosa, ki je brez duha in neškodljiva. Regulira potenje zdrave kože, odstrani neprijeten vonj in sliene posledice, kakor kvarjenje perila in obleke. Dobi se v drogerijah in apotekah. Velika ste' klenica Din 26.
Sladka gora
Otvoritev in blagoslovitev vodovoda se vrši 29. julija po tem-le sporedu; 1. Ob pol 10 dopoldne sprejem zastopnikov oblasti pri šoli. 2. Sv. maša. 3. Blagoslovitev vodovoda pri javni pipi. 4. Otvoritev in poročilo o vodovodu. 5. Pregled vodovodnih predmetov. 6. Kosilo. 7. Gasilska vaia
Spoti
Ljubljanski nogometni derby
Jutri popoldne ob 17,15 Ilirija : Primorje na
Stadionu.
Še en dan in izredno važna tekma se bo odigrala med najboljšima našima kluboma, med Ilirijo in Primoriem. Ugibanja, kdo bo zmagal, postajajo vedno večja, nervoznost se stopnjuje iz dneva v dan. Vsakdo težko pričakuje nedeljske tekme, kar je razumljivo, saj ju že dolgo nismo videli igrati v skupni tekmi. Oboji so se za letošnic prvenstvo pripravljali tako, kot morda še za nobeno doslej. Prvi uspehi so se pokazali zadnji nedelji, jutri si bosta pa stala nasproti zmagovalca sama. Kako bo izpadla tekma, kdo bo zmagal?
To vprašanje pustimo odprto in potrpimo do jutri zvečer, ko bo stvar sigurno in brez vsakega ugibanja rešena, V takih računih se človek kaj rad uračuna in tedaj po navadi najbolj, kadar je najbolj siguren zmage. Za nogomet pa to še prav posebej velja. Važnejše se nam zdi zaenkrat to, da bo igra lepa, igralci fair, občinstvo dostojno. Ne moremo tega nikoli dovolj povdariti, kajti izkušnje iz polpretekle dobe so dovolj jasen dokaz za žalostne dogodke, ki so se odigrale o priliki takih tekem. Vsaj sedaj preneha/mo s staro, športa nevredno prakso in dokažimo vsemu jugoslovanskemu športu, da znamo biti Ljubljančani tudi na zelenem polju taki, kakor se za športnika spodobi, četudi niso odnošaji med klubi taki, kakor bi bilo želeti. Zatorej še enkrat: V nedeljo naj vlada na Stadionu športna fairnesa od najboljšega igralca do zadnjega gledalca!
Začetek drž. prvenstva v plavanju
Ljubljana, 27. julija.
Danes popoldne ob 15 se je pričel na sjK>rtnem kopališču Ilirije prvi del letošnjega državnega prvenstva, ki so ga ©tvorili skakalci, ki so skakali v izbirnem tekmovanju za tromateh Italija, Jugoslavija in Madjarska, ki bo začetkom avgusta v Budimpešti. V skokih ni bilo starih rutiniiranih tekmovalcev kakor Kordeliča in Grilca, a so mladi dokazali, da gredo po njihovi poti. V mednarodni konkurenci pa zaenkrat še ne bodo igrali posebne vloge, kajti skoke bo treba še izpopolniti in tudi nekaj težjih bo še dodali. Opaža se pa, da v tej lepi panogi manjka naraščaja. Doseženi so bili ti-le uspehi:
Rezultati skolcov c deske: Zlherl Branko 102.52 točk. Izven konkurence Je startal Keržan Ivan. Slartal je tudi Antosiewiez Milan, ki .ie po drugem skoku odstopil. Ker/.nll Je dosegel 6!).2li točk.
Sledijo skoki s stolpa. Skttčottt Struad in Ziherl (oba Ilirija. Ljubljana). — Prvi skok: Strnad 8.58, Ziherl 9.08 lofk. Pri/ai skok: Strnad 10.118, Ziherl n.81 toftk. Tretji skok: Strnad 111.08, Zilic.rl 9.72 foflk. Četrti skok: Strnad 8.3«. 117.10, Ziherl 5.32, 34.5H točk.
Poljubni skoki. Prvi skok: Strnad ».52, Ziherl 18.48; drugi skok: Strnad 12.58. Ziherl 10.34; tretji skok: St.rnad 8.74, Ziherl 12.92: četrti skok: St.rnail 14.52. 4.>.:W, Zihrrl 11.20, r>8.94 točk. — Skupaj: 1. Ziherl 03.50 točk, 2. Slrnnd 82.40 točk.
Nato sledi 200 in izbirno za evropsko prvenstvo v Magdeburgu. Pri tej točki niso startali naši najboljši, ker ne sinejo sodelovati na evropskem prvenstvu, ker nimajo našega državljanstva.
Rezultati na -jdii metrov prosto: 1. Mihnlok 2:32.3, 2. Ga.z7.arl 2:33, 3. Frič 2:35. 4. Ribica 2:30.1.
Štafeta dam .1 krat .in metrov ni«8nnn IBahinek, Lapret, Grošelj) 2:01.2. To je nov jugoslovanski rekord.
Waterpolo tekme Ilirija : KSU
ni bilo. Tgralci Ilirije skočijo v vodo in po tri minutnem čakanju jc sodnik od žvižgal tekmo. Ilirija pride s tem v ožjo tekmovanje za državno prvenstvo. Mesto te tekme se jc vršilo potem tekmovanje kombiniranih moštev za sodniške izpite.
Današnji program:
Ob 9 dopoldne: 1500 m prosto, predtek-movanje seniorjev; ob 10 doi>oldne: 200 m prsno, predtekmovanje seniorjev; ob 10.30 dopoldne: 100 m prosto, predtekmovanje seniorjev; ob 11 dopoldne: vaterpolo: Ilirija: : Viktorija; ob 11.30 doj>oldne: waterpolo: Jug: Hašk; ob 4 popoldne: 4410 m prosto, predtekmovanje seniorjev; ob 4.45 j»opoldne; 100 m prosto, predtekmovanje dam; ob 5.15 jjopoldne: vvaterpolo: Jug : Victoria; ob 5.45 poi>oldne: vaterpolo: Ilirija : Hašk.
Cestne dirke za prvenstvo dravske banovine
V nedeljo sc vrše na progi Maribor gl. kol,—Ljubljana dirko 7,a prvenstvo dravske banovine, katere organizirata oba pododbora kolesarske zvrne v Ljubljani in Mariboru. — Start glavne skupine je točno ob 7 zjutraj v Mariboru ln bodo dospeli na cilj kmalu po 11. uri, juniorji pa starlujo v Celju 10 minut za glavno skupino. Cilj bo prod gostilno Kučlč na TyrSevi cesti. Obe podzvezi sta preskrbeli za to dirko lepa darilu, katerih nekaj je -razstavljenih v izložbi trgovine Goreč poleg nebotičnika.
*
Nedeljski šport v Celju. Jutri, v nedeljo bo ob pol 6. uri zvečer na Glaziji prijateljska nogometna tekma med ISSK Maribor in SK Olimpom. Sodil bo g. Janežič. — Ob 4 bo istotam predtekma med rezervama SK Celje in SK Olimpa. - V Laškem bo ob 17.30 prijateljska nogometna, tekma med SK Celjem in SK Laškim.
Nov športni, klub na l3rodu v St. Vidu nad Ljubljano. Športni klub SK Brod ima v nedeljo, dne 4. avgusta dopoldne svoj ustanovni občni zbor v čakalnici tekstilne tovarne Boer-llrihernik in Cie. Namen drnStva je, da goji med delavstvom tovarne Beer-Hribornik m Cie sistematično vse panoge sporla. Pozdravljamo C' idejo, katero pobudo so dali delavci sami.
Lista svetovnih bokserjev. Ameriški strokovni list -Tlie Ring prinaša najnovejšo listo svetovnih bokserjev, ki takole izgleda: Težka: 1. Primo de Carnera (Italija); 2. Maks Baer (Amerika); 3. Sle\e Hamas, Maks Schmeliing (Nemčija); 4. W. Neusel (Nemčija); 5. Jack 1'etersen (Anglija); 0. Pierr Charles (Belgija); 7. Tommy Loughran (Amerika); 8. L. Ilarvey (Anglija); 9. King Levinsky (Amerika). Čudno, tla so jx>rinili na prvo mesto Carnero ko je bil vendar pred kratkim tepen od Baera. — Poltežka: 1. Maxie Rosenbloom (Amerika). — Srednja: Marcel Thil (Francija). — Wcltcr: Jimmv McLarnin (Amerika). — Lahka: Barney Ros> (Amerika). — Peresna: Freddy Miller (Amerika). — lia n tam: Al Bovn (Panama). — Mušja: Midgei VVolgast (Amerika).
Skoraj sami Amerikanci so v prednjih vrstah. t'e bi sestavljali listo Evropejci, ki najbrže malo drugače izgledala.
