V Ljubljani, sobota dne 7. julija <923 Poštnina pavSn^fina. Posamezna siev. stane 1-SO Din Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upmvnlitvo; L|ubl|a.«a, Prešernovi ul. št 64. Telet tt Podružnice! Maribor. Barvarska nI. t TeL it 22, Celje, Aleksandrov« * Račun prt poitn. čekor, zavod* itev. 11.842 Razprava o uradniškem zakonu NADALJEVANJE SPECIJALNE DEBATE V BORU. ZAKONODAJNEM OD- Beograd, 6. julija. p. Danes popoldne se je nadaljevala v zakonodajnem odboru razprava o uradniškem zakonu. Pred prehodom na dnevni red je radikalni poelaneo dr. Popovič zahteval od predsednika, da ukrene potrebno, da se zakon o centralni upravi čim prej predloži zakonodajnem odboru. Nato j« odbor prešel na dnevni red. Poslanec Reisner jo predlagal stlllzaoljo ia svoj včerajšnji predlog, kl se glasi: •Stalni državni uslužbenci Imajo pravico za brezplačno zdravljenje za sebe in za člana svojo rodbine in za brezplačna zdravila. V državnih bolnicah imajo vsi državni uslužbonol ln npokojenot, kl razen plače ali penzije nimajo drugih dohodkov, pravico do brezplačnega zdravljenja. Stalni uslužbenci ln upokojenci ln njihove rodbino imajo zagotovljeno namestitev ln zdravljenje r kopališčih, sa-natorjlh ln drugih zdraviliščih v državi pod pogoji, ki Jih predpisuje finančni minister. Obolelemu uslntboncn ali upokojencu sa daje denarna pomoč za zdravljenje. Te pomoči se vsako leto zagotovijo v proračunu«. Nato Je spahovec Kapet&novič zahteval, da morajo uradniki razen kralju priseči tudi domovini. Pri ČL 119, kl govori o vojni obveznosti uradnikov, zahteva poslaneo, da se zagotovi pomoč družini uradnika, ki služI v vojski Pri 81 108, kl govori o premestitvi uradnikov, jo posl. Pelol zahteval, da se »mejo uradniki premestiti samo tja, kjer jo mogočo, da dobe stanovanje. Poslanec PribičeviS jo pri čl 96 zahteval, da so ta člen stillzira tako, da državni uradnik no sme biti član udružonja. čegar interesi so protivnl narodnemu odlnstvu in integriteti države. H koncu svojega govora Jo posl. Pri-bičevič ugotovil, da bodo, ako bo ta zakon sprejet, uradniki dobili sioor za 28 odst. povišano plače, toda draginjske doklade bodo manjšo^ Radikali so proti tej ugotovitvi protestirali, Prlbičovič pa jim jo zakllcal: »To ga ne pravim samo jaz, ampak tndi g. finančni minister*. Poslaneo 8uSnlk Je zahteval, da se pojasni beseda »državni interesi«. On ne vidi koristi od SL 96 ter zahteva, da se ta člen Izpusti. Pri 81.112 so Je zopet oglasil g. PrihUSevlč ln rekel, da se uradnikom s tem zakonom materijah) o stanje no bo izbolUMo. Zahteval je brezplačno zdravljenje uradnikov ln članov njihovih obltelji ter zavarovanje v slučaju bolezni. Za njim Ja govoril posl. Sumenkovič, nato posL dr. Jovanovič, potem pa poel. MoskovljevIS, ki jo zahtoval, da smejo v«l uradniki kandidirati pri volitvah r skupščino, kor naJ narod še nI zrel za ono politično svobodo, kl jo vžlva. Te besede posl Mo skovljeviča so izzvale pri radikalih bur-no protest«. PosL Moskovljovič Jo nato popravil svojo izjavo tor rekel da narod r svobodi šolo prihaja do politične zrelostL Ako se uradnikom no dovoli kandidatura, bodo kandidirati samo občinski tajniki in »zelenci« (oderuhi, kl dajo denar na visoke obresti). Radikali so burno protestirali, češ da občinski tajniki niso »zelenci«. Moskovljovič Jo daljo zahteval, da so sprejme SL 107 a, ki Jo bil predložen le prejšnjemu zakonodajnemu odboru. Po tom členu se smejo vršiti poizvedbo o premoženju uradnikov, kor Je več uradnikov in ministrov, ki zidajo hiše, pa se ne ve, odkod imajo denar. Dr. Janjič vpraša: »Kateri ministri »o to?« Moskovljovič odgovori: »Dr. Nin-člč, dr. Ljuba Jovanovič«. Nato so dr. JanjiS razburi ln pravi, da to nI res, da jo glede Ljube Jovanovlča to kleveta, kor Jo on najslromašnejšl človek v vsej državi. »Umaknit« svoj« besede. VI žalite predsednika narodne skupščine«. Poslanec Moskovljevič s« j« nato opravičeval, češ da Je tako slišal govoriti o g. Jovanoviču. Poslanec Moser (Nemec) Je zahteval da se pri čl. 92. doda: »Vsak državni nameščenec, kl je nameščen v kraju, kjer vaaj 20 odst. prebivalcev pripada narodni manjšini. Je dolžan da razume jezik te narodne manjšino. Ako državni uradnik vidi, da državljani ne razumejo službenega Jezika, je dolžan t njimi go« voriti y njegovem jeziku.« Nato je predsednik zakonodajnega odbora odredil kratek odmor radi sti« lizacije členov, ker pa Je bilo zelo ob> sežno delo, je bila seja zaključena ob osmih, prihodnja določena za jutri ob 10. uri. Nemška vlada obsoja sabotažo v Poruhrju USPEH PAPEŽEVE INTERVENCIJE. VLADE. SVEČANA IZJAVA NEMŠKE Berlin, 6. julija, s. Kakor poročajo 11» »ti je državni kancolar Cuno danes vnovič sprejel papcJkogn nuncija Pacal« lija. Pariš, 6. julija. L Kakor poroča »Jour. nal« iz Berlina, se je nemikl državni kancelar Cuno obvezal napram pape. škeinu nunciju PacelUJa, da bo objavil uradno Izjavo, kl bo obsodila sabotažne akta na zasedenem ozemju. Nemška vlada da nI Imela možnosti preprečiti ta nasllstva. Berlin, 6. julija. }. Državna vlada razpravlja sedaj o Izjavi, kl se bo dala na Intervencilo papeškega nunclla Pacelllla In kl se bo bavlla z atentati na ruhrskem ozemlju. Izjava bo povdarlala, da so sa-botažnl akti, kl so se dogodili, sicer posledica francoskega nasilnega režima na ruhrskem ozemlju, vendar pa da so atentati brezmlselnl in da te morajo obsojati In za vrača tL ANOLE8KO.FRANCOSKA POOAJANJA. London, 6. julija, j. V Informiranih krogih ao govori, da te bo končnove-ljavni odgovor Francije na angleško vprašalno polo izročil t Londonu šele ▼ aoboto ali v ponedeljek, tako da bo mogla Anglija dati avojo izjavo v torek ali t sredo. Danes popoldne je lord Curzon Imel konferenco a poslaniki Ita. lije, Francije In Belgije. O vsebini teh razgovorov ae nI moglo doznatl ničesar. V poučenih krogih sc Izjavlja, da fran« eoski ln belgijski poslanik t Londonu še nimata pismenega odgovora tvojih vlad. POSREDOVANJE BELOUE. Pariz, 6. julija, a. Kakor poroča »Po. tit Pariiien« bo Belgija prihodnj« dni skušala doseči zbliJanje med Francijo In Anglijo. Thounis je pred kratkim iz> javil da jo gospodarski položaj Belgija preveč neugoden, da bi Francija in Beb Kija ne imeli interesa na tem, da »o krl< za, kl je nastala vsled zasedhe Pomhr, ja, čimprej konča. Položaj Belgije se od takrat nI nič Izboljšal, kar je razvidna Iz padca belgijskega franka, ne same napram angleškemu funtu, teravoč tudi napram francoskemu franku. Z ozirom na to dejstvo jo naravno, da bo bclgij, ski kabinet že prihodnje dni pričel energično akcijo, ali da zlomi nemški odpor ali pa da doseže prepotreben sporazum med zavezniki. Funkcija Belgije se d« označiti a funkcijo poapelevatclja. DOGODKI V PORUHRJU. Dulsburg, 8. Julija, a. Od belgijske vojakov, kl so bili pri eksploziji mosta močno ranjeni, sta zopet 2 umrla. Mestu Duisburgu s« Je naložila denarna kazen 80 milijard mark. V Herti jo bil prošle noči uBtroljon neki rudar, en delavec pa težko ranjen. V Wittcnu Jo poskusilo šest oseb izogr niti so stražam s tom, da so hotelo preko roko Rtihr s čolnom. 8traže so streljale In pri tom par oseb ranilo. Zaradi sabotažo Jo bilo v Wittonn aretiranih 6 poštnih uradnikov. Iz Reckllnghansna inllai n» Jo Izgnanih 110 Joleznlčarjcv. Vojaški puč v Španiji? GENERALI PROTI PARLAMENTU. - VELIKI PRETEPI V SENATU Madrid, 6. junija. J. V senatu Jo prišlo včeraj do razburljivih »cen, kl Jih jo povzročilo razžaljivo pismo predsednika vrhovnoga vojnega »veta Aguilera bivšemu vojnemu ministru Sanchozn Docl. Ko »o Aguilera pozvali na odgovor, jo izjavil oficirski deput&ciji, da »« bo postavil na čelo vojsko in da bo pomotel s eodanjiml političnimi mogotci ako bi ga hot«ll prisiliti da zapusti svoje me-eto. Vojni minister ln predsednik sonata sta b« včeraj zaman trudila pregovoriti Aguilera, da bi preklical svoje razžalitve. Izjavil Jo, da ga vlada ne more odpoklicatl z njegovega mosta. Predsodnlk Albucemas Je Izjavil, ako bi hotel kdo z nasiljem nastopiti proti parlamentu, bi so moglo to zgoditi lo preko njegovega trupla. V nadaljnjem poteku soje je prišlo do osebnih spopadov med Aguilero in posa- meznimi senatorji, mod njimi tudi z blv-Mm ministrskim predsednikom Ilomano-n«som. Kasneje so te nasprotniki zopet pobotali. Dva poslanca sta »o »topla. Eden je potegnil samokres tn ga jo mo ral sluga razorožltL Ministrski svet se Je bavil s to zadevo, vendar pa ni ni5 končnoveljavnega odločil V vojaških kro glh vlada veliko razburjenje. Listi označujejo položaj kot zelo reeen. Pariz, 6. Julija, d. Brzojavna zveza a Madridom Je nocoj prekinjena. Po Pa« rlzu se zato v zvezi a dogodki na slnoč. nI seji španskega senata govori, da je prišlo v Španiji do reakcionarnega pre« vrata. Barcelona, 6. julija. J. Zveze i Madrl dom so prekinjeno. To se spravlja v zve-zo z afero predsednika vrhovnega vojnega sveta Aguilero. Leto IV., *tev. 157 Ww|s aa ♦ «|utr«|. Stane mesečno 12-80 Din ■a inozemstvo 26-— m acobvezM Oglasi po tarifo. Uredništvo: Miklošičeva cesta št 16/1, Telefon «.72. Ljubljana, 6. julija. Kadar čltamo v »Slovencu« uvodnik o slovenski Inteligenci, se zopet in zopet spomnimo na tradicijo slovenskega klerikalizma, med čegar prvimi nalogami je ubijanje inteligence v na- bro vedo, zakaj so poslani ln nastopajo tako brezobzirno, da sicer odličen uče« nec ne izdela samo zavoljo italljanSčl« ne. Primerjajmo s tem popustljivost mariborske Izproševalne komisije napram nemškim in madžarskim kandida« tom, o čemur je svoj čas že obširno »zpravljal .Učiteljski TovariS». Pa to nI Se vse. Na šolah so uvedli vojaške predvaje, ki se jih morejo ude« ležitl gojenci od tretje srednje šole da« Ije. Te vaje sicer niso obvezne toda udeleženci imajo pozneje v vojaški službi velike ugodnosti. Seveda se teh vaj udeležijo dijaki v velikem Številu. Enkrat so začeli trije gojenci idrijske realke na tlhoma med korakanjem peti .Jugoslovanska mati, nemoj tugovati«. Laškemu častniku je napev ugajal in zato je dovolil, da so zapeli vsi to pe« »em. Neki dalmatinski fašist je pesem sliSal In javil zadevo oblasti. Vojaška oblast je kaznovala častnika z 14dnev« sečne plače. Ko se je pritožil, čeS da pesmi nI razumel, so mu odtegnili še drugo mesečno plačo. Čeravno nima po Italijanskih zakonih Sola pravice, brigati se za izvenSoIsko delovanje učencev, je Šolska oblast kaznovala one tri učence z ukorom. Ministrstvu se je zdela kazen premila in zato je učitelj« ska konferenca morala kazen poostriti. Nobeden onih dijakov nI dobil letnega izpričevala, ampak vsi morajo, čeravno so zdelali, napraviti v jeseni Iz vseh predmetov izpit. Zasebno so dobili pro« fesorji migljaj, naj pri tej priliki iztre« bljo zavod. Slovenec je tedaj popolno« ma brezpraven. Tudi tu se nam vsilju« je primerjanje z onim gojencem mari« borske realke, kl je bil rodi zlonamer« nega žalienja našega kralja od učitelj« skega zbora in višjega šolskega sveta Izključen od pokrajinske uprave pa po« mlloSčen. Ko bodo sedaj' Iskali omenjeni slo« venski profesorji službe v Sloveniji, upamo, da jim poragrafaril pri pokra« jlnskl upravi ne bodo delali zaprek. Pa« ragrafl bi bili na mestu n. pr. kadar se postavlja na tako važni obmejni pošto« jankl, kakor je Maribor, na realki pro« Fesor, ki je nekdaj v svoji nemškutar« skl zagrizenosti ponemčll svoje lepo slovensko Ime — ne pa proti odličnim našim prosvetnim delavcem, kl lih na« silnik izganja, da bi mu bila naša mla« dina izročena brez varstva. Arnavti v naš! kraljevini Po rezultatih zadnjega ljudskega štet ja dne 31. januarja 1921. znaša celo« kupno število Arnavtov v naši kralje« vini 441.740 duS. Od tega odpada 16.826 na Črno goro, kjer bivajo Albanci ob južni meji dežele od Bojaninega ustja do Plava«Gusinja; ostali Arnavti, kar jih ni raztresenih po garnizljah bivajo vsi v Južni Srbiji in sicer 418.937 duS, kar tvori, ker je vsega prebivalstva 1 milijon 474.560 28.4 % celokupnega sta« novništva, tedaj precej nad četrtino. Arnavti pa so zastopani le v devetih okrugih — od 16, in sicer v Bitoljskem, Zvcčanskem (Kosovska Mitrovica), Ko- sovskem, Kumanovskem, Metohljskcm (Djakovica), Ohridskem, Prizrenskem, Skopskem in Tetovskem, Največji od« stotek tvorijo Albanci ▼ Metohijskem okrugu, kjer jih je nič manj kot 80.8 odstotkov celokupnega prebivalstva, te« daj tri četrtine Jako močno so zasto« panl Se v treh okrugih, ln sicer v Pri« zrenskem, kjer tvorijo 65.9 %, v Kosov« skem, kjer jih je 63.9% In v Zvečan« skem (Kos. Mitrovica), kjer jih je 60.5 odstotkov. Mnogo manjši je odstotek Amavtov v Tetovskem okrugu, kjer jih je 41.6 %i. v Ohridskem, kjer Jih imamo 32.6 % in najmanj v Kumanov« skem, kjer jih je le 17.5 % ter naposled v Bitoljskem okrugu, kjer smo Jih na« Šteli 10.9%. V okrugih Belopolje, Be« rane, Plevlja, Prljepolje, Bregalnlca