Odločna akcija komunistov
Delovna skupina CK ZKS se je mudila v jeseniški občini -Akcijsko in delavno povezovanje komunistov v jeseniški železarni - Od besed k dejanjem - Komunisti v gostinstvu in v turizmu morajo napraviti oceno razmer samoupravnega in družbenoekonomskega položaja delavca
Jesenice — Minulo sredo in četrtek je obiskala jeseniško občino delovna skupina CK ZKS, ki so jo sestavljali Katja Vadnal, izvršna sekretarka predsedstva CK ZKS ter člani Manja Zupančič-Vičar, članica predsedstva CK ZK, Štefan Korošec, član predsedstva CK ZKS,
Franc Sifkovič, član CK ZKS, Štefan Nemec, sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko ter Albina Tušar, sekretarka KOK ZKS Jesenice, Alojz Kalan, predsednik OK ZKS Jesenice ter izvršni sekretarji, ki so na Jesenicah zadolženi za posamezna področja. V Kranjski gori pa
Letos
več kadrovskih štipendij
V vseh gorenjskih občinah, razen jeseniški in radovljiški, je letos več razpisanih kadrovskih štipendij — Seznam deficitarnih poklicev enak kot lani
Kranj - Skupščina občinske skupnosti za zaposlovanje Kranj je na svoji zadnji seji, ko je razpravljala o štipendiranju v novem šolskem letu, ugodno ocenila politiko kadrovskega štipendiranja. Pregled razpisa štipendij v gorenjskih občinah namreč kaže, da je bilo razpisanih za šolsko leto 1982-83 za skoraj 5 odstotkov štipendij več kot v preteklem šolskem letu, medtem ko je v Sloveniji število kadrovskih štipendij ćelo manjše. Kranjska občina po kadrovskih štipendijah za visoke in višje šole ne izstopa le na Gorenjem, pač pa je po deležu štipendij na zaposlenega celo nad republiškem povprečjem. Vendar pa tudi v ostalih gorenjskih občinah niso držali kržem rok, saj se je od lani na letos v Tržiču povečalo število razpisanih kadrovskih štipendij za 35 odstotkov, več štipendij je združeno delo razpisalo tudi v škofjeloški in kranjski občini, medtem ko je v jeseniški število skoraj enako, v radovljiški pa celo nižje kot lani. Daleč pred vsemi pa je Skofja Loka, ki je s kadrovskimi štipendijami, računano na zaposlenega, na prvem mestu med gorenjskimi občinami.
Skupščina je tudi sprejela sklep, po katerem veljajo za novo šolsko leto kot deficitarni isti poklici kot lani. Situacija se namreč v enem letu ni bistveno spremenila, tako da bodo lahko delovne organizacije dajale h kadrovskim štipendijam dodatke za deficitarnost tako kot lani. Kaže, da se je dodatek za deficitarnost v občinah lani uveljavil, saj io hil lani 796 štipendistom s kadrov-
skimi štipendijami priznan dodatek na deficitarnost in to je več kot za četrtino vseh lanskih kadrovskih štipendij. Čeprav se ta dodatek ne podeljuje pavšalno, ampak glede na posamezen primer, je bilo vendarle ugotovljeno, da so štipendisti večinoma prejemali najvišji možni znesek, to je 200 točk ali 960din.
Zaostruje pa se podeljevanje štipendij iz združenih sredstev za sufi-citarne poklice. Po republiškem seznamu za suficitarne poklice v prihodnjem letu ne bi podeljevali štipendij razen morda izjemno, kadar gre za uspešne učence iz slabše materialno preskrbljenih družin. Skupščina je sprejela tudi sklep, da se republiškemu seznamu suficitarnih poklicev doda še tiste, ki so v kranjski občim še posebej sulici-tarni: to so poklici poslovno-finanč-ne dejavnosti, kot sta poslovni manipulant in ekonomski tehnik, ter poklici administrativne dejavnosti.
Sicer pa so imeli delegati kar precej pripomb ob obravnavi štipendistov iz združenih sredstev, ki iz različnih vzrokov ne izpolnjujejo svojih študijskih obveznosti. Strinjali pa so se s tem, da je treba vsak primer reševati posamezno in k temu pritegniti tudi mnenje krajevnih skupnosti, še posebej kadar gre za štipendiste, pri katerih je težko točneje določiti materialni položaj družine, ki seveda ni brez vpliva na učni uspeh štipendista. Prav zato so se tudi strinjali, da za leto dni podaljšajo prejemanje štipendije tudi tistim, ki so šolsko leto zaključili le z zadostnim uspehom.	L. M.
ći^fia Loka - T^di 27. izseljenski piknik je na loški grajski vrt pri-Skorja	______... . A t	in nacifiške
^hil množice naših izseljencev, vse od bližnje Avstrije pa do pacifiške Ka Viniz A vstralije. Lepo je bilo še posebno ker je prišlo z njimi udi Jiko mladih, že tretji rod naših ameriških Slovencev ki se prav tako ■ za Slovence in hočejo poznati domovino svojih starih staršev. TZUlno kvalitetnemu kulturnemu programu je tudi lep sončen dan idal svoje in bilo je veselo in razigrano. - Foto: D. Dolenc
je pri razgovoru o turizmu sodelovala še sekretarka republiškega komiteja za turizem Milica Mitič.
Osrednja pozornost v delu delovne skupine CK ZKS je bila namenjena uresničevanju kongresnih usmeritev, razvoju samoupravnih družbe-neekonomskih odnosov, uresničevanju stabilizacijskih prizadevanj, delovanju komunistov na področju krepitve političnega sistema socialističnega samoupravljanja s poudarkom na vprašanjih nadaljnjega razvoja zdravstva, železarstva, turizma in gostinstva.
Ko so se mudili v jeseniški železarni, so sekretarji osnovnih organizacij ZK" v železarni spregovorili o svojem delu in o svojih problemih, precej t pozornosti pa so posvetili problemom, s katerimi se srečuje proizvodnja v jeseniški železarni. Žel ezarji so predvsem poudarili, da je nujna nadaljnja preusmeritev proizvodnje v izdelovanju kvalitetnejših jekel, saj bodo le tako lahko še več izvažali. Nesprejemljivo bi bilo, ko bi se naložbe občutno omejile in odlaganje nekaterih investicijskih objektov bi razmere še poslabšalo. Za elektro-jeklarno je pripravljena vsa osnovna dokumentacija, ni pa še zaključena finančna konstrukcija. Ta predvideva 30 odstotkov lastnih sredstev, 30 odstotkov združenih sredstev, sredstev bank in 14 odstotkov inozemskega kredita pod ugodnimi pogoji.
Komunisti v Železarni so tekoče spremljali vso problematiko in posvetili ustrezno pozornost družbenoekonomskemu položaju delavca. Vendar pa so obenem opozorili na nekatere slabosti, na nekatere nedovršene metode dela komunistov, na pasivnost nekaterih članov, na kadrovsko politiko. Spregovorili so o medsebojnem dohodkovnem povezovanju med temeljnimi organizacijami združenega dela, o uveljavljanju samoupravljanja, še posebej pa pou-udarili velik pomen, ki ga ima razvita in dokaj uspešna inovacijska dejavnost v Železarni. Menili so, da je treba upoštevati in ceniti domače znanje, saj prinaša veliko dohodka.
Med drugim so v jeseniški železarni dejali, da je treba še naprej uveljaviti stališča v zvezi z nagrajevanjem po delu in si prizadevati za še večjo akcijsko povezanost in učinkovitost komunistov. Povečati bo treba produktivnost, poiskati notranje rezerve, preusmeriti proizvodnjo za večji izvoz. Pri tem nemalo stalnih in nenehnih nalog in prizadevanj čaka prav komuniste, ki jih je v železarni 800.
V	Kranjski gori pa se je delovna skupina pogovarjala s predstavniki osnovnih organizacij Zveze komunistov in poslovodnimi organi hotelskih organizacij. Kranjska gora bi se lahko in bi se morala preusmeriti v letni turizem, ki ji daje imenitne možnosti zaradi izrednih naravnih lepot. V širšem razgovoru in dolgi razpravi so nanizali vrsto problemov, ki še zavirajo uspešnejši razvoj turizma v Kranjski gori in v okoliških krajih: tako šepa izvenpenzion-ska ponudba, med temeljnimi organizacijami ni večjega povezovanja, kraj pa s turizmom še vedno premalo živi. Tudi od interesne skupnosti ni kaj pričakovati, če se ljudje sami ne bodo zavedali, da jim bo le medsebojno dogovarjanje na samoupravnih osnovah dalo večji devizni in turistični učinek. Naložb je malo, žičnice imajo premalo zmogljivosti, zato so letos postavili v Podkorenu nove vlečnice, za prihodnje leto pa jih predvidevajo na Trebežu. Problem se pojavlja pred-vsfem v tem, ker delovne sile domala ni, tista pa, ki je danes v Kranjski gori, se ne more ponašati z visoko kvalifikacijsko strukturo. Kadrovska politika na področju turizma in gostinstva je poseben problem.
V	razpravi so poudarili, da večjega turističnega deviznega priliva ne bo, če ne bodo resnično začeli uresničevati novega .azvojnega koncepta turizma, brez lokalizma in subjektivnih odporov. Zato je naloga sleherne osnovne organizacije ZK v turizmu, da izdela oceno razmer do konca avgusta letos in na osnovi le-teh se bodo komunisti konkretno odločili, kje in kako bi z akcijo doslednega uresničevanja novih razvojnih turističnih in gostinskih poti najbolje in najbolj učinkovito začeli.
D.Sedej
Škofja Loka - Poskusna montaža avtobusa ob tehnični pomoči Avto-montaže je v Alpetourovih mehaničnih delavnicah povsem uspela. - Foto: L M.
Ob vzdrževanju še montaža avtobusov
Osnovno dejavnost — vzdrževanje vozil, bodo v Mehaničnih delavnicah Alpetoura dopolnjevali Se s sestavljanjem avtobusov — Zadovoljni s prvim izdelkom, zato nadaljnje sodelovanje z ljubljansko Avtomontažo ne bo vprašanje
Škofja Loka — Iz delavnic Alpetoura, Tozd Mehanične delavnice v Skofji Loki, je prejšnji teden zapeljal 46-sedežni avtobus znamke Manfoc s klimatskimi napravami. Avtobus je dobro prestal tudi poskusno vožnjo, tako da ga bodo v kratkem lahko izročili naročniku Slovenijaceste, ki ga bo uporabljal za prevoze svojih delavcev v Iraku.
V Alpetouru ne skrivajo zadovoljstva, da je montaža avtobusa tako dobro uspela, tako da si po prvem poskusnem vozilu obetajo od sodelovanja z ljubljansko Avtomontažo še novih naročil. Odločili so se za sestavo manjših serij avtobusov namenjenih predvsem v izvoz. Za to novo dejavnost so se v tozdu Mehanične delavnice dobo pripravili, saj so okoli deset delavcev že poslali na usposabljanje v Avtomontažo in
dokupili nekaj strojev, ki so potrebni pri sestavljanju takšnih vozil. Lani in letos so za to novo dejavnost investirali v opremo okoli 2 milijona novih din.
Čeprav pogodbe z Avtomontažo še niso sklenili, pa v Alpetouru ugotavljajo, da je, potem ko so uspešno opravili začetni »izpit« v montaži prvega avtobusa, pot za nadaljnje sodelovanje odprta. Razlog za novo dejavnost je pač v tem, da so postale zmogljivosti mehaničnih delavnic Alpetoura v Škofji Loki, v Kranju in na Bledu prevelike, tako da se je treba s prostimi kapacitetami ozreti po dopolnilnem delu. Za sedaj predvidevajo, da bodo za montažo avtobusov namenili okoli 30 odstotkov svojih zmogljivosti, glavna dejavnost pa še naprej ostaja vzdrževanje vozil.
L. M.
Pesti nas pomanjkanje mesa
Kmalu spet dovolj mesa
Tako kot v ostalih delih Slovenije je tudi na Gorenjskem večje pomanjkanje svežega mesa. Se ni dolgo tega, ko smo imeli zadnjo »mesno krizo«, vendar pa dovolj dolgo, da bi se iz nje lahko tudi kaj naučili. Vsaj naravne zakonitosti bi kazalo poznati, da bi več mesa shranili in prihranili takrat, ko je odkup večji (zimski in spomladanski meseci) za takrat, ko je krme več in odkup živine manjši (poletni meseci). Vztrajanje pri nizkih odkupnih in maksimiranih maloprodajnih cenah tudi ni dalo. rezultatov. Nasprotno. Del živine je Šel v sosednjo republiko, klavnice pa pridelujejo izgubo namesto da bi predelovale meso. Zal na Gorenjskem tudi ni enotne politike na tem področju.
Iskraši praznovali
Semič - Delavci Iskre so tudi letos združili svoje praznovanje s množično proslavitvijo Dneva borca. Letošnje srečanje iskrašev je bilo v soboto,-3. julija v belokranjskem mestu Semič. Slavnostni govornik je bil predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Marko Bule, ki je analiziral sedanji gospodarski položaj pri nas in pozitivno ocenil prizadevanja Iskre, ki združuje 30.000 delavcev, za boljše in učinkovitejše gospodarjenje. Z množičnega zbora so iskraši poslali pozdravno pismo predsedstvu CK ZKJ, podelili pa so tudi letošnje nagrade Iskre. Prejeli so jih Anton Stipanič, predsednik kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra, Marjan Dvoraček, direktor DO Iskra Invest servis, Franc Fer kolj, DO Iskra Commerce TOZD Zunanji trg, Franc Logar, svetovalec v sektorju anten in navigacije, Julijana Peternel, delavka v TOZD Tovarna sestavnih delov in delovnih sredstev ter Vladimir Zore, predsednik kolegijskega poslovodnega odbora delovne organizacije Kondenzatorji Semič-
-jk
Da bi se stanje v preskrbi s svežim mesom na Gorenjskem vsaj nekoliko normaliziralo, so se v ponedeljek sestali predstavniki gorenjskih kmetijskih zadrug, klavnic in KŽK s predstavniki izvršnih svetov gorenjskih občinskih skupščin in medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko ter se dogovorili o kratkoročnih ukrepih za normaliziranje preskrbe v naslednjih dveh mesecih. V pripravi pa so tudi že načrti dolgoročnih rešitev. Predstavnik KŽK in ostali klavničarji, ki pokrivajo preko 90 odstotkov gorenjskih potreb po svežem mesu, so obljubili redno preskrbo potrošnikov s svežim (govejim in svinjskim) mesom ob poprečno normalnem odkupu živine ob delni sprostitvi republiških rezerv in z nadomestnim nakupom živine in mesa v drugih republikah. Seveda morajo za to občinski izvršni sveti zagotoviti ustrezna dodatna sredstva klavnicam za pokritje predvidenega novega primanjkljaja. Ker so tudi predstavniki gorenjskih kmetijskih zadrug zagotovili normalen odkup živine, ne bi smelo biti več razlogov za prazne kavlje v mesnicah.
Sicer pa položaj kaže na pomanjkljivo planiranje, slabo dosedanje dogovarjanje ter na kaj šibko organizacijsko sposobnost odgovornih preskrbovalcev prebivalstva Gorenjske. Zakaj se je sprožilo dogovarjanje šele v trenutku, ko je voda do grla, zakaj moramo vedno le gasiti, ko je preventiva uspešnejša, cenejša in manj živčna.
I. S.
KRANJ, torek, 6. 7. 1932	CENA 9 din Št. 51
Leto XXXV
35 let
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
ZA GORENJSKO
Glavni urednik: Igor Slavec
Odgovorni urednik, v. d. Joše Košnjek
2. STRAN
NOTRANJA POLITIKA
TOREK. 6. JULIJA 1982
Jubilejne Stezice
Tržič — Učenci osnovne šole heroja Bračiča v Bistrici so skupaj z učitelji ob koncu šolskega leta spet izdali svoje literarno glasilo Stezice. Na 120 straneh so predstavili svoja dela številni učenci in učenke te šole. Letošnja številka, ki je enaindvajseta po vrsti, je jubilejna, saj je minilo že petnajst let, odkar so izdali prve Stezice.
Posvečena je, kot so napisali člani uredniškega odbora v uvodu, velikemu učitelju in borcu za svobodo tovarišu Titu in padlim borcem Kokrškega odreda, njihovim pedagoškim delavcem, ki so z znanjem in bogatim delom vzgajali številne generacije mladih v Tržiču, jim darovali svoje moči, še posebej pa učencem Bračičeve šole, pesnikom in pisateljem, s katerimi so se srečali v zadnjih dveh letih v šoli in vsem, ki jim je draga otroška pisana beseda.
Stezice so tokrat obsežnejše kot kdaj koli prej, so prijetne in vsebinsko zanimive, primerne za vsakega bralca, v njih je zbrano toliko preprostih, a iskrenih otroških misli, pesmic, proznih sestavkov, vse pa je popestreno še z risbami, fotografijami in vinjetami.
J. Kikel
Pričakovane težave v zadnjih mesecih
Na regijskem posvetu za predsednike in sekretarje občinskih svetov zveze sindikatov, ki ga je pripravil medobčinski sindikalni svet za Gorenjsko, je bilo govora predvsem o kritičnih razmerah gorenjskega gospodarstva
vidne v Verigi in Titovem tozdu Go-renjka, v ostalih pa težave pričakujejo naslednje leto. Tod pričakujejo zaostritev v tem polletju, zato se organizacijsko že pripravljajo.
