V škedenjski železarni karabinjerji
	i < C
j r... fo'f.v -y \ \ V	s . . (' i.' ■ 31
H, ■ ; I ■	/5 - ■■ - - —
	
Sramoten mazaški izpad v dolinski občini
/5
Goriški župan Ettore Romoli izročil
plaketo ravnateljici Miroslavi Braini
Primorski
PETEK, 29. AVGUSTA 2008_
št. 205 (19.295) leto LXIV._
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
Grožnje ne
prispevajo k rešitvi
Dušan Udovič
Ni slučaj, da je britanski zunanji minister David Miliband predvčerajšnjim obiskal Ukrajino in pomenljivo pozval njene voditelje, naj ne izzivajo velike sosede. Velika Britanija je ob spopadih v Gruziji takoj občutila posledice, saj je naftovod družbe British Petroleum zaradi kavka-ške krize zaprt. Beseda izziv je bila bojda izrečena premišljeno in je posredno najbrž letela na več naslovov. Ne gre namreč pozabiti, da je ruski poseg izzval gruzij-ski predsednik Sakašvili, poleg njega pa se z ognjem nevarno igra še marsikdo. Kaj pa je drugega kot izzivanje Busheva politika nameščanja protiraketnega ščita na Češkem in Poljskem, ob tem pa koketiranje in načrtno sklepanje zavezništev z vsemi državami, ki bolj ali manj mejijo z Rusijo. Tudi laikom mora izgledati čudno, da so rakete namenjene preventivnemu boju proti terorizmu in Rusija je zadnja, ki jo lahko takšne aktivnosti v bližini njenih meja prepričajo, še zlasti če pri tem nihče ne išče njenega konsenza, nasprotno, ZDA se za njeno nasprotovanje niti ne zmenijo.
Neprepričljivo so izzvenele tudi besede predsedujočega EU Nicolasa Sarkozyja, da NATO ni nasprotnik, temveč partner Rusije. No, partner najbrž ne kopiči vojnega ladjevja pred tvojo obalo in tudi humanitarne pomoči menda ne pošilja z raketnimi rušilci. Zveza NATO naj bi v spremenjenih svetovnih okoliščinah že dalj časa odigravala drugačno vlogo, a se včasih dejansko obnaša kot ostanek iz hladne vojne. Bolj je v njej občutiti vpliv ZDA in njihove unilate-ralne politike, Evropska unija pa pri tem izpade zmedena, neenotna in šibka, tako kot je bilo svojčas z Balkanom. Odraz te zmede je Sarkozyjevo soliranje, svojevrsten paradoks pa so včerajšnje grožnje francoskega zunanjega ministra Kouchnerja s sankcijami proti Rusiji. Ta film bomo težko videli. Sankcije s strani držav, ki so v veliki meri energetsko odvisne prav od Rusije!
Na poskus izolacije je včeraj Rusija odgovorila z močno diplomatsko potezo, s tem, da je na svojo stran pridobila Kitajsko in nekdanje sovjetske republike Ka-zahstan, Kirgizistan, Tadžikistan in Uzbekistan. Konfrontacija tako dobiva nove dimenzije, o čemer bo nujno moral voditi račun evropski vrh, ki je sklican za ponedeljek. Ni drugega kot upati, da bosta prevladala treznost in dialog, kajti napenjanje vrvi gotovo ne pelje k rešitvi kavkaške krize.
dnevnik
Internet: http://www.primorski.it/
e-mail: redakcija@primorski.it
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA
V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT)
moskva/dušanbe/pariz - Kouchner omenil možnost sankcij proti Rusiji
Putin: Za konfliktom v Gruziji je režija ZDA
Z Rusijo Kitajska, Kazahstan, Tadžikistan, Kirgizistan in Uzbekistan
viareggio - Ob podelitvi tradicionalnih literarnih nagrad
Boris Pahor dobil mednarodno nagrado Viareggio Versiglia
VIAREGGIO - V toscanskem le-toviščarskem mestecu Viareggio so pozno sinoči podelili devetinsedemdese-te literarne nagrade Viareggio Repaci. Žirija, ki ji predseduje Rosanna Betta-
rini, je izbirala med italijanskimi pesniki, pisatelji in esejisti ter nagradila Francesco Sanvitale, Miguela Gotora in Eugenia De Signoribusa. Posebnega priznanja mednarodne nagrade Via-
reggio Versiglia golobice miru pa je bil deležen Boris Pahor. Tržaškemu pisatelju, ki je pred nekaj dnevi slavil 95. rojstni dan, so jo izročili na posebni slovesnosti v gledališču Eden.
MOSKVA/DUŠANBE/PARIZ - Ruski premier Vladimir Putin je včeraj ZDA obtožil orkestriranja konflikta v Gruziji, Rusija pa je v sporu z Gruzijo dobila podporo članic Šangajske organizacije za sodelovanje v kateri so Kitajska, Kazahstan, Tadžikistan Kirgizistan in Uzbekistan. Putin je dejal, da so ZDA opogumile Gruzijo, da je v začetku avgusta napadla Južno Osetijo, cilj pa naj bi bil pomagati enemu od predsedniških kandidatov v ZDA. Predsedujoči zunanjim ministrom EU Bernard Kouchner pa je govoril o možnosti uvedbe sankcij proti Rusiji.
Na 17. strani
Prihodnji teden jesenski seminar za slovenske šolnike
Na 3. strani
Kras: karabinjerji na kmetijah iskali kriminalne združbe
Na 6. strani
V	Benetkah včeraj Moderndorferjev film Pokrajina št. 2
Na 10. strani
Novogoriško okrajno sodišče končno pod eno samo streho
Na 13. strani
V	Ronkah
slovenski knjižničar do decembra
Na 12. strani
denver - Konvencija Demokratske stranke
Barack Obama
predsedniški kandidat
DENVER - Delegati na nacionalni konvenciji ameriške Demokratske stranke so včeraj zjutraj po srednjeevropskem času potrdili senatorja iz Il-linoisa Baracka Obamo za svojega letošnjega predsedniškega kandidata. Tako je bilo v ZDA napisano novo zgodovinsko poglavje, saj to doslej ni uspelo še nobenemu temnopoltemu politiku. Na konvenciji se je vse izšlo po načrtih, saj je k strnjeni podpori Oba-me najprej pozvala njegova nedavna tekmica Hillary Clinton, zadnje dvome o konfliktih in zamerah pa je s svojim posegom na konvenciji razblinil nekdanji predsednik države Bill Clinton.
Na 17. strani
SLOVENIJA - Volitve v državni zbor
Na 17 listah nad tisoč kandidatov
LJUBLJANA - Kandidature za jesenske volitve v državni zbor, ki bodo 21. septembra, je vložilo 19 strank. Število vloženih list je 17, vse liste pa ne nastopajo v vseh volilnih enotah. Rok za vložitev list se je iztekel v sredo opolnoči. Liste kandidatov so se vlagale v osmih volilnih enotah, sočasno pa so predstavniki italijanske oziroma madžarske narodnosti vlagali kandidature za izvolitev njihovih predstavnikov v državni zbor. Za 88 sedežev se poteguje prek 1000 kandidatk in kandidatov. Žensk je približno tretjina.
Petnajst kandidatnih list je kan-
didature vložilo v vseh osmih volilnih enotah, med njimi vse parlamentarne stranke: SDS, SD, LDS, NSi, Zares, DeSUS, SNS, Lipa in SLS, ki bo na volitvah nastopila skupaj s Stranko mladih Slovenije (SMS).
Kandidature za poslanca italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti na parlamentarnih volitvah je vložilo po pet kandidatov. Za »italijanski sedež« se poleg dosedanjega poslanca Roberta Battellija potegujejo še Aurelio Juri, Luciano Monica, Sebastjan Pelan in Vladimiro Dello-re.