in TikveS sploh ni Albancev, edinole Se v okrugu RaSkem (Novi Pazar) jih je 2 odstotka. V večjih mestih Jui. Srbije imajo Ar« navti večino le v nekaterih na meji dr« žave Albanije, in sicer v Debru, kjer je od 7060 prebivalcev 4070 Arnavtov, v Djakovici, kjer je od 12.724 preb. 11.713 Albancev, in v Peči, kjer je od 14.762 prebivalcev 7445 Arnavtov. Toda opa« žiti pa je, da tvorijo v onih okrugih, kjer imamo Arnavte, Turki po mestih mnogo močnejši odstotek prebivalstva ali celo večino, eden Izmed dokazov, da so se Arnavti, kjer so blU v kontaktu s Turki, turcizirali in da kažejo tako nepravi Turki mnogo večjo odporno moč nego pravi Turki v onih mestih, kjer niso dobili pomladka od albanske« ga živi j a. Termalno kopališče v Laškem Po triletnem prenavljanju se je 1. t. m. zopet otvorllo Izza davnih časov znano kopališče v Laškem. Kopališče leži na desnem bregu bistre Savinje, ki se vije od Celja do Zidanega mosta, stisnjena med zelenim hribovjem. Na levem bregu Savinje je trg Laško, znan po svoji romantični legi. Bregovi In do» line nudijo lepe izprehode. Gozdovi s studenci in gorski zrak dajejo tej po« krajinski sliki Švicarski značaj, vedro nebo pa južno obiležje. Od Celja do Save je slika pokrajinske krasote, da jo celo Buhoparni Baedecker omenja kot višek lepote na vožnji med Trstom ln Dunajem. Lega kopališča v Laškem je v klima« tlčnem pogledu nadvse ugodna. Kraj je obdan od hribov ter s tem zavarovan proti neprijetnim vetrovom, kar je za zdravilišče velikega pomena. Termalni vrelci privrejo na dan s to« ploto 38.5" C. Znani so že desetletja. Kopališče v LaSkem je znano Sirom sve> ta. Pred vojno je bilo nsjobiskovanejše kopališče in zdravilišče na Štajerskem, ki je bilo posečano vsako leto tudi od raznih visokih gostov iz vsega sveta. Stari Laščanl vedo potrditi, da je tu prebival n. pr. kineškl prestolonasled« nlk ln uporabljal termalne kopeljl, ln mnogo drugih. O učinkovitosti termalnih kopeljl v Laškem je cela vrsta znanstvenih raz« prav. Termalna voda je popolnoma či> sta in dognano radioaktivna. Srečno je naključje, da ima voda isto temperaturo kot Je srednja temperatura človeškega telesa, kar napravlja kopelj prijetno. Splošno vpliva terma na pospešenje specifičnega delovanja kože In žlez, po« spešuje presnavljanje snovi, vpliva po« mlrjevalno na živčni sistem in krepča celotni organizem. Specijalnih indikacij je nebroj, kl jih tukaj našteti ni moči. V resnici ni zamogla narava ustvariti lepšega kotička za zdravilišče kot je Laško. V tej prijazni dolinici obdani od hribov in gora, ob bistri Savinji poleg trga Laško s staroslavno razvalino raz« padlega gradu na hribu, Hum s ponos« no svojo konico, vse to je kakor ustvar« j eno, as erar aeu mnutenegt n Izčrpa« nega človeka spravi v dobro duševno razpoloženje ln da bolniku napravlja prijetno bivanje v kopališču. Zopetna otvoritev se je izvršila v ne« deljo brez posebnih formalnosti Priva« bila pa je vendar v to lepo savinjsko zavetišče več sto izletnikov, med n|lml posebno mnogo Celjanov. Statistika naSega visokošolskega dl< Jaštva. Glasilo jugoslovanske napredne omladine »Vidovdana je objavilo zanl« mlvo statistiko o našem visokošolskem dijaštvu. Centralno tajništvo napredne omladine v Ljubljani je izvršilo z zbi« ranjem statističnih podatkov važno na« logo, saj se bo na podlagi te statistike v prvi vrsti srednješolcem, ki so sedaj položili maturo mogoče orientirati pri Izbiri poklicev. Na naših univerzah je stanje visokošolskega dljaštva nastop« no: Beograd: juristov 2585, fllozo. fov 1635, medicincev 303, tehnikov 1061, agronomov 162, pravoslavnih bogoslov« cev 177. Zagreb: juristov 892, filozo« fov 404, medicincev 689, farmacevtov 124, tehnikov 436, veterinarjev 68, agro« nomov 177, šumarjev 150, ekaportnih akademikov 1170, slikarskih akademi« kov 69, rim. kat. bogoslovcev 38, pra« voslavnih bogoslovcev 49. L j u b 1 j a • na: juristov 331, filozofov 290, medl« cincev 96, tehnikov 409, bogoslovcev Ul. Subotlca: juristov 445. Skop« Ije: filozofov 78. Na vseh Jugoslovan« skih univerzah Študira torej 11.949 di« Jakov. Muzej na Cetlnjn, Vprašanje o premičnem premoženju bivše črnogot« ske dinastije je končno rešeno. Po od« ločbi ministrskega sveta se stari dvu reo pokojnega kralja Nikole lzpremeni v muzej. V muzeju bodo razstavljeni vsi dragoceni predmeti, zbrani z dvoi« cev bivše dinastije lz Cetlnja, Podgo« rice, Rijeke, Bara in NikSlča. Za popis ln razmeščenje teh stvari Je Imenovana Kulturni pregled še nekaj o zaključku dramske sezone V letošnji sezoni je nastopilo 82 dramskih članov v 24 različnih Igrah 232kratj moških članov je bilo 20, ženskih pa 12. Igralo se je 10 mesecev. Nekateri gospodje so nastopili 180krat. Ta kratki pregled nam priča o zelo velikem, do zadnje fizične moči napetem naporu, ki so ga zmogli posamezniki med sezono. Na toliko produktivnost ne more pokazati nobeno jugoslovansko gledališče, ako se seveda oziramo tudi na umetniški nivo, kakršnega so dosegle posamezne predstave. Na nekaterih odrih se Igra predvsem po zasedbi, to se pravi: za to ln to igro imamo glavna dva junaka, ostali bodo pa že »sta tirali«. V ljubljanski drami pa so v pro JI i sezoni igrali predvsem po repertoarju, to se pravi: za marsikatero igTO glavnih junakov sploh ni bilo, toda igralo se je vseeno in to skoro vedno z uspehom. Druga gledališča imajo heroje, ljubimce, karakterje, komike in dr. ter poleg tega zelo izkušene starejše močL Naša drama pa ima samo eno starejšo moč in skoro nobene, katera bi bila zmožna ustvarjati tipe samo ene vrste. Gotovo so druga gledališča pri zasedbi vlog v tem oziru mnogo na boljšem, toda pri naši drami se je ta nedostatek le redkokdaj vidno čutil. Večja gledališča z večjim ansamblom ponavljajo dela prošlih sezon, pri nas pa je bilo med 24 deli okrog 15 deU katerih se na Slovenskem sploh še ni igralo. Torej zopet nov plus v prilog delavnosti naše drame. — »To je čudno! Pred par leti smo hodili večinoma v opero, v dramo le redkokdaj. Kdo pa bi šel pred leti k »Hamletu«?! Letos pa se moraš v drami puliti za vstopnico!«, si čul često-krat med sezono. Imeli smo pet abonmajev in vsaka predstava se je igrala kot premijera ali repriza ali eelo v tretjič pri razprodani hiši izven abonmaja. Imeli smo najtežja ruBka dela »živi mrtvec« in »Idiot«, ki so napolnila hišo po 15-krat in 16-krat! Imeli smo 80 Shakespe-arjevih večerov. Med 24 doli smo imeli okrog 15 težkih, umetniško visoko stoječih, klasičnih delt »Ja, kdo pa hi šel pred leti k »Hamletu«?l--— Te številke nam govore mnogo tn zelo jasno o vzgoji igralcev in še bolj publike. Naj izpregovorimo par besed ravno o publiki. Danes, po dveh, treh letih smo dobili dobro, celo Izredno dramsko publiko, publiko malega mesta, katera je 16-krat napolnila »Idiota«, kl traja nad 4 ure! Publika, ki zelo resno in z ubranostjo sledi najtežjim delom! Publi ka. ki z lahkoto pogreša neslanih, opolzkih, senzacionalnih povojnih neokusnostl katere se šopirijo po odrih drugih mest! Publiko imamo, ki je z navdušenjem pritrdila resnemu umetniškemu reportoar-ju naše drame. In to jo mnogo ter nas navdaja z najboljšimi nadami za bodočnost. In kdor pozna slovensko, posebno ljubljansko publiko, mi pritrdi, da ni brez okusa, predvsem pa. da so z ničvredni mi deli dandanes ne pusti več «7.a nos vleči«; ne, celo zolo stroga je In ji ni lahko ustreči In vendar se je zgodilo, da so posamezniki prisostvovali »Idlo tu« desetkrat in več! Kdor nam bo to našo publiko umetniško pokvaril, zasluži, da ae ga zapiše v našo zgodovino kot največjega škodljiv ca slovenske literature! Na koncu še par besed o naši kritiki. Da je manj drastična in bolj stvarna kot svoje dni, to konstatiramo. Imamo tri stalne kritike pri dnevnikih, ki poročajo Btalno in 6tvamo. Nobenih osebnosti ni več med temi kritikami, s hvalo so dovolj radodarne ln z grajo nič manj. Toda ti trije kritiki niso edini, ki Imajo svoja mesta v gledališču. »Slovenec« je prinesol v letošnji sezoni žalibog samo par kritik o naši drami, dasi ima njegov Prijatelj Tomo v Črni gori m. O tiskarskem škratu, o odžaganem vrhovnem sodišču ln kako neinteligentni smo SlovencL Pisati o potovanju preko Črne gore Je lako ugledno početje, zlasti če Je težave potovanja goltal drugi. Prijatelj Tomo Je bil v Crnl gori In se junaško boril z neodoljlvo Janletlno, z lokavimi ribami sredi rozin In zavratnlml paštetami, z ljuto rakljo, dvakrat pečeno In trikrat, ta z razbrzdano množico črnih kav. In sedal lahko rečemo, boril se ie zgledno ln zmagovito. Jaz pa pišem nje-zovo pot lepo udobno sedeč doma In golo rok In brez JanJetlne z lukom ln s kislo smetano, potreseno s sladkorjem. In vseh drugih obilnih žrtev. In bi lahko prijatelj Tomo sam popisal svojo pot In bi |o popisal z dokaj krepkelšo besedo nego Jaz In lo le dejanski tudi popisal na osmih polah papirja In ml Jih je dal, da jih Izročim uredništvu. Pa |e delalo uredništvo, da tako slabo pisane cirilice še nI videlo vse žive dni In da nt našlo človeka, ki bi Jo znal brati. Pa pisanje niti ni bilo v cirilici, nego Je bilo v latinici. Sveta resnica pa ostaje vendar to, da se Tomovo pisanje Be da brati In zato jo prišlo, da pišem njegovo pot Jaz In Je ne pišem po njegovem rokopisu nego tako, kakor sem jo slišal ln razumel, In če bo kaj napak, naj gredo na rovaš tiskarskega škrata, ta |e lako koristen in zanesljiv ln zraven najcenejši član uredništva in bi zaslužil o priliki kak Jubilej ali kako odlikovanje. Spominjam se, da Je dejal prijatelj Tomo, da je Črna gora dežela serpentin. Te serpentine, je dejal, so ogromne kače ln se vljeio od Kotora preko Cetinja In naprej v Podgorico. V Podgorlcl |e Veliki sud. Prel Je bilo vrhovno sodišče v Cetlnju, pa so ga odžagali. Vrhovno sodišče v Cetlnju Je bil košat brest, v njegovi senci Je Izrekal rajnki Nlkola svoie sodbe kot vrhovni sodnik. Ko so po prevratu premestili vrhovno sodišče Podgorico so brest v Cetlnju odžagali. In Je škoda zanj I Presadili bi ga bili rajši v Celje In bi lahko pod nJim uradovalo upravno sodišče, da ne bi bilo prerekanja zaradi prostorov. Pol ure od Podgorlce Je starodavna Duldeja. Tukal pravijo, se Je bil narodll car Duklljan, kl o njegovi zlati krsti še dandanes sanjajo v plemenitem Splitu In stikalo za njo ln bi radi dobili nan|o posojilo, pa nimajo v Splitu banke, katera bi llm bila dovolj sigurna za to doblč-kanosno opravilo, ln se bodo obrnili v Slovenlio. V Duklejl so našli obilo dmocenlh starin, kl so iih verno izročili kratiu Ni- koli. Ta pa Jih le verno prodal v Inozemstvo in le narod uverlen, da jih Je prodal dobro. Kajti gre o Nikoli splošen glas, da le bil dober finančnik. Pripovedujejo, da Je bil neko lutro vstal in se nenadoma spomnil, da mu zemlja nujno potrebuje strateglčnlh cest. Strategične ceste v Črni gori pa so bila stvar, kl so se zanje zanimale tudi druge kronane glave ln je kralj Nlkola sestavil proračun, koliko bode stala gradnja cest z načrtom In gradivom ln InženerJI In delavci, ta Je bil proračun lako lep In točen In obsežen. In so mu resnično ves proračun do zadnjega bora plačale omenjene kronane glave. Nlkola )e dobil denar ln ga je tudi obdržal, strategične ceste po Crnl gori pa so zaston) zgradili vrli črnogorski Junaki, kl lih Je Nlkola v ta namen poklical y vojaško službovanje. In |e dejal prijatelj Tomo, da Nikoli živa duša v Crnl gori ne pravi Nikita, nego mu Je dalo otroško to tmo inozemstvo. Podgorlca Ima nekai tisoč prebivalcev —■ za številke Imam slab spomin — in služIjo prebivalcem za nilhova pota razne ceste z raznimi Imeni Ena v starem mestu se posebno odlikuje po present-IJIvl priprostostl arhitekture: na desno le dolg, visok zid, na levo Je dolg, visok zid, v zidu se vrste na vsakih sto korakov vrata. Ta vrata vodilo na dvorišča. Hiie na stole na dvoriščih in ne vem, posebna komisija. Dvorna fcnjfltaJea, h ima okolo 2500 knjig z dvornim ln zgo« dovinskim arhivom, se pretvori v javno biblioteko. Cetlnje dobi nt ta način važno kulturno uitanovo. Gradbeno gibanje v Zagrebu. Do konca junija je bilo pri mestnem stavb« nem uradu r Zagrebu zaprošenih 180 dovoljenj za nove zgradbe, razen tega pa je bilo priglašenih Se večje število dozidkov na staro stavbe, ki naj dajo skupaj 317 novih stanovanj s 834 soba« ml. Med drugim grade 2 Stirinadstrop« ne, 9 trinadstropnlh, 7 dvonadstropnih, 24 enonadstropnlh, 67 prizemsklh hiš ter dve tovarni. Japonske «unšije» v Dalmaciji. V ministrstvu poljedelstva in vodo je za« čela zborovati komisija strokovnjakov o zanimivem predlogu Rusa Roman Jenki Romanovskega, da se upelje v Dal« macijl in Črni gori v onih krajih, kjer že sadijo pomaranče, kultura japonskih pomaranč «unšije», kl bi tam prav do« bro uspevale ln so Izbome kvalitete, kar se o pomarančah, ki sedaj tam ra« stejo, ne more