Kako bo izgledalo evropsko prvenstvo v plavanju? Za evropsko prvenstvo v plavanju, ki se bo vršilo v času od 11. do 19. avgusta v Magdeburgu v Nemčiji, sc je doslej prijavilo 22 narodov in obeta biti to največja plavalna tekma Evrope, kar smo jih doslej videli. Poleg Nemčije je že trinajst držav najavilo točno število tekmovalcev in tudi svoja walcrpolo-mošlva. Te države so: Belgija, Bol garija, Danska, Anglija, Grčija, Finska, Francija. Nizozemska, Italija, Jugoslavija, Letonska in Luk semburika. Značilno jc, da so Nemci zgradili zn lo tekmovanje novo kopališče kljub temu, da obstojajo v Magdeburgu' trije odprti plavalni bazeni in šlirje zimski; kadi po njihovem mnenju ne. pride noben od obstoječih bazenov v poštev za evropske plavalne tekme. S pomočjo mesta, ki jim je dalo brezplačno na razpolago prostor in še 100.000 mark v denarju ter s |>omočjo države, so začeli graditi nov bazen, na katerem se dela s poino paro.
Dollfuss med dijaki
Dunajski klub katoliških akademikov je povabil na družabni večer dr. Doll-fussa. Kancler se je vabilu odzval in prebil ne-Kaj ur v prijetni družbi. Tedaj gotovo ni slutil, kaj ga čaka.
Radiologi napovedati boj raku
V glavnem mestnem gledališču v Curihu se je začel mednarodni kongres radiologov. Prva slavnostna seja je bila posvečena pobijanju enega najhujšega sovražnika človeštva, to je raka. Kongresu prisostvuje okoli 1500 zdravnikov, ki so prispeli iz vsega sveta. Posebno Amerika in Azija sta poslali lepo število zdravnikov. Na prvi seji je govoril predsednik prof. dr. Hans Schinz o organizaciji pobijanja raka. Omenil je, da število bolnih za rakom še vedno narašča. Temu je vzrok tudi višanje povprečne starosti prebivalstva. Vsi pametni državniki se bavijo s tem vprašanjem. Pobijanje raka je toliko bolj težavno, ker še danes ne vemo za izvor bolezni. Po vseh zdravniških delavnicah vsega sveta se zdravniki vztrajno trudijo, da bi od-
Po valovih Donave široke • . •
(Beležke iz postnega dnevnika.)
Po veliki krivdi carja Aleksandra ruskega, banu jelačiča in srbskega vojskovodje Stevana Petrovič-Kničanina,« je dodal Tein spremljevalec . . .< A sezidal je kapelico avstrogrski cesar, Ilabsburžan Franc Jožef I., kakor pravijo, nu svoje stroške, kot v spomin, da so našli krono (1853. 1.). V sredini kapele je vdolbina, kakor nekak studenec, obdana s pisanim marmorjem. V doLbini je marmorni kamen v velikosti zabojčka, v katerem je bila zavita krona. Na njem je vdolbena, kot relief, krona z insi-gnijami. ..«
»To je pa otok in obzidje mesta »Ada -Kaleh«, je rekel eden iz sopotnikov in nastavil daljnogled na oči.
»Otok brez carin in davkov,« jc rekel drugi in gledal na otok.
»Neverjetno,« je rekel Zdravko. »Ali jo res na svetu takšen kraj, ki bi ne poznali carin In davkov?«
»Poglejte ga,« je ponovil gospod pri srednji mizi: Mimo plovcmo.«
Radovedni smo se vsi ozrli nanj. Nekoč je bil zelo močno in važno mesto, ki je v zgodovini igralo važno vlogo. Dobro zidani stolpi, ki sc še sedaj nekak samozavestno ogledujejo v donavski površini; spominja na krvavo vlogo, ki so jo iriteli. Ogenj in smrt so sipali na sovražniku. Refleksi, mestno zidovje, stolpi, kn-zamati, sahat-stolp in česnati vhodi so še povečali sliko te tdnjave. Do I. 1912 ni bil otok ne pod turško, ne pod avstrijsko vlado. V svetovni vojni je bilo tu usmrčenih mnogo živ-
1	T
Godba je zaigrala turški pozdrav...
Ta otok je bil nekoč najvažnejša strate-gična točka na Dolenji Donavi in lastniki tega otoka so lahko bili vsak čas gospodarji donavskega prometa.
Ko so v rcvoluciji 1. 1804. turški dahije pobegnili iz Belgrada v Ada,Kaleh, je bil poslan vojvoda Milenko, do prinese srbski vojski njihove glave. V sporazumu s poveljstvom v Ade-Kalenu je Milenko s vojimi obkolil hišo, v kateri so bili dahije. Pobil jih je in glave prinesel na Vračar, kjer jc bil Karadjordje s svojo vojsko vojsko...
»Kuj res ne plačujejo davkov in carin,« je vprašal Zdravko še enkrat, in ni mu hotelo v glavo. »lil zakaj?«
Sopotnik je odgovoril:
»Ko je posetil otok rumunski kralj Karol, gu je otokova slikovitost zelo očarala. Otočani so sc kralju pritožili, češ, da jim vsa ta lepota in slikovitost nič nc pomaga. Otok je zapisan smrti.
—	Zakaj, 'je vprašal kral j.
—	Ker ne zmoremo davkov.
—	Kako bi vam pa pomagal, je vprašal kralj.
—	Osvobodite nas davkov, kakor je bilo nekoč, so odgovorili otočani.
Kralj se je nasmehnil.
—Če je obdavčenih 700 državljanov več ali manj, je pri tej današnji krizi pač zares vseeno.
Turki pa, kajpada, kralju niso povedali, da so nekoč bili oproščeni samo neposrednih davkov, n davek na poslovni promet so pa morali plačevati. Ali držali so sc prislovice: česar tc kdo ne vpraša, ne pripoveduj. In tako so bili sedaj oproščeni vseh davkov in carin. Kar čez noč sc jo razvilo cvetoče tihotapstvo, toda finančni minister jc moral izpolniti kraljevo obljubo. Ni mu preostajalo nič drugega, nego mora! jc ustanoviti na otoku carinsko po-
stajo, ki kontrolira izvoz z otoka. Na otoku si lahko vsakdo za mal denar preskrbi slaščice, alkohol in drugo. Ali gorje tistemu, ki bi vzel z otoka več kakor eno steklenico alkohola in en zavojček slaščic. Zdaj ima otok zopet svoje dohodke in bradati Turki pojejo hvalo kralju Karlu, kadar se zbero v svoji edini mošeji, kjer so tla pogrnjena z največjo ročno tkano preprogo sveta.«
»Ali so sprejeli tudi običaje moderne Turčije,« je vprašala gospa Marija.
Zdravko pa je odgovoril mesto sopotnika.
»To se pravi, ker ste ženska, če smejo kazati svoj obraz.«
Gospa Marija pa Zdravka ni niti pogledala, a k sopotniku obrnjena, je rekla:
»Doba automobila in elektrike povsod prodira.«
Sopotnik pa je odgovoril:
»Samo na Ade-Kaleliu nc, gospa. Tu tega ne poznajo in še sedaj ni nobene avtomobilske ceste. Vodovod in električno luč poznajo samo oni otočani, ki so bili kdaj na bregu Donave. Otočani so mohamedanci, nekako 700 jili jc. A so mnogo bolj nosilci muslimanske tradicije. Ohranili so mnogo bolj čiste običaje nego Turki v moderni Turčiji, 'lam jo prepovedan fes,^ tu je pa šc vedno edino moško pokrivalo. V Stambulu po ulicah kar mrgoli nalepoticcnih Turkinj v evropskih oblekah, na tem otoku pa zapusti žena svoj tlom le redko, lil če že odide z doma, mora imeti gosto zastrt obraz.«
S čem se pn pečajo? Kaj delajo, čc so tako v nekdnnjost zaljubljeni?«
»Preproge tkejo. V vsaki hišici takorekoč, jc tkalnica preprog ali pa skladišče tvornico priljubljenih orijentalskih slaščic. Tain jc tudi nešteto majhnih skladišč tobaka. Vzorci leže nn lesenih mizicah pred vhodom. Sključeni stari Turki in množica otrok spremlja tujcu po senčnatem parku in no edini cesti, ki vodi v notranjost otoka.
krili povzročitelja te bolezni in nato tudi zdravilo. Toda do danes se to še ni posrečilo. Bog ve, katerega človeka bo zadela ta sreča. Medtem je treba porabiti vsa izkustva kirurgije in obsevanja z žarki za boj proti raku.
Ce bolnik kmalu opazi bolezen in gre takoj k zdravniku, je verjetnost, da ozdravi, toliko večja. Zato je treba ljudi poučiti o tej bolezni. Poleg kirurgičnega zdravljenja je treba vpeljati zdravljenje z obsevanjem. To pa je zelo drago. Potreba bi bilo postaviti čimveč zavodov za obsevanje z žarki.
Predsednik je nato dal besedo profesorju Gosta Forsellu, ki je eden izmed najodličnejših zagovornikov zdravljenja z obsevanjem.