Na 4. strani
2
Četrtek, 28. avgusta 2008
MNENJA, RUBRIKE

ŽARIŠČE V
Človek, jezik, šola
Slavica Radinja
Prejšnji teden sem prebirala Prišleke Lojzeta Kovačiča. Delo je avtobiografsko, tudi sam avtor ni nikoli zanikal avtobiografskosti dela. Rodil se je očetu Slovencu in mami Nemki. S slovenščino se je srečal šele takrat, ko je bila družina preseljena iz Švice v Jugoslavijo. Slovenski jezik se mu je torej na začetku zdel tuj, postopoma pa se ga je učil. Kljub temu se mi je med branjem dozdevalo, da se je že od vsega začetka zavedal, da je tudi Slovenec, da ni tujec na slovenskem ozemlju, čeprav so ga imeli za Nemca. Nekaj strani v knjigi me je posebno nagovorilo. Kot otrok je taval po ljubljanskih ulicah s prijateljem. Prijatelj se je na ves glas nasmejal. V bližini je bil nemški vojak, ki je bil prepričan, da se fantič posmehuje njemu, zato je že potegnil na plano puško. Takrat je Lojze spregovoril z njim v nemščini in ga pomiril. Vojak se je čudil njegovemu dobremu znanju nemščine. Mali Lojze pa se je že takrat zavedal, kaj pomeni slišati svoj jezik v tuji deželi, zato je spremljal vojaka po ljubljanskih ulicah. Opazil je mrke poglede ljudi, ki so gledali predvsem nje-
ga, majhnega dečka. V tem trenutku je avtor zapisal tisto misel, ki je spodbudila moje razmišljanje. »Človek je jezik, sem si rekel dvajset, trideset let pozneje ...«
Zamislila sem se. Ali sem Slovenka le zato, ker govorim slovensko? Ne samo, ampak tudi. Navsezadnje berem, mislim, pogovarjam se, ljubim ... vse v slovenščini. Zakaj? Ker imam starše, ki so Slovenci, prijatelje, ki so Slovenci in ker sem hodila v šolo, ki je slovenska.
Šola v slovenščini ... Zame tako samoumevna, pa vendar ni bila vedno. Ponekod še dandanes ni. Izkušnja, ki sem jo imela z otroki iz Kanalske doline, ki sem jih od februarja dalje učila slovenščino, me je naučila, da je šola s slovenskim učnim jezikom v zamejstvu in v situacijah, ko slovenščina ni jezik večine, še kako potrebna. Otroci v Kanalski dolini se večkrat med seboj pogovarjajo v italijanščini, svoje slovensko narečje pa uporabljajo le v domačih krogih. Zakaj in kako je prišlo do tega, nima smisla razmišljati na tem mestu, sploh pa ni bil ta moj namen. Rado-
vednost otrok do slovenskega jezika, učenje in njihovo napredovanje pa mi vendarle spodbuja pomislek, da je tista ura medkulturnosti, ki so je deležni v osnovnih šolah vendarle premalo, da bi lahko spodbudila njihovo sporazume-valno zmožnost v slovenščini. Slovensko kulturno središče Planika se trudi, da bi okrepilo njihove jezikovne zmožnosti v slovenskem jeziku in prireja tečaje, na katerih sem tudi sama, čeprav kratek čas, poučevala. Vendarle čutim, da njihov trud ni dovolj in da bi morda morala priti še kakšna močnejša vzpodbuda, taka kot je vsaj nekaj pouka v slovenskem jeziku. Je prepozno? Ne, dokler je zanimanje za slovenščino še živo, ni prepozno! Da ne bi ostala slovenščina le spomin na jezik, ki so ga nekoč govorile babice ... Da bi lahko tamkajšnja mladina zakorakala v življenje z znanjem vsaj treh jezikov, saj je vendarle znanje jezikov velika vrednota ... To niso sanje, to je uresničljiva realnost (morda ne danes, morda ne jutri, vendar v Evropi, ki širi kulturo več-jezičnosti, bi morale biti nakazane tudi možnosti razvoja v to smer).
KULINARIČNI KOTIČEK
Metuljčki
V« •	I	•
s svežimi gobami
Poletje se bliža koncu, čeprav upam, da nam bo vreme naklonjeno še kak mesec. Konec avgusta pa je tudi čas gob in letos z zadnjim deževjem, bi jih po gozdovih morali biti precej. Ne spominjam se več, če sem v eni lanskih številk kulinarike podal recept testenin z gobami (če sem ga dal, potem sem zelo verjetno pisal o receptu, ki mi je najljubši in sicer o širokih rezancih z gobami brez paradižnika), gotovo pa nisem dal recepta metuljčkov (testenine, ki jih najdemo pod imenom »farfalle«) s svežimi gobami, ki sem jih pred kratkim okusil v Toskani, ki pa niso niti od daleč tako okusni kot rezanci.
Kot se za italijanski recept spodobi, je v gobovi omaki tokrat tudi paradižnik, tako da poleg 500 gr svežih gob (jurčki, lisičke, karkoli, šampinjoni) za ta recept potrebujemo 300 gr metuljčkov, 200 gr paradižnika(tudi iz pločevinke), 3 do 4 žlice olivnega olja, 2 fileja slanih inčunov, strok česna, sol, poper, origa-no, peteršilj, 2-3 žlice ribanega ovčjega sira ali parmezana (ovčji sir ima močnejši okus, parmezan je bolj blag).
Gobe temeljito očistimo in narežemo na lističe. V široko kozico nalije-mo 3-4 žlice olivnega olja, v njem pre-pražimo strt česen in inčunove fileje, ki morajo razpasti; dodamo narezane go-
be in jih nekaj minut pražimo skupaj s česnom in inčuni, nakar dodamo na kockice narezan svež paradižnik, ali paradižnik iz pločevinke. Vse skupaj solimo (ne preveč, ker so inčuni že slani, slan pa je tudi ovčji sir, ki ga bomo dodali testeninam), popopramo, potrese-mo z origanom in kuhamo kakih 10 minut. Nazadnje dodamo drobno sesekljan peteršilj in pustimo, da zelo počasi vre še 5 minut.
Medtem smo seveda v slanem kropu skuhali testenine, ki jih dobro od-cedimo in dodamo v posodo, kjer smo kuhali omako. Na šibkem ognju dobro, vendar zelo hitro, premešamo metuljčke in omako in potresemo še z nariba-nim ovčjim sirom.
Če nimamo svežih gozdnih gob, lahko uporabimo navadne šampinjone, le da jim dodamo prgišče posušenih jurčkov, ki smo jih prej namočili v mlačni vodi. Suhe gobe bodo zagotovile jedi prav poseben okus. Kot rečeno, namesto ovčjega sira, ki mi je sicer zelo všeč, v to jed sodi morda bolj parmezan.
Dober tek!
Ivan Fischer
himalaja
Po ponedeljkovi nesreči
■ ■•VI	«V	V	•	V(|*
Miskovica včeraj rešili, Kozjeka ne iščejo več
ISLAMABAD - Alpinista Dejana Miškoviča, ki je po ponedeljkovi nesreči obtičal v steni himalajske gore Mustagh Tower, so včeraj zjutraj s helikopterjem rešili iz stene. Miškovič se glede na okoliščine fizično počuti dobro in nima večjih težav. Zaradi mraza je dobil le nekaj mravljincev na rokah in nogah, je povedal za Val 202.
V pogovoru za ljubljanski radio je pojasnil, da sta s Pavlom Kozjekom v steno vstopila 24. avgusta ponoči, po 17 urah neprekinjenega plezanja pa sta prispela na rob stene. Odločila sta se za bivakiranje, imela pa sta zelo malo opreme. Naslednje jutro sta se zaradi močnega vetra odločila za sestop. Po 15 minutah sestopa se je zgodila nesreča, ki je Miškovič ni videl, slišal pa je močan krik. Takrat se je obrnil in se zavedel, da je na vrhu stene ostal sam. Naslednje štiri dni je sestopal sam, neprivezan in brez tehnične opreme. Kot je še dejal, se je "potrudil, da bi ostal živ".