reči. Prebivalstvo teh nerodovitnih krajev bi imelo od pomaranč lep zaslužek, ker so boljše od Ita« Ujansklh, ki sedaj prevladujejo na na« šlh trgih. «Unšlja» je japonskega Izvo« ra in je bila prenešena pred dvajsetimi leti na Krim ln ozemlje Kaspijskega je« zera, odkoder bi mi lahko dobili se« mena. Neprfllke ribičev v Dalmaciji. Splitski listi poročajo o pritožbah dal« matinakih ribičev radi pomanjkanja soli, vsled česar so prisiljeni velike množine ulovljenih rib ali pometati nazaj v mor« je, aH pa jih tujim konservnim tovar« nam, ki pa imajo dovolj soli, prodati za majhen denar. Veliko slučajev je že bilo, da so morali prodati takim tovor« nam ribe po 1 Din za kilogram, one so jih pa nato osoljene prodale v Italijo za številne lire. ali se Jih sploh kaj vidi s ceste. Drugo ulioo z drevoredom krasi sedem kavarn, druga Je pri drugI ln ne veš, kje se ta neha In pričenja ona. Kava je po dinarji. Seveda le drugačna, nego jo prodajajo v Sloveniji. Mislim, če rečem, da le drugačna, da to nI žaljivo In da ne bo treba opravlčbe s tiskarskim škratom. Potem se spominjam še sejma, da ga Je bil videl prijatelj Tomo v Podgorlcl, in le bilo na sejmu 30 kg krompirja, trije vagoni luka In še marsikaj drugega. Žensko bitje v arnavtskl noši Je prodajalo sledeče zaklade: polovico škarll, prazno steklenico od črnila ln perlšče bučnih pečka, In ker ni prvi dan našla kupca za to robo, le prodajala i"< drugI dan. Pripomnjeno bodi, da sem bil prijatelju Tomu zabičal, da ••» sme nič lagati, lagal da bom že sam, ker imam stike s časopisjem. Pravit Je potem še o nužntklh, ki so taki, da ne Igraš dobre ilgur» ~ njih, ko nisi valen takih, In sem že pozabil, ka! |e to »nužnlk«. Nekai je tudi še omenlal mošejo ln lepo pridigo v njel, ta da v Podgorlcl ne poznalo običaja, da bi ponoči kričali, ln le sploh pravil še marsikaj drugega, pa sem deloma pozabil, kaj, deloma pa le pravil stvari, katere že stole v bukvah. Kar ga le presenettfo najbolj, le dejal, to le bila izredna prijaznost in gostoljubnost naroda. Ne smeš ogovoriti človeka, ie dejal, že ti ponudi cicareto. pa MMbptflE *voj w novalca, temveč je, misleča, da se ji bliža tat ali razbojnik, segla po vrču vode ter polila oearežnežu. Pljusek vo. de je mesečnika zbudil iz spanja in re< vež Jo s strašnim krikom spustil žleb, katerega se je držal pri plezanju ter te» lebnil na ti«, kjer se je popolnoma razbil. Ze iz tega slučaj« J« razvidno, da je treba z bolniki, ki trpe na mesečnostl, postopati skrajno previdno, kajti baš pri somnabullstih je okolica mnogo več» jega pomena, nego pri drugih ljudeh. Mesečnost Mesečnost ali somnabulizem je bole« jen. V navadnem življenju poznamo pod mesečniki ljudi, ki se ponoči nena« doma dvignejo z ležišča ter se začno vzpenjati po lestvah, strehah, žlebovih in sllčnih predmetih. Mesečnost jc blo« denje r spanju, kjer se izraža nezavest« n« akcij* pod vtisom tujih vplivov. Ta ikcija je do danes komaj deloma po« lasnjena ter se o nji sodi, da spada že v vrsto duševnih bolezni. Kar mesečnik podvzame, počne neve« de in nehote. Somnabulistu je n. pr. hoja po robu strehe pravcata igrača. Mesečnik lahko izvršuje najbolj vrato« lomne poskuse in se mu navadno ob ne« sejo najdrznejša podjetja. To se tolma« či n« ta način, da so vse misli meseč« nikove v času dejanj« strogo osredoto« cene na dejanje samo. Velika opasnoat pa preti somnabulistu, ako ga sredi nje« goveg« početja kdo prebudi ter ga s tem pokliče v stvarno življenje. Ponov« no se je že pripetilo, da je tak nesreč« než postal žrtev neprevidnih ljudi. Kar je pri mesečnikih najžalostnejše, pa je to, da za njihovo bolezen menda ni zdravila. Običajno so nesrečni som« nabulisti prepuščeni samim sebi. Vrato« lomni eksperimenti so jim posebno pri« ljubljeni. V posebno slast jim gre, ako morejo plezati po vrveh, se obešati za žlebe, naglo stopicati po železnih ogra« jah itd. Ako takega mesečnika zalotiš v dejanju, nikar ga ne pokliči po imenul Utegnilo bi se namreč zgoditi, da se ne« srečna žrtev svoje bolezni prebudi iz stanja, v katerem se nahaja, in da svo> je drzno spanjsko početje plača z živ« Ijenjem. Nedavno se je takšen slučaj pripetil r Londonu. Neka gospa, stanujoča v prvem nadstropju dvonadstropne vile se je okolu polnoči spravljala spat. Ne« nadoma se na njenem oknu pojavi člo« vek, ki se je spušča, držeč se za žleb iz pločevine, očlvidno iz gornjega nad« Muzikalna dedičnost Da se podedujejo tudi umetniški ta« lenti, je znano. Zdaj sta izdala profe« sorja Haecker in Ziehen v Halle knjl« go o dedičnosti in razvoju muzikalne nadarjenosti. Njun materljal obsega ti» soč oseb ln uspeh njunega znanstvenega preiskovanja je sledeči: V zakonih, v katerih je le en rodi« telj muzikulen, se rodi več moških ne« go ženskih muzikalnih potomcev. Zlasti velja to, ako je mati muzikalna. Ako sta oba roditelja muzikalna, je muzikalnih potomcev vsaj 40 odstot« kov, ostali so malo ali celo prav nič muzikalni. Dedičnost Je v splošnem večja pri moških in vpliv muzikalne ma« tere navadno večji nego muzikalnega očeta. Pri muzlkalno zelo nadarjenih osebah se pojavi ta nadarjenost često že pred drugim letom, zlasti pri dedično muzi« kalnih otroklh. Otrok poje pravilno še preje, nego zna pravilno govoriti. Mu« zikalni talent so očituje često zelo raz« ločno kratko dobo pred doseženo pu« berteto. Zato pa ni treba, da bi imel muzikalni nadarjenec tudi sposobnost komponiranja, tudi ni treba, da se bavi z Izvajanjem glasbe aH petja. Zmota je, ako se misli, da je muzikalen ie oni, ki svlra ali igra na kakem instrumentu ali prepeva. Izmed 46 komponistov se jih je 13 šele pozno seznanilo z glasbo ln v mla« dosti niso Imeli ulkake pobude za mu« zikalnost. Navadno je muzikalni talent v zvezi z risalnim ali pesniškim. Pri ženskah, ki ao muzikalne, je več risar« skih, pri muzikalnih moških več pesni« šklh nadarjenosti. Tudi slovenski glasbeni zgodovinar bi lahko podprl te zaključke n. pr. iz obl« tel jI MaSka, Adamiča, Ipavica, Lebana i. dr. Gotovo je, da so muzikalni, pes« niški in risarski.slikarskl talenti razviti pri marsikom dedično, ne da bi te ta« lente izvajal praktično, da ima marši« kdo, ki samo posluša, gleda ln kritiku« je, več teh talentov, nego nekateri ki komponirajo, pojo ali slikarijo, Šaljapin in anekdote Anekdote prikazujejo velike ljudi v pravi luči. Šaljiva stran v človeku Je pri-Uudneiša kakor resnost, zato so humoristi obenem tudi najboljši psihologi. Tu nI treba posebel govoriti o Gogolju ali Cehovu; tudi sam mračni Dostojevski Ima med svojimi sivimi težkimi vrstami dobro dozo humorja. Šaljapin, eden sedanjih najznamenitejših Rusov, bivši potepuh, pustolovski drug Oorkega Iz mladih dni, nima sicer pretenzije, da stopi v hram velikega Dostojevskega. Toda ker je danes najbolj renomiran svetovni basist, ki Je kreiral eno najtežjih opernih partij, Borisa dodunova, vstopa kakor Caruso v vrsto sodobnih velikanov. Nie-gov glas |e veličasten. Ko ga Je poslušal poko|ni papež Pij X., Benočanec Olu-seppe Sarto, je v JoviJalnem benečan-skem narečju vzkliknil: »Ostla, che bas-so!» Je pa še druga anekdota, ki oprav fra-pantno karakterlzira globoki bas tega gr-latega čudotvorca. V svojih mladih dneh Je šaljapin stanoval na podstrešju neke petnadstropne hiše v Petrogradu. Lepega Jutra potrka na vrata eden njegovih mno goerointfi npnltajv. Satfapln zakllče: »Na-' preji« To pa s tako močnim glasom, da je nesrečni upnik v mnenju, da glas prihaja Iz kleti, poletel nazaj po stopnicah, pa naravnost v klet. Seveda tli našel Šaljaplna, ki se je na ta način momen-tano rešil prav neugodnega obiska. X Tekme proti spanju v Trsta. Te dni so se vršile v plesni dvorani »Fenl-ce> v Trstu tekme proti spanlu. Tekmovanja se le udeležilo mnogo ponočnjakov, ki so lepo število ur ostali brez spanja. Proti koncu te originalne borbe sta si stala nasprod samo dva tekmeca: Tržačan OeTollnl ln Slclljanec Monopoli. Oba sta se trdovratno borila za prvenstvo. Odločitev Je padla v noči od 3. na 4. t. m. Okoli polnoči, ko so jima začele sile pojemati sta se moža dogovorila, da zapustita Istočasno «bojlšče» z enakimi častmi. Oerollnl hi Monopoli sta vztra jala brez spanja 97 ur, 25 minut in 10 sekund, kar pomenja gotovo svetovni rekord. Moža sta s! razdelila prvo nagrado, 1000 lir. X Eskimi ln religija. Berlinske «T1-tende» objavljajo poročila nekega polarnega potnika o religioznem življenju med Eskimi na dalekem severu. Popisovalec življenja tega polarnega naroda poroča, da le krščanstvo do sedal na življenje Eskimov Ie neznatno vplivalo. V kolikor so se ga Eskimi poprijel), so to storili samo na zunaj. V ostalem žive še vedno od svojih starih pagansklh legend ter veru|c)o v duhove. Sveto pismo, ki Je prestavljeno v esklmščlno In natisnjeno z njihovimi posebnimi črkami, berejo Eskimi samo radi zabave. Zdravstveno stanje Eskimov v zadnjem času peša. Med njimi se zlasti širi tuberkuloza. X Požrla dragocen briljant. Chi-cagski kirurgi so Imeli nedavno posla z nenavadnim slučajem. Operirati so imeli gospo Clem, ki Je požrla ogromen briljant, vreden 30 tisoč frankov. Oospa le dragotlno ukradla pri nekem draguljarju ter Jo, misleča, da Jo v njenem želodcu ne bo mogoče Izslediti, požrla v hipu, ko se Je draguljar ozrl v stran. Draguljar pa je bil boli prebrisan, nego drzna tatica. Dal Je damo preiskati z Rflnt-genovlml žarki, s katerih pomočjo so zdravniki izsledili, kje se nahaja ukradeni dragulj. Ko so operaterji gospo vprašali, kako le briljant dospel v njen želodcc, se je tatica Izgovorila, da tega a» ena rasloflft Ko so novcu Clem v zdravstvenem oziru dovolj popravi, pride radi tatvine seveda pred sodlSČe. X Hči generala Brusllova usmrče- na. Hči znanega ruskega generala Brusllova, ki se Je proslavil v svetovni vojni, ter o katerem se Je ponovno poročalo da Je seda) v službi sovjetske vojaške organizacije, Je bila pred par tedni usmr-čena s strelom lz puške. Obsojena le namreč bila, da le prikrivala zlate cerkvene predmete, katere Je hotela skriti pred boljševlki. Z ozirom na njene rodbinske zveze so JI sovjet! naznanili, da Jo bodo pomllostlll, ako vloži prošnjo za pomlloščenje. Toda znaCaJno dekle le Izjavilo moskovskim vlastodržcem: »Nočem milosti Iz rok, katere so omadeževane z nedolžno krvlo ruskega naroda.« Na to Izjavo so boljševlki dekle ustrelili. X Žene kot poročne priče. Politična oblast v Brnu Je na neko tozadevno vprašanje odgovorila, da morejo tudi žene funglratl kot priče pri porokah, ker jim češki zakon nikjer Izrecno ne omejuje te pravice. X NI vseeno ali Ješ govejo meso, ocvrte piščance ali konjsko pečenko! To so konstatlrall nedavno zdravniki v Up-sall, kjer se Je dogodil sledeči slučaj: Neki študent Je dobil po zajutreku neodo-Ijlvo željo, da vidi rektorja Olauesa iz Stockholma, katerega pa osebno nI poznal ln ga sploh še ni nikdar videl. NIČ ga nI moglo zaustaviti v njegovi nameri. Poiskal Je na slepo srečo stanovanje rektorja Olauesa in, ko ga Jc našel, vdrl brez ozira na proteste služlnčadl v stanovanje, začel rektorju poljubljati roke, delal brezumne skoke okoli njega In ponavljal te proccdure celo uro. Stroga anketa, ki Je bila povodom tega zagonetnega slučaja sklicana. Je ugotovila, da Je zvečer zginil rektorjev pes, katerega |e ukradel neki gostilničar Iz Upsa-le, ln da Je študent, ki |e tako nenadno poselil rektorja, v dotlčnl restavraciji večerjal. Konstatacija ankete Je seveda Izzvala največjo senzacilo in učenjaki stockholmskega vseučilišča so začeli z velezanlmlvlml preiskavami v tem pravcu. Dokazali so sedaj tudi, da silno pedantni ljudje, ki radi vzrojijo radi vsake malenkosti, Jedo v gostilnah konjsko meso, govedina pa pospešuje veselje do dela, kar značl da Je za lenuhe najboljši lek — goveje meso. Gospodarstvo sebno užival na našem Jugu, tudi sam navzel ondotnega duha in nas bo pogostil. In smo Slovenci sploh taki: s strogim očesom zahtevamo vsa lepa svojstva od bližnjega, ne zdi se nam pa čudno, da sami nimamo teh svoistev. Tako smo sedeli, ml smo gledali To-fla, Tomo ie gledal nas. Potem pa le izpregovorll Joža, ki Je doma iz štajerske in se mu učasi posreči kaka pametna, in je dejal: »Poldimo spat!« drugo nemara res nismo. Monokel »Hitro, hitro, skozi obednioo preko verande na vrti« »Samo Se en poljub!« »Saj si blazen! Moj mož je ie na stopnicah.« Werner je izginil bliskoma, kakor bi se bil udri v zemljo, in malo trenot-kov nato je stal Fric VVarnecke z vso tehtnostjo svojih dveh stotov v salonu svoje žene. »Kaj ne, Katka.« se je majal, »to je presenečenje, da sem že tako zgodaj popoldne zaključil svoje posle. Toda prijatelj mi je dal dve vstopnici za nocojšnjo opero. Pa pojdlva torej tja!« »Seveda.