Belgijski kralj pred mikrofonom
Belgijski kralj Leopold III govori v radiu. Prvič po vojni se je zgodilo, da je Leopold III govoril tudi v nemškem jeziku, in sicer za Nemce v Euuen-Malmedyju
Tragičen konec himalajske ekspedicije
V Aurillacu na Francoskem so v nedeljo odkrili spomenik g. Pavlu Doumerju, bivšemu predsedniku francoske republike, ki je bil umorjen
Spel bodo sežigali knjige?
Pred nekaj dnevi so berlinski listi hudo napadli nekatere velike knjigarne, ki so se drznile zopet izdati nekatere knjige, ki so jih vročekrvneži zažgali. Hitlerjevski »Angriff« je v uvodnem članku napovedal novo akcijo proti knjigi. Trdil je, da čiščenje na knjižnem trgu še ni povsem zaključeno; zginiti mora vsa nenacionalna literatura. S takšnimi napadi po listih je bilo napovedano prvo sežiganje knjig na berlinskih ulicah. »Angriff« poziva vse knjigarje, naj dobro pregledajo svoje zaloge.
Če ti je dolg čas
Pečnik: »Zakaj nosite dolgo brado, gospod Trnovski?«
Trnovski: »Da prihranim ovratnico.« *
Konservativec
A.:	»Ali vam iahko ponudim čašico konjaka?«
B.:	»Prvič mi je zdravnik konjak prepovedal, drugič jaz sploh konjaka ne pijem, tretjič mi v jutranjih urah ne dč dobro, četrtič sem enega že
zvrnil — dajte mi ga torej sem!«
★
Zgrešen učinek
»Kako čudovito in prepričevalno je danes pri-digoval naš g. župnik o dolžnosti dobrodelnosti. Človeka kar zgrabi veselje...«
»... da bi sam šel prosjačit.«
Dobro jo pozna
»Zdaj moram iti Moja žena me čaka ob treh pred opero.«
»Toda zdaj je vendar že 5.15.«
' »Povsem točno. Prišel bom prav gotovo o pravem času.«
Vesl o Merklovi smrti potrjena
Več nosačev mrtvih, drugi so bolni
Mesto v plačanem viharju
Tudi nad Turčijo pripeka solnce neusmiljeno. V torek se je nad Ankaro pojavil peščeni vihar, ki je zavil vse mesto v oblak vročega peska. Četrt ure je počival ves promet. Kmalu nato se je nad mestom utrgal oblak in vlila se je silna ploha.
IZ LETALA SO UKRADLI ZLATO
V London je iz Kaira prispelo poročilo, da je iz letala družbe »Imperial Airweyss«, ki je na poti iz Južne Afrike v London pristalo v Kairu, zginila pošiljka zlata v vrednosti 6000 funtov, to je okoli poldrugi milijon dinarjev. Oblastva si tatvine ne morejo razložiti, ker je bilo letalo ves čas zastraženo.
Ford proti političnemu klanju
1 lenry Ford praznuje te dni 71 letni dan svojega rojstva. Obiskal ga je urednik lista »Times Picayune« in mu stavil nekaj vj)rašanj. Ford je od- I govoril, da se bo gos|x>darski f>oložaj v ameriških i Združenih državah prepravil, ko se zopiet obudi stari duh neodvisnosti. Krize bo tedaj konec, ko začnemo zopet misliti. Krize niso kazen božja, temveč, kakor vojne, delo majhnega števila ljudi ki hočejo obogateti. Amerika bi morala žigosati vse Američane, ki se redijo od nesreče svojih tova- j rišev. Lepo bi bilo, je dejal Ford, ko bi se človek bojeval z življenjem, toda jaz vidim, kako s; ljudje pobijajo na cestah, da bi širili svoje ideje. Tega mora biti konec, če hočemo odstraniti krizo,
400.000 družin v stiski radi suše
Po poročilih iz Washingtona je suša napravila ; na prelju strahovito škodo. Vlada je dala preceniti I škodo. Poseben odbor je škodo res precenil in i dognal, da je 400.000 družin zašlo zaradi suše v silno stisko. Po večini jim je suša uničila ves pridelek. Vlada je sklenila sklicati takoj parlament, ki naj bi izglasoval zasilne zakone. Kmetom bodo dali 1 denarno jx>moč. Poleg tega nameravajo zgraditi velikanske rezervoarje za vodo, iz katerih "aj b v primeru suše zajemali |x>trebno vodo
V Nemčiji so flo zadnjega apali, da se je vodja himalajske eksjjedicije Willi Merkl, ki je bil znan po svoji spretnosti in drznosti v boju s snegom in viharjem, vendar le rešil. Končno je glavna radijska jx>staja v Nemčiji ujela kratek radiogram. ki je naznanil Merklovo smrt. Merkl je umrl 16. julija v tati-rti 0. Ta vest ix>meni ob-uk'!11 žalostni zaključek hima-l;: ske ekspedicije. ki je stala življenje tri najboljše nemške raz skovalce, da ne omenjamo ubogih nosačev domačinov, ki so tragično končali v skrivnostni hgorah Himalaje.
Vest o Merklovi sriirti je prinesel sel iz glavnega tabora radij, postaji v Astorju. Drugo daljše jx>ročilo jx>pisuje neizmerne na|x>re ostalih članov eksjjedicije, da bi rešili prednjo skupino, to je Merkla, Wielanda in Welzenbacha. Prv< prero-čilo, ki so ga oddali 17. julija, se je glasilo: »No-sač Angtsering, ki je spremljal prednjo skupino Merkla, Wielanda in Welzenbacha, se je 14. julija rešil v tabor 4 na Nanga Parbatu. Ta je prinesel poročilo: Dne 9. julija so se trije nemški raziskovalci v spremstvu nosačev med silnim snežnim viharjem napretili iz tabora 8 na sedlu, to je z višine 7600 m, proti taboru 7, ki je bil prestavljen 100 metrov nižje. Sli so na pot en dan kasneje za Schneiderjem in Aschenbrennerjem, ki ju vidimo na naši sliki in ki sta prispiela najvišje. V tem taboru 7 sta umrla \Vieland in Welzenbach. Štiri dni nato, to je 13. julija sta nosača domačina Angtsering in Gaylay prinesla Merkla v tabor 6, ki je . 7000 in visoko in je ves zasnežen. Naslednjega dne je prodrl nosač Angtsering s silnim napreroni do tabora 4 v višini 6200 m. Prisjjel je z zmrznjenimi nogami in rokami.
Med tem so napravili zadnji poskus, da bi rešili Merkla. Dne 12. julija so Schneider, Miillritter in 5 domačih nosačev 5 ur iskali px>t do tabora 5. Kakih 5 m od šotora so našli nosača Pinzonuinbna zmrznjenega. Poleg tega so videli na Rakiot Peaku (peak p>onieni jx> angleško skala) še dva druga nosača. ki sta bila tudi mrtva. Skupno je bilo 5 nosačev mrtvih. Nastal je strahovit snežni vihar, drzni hribolazci so se morali vrniti v tabor 4. Že naslednjega dne, to je 13. julija, je Miillritter privlekel 7
bolnih nosačev v glavni tabor, ki so ga postavili 7600 metrov visoko. Zopet so |x>skušali iz tabora 4 prodreti višje na pomoč ostalim, toda snežni vihar je preprečil takšen p>oskus. 15. julija so v glavnem taboru ostali brez vsakih vesti o višjih taborih. Tudi videli jih niso več, ker so jih zakrili oblaki.
Dne 16. julija so preskušali Schneider, Aschen-brenner in še edini zdrav kuli prodreti do tabora 5. Zaradi nevihte so se morali vrniti. Naslednjo noč sta se dvignila iz glavnega tabora Bechthold in Miillritter v družbi 11 bolnih nosačev in šla na pret proti zgornjim taborom. Le s težavo so vlekli s seboj potrebna živila in zdravila, ker so bili no-sači bolni. Tabor 4 v višini 6200 m je ostal brez ognja. Tudi živil je bilo v njem malo. Nosači, kar jih je še bilo, so bili vsi izčrpani. One 17. julija sta Schneider in Aschenbrenner zopiet iskala pot do tabora 5. Popreldne je bilo vreme zelo slabo.
Radiogram zaključuje preročilo s temle stavkom: Tovariši skušajo z vsemi silami rešiti Merkla in zvestega spremljevalca Gaylaya. Imajo pa malo upanja glede Merkla, ki je že 8 dni brez hrane. Kakor že rečeno, je drugi radiogram naznanil Merklovo smrt.
Vsa Nemčija je s prenosom spremljala napredovanje himalajske ekspiedicije, pričakujoč, da bodo njeni uspehi jtovečali slavo nemških raziskovalcev. Zato so danes jjoročila o tragičnem koncu himalajske ekspedicije toliko bolj užalostila ves nemški narod.
Radijska jx>staja na Bisambergu pri Dunaju, ki so jo narodni socialisti razstrelili. Radio oddaja zdaj p» stari prestaji.