Miškovič, ki je po tragični nesreči na gori s pičlo opremo preživel tri noči, je spregovoril tudi o reševanju. K sreči je bil on tisti, ki je imel v nahrbtniku satelitski telefon in se je tako lahko obrnil po pomoč. Reševalci so s helikopterjem poleteli včeraj zjutraj, ko se je vreme izboljšalo, Miškovič pa je v zadnjih treh dneh toliko sestopil, da je prišel do višine, kjer so ga lahko reševalci s helikopterjem varno pobrali.
Slovenski alpinist Viki Grošelj je o reševanju Miškoviča za Radio Slovenija pred tem povedal, da je slabo vreme v bazi tudi včeraj dolgo preprečevalo polet helikopterja. Vsi so bili pod gorami že pripravljeni na polet, a so kar štiri ure čakali, da so se razmere kolikor toliko izboljšale in je helikopter poletel. Miškoviča, ki je tudi po navedbah Planinske zveze Slovenije v dobrem sta-
nju in brez poškodb, so nato s pomočjo tam prisotnih slovenskih alpinistov z odprave na vrh K7 prepeljali v bazo.
Novico o uspešni rešitvi alpinista je slovenskemu zunanjemu ministru Dimitriju Ruplu sporočil generalni direktor za evropske zadeve v pakistanskem zunanjem ministrstvu Mohamed Nafis Zakaria. Rupel je ob uspehu reševalne akcije izrazil veliko zadovoljstvo in se visokemu predstavniku pakistanskega ministrstva zahvalil za veliko zavzetost, s katero so pakistanske oblasti pristopile k reševalni akciji.
Skupina treh slovenskih plezalcev z odprave na K7 (Aleš Česen, Rok Blagus in Miha Hrastelj), ki jih je helikopter pakistanske vojske v torek odložil v baznem taboru pod Mustagh Towerjem, je v sredo pri pregledu zahtevnega območja ob vznožju stene, ki sta jo plezala Kozjek in Miškovič, našla ostanke alpinistične opreme. Našli so plezalno čelado, nahrbtnik in puhasto oblačilo. Oprema je bila zelo poškodovana. Domnevajo, da je Kozjekova, vendar drugih sledi za njim na strmem in zahtevnem območju naloženega ledu in snega, ki ga je najbrž prineslo tudi iz severovzhodne stene, niso našli.
Včeraj kljub več preletom pobočja pa niso našli sledov za ponesrečenim Kozje-kom, kraj, kjer so v sredo našli del njegove opreme, pa je prekrilo še nekaj plazov. Kot je povedal Tone Škarja, ni več možnosti, da bi ga našli, zato so akcijo končali. "Nobene možnosti ni, da bi ga našli. Naredili so še deset neuspešnih preletov s helikopterjem. Čez noč so na območje prileteli novi plazovi, ti ledeni plazovi pa so povsem drugačni kot snežni, kjer je možno iskanje. So povsem neprebojni," je dejal Škarja. Po njegovem mnenju je Kozjek padel v eno od razpok. (STA)
PISMA UREDNIŠTVU
Prefektka ali prefektinja?
Pred nekaj dnevi je mesto goriškega prefekta prevzela dr. Maria Augusta Marroso. Pri tem je nastala težava s ti-tuliranjem, saj za prefekta v pomenu vladnega predstavnika nimamo oblike ženskega spola. V tisku smo zasledili besedo prefektka, ki pa je težko izgovorlji-va in neblagoglasna.
Na Inštitutu za slovenski jezik v Ljubljani svetujejo izbiro različice pre-fektinja, ki se je že uveljavila v dnevnem časopisju.
Upati je, da se bomo vsi, zlasti občila, zedinili in začeli uporabljati svetovani izraz, ki je prav gotovo primeren za našo rabo.
Lojzka Bratuž
Tudi na Primorskem dnevniku smo zaprosili za nasvet jezikoslovce. Kot možni rešitvi so nam predlagali prefekt-ko in prefektinjo. Odločili smo se za pre-fektko, nimamo pa nič proti, da bi v slovenskih medijih v Italiji uporabljali izraz prefektinja. (Ur.)
Borisu Pahorju ob 95. rojstnem dnevu
Te dni se vrstijo manjše ali večje svečanosti ob priliki visokega jubileja pisatelja g. Borisa Pahorja. Sam sem se udeležil enega izmed teh srečanj in sicer v Padni, v Slovenski Istri, v okviru Dnevov poezije in vina. Na njem sem nameraval posredovati nekaj svojih misli, ki sem jih pred časom prebral na Pravni fakulteti v Ljubljani, ko je slednja Pahorju, na pobudo Slovenskega panevropskega gibanja na čelu z dr. Francetom Bučarjem, podelila visoko priznanje. Vendar mi tega v Padni organizatorji niso omogočili, zato sem se odločil, da zaprosim za objavo teh misli, in sicer:
»V Tržaškem zalivu imamo, ob nekaj manjših, dva velika svetilnika. Eden je v Barkovljah, na obrobju Trsta. Drugi pa nekoliko višje, na Kontovelski cesti št. 71, kjer stanuje gost današnjega slavja. Prvi s svojim svetlobnim sijem kaže pot v varen pristan ribičem, mornarjem in ladjam. Drugi pa s svojo jasno, tehtno in pogumno besedo ter s svojo pokončno držo žarči svojo misel, svojo energijo in svoja sporočila širom po Primorski in še mnogo dlje ter usmerja slovenstvo in širše človeško občestvo v njihov varen pristan. Ko se znajdemo na razpotjih, ko tavamo v dvomih in iščemo opore, svetilnik na Kontovelski št. 71 nikoli ne zataji. Ob slehernem pomembnem dogodku, ki ga preživlja naš narod onstran in
tostran izginjajoče meje, svetilnik zasije in nam kot nepogrešljiva referenčna točka količi smer in daljo poti.
Zato želim našemu slavljencu vse najboljše ob njegovem rojstnem dnevu ter se mu spoštljivo priklanjam za njegov izjemen življenjski opus in njegovo dragoceno poslanstvo. Čestitam mu za veliko čast, ki mu jo, po dolgih desetletjih krivičnega potiskanja na obrobje, končno, zasluženo izkazujemo njegovi rojaki doma in po svetu ter širša evropska javnost, s Francijo na čelu in v zadnjem trenutku celo Italijo. Prepričan sem, da se tem čestitkam pridružuje tudi množica drugih ljudi iz široke palete koprske civilne družbe, najmanj tistih, ki so pred leti v polni dvorani Pokrajinskega muzeja v Kopru z aklamacijo podprli predlog za podelitev slavljencu častnega doktorata Univerze Primorske, kar se je potem tudi zgodilo. Želim mu še veliko čilih in ustvarjalnih let z željo, da bi dočakal tudi Nobelovo nagrado, ki si jo zagotovo zasluži.«
Milan Gregorič
Nedopustne napake
Letos avgusta je bila izdana nova INFO KARTA Upravne enote Sežana, ki bi lahko bila dobrodošla pridobitev za nas domačine kot za turiste. Pravim lahko, saj je pričujoča karta velika sramota za Slovenijo, sploh pa za obmejno Upravno enoto Sežana. Zakaj ? Izgleda, da so avtorji karte popolnoma pozabili na naše rojake na Tržaškem Krasu. Prav na tem območju (to še posebno velja za občine Re-pentabor, Zgonik in Devin - Nabrežina) so zapisana večinoma poitalijančena imena slovenskih krajev, npr: Zolla, Ru-pingrande, Zgonico, Sales, Samatorza, Aurisina... Kako lahko razumejo take napake v občini Repentabor, ki so z veliko vztrajnostjo in požrtvovalnostjo dosegli, da se kraja (Col in Repen) uradno poimenujeta samo v slovenščini?