Mnogo je bilo govora o izvozu, naložbah. ki so se morale umakniti v ozadje, o proizvodnji, povezovanju gospodarstev, devizah in zagotavljanju surovin. Vendar so vsa gospodarska prizadevanja vendarle tu za človeka. Proizvodnja je namenjena njegovi potrošnji. Čeprav se zadnje
Kranj — Med delegacijami, ki so med kongresom ZKJ obiskale Iskro, je bila tudi partijskodržavna delegacija LRD Koreje, ki jo je vodil predsednik vlade in član prezidija politbiroja CK Korejske partije L i Zong Ok. Gostje so si v spremstvu predstavnikov SOZD Iskre ogledali proizvodnjo Iskrinih telekomunikacij na Laborah. Ob tej priložnosti so se zanimali tudi za sodelovanje Iskre in korejskega gospodarstva. Ob slovesu se je predsednik korejske vlade vpisal v Iskrino spominsko knjigo. - Foto: Kazimir Mohar
Priprave
na sindikalni kongres
Člani škofjeloškega sindikata v pripravah na kongrese zveze sindikatov razmišljajo zlasti o organiziranju sindikata v krajevni skupnosti - Spremljajoče akcije bodo obogatile vsebinsko izročilo kongresa

Škofja Loka - Občinski program priprav na kongres slovenskih sindikatov sloni na republiškem rokovniku, ki terja zaključek razprav do 15. septembra. Do razprave organov medobčinskega sveta zveze sindikatov bodo v občini vse osnovne organizacije obravnavale kongresne dokumente, posamezne teme pa bodo razčlenili organi občinskega sindikalnega sveta. Največ pozornosti bodo namenili področjem, ki so jih v minulih letih obravnavale tri sindikalne konference: planiranju, nagrajevanju in socialni politiki, v načrtu pa so tudi posebne tematske razprave.
Dokumente (poročilo o delu med kongresoma, statut zveze sindikatov in resolucijo) bodo v osnovnih organizacijah sindikata v združenem delu obravnavali skupaj z delegati. Iz Škofje Loke se bo 10. kongresa slovenskih sindikatov udeležilo 13 delegatov, ki bodo razpravljali o konkretnih, za občino in škofjeloško združeno delo, značilnih problemih.
Čeprav še niso rekli zadnje besede glede tematskih razprav, se člani občinskega sindikalnega sveta v Skofji Loki dogovarjajo, da bi se v predkongresnih razpravah nekoliko temeljiteje posvetili sindikatu v krajevni skupnosti. V občini jim je le na področju 2irov uspelo ustanoviti koordinacijski odbor sindikata v krajevni skupnosti, ki že dve leti dokazuje, kakšne so možnosti povezovanja delavca in krajana oziroma združevanja obeh vlog delovnega človeka. Drugje ta oblika ni zaživela, čeprav bi bilo koristno uskladiti interese tovarne in krajevne skupnosti. Žirovska izkušnja o sožitju med dvema temeljnima sa-
Počitniške igre najmlajših
Kranj - Zveza društev prijateljev mladine tudi letos organizira počitniško delo z najmlajšimi na otroških igriščih po posameznih krajevnih skupnostih. Zanj bodo poskrbele dijakinje Vzgojiteljske šole. Počitniško delo bo organizirano v krajevnih skupnostih Bratov Smuk Planina, Naklo, Gorenja Sava, Bela, Primskovo, Zgornja Besni-ca, Duplje in Preddvor. Krajani omenjenih skupnosti bodo pravočasno obveščeni o kraju in času te dejavnosti. Konec junija je bil za vse dijakinje Vzgojiteljske šole, ki bodo sodelovale pri tej akciji, seminar. Starše prosijo, da pošljejo otroke na igrišče k družabnemu in poučnemu počitniškemu delu.	A. Fabjan
moupravnima skupnostima je vredna širše razprave in posnemanja, zato ji bodo verjetno pred kongresom posvetili večjo pozornost.
Škofjeloško združeno delo ima še vrsto problemov, o katerih bi lahko spregovorili pred kongresom. Razpravo bo usmerila problematika, o kateri se bodo delegati poučili potem, ko bodo skupaj z delavci v osnovnih sindikalnih organizacijah razčlenjevali probleme posameznih organizacij združenega dela.
Ob vsebinskih pripravah na kongres slovenskih in jugoslovanskih sindikatov so se posvetili tudi spremljajočim akcijam, ki naj postanejo trajne. Komisija za kulturo bo pripravila program razstav delavcev, ki se ukvarjajo z ljubiteljsko dejavnostjo. Skupaj z loškim muzejem občinski sindikalni svet načrtuje »potujočo razstavo« o razvoju delavskega gibanja od prvih stavk do uvedbe samoupravljanja. Razmišljajo pa tudi, da bi sindikat prevzel skrb za ureditev okolja, kar tudi spada h kulturi delovnega človeka.	D.Zlebir
Srečanje staršev
Kranj - Pred zaključkom šolskega leta je izvršni odbor društva za pomoč duševno prizadetim Kranja pripravil srečanje za starše, rejnike in skrbnike duševno prizadetih otrok, mladostnikov in odraslih oseb. Na srečanje so privabili zlasti tiste starše, ki niso vključeni v nobeno obliko dela. Razen njih se je srečanja udeležil tudi del kolektiva osnovne šole Helene Pu-har, delavnic pod posebnimi pogoji, člani zveze društev za pomoč duševno prizadetim in predstavnica občinske skupnosti socialnega skrbstva.
Srečanje je bilo družabno, vendar so navzoči ob tej priložnosti izmenjali mnenja o nekaterih najbolj žgočih problemih duševno prizadetih. Starše je naibolj zanimalo, kako je z zaposlovanjem mladostnikov, ali je moč skrbnikom teh otrok pridobiti dodatni dopust, kako kaže z izgradnjo osrednjega zavoda za duševno prizadeto mladino v Ljubljani, kako je s priznanjem statusa invalida duševno prizadetim in podobno. Informacije, ki so jih dobili od strokovnjakov, bodo starše in skrbnike verjetno spodbudile, da se včlanijo v društvo in vnaprej sodelujejo na vseh srečanjih. Maks Perkovič
Nepopolna brigada
V tržiški občini so se tudi letos spopadli z vprašanjem, kje dobiti dovolj mladih, zlasti učencev in študentov, za mladinsko prostovoljno delo
pisemce na učence in študente ter jih, zlasti štipendiste iz združenih sredstev, domala prosili, naj se prijavijo za akcijo; ali za Belo krajino ali za Zaječar, kamor naj bi v teh dneh odpotovalo dvajset tržiških brigadirjev.
Odziv ni bil omembe vreden. Kes je, da precej učencev in študentov iz tržiške občine odhaja na akcije z brigadami iz občin, kjer se šolajo, kljub temu pa tdko opravičilo ni tolažba. Dejstvo je, da se šolska kZceZSMlTMC v minut h me se- mladina nerada Mjuiuje v m/o-
zaslužek v tovarnah ali kjerkoli drugje, potem pa si privošči nekaj brezskrbnega oddiha.
Vprašanje o denarnem vredno-
*	___f__Mt-rtc/nnn/in t>on
Tržič - v nedeljo je 38 mladih iz tržiške delovne brigade Kokrški odred odpotovalo na republiško mladinsko delovno akcijo Bela krajina 82. Med brigadirji, ki jih tudi tokrat vodi preizkušeni komandant Rudi Hajdičje tudi 21 mladih iz pobratenega srbskega mesta
Zaječar.	. XA .. .
Brigada kljub precej številčni okrepitvi od zunaj ni popolna, čeprav je center za mladinske delovne akcije pri predsedstvu občinske kon-
Tako je v združenem delu uspešno prodrl predlog sporazuma o sofinanciranju mladinskega prostovoljnega dela; tudi razstava, ki je prikazala razvoj in dosežke tržiških brigadirjev v minulih letih, je bila dobro obiskana. Vse je bilo storjeno za popularizacijo oziroma približanje prostovoljnega dela mladim! Akciji pa vendarle nista povsem upravičili pričakovanj. Kot vrsto let je namreč tudi letos nastalo vprašanje, kje dobiti dovolj brigadirjev. Organizacije združenega dela v bitki za ustalitev gospodarstva in doseganje čim višje produktivnosti ter dohodka nerade pogrešajo vsakega delavca, ki bi izza tovarniškega stroja ali pisalne mize celo rad odšel na delovišče v Beli krajini
Zato so v centru za mladinske delovne akcije naslovili prijazno
Radovljica - Na posvetu so odkrito spregovorili o resnosti gospodarskega položaja in ocenjevali, kako težave premagati, da bo imel delavec delo. V nekaterih občinah so že storili prve ukrepe, h katerim so jih prisilile kritične razmere. V jeseniški občini sta bili dve tovarni (Iskra in Planika) že prisiljeni spremeniti proizvodni program, delavci pa ostajajo ob okrnjenem dohodku na prisilnem dopustu. V Radovljici so delo v nekaterih delovnih organizacijah skrčili na eno izmeno, ponekod pa so delavce prerazporedili na druga dela.
Vsemu gorenjskemu gospodarstvu je skupna težnja po večjem izvozu. Za nadaljnjo proizvodnjo bo potrebno tudi dohodkovno povezovanje združenega dela, zlasti tesnejše sklepanje reprodukcijskih verig med bazično in predelovalno industrijo. Za zagotovitev surovin, ki so med najtršimi orehi proizvodnje do konca leta, to ni več zgolj priporočilo, temveč nujnost.
Na posvetu so predsedniki in sekretarji občinskih svetov prikazali neolepšano stanje, ki trenutno vlada v gospodarstvu in ocenili, kako kaže do konca leta in v prihodnjem. Na Jesenicah bo verjetno že poleti več delavcev hladne valjarne v Železarni brez dela, saj je poleg surovin tu vprašljiva tudi energetska bilanca. V Škofji Loki je tudi nekaj delovnih organizacij, ki so letos pred vprašanjem rednega dela. V Tržiču manjše delovne organizacije niso kritične, zato pa bo BPT zadnji mesec zmanjkalo surovin, v Peku pa bo že v drugem polletju vprašljiva oskrba. Prihodnje leto se obeta še hujša kriza, zato bo moralo gospodarstvo napeti vse sile. Rešitev je namreč 250 odstotkov večji izvoz kot letos. Tudi v Kranju zadnja dva meseca ne bo deviz za surovine, vendar letos še ni pričakovati hujšega, za prihodnje leto pa za zdaj tuci še ni videti rešitve. V Radovljici so motnje v oskrbi
A a Ustanovitelji Glasa obiinske konferenc. SZDL Jesenice. Kranj. Radovljica. Skofja Loka in Triid -OLA 8 Kran, - Gfcvni urednik Igor Slavec - V. d. odgovornega urednike Jože Koinjek - Novinarji: Leopoldi«. Bogata,. Danic. Dolenc. Dutan Humer Helena JeLćan. Lea MencingT Stoj.n Seje. Darinka Sedej-Kuralt. Marij. Vold jak. Cveto Z.plotnik, Aodr.2al.rin Danc.2l,b _Fo^ re^rter Franc Perdan^— Tehnični urednik Marjan Ajdov«: - Oblikovalci: Lojze Erjavec. Tomai Gruden. Slavko Hain
KLrl^L? kot tednik od januarja 1958 kot poltednik. od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob »redeh in sobot*. 2 S^l^l^ h Tn SZ' - Stavek ^K Gorenjski'tisk Kranj, tisk ZP Ljudska pravic Ljub,..«- ^"T^^l^vZ' EJTMote PiEdeia 1 - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 - Telefoni: direktor in gl.vni urednik 28-463 red.kcij. 21 860.
JS urednik^ 21 835. komerciala, prohoda. računovodstvo 28-463. mali oglasi, naročnin. 27-960 - OpeoU.no promet-neg. davka po pristojnem mnenju 421-1 72 — Polletne naročnina 300,— din.________
čase veliko govori o proizvodnji in manj o človeku in njegovih potrošnih potrebah, je slednji vendarle v ospredju. Njemu, njegovemu delu, njegovi socialni varnosti in njegovi prihodnosti je namreč namenjena pot stabilizacijskega gospodaretva 1	D.Zlebir
Mladina v Jelendolu oživela
Tržič - Zatišje, ki je kar predolgo trajalo v delu jelendolske mladine, je zdaj le dočakalo svoj konec. Na nedavni vohlno-program-ski seji osnovne organizacije so se mladi iz Jelendola na novo organizirali in sprejeli vsebinsko dokaj bogat program dela.
Da mislijo resno, kažejo tudi priprave na krajevni praznik, ki ga imajo 22. julija. Mladi so prevzeli predvsem organizacijo športnih tekmovanj. Tako bodo že to nedeljo pripravili srečanje v nogometu z vojaki iz karavle v Medvodah, naslednjo nedeljo bosta dopoldne šahovski turnir in popoldne streljanje, 18. julija pa bo pohod na Dolgo njivo in za najbolj vztrajne naprej na Košutnikov turn. Praznovanje bodo priredili pri lovski koči kjer bodo podelili tudi diplome najbolje uvrščenim s športnih tekmovanj.	HJ'
Odlikovanja najzaslužnejšim
Kranj - V petek, 2. julija, je predsednik skupščine občine Kranj Ivan C var pred Dnevom borca petnajstim najbolj zaslužnim družbenopolitičnim delavcem Kranja izročil visoka državna odlikovanja.
Z Redom dela z zlatim vencem sta bila odlikovana Ivo Miklavčič in Avgust Ovsenik. Ivo Miklavčič je to visoko odlikovanje prejel kot dolgoletni družbenopolitični delavec na ravni občine, regije, republike pa tudi zveze, posebno pa še za njegova prizadevanja na področju kranjskega urbanizma in stanovanjskega gospodarstva. Avgust Ovsenik pa je to odlikovanje prejel*za svoje zasluge pri oblikovanju in uresničevanju davčne politike v Kranju, za svoje delo v izvršnem svetu Skupščine občine Kranj in za njegov prispevek pri uresničevanju vrste najodgovornejših družbenopolitičnih in samoupravnih nalog.
Z Redom zaslug za narod so bili odlikovani Lovro Krničar, Franc Strehovec in Ljudmila Pečenko Lovro Krničar je odlikovanje prejel za dolgoletno družbenopoli-tično delo v krajevni skupnosti Hn-tof v borčevski organizaciji in za svoja prizadevanja pri postavljanju spominskih obeležij padlim v NOB Franc Strehovec je bil odlikovan za prizadevno delo v krajevni skupnosti Voglje, v delegatskem sistemu in za družbenopolitično delovanje v delovni organizaciji Alpetour, kjer je
čenko pa je bila odlikovana za svojo aktivnost v krajevni skupnoat.Šenčur za njeno sodelovanje v NOV in za njeno aktivnost na področju šol-
St Red dela s srebrnim vencem je nreielo šest zaslužnih krajanov:
Saiez in Milan Globočnik iz
Voaelj za družbenopolitično delo v kraievni skupnosti in za njuna prizadevanja P" uspešnem modernern kmetovanju, Anton Malej, Ki ze TOlet uspešno združu e delo v delovni organizaciji Merkur, Darko Šetfula za dolgoletno sodelovanje na področju ljudske obrambe in dmžKene samozaščite, za delo v krajevni skupnosti, v društvih na športnem področju in drugod Jofti-ca PečenKo za dolgoletno delo na področju zadev borcev in vojaških S'invalidov ter v organih delavska a in družbene« samoupravljanja fn Stanislav Verbič « Šenčur-
j"«3 za odgovorne.nalpge v družbenopolitičnih organizacijah svetu kra-ievne skupnosti in drugod. jeZ medaljo zaslug za naj*l pa jo bili odlikovani: Jože BeUhar m Lojze Godler za svoje družbenopolitično in samoupravno delo v kra-ievni skupnosti Šenčur, ter Anton & m Janez Umnik iz kraievne
skupnosti Predoslje » delo v kraievni samoupravi, v delegatskem »istemu. Umnik pa ima posebne zasluge tudi za razvoj strelskega športa v Predosljah.	^^
V	« -------_ .
tenju mladinskega prostovoljnega dela je bilo večkrat izpostavljeno tudi v republiških organih mladinske organizacije, kajti delavec za 'čas, prebit na akciji, prejme osebni dohodek, medtem ko ga učenec, študent ali kmet ne. Po eni strani je torej razumljivo, zakaj se v brigade vključujejo predvsem delav-
Cl Ob tem pa se znova kaže tudi pomanjkanje vzgoje v šolah. Vzgoje mladih za samoupravno socialistično misel, bratstvo in enotnost, za pomoč manj razvitim krajem in navsezadnje tudi za izgradnjo človeka kot bodočega delavca in osebnosti.	H. Jelovčan
	
■MM ■ H < ^ ...	
	\fh rtjfl . S
	
MlHftr^iKrŽ *	
	tJ^^^^^PVHRI^B^ -Saj i iai
	
	
Foto: D. Dolenc
S". ■• •
TOREK, 6. JULIJA 1982
KULTURA
3. STRAN G L AS
Srečanje gorenjskih godbenikov
Devet dirigentskih palic in tristopetdeset godbenikov
V soboto popoldan se je pred hotelom Park na Bledu zbralo devet pihalnih orkestrov na gorenjsko srečanje, ki so ga v počastitev Dneva borca, 90-letnice rojstva Josipa Bro-za Tita, leta kongresov in 75-letnice godbe na pihala Gorje priredili Zvezi kulturnih organizacij Gorenjske in Radovljice skupaj s Turističnim društvom Bled.