Sodobna in moralna
Knjigovodja: »Včeraj sem se preročil in prosim, da bi mi zvišali plačo.«
Generalni ravnatelj: »Vi ste gotovo prezabili na točko 24. naših preslov. pravil, ki pravi: Za nesreče izven podjetja ne odgovarja akcijska družba.« *
Ko se je nekega dne pariška igralka Madeleine Brohan zaročila, ji je dejala neka drzna tovari-šica: »Tvojega fanta pa že dolgo poznam. Med nama prevedano: Bil je že moj fant.« Madeleine je zavrnila tovarišioo ljubeznivo: »Kako bi mogla upati, da najdem moža, ki bi ga ti ne bila poznala.«
Kulturni obzornik
Ukrajinska publicistha med Slovenci
V začetku julija .ie prišla v Ljubljano gospa prof. Marija Vasiljevna Oinelj-e e n kova, da bi sjioznalu slovensko kulturo in zlasti delo slovensko žene v preteklosti in sedanjosti. O svojem življenju nam je odkrila to-le:
»86-letna sem prišla v Petrograd ua univerzo, kjer sem študirala slavistiko. Kot profesorica sem službovala na Kavkazu, nato pa sem odprla moderen dekliški vzgoje, valni za vod. Počitka nisem poznala nikoli. Po revoluciji .sva se nastanila z možem v Pragi, kjer sama gospodinjim in poleg tega pišem in organiziram ... Dasi sem v šetde-setib letih, som vendar mlada in vztrajno zasledujem svojo namene.«
S smehljajem spremlja skromna gospa svoja zelo živahna izvajanja.
»Smer in namen Vašega dela?«
»Stremim po kulturnem zbližanju slovanskih narodov. Izogibam sc vsake politike, enako pomemben mi je vsak narod, če ima lastno državo ali jc nima, kakor n. pr. Lužički Srbi. Stalno poudarjam, da se Slovani v kulturi preveč naslanjamo na tuji zapad in sc premalo poznamo. — Da bi pripomogla k izboljšanju lega stanja, sein so-ustanovila francosko glasilo »La temine slave« (Slovanska žena), katerega štiri številke so že izšle. Naš program jc izražen v besedah: »...malo jc znamenitih žen drugih narodov, ki bi poznale dušo in značaj slovanske žene, nalogo, ki jo ta vrši v svojem narodu, in ki bi vedele, kako je dosegla to, kar jc, kako deluje na raznih področjih, v čem se razlikuje in v čem jo podobna ženam drugih narodov. — Vse žene sveta so mnenja, naj bi delovale skupno iu solidarno, toda za tako sodelovanje je treba, da se žene raznih narodov spoznajo med seboj. — Oznanjamo solidarnost žen na osnovi humanitarnosti in demokracije.«
Rad bi kaj vedel o Vašem književnem delu, gospa.«
Postrežljiva znanstvenica je dala na mizo zajetno knjigo z ukrajinskim naslovom: »T. G. Masaryk« — in nadaljevala: »Delo je izdala Češko-ukrajinska založba v Pragi (1931), ki smo ,jo ustanovile same žene. Njen član je n. pr. tudi Peter Bezruč. O tem mojem delu je že izšlo okoli 200 poročil. Vpoštevala sem tudi Masarykov vpliv na Slovence in Hrvate (in poročevalec se čudi, da ni izšlo pri nas nobeno poročilo...). Pripravila sem sicer obseg za 1500 strani, a morala sem ga skrčiti.« — Na zadnjih straneh knjige preletim seznam avtoričinih ostalih del_ — do slo jih je —, gospa pa sc opravičuje: »To šc ni vse! Zanimalo Vas bo, da sem prevedla nekatere slovenske spise v ukrajinski list »Žinoča dolja«, dalje sem napisala nekaj člankov o slovanskih ženah v Italiji. Sicer se pa zlasti zanimam za položaj ukrajinske žene. Moji članki so izšli tudi v slovenskem »Ženskem svetu«. Imam še mnogo ncizdauega gradiva in nameravam pisati o kubanskih kazakih, »Sociologijo žene« — Masaryk in feminizem — Socialna zaščita na 'Češkoslovaškem itd. V svojih študijah se izogibljem zunanjosti in želim podati izrazit psihološki obraz slovanske žene, o katerihkoli žc pišem.«
Na vprašanje, kakšen je splošen položaj slovanskih žen, je gospa odgovorila:
»O slovanskih ženah nihče nič ne piše. Nujno pa je, da seznanimo svet z njo, sicer v poljudni obliki, a vendar na znanstveni in sociološki podlagi. Če opazujemo gibanja pri posameznih slovanskih narodih, moramo dati prvenstvo češkim ženam. Razveseljivo je, da nastopajo skupno, brez ozira na miselnost in nazore.«
»K a j ste spoznali pri nas in kje boste uporabili naše gradivo?«
Gospa jc razvijala svoj načrt:
»Nameravam ostati tri mesece v Jugoslaviji, da proučim delo vaših žen. Za svoje življenjsko delo sem si zastavila izdajo zbornika »Slovanska žena«. Tu bodo zastopane žene vseh slovanskih narodov z očrtom svojega dela. Poseben oddelek bodo dobile tudi slovenske književnice in kulturne delavke sploh. V ta namen pregledujem sedaj v Ljubljani starejše revije in zbiram gradivo. Poleg tega pa šc zasledujem zanimanje Slovenk za ostale slovanske žene, zlasti za Ukrajinko in Čchinje. Moram reči, da je bilo v starejši dobi pri Vas živahnejše zanimanje za slovanski svet kakor danes. O Ukrajinkuh sem našla v vaših listih mnogo-kaj, česar doma še nisem poznala.«
Ko sem gospe povedal, da sta u. pr. Doni in svet in Mladika v zadnjem času prinašala članke o Ukrajincih, sc je živahno zanimala zanje. In ua vprašanje, katera, med ■slovenskimi pisateljicami ji je najbližja, je dejala: »Zofka Kvedrova.« Povedala jc šc. da pripravlja njen mož, g. P. Omeljčcnko, docent na »ukra jinski univerzi v Pragi, delo i slovanskih literaturah. V ta namen bo obiskal tudi Ljubljano in želi dobiti čiin boljše vire za prikaz naše literature.
Ob slovesu se jc razživela v hvalo naši zemlji: »Zelo ljubim Ljubljano! Čutim, da je to pravo slovansko mesto, tako mi jc, kakor da sem doma. na Kavkazu! Tako toplo je tu med vami, popolnoma razumem slovenski jezik... Evropska je vaša zemlja, a
narod jc čisto naš, slovanski!«	Novi.
•
V »Stenografskem pregledu«, glasilu bolgarskega steiiografskega društva »Brzopis«, ki je v svoji t.—2. številki posvečeno Bezenškoveniu spominu (vsebino so prispevali nekateri odlični bol-arski stenografi), beremo med drugim dva sestav-a slovenskih avtoriev, ominika Bczenška in Alojzija Bolharja, pisca obširne monografije »Anton Bezcnšek«. V tej številki »Pregleda-' pišejo med drugim: Dimitr Anionov. Anton Bezenšek kot parlamentarni stenograf in učitelj; Georgi Klisarov: Anton Bezenšek in ideja za kulturno zbližanje med Slovani; BUgovest Dlapčiev: Vokalizpeiin o bolgarski stenografiji po Bezenšku.
Gospodarstvo
Propadanje trgovine in obrti
JSazz nemila
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je izdala statistiko o prijavah in odjavah trgovskih, obrtnih, gostinskih in industrijskih obratov v drugem četrtletju letošnjega leta.
V primeri s prvim Četrtletjem letos je sicer padlo število prijav, vendar je tudi število odjav manjše. Toda kljub temu odjave še vedno daleč prekašajo prijave. Vidi se torej, da *e izločitveni proces nadaljuje, pri tem pa seveda izgublja eksistenco mnogo ljudi, katerih eksistence so bile potrebne še nadaljnjega vzdrževanja. Proletarizacijn zlasti obrtništva napreduje.
Naslednja tabela nam kaže nekoliko najnovejših podatkov:
trg. obraiti obrtni obrati gost. »br. prij. odj. prij. odj. prij. odj. 4 četrtletje 1033 106 482 204 539 90 136
1.	četrtletje 1034 170 6-18 274 688 61 108
2.	četrtletje 103-1 IGO 383 238 473 0t» 51
To nam kaže, v kakšnem položaju sc nahajajo važne panoge našega gospodarstva. V gostinskih obratih .jo opaziti nekolLkanj izboljšanja, toda to izboljšanje je prehodnega značaja in zvezano z dejstvom, da sc v drugem četrtletju začno priprave zii tujski promet, v katerem igra goslilničarstvo važno vlogo. Naše mnenje potrjuje tudi pregled po posameznih panogah-
Trgovina
Največ prijav, oziroma odjav je bilo v leh-le strokah (v oklepajih so navedene prijave):
Trgovina 7. živino 1 (15), s prešiči 1 (17), z lesom (5 (52), z manufakturo 2 (7), z deželnimi pridelki 4 (22), z živili 14 (1K). s sadjem — (7). s perutnino 3 (19), branjarije 8 (30), 7, mešanim
blagom 60 (77), z vinom 2 (7), sejinarstvo — (17), prevozniki 8 (8). Skoro ni panoge, k jer hi hi In število odjav nižje kot število prijav. Pa še v teh panogah je prijav komaj zn 1 ali 2 podjetji nad odjavami. Poleg tega pa je cela vrsta važnih trgovskih in pomožnih panog o-laln sploh brez prijave, dočim je število odjav znatno. Ugotovili smo, da beležijo nekaj več prirastku le tri stroke: trgovina s papirjem v celem 3 nove obrate, dočim odjav ni bilo. avtotaksi 7 prijav in 2 odjavi ter kinematografi 7 prijav proti trem odjavam. S tem pa še ni rečeno, da je baš v teh panogah položaj najboljši, tudi te panoge imajo svoje težave in je ta prirastek pripisovati le izjemnim razlogom deloma krajevnega značaja.