Taka karta je velika žalitev do vseh Slovencev v Italiji, ki se vsakodnevno borijo za svoje manjšinske pravice. Kdo jih bo pri tem podpiral, če ne ravno Slovenci v matični domovini? Verjetno pa so tržaški nacionalisti takega zemljevida veseli, saj se zavzemajo za popolno italijani-zacijo tega prostora. Njihovi apetiti pa segajo celo do nekdanje Rapalske meje. Ali bomo čez nekaj let dopustili italijansko poimenovanje krajev tostran odprte meje: Sesana, Duttogliano, Comeno...???
Odgovorne v Upravni enoti Sežana vabim, da se večkrat odpravijo v te kraje in si ogledajo mazaške akcije italijanskih nacionalistov, ki so tudi v teh avgustovskih dneh pokazali nestrpnost do Slovencev v Italiji.
Nlfi
Mislim, da bi se morala Upravna enota Sežana prizadetim slovenskim občinam v Italiji opravičiti in tak zemljevid nemudoma umakniti. Vse javne ustanove (še posebno izobraževalne), turistične organizacije pa pozivam, da takega zemljevida ne uporabljajo.
Danilo Ravbar, dipl. prof. geografije in sociologije
O slovenskem etnonacionalizmu
Dva sta se oglasila v nedeljo, 17. avgusta 2008. V torek, 19. avgusta 2008 smo brali mnenje Primorskega dnevnika o pisanju onih dveh. V soboto, 23. avgusta 2008 se je oglasil še tretji. Mislil sem si »tres faciunt collegium«, zdaj se bo končalo. Toda v sredo, 27. avgusta 2008 se je oglasil še četrti, iz čigar besed izhaja, da ni pomembno, kar je pisal časnikar M.M., pač pa to, kar sta pisala strokovnjaka P.S. in R.C. Torej lahko sklepamo, da mnenje časnikarja nima prave teže, in zato torkovo pisanje Primorskega dnevnika ni potešilo strokovnjaka, ki se je oglasil kot četrti.
Zato si drznem misliti, da ne bi bilo smiselno, da se s pisanjem četrtega pisca ukvarja uredništvo Primorskega dnevnika, temveč bi bilo nujno, da se o tem pisanju razpišejo naši strokovnjaki/veljaki, na primer: Miloš Budin, Ravel Ko-drič, Igor Dolenc. Kot dolgoletni tovariši ga dobro poznajo in verjetno tudi zelo dobro razumejo: ne v smislu, kaj je hotel povedati, temveč v smislu, zakaj je pisal to, kar smo lahko brali v italijanskem dnevniku 27. avgusta 2008.
Po zakonu št. 38, po katerem ostane v veljavi vse, kar je veljalo po prejšnjih predpisih, so na sodišču ukinili: dvojezični obrazec za prošnjo za fotokopije, dvojezični obrazec poročila o vročitvi, slovenski prevod napisa na ovojnicah za sodne spise, slovenski prevod besedila na ovojnici za sodne spise, slovenski prevod povratnice za priporočeno pošiljko sodnih spisov. V Bregu in na Krasu kršijo na debelo celo odlok predsednika italijanske republike z dne 12. septembra 2007, veliki strokovnjak pa piše o slovenskem etnonacionalizmu. »Oh, tempora, oh, mores!«.
Samo Pahor
/
ALPE-JADRAN
Četrtek, 28. avgusta 2008
3
šolstvo - Prihodnji teden za vzgojitelje, učitelje in profesorje na slovenskih šolah v Italiji
Od 2. do 5. septembra bo potekal 43. jesenski seminar za slovenske šolnike
Slovesno odprtje letošnje izvedbe tradicionalne pobude bo 2. septembra v Kulturnem domu v Gorici
TRST, GORICA - S prihodom septembra se naglo bliža tudi začetek novega šolskega leta 2008/09, še pred odprtjem šolskih vrat pa so na vrsti tradicionalna izobraževalna srečanja za vzgojitelje, učitelje in profesorje šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Trenutno na Bledu poteka poletni seminar za izbrane šolnike, prihodnji teden pa bo na Tržaškem in Goriškem že 43. jesenski seminar, ki bo potekal od 2. do 5. septembra. Letos bo otvoritev seminarja v Gorici: tam se bodo namreč šolniki zbrali v torek, 2. septembra, ob 9. uri v Kulturnem domu, kjer bodo po uvodnih pozdravih vodje Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo-Julijsko krajino Tomaža Simčiča in pedagoške svetovalke za slovenske šole v Italiji Zavoda Republike Slovenije za šolstvo Andreje Duhovnik Antoni prisluhnili uvodnemu predvanju de-kanje Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem Vesne Mikolič na temo Medkulturna ozaveščenost včeraj, danes, jutri. Predavanju bo sledilo slavnostno odprtje s pozdravnimi govori in kulturnim programom, pri čemer bodo dijaki Lice-ja Franceta Prešerna iz Trsta postavili na ogled svojo razstavo Na Bono-movem domu. Sestavni del odprtja bo tudi tradicionalni sprejem, ki ga za šolnike prirejata Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije in generalni konzulat Republike Slovenije v Trstu.
Letošnji seminar bo prešel v živo dan kasneje, 3. septembra, ko se bodo profesorji nižjih in višjih srednjih šol zbrali na dveh lokacijah na Opčinah: profesorji slovenščine, italijanščine in matematike bodo v pro-
Pred učenci in dijaki bodo v šolske klopi sedli udeleženci jesenskega seminarja za šolnike (na arhivskem posnetku utrinek z lanskega seminarja)
arhiv kroma
storih Nižje srednje šole Srečka Kosovela, profesorji različnih predmetnih področij pa v dvorani Zadružne kraške banke. Profesorji slovenščine bodo sledili predavanjema Alenke Žbogar o osnovi literarne teorije preko problemsko ustvarjalnega pouka in Rade Lečič o pogostih slovničnih in pravopisnih napakah. Profesorji italijanščine bodo prisluhnili predavanju Sergia Crasnicha o italijanščini kot prvem jeziku v italijanskih šolah v Sloveniji, profesorji matematike pa predavanjema Alice Prinčič Röhler in Sonje Kosič o novostih v učnih načrtih za osnovno šolo in gimnazijo ter o
verjetnosti in statistiki v osnovni šoli. Viljem Ščuka pa bo profesorjem različnih predmetov predaval na temo Šolar na poti do sebe.
4. septembra bo seminarski dan za vzgojitelje in učitelje s Tržaškega. Učitelji Didaktičnega ravnateljstva Sv. Ivan in tamkajšnje NSŠ Sv. Cirila in Metoda se bodo zbrali v prostorih Osnovne šole Otona Župančiča pri Sv. Ivanu, kjer jim bosta Katica Pevec Se-mec in Sandra Mršnik predavali o spodbujanju k timski naravnanosti. Na OŠ Avgusta Černigoja na Proseku se bodo zbrale vzgojiteljice, katerih prva skupina bo prisluhnila Teji Čeh, Dra-
gici Kranjec in Marjeti Škerlj, ki bodo govorile o vzgojno zahtevnejših otrocih in otrocih s posebnostmi v razvoju, medtem ko bodo članice druge skupine sledile predavanju Andreje Duhovnik Antoni in Sare Buro-lo o strategijah razvoja jezikovnih in sporazumevalnih zmožnosti v večjezičnem okolju. Učitelji pa se bodo zbrali na proseški podružnici NSŠ Srečka Kosovela, kjer se bodo razdelili v štiri skupine: prvi skupini bo govorila Mihaela Knez o pisanju pri pouku slovenščine kot drugega jezika, drugi skupini bosta Rada Lečič in Erika Kraljič orisali pogoste slovnične in
pravopisne napake, tretji skupini bosta Maja Umek in Lučka Križmančič predavali o orientaciji v prostoru in kartografskem opismenjevanju ter o vlogi učbenika pri začetnem družboslovju, četrti skupini pa bosta Tatjana Hodnik Čadež in Martin Srebrnič govorila o oblikovanju matematičnih pojmov na razredni stopnji oz. o reševanju matematičnih problemov kot učnem pristopu k poučevanju.