« Olajšana ee je oddahnila. Hvala Botru," ničesar ni opazil v istem himi pa je kakor okamenela. Njen pogled je padel na mizico. Tam je ležal kakor izzivajoča usoda — monokel. Taka neverjetna neprevidnost VVernerjeva! Pozabil je ondi svoj monokel. Zdaj ga je zagledal tudi njeu mož. Toda ona ga je prehitela in jn steklo pobrala. »Odkod se jf vzel ta monokel?« Mož jo postal nezaupen. »Da, to ti moram povedati. To je piekomično.« Prisiljeno se je zasraeja-la. Dasi ji nI bilo prav nič komično pri srcu. Kaj naj mu reče? Tedaj ji je prišla rešilna misel. »Saj poznaš mojo prijateljico Pijo? »Da.« »Pija je bila prejle tukaj. Saj veš, kako je pretirana. Pomisli: zdaj nosi celo monokoll Smešno, kaj? Naj poskusim še jaz, kako bi mi taka-le stvarca pristojala!« Vtaknila si je steklo pred desno oko. Mož je pristopil čisto blizu k nji. »Pokaži!« Vzel je steklo v roko »Ali saj to ni nikak monokel! To je steklo moje ure. Izgubil sem ga hi ga iščem že ves dan.« »Tvoje steklo iz ure?« Katka ni imela v tem hipu prav nič duhovitega obraza. Fric Warnecke pa si jo zaman ubijal glavo, čemu vendar mu je pripovedovala žena storijo o prijateljici z monoklom. Lotar Industrijsko - obrtna izložba v Mariboru (Od 15. do 26. avgusta. 1923.) Letošnla razstava obeta postati zelo zanimiva In pestra. Razen obrtnih in industrijskih izdelkov bo razstavljeno tudi vrtnarstvo. Letošnja Izpopolnjena razstava bo obsegala drevesnico, ki bo zanimala zlasti riaše sadjarske kroge, da ne govorimo o razstavi vin, ki Je lansko leto privabila nešteto prijateljev dobre kapljice. Gradbena razstava, na kateri bodo zastopani vsi najnovejši domači vzorci stavb ln modernega načina grad-be, bo nedvomno vzbudila mnogo zanimanja. Omenimo naj še, da bo mestna plinarna razstavila razne pllnove aparate za industrijske, obrtne in domače svr-he, kakor štedilnike, peči, Itd. Poleg tega bo še več drugih zanimivih novosti. Tehnična dela na razstavnem prostoru so v polnem teku. V kratkem prične tehnični odsek z razdelitvijo prostorov. Opozarjamo zlasti zamudnike, da se nemudoma prijavijo In si zaslgurajo primeren prostor. Cas do razstave Je zelo kratek in vsaka zakasnelost ovira redni razvoj tehničnih priprav. Odlikovanje najboljših del. Najboljša razstavljena dela posameznih strok se bodo tudi letos odlikovala, na kar opo-zariamo vse razstavljalce, zlasti one, ki se lanske razstave niso vdeležlli. Ker se bodo v bodoče vršile razstave v večjih presledkih, so ne bo tako kmalu nudila prilika, da bi si dobili odlikovanje, ki je za vsakega posameznika izredne važno, sti. Vajeniški oddelek, v katerem bodo razstavljena vajeniška dela, Je brezplačno na razpolago, na kar opozarjamo vse mojstre s prošnjo, da dajo svojim vajencem priliko, da se razstave udeleže. Najboljša dela se bodo nagradila. Razstavni katalog, ki izide ob priliki razstave v 100.000 Izvodih, bo nudil najboljšo priliko za uspešno reklamo, ki Je pol življenja za vsakega naprednega in-dustrijca in obrtnika. Naročila za oglase sprejema pisarna razstavnega odbora in oglasni zavod J. Sušnik, Maribor, Slovenska ulica 16. Vsa pojasnila glede razstave daje edino le pisarna razstavnega odbora, Maribor, Cankarjeva ulica (tel. št 325), kamor se nai obračajo Interesenti ustmeno pismeno ali teleionlčno. Gospodarski položaj v Rumuniji Rumunija Je država, ki Je bogata po svojih naravnih zakladih. Zato Je tem bolj nerazumljiva velika draginja vsakdanjih žlvljensklh potrebščin, kalero občutijo najhuje revnejši meščanski sloji. Te visoke cene so tem manj upravičene, ker Je notranja vrednost leja znatno več-ia nego njegov mednarodni tečaj. Naraščanje cen zakrivila pač gotovo tudi vlada, ker daje slab vzgled z neprestanim višanjem cen pri državnih podjetjih. S 1. junijem so se povišale železniške tarife za 25 — 30 odstotkov. ZagrebSkt fttnl trg te. t. m.) stavno vojvodinska postaja notlrajo: p5« nlca stara (76 — 77 kg) 420 — 430, no< va 375 — 380, turščica žolta 295 — 300, defektna 180 — 250, rž stara (71 — 72 kg) 360 — 380, nova 320 — 335, Ječmen stari 300 — 310, novi 260 — 290, oves 320 — 330, moka «0« 675 — 700, «2« 650 — 675, »4« 625 — 650, za krmo 180 — 200, otrobi drobni 140 — 150, debeli 200. Tendenca: mirna, čvrsta. Dunajski svlnlskl trg (5. t. m.) Dogon 572 komadov. Notlrajo v tisočih Ka: debele 24.8 — 26.95, mesnate 23 — 29.5. Cene nazndovale proti torku za 500 — 1000 Ka pri kg. Budlmpeštanskl živinski trg (5. t. m.) Goveda: Dogon 1543 glav. Cene za kg žive teže v Km: voli L 1500 — 1800, II. 1200 — 1400, III. 950 — 1150, krave I. 1500 — 1800, II. 1100 — 1400, III. 800 — 1000, mlada živina 1000 — 1300, tendenca čvrsta. — Svinje: Dogon 1500 komadov. Cene za kg žive teže v Km: L 3500 — 3900, II. 2900 — 3500, težke 2900 — 3450. Tendenca živahna. pred nekaj dnevi pa so podražili Izdelki državnih monopolov, kakor tobak, sol Itd., kar za 100 odstotkov. Skoro nerazumljivo je, da se Je v žltorodni Rumuniil podražil kruh, In sicer naenkrat za 100 odstotkov. Največja krivda pri dviganju cen zadene gotovo špekulante, katerih število bujno narašča. Vlada se proti špekulaciji ln navijanju cen bori z raznimi sredstvi, ki pa ne kažejo uspeha. Vlada le kratko pred zaključkom parlamenta votlrala špckulacijski zakon, kar pa Je naletelo na hud odpor, zlasti s strani trgovstva, zato na uveljavljenje tega zakonskega načrta ni misliti. Letos se Rumuniji obeta tudi slabša žetev. Državni statistični urad objavlja, da Je letos za 100.000 ha manj s pšenico obdelanega polja nego lani, in to kljub državnim setvenim premijam po 200 ielev za ha. Kmetle so sejali kljub tem premllam rajši druge vrste žita, katere upajo bolje prodati kakor pšenico, katere maksimalna cena Je bila določena na 35.000 lejev za vagon. Spričo takega položaja le vlada sedaj v svrho dvlgnjenja pšenične produkcije povišala maksimalno ceno pšenici na 45.000 lejev. Poleg tega se obljublja, da bo vlada za žetev 1924 dovolila popolno prodajno in izvozno svobodo, ako bo obdelanega več polja nego Je potrebno za domači kon-zum. Isti Je položai glede izvoza živine. Živine dovoli, mesa v domačih mestih pa primanjkuje. Zlasti ga Je manjkalo, ko Je bil izvoz prost. Poskus kontingenti-ranja živinskega Izvoza nI uspel. Zato se Je vlada ponovno odločila za prosti izvoz, toda je določila najvišje Izvozne pristoibine. Obenem so sc povišale Izvozne pristojbine za sir-kaškaval, jajca, suho svinjsko meso in salami. Po mestih Je tudi občutno pomanjkanje drv za kurjavo, kar zakrivljajo pred vsem slabe prometne razmere. Poleg tega zastaja industrija radi velike krize kapitala. Zunanji dolgovi delajo Rumuniji lstotako hude preglavice, o čemer smo že nedavno poročali. Tako slabe gospodarske razmere so za po naravi bogato Rumunijo gotovo nerazumljive. Zato se čujejo glasovi, da pomenilo te težave le prehodno dobo. Zboljšanje gospodarskega položaia Je pač ravno v Rumuniji v visoki meri odvisno od spretne gospodarske politike. Preveč vezano gospodarstvo gotovo ni v. Interesu produkcije. Tržna poročila Nov-sadska blagovna borza (6. t. m.) Pšenica: baška, 77 — 78 kg, 2 — 3 odst., 1 vagon 425. Ječmen: baški, 67 — 68 kg, ponudba 300. Oves: baški, 2 vagona 315. Turščica: baška, promptna 16.5 vagona 285 — 287.5; okrogla, 1 vagon 300; delektna, 1.5 vagona 155. Moka: baška «0«, 1 vagon 660; »2«, 1 vagon 610; «5», ponudba 565; «6«, ponudba 495; »7«, 1 vagon 425; »7.5«, 1 vagon 375; »7.5», banatska »6« 367 — 370. Ot robi: v Jutlnlh vrečah, ponudba 135. Tendenca nespremenletia. DOBAVE IN ODDAJE. Dobava perila. Pri ravnateljstvu -ša, svilena industrija bolj zaposliti = Nove carine v AvstrijL Z Dunaja poročajo: Po noveli k carinski tarifi, ki bo predložena te dni narodnemu svetn se mod drugimi uvedejo, odnoano spremenijo nastopne carine (splošne postavke v zlatih kronah za 100 kg): fina moka ln pšenični zdrob 5; jedilna olja: a) v sodih itd. 8, b) v vrčih in steklenicah 16; testenine 8; marmelade, sadni sok 75. Carine na navadno moko, na surovo maslo in margarino se ne uvedejo, kakor se je sprva nameravalo. — povišanje obrestne mere madžarske ga notnega zavoda. Generalni svet madžarskega državnega notnega zavoda j« povišal obrestno mero od 12 na 18 od Btotkov. S tem se hoče zavreti inflaci ja, ki je v Madžarski vedno večja. Prizadet bo s povišanjem obrestne mere privatni kreditni promet, ki pa ne narašča v toliki meri, kakor državno Izpo »ojevanje pri zavodu. V zadnjem tedni; junija, je narasel obtok bankovcev z» 10.38 milijardo na 155 milijard Km. ? početka leta je bilo v Madžarski le 75 m lijard Km v obtoku. — zlati carinski nadavek v Nemčiji znaša od 11. do vključno 17. julija vsoto 8,18S.900 odstotkov. = Povišanje dlskontne postavke v Angliji. Angleška banka je povišala dis kontno mero od 8 na 4 odst. = Povečanje pridobivanja natte v Rusiji. Pridobivanje nafte v okrožju Ba ku napreduje. V aprilu se je pridobilo 18 milijonov pudovi v maju 19 milijonov in tokom prvih 10 dni junije 6,019.000 pudov. Skupno so je dobilo letos 20 milijonov pudov nafto ve8 ne' go v istem času lanskega leta. Zvonimir Kosem: Minko In mladenka ja z veselimi očmi skočila na noge ter vzela dečku So pok iz roke. «Pa raztrosel si jih tudi . . . joj, pa ie kolikol Kaj pa si vendar delal?« bu je ozirala po sobi. •Bal sem se, da bi Vas zbudil,« je pripovedoval Minko odkritosrčno, medtem ko se je natihoma jezil nad samim seboj: »Taka smola, taka smola! .. . Tiste Arturjeve predrznosti ln pretkanosti mi manjka, to je! Ne, Ar-turja ne bom nikoli dosegel . . .» »No, nikar naj ti ne bo hudo!« ga je tolažila gospodična Polda, ki ni vedela, zakaj je deček potrt. »Jih bova pa pobrala, rožo, saj imava zdrave roke, kajne? . . . Vodo si tudi prinesel, že vidim . . . Zares Bi skrben dečko!« »Da me le Se kaj pohvalite, pa sem zadovoljen!« se je pričel junačiti Minko in polagoma se mu je vrnil ves pogum v srce. Počasi sta razpostavljala v vaze ro-fe In jim prilivala vode. Da se ni Minko dolgočasil, mu je gospodična Polda flvo opisovala svoje zlate In rdeče ribice, ki jih ima v oknih doma v mestu. Minko jo je z zanimanjem poslušal; ali bolj kakor ribice so ga zanimale živahne kretnje, s katerimi so je sukala mladenka okrog vaz, kretnje, ki so postavile pred njegove mlade, žejne oči zdaj polno linijo njenih prsi, zdaj zapeljivo oblost njenih nog hi bokov. Zunaj je rahlo potrkalo na vrata. Trenotek nato je vstopila natakarica vihteč v rokah široki pločevinasti podstavek, napolnjen b Bvetlimi, polnimi krožniki. »Obed, gospodična Polda! . . . Kam »Dober tek, gospodična!« In odhitel je iz sobe za natakarico. V starem zvoniku farne cerkve je z zaspanim glasom odbila ura četrt čez dve, ko so po stopnicah navzdol za-drobili nagli dekliški koraki in se je hip nato prikazala v gostilniški sobi gospodična Polda, na glavi slamnik & v roki majhen, pisan solnčnik. «1 am goiug out for a walk ... Na sprehod, na sprehod! ...» je vriskala, Igraje se s golnčnlkom. »Papanovega recepta se bom držala zanaproj: kopala se bom v potoku in v gozd bom hodila . . .» »Samo požuritl se bo treba, Polda: Zdaj bo še borovnice v hostl, pa oe bodo dolgo . . . bodo kmalu minilo ...» se je oglasil oče Zalokar, široko sedoč pred polnim vrčkom penečega se piva za mizo, napeti telovnik opasan z rož-ljajočo srebrno verižico, v ustih dišečo britaniko, zaradi svoje debelosti iu rdečeličnosti pravi pravcati vzor vsem krčmarjem. »Borovnice še? Na te sem bila pa jaz vedno kakor miš na slanino . . . Samo da bi ne bile že kaj uvelel« je želela gospodična Polda. In sukaie so okrog Zulokarice, je hitela dalje: »Zdaj Vas pa moram naprositi za košarico ali lonček, mamica. Odpustkov Vam bom prinesla lz gozda . . . Kje je pa moj mali prijateljček? Saj sme z menoj, da ml ne bo dolgčas v gozdu? .. . Minko, Minko! . . . Come along with me, myDoy'.» Minko je bil ležal dotdaj, kakor vsa-kikrat po obedu, zunaj v travi, v senci zadaj za hišo, zamaknjen v pustolovščine »Grofice in beračice«, ki je ni sam nič manj strastno zasledoval v zelenem, od mastnih kuharičinih prstov pokrižkraženem zvezku kakor papirnati junak Artur sam. Ko na Jo skozi odprta okna začul, da ga kličejo, je bil takoj pokonci in se je prepe-vaje napotil v gostilno: Kaj je tebi, mili maček, mjav, mjav, mjav, da se taiko milo jočeS, mjav, mjav, mjav . . . »Ali ga slišite?« se je razveselil oče Zalokar ob pivu in težki tolarji na srebrni verižici so zazvončkljali ob tresočem se, napotem telovniku. »Kakšen glas, kaj! To bo še enkrat pevec . . . Na, «un pojdi, Mbizo, bol pfl . . .» »NIsom žejen,« je odklonil Minko, vrgol prečitanl zeleni zvezek malomarno na polico in se zagledal v gospodično Poldo, ki se jo polna In gibka bleščala v Bvojl mestni obleki ob sivih barvah preprosto oblečene matere Za-lokarice. »TI boš pa tudi oči pustil v knjigah, Minko!