Na promenadnem koncertu, kakršnega ni slišati vsak dan, se je najprej predstavila godba na pihala iz Domžal, ustanovljena že leta 1884. Godbi pa se ta častitljiva leta prav nič ne poznajo, saj igrajo v njej člani najrazličnejših starosti, ki pa jih vse vežejo prve izkušnje, ki so jih dobili ob študiju v domžalski glasbeni šoli, saj le-ta nenehno skrbi za navdušen in dober podmladek. Petinštiri-desetčlanski orkester, ki mu dirigira Tone Juvan, je v svoj spored uvrstil ROKOVNJAČE Viktorja Parme v priredbi Stjepana D leska in odlomek iz musicla Margueritte Monnot IRMA LA DOUCE (Sladka Irma).
Slavljanka letošnjega srečanja, godba na pihala Gorje, je začela svojo pot 1907, ko so v domačem kraju zaigrali gasilci. Po ustnem izročilu — pisanih dokazil ni - pa naj bi Gorjanci igrali že 1870 ob otvoritvi železnice Ljubljana-Trbiž. Med vojno so instrumenti gorjanskih godbenikov utihnili, veliko jih je odšlo v partizane, med njimi tudi poznejši narodni heroj Andrej Zvan. Danes so godci v mikavnih gorenjskih nošah priljubljeni gostje na ljubljanski kmečki ohceti in marsi-kod drugod, poleg nastopov na proslavah in partizanskih srečanjih pa imajo tudi svojevrsten rekord: trikrat so igrali na vrhu našega najvišjega očaka Triglava. Največje uspehe je godba dosegla pod vodstvom Lojzeta Velkavrha, odličnega glasbenika, ki bo tudi tokrat dvignil taktirko za Alfordovega Co-lonela Bogeya in Ponharjevo polko PRI NAS DOMA.
Občinstvo je slišalo tudi godbo na pihala izRuttesheima, mesta v Zvezni republiki Nemčiji, nedaleč od Stuttgarta. Godba ima namreč tesne prijateljske vezi z gorjanskimi godbeniki, ljubitelji tovrstne glasbe pa bodo zagotovo veseli nove glasbene »neznanke«.	.
Najstarejšo tradicijo ima pihalni orkester jeseniških železarjev, saj se je pisalo 1847, ko so se fužinarji in kovači zbrali v Bohinju okoli Nikolaja Bernarda in ustanovili prvo kovaško godbo. A ker se je železarstvo preselilo na Jesenice, so
se preselili tja tudi godbeniki in v času med obema vojnama so bile na Jesenicah kar tri godbe, glede na strankarsko pripadnost. Kulturno življenje je z vojno zamrlo, prene-kateri godbenik je odšel v partizane, marsikdo pa je bil izseljen. A tam, kjer je tradicija tako močna, glasba lahko zamira, zamreti pa ne more. Po osvoboditvi so se instrumenti spet oglasili, zavidljiv vzpon pa je orkester dosegel pod vodstvom Ivana Knifica, ki je dirigentsko palico prevzel 1974. Godbeniki so na svojih gostovanjih obredli Slovenijo, Jugoslavijo in lep kos tujine, o čemer pričajo tudi številna priznanja in odlikovanja. Za nastop si je orkester izbral Vlada Vuzema NA ZRINJEVCU in odlomek iz Hrstičeve OHRIDSKE LEGENDE.
Tudi godba na pihala iz Lesc se lahko pohvali, da je vzniknila v kraju z dolgo glasbeno tradicijo, saj so Leščani prej igrali v tamburaš-salonske salonskem in zabavnem orkestru. V sedemindvajsetih letih svojega obstoja je s posebno ljubeznijo gojila glasbo, ki je nastala med narodnoosvobodilno vojno ali pa ob spominu nanjo. Zato je v svoj spored uvrstila Vinka Savnika S PARTIZANIMA, dirigent Branko Lacko pa bo dvignil taktirko še za Koldit-zovega DZINGIS KANA.
Natanko istega leta kot domžalska, je bila ustanovljena tudi mengeška godba. Od leta 1884 so v njej igrali le domačini, zato ni bila nikoli zelo številčna. Okrog nje se vrti kulturno in zabavno življenje domačega kraja, zato ji v sporedu ne manjka vedrih not. Njihov najljubši — častni član je znani skladatelj Gvido Učakar in blejski poslušalci bodo slišali njegovo PESEM, ki ji bo dirigent Franc Lipičnik dodal še Lexa Abela RIMBALIZELO.
Tudi Tržič je kraj, kjer je ljubezen do pihal vodila do ustanovitve orkestra. 1927 so tržiški godbeniki zaigrali prvič, po drugi vojni pa je njihovo delovanje močno odmevalo doma in jih vodilo na gostovanja po Avstriji, Franciji in Cehoslovaški. Za svoje nastope so poželi obilo priznanj, na srečanju pa bodo pod vodstvom Andreja Puharja, ki jih vodi že deset let, zaigrali DIXIE PARADO Willieja Lofflerja in Bojana Adamiča GALOP ZA TRI TROBENTE.
Najmlajši med orkestri je pihalni orkester Alples Železniki. Star je dobra tri leta, godbeniki v njem pa štirinajst ali nekaj let več. Strokovni vodja je Dragiša Miškovič, izjemen in predan glasbenik, pri pedagoškem delu pa mu je v pomoč ljubiteljski navdušenec Janez Benedik. Mladi godbeniki bodo zaigrali PRAZNIK Willieja Langa in Benettovo VOJAŠKO PATROLO.
V Žireh je prva godba zaigrala v zgodnjih letih našega stoletja, natančneje 1906. Potem se je oglašala tja do vojne, ko so Zirovci svoje instrumente odstopili XXXI. diviziji, zato ni naključje, da je bil prvi dirigent po osvoboditvi prav Jože Kle-menčič, nekdanji vodja godbe omenjene divizije. Sedanji pihalni orkester ALPINA Žiri, ustanovljen 1947, združuje v svojih vrstah pretežno čevljarje, saj delovna organizacija Alpina tudi po materialni plati skrbi za glasbeno kulturo in njene izvajalce. Številna so njihova gostovanja doma in na tujem, spored pa" pester. Na srečanju bodo zaigrali skladbo Josipa Cerovca NEK VAS SREČA PRATI in ji dodali še Langovo MO-DERN TIME, zaključili pa z BAM-BOO-LAH Pierra Haennija. a vb
Koncert okteta Jelovica
V galeriji na loškem gradu je v četrtek, l.Julija, oktet Jelovica, ki ga vodi Tomaž Tozon, izvedel svoj redni letni koncert - Nastopil je pretežno s sporedom zadnjih let, ko je sestav okteta doživel spremembo
znana vokalna skupina. Četrtkov koncertni večer so pevci napolnili
{)retežno s sporedom zadnjih dveh et, dodali so nekaj pesmi, -nanih že iz prejšnjih sezon in tako so vsega skupaj zapeli devetnajst pesmi.
Škofja Loka — Ob zaključku sezone je oktet Jelovica pod vodstvom Tomaža Tozona izvedel pred domačim občinstvom svoj redni letni koncert. Galerija loškega gradu je zbrala ljubitelje zborovskega petja, lahko rečemo kar prijatelje okteta Jelovica, ki je v dvanajstih letih delovanja postal dodobra
S knjižne police
Še dve novosti
2e pred kratkim smo pisali o knjižnin novostih za mlade bralce v zbirki Mladinske knjige Sinji galeb, a vendarle ne bo odveč, če si tokrat malo pobliže ogledamo še dva naslova iz omenjene zbirke.
Gre za mladinski povesti »Petero-nogi zajec« kosovskega pisatelja Rifata Kukauja, Vitan Mal pa nam predstavlja svojo povest »Van-
da«.	,	,
Lahko bi rekli, da sta obe priporočljivo branje in kot nalašč za prve počitniške dni, ko morda še ni povsem jasno, kako se bodo počitnice »razvile« in kam nas bo zaneslo.
Obe zgodbi namreč govorita o vsakdanu osnovnošolskih otrok. Prva se zdi morda vsebinsko nekoliko »pomembnejša«, saj govori o mladih pastircih, ki jim vojna vihra ne prizanaša. Tudi sami se
tega zavedajo, in čeprav nekoliko ob strani vsem dogajanjem, s svojimi »akcijami« nekajkrat dokažejo, da niso zgolj gologlavi pobalini, ki jim roje po glavah le prismodarije deset ali dvanajstletnih pionirjev.
»Vanda« je nekoliko bolj počitniško, lahko bi celo rekli otroško sentimentalno obarvana zgodba o V^ndi in Klemenu, ki s svojimi starši preživljata počitnice ob morju. Zgodba seveda ni pomembna samo zaradi svoje vsebine, marveč bralca spodbudi k razmišljanju, kajti take stvari, kot so se zgodile Klemenu in Vandi, se zares pogosto dogajajo tudi njenim vrstnikom.
Vedro pisanje, ki preveva obe zgodbi je kot nalašč za poletni čas, ko bo za branje več časa. Dobra mladinska literatura pa nam je sploh potrebna.
Boris Bogataj
Dvanajst let že deluje škofjeloški oktet Jelovica. »Skoraj naključje je, da te dni, ko se predstavljamo s koncertom, slavi Tomaž Tozon, naš pevovodja, mali jubilej. Minilo je namreč deset let, odkar se trudi z nami, pevci Jelovice, in ima za vse naše uspehe v preteklosti in danes nedvomno neštete zasluge. Pridružil se nam je leta 1972 in odtlej po svojih močeh prenaša na nas svoje bogato zborovsko petje.« Tako je v koncertni list med drugim zapisal Franc Jenko, član okteta Jelovica vse od začetka. Brez dvoma ima Tomaž Tozon veliko zaslug za rast in visoko kakovostno raven okteta Jelovica.
Natanko ob desetletnici okteta Jelovica, torej pred dvema letoma, je prišlo v oktetu do vidnih sprememb v sestavu. Peti sta prenehala oba prva tenorista. Izguba cele glasovne skupine in to tenorjev je udarec, po katerem se malokateri pevski sestav še opomore in ponovno zaživi. Jelovici je to uspelo in četrtkov koncert je bil najboljši dokaz za to. Oktet je dobil zamenjavi, Gregorja Šolarja iz Krope in Franca Slugo iz Škofje Loke. Še naprej pa so oktetu ostali zvesti Leon Ma-rolt, Marjan Kovač, Franc Jenko, Ciril Pleško, Dušan Križaj in Tone Blaznik.
Tomaž Tozon je po koreniti spremembi sestave okteta odločil, da bodo študirali predvsem nove skladbe, vzporedno pa obnavljali tiste pesmi, ki so bile železni repertoar okteta Jelovica in po katerih tudi slovi.
V novi sestavi je oktet Jelovica prvič nastopil v Gorenji vasi na reviji zborov škofjeloške občine. Poznavalci so tedaj ocenili, da je skupina na pravi poti. Odtlej je imel oktet okrog šestdeset nastopov po Sloveniji in drugod.	(
Pozabiti seveda ne smemo, da je oktet Jelovica za delo in uspehe v preteklosti in sedaj dobil zlato Gallusovo plaketo, najvišje priznanje, s katerim je bil odlikovan le še Slovenski oktet.
Fotogalerija v radovljiški graščini
Radovljica — Člani Foto kino kluba Radovljica so z denarno pomočjo Kulturne skupnosti Radovljica in s materialno pomočjo Šolskega centra Radovljica spomladi letos postavili v avli radovljiške graščine lične panoje s potrebnimi svetlobnimi telesi. Tako je nastala fotogalerija, ki omogoča predstavitev dosežkov domačij in drugih fotonmaterskih ustvarjalcev. Prvo razstavo so pripravili konec maja, ko so prikazali delo dvanajstih najuspešnejših članov Fotokluba A. Prešerna z Jesenic. V petek, 25. junija, pa so odprli razstavo del članov Fotokluba Bohinj iz Bohinjske Bistrice. Svoja dela predstavljajo: Janko Arh, Marijana Arh, Stanko Ažman, Srečko Beniger, Slavko Cvetrežnik, Vojko Čuden, Sergej Kovačevič, Bojan Mavrer, Egon Mihelič, Jože Mihelič, Branko Mulič, Janez Ravni1 Silvo Repinc, Klara Rozman, Ivan Veber in Andrej Zmitek.
Fotoklub Bohinj je bil ustanovljen leta 1952. Kmalu zatem je bila organizirana prva ki ubska razstava, ki je vzbudila precej zanimanja. V naslednjih letih bi klub skoraj prenehal delovati, toda začeli so se uveljavljati mladi, ki so se v fotokrožku osnovne šole in izven njega začeli ukvarjati s fotografijo nekoliko bolj poglobljeno. Začeli so prirejati razstave. Tako so imeli doslej pet klubskih razstav črnobele fotografije in eno razstavo barvne fotografije. Organizirali so tudi nekaj predavanj in tečajev za začetnike, vendar do izrazite poglobitve na tem področju nikoli ni prišlo, saj nihče od članov ni dosegel višjega znanja kot amater III. razreda. Pripravili so tudi samostojne razstave, predvsem članov sosednjih klubov. Lani in predlani pa so pripravili štiri reprodukcijske razstave z zgodovinsko vsebino. Povedati velia, da ima Fotoklub Bohinj, ki šteje 14 članov, zadnje čase v kulturnem domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici zelo dobre pogoje za prirejanje razstav.
Delovna akcija jeseniških kinoamaterjev
Novi prostori za boljše delo
,Temnice - V četrtek, 24. junija, so se na svoji redni seji zbrali člani filmske skupine Odeon z Jesenic. Seja je bila zadnja pred poletnimi počitnicami, na njej pa so kino-amaterji spregovorili o delu v klubu, ki ni teklo tako, kakor so načrtovali lansko jesen. Vzrok za to je prostor, ki so ga obnavljali, in delo skupine je nekoliko zamrlo. Sedaj gredo dela v prostoru h koncu in že jeseni se bodo lahko zbrali v prenovljeni dvorani. Začel bo delovati tudi tonski studio, kjer bodo lahko sinhronizi-rali in tonsko obdelovali svoje filme. Veliko so za obnovo prostora pripo: mogli člani sami, saj so organizirali delovne akcije in s tem je delo hitro napredovalo. Prostor je v končni fazi obdelave in sedaj bodo lahko delali brez težav.. Filmska skupina Odeon si bo prostor delila z radio: amaterji z Jesenic in sicer amaterji s CB-postajami, ki so tudi veliko
pomagali pri obnovi prostora.
Predsednik kluba Branko Alt je poročal tudi o delu v Zvezi kulturnih organizacij an Zvezi organizacij za tehnično kulturo na Jesenicah m
poudaril, da je sodelovanje med obema organizacijama in filmsko skupino zelo dobro.
Najbolj pa so jeseniški kino-amaterji ponosni na svoje najmlajše - to so člani kino krožka na osnovni šoli »Karavanških kurirjev NOB« na Koroški Beli. Mladi kinoamaterji so se konec maja udeležili republiškega sračanja mladih tehnikov v Kranju, kjer je tekmovalec Vito Podlipnik dosegel drugo mesto s filmom »Vintgar« in se tako uvrstil na zvezno srečanje mladih tehnikov, ki je bilo junija v Puli. Tekmoval je kot mladinec in si delil prvo mesto. Poleg tega pa je dobil zlato plaketo tudi film, kajti z zlato plaketo je bil nagrajen po en film iz vsake republike in pokrajine. Zveza organizacij za tehnično kulturo Jesenice je razpisala občinsko tekmovanje vseh tehniških krožkov in kino krožek na Koroški Beli se je uvrstil na tretje mesto. Z revijo svojih filmov je krožek sodeloval tudi na šolski razstavi, kjer je z eno projekcijo prikazal letošnje dosežke.
A Kerštan
Večer erotične poezije - V Šivčevi hiši v Radovljici je radovljiška zveza kulturnih organizacij priredila tretje srečanje s slovenskimi književnimi prevajalci. Hlad Sivčeve hiše je v vročem petkovem večeru napolnila ljubezenska poezija, vse od nežnih slutenj do vroče, žive erotike. Novejše prevode Dušana Ogrizka, Jožeta Udovica, Marjana Strojana, Primoža Simonitija, Alenke Bole-Vrabec Draga Bajta, Stanke Rendlove in Branka Madžareviča so tolmačili tovega odra iz Radovljice in Prešernovega gledališča iz Kranja. -V. M.	_
O LAS 4. STRAN
ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA
TOREK. 6. JULUA 1982
RADAR RADAR RADAR RADAR RADAR RADAR RADAR
PEKINŠKA LETA ■
O dogajanjih na Kitajskem so nas vrsto let poučevala prej novinarska ugibanja kot dejstva, zdaj pa poznamo tudi resnico
Ye: »No, Deng Xiaoping...«
Hua: »Deng Xiaoping?«
Ye: »Pokličite ga nazaj!«
Hua: »Kaj? Spet on! Saj se šalite!«
Ye: »Prav nič se ne šalim. Deng je vaše zadnje upanje, če naj se tako izrazim ...«
In Hua je hitro privolil. Načelno, seveda.
Hua in Ye sta se vrnila na zasedanje. Ye je povedal dobro novico in razprava je spet gladko stekla, dokler ni prišlo do nove zaostritve, ko je general Xu Shiyou zahteval, da je treba spremeniti vse ekonomske prioritete. Toda zvečer istega dne je bil načelni sporazum dosežen: Hua Guofeng bo predsednik partije, Deng Xiaoping se bo vrnil v politično živlienje — kdaj se bo to zgodilo, niso določili in revidirali bodo vse gospodarstvo.