5. septembra bodo prišli na vrsto vzgojitelji in učitelji z Goriškega in iz Benečije, ki se bodo zbrali na OŠ Otona Župančiča v Gorici. Vzgojiteljicam prve skupine bodo predavale Teja Čeh Svetina, Dragica Kranjec in Marjeta Škrlj o vzgojno zahtevnejših otrocih in otrocih s posebnostmi v razvoju, vzgojiteljicam druge skupine pa Andreja Duhovnik Antoni in Sara Buro-lo o strategijah razvoja jezikovnih in sporazumevalnih zmožnostih v večjezičnem okolju. Učitelji se bodo razdelili v tri skupine: prvi bo predavala Mihaela Knez o pisanju pri pouku slovenščine kot drugega jezika, drugi Rada Lečič in Erika Kraljič o pogostih slovničnih in pravopisnih napakah, tretji pa Tatjana Hodnik Čadež in Martin Srebrnič o oblikovanju matematičnih pojmov na razredni stopnji oz. reševanju matematičnih problemov kot učnem pristopu k poučevanju.
Jesenski seminar za slovenske šolnike prirejajo Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, italijansko Ministrstvo za šolstvo, univerzo in raziskovanje ter Deželni šolski urad za Furlanijo-Julijsko krajino oz. Urad za šole s slovenskim učnim jezikom.
4
Petek, 29. avgusta 2008
ALPE-JADRAN
/
slovenija - Vložene kandidatne liste za septembrske volitve v državni zbor
Kandidature vložilo 19 strank Za 88 mest preko 1000 kandidatov
Od tega je približno tretjina žensk - V vseh volilnih enotah 15 kandidatnih list
LJUBLJANA - Kandidature za jesenske volitve v državni zbor je vložilo 19 strank. Število vloženih list je 17, vse liste pa ne nastopajo v vseh volilnih enotah, je sporočil tajnik Državne volilne komisije Marko Golobič. Rok za vložitev list kandidatov za volitve poslancev v državni zbor, ki bodo 21. septembra, se je iztekel v sredo opolnoči. Liste kandidatov so se vlagale v osmih volilnih enotah, sočasno pa so predstavniki italijanske oziroma madžarske narodnosti vlagali kandidature za izvolitev njihovih predstavnikov v državni zbor.
Prvi podatki kažejo, da v vseh osmih volilnih enotah ni vloženo enako število list kandidatov, kar pomeni, da posamezne politične stranke ne nastopajo v vseh volilnih enotah. Največje število list je 17, pri čemer so vse predlagale politične stranke. Od teh 17 list sta dve listi predvolilne koalicije, pri čemer vsako od teh dveh list sestavljata dve politični stranki. Skupaj se za nastop na volitvah poteguje 19 političnih strank.
Petnajst kandidatnih list je kandidature vložilo v vseh osmih volilnih enotah, med njimi vse parlamentarne stranke: SDS, SD, LDS, NSi, Zares, DeSUS, SNS, Lipa in SLS, ki bo na volitvah nastopila skupaj s Stranko mladih Slovenije (SMS). Številne predvolilne ankete napovedujejo, da bo boj za relativno večino potekal med Slovensko demokratsko stranko (SDS) Janeza Janše in Socialnimi demokrati (SD) Boruta Pahorja.
Med neparlamentarnimi strankami pa se bodo za vstop v državni zbor v vseh volilnih enotah potegovale Lista za čisto pitno vodo (LZČPV), Stranka slovenskega naroda (SSN), Lista za pravičnost in razvoj (LPR), Krščansko-demokratska stranka (KDS), Zeleni Slovenije ter Zelena koalicija, ki jo sestavljata stranki Zeleni Progres in Zelena stranka.
Zunajparlamentarna stranka Naprej Slovenija bo nastopila v treh volilnih enotah, in sicer v enotah s sedeži v Kranju, Ljubljani - Center in Ljubljani - Bežigrad. Stranka Akacije pa se bo za vstop v državni zbor potegovala le v primorski volilni enoti.
Za letošnje volitve niso vložene liste volivcev niti ko gre za skupino volivcev niti ko bi šlo za posamezno kandidaturo samostojnega kandidata, kar je prvič po letu 1992. Za sedeže v petem sklicu državnega zbora, ki ga bo sklical predsednik republike po opravljenih volitvah, se poteguje prek 1000 kandidatk in kandidatov.
Predsednik SDS Janez Janša je bil s svojo stranko zmagovalec parlamentarnih volitev v Sloveniji oktobra 2004
arhiv
Zakon tokrat prvič določa, da mora biti zaradi zagotavljanja enakomerne zastopanosti obeh spolov na listah v letu 2008 najmanj 25 odstotkov vsakega od spolov. Doslej pregledani podatki kažejo, da so politične stranke predpisano kvoto za letošnje volitve celo presegle, saj je razmerje med kandidati in kandidatkami dva proti ena. Torej je približno tretjina od več kot 1000 imen na kandidatnih listah ženskega spola.
NSi za zastopanost Slovencev v zamejstvu in po svetu v DZ
LJUBLJANA - NSi je včeraj v državni zbor vložila pobudo za začetek postopka za zbiranje podpisov volivcev za spremembo ustave z osnutkom ustavnega zakona. S spremembami bi omogočili neposredno zastopanost Slovencev v zamejstvu in po svetu, ki imajo slovensko državljanstvo, v državnem zboru.
Nova Slovenija predlaga povečanje števila poslancev z 90 na 92, kar pomeni, da bi ostalo 88 izvoljenih poslancev v volilnih enotah po Sloveniji, en poslanec italijanske in en poslanec madžarske skupnosti ter en poslanec skupnosti Slovencev v zamejstvu in en poslanec skupnosti Slovencev po svetu, so sporočili iz NSi. (STA)
volitve - Italijani in Madžari
Za manjšinski mesti po 5 kandidatov na obeh listah
KOPER, LENDAVA - Kandidature za poslanca italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti na parlamentarnih volitvah je vložilo po pet kandidatov. Volilna komisija madžarske manjšine je že potrdila vseh pet kandidatur, medtem ko volilna komisija italijanske skupnosti števila potrjenih kandidatur in imen kandidatov uradno še ne želi razkriti.
V	volilni komisiji madžarske narodne skupnosti so pojasnili, da so preizkusili zakonitost in potrdili vseh pet vloženih kandidatur. Za mesto poslanca madžarske manjšine se bo znova potegovala dosedanja poslanka Maria Pozsonec, poleg nje pa še Lazslo Gontz, Albert Halasz, Janez Somi in Olga Pož-gai Horvat.
V	volilni komisiji italijanske narodne skupnosti pa so potrdili, da so prejeli pet kandidatur, ki so jih tudi že preizkusili. Ker pa odločbe kandidatom še niso bile vročene, števila potrjenih kandidatur in imen kandidatov še niso že-
leli razkriti. Čeprav je prva kazalo, da bo na listi italijanske narodnostne skupnosti ponovno le en kandidat, Roberto Bat-telli, ki se poteguje že za šesti mandat v DZ, se jih bo za sedež italijanske manjšine v parlamentu potegovalo kar pet. Poleg dosedanjega poslanca Roberta Battellija naj bi bili to še Aurelio Juri, Luciano Monica, Sebastjan Pelan in Vla-dimiro Dellore. Vsi novi kandidati so prepričani, da je treba spremeniti posamezne zadeve, vezane na vprašanja italijanske narodnostne skupnosti. Kdo bo prepričal največ pripadnikov italijanske manjšine, nihče ne upa napovedovati, nedvomno pa se obeta zanimiva volilna kampanja.