« se je zganila Zalokarica, nri-raje se napol nejevoljno, napol s tihim veseljem proti [Milici, kamor je bil odložil Minko svoja dva zaljubljena grešnika, Arturja in Heleno. »Preveč učenja ni dobro, v oš, Minko, škoduje. Le pusti zdaj učenost lepo pri miru, saj se ti bo treba še prekmalu ukvarjati ž njo v mestu. Revež, ne da si oddihu! . . . Zdaj pa, če hočeš, greš lahko z gospodično Poldo v gozd po borovnice.« Žene in dekleta! Ako iellte po vsakdanjem trudapolnem poletnem delu prav posebno prijetnega razvedrila, čltajte ljubezenski roman ,Veliki inkvizitor4, ki nI le v srce segajoča zgodba zvesto ljubezni dveh plemenitih src, temveč tudi pre-tresujoča slika lz one dobe, ko je na tisoče ln tisoče očetov in mater, fantov ter deklet umiralo najgrozovitejšlh muk na grmadah ln veSalah ter po mučilnicah Sv. Inkvizicije. ■VELIKI INKVIZITOR« začne drugI teden izhajati v »Jutru«. Kdor ga hoče Citati brez presledka takoj od začetka naprej, naj gleda, da se ie pravočasno naroči na •Jutro*. Zato pišite takoj dopisnico na naslov: Uprava »JUTRA« v Ljubljani, Prešernova ulica št. M, ter sporočite, da želite čltatl novi roman »Veliki Inkvizitor«. Naročnino za »Jutro«, kl znaša mesečno le 12% Din, boste lahko pozneje poravnali po položnici, kl ja Vam pošlje uprava. »Di, z menoj ...» m Je zasmejal* mladenka. »Ticto pa rad, gospodična! Z Vami že, kamor hočete ... In kofiarico bom nosil namesto Vas, ko imate Vi solnčnik ...» se ji je kavalirsko ponndtf Minko, Zunaj je trosilo solnoe s visokega kraljevskega prestola na nebu milo-darno svoje bloščoče cekh e in ž njimi prekovalo zemljo, da se je v čistem blesku svetila kakor novo solnce. Na topolih, vijočih se i oesto vred skozi vas, so počivali strnadi in ščlnkavd ter i zevajočimi kljunčkl ln pobešenl-nii perotmi strmeli predse v daljavo. Vcčjidel s slamo krite luže so dremale v sencah sadnega drevja; samo stekla oken so Izza košatega vejevja včasih trudno pomežiknlla v »lato bleSčavo poletnega neba. Gospodična Polda je razpela nad seboj solnčnik. Slamnik ji je stal na glavi koketuo postrani; to je Minku tako ugajalo, da je neprestano od Btra-nl pokukaval nanjo. In zdaj še pisani solnčnik nad njo! . . . Minko Je stopal kakor omamljen ob toliki lepoti. Ve« obraz, vrat in polovico oprsja ji j« opredla vijoličasto cvetoča senca, kd je lila izpod solnčnika in hI črtala »tm-go v morju solnčne luči. »Ogleduješ moj solnčnik, Minko?« je smeje vprašala mladenka. »Kajna, smešno Be ti zdi to — ni res tako?« »No, ne! ... Se prav poda se Vam gospodična . . .» »Tega ti pa že ne verjamem! d« meni so zdi smešno, kako bl se ne drugim! Pa ne morem drugače — preveč pripeka soinoe.» »Ne bo dolgo, na naju že ne . . .» Je zažgolel Minko, vrtoč v roki košarico, »Kmalu bova v gozda ia v senci.« »Tam bom pa solnčnik takoj zaprla, da Be ne boS preveč pohnjgai, Minko! A iti bova morala tja, koder rast« najdebelejše m najslajše borovnic« Hočem se jih pošteno nazobati.« Pred njima je zašumela voda. Napo! skrit v senci vrb in jeUI se je vil pod uizko dobravo potok, obrača je svojo strugo vedno bolj na desno hi oplju«-kavajo s svojimi valčki rapodjedeno koreninje nad tihim vodovjem sanja* jočih vrb. »Ribice, ribice!« je pokazala gospodična Polda, ogledovaje z lesenega mostu bistre, pod vodno površino Švigajoče postrvi. Poiskala je v žepu nabasan papirnat ovoiček, nakar je pričel deževati v vodo tdadkorček za sladkorčkom. (Dalje prihodnjič.) lastna hladilne napram. - Lastna prodajna mesta»največjih irilžčlli inoiemslm. USTRELJENO DIVJAČINO trie, dlije koze, divje prašiče, zajce, iazane, Jerebice, kljunače, divje race W W kupuje m vtak ia* In vsako množino po najvišjih oenah od oddajnih postaj E. VAJDA, veletrgovina z divjačino ČAKOVEC, Medjimurje, Jugoslavija Brrojavli VAJDA, ČAKOVFC - Telefon Interurb. Stav. 59, 4. 8. Večje love prevzamemo potom naših organov od lovišč. SOLIDEN IN TOŽEN OBRAČUN. 7» IZ Ljubljani prodaja slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih oenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora^Zo5*1 Iačehoslovaški in angleški koks za livarno in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in lirikete. Naslov: 17 Primitul iavod za premog, i d. centrala i ijnbljanl, MlkioSlCsta e. 15/11 Podružnica i novem Sada (BaHka). Z Z ii Z ii Z a z z z ii z z 00 Z ** 00 V-ii z z Z s '00 Pisalni stroji itd. Mehanična delavnica (popravljal nioa) LJUBLJANA Selenburoova ulica 6/1. L. BARAGA. NaibolISi slovenski dnevnik je „Jutro'*! Kupi se enodružinska hiša z malim vrtom na prometnem kraju v bližini ali na periferiji Ljubljane, pripravna za trgovino ali obrt. — Ponudbe c navedbo eene pod „Hlia ■ vrtom" na anončni zavod Drago Be-seljak ln drug, Ljubljana, Sodna ulloa »t. 5. 1143 na prometnem kraju v Ljubljani. Ponudbe pod »Trgovska hiša" 4 na Aloma Company, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg štev. 3. Pozor, ilmerikanci in Istrijanci! Varno naložena glavniGa. Proda ae lepo kmetsko posestvo zaradi družinskih razmer, 66 oralov remije, od toga je 86 oralov mladega gozda, starost 30 do 40 let, ostalo njive, travniki iu paS-niki z živini in mrtvim inventarjem. Hi&no poslopje leseno, hlev zidan, vse s skodlami krito. Posestvo bo nahaja v hribih, dve uri oddaljeno od želozuiSko postaje, 16 miuut do župuijske cerkve in Šole. — Proda so za BUO tisoč dinarjev. — Naslov pove podružnica »Jutra« v Mariboru. 1190 Išče se 1162 stanovanje v novi bifil proti dobremu plačilu Ponudbe z opisom in navedbo pogojev pod „Novl stan" na Aloma Com-pany, anončna družba, LJubljana, Kongresni trg 3. IVAN ZAKOTNIK Telefon »t 37B mestni tesarski mojster Telefon it 87» Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostreSja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje Ltd. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna žaga. t Tovarna furnirja. PO KOLODVORIH VSEH ŽELEZNIŠKIH PROG JUGOSLAVIJE ALOMA COMPftNY ANONČNA IN HEKLAMNA D. Z O. Z. OBNBR. ZASTOPNIK KONCE8. ŽELEZN. DRUŽBE „BAT" V BEOORADU CENTRALA LJUBLJANA KONGRESNI TRG 8 Dopisi TACEN POD ŠMARNO GORO. Prosi*, va 85-letnice obstoja prostovoljnega gasilnega društva v Tacnu pod Šmarno goro se je izvršila dne 1. julija 1928 nad vse pričakovanje lepo in slovesno. Za dopoldanski sprevod k bolji slulbl Je bil veličasten. Popoldne točno ob dveh je zadonol plat zvona in žalostni glas trombe> Id pretresa mozeg ln živoe prestrašenega prebivalstva. To pot seveda se je vedelo, da gre le za gasilsko vajo. Od treh strani so prihitela gasilna društva, z brizgalnaml lestvami in drugim orodjem, in komaj se Je opazovalec dobro ozrl, so fe tri brlzgalne metale vodo na dozdevno goreča poslopja. NI minulo pet minut, ln bile so vse brlzgalne v najpopolnejšem obratu. Ta dol vaje se je izvršil pri rezerv arju poleg oerk-DOBRAVA PRI KROPI. V proslavo Vidovega dne je priredila tukajšnja šolska mladina pod vodstvom svojih učiteljic prav lepo uspeli predstavi: »Cista vest« in »Prizor v gozdu«. Vloge so mali Solarčkl zelo vestno naštudirall ln primeroma prav lepo podali. Deklainaclje naših rodoljubnih peeml> kl »o sledile, so bile prav prisrčno ln ljubko prodna: šane. Vsa čast ln hvala požrtvovalnemu šolskemu vodstvu na Dobravi, ki Je s tolikim nspehoin aranžiralo oelo prireditev. LITIJA. V nedeljo smo Imeli zopet kra sen užitek. Le žal, da nekateri nimajo smisla ia take prireditve ln se navadno odlikujejo s svojo odsotnostjo pod naj-■azJičnejšiini pretvezami Je pač križ dan danes, ker mnogi, kl bi radi povečali kul turne prireditve, tega ne zmorejo« a tisti, ki bi lahko, večinoma nimajo za to potrebnega umovanja. Prava srčna kultura trpi po eni strani zaradi težkega boja za vsakdanji kruh, po drugi strani pa se Jo zanemarja še bolj zaradi divjega hlastanja po kopičenju mamona, kl ima za lepo muzo le malokdaj usmiljeno srce. No, kdor Je bil pri koncertu, ma prav gotovo nI žaL Koga niso pretrosle resne, veličastne Premrlove: Na dani Zakaj? V Korotanl Sroe »e ti Je moralo širiti ponosa in navdušenja ob krasnih, mogočnih akordih! In koga niso dvignile mladeniško razposajene Adamičeve, da bi bil najrajši zavihtel klobuk ln za-vriskal iz polnega grla, kakor fant v svo ji sreči lepe poletne noči na vaail Ali pa otožni Prelovčev Doberdob, ta kraj nesrečnega imena; ali ostale narodne in umetne. Kdo bi znal povedati, kaj J« bilo najlepše! Morda poskusi to kako spret nojše pero. Bilo Je lepo. da bi le bilo še večkrat tako. Vrlemu »Zvonu« pa izrekamo zahvalo in na Svidenje! MALA NEDELJA. Prireditev Narod-flo-kulturnega društva r nedeljo dne 1. julija je privabila mnogo občinstva. Društvena dvorana Je bila nabito polna. Vsled še nepopolne dovršitve dvorane, še neurejenega odra in razsvetljave, bo se pojavili pri sporedu nekateri nedo-statki, kateri so bodo v bodoče skušali Izravnati. Vsem cenjenim zunanjim gostom posebno St. Jurjovčam, kakor tudi domačemu občinstvu se zahvaljujemo za mnogobrojnl obisk ter prosimo, da nas podpirajo še v bodoče pri naših prireditvah, vpoštevajoč težke žrtve, ki jih zahteva dograditev lastnega društvenega doma. — Narodno kulturno društvo. MURSKA SOBOTA. Drž. realna gimnazija v Murski Soboti je priredila ob pri liki dovršenja nižje gimnazije na Vidov illja veliko slavnostno veselioo v blagoelovljo-nje parne brlzgalne, vabi ponovno vsa bratska društva, da se te slavnost! po možnosti udeleže, tudi lota. katera mogoče niso prejela, vabilo, oziroma izkaznic za polovično vožnjo. (Z odlokom Stev. 1118 — H — 23 obrat, ravnat, južne že-leznioe jo dovoljen 50-odst popust voznih con). — Odbor. X Naten »S Oanamlca i maj.fo vsoto denarja ln t par znamkami ob 1Q, uri v pondoljok dne 2. julija ob vogajj WoMove ulice pred Lovšetovo mosari, Dobi se nazaj v Sodni ulioi 4, R., le- ZAHTEVAJTE »JUTRO. V VSEH JAVNIH LOKALIH. Priporočamo knjigo Or. Jos, Tičar Nalezljive bolezni. Opisi važnih nalezljivih bolezni s navodili za nego bolnikov. 8 slikami Cena s poštnino ▼red 20 Din 50 p. Baroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, J atanojo > tfrfavntm M« m Imarala vred do 80 baaadl Mi «•-. »aaka »adalMa baaada 80 Mr ni. — PlaSa M v »d »o naprti {lahko ludl » anamkak). Na »pralaala odgo«ar|a »pran la, al» I« tpralaafct prtlotaaa aaamka u odgovor lav «a«lpulaol|aka prlatolbtna 0 Otak UCENEC 8078 dobrih staršev, s primerno šolsko izobrazbo, zdrav ln krepak, od 14 do 16 let star, se sprejme v trgovini s mešanim blagom J. VUo-vlšek, 2aleo. ABSOLVENTINJA dvorazredno trgovske šole išče mesta kontoristinje, blagajničarke ali pisar nlške moči pri knjigovodstvu. Gre za meeoc dni brezplačno, samo v Ljubljani Ponudbe pod »Takojšen nastop 1000« na upr. »Jutra«. 8211 DEKLB 8227 spretno, kl je vajeno gostilne In pospravljanja Bob, bo sprejme takoj. Gostilna »8», Dunajska cesta. POTNIKI(CE) so sprejmejo B provizijo za obiskovanje privatnih strank. Vprašati v hotelu »Soča« pri Kerep 8. t. m. od 2. do 6. ure popoldne. 8228 GOSPOD 8229 zmožen angleškega, nemškega in slovenskega Jezika v govoru in pisavi, želi službo v pisarni Naslov pove upr. »Jutra«. DVOKOLESA. 117 mali motorji, otroški vo-zlčkL šivalni stroji ln pnevmatika najceneje. »TRIBUNA«. Ljubljana, Karlovska cesta 4. MOTORNO KOLO prodam po jako nizki coni kor rabim nujno denar. Eventualno tudi samo priklopni vos. Naslov pove upr. »Jutra*. 8815 MOŠKO KOLO dobro ohranjeno, le predvojni materij&l znamke »Klnta«. bo po ugodni ceni proda. Naslov pove npr. »Jutra«. 8214 BARZOJ = RUSKI HRT triletna. Importirana. čistokrvna, izredno krasna in krotka psica, ae proda, H. Drvenik, Ljutomer. 8218 1500 kub. čevljev TRAMOV in približno 200 komadov hlodov, prvovrstno blago, franko železniška postaja, se ceno proda. A. Mihelič, Podbrezje, Podnart. 3233 GOSPODIČNA mlada, inteligentna, trgov, sko naobražena, išče mesta v kavarni kot natakarica ali blagajničarka. Gre tudi izven LJubljane. Ponudbe na upr. »Jutra« pod »Kavarna 1400«. 8230 KRASEN KONJ rdečo barve, visok 16 ln tričetrt pesti, za ježo ln vožnjo, je naprodaj. Po-l»ve se v upr. »Jutra«. 8242 DEKLICA 8234 16 let stara, dovršivša trirazredno meščansko šolo, želi vstopiti kot učenka v večjo trgovino z mešanim blagom v kakem kraju, kjer ima priliko obiskovati gremijsko šolo. — Ponudbe na Cvirn. nadučitelj, Leskovec pri Krškem. ZLATARSKI POMOČNIK in vajenec se sprejmeta. Janko Dermota, Sp. Šiška. SKRIL 8240 iz azfoeat-ceraenta. za kritje približno 300 kvadratnih metrov streho, ae ceno proda. Kje pove uprava »Jutra« pod »Skril«. KNJIGE 8287 kompletna v platno vezena romana »Mali Vitez« in ♦Z ognjem ln mečem« ter krasen lovski nož prodam. Naslov v upr. »Jutra«. OMARA ZA OBLEKO kuhinjska kredenca, dve postelji in stol naslonjač ia naprodaj za 7000 kron. Vse skoro novo. Naslov v upr. »Jutra«. 8226 ODVETNIŠKI KANDIDAT želi službe v odvetniški ali notarski pisarni v Ljubljani ali na Gorenjskem. Ponudbe pod »Odvetniški kandidat« na upr. »Jutra«. ^8259 STAREOA SVINCA vsako množino, kupimo. Puškama v Kranju. 