Ozračje je postalo sproščeno in zasedanje se je končalo z večerjo, s katere pripovedujejo naslednjo anekdoto. Sredi večerje je Xu Shiyou kot obseden poskočil s stola, se udaril po čelu in vzkliknil: »Čisto sem pozabil! Dajte telefon, da pokličem Wei Guo-qinga!« In odvihral je iz dvorane, v kateri ni nihče vedel, za kaj gre. Ko se je Xu vrnil, je mirno povedal: »Bil je zadnji čas. Ko sem se 2. oktobra poslovil od Weija, sem mu naročil: ,Če se do 10. oktobra ne vrnem, pomeni, da so me spravili za rešetke. V tem primeru pošlji v Peking svoje oklepne enote in helikopterje ... — Stari Wei je svoje tanke že naložil na vlak...« O tej anekdoti govore tako, kot da bi bila resnična. Izključeno ni, da bi bila. Konec koncev ne Xu Shivou ne Wei Guoqing nista nežna vojaka. Xu Siyou je konec leta 1968, ko je bila vojska poklicana, da odpravi popolni kaos kulturne revolucije, v treh dneh očistil Nankin in izgnal tretjino prebivalcev. Wei Guoqing Da je istega leta delal red v provinci Guangxi: mesto Wuzhou je bilo napol porušeno.
MAO JE DREGNIL V VOJAŠKI OSIR
Premiki tankov po pekinških ulicah... Ali gre za zaroto generalov... Tako podobo Kitajske je bilo težko uskladiti s predstavo o enotni, monolitni partiji, ki daje ton vsemu nacionalnemu življenju. »Partija je monolitna, kadar je treba udariti zunaj njenega kroga, sicer pa jo rahljajo notranji boji in nesoglasja ...« Taka diagnoza, ki je v tistih dneh pred petimi leti prišla od »človeka z ulice«, je bila nekajkrat potrjena z notranjim razpletom na Kitajskem. »Ljudje se vedno boje, da bodo izgubili svoj delček ali svoj del oblasti. Tudi Mao se je bal, ker je pač človek in ne bog... Sam ni mogel obdržati oblasti, ki jo je imel v svojih rokah; samo s frakcijami je bilo moč utrditi to oblast in jo obdržati. Zato so nastale frakcije v partiji,« trdi Chen Yun v svoji retrospektivni razčlembi dogodkov.
V skrajni posledici je bila kulturna revolucija po tej analizi le boj, ki ga je sprožila Maova frakcija v partiji, da bi Mao dobil nazaj nesporno oblast, ki jo je moral leta 1959 deliti s predsednikom republike Liu Shaoqijem. Takrat je bil predsednik Mao Zedong dejansko odrezan od vsakdanjega političnega odločanja in povzdignjen na piedestal partijskega misleca, daleč od stvarne politike. Toda ta bipolarnost — predsednik partije Mao Zedong in predsednik republike Liu Shaoqi - je bila plačana s kompromisom: Mao je dal policijo v roke svojemu
_ftbramba- —
Maova rdeča knjižica in Maova značka sta postala v šestdesetih letih in v začetku sedemdesetih let nenavadna simbola Kitajske ljudske republike. Niti njegovi najbližji sobojevniki niso bili izvzeti iz tega kulta. Naša slika je iz časov, ko je svet še verjel, da je Lin Biao njegov izbrani naslednik, in ko je skupaj z njim obiskal poveljnike kitajske armade.
človeku Kang Shengu, obrambnega ministra Peng Dehuaija pa je zamenjal z Lin Biaom, ki je do nesmisla spolitiziral armado in s tem zmanjšal njeno učinkovitost. S tem je dregnil v osir vojaške stmkture, ki je nastala še pred proglasitvijo LR Kitajske, se pravi med osvobodilno vojno proti Japoncem in med državljansko vojno proti Guomindangu (Kuomintang s Čangkajškom na čelu). Vodilni ljudje partije so bih v tistem času Zhu De, Peng Dehuai, He Long, Lin Biao, Liu Bocheng, Luo Riuqmg in drugi; vsi po vrsti so bili vojaški voditelji, ki so vodili stotisoče vojakov na bojiščih širom po Kitajski. Oni so poosebljali partijo, revolucijo in v določenem smislu je bil tudi Mao Zedong poosebljen v njih.
Zmagoviti kitajski maršali leta 1959 niso mirno žrli dejstva, da je bil obrambni minister Peng dehuai, čez noč odstavljen. Tudi se niso mirno sprijaznili z dejstvom, da je Lin Biao začel »maoizi-rati« armado, ko je postal obrambni minister, še manj pa, da je na vseh ključnih položajih postavljal svoje ljudi in ustanavljal elitne polke, ki so postali nekakšna armada v armadi. Ko je leta 1966 izbruhnila kulturna revolucija, je šla stvar preko roba. Najprej je bil aretiran načelnik generalštaba Luo Riuqmg; baje je v zaporu napravil samomor. Malo pozneje so vrgli v ječo starega maršala He Longa, ki je bil v armadi zelo priljubljen in ie užival velik ugled. Čistka v partiji je dosegla neverjetne razsežnosti in partijska struktura je bila praktično razbita. Ko pa je leta 1967 Mac Zedong svetoval, naj rdeči gardisti opravijo enake čistko tudi v vojski, se je dežela znašla na robu državljanske vojne.
Rdeči gardisti, ki so po vsei deželi odstavljali in zapirali partijske in upravne kadre, so se razcepili tudi med seboj. Nastala ie popolna zmeda, nobena institucija ni več delovala in kazalo je, da se bo deželi sesula v kaos. V tej situaciji je Mao pozval vojsko, na; vzpostavi red. Toda kakšen red? Generali so gledali m to drugače kot Mao Zedong. Ker ni bilo več-noben« organizirane sile, je oblast prevzela vojska. Armada j< iz Pekinga dobila navodilo, »naj podpre levico«. In kei je bila oblast vojska, je ona odločala o tem, kaj j< levica. Odločila je, da so levica odstavljeni partijsk kadri, in jih je v okviru svojih vojaSko-revolucio narnih komitejev spet spravila na površje. To j« razbesnelo rdeče gardiste, ki so silovito reagirali. T odi za armado ie bilo otročje lahko obvladati »rdeč« upornike«, ki so se med vzponom kulturne revolucij« lotili tudi »čiščenja v armadi«; pri tem poslu je vojsk« moralno podprlo tudi prebivalstvo, ki je bilo od same ga začetka kulturne revolucije nenaklonjeno rdečin gardistom, posebno v provincah.
Vojska je v nekaj mesecih očistila vsa velika mesti rdečih gardistov in »radikalnih upornikov« te prevzela dejansko oblast na vseh ravneh. Mao Zedon je bil prisiljen legalizirati tako stanje, kajti armada j postala na Kitajskem nepogrešljiva: vojska je spe usposobila promet, vojaki so pomirili podeželje, ki s ga razburkali rdeči gardisti m »radikalni uporniki z Maovim blagoslovom, vojska je pognala v tek indu strijo, ki je v »lovu na kapitaliste v partiji« zastali vojaki so obnovili delo po bolnišnicah in upravni uradih. Skratka, bolj ali manj uspešno so pognali kol nacionalnega življenja, ki ga je kulturna revolucij popolnoma zaustavila.
B> €
-Sbrarriba
Črtomir Zoreč
POMENKI O GORENJSKIH KRAJIH IN LJUDEH
NA PODROČJU LJUBLJANSKIH OBČIN
(32. zapis)
Še vedno smo v Šentomprgi (Val-burgi), kajti o umetninah v vaški cerkvi in v Lazzarinijevi graščini Se ni stekla beseda.
TIEPOLO, LAYER, CEBEJ
Tri slikarska imena, ki pa so se v naslov združila bolj po naključju. Ne da bi jih smeli med seboj primerjati.
V notranjščini cerkve sv. Valbur-ga visita na steni veliki lepi sliki, ki ju je po slavnem italijanskem umetniku Tiepolu posnel kranjski slikar Leopold Layer. Ena od slik kaže Oljsko goro, druga pa K rižev pot.
Velika dvorana Lazzarinijeve graščine je poslikana z odličnimi bajeslovnimi freskami v iluzionističnem slogu sredine 18. stoletja.
Obok kapele je is freskami poslikal najbrž Anton Cebej sam. Slovit slovenski slikar iz druge polovice 18. stoletja, rojen Vipavec; sprva baročno, kasneje celo rokojsko nadah-njen umetnik.
DRAGOCAJNA IN MOŠE
Seveda bi moral sedajle nadaljevati pripoved o smledni-škem Starem gradu, ki živi le še v razvalinah.
Toda moram se prej obrniti k dvema vasema, ki se jima nikakor nočem izogniti. To sta Dragočajna in Moše.
Lepo, zanimivo starinsko krajevno ime — Dragočajna. Izvor ima vsekakor v ledinski dragi, zeleni dolini. Dragočajenci so zaposleni predvsem v Kranju, v industriji, delno pa tudi v Medvodah in v Tacnu.
Vas je danes bolj delavska kot kmetijska, četudi je zemlja v Drago-čajni kar dobra, peščena. Seveda so polja še obdelana in tudi živinoreja je pomembna. Vsekakor imamo tudi tu primer kmetijsko-delavskega blagostanja, ki pa zahteva mnogo trdega dela v tovarni in še doma. Bolje tako, kot pot v žalostno zdom-stvo...
Nasproti Dragočajne, na desnem bregu Save je Podreča, rojstna vas
BI
Hotelsko turistično podjetje
TOZD GRAND HOTEL TOPLICE BLED
objavlja javno prodajo osnovnih sredstev
restavracijskih stolov in miz
Cena stolov 500 din za kos. cena miz 800 in 1.200 din za kos
Prodaja bo v torek, 13. 7. 82, za družbeni sfektor in v sredo. 14. 7. 82, za zasebnike na terasi pred restavracijo GH Toplice, na Bledu, Cesta svobode 12, s pričetkom ob 9. uri.
Vse informacije dobite na telefon 77-246.
5bramba
15 Radovan Timotijević
I DESANT NA DRVAR ALI SKOK V PRAZNO
Oficirji, ki so jih sklicali v štab armade, niso imeli nobenega vprašanja, vendar le niso takoj dojeli, kako naj izvedejo tako obsežno operacijo, ko pa njihove enote niso bile pripravljene, nekatere izmed njim pa so bile zelo daleč od Drvarja. Major Benesch razmer sploh ni poznal, kajti njegovo poveljstvo za Jugovzhod je imelo svoj sedež v Pančevu.
ŠESTA LIŠKA DIVIZIJA JE USTAVILA RENDULICA
Nato je general Rendulic prepustil besedo svojemu obveščevalnemu oficirju majorju von Knesebecku, ki je brez vsake beležke začel na karti razlagati razporeditev enot NOVJ.
»Štab 1. proletarskega korpusa je v Mo-kronogah. Njegova 6. liška proletarska divizija ima tri brigade, ki so razporejene od Malega in Velikega Cvetniča prek Osredcev in Trubarja vse do Resanovcev. Stab je v vasi Kamenica. Divizija varuje Drvar pred napadom z zapada iz smeri Srba in Bosanskega Grahovega,« je pojasnjeval obveščevalec in pri tem na karti kazal, kje so omenjeni kraji.
Njegovo poročanje je za trenutek prekinil general Grolman, ki je to vselej delal, kadar je notel poudariti kaj pomembnega.
»V vezi s 6. dvizijo bi nekaj pripomnil. Po naših podatkih še vedno sodi med Titove najboljše enote. Njena naloga pa je, da iz te smeri varuje najožje središče njegovega vstaj-niškega gibanja v Drvarju. Zato bo treba naše sile pri Srbu okrepiti,« je dejal Grolman pol-klovniku Pfafferotu.
»Kako močna pa je ta divizija?« je vprašal Pfafferot.
»Približno 2200 ljudi,« je odgovoril Kne-sebeck.
Podatek pa ni bil točen, kajti 6. divizija je takrat imela kakih 3700 borcev, Čeprav so Nemci mislili, da so jo med zadnjimi hudimi boji zelo oslabili.
Nato je major von Knesebeck nadaljeval:
»Ko smo že pri tej diviziji, vam moram povedati. da ima zelo dobro obveščevalno službo in jo bogansko prebivalstvo podpira na vsakem koraku. V dosedanjih bojih se je pokazalo, da ima dober poveljniški kader in da
je dobro oborožena s težkim in lahkim avtomatskim orožjem,« je dejal major von Knesebeck.
Cas je mineval, bilo pa je še mnogo vprašanj, ki jih je bilo treba pojasniti. Zato se je general Rendulic spet oglasil:
»Bodite krajši, Knesebeck. Povejte, da je treba najhujši odpor pričakovati s strani 1. proleterske divizije zahodno od Mrko-njičgrada in 6. dvizije vzhodno od zgornjega toka Une. Pri vseh uporniških enotah moramo računati z dobro obveščevalno službo in povsem privrženim prebivalstvom.* je objektivno ocenil razmere general Rendulic.
ZADNJA PODOBA FRONTE
Ko je major von Kneseljeck razlagal razporeditev 1. proleterske dvizije, je stendar-tenfuhrer VVaschmann napeto poslušal. Divizija je bila razporejena od vasi .Jezero do Podrašnice in je varovala vse ceste in gozdne prehode, po katerih bi se bilo mogoče iz Jajca m Mrkonjičgrada prebiti prek Mliništa v Drvar. V Rendulicovem štabu so imeli o bojni vrednosti 1. proleterske divizije visoko mnenje in zato ni oilo naključje, da so proti njej poslali prav esesovce divizije »Prinz Fugen«.
General Grolman je nato govoril o one-rativni vlogi divizij 5. udarnega korpus«, ka terega štab je bil v Donjem Ribniku Poudaril je, da je bil ustanovljen tudi Atab Operativne skupine na čelu s komandantom korpus Slavkom Rodičem. Četrta divizija je zapirala
Simona Jenka, ki je tod čez hodil v smledniško osnovno šolo.
Moše. Še dvoje podobnih krajevnih imen je na Gorenjskem: Mošnje
Eri Podvinu in Mošnja nad Savo pri ipnici. V to vas je zahajal Prešernov Ponočnjak. Ime se je ljudem tako zamerilo, da so zaselek preimenovali v S trmico ...
Moše imajo nevarno lego; leže na ravnici, tik nad strmo savsko strugo. Mar zato stoji tik nad prepadno strmino stara vaška cerkvica sv. Mihaela, ki se prvič omenja že leta 1526? Je gotska, a večkrat že prezi-dana stavba, zadnjikrat 1884.
Vas premore še dve leseni stari hiši; v zidani hiši pri Tukovcu pa imajo še delno ohranjeno črno kuhinjo _ Moše so znane tudi po dobrem sodarstvu. Tu umejo še izdelovati tako lepe pokončne eliptične sodčke.
POMNIK NOB
Tik ob cesti, ki vodi od Smlednika proti Trbojam, stoji lep preprost pomnik. V sivo granitno skalo je vklesan napis: Na tem mestu sta padla 14. aprila 1944 komandant Tomaževega
bataljona FaifarJoŽe-TompZ,
rojen 19. marca 1922 in neznani mitraljezec. Jože Fajfar-Tomaž, komandant I bataljona Gorenjskega odreda, je bil doma iz Selške doline, iz LajS blizu Dražgoš.
Tomaž je bil sprva partizan v Tončkovem bataljonu Gorenjskega odreda, ki ae je boril na desnem bregu Save. Dne 9. maja 1943 je TomaŽ v sklopu Blaževe čete, ki je veljala kot prva četa Tončkovega bataljona, preSel na področje pod StorŽi-čem. Blaževa četa je štela 45 borcev.
Tedaj ie bil iz Kokrške čete, v kateri so bili preostali borci II.bataljona Kokrškega odreda m nove čete ki je prišla s področja na desni strani Save, dne 14. maia 1943 ustanovljen Kokrški bataljon Gorenjskega odreda. V tem bataljonu je bil Tomaž postavljen za komandirja
druge čete.	,	,
Dne 13. julija 1943 je Tomaž z bataljonom, ki je štel 130 borcev, odšel nazaj Čez Savo, da bi postali sestavni del nanovo ustanovljene Prešernove brigade. Vendar tu vsega bataljona niso vključili, ker bi potem bilo področje okrog StorŽiča preveč oslabljeno. Zato se ^e moral Tomaž s 45 borci že konec luhja 1943 vrniti.
Pri tej 3. kranjski četi je bil Tomaž kot komandir le do septembra 1943 In spet so ga poklicali na področje onstran Save, vodstvo njegove čete pa je prevzel Matija Suha-
dolnik-Luka.
V marcu 1944 naidemo 1 omaža apet pri borcih pod Storžičem in Krvavcem. Vodil je več drznih akcij in izpeljal splošno mobilizacijo
novih borcev.	,
Dne 14. aprila 1944 je 1 omaž z manjšim številotn borcev napadel na cesti med Tibojami in Smlednikom nemško patruljo, ki je z avtomobilom spremljal avtobus z delavci. V napadu je Tomai, ki je bil izjemno hraber borec, po čistini junšal na Nemce. Pri tem je bil smrtno zadet. Ob njem je padel tudi mitraljezec, domačin iz Smlednika.