Kandidati za poslanca narodnih skupnosti so sicer za vložitev kandidature potrebovali podpise najmanj 30 volivcev, pripadnikov narodne skupnosti, ki so vpisani v poseben volilni imenik. V volilni imenik italijanske manjšine je sicer vpisanih 2785 volivcev, v imenik madžarske skupnosti pa 7050.
Istrabenz z višjo dividendo, a brez novih nadzornikov
KOPER - Delničarji Istrabenza so se na včerajšnji skupščini, na kateri je bilo navzočega 89,7 odstotka kapitala, odločili, da bo družba za lansko poslovno leto izplačala 3,79 evra bruto dividende na delnico, v nadzorni svet pa po številnih protipredlogih niso izvolili nobenega člana, tako da je eno mesto člana nadzornikov Istrabenza še vedno prazno.
Skupščina tako ni podprla niti predloga uprave, ki je za nadomestnega člana nadzornikov, namesto Boža Pre-daliča, ki je pred časom odstopil, predlagala predsednika Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) Kristijana Verbiča, niti predloga VZMD za istega člana, vendar z daljšim mandatnim obdobjem. Lastniki tudi niso podprli nasprotnega predloga 17,03-odstotnega lastnika družbe KD Kapital, ki je v nadzorni svet predlagal direktorja KD Kapitala Janeza Bojca, podpore pa niso bili deležni niti trije predlogi Petrola, s tretjino delnic največjega lastnika Istra-benza. Ta je za nadomestna člana nadzornega sveta v ločenih nasprotnih predlogih predlagal prvega nadzornika Petrola Viktorja Barago in članico uprave Alenko Vrhovnik Težak. Podpore pa ni bil deležen niti predlog za predčasen odpoklic nadzornikov Tomaža Toplaka in Damjana Mihevca. Petrol je za svoje predloge dobil okrog 38 odstotkov glasov. Kot je po končani skupščini v izjavi povedal predsednik uprave Istrabenza Igor Bavčar, ni zadovoljen z izglaso-vanim sklepom glede višine dividende, ki jo je predlagal Petrol in so jo sprejeli delničarji. Bavčar je dejal, da tako visoka dividenda (uprava je predlagala 0,72 evra bruto dividende na delnico) lahko ogrozi strateške načrte družbe.
Prva skupna vaja hrvaških in slovenskih reševalcev
ZAGREB - Hrvaški in slovenski reševalci so včeraj na območju Ogulina in Vrbovskega v Gorskem kotarju na Hrvaškem začeli prvo skupno speleo-potapljaško vajo. Vaja je rezultat dolgoletnega dobrega sodelovanja specializiranih hrvaških in slovenskih reševalnih enot. Pripadniki slovenske enote za tehnično potapljanje in reševanje bodo do nedelje s hrvaškimi kolegi vadili reševanje iz potopljenih spe-leoloških objektov in velikih globin. Med reševalci so predvsem voditelji in inštruktorji potapljanja in speleopo-tapljači z dolgoletnimi potapljaškimi izkušnjami. Po pet pripadnikov hrvaških in slovenskih reševalnih enot se je včeraj in se bo še danes potapljalo v izviru reke Zagorske Mrežnice pri Ogulinu, jutri in v nedeljo pa bodo vadili v približno 100 metrov globokem izviru reke Kamačnik pri Vrbovskem.
avstrija - Začetek volilne kampanje na Koroškem
Plassnikova obžaluje nerešeno vprašanje dvojezične topografije
CELOVEC - Avstrijska zunanja ministrica Ursula Plass-nik, ki je glavna kandidatka ljudske stranke (OVP) na avstrijskem Koroškem, je včeraj začela kampanjo pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami 28. septembra. V Celovcu je med drugim izrazila obžalovanje, da vladajoči koaliciji socialdemokratov (SPO) in OVP ni uspelo rešiti vprašanja dvojezičnih napisov, čeprav je po njenih besedah to bilo na programu sedanje vladajoče koalicije. Kljub temu pa meni, da je nastala pomembna podlaga za rešitev tega vprašanja, na katero se bo mogoče zanesti v prihodnosti.
Na njene besede se je že odzval glavni kandidat Liberalnega foruma (LIF) na Koroškem Rudi Vouk. Iz njegove volilne pisarne so sporočili, da Vouk obžalovanje Plassnikove jemlje resno, a obenem opozarja, da je ravno OVP leta 2007 preprečila rešitev tega vprašanja. "OVP od prve odločbe ustavnega sodišča glede dvojezičnih krajevnih tabel v letu 2001 doslej še ni pripravila predloga za ureditev, ki bi bil v skladu z ustavo. Od tedaj naprej je kancler večino časa bil ravno iz vrst OVP. In ko je bila mogoča rešitev, ki so jo podprli vsi bistveni partnerji, pa je nasprotovala spet prav OVP," poudarja Vouk. "Obžalovanje Plassnikove bo šele tedaj tudi politično verodostojno, ko se bo distancirala od dosedanje politike OVP v tem vprašanju," še ugotavlja Vouk.
Na novinarski konferenci ob začetku volilne kampanje je Plassnikova tudi napovedala, da se bo "za avstrijsko Koroško zavzemala v Evropi". "Potrebujemo močno Koroško v
Avstrijska zunanja ministrica Ursula Plassnik
ansa
dve nesreči - Črn dan na Videmskem
Pri Tablji v trčenju trije mrtvi V Momiaccu umrl motorist
združeni Evropi," je dejala. Izrazila je tudi prepričanje, da bo Koroška od Evropske unije, še posebej odkar na Koroškem schengenska meja ne poteka več, lahko imela veliko korist. "Meje imajo sedaj čisto drug pomen in so postale premostljive," je dejala. (STA)
TABLJA - Na avtocesti A23 je nekaj metrov pred predorom Pietratagliata na odseku med Karnijo in Tabljo v smeri Trbiža včeraj zgodaj dopoldne prišlo do strahovite prometne nesreče, v kateri so umrli trije moški iz San Danieleja. Življenje so izgubili 58-letni Paolino Zol-li, 55-letni Giovanni Spizzo in 60-letni Domenico Zanini, ki so se s fiatom punto ustavili tik pred predorom, v katerem je zaradi pokvarjenega tovornjaka nastala kolona. V stoječi fiat punto pa je z veliko hitrostjo nato trčilo terensko vozilo. Voznik je očitno spregledal stoječo kolono, kot je najbrž tudi spregledal opozorila na avtocestnih signalnih panojih o ovirah na cesti. Trčenje je bilo tako silovito, da so bili trije Furlani v fia-tu punto na mestu mrtvi, voznik terenskega vozila pa ni bil huje poškodovan, čeprav so ga iz preventivnih razlogov prepeljali v bolnišnico.
Kot je ugotovila prometna policija iz Amara (Videm), se je tovornjak zaradi okvare ustavil v predoru, v katerem ni odstavnega pasu. Za tovornjakom je
takoj nastala približno petdeset metrov dolga stoječa kolona, ki je segala izven predora, kjer je nato prišlo do tragičnega trčenja.
Zaradi nesreče so avtocesto A23 med Karnijo in Tabljo v smeri proti Trbižu zaprli, vozila, ki so bila namenjena v to smer, pa so morala avtocesto zapustiti v Karniji. Avtocesta je bila zaprta nekaj ur, po poldnevu pa je promet ponovno normalno stekel v obe smeri.