2658 DOBRA MLATILNICA- s čistilnikom, v dobrem stanju, se za ceno 45.000 K proda. — Franc Krajnc. Sv. Duh na Stari gori, p. Sv. Jurii ob Sčavnlcl Ljutomer, 3289 MEBLOVANO SOBO posebnim vhodom ln t električno razsvetljavo, v sredini mesta, iščeta dva gospoda a 1. avgustom ta stalno. Ponudbe na upr. »Jutra« pod »Lepa soba«. 8221 V NOVI HI8I 80 Išče stanovanje, obstoječo iz vsaj treh sob, proti predplačilu najemnine, posojilu ali drugim ugodnim pogojem. Ponudbe pod »December« na upr, »Jutra«. 8218 SOBA 8285 dvema posteljama v bližini Bleda ali Bohinja od 15. julija do 15. avgusta se išče. — Ponudbe na M. Guttnor, Zagreb, Juriši-čeva ulica št- 26/IL NEMEBLOVANO SOBO v mestu išče miren zakonski par brez otrok, ves dan odsoten. Cenj. ponudbe na upr. »Jutra« pod »Takoj 1928«. 8231 GOSPOD 8235 se sprejme na stanovanje. Soba z električno razsvetljavo. Naslov povo upr. »Jutra«. SOBO 8264 meblovano, z električno razsvetljavo, v sredini mesta, oddam enemu ali dvema gospodoma. Naslov se Izve t upr. »Jutra«. STANOVANJE na periferiji mosta z 2 sobama, kuhinjo in pritikli-nami bo zamenja z enakim ali z veliko sobo in kuhinjo v mestu. Naslov se Izve v Židovski »tezi 6/1. 8268 NA HRANO IN STANOVANJE se eprejme boljša gospodična. Naslov pove upr. »Jutra*. SKLADIŠČE proetorno. se odda ▼ najem.. Poizve so v Jenkovi ulioi St. 20. 8205 Mtprtmumni KRASNO STANOVANJE zelo Bvetlo in veliko, v novi zgradbi, pripravno za pisarniške prostore večjega industrijskega podjetja, preskrbim za 1. avgust proti primerni nagradi. — Ponudbo na upr. »Jutra« pod »198«. 8222 LEPA VILA v dobrem Btanju. s prostim stanovanjem ln vrtom v Ljubljani se takoj kupi Ponudbo na upr. »Jutra« pod »Vila«. 8220 ONI DVE NERAZCVB-TELI VRTNICI v Idiličnem vrtu. kl iščeta vrtnarja. 80 prosita, da dvigneta v upr. »Jutra« pismo. 3255 POSESTVO 8092 rutnlno in tovarna špiritu o« se ugodno proda. — Kupcu Btanovanje takoj na razpolago. Naelov na podr. »Jutra«, MariboT. HISA 8249 z vrtom ln brajdo v Orehovi vasi št. 46, 15 minut od kolodvora, je naprodaj. Cena 200.000 K. Jakob Strmšek, pošta Slivnica. KUPI SE VILA t velikim vrtom v neposredni bližini Tivolija ali Bleivveisove coste. Ponudbe na upr. »Jutra« pod »Takoj plačljivo 888«. 8266 RESNA ZENITNA PONUDBA Mlad gospod, prikupljive zunanjosti, mirne narave, s stotisoč kron premoženja, se želi seznaniti zaradi ženitve z gospodično ali vdovo brez otrok, ki pa ima posestvo. — Ponudbe s sliko je poslati na upr. »Jutra« pod »Smer življenja 3040«. Tajnost zajamčena. 8216 ZNANJA 8248 želi trgovski pomočnik z gospodično v svrho poznejše ženitve. Cenj. ponudbe, ako mogoče s sliko, pod »Podjeton trgovec« na podružnico »Jutra«, Maribor. TRGOVSKI LOKAL za trgovino z mešanim blagom, z inventarjem ali brez inventarja, se išče v najem. — Blagohotne ponudbe na upr. »Jutra« pod »Promet«. 8210 VEč ZRAČNIH SESA-LK za točenje piva, rabljenih ali dobro ohranjenih, se kupi takoj. Ponudbe b ceno na naslov: Vinko Mlinar, zaloga piva, Zlri nad Skofjo Loko. 8094 STARE KNJIGE leposlovne in znanstvene, se kupijo po najvišjih cenah. Ponudbe pod »Knjige« na podružnico »Jutra«, Maribor. 8244 PSA BRAKA zanesljivega, po možnosti istrske pasme ali pa jazbečarja kupim. Ponudbe z navedbo cene na upravo »Jutra« tKvl »Rrak*. VEČ PETROLEJSKIH SVETILJK skoro novih, proda zaradi uvedbe električne razsvetljave občina DoL Logatec. 2697 MOŠKO KOLO se proda za 4000 K. Go-sposvetska cesta št. 6/II., dvorišče desno. 3252 GOSTILNA NA RAČUN se odda kakor tudi prostori, pripravni za trgovino, mesarijo ali prekajevalnico, za skupno prevzetje. Nahaja se v prometnem kraju v bližini rudnika. Za gostilno jo položiti kavcijo 2500 Din, drugo po dogovoru. Naslov v upravništvu »Jutra«. 8232 FOTOGRAFIČNI APARAT (Goari) 9X12. skoraj nerabljen, se proda. Aleksandrova cesta št 10. pritličje, levo. 8258 štončtkmfci STANOVANJE v Ljubljani na Dunajski cesti obstoječe iz sobo, kabineta, kuhinje in pri-tiklin. se zamenja z enakim ali večjim v Šiški. Naelov pove uor. »Jutra«. INTELIGENTEN, ZNAČAJEN GOSPOD ki bi se hotel seznaniti s simpatičnim dekletom ple menitega značaja, ki ne more najti sorodne duše. naj javi svoj naslov na upr. »Jutra« pod šifro »Duševno lepa«. S241 2ENITNA PONUDBA Dva brata, dobrega srca, neomadeževane preteklosti, trgovsko naobražena. z večjim posestvom, se radi pomanjkanja znanja želita seznaniti z dvema gospo-dlčninut, v starosti od 18 do 24 let, ki posedujeta primeren kapital ali kako večje posestvo na prometnem kraju. Dve sestri kl imata veselje do trgovine in večjega gospodinjstva, neomadeževane preteklosti imajo prednost. Ponudbe je poslati na upr. »Jutra« pod »Dobra brata«. 8256 FRANCOZINJA dlstlngulr&na. prevzame Sel počitnice pouk iz francoščine in konverzacijo proti proetemu stanovanju lo oskrbL Ponudbe na »Vesna«! Maribor. Aškerčeva ullea št. 0. 8245 30LETN1 GOSPOD visoko elegantne poeta ve, želi znanja z damo lepo zunanjosti Ponudbe s sliko In naslovom na upr. »Jutra« pod »Kavalir 1928«. Tajnost čaetrrn Btvar. 8267 PREGNANI ITALIJANSKI SLOVENEC sedaj posestnik male trgovine v eivoji hiši, Brednjih let, želi po tako dolgem deževnem solnca ljubezni z zdravo gospodično ali mlado vdovo. Premoženje dobrodošlo, kar nI predpogoj. Lo resne ponudbe do 15. t, m. z naslovom ln sliko, katera se vrne. pod »Avgust« na podružnico »Jutra«, Maribor. Tajnost častna zadeva. 8246 MARTA S. IN NADA V. e Poljanske ceste se prosita, da nama javita svoj natančni naslov, kor je prejšnji pomanjkljiv. Manjka hišna številka in nama je bilo že eno pismo vrnjeno. Viktor K., Martin J-F, IŠČEM POSOJILO 30.000 Din proti vknjižbi na prvo mesto in dobrim obrestim. Ponudbo pod šifro »Zanesljivost« na upr. »Jutra«. 3219 KDO ODSTOPI TELEFONSKO ŠTEVILKO Ponudbe pod navedbo pogojev na upr. »Jutra« pod »Telefon«. 8258 OBRTNIKU Pozor na javno dražbo dne 8. t. m. ob 15 uri na Glincah št. 116. Hiša je pripranrna za vsak obrt. 3265 15CEM DRUŽBENIKA vsaj z malim kapitalom, z* trgovino mešanega blag« ali za trgovino z lesom na deželo. Oienjen ali same« je postransko. Naslov pove npr. »Jutra«. 8T~" ZAKAJ TAK USPEH? Velikokrat nas vprašaja inserenti, zakaj imajo ravno »Jutrovl« oglasi veliko večji uspeh kot oglasi drugod. Cisto naravno! »Jutro« Izhaja vsak dan okoli 15.000 Izvodov. Vsi drugi slovenski listi zaostajajo f. nakladi daleč za »Jutrom*. Velika razširjenost lista pa jo edino merilo sa vred. nost glasov. Odtod tudi tolik uspeh »Jutrovih« oglasov. Ce kje, Ima oglas v »Jutru* siguren uspeh. (1) DENAR SKOZI OKNO meče. kdor plača za skromno bajto toliko, kakor za velopoeestvo z obsežnimi zemljišči ln velikimi zgradbami. Tega ne stori nihče. Skozi okno p* mečejo ljudje denar, če plačujejo oglase v listu, ki Ima več kot desetkrat manj naročnikov kot »Jutro«. Ako že ponuja tak Ust inserat za polovično ceno »Jutrovih« oglasov, bi ga moral ponuditi najmanj lOkrat cenejšega, pa bi Se vedno cena in uspeh njegovih oglasov ne bila v praveitt razmerju 8 ceno in uspehi »Jutrovih« oglasov. (2) VSAKO* ~ VRSTNI ) KROG13SČNA: ICŽIKA aPECKJAllTETE NOVOSTI »(fCEEC HUB&9ANA B41AČA 13'KRED'BKv LOKAL 3250 z inventarjem na prometnem kraju z inventarjem se proda. Zraven je stanovanje. Maribor. Koroška cesta 90. Ivan Pire. KDO BI MI ODSTOPIL SOBO ZA OBRT v pritličju, na cesto, v Sp. ftiSki, proti dobri nagradi. Janko Dermota, zlatar, Sp. Šiška. 8262 TRGOVINA V MARIBORU z mešanim blagom na Koroški cesti, dobro vpeljana, naprodaj, najemnina vknji-žena, ViceL Glavni t.rg 5. 3251 Enj Igovodj a - kor espondent s prakso, perfektno verziran v dvojnem (tudi amerikanskem) knjigovodstva, bilancist, z jezikovnim znanjem: slovensko, srbohrvatsko, nemško, italijansko, francosko in angleško v govoru in pisavi prav dobro, dactylograf, resnega značaja, idealnega mišljenja in z veliko življensko izkušnjo, želi dobiti primerno stalno službo. Za slu5a1, da bi bila ista v Ljubljani, gre eventuelno 1 do 2 meseca brezplačno, •* dokaz svoje sposobnosti. Par izpričeval na razpolago. — Cenjene ponudbe prosi pod šifro „PoSten in marljiv" na upravo „Jutra". 1212 Naprave za sušenje sliv, naprave za luščenje graha, koruze, prosa itd., prenosne aparate za sušenje sadja, zelenjave in žita, izdeluje kot specijalitete; FRIEDRIGH ROTTER S Ca., mm III., SrgentiiMrasse Z9 Zaloga klavirjev in pianinov najboljših tovareu BiSsendorfer, Ozapka, Ehrbar, 8ohwelghofor, Original Stlngl Itd. :: JERICA HUBAD roj. DOLENC LJUBLJANA, Hiišerjeva ulica 5. Domače vesti ČLOVEŠKE SOLZE. Kakor smeh, učinkujejo tudi solze ja naš živčni sistem ugodno, ker po-jouja za njimi živčna napetost, samo da so solze Se veliko bolj dobrodejne ln koristne kakor smeli. Bolestna mimika je zelo komplicirana. Najprej človek prebledi, potem ^ mu izvijajo globoki vzdihi, kremži gt mu obraz, ulijejo se mu nainah sol-ie, ki jih luknjice v solzni žlezi no morejo popiti in ki tečejo jto licu kakor dež, zdaj zaihti, stresa ga po vsem telesu, z rokami dela proseča ali groze-Je kretnjo; tako izraža človek tvojo bolest. Vrnimo se k solzam. Marsikdo vč, da so solze produkt žleze, ki leži pod očesno votlino, da so svetle in da imajo slan okus. V normalnem stanju se odločujejo solze v zmerni količini Icjhj počasi, da se namažo oko pod vekami, kjer se drgne. Prave solze pa prihajajo i resničnimi krizami, ko se jih ulije namah izredna količina, kakor bi kdo znotraj pritiskal na nevidno gobo Pri tej operaciji, ki bo izvrši vedno nehote, delujejo številni živci. Vzroki za to neprostovoljno delovanje s.) različni: tuja telesca, kl ranijo očesno vezno kožico, bleščeča se luč, ki moti mrežnico (retino) in nazadnje fizični ali moralni bolestni pritisk od znotraj. Darwin je opazil, da bo pri čisto majhnih otročičih, ki še ne poznajo moralnih bolesti, pojavi prod jokom prenehujoče, krčevito zapiranje vek. Vidoti je, kakor bi t« žleza izpraznje-vala čisto mehanično; začetni pojav bolestne mimike je pa vedno kremže nje obraza. Pri odraslih se pričenja scena s krikom ali vzdihom; tu provladuje moralni pritisk. Na solzno žlezo deluje posebno centralni živčni sistem. Solze tečejo mirno, počasi; zadržuje jih nekakšen sram. Vse, kar Lahko trdimo, je to, da najde naš živčni »zbiralec«, ki ga hipoma napolni čuvstveno razvnetje, v fiziolo-gičnem pojavu, da se solze odločujejo, priliko, da se počasi izprazni. S solzami odide večji del bridkosti. Tiha, nitrita, suha bolest pa povzroči hudo živčno motenje, nezavest, krče, moralne in fizični depresije. V bo lesti so torej solze koristne. Otrok, starec in slabe nature jočejo laže kakor možje, v katerih povzroči bolestna kriza rajši fizične reakcije, silne geste, v čuvstvenih zadevah srčne krče ali pa tisto kratko blaznost, ki ji pravimo jeza. Z jezo pa prihajajo grenki občutki, preklinjanje, sovražnost, miBll na maščevanje; pri vsem tem pa nobena pametna beseda nič ne zaleže. Kdor ce razjoka, pa razbremeni svoj živčni sistem «e uteži, nekam obnemore, da je brez moči, kakor otrok, pristopen je sladkim besedam in naj bodo te besede še tako navadne, vendar izpremenu njegovo duševno stanje ln ga privedejo nazaj do miru in utehe. Blagor tistim, ki lahko jočejo! J. T. * Dve slovenski knjigi, ki sta Italijanom opasni. Doznavamo, da stikajo italijanske oblasti po primorskih knji- arnah in knjižnicah za dvema knjigama, kateri sta vsled njune tendence italijanstvu nevarni. Ti dve knjigi sta Matačičevo delo »Na krvavih poljanah* ter V. F. Jelenčevi spomini iz svetovne vojne »1914.