Obramba
tneralnolkovnik Lottar Rendulic, poveljnik ipernctje »Konjev nkok«
smer i/. H.hač« proti Bonskem Petrovcu, 19 divizija pa Miner iz Banjaluke in Sanskega Mosta Dve brigadi 10. divizije ata bUi jugo-vzhodno od Drvarja in Nemci w sklepali, d« hi m- utegnili hitro povezati k 6 proletarnko divizijo.
TOREK, 6. JULIJA 1982_________________________________________________ __________ __________KRONIKA________________13. STRAN O L AS
Članstvo v Avto-moto zvezi Jugoslavije
Mnoge ugodnosti za voznike
Kranj — Avto-moto zveza združuje v Sloveniji 87 društev, med katerimi je kranjsko glede na število članstva eno večjih društev. Čeprav je v njem blizu tri tisoč članov, pa bi v vodstvu društva radi še povečali odstotek članstva med lastniki registriranih vozil v občini. Menijo namreč, da je le četrtina vseh v njihovi organizaciji skromen dosežek. Obe-
nem ugotavljajo, da bi s povečevanjem števila članstva še bolj utrdili Avto-moto zvezo in s tem zagotovili še več ugodnosti za njene člane.
Prav nepoznavanje ugodnosti, ki jih daje njihova organizacija, pa navajajo kot osnovni razlog za sorazmerno nizek odstotek članov AMD med lastniki vseh registriranih vozil. Zato si prizadevajo, da bi
Mladi člani AMD Kranj delijo lastnikom motornih vozil letake Avto-moto zveze - Foto: S. Saje
Preventivna vzgoja najpomembnej ša
Tržič — Združenja šoferjev in avtomehanikov Tržič je vsekakor organizacija, ki je tudi v poletnih mesecih dejavna. Združenje, ki letos deluje že 31. leto, je dobro organizirano, članska dejavnost pa raznovrstna. Na letošnjem občnem zboru so sprejeli program dela združenja za obdobje 1982-83. Kot prvo nalogo so si zastavili preventivno vzgojo voznikov motornih vozil, kar bodo skušali uresničevati s seminarji in predavanji o varnosti v cestnem prometu, sodelovali bodo v preventivnih akcijah, ki jih bodo organizirali tako republiška zveza ZŠAM svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, sveti za LO in DS ter štabi TO, ter se seveda vključevali v akcijo NNNP 82 ter drugo.
Med pomembnimi nalogami je
tudi pridobivanje novih članov, in skrb za izobraŽevanje članstva. Tako kot že nekaj let doslej bodo skušali pripraviti poklicno šolo za voznike, pripravljali pa bodo tudi tečaje po krajevnih skupnostih o ravnanju s kmetijsko mehanizacijo. Prizadevali si bodo tudi za izboljšanje življenjskih pogojev svojih članov, za šport in rekreacijo, iz posebnega sklada bodo namenili tudi pomoč članom, ki jo potrebujejo, prav tako pa bodo poskrbeli še za boljšo delegatsko organiziranost.
V tem obdobju si bodo prizadevali za pridobitev lastnih prostorov, radi pa bi uredili tudi arhiv in kartoteko članstva. Nalog je kar precej, zato bo treba nemalo dela, da bodo lahko na naslednjem občnem zboru ugotavljali doseženo. Janez Kikel
t/M/f/SGP GRADBINEC n. soi.o.KRA M J nazorjova I
Delavski svetTOZD LESNI OBRATI KOKRICA
razpisuje na podlagi določil 66. čl. statuta TOZD delovne naloge in opravila
Vodje TOZD
Poleg splošnih zakonskih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
da ima sredno ali višjo izobrazbo gradbene, ekonomske, upravne, pravne, organizacijske ali kadrovske smeri,
da ima 5 let delovnih izkušenj, od tega 3 leta na odgovornejših delih in nalogah,
da ima moralnopolitične in etične vrline ter aktiven odnos do razvijanja samoupravnih odnosov.
Mandat traja 4 leta.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: SGP Gradbinec Kranj, TOZD Lesni obrati Kokrica, Kranj, Cesta na Rupo — razpisna komisija.
posebno sedaj, ko vozniki množično odhajajo na potovanja, opozorili nanje. Pred nedavnim so s pomočjo svojih najmlajših članov razdelili lastnikom motornih vozil večje število letakov, v katerih Avto-moto zveza predstavlja svojo organiziranost in delovanje.
Avto-moto organizacija zastopa interese svojih članov in jim v sili solidarnostno priskoči na pomoč. Ker je AMZJ Članica mednarodnih organizacij — Mednarodne avtomo-bilistične zveze (FIA), Mednarodne motociklistične zveze (FIM), Mednarodne turistične zveze (AIT), Svetovne organizacije za turizem in avtomobilizem pri OZN (OTA) in Mednarodne zveze za camping in cara vaning (FICC), so njeni člani deležni pomoči in ugodnosti tudi na potovanjih po tujini.
Član AMD ima pravico do enega brezplačnega prevoza svojega osebnega vozila letno (do 500 kilometrov), če je to vozilo v prometni nezgodi poškodovano do take mere, da ni sposobno za vožnjo na lastni pogon. Kadar član AMD obstane zaradi napake na vozilu sredi ceste, lahko kjerkoli v domovini pokliče na telefonsko številko 987 najbližjo službo Pomoč-informacije; na razdalji do 20 kilometrov od baze AMZ brezplačno odpravijo napako na njegovem vOzilu, lastnik pa plača le potrebne nadomestne dele. Te ugodnosti so člani AMD deležni tudi na poti po tujini.
Razen tega lahko člani koristijo v bazah AMZS tehnične storitve za njihova vozila — vlečno službo, tehnične preglede, testiranje motorja in podvozja, varnostni test, hitro polnjenje baterije, zamenjavo avtomobilskih plaščev in uravnovešenje koles, merjenje koncentracije CO v izpušnih plinih in testiranje blažilnikov — s članskim popustom; kontrola in nastavitev žarometov, testiranje zavor in kontrola hladilne tekočine so za člane brezplačne usluge.
Člani AMD lahko pred potovanjem v tujino kupijo garantno pismo, ki je v okviru mednarodnega sistema namenjeno za pomoč in zaščito avtomobilistov ter motocikli-stov na tujem. S kuponi iz pisma lahko krijejo stroške vleke in popravila poškodovanega vozila, nakupa nujnin rezervnih delov za popravilo vozila, nakupa železniških ali letalskih vozovnic za vrnitev v domovino, če vozilo ni sposobno za nadaljnjo vožnjo, prevoza v bolnico in zdravljenja zaradi poškodb v prometni nesreči ali nenadne bolezni, vrnitve poškodovanega vozila ter sodnih ali odvetniških uslug v zvezi z uporabo vozila na tujih cestah. Stroške plača član po vrnitvi ' v domovino v domači valuti.
Članom AMD je na voljo tudi poseben kupon za klic v sili. Na osnovi članske izkaznice jim v avtomobilskih kampih po domovini priznavajo od 5 do 20 odstotkov popusta, ugodnosti pa imajo prav tako pri drugih turističnih storitvah. Ob sklenitvi kasko zavarovanja osebnih vozil jim zavarovalnici Triglav in Croatia dajeta 10 odstotkov popusta. Poleg tega imajo člani pravico do brezplačnih pravnih nasvetov, v ceno članarine pa je všteta tudi naročnina za Moto revijo.
Članarina 400 dinarjev za avto-mobiliste ter 240 za motoriste in traktoriste zagotavlja torej voznikom motornih vozil mnoge ugodnosti. Največja prednost članstva, kot ugotavljajo pri kranjskem Avto-moto društvu, pa je prav gotovo varnejša in brezskrbnejša vožnja, ki jo omogočata redno pregledovano in brezhibno vozilo ter zavest o zagotovi pomoči ob nesreči.
S. Saje
-
Manj kaznivih dejanj
Na Gorenjskem je bilo letos sicer manj kaznivih dejanj kot
lani, škoda zaradi storjenih pa je dvakrat večja
Zaostrovanje gospodarskega položaja se navadno odraža tudi na takšnem področju kot sta splošni, še posebej pa gospodarski kriminal. Glede na to bi bilo normalno pričakovati, da bodo letos kazniva dejanja nekoliko porasla. Vendar pa se to na področju, ki ga pokriva Uprava za notranje zadeve Kranj, ni zgodilo, število kaznivih dejanj je v primerjavi z lanskim prvim polletjem celo upadlo za 9 odstotkov. Lani so tako na Gorenjskem zabeležili 1364 kaznivih dejanj, letos v prvih šestih mesecih pa 1232. Kljub temu, da gre za precejšen upad kaznivih dejanj, pa škoda povzročena s temi dejanji, nikakor ni ustrezno manjša — celo nasprotno, več kot dvakrat večja je, saj je presegla 21 milijonov novih din. Tako povečana škoda gre predvsem na račun kaznivih dejanj v družbenem sektorju, seveda gre za gospodarski kriminal. Kljub temu, da je bilo število kaznivih dejanj mahjše kot lani, pa se je rahlo povečalo število neraziskanih kaznivih dejanj.
Večina kaznivih dejanj seveda sodi v splošni kriminal, saj so z UNZ Kranj poslali temeljnemu javnemu tožilstvu 1075 ovadb za kazniva dejanja, ki sodijo v splošni kriminal. Le-teh je bilo kar za 12 odstotkov manj kot lani v enakem razdobju, še posebej pa so se med njimi zmanjšala kazniva dejanja zoper družbeno in zasebno premoženje. Manj je bilo tudi kaznivih dejanj zoper družbeno in zasebno* premoženje. Manj je bilo tudi kaznivih dejanj zoper življenje in telo, na Gorenjskem v tem obdobju ni bilo nobenega umora, manj je bilo tudi kaznivih dejanj zoper svoboščine in pravice državljanov, zoper spolno nedotakljivost, zoper mir in zoper splošno varnost ljudi in premoženja. Takšna dokaj ugodna slika gre predvsem na račun široko zasnovani preventivnih ukrepov ki so jih letos izvedli delavci UNZ po občinah. Še posebej so se pri tem delavci UNZ »zapičili« v kontrolo osebnih avtomobilov zaradi morebitnbih kaznivih dejanj nedovoljene trgovine ter tudi, da bi preprečili odvzeme in tatvine osebnih avtomobilov, tihotapstvo in podobno.
V prvih šestih mesecih so na UNZ Kranja prijavili tožilstvu 153 kaznivih dejanj gospodarskega kriminala. Sem sodijo predvsem kazniva«dejanja zlorabe samoupravljanja, nevestnega ravnanja z zaupanim družbenim premoženjem, dajanje podkupnin in podobno, še najbolj pa so porasla kazniva dejanja nedovoljene trgovine. Manj kot lani pa je bilo zabeležnih kaznivih dejanj nevestnega gospodarjenja in poneverb. Opaziti pa je, da se v tako zaostrenih pogojih gospodarjenja delovne organizacije pogosteje kot doslej odločajo za najrazličnejša izigravanja predpisov, še posebej do novega deviznega zakona. Nekatere organizacije združenega dela tudi ustvarjajo »črne« sklade v tujini ali pa imajo neevidentirana sredstva doma za nakup rezervnih delov preko privatnikov.
Še posebej značilno za zadnje mesece je naraščanje števila carinskih in deviznih prekrškov, med njimi veliko zaradi enega najbolj iskanih artiklov na jugoslovanskem tržišču — kave. Presekani so bili sicer številni tihotapski kanali za kavo in tudi za druge izdelke, ki jih primanjkuje tako v naši kot tudi v drugih republikah.	L. M.
Za 12 milijonov požarne škode
V, zadnjih šestih mesecih, statistično je zajeto obdobje december-maj, je bilo na Gorenjskem 82
Eožarov, v katerih je nastalo za več ot 12 milijonov novih din škode. V primerjavi z lanskim enakim obdobjem je letos požarov za 8 odstotkov več, še posebno pa je poskočila požarna škoda, ki je dosegla lani 8 milijonov din.
Čeprav je pogosteje letos zagorelo v družbenem sektorju, našteli so 46 požarov, pa je škoda na objektih v zasebni lasti kar trikrat večja, čeprav je bilo požarov manj. Vendar pa je razmerje takšno šele od letos, saj je bilo lani požarne škode več kot polovico prav v družbenem sektorju.
Dokaj nizka požarna škoda je predvsem posledica široke protipožarne dejavnosti v organizacijah združenega dela in usposabljanja zaposlenih, ki so v večini primerov tudi lahko sami pogasili začetne požare. Številke so vzpodbudne in vsekakor kažejo, kako se dinar vložen v protipožarno preventivo nekajkrat povrne.
Slabše pa varujemo svoje premoženje doma, saj je samo v šestih mesecih letos ogenj pogoltnil za 9 milijonov novih din zasebnega premoženja. Nekaj več kot polovica požarov je nastala zaradi malomarnosti in prav zaradi tega je tudi večina požarne škode. Le manjši del požarov pa so zakrivili vzroki kot na primer otroška igra — štirje primeri ali pa strela. Sicer pa je bilo tako lani kot letos največ požarov v kranjski občini in na Jesenicah, vendar pa je razen v kranjski občini, kjer je letos število požarov upadlo, v vseh ostalih občinah v primerjavi z lanskim poletjem število požarov večje.
Požar v kuhinji
Lesce — V stanovanju upokojenke Ivanke Omejc iz Lesc je v torek, 29. junija, izbruhnil požar. Omejčeva je namreč v kuhinji priklopila štedilnik in nanj postavila posodo z maščobo, nato pa se odpravila k sosedi. Maščoba se je zaradi pregretja vnela in povzročila požar na kuhinjskih elementih. Požar je opazil in zadušil sosed Stanko Zupan, tako da pomoč gasilcev ni bila potrebna. Gmotna škoda po nestrokovni oceni znaša 150.000 dinarjev.	d Z.
✓-:->
Strmoglavilo jadralno letalo
V četrtek, 1. julija, ob 17.35 se je v bližini koče na Golici zrušilo jadralno letalo ALC Lesce, ki ga je vozil letalec Vinko Gerčar (rojen 1953) iz Doslovič. Letalo je priletelo iz smeri Kepe, ob hitrosti 140 do 150 km na uro pa je začelo nihati — prišlo je v resonanco. Pilot je začel delati »pentljo« proti hribu, pri tem pa je prišel v položaj »korit«, ko se je letalo obrnilo od hriba navzdol, je začelo strmoglavljati. Grmovje je sicer zadržalo padec preko skal v dolino, vendar pa je pri padcu letalo razbilo, letalec pa je lažje ranjen in so ga prepeljali v jeseniško bolnišnico.
V-----'
Družbena samozaščita (21)
Ocena varnostno-političnih razmer v krajevni skupnosti
Pomemben nosilec družbene samozaščite so družbenopolitične skupnosti. Posebej je važna občina kot temeljna družbenopolitična
^Temeijne naloge družbene samozaščite ter pravice in dolžnosti delovnih ljudi in občanov ter skupščinskih teles opredeljuje statut občine. Občina namreč postaja tudi v procesu podružbljanja zadev varnosti in zaščite najodgovornejši dejavnik. Taka opredelitev izhaja iz narave in položaja občine v družbenopolitičnem sistemu, kot ga pojmuje ustava. To pa pomeni, da sprejema vlogo pobudnika in usmerjevalca v oblikovanju in izvajanju družbene samozaščite. Na podlagi določi! ustave in zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah mora občina s svojim statutom urediti svoje pravice in obveznosti kot pomemben dejavnik v družbeni samozaščiti in koordinator vseh
ostalih subjektov družbene samozaščite na njenem območju.
To vse slovenske občine že imajo, vendar nekateri elementi sistema -družbene samozaščite še niso vsklajeni oziroma vnešeni v statut, kot to predvideva in zahteva zakon. V statutu morajo biti opredeljene naloge družbene samozaščite na tej ravni. V statutih občine morajo biti opredeljene nekatere temeljne naloge kot na primer:
-	preprečevanje vseh vrst ogrožanja ustavne ureditve,
-	zavarovanje samoupravnih pravic delovnih ljudi,
-	oblikovanje zavesti delovnih ljudi o potrebi zaščite družbenih vrednot,
-	odklanjanje pojavov, ki pogojujejo ali povzročajo ogrožanje družbenih vrednot
-	krepitev družbene odgovornosti, discipline in družbene morale,
-	preprečevanje kaznivih dejanj in drugih družbeno škodljivih pojavov,
—	nuđenje pomoči samoupravnim organom, posebno državnim organom pristojnim za odkrivanje pojavov in sojenje storilcem takih dejanj.
Poleg teh utemeljenih nalog pomeni družbena samozaščita v najširšem pomenu tudi zaščito javnega reda in miru, prometno varnost, protipožarno varnost, zaščito pred drugimi družbeno škodljivimi pojavi in nesocialnim ravnanjem ter zaščito človeškega okolja.
Zagotovo sodijo sem še razvoj inftfr-mativno-propagandne dejavnosti, kadrovska politika in družbeno dogovarjanje. V občini se za področje družbene samozaščite zagotavljajo še naslednje funkcije: koordinacija, usmerjanje in zagotavljanje materialnih in drugih pogojev za vsestranski razvoj in uveljavljanje družbene samozaščite.
Telesa občinske skupščine, ki delujejo na področju ,samozaščite, so tisti del sistema družbene samozaščite, ki skupaj /, organi družbene samozaščite v temeljni organizaciji, in krajevni skupnosti tvorijo celoto neposrednega izvajanja nalog na tem področju.