Obrt
Najsnatnejše gibanje izkazujejo to-le obrtne panoge prijav (v oklepajih odjave): lončarji 11 (10), kovači li (Ki), podkovini kovači 7 (ti), žage 12 (24), Kol&rji 7 (9), mizarji 12 (20), izdelovanje pletenin 11 (14), krojači 14 (42), šivilje 18 (52). čevljarji 24 (99), brivci in fizerji 0 (4). mlinu 31 (33), peki 17 (16), mesarji 8 (11). sobni slikarji — (6), fotografi 1 (10) itd. Ni je t»koro stroke, ki bi zabeležila povečanje števila obrtnikov. Posebno je znatno nazadovanje pri žagah in čevljarski obrti, ki sta popolnoma na tleh.
Gostinski obrti
Med gostinskimi obrti je bilo največ prijavljenih gostihi 64 (od.javljenib pa 44), krčem 17 (odjavljene 3) in bifejev prijavljenih 7 odjav-lje-n edem).
V industriji so bili prijavljeni trije novi obrti, odjavljcn pa ni bil nobeden.
Zaposlenost v juniju
(Po statistiki OUZD v Ljubljani)
Bistvenih sprememb v razvoju posameznih industrijskih panog v zadnjem času ni opažati, V pogledu konjunturnega napredovanja prednjači šc vedno tekstilna industrija z letnim prirastkom od + 2725 oseb. Vseh tekstilnih delavcev imamo trenotno ze okroglo 13.000 mesto 5000 v letu 1926. Razmeroma mnogo so napredovala tudi javna dela (gradnja železnic, cest in vodnih zgradb). Letni prirast znaša +995 oseb. Regulacija Ljubljanice je brezdvomuo precej k temu pripomogla. — Poleg trgovine, za katero so merodajni podatki Trg. bol. in pod. društva, so še vedno le 3 Industrije, katere izkazujejo pomembnejše konjunkturno nazadovanje: predelovanje kož in njenih surogatov, predelovanje lesa in rezbarstvo ter gradnje nad zemljo.
Sezija je dosegla v juniju v glavnem: že svoj maksimum. Od maja do junija je naraslo članstvo OUZD-a samo za + 1757 oseb ali 2.16%, rločim je znašal predhodni mesečni sezijski prirastek + 3871 oseb ali; 5 odstotkov.	. . j
Stanje posameznih industrij v juniju 1934 z absolutnimi in relativnimi konjunk-turnimi in sezijskimi spremembami ,ie razvidno iz sledče tabele:
stanje Prirast—odpad Industrijska« kupina v jun. od juu. 1933
1934
Tekstilna industrija	12914 + 2725 + 26.74
Grad. žel., cest in vod. zgr. 3029 + 995 + 48.92 Industr. kam. in zemlje 4421 + 443 + 11.14 Gozdno žagarska industr. 7438 + 427 + 6.09 občinski obrati	1628 + 394 + 31.93
Kemična industrija	1742 + 208 + 13.56
Industrija papirja	1959 + 169 + 9.44
Grafična industrija	1128 + 127 + 12.67
Hišna služinčad	8324 + 119 + 1.45
Industrija hrane in pijače 3560 + 106 + 3.07 Industrija tobaka	949 + 91 + 10.61
Poljedelstvo	622 + 75 + 13.71
Kovinska industrija	6324 + 72 + 1.15
Industrija kože in gume 1590 + 62 + 4.06 Den. zav. zav. ter sam. pis. 599 + 39 + 6.96 Gostil,, kavarne in kreme 3157 + 26 + 0.83 Zaseb. prometna podjetja 853 + 6 + 0.71 Rudarstvo	7 + 1 + 16.67
Higijena	1730- 8— 0.46
Elektrarne in vodovodi 490— 10— 2.— Gradnja prevoz, sredstev 309— 16— 4.92 Gledal., svob. poki., razno , 1119— 57— 4.85 Javni promet	503— 59 — 10.50
Intl. za pred. lesa in rezb. 3329 — 347— 9.44 Oblač. industr. in čiščen. 4265— 101 — 2.31 Predi, kože in nj. surog. 26S0 — 237— 8.12 Gradnje nad zemljo	5177— 369 - 6.65
Trgovina	3157— 444-12.33
Skupaj
83003 -I- 4437 + 5.65
Izprememba deviznega pravilnika. Belgrad. 27. julija. AA. Finančni minister je izdal odlok, da morajo pooblaščeni denarni zavodi dati Narodni banki na odkup samo 60% izvozniških deviz (namesto dosedanjih 80%), z ostankom 40% pa morajo ravnati v smislu pravilnika.
Znižanje obrestne mere za vlog- pri PAB. Privilegirana agrarna banka v Belgradu je s 10. julijem znižala obrestno mero za vložne knjižice od 6 na 5%. •
Konkurz. Tvrdka »Elektroton«, cl. z o. z. v Ljubljani. Konkurzni sodnik s. o. s. Anton Avsec. Konkurzni upravitelj Cvirn Fran, Ljubljana. Tavčarjeva ulica 2. Prvi upniški zbor 10. avgusta ob 0. soba 134 okrožnega sodišča v Ljubljani. Prijava terjatev do 30. avgusta. Likvidacijski narok 31. avgusta ob O, soba 134. Konkurz je bil v četrtek ob 17 objavljen.
Sarajevski industrije! o izvozu našega lesa. Z ozirom na sklep, da naša lesna industrija izstopu jz tržaškega sporazuma, jc Združenje sarajevskih industrijeev in trgovcev z lesom izjavilo, ila jc nemogoče ukiniti ta sporazum brez predhodnega dogovora z drugimi inozemskimi produeenti. Ivoz nekih vrši lesa gre še vedno dobro iz Bosne. Če bo sporazum odpovedan, potem bodo to italijanski kupci izrabili za znižanje cen. Poleg tega pa lahko tudi Avstrija uporablja svoj preferencijnl zu znižanje cen.
Hmelj
Savinjska dolina: Pri toplem vremenu in izdatni vlagi sc jc stanje limeljskih nasadov v splošnem le nekoliko izboljšalo, zlasti v zaostalih in pozno rezanih nasadih, sicer pa jc stanje prejkoslej zelo neenakomerno. Pod
Ljubljana
I Izlet na počitniško kolonija na gradu Oločcn pri .Novem mestu priredi Snleziiaiiskt mladinski dom nn Kudi4jl'vem v nedeljo, dur 'J!), t. lil. Odhod v. gl. kol. / izlotlii.škiin vlaknin oli 5.41. Iz fjovegn tncsln nu Otn-eec lu zvečer nazaj bo vozil to pot poseben avtobus. Sv. innSa ho nu Otočou oh HI.
1 Društvo Soča priredi v nedeljo, dne 29. 1. ui. Izlet nu Sv. Jungcrto. Odhod oh 6 izpred Narodnega ilonin. Vabljeni tudi vsi prijatelji društva.
i A'»čim sluibo imajo lekarne: uir. Leuiilok. I'es-IJova eostn 1: mr. Bohince ded., Kimskii centa 21; dr. K mol. Tvrševu cesta 1.
1 Vestna delavska zavarovalnica imii n I „'■ 11 i /.l>ur dne 20. juliju 1934 oh 0 dopoldne v mestni dvomili h sle dočim duevilim redom: I. Poročilo predsedstva. 2. Poročilo o računskem zaključku zu leto 19.13. :i. Poročilo nadzorstva o ručunskum zaključku zn leto 19H3. 4. Poročilo o proračunu zu leto 19114. 5. Poročilo o nakupu posestva, odnosno zemljišču zn Počitniški dom MUZ. 6. Volitve nadzornem! odboru. 7. Slučajnosti. \'-nl< član Ima pravico stavili eventualne predloge, ki Jih mor« ilnti načelstvo nu dnevni red občnega zbora, ee so mu bili vročeni vsuj tri <lnl pred občnim zborom pismeno, nI i pn ustmeno nu zapisnik (glej $ 50, 4. odst. Pravilnika M OZ.). Občni '/.bor ,|o sklepčen, če je navzoča Vsul ena četrtimi rednih članov. Kadar se Jih ne zbere toliko, se vrši pol ure po določeni url na Istem prostoru nov olivni zbor z istim dnevnim redom, ki Je sklepčen brez oziru nn število prisotnih članov (glej 6 .'>1, 2. oilst. Pravilnika MDZ.t).