S tem pa črnega dne na cestah na Videmskem še ni bilo konec. Popoldne okrog 17. ure je v Momiaccu na cesti med Vidmom in Čedadom v višini bencinske črpalke Fly tovornjak nenadoma zapeljal na drugo stran ceste in čelno trčil v motorista, ki je v tistem trenutku prihajal nasproti. V trčenju je takoj umrl 41- letni Stefano Fabbro iz Buie, ki je vozil motor, sopotnik na zadnjem sedežu pa je bil hudo poškodovan in so ga odpeljali v videmsko bolnišnico.
Na kraj nesreče je prišla prometna policija iz Vidma, da bi ugotovila, kako je do nesreče prišlo.
5	Petek, 29. avgusta 2008	ITALIJA
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it
APrimorski
~	dnevnik
železarna - Zaradi domnevnega nezakonitega skladiščenja in onesnaževanja
Karabinjerji zaplenili 55 tisoč ton starega železa
Po mnenju vodstva železarne gre za upravičeno skladiščeno surovino
Karabinjerji operativnega ekološkega oddelka NOE iz Vidma in iz Grosseta so včeraj zaplenili okrog 55 tisoč ton starega železa, ki je bilo skladiščeno na območju škedenjske železarne. Vrednost zaplenjenega železa je po podatkih generalnega poveljstva karabinjerjev 30 milijonov evrov. Po mnenju preiskovalcev je bilo staro železo skladiščeno nezakonito, poleg tega pa naj bi se lahko v njem skrival radioaktiven ali strupen odpadni material. Vodstvo železarne je drugačnega mnenja in zatrjuje, da je bilo staro železo skladiščeno v sklopu pristaniških dejavnosti in da je z ekološkega vidika neoporečno.
Dejstvo je, da so se včeraj ves dan prepletale vesti o različnem tolmačenju zakonskih predpisov. Karabinjerji oddelka NOE so bili mnenja, da je bilo zaplenjeno železo na državnem območju, ki je v luči bonifikacije državnega interesa. Skladiščenje starega železa predstavlja torej primer hudega onesnaževanja. Zato so karabinjerji nekega predstavnika škedenjske železarne tudi prijavili sodstvu »zaradi nezakonitega odlaganja odpadkov in skladiščenja blaga na za pristaniške dejavnosti nedovoljenem območju«. Nezakonito skladiščenje starega železa so bili karabinjerji ugotovili na podlagi fotografiji območja škedenj-ske železarne, ki so jih posneli s ptičje perspektive s pomočjo helikopterja. Karabi-njerji so nato zasegli staro železo in ga nameravajo zdaj analizirati. Preiskovalci namreč ne izključujejo, kot rečeno, da gre lahko za radioaktiven ali strupen material.
Družba Servola Spa je kasneje v tiskovni noti izjavila, da je zadeva drugačna. Vodstvo železarne je poudarilo, da »je staro železo v resnici surovina, ki je bila upravičeno skladiščena za drugo podjetje na terminalu železarne, ki služi za pristaniške dejavnosti v okviru produktivnih dejavnosti obrata«. Zaplemba je torej po mnenju vodstva železarne sad različnega tolmačenja normativov Pristaniške oblasti, ki zadevajo obseg pristaniškega območja. Družba je zato že včeraj vložila zahtevo po preklicu zaplembe starega železa in tudi naglasila, da prihajajo vse surovine z ladij, ki so cer-tificirane in na katerih so radioaktivne snovi odsotne. Poleg tega, je dodalo vodstvo železarne, razpolaga omenjeni terminal od leta 2007 z okoljsko certifikacijo ISO14000 in jamči upoštevanje vseh varnostnih standardov programa Port Security.
Pogled na škedenjsko železarno
kroma
Ranjeni motociklist podlegel poškodbam
Renato Lucchesi, ki je bil v sredo zvečer hudo ranjen v nesreči na hitri cesti v bližini parka Globojner pri Padričah, je v noči na četrtek izdihnil. Motociklist, ki je bil star 46 let, je po podatkih prometne policije vozil v smeri proti Trstu, v isti smeri pa se je pred njim peljal avtomobil. Prav ob izhodu s hitre ceste, kjer se cestišče zoži, je motorno kolo v naletu zadelo avtomobil. Motociklist se je v trčenju in pri padcu hudo poškodoval. Z re-šilcem hitre pomoči so ga prepeljali v katinarsko bolnišnico, kjer so si zdravniki sprva pridržali prognozo. Motociklist pa je ponoči, kot rečeno, podlegel hudim poškodbam.
Prepoved plovbe med pomoloma Audace in Bersaglieri
Zaradi simulacije, ki jo bo priredil potapljaški oddelek tržaških karabinjerjev ob 34. mednarodnem kongresu vojaške zgodovine na Pomorski postaji, bodo v ponedeljek, 1. septembra, prepovedani plovba in druge dejavnosti na območju med pomoloma Audace in Bersaglieri. Prepoved bo veljala od 18. do 20. ure.
železarna - Po mnenju krožka Miani
»Dovoljenje AIA je neveljavno«
Integrirano okoljsko dovoljenje (it. kratica AIA), ki ga je konec decembra lani izdala deželna uprava glede delovanja škedenjske železarne, je po mnenju krožka Miani in združenja Servola respira neveljavno. Kot sta povedala včeraj na tiskovni konferenci njuna predstavnika Maurizio Fogar in Romano Pezzetta, je prišlo v zvezi z izdajo AIA v prvi vrsti do neupoštevanja roka, ki je po določilu Evropske unije zapadel 31. oktobra leta 2007, italijanska vlada pa ga je enostransko podaljšala za 6 mesecev. Po drugi strani, pravi krožek Miani, sklep deželne vlade ni pravilno upo-
števal mnenj deželne agencije za okolje ARPA in tržaškega zdravstvenega podjetja glede zračnega onesnaževanja. Dalje je krožek Miani obtožil, da deželni funkcionarji niso preverili verodostojnosti izjav družbe Lucchini, še zlasti glede območja zunaj železarne in spoštovanja okolja. Nazadnje je Fogar naglasil, da vodstvo železarne ni upoštevalo določil dovoljenja AIA. Zaradi vsega tega, sta sklenila predstavnika krožka Miani in združenja Servola respira, je treba dovoljenje AIA črtati ali vsekakor umakniti, ko bo šlo za njegovo obnovo.
karitas - Konvencija s prefekturo
Pomoč za azil
Karitas bo nudil bivališče in hrano 14 pribežnikom
Tržaška prefektura in krajevni Karitas sta podpisala konvencijo o pomoči tujim državljanom brez lastnih virov za življenje, ki zaprosijo za zatočišče. Na podlagi konvencije bo Karitas nudil priseljencem začasno bivališče in prehrano, poleg tega pa tudi vso potrebno zdravstveno oskrbo in pomoč pri pripravi potrebnih upravnih dokumentov.
Kdor bo zaprosil za zatočišče, bo nameščen v sprejemnem domu Teresiano v Istrski ulici 71. Na razpolago bo vsega 14 mest. Konvencija bo veljala vse do 31. decembra, nakar bi jo morebiti še podaljšali.
Pobuda je sad dogovora, ki so ga 13. avgusta letos dosegli prefekture v Furlaniji-Julijski krajini, deželno od-borništvo za mednarodne odnose, odnose z Evropsko unijo in za krajevne avtonomije, združenje občin, glavna mesta štirih pokrajin v deželi in nekatere druge občine, ki jim je pri srcu vprašanje pomoči tujim državljanom, ki zaprosijo za zatočišče.
Podobni konvenciji so s krajevnima Karitasoma podpisali tudi prefekturi z Vidma in Pordenona. V videmski pokrajini bo na razpolago pribežnikom 30 mest, v pordenon-ski pa 36.