V	temeljni organizaciji in krajevni skupnosti je mogoče učinkovito uveljaviti zaščito in varnost samo, če so naloge postavljene in usklajen^ kot del celotnega sistema družbene samozaščite v občini; prav zato je nujna zelo neposredna in konkretna povezava med vsemi tremi nosilci. Njihovo sodelovanje in sodelovanje z drugimi dejavniki družbene samozaščite pa mora urejati družbeni dogovor in samoupravni sporazumi.
V	teh dokumentih opredelijo odgovorne nosilce, določijo njihove naloge in združujejo sredstva potrebna za izvedbo nalog.
Občinska skupščina kot organ oblasti in nosilec samoupravljanja v občini vodi politiko in obravnava temeljna vprašanja razvoja družbene samozaščite. Na osnovi njenih stališč in smernic delujejo ostali organi, ki so odgovorni za področje varnosti in zaščite. To so predvsem svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, skupnost za varstvo pred požarom, svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, svet za varstvo človekovega okolja, sekretariat za- Ljudsko obrambo, sekretariat za notranje zadeve, postaja milice in drugi.
Jože Kavčič
GLAS 14. STRAN
ŠPORT IN REKREACIJA
TOREK. 6. JULIJA 1982
Mednarodni plavalni miting v Kranju
V počastitev dneva borca so v Kranju
nravili 15. mednarodni plavalni miting.
Veh dneh je nastopilo več kot 100 plavalcev in pavalk iz 7 držav.
Lepo sončno vreme je na letni bazen v Kranju privabilo mnogo ljubiteljev plavalnega športa, ki so uživali ob gledanju zanimivih bojev med plavalci, saj je bila konkurenca zares velika.
Prvi dan je bil v znamenju bratov Pe-trič. V zanimivem boju na 400 metrov kravi je bil boljši Darjan, ki je brata Boruta premagal le za štiri stotinke sekunde. V tej disciplini je nastopilo kar 21 plavalcev. vendar sta brata Petrič bila za
razrea ooijsa oa ostaiin. Lahko bi rekli, da je šlo za družinski boj.
Rezultati prvega dne: 400 m kravi - moški: 1. D. Petrič (Triglav) 4.01,28 (rekord mitinga), 2. B. Petrič (VP 1098) 4.01,32, 3. Z. Szilagyi (Madžarska) 4.09,76 ... ženske: 1. K. Perkovvska (Poljska) 4.29,35, 2. M. Gyoro (Madžarska) 4.29,55, 3. A. Chmelih (Poljska) 4.30,37; 100 m hrbtno — moški: 1. Kos (Ravne) 1.02,16, 2. Shigang (Kitajska) 1.02,20, 3. N. Miloš (Crvena zvezda) 1.02,71... ženske: 1. Polit (DDR) 1.05,17, 2. Lindner (DDR) 1.06,62, 3. V. Šeparovič (Partizan) 1.06,75 (absolutni rekord SFRJ); 100 m
I ■91 „ II ' m P"8««! t,

Smučarski skoki
Tepeš zmagovalec pokala
KRANJ — Na letošnjem sedmem mednarodnem tednu smučarskih skokov na plastičnih skakalnicah na Gorenji Savi in v Stražišču je nastopilo več kot 200 skkal-cev iz šestih držav v vseh starostnih kategorijah. To je bila velika revija skokov ob začetku sezone tekmovanj na skakalnicah v Evropi. Organizator kranjski smučarski klub se je tudi letos izkazal z odlično organizacijo, saj je vse tri tekme vzorno izvedel. Celotna prireditev je sodila v praznovanje dneva borca in v počastitev ^občinskega praznika Kranja. Pokrovitelj te največje skakalne prireditve na plastičnih skakalnicah v Jugoslaviji pa je bil Iskra Commerce.
Na 15-m skakalnici v Stražišču je bila najštevilnejša udeležba, saj je nastopilo k»r 86 najmlajših skakalcev. Med mlajšimi cicibani je zanesljivo zmagal domačin Bogdan Spenko. Tomaž Knafelj iz Žirovnice je bil zanesljivi zmagovalec med starejšimi cicibani. Na naslednja tri mesta pa so se uvrstili mladi učenci prizadevnega trenerja kranjskega Triglava Janija Grilca. Drugi je bil namreč Boštjan Zupan, tretji Matjaž Štele in četrti Marjan Jagodic. Med mlajšimi pionirji je bila huda borba za prvo mesto. S prednostjo le dveh desetink točke je bil zmagovalec član kranjskega Triglava Janez Globoč-nik pred klubskim kolegom Primožem Batističem.
Na 35-m skakalnici, je bil med mlajšimi mladinci najboljši Martin Skrjanc (Triglav). Na odlično drugo mesto pa se je uvrstil njegov klubski tovariš Boris Justin. Zanimivejše je bilo tekmovanje starejših pionirjev. Zaradi izenačenosti tekmovalcev se vse do zadnjega skoka ni vedelo, kdo bo zmagovalec. Najhujša borba se je za prvo mesto vodila med Debeljakom, Kešnarjem in Smidom.
Osrednji dogodek sedmega tedna smučarskih skokov v Kranju je bil nastop članov in mladincev na obnovljeni in povečani 55-m skakalnici na gorenji Savi. V dokaj zanimivem srečanju najboljših jugoslovanskih skakalcev z nekaterimi tujimi skakalci je bil najboljši Miran Tepeš. Od drugega do petega mesta pa so se uvrstili kranjski skakala. Na drugo mesto se je uvrstil Branko Benedik, ki ima v svojih rokah še vedno rekord skakalnice s 55,5 m. Lepo sta se uveljavila mlada kranjska skakalca Globočnik in Gašpirc, ki sta bila na tretjem in četrtem mestu. Veteran Norčič, ki se je spet aktiviral kot član državne reprezentance, pa je bil peti. Slu8ny (CSSR) pa se je moral zadovoljiti s šestim mestom, ker je v prvi seriji v konkurenci pri skoku 55,5 m padel, sicer bi bil zanesljivi zmagovalec XI. pokala Krania.
Med mladinci je bil najboljši Peljhan iz Žirovnice. Lepo pa je presenetil mladi Kranjčan Melin, ki je zasedel četrto mesto. *
Rezultati - 15-m skakalnica: mlajši cicibani: 1. Bogdan Spenko (Triglav) 167,3 (11,5, 12), 2. Sandi Terek (Žirovnica) 124,9 (7,5, 9,5), 3. Gregor Sedovnik (Žirovnica) 124,4, (8, 9); starejši cicibani: 1. Tomaž Knafelj (Žirovnica) 190,3 (13, 13), 2. Boštjan Zupan (Triglav) 178,3 (12, 11,5), 3. Matjaž Štele (Triglav) 177,9 (12,5, 12), 4. Marjan Jagodic (Triglav) 177,3 (12, 11,5), 5. Boštjan Ahačič (Ilirija) 161,4 (11, 11) 7. Ivi Rozman (Triglav) 159,7 (11,5, 11), 10 Marko Kocelj (Triglav) 154,4 (11, 11)- mlajši pionirji: 1- Janez Globočnik (Triglav) 192,8 (13, 13), 2. Primož Batistič (Triglav) 192,6 (12, 12), 3. Marjan Gašpe-rin (Žirovnica) 191,8 (13, 13), 4. Zoran Ke-šar (Triglav) 183,5, (13, 12,5), 5. Zoran Senk (Triglav) 180,4 (12,5, 12), 6. Tomaž Mubi (Triglav) 180,3 (10,5, 13), 7. Sašo Komovec (Triglav) 175,6 (12,5, 11,5), 8. Matej Rančigaj (Triglav) 172,8 (12, 11,5); 35-m skakalnica: starejši pionirji: 1.
Jmez Debelak (Ilirija) 205,8 (28,5, 29,5),
2.	Jože Kešnar (Triglav) 201,2 (29,5, 29,5),
3.	Jmžko Smid (Žirovnica) 200,5 (28,5,
27 5), 4. Matjaž Zupan (Tržič) 199,5 (28, 28) 5. Robi Kopač (Ziri) 193,8 (29,5, 28,5), 7 Boštjan Demšar (Tržič) 188,8 (28, 30), 9' Marko Dobnikar (Triglav) 180,5 (25, 26)- mlajši mladinci: 1. Martin Skrjanc (Triglav) 232,2 (32, 32), 2. Boris Justm Triglav) 211,8 (31, 29,5), 3. Borut Mur (Ziri) 209,9 (29,5, 30), 4. Dušan Jelenčič Ilirija) 204,7 (29,5, 29,5), 5. Tomaž Šolar Ilirija) 194,4 (27, 27,5). 6. Borut Dolenc (Triglav) 194,1 (30, 27,5); 55-m skakalnica: starejši mladinci: 1. Grega Peljhan (Žirovnica) 217,8 (50,5, 51), 2. Peter Ciž (CSSR) 205,2 (50, 47), 3. Iztok Eržen (Ilirija) 200,2 (47,5, 47), 4. Iztok Melin (Triglav) 196,0 (46, 47), 5. Igor Eržen (Zrn) 195 5 (46, 47), 6. Martin Skrjanc (Tnglav), 7 Janez Stirn (Triglav), 9. Tomaž Dolar (Žirovnica), 12. Janez Kešar (Triglav), 13. Tomaž Zabkar (Tržič); člani: 1. Miran Tepeš (Ilirija) 232,2 (54, 53), 2. Brane Benedik (Triglav), 226,7 (53, 51,5), 3. Bojan Globočnik (Triglav) 224,6 (52, 50,5), 4. Krištof Gašpirc (Triglav) 224,0 (52,5, 50,5), 5. Bogdan Norčič (Triglav) 217,4 (51,4, 49,5), 6. Miro Slušny (CSSR) 7. Lazlo Fischer (Madžarska), 8. Robi Ka-štrun (Tržič), 9. Gabor Geller (Madžarska), 10. Bogdan Jemc (Ilirija), 11. Marjan Urbančič (Logatec), 12. Peter Pibernik (Ilirija), 13. Drago Vidic (Bled), 14. Matjaž 2agar (v. po. Kranj), 15. Miro Bizjak (Triglav), 16. Rajko Lotnč (V. P. Kranj), 17. Primož Ulaga (V.P.Kranj).
J. Javornik
Zanimive košarkarske prireditve
Komenda — V Komendi so pripravili več zanimivih košarkarskih prireditev, od katerih jih je bila večina v počastitev krajevnega praznika Konec maja je bil v Komendi propagandni nastop Iskre Olim-pije z novim trenerjem Janezom Drvari-čem. Propagandno tekmo je spremljalo okrog 600 gledalcev. Moštvo Komende sta okrepila Kamničan Darko Kotnik in igralec Olimpije Pavle Polanec. Igra je bila precej izenačena, vendar je zmagala Olimpija s 106:89.
Druga večja prireditev ie bil košarkarski maraton med Komendo in Mengšem. Za uvod so zaigrale ženske. Po dveh urah igranja je bil rezultat 152:45 v korist bolj izkušenega moštva Mengša, ki se je letos uvrstila v medrepubliško ligo. Domače moštvo je bilo kombinirano z nekaterimi igralkami Kamnika. Potem so začeli fantje svojo 25-umo igro. Za vsako moštvo ie igralo 30 košarkarjev. Obe mo-
štvi sta bili okrepljeni z nekaterimi igralci Domžal in Kamnika. Prve tri ure igre so bili boljši gostje, potem pa so domači prevzemali pobudo in zmagali z 1922 proti 1887. Številni krajani so pomagali pri organizaciji maratona, pri tehničnih poslih, prehrani, okrepčilu in zabavi. Vsem, ki so igrali in pomagali pri izvedbi maratona, hvala!
Letos je bila organizirana kamniško-domžalska mladinska košarkarska liga, v
kateri so igrali Domžale I in II, Radomlje, Mengeš in Komenda. Najboljša je bila ekipa Komende, ki je nesrečno zgubila le z drugo domžalsko ekipo. Najboljši v
t UIU(U uviiiioinnu	---J * ■ J
zmagovalni ekipi so bili Badalič, Znidar, Bobnar, Cibašek, Pavlovič in Lavrač. Organizirana je bila tudi članska liga. Igralci Komende so se uvrstili v zaključni del tekmovanja in dve tekmi zmagali, dve pa izgubili.
J. Kimovec
Osnovna šola JANKO IN STANKO MLAKAR ŠENČUR
razpisuje dela in naloge
UČITELJA glasbenega pouka in vodje pevskega zbora
, — za nepolni delovni £as za nedoločen čas Pogoj: PU ali P
Prijave z ustreznimi dokazili pošljite na tajništvo šole v 15 dneh po objavi.
Lampič odličen tretji
delfin - moški: 1. Ziesch (DDR) 57,36 (rekord mitinga), 2. Cang (Kitajska) 58,96, 3. Dopsaj (Partizan) 59,76... ženske: 1. Locci (Italija) 1.06,08, 2. Košuta 1.07,46, 3. Berložnik (Triglav) 1.09,12; 200 m prsno - moški: 1. Buttgereit (DDR) 2.25,44 (rekord mitinga), 2. Jocič (Triglav) 2.35,38, 3. Mejač (Ljubljana) 2.37,91 ... ženske: 1. Trzesnienska (Poljska) 2.47,98, 2. Kosirnik (Triglav) 2.50,48, 3. Sedmak (Italija) 2.52,33; 100 m kravi - moški: 1. Bludau 52,35, 2. Zieche (oba DDR) 54,82, 3. Dopsaj (Partizan) 54,88... ženske: 1. Dudek (Poljska) 1.00,84, 2. Locci (Italija) 1.01,4 3 Avbelj (Ljubljana) 1.02,05 ; 400 m mešano -moški: 1. D. Petrič (Triglav) 4.49,36, 2. Braida (Italija) 4.54,32, 3. Šolar (Triglav) 4.55,76 ...; ženske: 1. Chmeljk (Poljska) 5.12,96, 2. Sbrissa (Italija) 5.14,47, 3. Kosirnik (Triglav) 5.16,83;
Tudi v soboto se je na letnem kopališču zbralo mnogo gledalcev. Ta dan je bil v znamenju Vesne Šeparovič, ki je s tretjim mestom na 200 m hrbtno - ženske s časom 2.21,71 postavila absolutni rekord Jugoslavije in zaostala za zmagovalko dobre tri sekunde. Darjan Petrič je z zmago na 1500 m kravi postavil rekord mitinga in tako ponovno dokazal, da je v odlični formi. Borut Petrič v tej disciplini ni nastopil.
Rezultati drugega dne tekmovanja: 1500 m kravi - moški: 1. D. Petrič (Triglav) 15.44,91 (rekord mitinga), 2. Szilagyi (Madžarska) 16.11,81, 3. Koczka (Madžarska) 16.28,04; 800 m kravi -ženske: 1. Perkowska (Poljska) 9.07,69 (rekord mitinga), 2. Gyoro (Madžarska) 9.11,05, 3. Chmelik (Poljska) 9.11,25; 200 m hrbtno — moški: 1. Miloš Nenad (Crvena zvezda) 2.12,99, 2. Kos (Ravne) 2.14,20, 3. Ambrož (Ravne) 2.14,23...; ženske: 1. C. Polit 2.18,51 (rekord mitinga), 2. Lindner (obe DDR) 2.19,93, 3. Separovič (Partizan) 2.21,71 (rekord SFRJ); 100 m prsno - moški: 1. Buttgereit (DDR) 1.08,27, 2. Zhang (Kitajska) 1.11,78, 3. Mejač (Ljubljana) 1.12,18... ženske: 1. Trzesniewska (Poljska) 1.17,75, 2. Sedmak (Italija) 1.19,19, 3. Ma-zewska (Poljska) 1.19,30; 200 m delfin -moški: 1. Ziesche (DDR) 2.09,30, 2. D. Petrič (Triglav) 2.09,60, 3. Končani (POSK) 2.14,93...; ženske: 1. Polit (DDR) 2.22,48 (rekord mitinga), 2. Kos (Ravne) 2.26,84, 3. Praprotnik (Triglav) 2.27,05; 200 m mešano - moSki: 1. Buttgereit (DDR) 2.15,33, 2. Braida (Italija) 2.17,89, 3. Zhang (Kitajska) 2.18,69 ...; ženske: 1. Šeparovič (Partizan) 2.25,93 (rekord mitinga), 2. Lindner (DDR) 2.27,17, 3. Locci (Italija) 2.27,25; 200 m kravi — moški: 1. Bludau (DDR) 1.55,45 (rekord mitinga), 2. B. Petrič (VP 1098) 1.56,79, 3. Novak (RT) 1.59,28 ...; ženske: 1. Perkovska (Poljska) 2.60,88, 2. Chmelik (Poljska) 2.11,13, 3. Dudek (Poljska) 2.12,32.
Končni vrstni red ekip: 1. DDR 6627 točk, 2. Jugoslavija 6202 točk, 3. Madžarska 6108 točk... 7. Slovenija 5471 točk.
K. Gantar
Motokros
Globočnik soliden v Avstriji
Tržič - Z velike mednarodne dirke v motokrosu v Ridlingsdorfu v bližini Graza v Avstriji se je vrnil član AMD Tržič Matjaž Globočnik, ki je na dirki tekmoval z motorjem KTM 250 kubičnih centimetrov. Nastopil je v kategoriji do 500 kubičnih centimetrov in med 32 tekmovalci iz Zahodne Nemčije, Avstrije in Švice kot edini Jugoslovan zasedel solidno 12. mesto. Tekmovanje je oviralo slabo vreme, kar je povzročalo tekmovalcem obilo preglavic.