Drugi hraii
hiranje jc jKitrebno in se vrši v vedno večjem obsegu, polagoma pa se razvija že tudi obiranje, ki sc bo letos močno zavleklo. Kakor nasadi sedaj kažejo, bi letošnji pridelek utegnil znašati največ 7000 stolov, kajti po sedanjem podhiranju in obiranju sodeč se bo lo malo nabralo. — V kupčiji je mirno. Kdor še ima lanski pridelek, se drži rezervirano, za letošnji pridelek pa je sicer žc nekaj zanimanja in sc ponuja po 60 Din za kilogram, vendar do pomembnejših zaključkov še ni prišlo.
Borza
Dne 27. julija 1934.
Denar
Popustili so tečaji Amsterdama. Berlina, Londona, Pariza in Prage, dočim so ostali neizpreme-njeni tečaji Bruslja. Newyorka in Prage.
V zasebnem kliringu je danes avstrijski šiling na ljubljanski borzi popustil na 8.70. na zagrebški je ostal neizpretnenjen 8.51, na belgrajski pa je neznatno popustil na 8.50. — Grški boni v Zagrebu 28.15—28.85. — Španska pezeta v Zagrebu 6.275 denar. — Angleški funt je v Zagrebu popustil na 240.50 zaključek. — Madjarski pengo v Belgradu 10.175-10.275.
Ljubljana. Amsterdam 2299.29- 2310.65. Berlin 1:302.92—1313.72, Bruselj 794.68-798.62, Curih 1108.35—1113.85, London 170.86-172.46. Newyork 3372.16—3400.42, Pariz 224.04-225.16, Praga 141.12 —141.98. Trst 291.01-293.41.
Promet na zagrebški borzi 31.631 Din.
Curih. Pariz 20.215, London 15.4525, Newyork. 306.75, Bruselj 71.75, Milan 26.295. Madrid 41.90, Amsterdam 207.40, Berlin 118.5, Dunaj 72.8 (56.75), Stockholm 79.65, Oslo 77.62, Kopenhagen 69, Praga 12.74, Varšava 57.95, Atene 2.92, Carigrad 2.49, Bukarešta 3.05.
Vrednostni papirji
Tendenca je bila za državne papirje tudi danes slaba in so tečaji večinoma bili nižji, vendar nazadovanje ni zavzelo znatnejšega obsega. Promet je bil srednji in je bilo na zagrebški borzi zaključenih 2000 kom. vojne škode.
Ljubljana. 1% inv. pos. 71—72, agrarji 38—39, j vojna škoda 316—318, begi obv. 55-56, 8% Bler. pos. 65—66, 7% Bler. pos. 58- 53.50, 7% pos. DHB 68-69, Kranj. ind. 150 bi.
Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 71,25—72.5, vojna škoda 316-317 (315, 317), 8. 317 -320, 9. 318 —320 (319, 320), 10. 320 bi., 12. 320—323, 6% begi. obv. 56.35 den., 8% Bler. pos. 68 -69.50. 7% Bler. pos. 59—59.50 (59.50), 7% pos. DHB 65 den. — Delnice: Narodna banka 4020 den, Priv. agr. banka 216—217 (215, 218), Osj. sladk. tov. 110—130, Osj. livarna 145 bi.. Impex 50, Trboveljska 80—90.
Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. pOs. 71—71.50 (71.25, 71), agrarji 38.50—39. vojna škoda 318— 318.25 (318), 9. 320 zaklj., 11. 321 zaklj., 6% begi. obvez. 56.50 - 56.75 (56.75), 8% Bler. pos. 69 bi. (68.50), 7% Bler. pos. 58.75— 59.25. — Delnice: Narodna banka 4045 den., Priv. agr. banka 218—219 (218.50).
Žitni trg
Položaj na žitnem trgu jc umirjen in tudi cene ne izkazujejo večjih izprenietnb. Privilegirana izvozna družba kupuje pšenico ob begejskem kanalu in Tisi po 124, drugače pa zahtevajo za bačko blago 115—117, za sremsko pa 112.50 -115. Stara bana-ška koruza stane 92.50. bačka 95 in okrogla 105 do
110.	Moka je ostala v ceni iieizpremenjena: 195 do 205.
Novi Sad. Pšenica bač. okol. Novi Sad 78 kg 11)9-111, nova 79 kg 109—111. bač. okol. Sombor 106 108, srbač., gbač. 109—111, nova 79 kg 100—
111.	bač. potiska nova in stara ne notira, bač. ladja lisa 77 kg 120—122, nova 79 kg 120—122, bač. ladja Begej 119—121. nova 79 kg 119—121, slav. samo nova 79 kg 104—106. srem. 78 kg 107—109, nova 79 kg 107 109 gbn. 77 kg 109-111, nova 79 kg 109—111, bač.. ban. ladja Donava nova 79 kg 117.50—120, oves bač.. srem., slav. 72 74, ban. 70 —72, bač. ladja 76—80, ječmen bač., srem. novi 65 do 66 kg 85- 87. Ostalo neizpremenjeno. Promet srednji.
Sombor. Pšenica bač. okol. Sombor 105—107.5, gbač. 107.50—110, srem., slav. 102.50-105. gban. 105—107.50, ban. potiska 119 121, bač. potiska 120 122.50 (nova, 19 kg), oves bač., srem. novi 67.50—72.50, ječmen bač.. srem. novi 63 64 kg 85 87, bač. ponil. 67 68 kg 105 110. baranj. poml. 112.50—117.50. koruza bač.. srem. žel. prompt. 88 —90, bač. avc. 90 - 92. bač. kanal ladja 95 - 98, bač. ladja Donava in Tisa 99-101. moka št. 6 120 140. št. 7 105—110. Promet 95 vagonov.
Živina
Mariborski svinjski sejem. Na včerajšnji sejem so pripeljali 189 svinj. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari 75 -110 Din. 7- 9 tednov 120-150. 3-4 mesece 250 300. 5—7 mesecev 320 do 380, 8-10 mesecev 450 500, I leto 580 600Din. Kg žive teže 5—6 Din, tnrlvc lo/c 8 50 0 VI Din. Prodanih je bilo 95 komadov.
Hrastovee. Podružnica zveze obs. kmet. šol v Itrn-slovčah iiua sestanek v nedeljo, 29. juliju ob 3 popoldne v Sv. Juriju oh TalHiru pri tov. Ocvirku. Na sestanku predava g. ing. Ilolinur o hmeljarstvu. Vabljeni so vsi absolventi kmetijskih šol iz Savinjske doline.
SnebetjeZadobrovn. Dramatični odsuk Pevskega društvu, vprizori v nedeljo, dne 29. t. m. ob 3 poiiolrln« drnino v 7 slikah ,l urska sel nn prostem v senčnatem gozdu poleg g. jjožnrju.
Cerkveni vestnih
A'a Jakobovo nedeljo, 29. juliju ho v mestni župul cerkvi sv. Jukohn ob 10 govor in slovesna sv. maša. Izvajata ne ho: I. 4. maša v F-molu in K-duru, llrosig. 11. Nedeljski gruduulo recil., nato (sunete Jucoh , dr. A. Cblondo\vski. III. Nod. offert. reelt., nato O lious, ego nmo Te..., Miiller. IV. Sv. Jakob, dr. Kiiuovec. Petje spremlja godba. — Ob 7 zvečer govor in slovesne lita ni jc Vseli svetnikov. Tu dan je tudi običajno darovanje za cerkvene potrebe.
Cerkev sv. Jožefa, Jutri slovesnost v čast »rc-temu Ignaciju Lojolskemu, ustanovitelju jezuitskega reda. Ves dan izpostavljeno Najsvetejše. Oh 6 sv. lunša h pridigo in sv. oblinjitom. 01) S slovesna sv. maša, pri kateri se izvaja: Mi«su solemnisi lu grudtiul tnslus ul palma<, zl. A. Focrster; po ofertoriju: O Deus, ego anio Te«, 7.1. 1. Miiller. Po uinsi: Verni srčno prod oltar . — Zvečer ob pol 8 pridiga, lltanije, zahvalna pesein, blagoslov, darovanje zu obnovo zvonika.. — Od danes opoldni; naprej in jutri ves dnu morejo verniki dobiti popolne odpustke kakor na porcijunkulu.
Radio
Programi Radio Ljubljana t
Sobota. 28. julija: 12.15 Reproducirnna glasba 12.45 Poročilu 1:1.00 Cas, rcproduoirann glasba 19.00 Koroška ura: Narodopisje koroških Slovencev v primeri z ostn-limi Slovenci (g. Viliko Miideruilorfer) 19.30 Zupau.il politični pregled (dr. Jug) 20.00 Vesela ura: g. Mirko Jclučin iu g. Vondrušek 20.45 Pnncvropsko predavanje — Ob 20 letnici zbruliu svetovne vojno (dr. Janko Tavzos) 21.05 Prenos iz Domžal — koncert domžalske godbe 22.00 ('as, poročilu, reproducirana glasba.