—1018.» * Preganjanje naših ljudi na Reki. deška pretura je pričela brezsrčno preganjati naše rojake na Reki. Te dni je bilo izgnanih iz mesta mnogo ljudi, in celo takih, ki bivajo tam že po več let. Posebno barbarski je izgon Magdalene Paranosič, ki živi na Reki že 20 let. Njen mož leži težko bolan v reški bolnici, a žena se je morala od njega posloviti in pustiti stanovanje s pohištvom brez vsakega nadzorstva. V tej tugi je hotela izvršiti samomor, a pravočasna zdravniška pomoč jo je rešila gotove smrti. Na,še oblasti na Sušaku imajo neprestano posla z reškimi begunci, ker 110 vedo, kam bi jih namestile. Izgleda, da bo treba tudi od naše strani izvajati ostre reDresalije. * Jugosloveni v Južni Ameriki. Znani odlični jugoslovenski rodoljub don Miguel Mihanovič jo od argentinske vlade imenovan v odbor pravnikov in pomorskih strokovnjakov, ki naj izdelajo nov in moderen pomorski zakon. Na tem častnem priznanju čestitamo našemu iskrenemu prijatelju prav iskreno. * Ministrska komisija v Bakru. V četrtek jo dospela na Bakar posebna komisija, katero je imenoval ministrski svet, da reši vprašanje stavko mornarjev in zastoja v pomorskem protonu na naših obalab. * Smrt Wranglovega očeta. Te dni je umri v Sreinskih Karloveih v 80. lotu svoje starosti baron Sergej Wran-gcl, očs znanca ruskega generala Wrang!a. Tudi pokojnik jc služil v ea*ski ruski armadi kot general. * Fromct v Dalmaciji. Kakor poročajo iz Splita, je bil dne 0. t. m. vzpostavljen rcir.i patebrodni pvornet za potnika in bla,s;o med Spiltom. Makar-f!;o in Metkovitcni s panb.ofam »Celina«. P;«mik vozi tiikrpt nt tt.lcn; iz Splita c d Kaj a. v pondeljek, sredo in Belek. IuC iodeuaka dm« Bakai- Gruž s parobrodom »Salona« Je vzpostavljena. Vozni red sicer še ni določen, a najbrž bo odhajal parobrod iz Bakra v nedeljo, a iz Gruža v torek zvečer. Posadko na teli parobrodih se-stavljajo moštvo in oficirji vojne mornarice. * Nova odredba proti nošnjl orožja. Z ozirom na razne izgrede, ki so se v zadnjem času odigrali v Zagrebu, je ministrski Bvet izdal stroga navodila glede nošenja orožja. Osebe, ki žele nositi orožje, se morajo obračati za dovoljenje na okrajna glavarstva, a okrajna glavarstva bodo oddane prošnje odposlala v Beograd na ministrstvo vojne iu ministrstvo za notranje zadeve. Dovoljenje nositi orožje bodo dobile lo one osebe, kojih vedenje nI nevarno interesom države. Osebe, ki bodo nosile orožje biez tega dovoljenja, bodo strogo kaznovane po zako nu o zaščiti države. Kazen zapora Be v teh slučajih ne more spremeniti v denarno globo. * Ferijalci na potovanju. V Ljubljano je dospela velika skupina učencev in učenk, članov Ferijalnega saveza iz Beograda. Prenočujejo v poslopju pr vo državne gimnazije. Izletniki si bodo ogledali Ljubljano in njeno okolico, potem pa odpotujejo na Bled in v Bohinj, Celje in Maribor ter se preko Zagreba in Jadrana vrnejo v svojo ožjo domovino. Celo skupino vodita profesor B. Gregorič in profesorica Kata Jovičič. Ministrstvo saobračaja je dalo izletnikom na razpolago poseben vlak. * Naučno potovanje osiješklh dijakov. Dvajset dijakov osiješke realke je odpotovalo te dni preko Broda v Bosno in Dalmacijo, da si ogledajo ta-mošnja industrijska podjetja. Učenke osiješke višje dekliške šole pa so odpotovalo v spremstvu svojih učiteljic v Beograd in Radujevac. * Češkoslovaški učitelji v Beogradu. V sredo je dospelo v nafio prestolico 54 češkoslovaških učiteljev. Na kolodvoru so jih prisrčno pozdravili beograjski učitelji in član1 Jugoslovansko-češkoslovažke lige. Gosti so si ogle dali Beograd in odpotovali nato v Kragujevac, kjer so se poklonili gro bovom slovaških vojakov. * Kongres poštnega telegralsko-te letonskega osobja. Dne 12. in 13. julija se bo vršil v Beogradu V. kongres poštnega telegrafsko - telefonskega osobja. Na kongresu se bo razpravljalo o ekonomskem izboljšanju in med (irugim bo ministrstvu stavljena zalite va, da se ne izvede zasnovana reduk cija poštnega osobja. Kongresa se bo do udeležili tudi delegati poštno - te legrafske organizacije iz Češkoslovaške. * Povišanje poštnih taks. Te dni je poštni svet v Beogradu razpravljal o povišanju taks za pošiljatve v inozem stvo. Povišanje je bilo v načelu spre jeto, a posebni odbor bo izdelal pravilnik o povečanju teh taks. * Grški novinar v Zagrebu. Te dni je dospel v Zagreb grški novinar Po iyiros Lecos, ravnatelj velike revije za trgovino in industrijo, ki Izhaja v Atenah pod naslovom »Bližnji in dal ni Istok«. Revija izhaja v dveh jezikih, in sicer v grškem in angleškem, a v kratkem bo pričelo izhajati poseb no izdanje v francoskem jeziku, dolo čeno za Jugoslavijo in njene ekonom ske prilike. Lecos je dospel v Zagreb v namenu, da pripravi vse potrebno za jugoslovansko izdanje. Imel je vplivnejšimi zagrebškimi trgovci in in dustrijalci več posvetovanj, pri katerih jim je obrazložil svoj program * Geodetski institut na beograjski univerzi. Gradbeno ministrstvo je odobrilo kredit v znesku 38.000 dinarjev za preureditev geodetskega instituta na beograjski univerzi. * Velika zapuščina. Dalmatinski rodoljub Ivan Sarga je zapustil svoje veliko premoženje rodni občini Milne na Braču. Po odbitku vseh stroškov dobi občina samo iz izkupička deležev solitrnega podjetja 124.725 funtov šterlingov ali preko 200 milijonov kron. * Paskijevičevo priznanje zločina na licu mesta. Ob dovedbi mladega zločinca Paskijeviča v Zagreb, se je pred policijskim poslopjem zbrala velika množica občinstva. Policija ga je zasliševala pozno v noč. Zgodaj zjutraj so ga odvedli na Prekrižje, na kraj storjenega zločinstva. Tu je Paskijevič odkrito priznal, da jc umor izvršil dogovoru z Jeličičem. Ko pa je Kana-jet bil mrtev, je Paskijevič v propiru radi plena ubil še Jeličiča. Podrobnejših poročil policija ni izdala, in to radi zakona o kaznovanju in zaščiti mladoletnih. Iu Paskijevič še ni dovršil 18 leti * Promocija. Na tehniki v Brnu je napravil inženjerski Izpit gospod Stan. ko S u b i c, sin višjega šolskega nadzor nika, vladnega svetnika Ivana šubica Ljubljani. * Himen. V Lukovicl se je poročil 30. m. m. g. Franio Turk, poštar, z gdč. Minčko Vidičevo lz znano narodne obli telji iz Lukovice. Mlademu paru iskre ne čestitke! * Zuvod za socialno.higiensko zaščito dece v Ljubljani. Prihodnji ponedeljek prične poslovati v tem novoustanovlj nem zavodu dispanzer za deco. Vsak delavnik od 9. do 11. ure bo odprta brezplačna poliklinika za ncimovito de. CO do dovrleneaa 11 leta. U ootrebule ambulatorne zdravniške pomoči. Vsak torek in petek popoldne od pol 5. do 6. ure (pol 17. do 18.) pa bo odprta v zavodu brezplačna posvetovalnica za se matere ln rejnlee z dojenčki in innlo deco, ki potrebujejo higienskih navodil socialnih nasvetov za odgojo svoje dece. Dohod v polikliniko ln posveto« valnleo je z Lipičeve ceste, med še nt« petersko vojašnico ln vrtom splošne bolnice. Nezadostni prostori, kl so do« slej služili ambulatoriju za deco ln oskrbovalnlcl za dojenčke v otroški bolnici na Zrinjskega cesti, se bodo od« slej mogli porabljati za druge svrhe. V zavodu ia soclalno>hlgiensko zaščito de« ce bo tudi dom za dojenčke ln doječe matere, za katerega Je prispevalo vso opremo društvo »Dečji in materinski doin kraljice Marije«. Posebej se bo še razglasilo, kdaj ae bodo mogli vršiti sprejemi v dom v večjem obsegu. * Ljubljanski učlteljiščnlkl v Mostar. Ju. Kakor smo že poročali, je tudi dru« gl koncert pevskega zbora ljubljanske« ga učiteljišča v Mostaru sijajno uspel. Po koncertu so odšli pevci in pevke na kolodvor, kjer so se prav prisrčno pO« slovili od Mostarčanov, kl so jih z na« vdušenjem pozdravljali, ko se je poml« kal vlak proti Sarajevu. V sredo zjutraj je prispel pevski zbor v Sarajevo, kjer je bil sprejem veličasten. V prvi vrsti ga je pozdravil »Slovenski klub«. Po« poldne se jo vršil ogled mesta ln raznih znamenitosti. V četrtek zvečer je bil koncert v »Narodnem pozorištu«, ki je uspel ravnotako kakor v Mostarju. Slavenska banka, d. dn podružnic« v Novem Sadu. Slavenska banka, d. d. v Zagrebu je prevzela vsa aktiva in pa« siva podružnice Slovenske banke v No« vem Sadu ter bo Isto vodila pričenil 1. julijem 1923., pod imenom: »Slaven« ska banka, d. d., podružnica Novi Sad«. Papirnica Vevč«. Generalno tajni« štvo Združenih papirnic Vevče, Goriču« ne in Medvode, d. d. v Ljubljani nas naproša, da ugotovimo, da v časopisu objavljene vesti o ustavitvi dela v pa« plrnicl Vevče ne odgovarjajo dejstvu. Dejansko gre le za trenutno omejitev obratovanja — ki pri podjetjih tako ve« like obsežnosti, kakor so vevške papir« niče, ni nič nenavadnega — Izvršenega na ta način, da se v dveh oddelkih to« varne dela Iz tehničnih razlogov mesto 6 le 4 dni na teden, dočim gre v vseh ostalih oddelkih tovarne delo skozi ves teden naprej. * Spansko«hrvatski slovar je zelo po« treben našim izseljencem v Južni Amc* riki. Intcligent ali knjigotržcc, ki bi se lotil izdaje takega slovarja, bi mogel že z ozirom na valutno razliko zaslužiti le pe denarce. Storil bi pa pri tem tudi kulturno in nacijonalno delo. Letošnja škoda vsled toče. Iz po datkov, kl jih je zbralo ministrstvo po. Ijoprivrede je razvidno, da znaša ško da, ki jo je letos povzročila v državi toča okoli 300 milijonov dinarjev. Naj bolj je oškodovana severna Srbija, na« to Vojvodina in Slovenija. Najmanj škode je toča povzročila v Bosni. Junaški čin ponočnlh krokarjev Prejeli smo: Vsled podivjanosti ljub. Ijanskih krokarjev bo trpele doslej po. sebno naprave po parkih in sprehajali, ščih, sedaj pa so se vrgli ti ponočni razposajenci tudi na vrtne in poljske nasade in naprave. Na Taboru, nasproti sokolskcmu domu se zabavajo nekateri prijatelji narave z vrtnarstvom, ki po sebno letos bujno uspeva. V noči od 4, na 5. t. m. okoli 1. ure ponoči prihruje podivjana tolpa odraslih krokarjev ter se ustavi na Taboru ravno pred ozna« čenimi nasadi. Zagleda fronto drogov, okoli katerih se ovija že precej visoko fižol. Ta mirno stoječa fronta jih bodri k slavni zmagi, ne premišljajo dolgo, napad se izvrši, fižol se poruje, preklj pa polomijo. V proslavo te sijajne zma ge mrtve fronte so hoteli baš še eno zapeti, a zdajci se v bližini odpre okno junaki zmagovalci bežijo kakor zajci in se razkrope po ljubljanskih ulicah. — Skrajni čas je že, da sc takemu in ena kemu vandalizmu naredi konec. * Da ostanejo zdravi. V mostarsken. okraju v Hercegovini izvira studcncc lirnašnica, pri katerem se vsako letu pred Kresom zberejo kmeti, da sc vsaj do treh zjutraj skopljejo v studenčni vodi, češ da potem celo leto ne zbole, Tudi o letošnjem Kresu se je zbralo mnogo ljudi. Med navzočimi pa je pri šlo do pretepa, pri katerem so se tudi z noži obdelavah. V bitki so bili neka. teri smrtnonevarno ranjeni. * Trojen umor v Beogradu. V Beo* gradu sc je predvčerajšnjim dogodil grozen trojni umor. Dragoljub Nova« kovič, uslužbcnec v gostilni Ivana De« spotoviča, je živel v nedovoljenem raz« morju z Milico Miličevo, na katero jc bil že dalj časa zelo ljubosumen. Pred« včerajšnjim je prišel v gostilno z veli« kim kuhinjskim nožem. Natakarja, ki mu je branil vhod, je z nožem zabodel v prša, tako da jc ta na mestu obležal mrtev. Potem je kakor besen napadel z nožem Milico in ji zadal v prša več smrtnih ran, končno pa je smrtnone« varno ranil tudi gostilničarja Despoto« viča. Kot blazen je poljuboval svojo mrtvo ljubico, dokler ga ni policijska straža odvedla v zapore mestne uprave. * Samomor kmeta. V Jareninl pri Ma. riboru se je ustrelil v prsi mlad kmet Jakob Kranjce radi diužlnskega prepira z ženo in taščo. * Samomor ruskega inženjerji. V Makaimirskem parku pri Zagrebu »o našli racdvčerajinjlm neke a* neaavaab nega moškega. 1» doKumentov Je bilo razvidno, da je to ruski inženjer Vladi« mir Golosovskl. Zastrupil se je z mor« fijem. Prepeljali so ga v bolnico, a nI upanja, da bi ostal pri življenju. * Smrten skok a tretjega nadstropja. Krvava kronika zagrebških samomorov se je prošlo sredo pomnožila za izreden slučaj. Popoldne omenjenega dne je šel bančni sluga s svojo ženo Matildo po obedu n« sprehod. Vračajoč se iz neke gostilne je žena odvedla svojega moža v neko hišo Sodne ulice, češ da mu bo pokazala, kje je dobila mesto postrež« nlce. Hitela je pred njim v tretje nad« stropje, zaklicala možu »Zbogom« ter se vrgla s tretjega nadstropja na kame« nita tla. Lobanja samomorilke je bila popolnoma zdrobljena, roke in noge zlomljene. Smrt je nastopila takoj. Za« konca st« živela baje v popolni harmo« nljl In je torej njen nesrečni korak tem večja zagonetka. Samomor zastopnika nemške tovur« ne. V beograjskem hotelu »Moskva« sc je predvčerajšnjim obesil Oton Schmle« de, zastopnik tvornice vagonov v Gor« litzu na Nemškem, kl ie bival v Bco» gradu, da kot zastopnik tvrdke sklene pogodbo za dobavo vagonov na račun rcparacij. Vzrok samomora nI znan. * Smrtna nesreča s samokresom. Pred kratkim se je vrnil iz Amerike s svojo rodbino Franc Jeraj in si kupil na Vrh« niki malo posestvo. S seboj ie prinese! tudi amerikanski samokres. Te dni pa ga Je dobil v roke njegov triletni sin« ček Franc in se začel z njim igrati. Sa« mokres pa se je naenkrat sprožil. Kro« g!a je šla dečku sknzl trebuh in ga smrt« nonevarno ranila. Oče g« je sicer takoj odpeljal v bolnico, a vsaka pomoč je bi« la prepozna. Deček je umrl. Stariši, pa« zlte na orožjel * Razne nesreč*. Frane Strajnar, sin kočarja lz Medvedleka je Sel s svojim očetom v gozd nabirat drva. Med potjo pa je tako nesrečno padel, da si je zIo> mil levo roko. — Bizjak Boris, 131ctni sinček krojaškega mojstra si je pri pad< cu zlomil desno roko. Oba poškodovan« ca so prcpellali v ljubljansko bolnico. * Nesreča v rudniku. V krmeliskem rudniku na Dolenjskem se Je pripetila predvčerajšnjim težka nesreča. Osem« najstlctnl rudar Josip Moistrovič, ki je premikal rudniške vagončke, je prišel med odbliače, kl so ga stisnili čez ži« vot ter ga smrtnonevarno poškodovali. Ranjenca so prepeljali v ljubljansko bolnico. Po zdravniškem mneniu |c ma« lo upanja, da bi okreval. Smrt znanega nasilneža. Pod tem naslovom smo že svoj čas poročali, d« je ustrelil tekom prepira posestnik No« vak Fran v Gorjanah v kozjanskem okraju znanega nasilneža Maksa Kel« ha rja, ki je bil radi telesne poškodbe in sličnih deliktov že opetovano kaznovan ter se ga je bala cela okolica. Ker pa je Novak s svojim činom prekoračil si« lobran s tem. da je streljal še za beže« čim Kclharjem, ga je okrožno sodišče obsodilo na 14 dni zapora. * Drobne vesti. Svojemu stricu Fran« cu Košniku v Zgornjih Duplah je nje. gov 171etnl nečak Fran Košnlk lz Trži« ča ukradel 89.000 kron ter z denarjem pobegnil neznano kam. — V Trubarje« vem parku poleg Narodnega doma je našla neka gospodična skrito moško ko-lo, ki je bilo najbrž ukradeno. Dobi st pri policijskem ravnateljstvu. * Miši obgrizle otroka. V Splitu je neka delavska žena pustila v stanova« nju par mesecev starega otroka samega ter je šla na delo. Ker je dete jokalo, so prišle sosede pogledat, kaj mu je. Opazile so, da so miši obgrizle otroka, katerega so morali prepeljati v bolnico. * Fotografiran hoče biti! Atentatorja Kajiča so takoj po aretaciji fotografi« rali ln ko je on videl fotografijo, je ves nejevoljen rekel, da ga fotografija po« kazuje v momentu, ko jo izgledal kot kak razbojnik in da zahteva, da se ga fotografira vnovič, v novi situaciji, ko je že pomirjen in popolnoma v redu oblečen. Pa so mu storili tudi to uslu. go in atentator je zelo zadovoljen z no« vo fotografijo, potem je pa hitro vpra« šal, ako bodo priobčili njegovo sliko tudi pariški listi, kar bi mu bilo zelo prijetno. Atentator govori in nastopa tako kakor da ni pri zdravi pameti. Najbrž pa sc tako samo dela, da bi bil deležen milejše sodbe. * Nič ne pomaga beg v Avstrijo. Ma« riborsko okrožno sodišče je te dni zo« pet obsodilo nekega goljufa, ki jc po poneverbi 1. 