M. J.
Avtomobilizem Smola gorenjskih tekmovalcev
Kranj — Hudo neurje je oviralo tekmovalce na 3. dirki za državno gorsko avtomobilistično prvenstvo, ki je bila na Pohorju na 6200 metrov dolgi progi. V razredu do 1150 kubičnih centimetrov grupa I sta sodelovala tudi Silvo Logar, član AMD Skofja Loka, in Miran Studen iz Stražišča pri Kranju, sicer član AMD Donit-Olimpija. Silvo Logar je zasedel peto mesto, Studen pa je imel izredno smolo. Avto mu je odpovedal kilometer pred ciljem. Gorenjska tekmovalca je na tej tekmi nasploh spremljala smola. Logarju je na sobotnem uradnem treningu odpovedala sklopka, Studen pa je med vožnjo zapeljal s ceste in razbil prvi del stoenke. Okvari sta bili odpravljeni po treningu in ponoči na parkirnem prostoru. V nedeljo zjutraj so prijatelji prinesli Studenu Se prvo šipo in odbijač, ju montirali in opravili tehnični pregled. Ves trud je bil zaman, saj je Studenu na tekmi odpovedal motor...
^	M. J.
Kumrovec —
rovcu ____________
etapna dirka Po Jugoslaviji, ki je bila posvečena 90. obletnici rojstva tovariša Tita. Od Varaždina do Kumrovca je bil najhitrejši grški reprezentant Ilias Kelessi-des, ki pa mu je sledilo vseh 51 kolesarjev, kolikor jih ie do konca zdržalo 1193 kilometrov dolgo pot iz Titovega Velesa.
Zmagovalec letošnje dirke je postal Sovjet Kozjakov, skoraj ves čas nosilec rumene majice, izvrstno pa so se odrezali tudi naši. Vinko Polončič je bil drugi, Janez Lampič, prvo leto med člani, pa tretji. Odlikoval se je z dobro vožnjo in borbenostjo, vendar kljub večkratnim pobegom ni uspel izboljšati uvrstitve. Tretje mesto na tako pomembni mednarodni dirki je zanj vsekakor doslej največji uspeh.
Končni vrstni red: 1. Kozjakov (SZ) 29:40,28, 2. Polončič 29:42,55, 3. Lampič (oba Jug. A) 29:43,22, 4. Takacs (Madž.) 29:43,39, 5. Vološin (SZ) 29:44,42. 6. Ugru-mov (SZ) 29:44,52, 7. Pavlovič 29:45,29, 8. Cuderman 29:45,28, 9. M arn (vsi Jug. A) 29:45,34, 10. Bokov (SZ) 29:45,44, 14. Do-stanič (Jug A), 17. Borovičanin, 19. Polanc (Jug. B), 20. Pavlič (Jug. A); ekipno: 1. Sovjetska zveza 89:09,03, 2. Jugoslavija A 89:11,47, 3. Francija 89:17,14, 4. Jugoslavija B 89:09,03, 5. CSSR 89:21,21, 6. Madžarska, 7. Grčija, 8. Švica, 9.
balkansko prvenstvo, ki bo od 8. do 11. r
vali. ---------B	- - , . --.j
Cuderman, Marn (vsi Sava), Pavlovič (Cukarički), Borovičanin (Metalec) in Babajič (Radnički).	■
nrovec - V nedeljo se ie v Kum- balkansko prvenstvo la bo od 8^ do sklenila 38. mednarodna kolesarska 11.juhja v RomumiL ^J^f^«1*-a dirka Po Jugoslaviji, ki je bila po- vali: Polončič Pavlič (oba Rog), Lampič,
prezentance Franc Hvasti izbral ekipo za
Janez Lampič, lani Se mladinec, odličen tretji na 38. mednarodni etapni dirki po Jugoslaviji. - Foto: H. J.
Osnovna šola SIMON JENKOp.o. KRANJ, XXXI. Divizije 7. a
razpisuje prosta dela in naloge za nedojočen čas
PREDMETNEGA UČITELJA ZA GLASBENI POUK od 1. 9.1982 dalje Pogoj: PRU ali P
TEHNIČNEGA POUKA PREDMETNEGA UČITELJA od 1. 9.1982 dalje Pogoj: PRU-ali P
^KUHINJSKIH POMOČNIC od 1. 9. 1982 do 31. 7. 1983
KUHINJSKO POMOČNICO od 1. 9. 1982 do 30. 1. 1983 (za čas porodniškega dopusta
Pogoj:	. .
končana osnovna šola in tečaj higienskega minimuma
Razpisni rok je 15 dni po objavi. strokovnosti Kandidati naj pošljejo pismene prijave ^ dokazil 10 8troko^» komisiji za delovna razmerja Sole Simon Jenko, p. o. Kranj, Ulica XXXI. divizije 7 a.	___
GIMNAZIJA BORIS ZIHERL ŠKOFJA LOKA
Komisija za delovna razmerja razpisuje dela
1. učitelja obrambe in zaščite
za nedoločen čas z manj kot polnim delovnim časom, z možnostjo dopolnjevanja
bornirani obramboslovec, diplomant vojaSke akademije, rezervni častnik z visoko šolo druge smeri
2.	učitelja osnov tehnike in proizvodnje
za 1. razred za določen čas
dipfomirani strojni, elektro al,	*
manj kot polnim delovnim časom, možnost dopolnjevanja.
3.	učitelja psihologije
8 pedag. ur tedensko Pogoj:
diplomirani psiholog, 4. učitelja slovenskega jezika
za določen čas od 8. oktobra dalje (nadomeščanje po-rodnice) Pogoj:
visoka izobrazba
Delavci bodo sprejeti na trimesečno poskusnodelo^ Kandidatinaj oddajo prošnje z dokazili o strokovnosti 15 dni od razpisa, ki bo odprt do zasedbe del.	__
DELAVSKA UNIVERZA Tomo Brejc Kranj
objavlja prosta dela in naloge
1. STROKOVNEGA DELAVCA	„odročia
Za organizacijo in vodenje izobraževalnih oblik s področja
strokovnega izobraŽevanja 2 STROKOVNEGA DELAVCA	„(>dročia
Za organizacijo in vodenje izobraževalnih oblik s področja
splošnega izobraževanja Za opravljanje del in nalog morajo kondidati izpolnjevati nasled-
ttSfttf. izobrazba v poklicu lingv.sta V^ag<lXTz^rXva-3 leta delovnih izkuftenj, od teg« najmanj 1 leto na področju uobraževa
nja odraslih,
pripravljenost za delo v popoldanskem času.
Delovno razmerje se sklene pod točko 1 za nedoločen ^ polnm^de-lovnim časom, pod točko 2. pa za določen čas s polnim delovnim , asom (nadomeščanje delavke v času trajanja porodniAkega dopusta) Kandidati naj poiljejo pismene prijave, v 15 dneh Po objav ** naslov: Delavska univerza Tomo Brejc, Staneta Jagarj
TOREK, 6. JULIJA 1982
OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE
15. STRAN OLrAS
Ob boleči izgubi moje drage žene in mamice
BRANISLAVE VUČKOVIĆ
se iskreno zahvaljujem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter kolektivoma Živila Kranj in Sava Kranj za izrečeno sožalje, podarjene vence in cvetje, spremstvo na zadnji poti, in denarno pomoč, kakor tudi tov. Demšarju za besede slovesa.
VSEM IN VSAKOMUR ISKRENA HVALA!
ŽALUJOČI: mož Zoran, sinova Goran in Boban ter hči Majda Kranj, 26. junija 1982
Sporočamo žalostno vest, da je v prometni nesreči preminil naš ljubljeni sin, brat in zaročenec
IGOR DUMINČIČ
študent farmacije
Pogreb našega dragega Igorja bo v sredo, 7. julija 1982, ob 16 uri na pokopališču v Lipici. Do pogreba leži v tamkajšnji mrliški
vežici.
ŽALUJOČI: mami, ata, brat, tete, strici in zaročenka Jana Bartol
Škofja Loka, 5. julija 1882
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega očeta in starega očeta
LOVRENCA BENEDIKA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje in nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se župnikoma za poslovilni obred in pevcem za zapete
žalostinke.
VSI NJEGOVI
Studeno, 5. julija 1982
ZAHVALA
Ob smrti naše drage
IVANE MRAK
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti Prav tako se zahvaljujemo zdravniškemu in strežnemu osebju Kliničnega centra v Ljubljani, pevcem in g. župniku ter -	g. kaplanu za lep pogrebni obred.
VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA!
VSI NJENI
MALI	telefon
OGLASI	27-960
nasproti porodnišnice C. JLA 16
uprava
komerciala 28-463
PRODAM
Prodam 6 tednov stare PUJSKE. Ivan Zupan, Hudo 10, Tržič	6373
Prodam LES za ostrešje (za komplet hišo), špirovce - dolge 10 m, »kapne lege«, 6 in 7 m. "Ivan Rakovec, Dolenja vas 30, Selca nad Škof jo Loko	6379
JARČKE, rjave, stare 8 tednov, dobite v Srednji vasi 7, Golnik (Bidovec) 6387 Prodam KOKOŠI nesnice, stare eno leto, tudi za zakol. Zadraga 18, Duplje
6537
Prodam ŠOTOR »Krk« in »FlCOTA« starejši letnik, po delih. Informacije po teh 26-959 popoldan	6615
Prodam suhe hrastove, borove in smrekove PLOHE. Naslov v oglasnem oddelku.	6616
KUHINJO »Orhideja«, rumene barve, tovarniško zapakirano, prodam 30 % ceneje. Telefon 24-902	6617
Prodam TELICO, ki bo avgusta tele-tila. Ciril Likar, Poljane 28 nad Škofjo Loko	6618
Prodam JARKICE, rjave, stare 9 tednov, Frelih, Ovsiše 34, Podnart, telefon 70-169	6619
Prodam štiri protektirane AVTO-PLAŠĆE 9.00 X 20. Glavarjeva 68, Komenda	6620
Prodam 2 balkonskih novih VRAT Jelovica termoton 221X141 in 221X101. Informacije tel. 21-181 od 19. ure dalje.
Poceni prodam dobro ohranjeno SPALNICO. Ponudbe pod šifro: Poceni 6621 Prodam 310-letrsko SKRINJO gorenje in ŠOTOR za 4 osebe z dvema kabinama. Hilda Stipsič, Nazorjeva 12, Kranj, tel. 24-379	6622
Prodam 1500 kg CEMENTA. Šenčur, Kranjska c. 38 (Umnik)	6623
Prodam termoakumulacijsko PEC AEG, 4 kW. Britof 357	6624
Na Jesenicah prodam 2.000 kosov OPEKE 14 X 19 X 29. Telefon 81-860 od 6. do 14. ure	6625
FOTO OPREMO, KASETOFON, POHIŠTVO, otroško opremo, hladilnik in podobno, ugodno prodam zaradi selitve. Telefon 064-75-895	6626
Prodam GNOJNlCNO ČRPALKO na motorni pogon in nov 800-litrski GNOJ-NlCNI SOD. Telefon 45-368	6642
Prodam 1 teden starega BIKCA simen-talca za rejo. Zapuže 6	6462
KUPIM
Kupim DESKE za OPAŽ. Cešnjevek5, Cerklje
Kupim poljski IZRUVAC za krompir, dvovrstni. Bohinc, Zalog 8, Cerklje 6627 Kupim rabljen dobro ohranjen TRAKTOR TV 18 s prikolico ali brez. Ponudbe s ceno in opisom. Friderik Grilc. Podkoren 74/A, Kranjska gora	6628 Kupim 2 kub. m rabljenih DESK. Cimerman, tel. 69-283 6629
VOZILA
Prodam starejši letnik FIĆKA, popolnoma obnovljen in tehnično brezhiben, registriran do januarja 1983 - Podbrezje 58 (osnovna šola, spodaj) — ogled možen dopoldan in popoldan	6444
Prodam PEUGEOT 404, letnik 1968, motor po generalni. Ogled od 15. do 19. ure na Kidričevi 17, Kranj (Bitenc)
6463
Prodam skoraj novo karoserijo za ZASTAVO 101. Ogled na Suhi 20 6422 Prodam OPEL REKORD coupe sport 1974, odlično ohranjen in registriran za 1 leto. V račun vzamem »FICOTA«. Telefon 74-210 popoldan	« 6423
Ugodno prodam CIMOS CITROEN GSX, letnik 1977, registriran do apnla 1983. Telefon 064-60-568 od 7. do 9. ure dopoldan	6430
Poceni prodam ZASTAVO 101, letnik 1972, registriran do decembra 1982. Ogled vsak dan v popoldanskem času. Bogataj, Binkelj 16, Škofja Loka	6461
Prodam FIAT 850, v voznem stanju, neregistriran, celega ali po delih. Janez Krmelj, Suška c. 50, Škofja Loka 6630 Prodam karambolirano ZASTAVO 101, letnik 1981. Škofja loka, tel. 60-897 6631 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, neregistrirano. Planina 18, stanovanje št. 2, Kranj	6632
Prodam ZASTAVO 1300, letnik 1973, neregistrirano. Mohar, Visoko 15, Šenčur
6633
Prodam SIMCO 1000 GLS, letnik 1967, z rezervnimi deli. Telefon 79-420 od 15. ure dalje	6634
Ob mnogo prezgodnji in boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata in strica
PETRA PINTARJA
p. d. Jernejvca iz Rraprotna
naitODleie zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se v tako velikem številu poslovili -d ^Ip™ nam stali ob strani in z nami sočustvovali. Hvala vsem, ki ste njegov prerani grob zasuh s cvetjem. Mvala KZ Škofja Loka, KZ okoliš, POZD Kanu, Alplesu in Žitu za darovane vence. Hvala gospodu župniku za "	poslovilni obred, kakor tudi pevcem za žalostinke ob odprtem grobu.
Hvala vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v času njegove bolezni obiskali, bodnli in nam pomagali Iskrena hvala zdravnikom in sestram Bolnišnice Golnik in Onkološkega instituta v Ljubljani za vso skrb in pto v času njegove bolezni. Najlepša hvala zdravnikoma dr. Zrimšku in dr. Dolencu. Vsem m vsakemu, ki ste pomagali in se poslovili od našega očeta in nam stali ob strani v najtežjih trenutkih, iskrena hvala.
GLOBOKO 2ALUJOCI: žena Marica, hčerki Cvetka in Irena, brata in sestre z družinami ter drugi sorodniki
Praprotno, 28. junija 1982
r<5
C
OČESNA OPTIKA MARIBOR
IZDELAVA VSEH VRST OCAL
na recept ali brez
Bogata izbira okvirjev in sončnih očal PREGLED VIDA
v ponedeljek, torek, sredo, petek od 13. do 15. ure in v četrtkih od 8. do 10. ure
v ordinaciji v servisu
OPTIČNI SERVIS - KRANJ, cesta JLA 18
(nasproti porodnišnice)
Delovni čas: od 7.30 do 19., ob sobotah od 7.30 do 12. ure. Telefon: 22-196
Priporoča se OČESNA OPTIKA MARIBOR
Ugodno prodam odlično ohranjen SUNBEAM 1300. Kokrica, Cesta na Rupo 20	6453
Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101 konfort, letnik oktober 1979, prevoženih 21.000 km, registrirano do marca 1983. Milinovič, Groharjevo naselje 7, Škofja Loka	6643
zadaj gozd, 500 m od zadnjih hiš na obe strani. O^ed in prodaja 11. julija, od 9. do 17 ure. Vse ponudbe na stavbišču -Kamnje, Bohinjska Bistrica za gasilskim domom. Telefon 064-76-124 v klovnih urah, dopoldan	bb,J/
STANOVANJA
Iščem opremljeno ali neopremljeno enosobno STANOVANJE ali GARSONJERO v Kranju (PREDPLAČILO!). Telefon 061-324-736 po 20. uri - zvečer
6635
1 POSESTI
Iščem PROSTOR za mirno obrt. Telefon 27-002	6636
V Bohinju prodam POLOVICO HIŠE, zgrajene do podstrehe, stopnice, lasten vhod, 700 kv. m zemlje, cesta, voda, elektrika na parceli, 9,20x6,20, primerno tudi za obrtnike (sončno, travniki); in NEZAZIDLJIVO PARCELO gozd 600 kv. m poleg weekendov, 15 minut od Bohinjskega jezera. Na Bledu pa prodam NEZAZIDLJIVI PARCELI (prva med novimi hišami, zadaj zelen hrib, vrisana cesta, 570 kv. m) in 2100 kv. m NJIVF,
ZAPOSLITVE i
FRIZERKO (dobro moč), z nekaj Drakse, sprejmem takoj ali po dogovoru. FRIZERSKI SALON Slavka PIRC, Kranj, Cankarjeva 8, tel. 23-785 6589 Iščem žensko za občasno honorarno pomoč pri ŠIVANJU. Plačam dobro Telefon 27-002	. 6638
Popoldansko delo dobi LUKNJAČI CA Ponudbe pod šifro: Javite se čimprej 6639 Gostilna pri Tržiču, zaposli KV ali PKV KUHARICO, za kuhanie domačih jedL( Lahko tudi starejšo osebo). Stanovanje in hrana zagotovljena. OD po dogovoru. Ponudbe pošljite na naslov: GOSTIŠČE »FANI«, Retnje 11 Tržiču
pri 6640
iNAJDENOi
V Stražišču sem našel DENARNICO z nekaj gotovine. Naslov v oglasnem oddelku	6641
ALPE TOUR
TOZD potniški promet KRANJ OBVEŠČA
cenjene potnike, da v času od 1. 7.1982 do 31. 8.1982 ne obratujejo naslednje linije:
Linija:
Odhod-prihod
Bled —Kranj Bled —Kranj Bled —Kranj Kranj —Bled Kranj —Bled Kranj —Bled Bled —Radovljica Radovljica—Bled Bled—Jesenice Radovljica— Podnart Podnart—Radovljica K ran j - K ropa - Radovlj ica Škofja Loka—Ljubljana Škofja Loka—Ljubljana Škofja Loka—Ljubljana Škofja Loka—Ljubljana Škofja Loka —Ljubljana Škofja Loka—Ljubljana Škofja Loka—Ljubljana Ljubljana-Škofja Loka Ljubljana—Škofja Loka Ljubljana-Škofja Loka Ljubljana—Škofja Loka Ljubljana-Škofja Loka Ljubljana-Škofja Loka Ljubljana-Škofja Loka Ljubljana-Škofja Loka Škofja Loka- Kranj Škofja Loka—Kranj Škofja Loka- Kranj Škofja Loka-Kranj Škofja Loka — Kranj Kranj—Škofja Loka Kranj —Škofja Loka Kranj-Škofja Loka Kranj—Škofja Loka Jesenice—Ljubljana Boh. Bistrica-Kranj Kranj —Boh. Bistrica
8.20-10.20-16.20-9.25-11.25-17.25-7.00-7.15-7.30-11.30-12.10-6.05-7.40-8.40-9.40-15.40-16.40-17.40-18.40-8.50-9.50-10.50-11.50-15.50-16.50-17.50-18.50-7.40-11.40-17.40-18.40-19.40-11.15-15.15-18.15-19.15-6.25-5.10-13.30-
9.15 11.15 17.15 10.15 12.15 18.15 7.15 7.30 7.56 12.10 12.50 7.13 8.20 9.20 10.20 16.20 17.20 18.20 19.20 9.30 10.30 11.30 12.30 16.30 17.30 18.30 19.30 8.05 12.05 18.05 19.05 20.05 11.40 15.40 18.40 19.40 8.00 • 6.17 -14.52
SE PRIPOROČAMO
Šolski center RADOVLJICA Gorenjska cesta 13
objavlja
1.	Ekonomsko-administrativni šolski cen er Kranj, Komenskega 4. obvešča, da je v' dislociranem oddelku v RADOVLJICI v 1. letniku poslovno-finančne dejavnosti še 9 prostih vpisnih mest
2.	Šolski center Radovljica - GOSTINSKA ŠOLA BLED. Prešernova 32 obvešča, da je v 1. letniku gostinsko-tu-ristične usmeritve prostih mest za vpis VIP kuharstvo 10 in VIP strežba 38 mest.