Nedelja, :'9. julija: 8.15 Poročila 8.30 Gimnastika (Pustižok Ivko) 9.00 Versko predavanje (dr. Gvido RatU) 9.30 Religiozna glasba nu ploščah 10.00 Prenos iz stolnice 1l.no Dvoboj nn harmoniki: gg. Breznik. iu Stante 12.00 Cas, Kalnian: Ourdnškn knegiuju (skrajšana reproducirana opereta) 16.00 Prenos cerkvenega koncerta društvu «Hraniuiir« iz linjlienburga 17.30 Obdelovanja zelenjave (fttrekelj Josip) 20.00 Slovenske narodne, vmes harmonika šolo, g. Stanko 21.15 Samospevi Mnr.innii Rusa 22.00 Cas, poročilu, iz zvočnih filmov (plošče).
Drugi programi t
SOBOTA,,'28. juliju: Belgrad: 19.00 Vok. kouo. 19.3" Plošče 20.00 Ork. kone. 21.05 Ko/.erija 21.35 Plošče — Zagreb: 20.15 Ork. iu kluv. kone. 21.15 Mandolinski konc. 21.45 Plesna gl. — llunaj: 16.50 Pop. kone. 19.15 Fidelio, opera, Beethoven (prenos i/. Sulzburgn) 22.0Q Več. konc. — Budimpešta: 19,Oo Plošče 20.00 Igru 21.20 Jnzz 22.04 Operni ork. — Milan-Trst: 20.45 Krunni, operu, Verdi — Itim: 20.45 Radijska fantazija 21.30 Ork. gl. — Vraga: 19.25 Godba na pihala 20.00 Opereta 22.30 Voj. godba — Varšava: 19.15 Fidelio, prenos iz Solz-burga — Monakovo: 21.00 Vojaške godbe — Frankfurlt 20.15 Vesele malenkosti — hipsko: 20.15 Pester večer -I'ratislava: 20.10 Plesna glasba.
Poizvedovanja
Zlato nalivno pero, plavega niarinoriranega držaj z znamko \Vaterninn je nekdo izgubil včeraj popoldne nn sprehodu tik ob trnovskem bregu Ljubljani« i začenši od točke, ki leži nasproti pristanišču čolnov pri : .Moknrju, do onega grabnu, ki se izteka v Ljubljanico pred tnko zvauiiu Cuglovceni*'. Pero. poleg katerega je sprehajalec izgubil tudi mnl žepni notes z zlatim robom, naj srečni najditelj odda v uredništvu Šlo ! venca , ker je drag spomin.
g
ogavice - rokavice
kompletne potrebščine za krojače in šivilie,
nadalje
bogata zaloga žepnih robcev, toaletnih potrebščin, kravat, vsakovrstnega modnega blaga itd., po
najnižjih cenah
pri tvrdki
osip Peteline, Ljubljana
za vodo (blizu Prešernovega spomenika)
STARŠEM!
Za rodbinske člane, ki so blede barve obraza, slabih živcev in brez teka, »Energin« za iača-njc krvi, živcev in leka. Odraslim 3 likerske kozarčke na dan. Olrokom 3 male žličke na dan.
»Energin« se dobi v vseh lekarnah v pollitrskib steklenicah. Steklenica 35 Din.
Reg. S. br. 4787/32.
KUBANMEV MATE ČAJ
lirnni ter krcpCs Živce In milice. Pu»pi-Snjc prebavo, delu npotlt, regulira delovanje sita In ledvic. Kdor gn rertno pl|e, Sf mu nI bati d« pilita ne revme. Dobi n v vseli trknrnnh v originalnih znvo|ih po Ulit 15 —, nli pri zastopstvu: lekarn« Mr. Mlilvoj Lcndek, Ljub-ij«n», Kesljeva c. 1, ako pošljete v naprej Din 15—. Soortiukl turisti, lovci uoflomctnšl: pij|c ga redno1
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1*—; ženitovanjski oglasi Din 2 —. Najmanjši znesek za moli oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se račnna enokolonske 3 mm »soka petitna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba priložiti znamko.
Ilužbodobe
Učitelja k fantku
sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe z zahtevo plače upravi »Slovenca« pod »Vzgojitelj in učitelj« št. 8231. b
Hišnik
za hišo v sredini mesta se išče. — Ponudbe pod »Solnčno stanovanje« št. 8434 upravi »Slovenca«.
(b)
Dijaki
Stanovanje s hrano
strogo nadzorstvo pri učenju, za dijaka višjega raz. reda realne gimnazije — išče višji uradnik pri profesorski obitelji. Ponudbe upravi »Slovenca« pod značko »Strogost in točnost« št. 8401.	(D)
Stanovanja
ODDAJO: Štirisobno stanovanje
vse pritikline in komfort, v bližini Figovca, v prvem nadstropju, se odda s 1. avgustom ali pozneje. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8273. (č)
Trisobno stanovanje
komfortno — s stekleno verando, v centru mesta, se odda za avgustov termin. Ponudbe pod značko »Komfort* štev. 8435 upravi »Slovenca«. (č)
Majhno stanovanje
z vrtom naprodaj. Kar-lovška cesta 18, stranska vrata, podpritličje. (č)
Štirisobno stanovanje
oddam z avgustom. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8399. (č)
Enosobno stanovanje
s kuhinjo se takoj odda. Cerkvena ulica 21. (č)
S2HSS3!
m** "ivaBflHvJ*
ODDAJO: Gostilno
na željo tudi zemljišče, dam v najem. Poizve-deti: Jakše, Rob pri Velikih Laščah.	(n)
Nekaj trgov, lokalov
v novi zgradbi »Pegle-zen« na Poljanski cesti, se odda za avgustov termin. Poizve se na stavbi med 8. in 9. uro dopoldne.	(n)
Posestva
Enodružinsko hišo
z vrtom prodam. Vprašati: Cerkvena ul. 25. (p)
Naznanjam žalostno vest, da je moj predobri možiček, gospod
r% »rev
Franc Berete
telegrafist - zvaničnik drž. žel.
v petek, dne 27. t. m., po kratki in mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 29. julija ob pol 4 popoldne iz mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 27. julija 1934.
Marica Berčič roj. Kumerc, soproga.
VSEM, KI STE GA SPOŠTOVALI IN RADI IMELI, NAZNANJAMO, DA NAM JE UMRL, PREVIDEN S TOLAŽILI SV. VERE ZA UMIRAJOČE, NAŠ PRELJUBI OČE IN SOPROG, ČASTNI ADJUTANT NJ. VEL. KRALJA GENERAL
RUDOLF MAISTER
PROSIMO, DA GA OHRANITE V SVETLEM SPOMINU! RODBINA MAISTROVA
Hišo z gostilno
in drugimi lokali prodam. Velik promet. Izredna prilika Potrebna gotovina 350.000 Din, ostalo po dogovoru najugodneje. Ponudbe pod »Dobra investicija« št. 8461 upravi »Slovenca«.	(p)
Dvostanovanj, hišo
novo, z elektriko, vrtom, pri Celju, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« v Celju.	(p)
I.
Trgovski pult
najraje s steklenim nastavkom - kupim. Ponudbe pod »Ohranjen« štev. 8345 upravi »Slov.«. (k)

m
mu
Kmetovalec!
Mlatilnice vseh vrst, gep-lje, čistilnike, motorje, slamoreznice, pluge, brane in vso železnino dobiš po znižanih cenah pri tvrdki Fr. St/ipica, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 1. Razstreljiva, jermena, čebelarske potrebščine, kuhinjska posoda za neveste vedno v veliki izberi v zalogi.	(1)
Parkete
hrastove in bukove, vseh dimenzij ln kvalitet, garantirano pravilno usuše-ne, dobavlja tudi proti bančnim dobropisom tvr-dka Remec - Co., Duplica pri Kamniku.	(1)
Cel ocvrt piščanec
za 16 Din, pečen 14 Din vsak dan v gostilni Mev-želj, preje Plankar, Dolenjska cesta. Izborna vina.	(1)
Nudimo Vam
za majhen denar dobra oblačila. — A Presker, Sv. Petra cesta 14. (1)
IGN. VOK
Ljubljana, Tavčarjeva ul.
Podružnice: Kranj, Novomcsto. Celje.

Zamenjam vlogo
ca. 11.000 Din Kmetske posojilnice za Dravsko banovinske hranilnico. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8438. (d)
Kompanjon (-ka)
se išče za dobro vpeljano trgovino z mešanim blagom. Potreben kapital 25 do 30.000 Din. Ponudbe s sliko in podatki o dosedanjem poslu pod značko »Serios« št. 8458 upravi »Slovenca« Maribor.	(d)
Lovci!
Oddaja se odstrel močnih srnjakov, eventuelno jelenov in mrjascev na Kranjskem po zmernih cenah. Naslov pove uprava »Slovenca« št. 8402. (r
Zbirajte Vaše svečice po
tabeli, ki se nahaja povsod!
Glavno zastopstvo in skladišče
Robert Weinberoer
Zagreb
Gajeva ul. 10.
Čitajte in širite »Slovenca«!
BODITE PREVIDNI PRI OTROCIH!