1919. ušel v Avstrijo z na« ju Klementiču v voJaUl bolnici v rta« riboru. Oba častnika sta izročila Strad« nerju aukceslvno znesek krog 5 tlsoi.' kron z nalogom, da denar Izroči vojt« štvu. Stradner p« jo denar obdržal z« sebe in ko ga je porabil je ušel v Gri'. dec. Prej pa je dobil tudi od raznih ujetnikov, ki so so vračali lz tujino iti čakali v karanteni na odpust, z« menja« vo raznega tujega denarja v priblifni vrednosti 250 kron. Tudi ta denar je obdržal. Končno je moža zopet dobila v roke vojaška oblast, kjer je bil le 7 mesecev zaprt. Mariborsko okrožno so« dišče pa mu je prisodilo Se tri mesec« težke ječe, katero p« je že odslužil * vojaškem zaporu. * Okraden narodni poslanec. Na žt« lezniškl postaji v Bosanskem Brodu je bil te dni okraden neki muslimanski na< rodni poslanec, katoreinu je žepar pre« rezal žep ln mu odnesel listnico s 10 tisoč dinarji in poslansko legitimacijo. Storilca niso Izsledili. * Roparske tolpe v okolici Kotora. Te dni je ponoči navalilo sedem raz« bojnlkov v selo Brgulj ln popolnoma oropalo hišo nekega seljaka. V selu Spi! j are je tudi udrlo Sest razbojnikov in odneslo nekemu seljaku več drago« cenoBti ln mnogo denarja. Dosedanjo preiskave po storilcih so ostale bre* uspeha. Domnev« Be, d« je družba do« bro organizirana roparska tolpa. Ropar« ji so oboroženi s puškami in bombami. * Tatvina v frančiškanski ccrkvi v Mariboru. Pri mariborskih frančiškanih so neznani tatovi odnesli od oltarja več delov prtov v vrednosti 1000 dinarjev. Sumijo neko »Marijino devico«, ki je vedno pred tistim oltarjem nenavadno dolgo molila. * Ali ste se že prepričali o kakovosti »Itofant« hranilne moke z« dojenčke Hi otroke. Glavna zaloga: drogerija »Adri« ja«, Ljubljana, Selenburgova ulic«. * Zahtevajte po vseh restavracijah la kavarnah prvovrstna špeeijalna vina ▼ steklenicah tvrdke Gjuro Valj«k, Gr«J« sk« klet, Maribor. Doma??! borze 6. julija. Zagreb. Na eiektnem tržišču !e vladalo tudi danes živahno razpoloženje. N» deviznem in valutnem tTžIšča |e bila v Klavnem čvrsta tendenca. Zlasti so bili čvrsti London, Newyork, Švica, Praga in Budimpešta. Slab! so bili Italija, Pariz In Berlin. Dunal v Klavnem nespremenjen. Notlrale so devize: Dunaj 0.1335 — 0.1345, Berlin 0.049 — 0.0525. Bruseli 475 — 485, Budimpešta 1.09 — 1.11, Bukarešta 46.5 — 47.75, Italija 4.075 — 4.1. London 431 — 433.5, London 431 — 437, Newyork 94.25 — 94.75, Pariz 550 — 557, Praga 288.5 — 289.5, Svlca 1640 — 1645, Varšava 0.091 — 0; valute: dolar 93.25 — 93.75, avstrijske krone 0.1345 — 0.1355, češkoslov. krone 284 — 286. Italijanske lire 403 — 405, turške lire zlate 380 — 390; efekti: JuKoslavenska 121 — 123, Ljubljanska kreditna 230 — 235, Praštediona 1020 — 1025, Slavenska 105 — 106, Trbovlje 925 — 0. Beograd. Dovoli blaga, Izvzemši Prago, London in Newyork. Porasli so Ncw-york, London, Praga, Sofija ln Amsterdam, padli pa Pariz, Berlin In MIlan. Narodna banka |e neznatno Intervenirala. Nntlrale so devize: London 431.75 — 432, Pariz 556 — 557, Newyork 94.50 — 94.75, Ženeva 16-10 — 1642.5, Solun, povpraševanje 250, Milan 408 — 409.5. Praga 280 — 289, Berlin 0.049 — 0.0495. Dunal 0.134 — 0.1.345, Bukarešta 47 — •17.5, Sofija povpraševanje 95.5 (po borzi zaključek 95.5), Budimpešta 1.10 — 1.12, Amsterdam zaklluček 3700; valute: dolar 93 — 94, le)! 46.75 — 47.25, češkoslov. krone povpraševanje 288, levi pr-vpraševanle 88.5; elektl: 7 odst. inves* posojilo 73.5 — 74. da uteče kazni. Elektromonter Hen. rik Stradner iz Maribora je bil nam« reč 1. 1919. prideijen kot podčastnik oficirjema Milanu Dcškoviču in Alojzi« Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Llublianl. Lastnik In Izdajatelj Konzorcij »Jutra«. Odgovorni urednik Fr. Brozovič. liSJ m <4 stalno v zalogi vsako množino Dražba Ilirija, Ljubljana, Kralja Petra tr(r 8. — Tel. 220. mraspe Izvrstno naaeknj* I I* FtGAR pllarakl mojster Ljubljana, Hrenova ulica St. 19. ¥pem©nsl-io popočilo Ljubljana, 6 juliju 1923 Ljubljana 306 in nad morjem Kraj opazovanja ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0-10 Padavine l mm ! Ljubljana . | Ljubljana . Ljubljana . Zagreb .. . Beograd . Dunaj . , Praga , , luomost , V l.jubljan 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. barom 768-2 7360 7678 76?'4 787-2 7P8 2 770-2 768-6 oter višji, teni 14-2 27-4 20-7 190 19-0 17-0 16-0 15-0 por. vijja. Pol sever ser. Tih, n vzhod bresvetra serer brozrotra H jce vzhaja nh reč obl. več jasno jasno več obl. » jasno n 4-13. zahaja .h 19-66 101 v mali in veliki množini ^ipujo skozi telo leto v trgovini usr\i» D. Zdravič. Ljubljana, Sv. Florijana ul. 9. Angleški Motov Bicyole B, 3/4 HP lahke tipe. Je zmagal pri regularitotni tekmi .Moto Kluba Slovenija" za kluboro prvenstvo na progi Ljubljana-Planina-Cerknica-Nova vas-Velike Laiče-Turjak-Ljubljana dne 34. junija 1928. absolutno ▼ vseh kategorijah ter dosegel m« Zastopstvo i >-Auto, d. 22 O. Ljubljana, Dunajska, cesta »M 36. Ako Želite kupiti 1168 stavi)ene parcele sporočite Vaš naslov pod šifro „Parcele" na Aloma Čompany, anončna družba, LJubljana, Kongresni trg 3. Tovarniški prostori z vodno silo S8 oddajo takoj v najem. Ponndbe pod „Vodn& sila" na Aloma Gompany, anončna družba % o. %., Ljubljana, Kongresni trg 3. Ui« Od Din 500.000— nappej išče kompanjon § sa osnovanje importne in eksportne dražbe b evont. brei pisarniškega sodelovanja. Varno naložen kapital, ki se v banki obrestuje. Ponudbe pod «Export-Import» na Aloma Cornp&n?, »non. družba, Ljubljana, Kongresni trg 8. Kupijo se parcele v sredini ali na periferiji Ljubljane. Ponudbe z navedbo kraj« in cene je nasloviti pod ,.Parcele" na ALOMA COMPANY, anonč. reklam, d. z. o z., Ljubljana* Kongresni trg 3. ime 2SO tisoč do milijona Din ali več ima na razpolago Ameplkaneo. Kupil bi hišo z dobroidočo gostilno ali kako drngo dobičkanosno podjetje. Pristopil bi tndi kot drnžbenik k dokazljivo dobičkanosnemn podjetju Ponndbe pod «Amerikanec« na Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg 3. Tn se izve tudi naslov. 1172 r Strokovnjak za tovarno čevljev Ceh, i mnogoletno prakso v rel o podjetjih, dober kalkulant in organlutor, obvladajo« amerliko orgulMoijo dala in narečje produktivnosti delovne modi IS6e v Jugoslaviji mesta tehnlikega vodje meh&nilke toT&rae za čevlje, oiirom* da upelje tovarno. Cenjene ponudbe pod „Bepnbllka 0, B, B." na Aloma Compaav, anončna ia reklamu« dražba, Ljuu-ljuiai Kongresni trg 8. 1209 Soga porcelana. Emajllrana ln lukausna Priporoča ie 119 ANA KUS, Ljubljana, Resljeva cesta 4 (prej trgovina a barvami g. Hauptmana). Odvetnik dr. ]osip Mani je otvoril svojo odvetniško pisarno i Pragi I, Staromestske nam 13. Poslovanje tudi v srbsko-hrvatskem In slovenskem jeziku. niš Movolina drsi Hellelt i Spičnlkn pri Mariboru se vrši dne 22. julija t L ob VilL url na liou mesta. 1206 Izklicna cena Din 500.000-—, iz-mera posestva 29 ha 50 a. Natančnejši podatki v odvetniški pisarni dr. Fero Miillerja v Mariboru. !! Medjimurski konji!! Poltežld In čisto težki konji In kobile sa vprego In odgo| za gospodarstva in tovarne stoje stalno za prodajo pod naj- kuiantnejšiml pogoji pri E. VAJDA veletrgovina s konji ČAKOVEC Medjimurje (Jugoslavija). Brzojavit Vaj da Čakovec Telefon Internrb. 59, 4 Nabavita brašna. 1169 Na osnova naredjenja Gosp. Ministra Vojnog i Mornariee E. P. broj 3.260 od 1. maja ove godine, održat če se na dan 4. augusta 1923. godine n 11 časova pre podne u intendanturl Dravska divizijske oblasti u LJubljani (kasarna Vojvode Mišiča, objekt XIV. prva javna usmena licitacija zs nabavkn i ispornkn 730.000 kilograma pšenidnog hlebnog bralna tipa 80»/. i to: Za garnizon Ljubljana . . . 290.000 kilogram* „ „ Maribor .... 280.000 „ „ „ Celje..... 160.000 „ Ispornka brašna po mesečnim partijama franko magacin intendantskih slagališta pomenutih garnizona do 25. novembra 1923. godine. Kancija polaže se u gotovom novcu ili vre'dnosnim papirima po odredbama 81. 88, zakona o državnom računovodstvu na dan licitacije do 10 8asova pre podne na kasi Dravske divizijske oblasti u Ljubljani i to: Za garnizon Ljubljanski 75.000"— dinara, za garnizon Mariborski 75.000'— dinara i za garnizon Celje 40.000-— dinara, ukupno 190.000-— dinara. Uslovi po kojima 8e se ova licitacija izvršiti mogu se videti svakog dana pre i posle podne n kancelariji intendanture Dravske divizijske oblasti n Ljubljani i vojnog okruga u Mariboru i Celju. Svaki ponudjač (licitant) obavezan je, da na dan licitacije preda predsedniku komisije pismeno svedočanstvo nadležne trgovačke komore o svojim preduzimačkim podobnostima kao i uverenje o tome, da je svoju radnju prijavio poreskim vlastima i platio porez za tekuče tromesečje. Iz kancelarije intendature Dravske divizijske oblasti E, broj 9.904 Od 26. juna 1928. godine n Ljubljani. Komanda Dravske divizijske oblasti. Nov gnetilni stroj (Knetmaschine) uporabljiv za zobno kremo, kreme itd. naprodai. Ponudbe pod nKnetmaschlne" na upravo „Jutra". lan Odvetnika !r u dr. Ilil naznanjata, da 1814 II (palača Evropa) skupno odvetniško pisarno, ki se nahaja začasno do 16. Julija 1.1, v Kolodvorski ulici št. 23 v I. nadstropju. Theodolite, tachjmetre, nlvelacijske Instrumente, planlmetre, pantografa, nivelačne in trasirne letve, merilne trakove, libele, logaritm. računala, šablone za pisma, trioglata, prismatična ln druga precizna merila; risalna orodja, risalne stole, aparate za svetlotisk, svetlobne, prozorne in drugi tehniške papirje ima stalno t zalogi Viljem Sequardt delavnica sa predano mehaniko Ljubljana, Šelenbnrgova ulica fitev. 4 (na dvorišču). --<■ Vsa v stroko spadajoča popravila se izvrše točno ln solidno. 80 TAKO SE BO ZVIŠAL VAŠ PROMET ako vrilte smatreno ln dobro premišljeno reklamo potom Inserlranja, plakatiranja itd. To je pa raogoie le, ako poverite Itvedbo late podjetju, ki je na podlagi dolgoletnih Izkušenj edino zmožno dati nasvete, na podlagi katerih je mogoč uspeh In prihranek denarje. Odpadejo pa tudi nepotrebne skrbi za vodstvo, evidence, nepotrebne plsarlje ln reklamacije, kajti ravno pri trgovcu je izrek „ias je zlato" vedno na mestu. Ako se hočete o tem prepričati, obrnite se na nas in ml Vam bodemo radevolje sestavili brezplačne proračune. ALOMA COMPANV anončna In reklamna d. z o. z. centrala Ljubljana Kongreenl trs e Beograd podružnica ■remake ulica • iziiica: IjuliljaBa, Su. Pelra cesta si. 24 Delniška glavnica Din 50,000.000'- in rezerve preko Din 12,500,000'- Fodružnice: Beograd, Bjelovar, Brod n./S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Brani, Maribor, Murska Sobota, Novi Sad, Osijek, Sarajevo, Sombor, Sušak, Šibenik, Šabec, Velikovec, Vršac. ekspoziture: Rogaška Slatina (sezonska), Škofja Loka. Jesenice. Agencije: Buenos Aires, Rosario de Santa Fe. Afflijacije: Slovenska banka, Ljubljana; Jugoslavenska industrijska banka d. d., Split; Balkan Bank r. t., Budapest; Vaczi utca 35; Bank-haus Milan Robert Alexander, Wien I, Augustinerstrafie 8. Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. *o