Prijave sprejemamo do popolnitve mest.
Španova hiša obnovljena
GLASOVA
Prvi stanovalci se že vseljujejo v obnovljeno Španovo hišo na Kokrici — Osem stanovanj je veljalo 8,6 milijona din iz sredstev solidarnostnega sklada — Prva povsem revitalizirana hiša iz občinskega programa revitalizacije je bila nared mesec pred rokom
Kranj — Konec preteklega tedna so prvi stanovalci dobili ključe stanovanj v povsem obnovljeni hiši Cesta* na Belo št. 1, v hiši, ki je bolj znana pod imenom Španova hiša. Stavba, ki je kot lep primer slovenske kmečke hiše, pod zaščito Zavoda za spomeniško varstvo, je zdaj povsem obnovljena s sredstvi solidarnostnega sklada samoupravne stanovanjske skupnosti Kranj. Zato se v osem dvosobnih in en osobnih stanovanj vseljujejo stanovalci, ki so na prednostni listi solidarnostnega sklada, seveda, če to želijo. Vendar pa se stanovanja v obnovljeni Španovi hiši prav nič ne razlikujejo od novih stanovanj v blokih na Planini, le da je ogreva-
nje klasično, na trda goriva, topla voda pa se seveda segreva v bojlerjih.
Obnova hiše, ki ni bila ne enostavna ne lahka, je veljala 8,6 milijona din, kar pomeni, da je kvadratni meter tako pridobljene stanovanjske
Eovršine veljal 25 tisoč novih din, ar ie manj, kot je povprečna cena kvadratnega metra stanovanj v no-
vih blokih na Planini. Kljub velikim težavam, ki so jim imeli izvajalci del, je bila hiša obnovljena mesec dni pred rokom, čeprav je bilo predvideno, da bo prva hiša iz revitalizacij-skega programa obnove hiš v kranjski občini odprta za občinski praznik.
Kokrica — Konec prejšnjega tedna so prvi stanovalci že dobili ključe v povsem obnovljeni Španovi hiši. — Foto: L. M.
Na avtomobilih je že vse, kar je potrebno za organizacijo in opremo pohodne brigade, kot je ta, ki hodi po poteh delegatov A VNOJA. Foto: D. Dolenc
Dvanajstič
po poteh delegatov AVNOJ
Kranj — Morda so pretekli petek Kranjčane malce osupnili vojaški avtomobili, dva kamiona in dva džipa, ki so krožili po Kranju z napisom AVNOJ '82. Tu so že dvanajstič, kajti na vrsti je dvanajsti pohod slovenskih mladincev po poteh dele-5V AVNOJA. Vsakokrat pred odom brigade pridejo v Kranj po Šotore, in vse ostalo, kar je potrebno za pohod. Tokrat bodo slovenski mladinci prehodili pot od Sinjega vrha pri Vinici pa do Banja Luke. Več kot 300 kilometrov poti jih čaka. Le od Otočca do Titove Korenice jih bo prepeljal avtobus, nekako toliko, kot so s kamioni takrat prepeljali tudi delegate AVNOJA.
Tekmovanje koscev
in grabi j ic
Turistično društvo Sovodenj prireja v nedeljo, 25. julija tradicionalno prireditev »Praznik koscev«, na kateri bo tudi tekmovanje koscev in grabljic.
Tekmovanje je predvideno v dveh ekipah in sicer za odrasle in mlade v starosti od 12 do 14 let.
Dobre kosce in grabljice vabimo k sodelovanju. Prijave pošljite pismeno najkasneje do 15. julija na naslov Turistično društ* vo Sovodenj.
Prve kilometre so že naredili v soboto, 3. julija od Sinjega vrha do Damelj. Iz Damelj jih bodo s čolni, tako kot Avnojce, prepeljali čez Kolpo. Menda bosta med brodniki tudi dva domačina, Senčar in Žagar, ki sta prepeljevala čez Kolpo prave Avnojce. Potem jih bo pot vodila do Toplice Lešče, v Slat, Mrežnice, Južbašiče do Primišlja, od tu do Ličke Jesenice in do Otočca, pa naprej do Titove Korenice, Udbine, čez Kuk do Gornjega Lapca, Srba, Bosanskega Grahova na Glamoč, od tu pa v Livno, Bugojno in do Jajca. Iz Banja Luke se bodo brigadirji pohodniki vrnili z vlakom v Ljubljano 19. julija.
Tudi tokrat sta z njimi narodna herojinja Albinca Mali, ki že desetič spremlja pohod, in Tončka Vodnik iz Kranja, ki je glavni intendant brigade. Komandant brigade je poznani slovenski jamar in dolgoletni mladinski funkcionar Darko Nara-glav iz Prebolda, polit komisar brigade pa Miha Potočnik z Bleda. Tudi letos bo njihov varnostnik Ivo Čerin iz Kranja. Letošnjega pohoda se je udeležilo okrog sto mladincev iz vseh krajev Slovenije, med njimi pa bo tudi okrog 30 vojakov JLA iz raznih vojašnic iz Slovenije.
Pokrovitelj letošnjega pohoda slovenske pohodne brigade po poteh delegatov AVNOJA je republiški štab za teritorialno obrambo Ljubljanske armijske oblasti.
D. Dolenc
Stavba je ohranila vse značilnosti, zaradi katerih je bila in je še pod spomeniško zaščito. Obokana veža z opečnim tlakovcem, kamor vstopimo skozi značilna lesena izrezljana vrata, zunanji oboki z balkonom, značilna lesena okna, ki so zdaj seveda dvojno zastekljena, kritina z bobrovcem so glavne značilnosti, ki jih je morala ohraniti hiša. Ostale etaže v hiši so seveda popločene z običajnimi keramičnimi ploščicami, toplim podom in tapisonom. K vsakemu stanovanju sodi tudi klet, drvarnica in kos vrta, kar je za stanovalce, ki jim niso pri srcu gosto naseljene mestne soseske, še dodatna ugodnost.
Hiša je bila obnovljena razmeroma hitro, v dobrem letu. Sanacijski program je bil sicer pripravljen že leta 1979, vendar pa so stanovalci še nekaj časa vztrajali v povsem dotrajani hišir dokler ni spomladi pred dvema letoma bivanje v. hiši postalo povsem nemogoče. Pri obnovi je bilo zato treba obnoviti vse dotrajane zidove, ojačati temelje, z betonskimi injekcijami ojačati celo stavbo. Poseben problem je bila odstranitev lesenega venca, saj nekdaj betonske vezave niso poznali. Zamenjano je bilo celotno ostrešje in strešna opeka, nova so okna, vrata, električna, vodovodna in kanalizacijske naprave in drugo. Od starih zidov je ostalo bore malo, saj je hiša praktično pozidana na novo. Delo je bilo za izvajalce zahtevno, interesna stanovanjska skupnost pa je, da bi bila dela tudi ceneje opravljena, izbirala med najugodnejšimi ponudniki.
L. M.
NESREČE
ZAPELJAL S CESTE
Kranj — V soboto, 3. julija, ob 22.30 je voznik osebnega avtomobila Stojan Bajželj (roj. 1959) iz Cegelni-ce na magistralni cesti na Polici zapeljal s ceste na travnik, trčil v kilometrski kamen, tako da se je avtomobil začel prevračati in je končno obstal na strehi. Voznik je bil v nesreči lažje ranjen, škode na avtomobilu pa je za 40.000 din.
V OVINKU PO LEVI
Škofja Loka — Na regionalni cesti Škofja Loka —Železniki se je na Bukovici v soboto, 3. julija, ob 22.40 pripetila prometna nezgoda zaradi vožnje po levi. Voznik osebnega avtomobila Anton Markelj (roj. 1959) iz Trnja je pred Bukovico pripeljal v nepregledni ovinek in iz neznanega vzroka zapeljal na levo stran ceste. Prav tedaj je iz nasprotne strani pravilno po svoji desni pripeljal v osebnem avtomobil Iztok Čerin iz Dražgoš, tako da sta' avtomobila trčila. Poleg obeh voznikov je bila lažje ranjena tudi sopotnica v Markljevem avtomobilu Majda Pavlič iz Železnikov.
S CESTE V DREVO
Kranj — Na regionalni cesti Kranj-Škofja Loka v Sp. Bitnjah se je v nedeljo, 4. julija, ob 5.20 pripetila huda prometna nesreča, v kateri je umrl 22-letni Igor Du-menčič iz Novega sveta. Dumenčič
se je peljal v svoiem avtomobilu zastava 750 proti Škofji Loki, na ravni cesti pa ie iz neznanega vzroka, to je bilo pri hiši št. 21, zapeljal v levo na travnik in po nekaj metrih treščil v drevo. Voznika je vrglo iz avtomobila, kjer je obležal tako hudo ranjen, da je že med prevozom v Klinični center umrl.
L. M.
Kmečka ohcet na Bledu
Poziv obrtnikom
Bled - Tudi letos prireja organizacijski odbor Kmečke oh-ceti na Bledu avgusta tradicionalno kmečko ohcet, turistično etnografsko prireditev. Ob številnih prireditvah, predvsem ob osrednji, ko se bosta poročila gorenjski par, bodo popestrili ohcet' še s prodajo izdelkov domače in umetne obrti.
Letošnja novost tega turističnega sejma bodo nove, tipične gorenjske stojnice, ki bodo služile predvsem praktičnemu namenu.
S soglasjem Zveze obrtnikov združenj Slovenije vabijo organizatorji obrtnike, da se prijavijo in s svojimi izdelki sodelujejo na razstavi in prodaji izvirnih izdelkov gorenjske umetne obrti.
Prijavijo se lahko Turističnemu društvu Bled, Ljubljanska cesta 4.	D. S.
Še bomo prišli
Že sedemindvajsetič je škofjeloški vrt sprejel posebne goste: slovenske izseljence z vseh koncev sveta. Kakor so se v letih krize pred prvo svetovno vojno, med obema vojnama ali pa tudi kasneje raztepli po svetu, tako se zdaj vračajo, da obiščejo svoje domove, da se srečajo s sorodniki.
znanci, prijatelji, vsi skupaj pa vsakič pridejo sem na Škofjeloški grad, da se po vesele, poslušajo
Ijala. Navdušeni so. Velika r&zli-ka je od tedaj, ko sem odšla. Leta 1915 je bilo, sredi prve svetovne vojne. Oče me je spravil v Ameriko. Hotela sem, da vsi otroci znajo slovensko, in delno mi je tudi uspelo. Žal pa mi je, da vn bolj slabo govore po naše. Učili se pred odhodom. A p; Zdaj jim je žal. A prišli bomo Se. Drt ' — "
narodne viže, da spet slišijo lepo slovensko pesem, si ogledajo našo folkloro in ne nazadnje, da tudi oni pokažejo, da niso pozabili ne našega jezika, ne našin pesmi in plesov. Tisti, ki vsa leta prihajajo na izseljeniŠki piknik v Škofjo Loko, vedo povedati, da je bil letošnji na izredni kvalitetni višini. Pa naj bo to pri pevskih zborih, glasbenih ansamblih, folklori,
ri tudi pri gostinski ponudbi, rogram je tekel praktično ves dan. Od devetih dopoldne, ko so naSe izseljence sprejeli dekleta in fantje v narodnih nošah na trgu in jim pripeli rdeče nageljne, pa od 11. do 13. ure, ko je tekel osrednji program piknika in so vse zbrane* pozdravili škofjeloški predsednik skupščine Matjaž Cepin, članica predsedstva SR Slovenije Majda Gaspari in Stane Kolman, predsednik Slovenske izseljenske matice pa do petih popoldne, ko so se v kulturnem programu zvrstili številni pevski zbori iz tujine, harmonikarske in folklorne skupine, ki so predice okazale kaj znajo in so nastopili ar v pravi reviji zabavni ansambli, folklorne in druge skupine naših rojakov ter našin delavcev začasno zaposlenih v tujini. Povezovalec Janez Ziherl se je tudi tokrat izkazal, da je vešč svojega posla in program je tekel veselo in sproščeno, kot se za piknik spodobi. Gostince je malce motil slabši obisk dopoldne, za kar so bile največ krive delovne sobote, a smo vse popoldne »notri prinesli«. Vreme se je lepo »gor držalo« in lahko rečemo, da je za nami še en lep, uspel škofjeloški izseljeniŠki piknik, ki se ga bo spominjalo staro in mlado, posebno pa še naši izseljenci, ki jim je dal nove volje, da čez leto dni pridejo spet med svoje rojake v Titovo Jugoslavijo.
Frank Viderdgar, Fontana,
California: »Amerikanec sem, a
moj oče je iz Zagorja, mama pa ix Povšneka pri Litiji. Torej povsem slovenski otrok, žal mi je, da s^m se tako slabo naučil slovensko. Zdaj sem že drugič tu. 1976. sem bil prvič. Navdušen sem nad vaSo deželo. Najbolj pa so mi vSeč ljudje. Tako veseli so, domači. S sinom Frankom in hčerjo Liso smo ustanovili svoj slovenski ansambel. Na stare harmonike igramo samo slovenske viže. Tako smo vaši deželi še bližje. Na piknik bomo pa še prišli. Pravzaprav, najraje bi tu kar ostali.«
Franci« Hren, Seatle, 80 let, doma iz Drage pri Novem mestu: »67 let sem že v Ameriki in to je drugič, da sem prišla v domovino. Tokrat nas je prišlo kar sedem. Moja hči in sin sta si strašno želela, da vidita mojo domovino. Tudi hčerki sta pripe-
Rudi Uljan, doma iz Ilirske
Bistrice, zdaj živi v,Sid»eyu:
»Drugič sem zdaj že doma. Kot član moškega pevskega zbora Triglav iz Sidneya sem prišel. 28 let le živim v Avstraliji. In prav
sodelovanje v slovenskem dru-
fttvu in pri zboru ti pomaga premagati domotožje Otroke učim slovensko. Tudi slovensko šolo imajo ob sobotah. Gospa Manza, ki ie danes tudi tukaj, ima velike zasluge za to, da naši otroci lepo govore slovensko in se navdušujejo za jezik svojih staršev. Cel mesec bomo ostali v Sloveniji. Nastopili smo pa tudi na Koroškem in v Stični. Lepo je doma. Ce bi bilo takrat, tako lepo, ne bi nikdar odšel. A prihajal bom še,
kolikor se bo dalo pogosto.«
.D. Dolenc
sodelovala so tudi nekatera druga druitva z (.orenpke lud, ioUk, i 1.1.1... ,v, .Hlarlial oillifnn im sune odrezale gospo-
harmonikarjev in slovenski vi či / p,,<'tJ,nKn,""fJ	J
I). Zlebir