In čim opazite na otrocih najmanjše nerazpolo-ženje in potrtost radi želodca, dajte mu brez pomišljanja v malo vode ali mleka malo žličko praška »Magna«. Rešili ste se skrbi in s tem preprečili mnoga obolenja.
»Magna« prašek se dobi v vseh lekarnah. Zavojček 4 Din.
(Reg. S. br. 4788/32)
Ali ste ze poravnali naročnino?
Javljamo tužno vest, da ie preminul naš zaslužni upravni
svetnik, gospod
RUDOLF MAISTER
ČASTNI ADJUTANT N]. VEL. KRALJA IN DIVI-ZIJSKI GENERAL V P., ODLIKOVAN Z REDOM SV. SAVE I. STOPNJE Z LENTO, BELEGA ORLA III. STOPNJE Z MEČI, Z REDOM KA-RADJORDJEVE ZVEZDE IV. STOPNJE I. T. D.
Zavarovalna družba na življ'enje
„FENIKS"
Simončič Maks:
31
»llnbič je umrl,« mi je pripovedoval drugi dan po oni zame teko strašni noči. »Za kolero. Tudi major Gobanz. Dober možakar je bil. Služil 6eni pod njim aktivno. Takisto Čeme in Krušič. Ne vem, če si jih poznal. Sami fejst fantje. Mii smo sicer še tu, toda koliko časa še? Ne verjamem, da bom se kdaj videl domačijo... In koliko jih je 6pet padlo včeraj... Bižal, Mežnarič, Sušni k, Jošt. Tudi tisti mladič, ki je hodil s teboj. Cerar, če se ne motim, 6e je pisal. In potem Kovač ... Obe nogi mu je odbilo. Ko je padel, sem skočil k njemu. Kri je kair drla iz njega. Hotel md je še nekaj povedati, toda ni mogel, tako hitro so ga zapuščale moči. Samo jezik je še nekaj časa vtrtel po ustih, pa razen hropenja ni spravil nobenega drugega glasu iz sebe. Sušniku je pa krogla raztrgala želodec. Tako grozovito je tulil, da smo vsi zbežali od njega. Neznansko je moral trpeti, kajti z lastnima rokama si je paral trebuh. Vsakogar, ki je prišel v bližino, je prosil, naj ga ustreli, zato si nismo upali blizu. Kdo mu je potem dal tisto krepelce, ne veni. Ko so prišli sani-lejci, da bi ga odnesli, je bil že mrtev. Glava mu je bila trikrat preluknjana, orožje pa je ležalo kraj njega... Tudi tebe sem že štel meti mrtve. No, hvala Bogu, zmotil sem ee. Lahko mi verjameš, da mi je bilo takoj lažje pri srcu, ko sem te »pet zagledal. Pa navsezadnje vse skupaj nič ne jjomaga. Če odneseš zdravo kožo danes, prideš na vrsto jutri.«
Zamislil se je in pogled mu je splaval znova nekam v daljavo. Mogoče je v duhu gledal vijugaste parobke Golovca, pod katerim se beli nje-
gova rodna vasica. Majhne, ljubke hiše, obdane z vrtovi in ovite z zelenjem, stoje ob cesti in mežikajo s svetlimi okni v zahajajoče solnce. Tamkaj — skoro zadnja na de9ni, skoro tiik pod hribom, vsa majhna in ponižna, kakor nebogljeno pišče, se skriva tudi njegova hišica. Veter, k,i pihlja iz gozda, jo boža s svojim dišečim vonjem. Samo zdravje je v njem. In na pragu pred hišo? ... Ali ne etojii tam njegova Micona? in njegovi otroci? Micka in Janezek? In še Joško? Le poglej tega frkolina, kako ti kobaca okrog hiše, ko je vendar komaj zlezel iz krilca! Še prekucnil se bo, debelušček nemarni. In ta glas... Človek božjii, prisluhni! Ali ni to zvon Marije Device v Polju? Zdravo Marijo zvoni... Čujl Zdaj se mu je pridružil še sv. Urh s svojim zivonkim, sladkim glasom.
Nehote se mu oroeijo oči. Pobožno se prekriža in kakor da je doma, v krogu svoje družinice, začne moliti naprej... In žena in otroci mu odgovarjajo ... Čisto razločno in natanko jih sliši... Vsakega posebej. Tudi Jo&ka, ki venomer ponavlja samo dve besedi očenaša: »Cescena Malija«. Naprej sirotek še ne zna ...
Na zemljo se počasi spušča mrak. Druga za drugo tonejo v njem hišice, tonejo ljudje, polja in gozdovi. Noč, puščobna in gluha, se okoli nas gostf, se oži, nas zagrinja v svoj objem kakor
očrtiele stene mrtvašnice — — — ★
Ze več ko teden dni se vlačimo po tej dolgočasni, prašni cesti. Zdaj na levo, zdaj na desno, brez cilja.
»Po starem receptu,« godrnja Lebinger. »S temi prokletimi marši ubijejo človeku vsako voljo, da mu je nazadnje že vseeno, ali ga ustrelijo na mestu ali pa mu milostno dajo še kratek rok... Potem ee pa še čudijo, če ta ali oni noče čakati,
da mu zarine sovražnik kroglo v butico in se raje obstreli sam. Je to vsekakor bolje. Takle košček svinca, kd si ga poženeš pod kožo, ti lahko prinese, če nisi preneroden, vsaj nekaj mesecev dopusta, t
»Ali pa smrt!« se norčuje Možina, ki koraka za njim.
»Kako to misliš?«
»Tako, kot sem rekel. Saj si vendar slišal, kaiko so napravili z onimi od 97 tega pri Sadowi Wiszni?«
»Misliš, da je bilo to res?«
»Seveda je bilo! Saj mi je pripovedoval bolničar, ki je videl na lastne oči. Lahko ranjene, ki so sami prišli na preobvezovališče, so'zdravniki kar sortirali. Kdor je bil le količkaj sumljiv — na levo, vsi drugi na desno. In potem je »levičarje« odpeljala čete vojakov na neki travnik zunaj mesta. Nobenih posebnih ceremonij ni bilo. Vojaški avditor je hitro prebral njihova imena in obsodbo; kratko povelje, salva in — konec.«
»Pa so morali bdti veliki tepci, da so se dali kar tako ujeti!«
»Kaj se pravi: tepci!? Je šlo vse tako hitro, da nihče niti misliti ni utegnil. Bolničar mi je povedal, da se je zdravnikom zdelo najbolj sumljivo to, da so skoro vsi ranjenci imeli strel skozi roko. Bogve kaj se tile naši mazači na rane ne razumejo, toda tako zagauiani pa tudi niso, da ne bi znali razločevati, ali ti je bil strel izpiljen pred nosom, ali pa sto korakov proč.«
»E, saj se da tudi to tako urediti, da ti ne morejo do živega.«
>Ne bom trdil, da ne, toda izpodleti ti vseeno lahko. Pri Grodeku sem zašel med neki regiment in sem bil priča, kako si je desetnik nastavil pi-halnik k zadnici. Je mislil, da si jo bo samo malo
prevrtal, pa se je uštel. Naravnost v trebuh mu je zaneslo kroglo. Da ste ga videli, kako se je potein zvijal! Kakor črv. Tovariši, namesto da bi mu pomagali, so se norčevali iz njega. Še sani-tejci se niso dosti brigali zanj. Obvezali so ga sicer, a ga pustili kar tam na mestu. Kako je bilo potlej z njim, ne vem, ker so koj na to Rusi potisnili naše nazaj in sem komaj odnesel svoja šila in kopita.«
»Kaj pa je drugače novega? Se kaj sliši, da bo vojne konec?« povprašuje Čebin. Komaj par dni je šele med nami — prišel je z zadnjim prirastkom —, pa se je že naveličal te komedije.
»Ne gobezdaj tako neumno k se razjezi Lebinger. »Dokler je na obeh straneh takšnih oslov, ki se streljajo in morijo, ne da bi vedeli zakaj, dovolj, toliko časa na mir n,i treba niti misliti. Kdaj se bodo pa vsi ti med sabo poklali iji postrelili. lahko izračunaš sam, če si kaj prida računar.«
Leno tonemo v mrak, ki se počasi zgoščuje okrog nas. V temno modrino neba se mešajo krvavi prameni gorečih 6elišč.
»Vsi na desno!«
V ostrem diru švigne mimo nas temna senca in se izgubi v noč, ki jo pogoltne kakor gladila pošast. Slišati je samo še oddaljen jek konjskih kopit.
»Bo pa že spet kakšna neprijetna vest,v vzdih ne Lebinger in prisluhne v noč. Rezki glasovi -»e trgajo iz nje in gredo kaikor odmev od stouije do stotnije.
»Stoj!«
Obšla nemo in posedamo kraj ceste. 7, nami tudi nepregledna kolonija beguncev. Slišimo njihove vriščeče, hripave glasove ter škripanje in i cvilenje ustavljajoči h se voz.
(Dalje.)
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Cefi.
Izdajatelj: Ivan Rakovec.
Urednik: Lojze Golobic