ČRNA KRONIKA - Neznanci pomazali slovenska imena na tablah in smerokazih
Mazaški pohod v dolinski občini
Pomazane table ob pokrajinski cesti od Boljunca do Boršta - Pri Zabrežcu psovke in sramotilni napisi - Pomazane table bo treba verjetno zamenjati
Sramotilni napis s kljukastim križem
kroma
Neznanci so pred dnevi v nočnih urah »uprizorili« pravcat protislovenski mazaški pohod po vaseh dolinske občine. Od Boljunca do Zabrežca in Boršta so na občinskih in pokrajinskih tablah in smerokazih z razpršilcem prekrili slovenska imena vasi. V Bo-ljuncu so tudi pomazali slovenska imena na veliki tabli ob občinskem gledališču. V Zabrežcu pa so se na tamkajšnjem obcestnem poslopju znesli s psovkami proti partizanom in jugoslovanskemu predsedniku Titu, po-mazali zid s kljukastimi križi in s povzdigovanjem »dučeja«.
Tehniki dolinske občinske uprave so si včeraj ogledali pomazane table in smerokaze (štiri občinske, pet pokrajinskih), da bi ugotovili, ali jih bo mogoče očistiti. To se po vsej verjetnosti ne bo dalo, ker bi s čiščenjem odstranili tudi prevleko, ki omogoča bleščanje tabel v nočnih urah. Zato bo treba pomazane table zamenjati, kar bo predstavljalo precejšen strošek za občinsko blagajno.
Mazači so se »znesli« tudi nad partizani
kroma
6
Petek, 29. avgusta 2008
ITALIJA

kmetijstvo - Ta teden od Milj do Devina-Nabrežine
Karabinjerji na kmetijah stikali za organiziranim kriminalom
Posegi sodijo v vsedržavno preventivno akcijo - Zaskrbljenost kmetovalcev
Karabinjerji so pregledali kmetijske strukture
kroma
V začetku tedna je nekaj vinogradnikov in kmetovalcev z dolinskega in devinsko-nabrežinskega konca presenetil obisk karabinjerjev. Možje postave so od lastnikov kmetijskih podjetij zahtevali podrobno dokumentacijo o zemljiščih, o zalogah vina in olja, o skladiščih sena in vsem, kar ima opravka s kmetijsko dejavnostjo. Podobna vprašanja so zastavili lastnikom kmetijskih podjetij v Mačkoljah, v Dolini, v Boljuncu, v Gropadi in po vaseh devinsko-nabrežinske občine.
Vinogradniki in kmetovalci so bili zaskrbljeni, ker niso bili vajeni tovrstnih pregledov. Obrnili so se na Kmečko zvezo in po nekaj dneh je postalo jasno, zakaj tisti neobičajni obiski karabinjerjev.
Gre za rutinske nadzorne preglede, je povedal načelnik miljske postaje karabinjerjev, kapitan Maurizio Licalsi. Tovrstni pregledi potekajo ta-čas po vsej državi, pobudo zanje pa je dal vsedržavno vodstvo oddelka za boj proti mafiji. Ne gre za preiskave, temveč le za kontrolo, da bi ugotovili morebitno vključevanje kriminalnih organizacij v kmetijske dejavnosti. Zgo-
dilo se je namreč - drugod po državi -da so velike kriminalne združbe izkoristile kmetijska podjetja za pranje denarja in zakrivanje drugih kriminalnih dejavnosti.
Karabinjerji iz Milj so na svojem delovnem območju (od Milj do Bazovice) opravili kakih deset pregledov, svoje delo pa so zaključili. Podobno so zaključili preglede tudi karabinjerji iz nabrežinske postaje, ki nadzorujejo kraško območje od Štivana do Bazovice.
Konec dober, vse dobro?
Morda bi lahko bilo še nekoliko bolje, ko bi sile javnega reda sile obvestile, zakaj so bili tisti pregledi potrebni, je ocenil tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec, in oceno podkrepil z dejstvom, da župani okoliških občin sploh niso bili obveščeni o nadzorni akciji. Sile javnega reda morajo pač opravljati zadane jim naloge, vprašljivo pa je, da bi kriminalne združbe iskale med kmetovalci na Krasu in v Bregu svoje »partnerje«. Bukavec je posegel tudi na tržaški prefekturi, kjer so mu zagotovili, da bodo pazljivo sledili celotni zadevi.
sežana - V sodelovanju z družbo Sincrotrone Trieste
Slovesno odprli delavnico za proizvodnjo magnetnih undulatorjev
Ministrica Republike Slovenije za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojca Kucler Dolinar je včeraj v Sežani uradno odprla delavnico za proizvodnjo magnetnih undulatorjev podjetja Kyma Tehnologija. Gre za visoko-tehnološko proizvodnjo naprav, ki omogočajo raziskave v medicini, biologiji, kemiji in na drugih znanstveno-teh-ničnih področjih. Novo delavnico bo upravljala družba Ky-ma, nastala pa je na osnovi joint-venture z družbo Sin-crotrone Trieste, italijanskim podjetjem Euromisure in slovensko družbo Cosylab. Cilj sodelovanja je bilo ustanoviti produktivno strukturo, v kateri naj se spojita tehni-čno-znanstveni know-how sinhrotronskega svetlobnega pospeševalnika Elettra in znanje industrijskih partnerjev.
Uradno odprtje je bilo v Poslovno inovacijskem centru v Sežani. V prvem letu obstoja je družba Kyma že načrtovala in izdelala prvi magnetni undulator, z odprtjem nove delavnice pa se je zdaj začel nov produktivni proces, so med drugim povedali na uradnem odprtju. Na njem sta ob udeležbi sežanskega župana Davorina Terčona govorila tudi direktor sežanskega Inkubatorja Stojan Gorup in predsednik družbe Sincrotrone Carlo Rizzuto, medtem ko je predsednik družbe Kyma tehnologija Mark Pleško predstavil delavnico.
Odprtja delavnice se je udeležila tudi ministrica RS Mojca Kucler Dolinar
srednje šole
Včeraj
podelili
suplence
Novo šolsko leto že trka na vrata, pred začetkom pa je še treba urediti nekaj stvari. Ena od teh je podelitev suplenc vzgojiteljem, učiteljem in profesorjem brez staleža za letošnje šolsko leto. Tako je včeraj dopoldne v prostorih Trgovskega tehničnega zavoda Zige Zoisa potekalo podeljevanje suplenc za razpoložljiva mesta na nižjih in višjih srednjih šolah, kar so opravljali vodja Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo-Julijsko krajino Tomaž Simčič in nekateri ravnatelji nižjih in višjih srednjih šol. Na razpolago je bilo vsega skupaj 61 mest: na nižjih srednjih šolah je bilo razpoložljivih 16 suplentskih mest s šestimi ali več urami poučevanja, šest mest z manj kot štirimi urami poučevanja in dve stolici. Na višjih srednjih šolah pa je bilo na razpolago 24 mest s šestimi ali več urami poučevanja ter enajst mest z manj kot šestimi urami poučevanja in prav tako dve stolici. Včeraj niso podelili vseh mest, saj jih bodo, nam je bilo povedano, v nadaljevanju podeljevali tudi posamezni ravnatelji.
Danes dopoldne pa bodo na Osnovni šoli Otona Zupančiča pri Sv. Ivanu podeljevali suplence za poučevanje v otroških vrtcih in na osnovnih šolah.
Preverjanja na Zoisu
Včeraj se je preverjanje znanja začelo tudi za petnajst dijakov Trgovskega tehničnega zavoda Zige Zoisa, ki so ob koncu lanskega šolskega leta imeli nezadostno oceno v nekaterih predmetih. Dijaki so v mesecu juliju in v začetku tega tedna sledili dodatnemu pouku, kot že rečeno pa so se včeraj začela preverjanja, ki se bodo zaključila danes. Podobno kot na Poklicnem zavodu Jožefa Stefana gre v glavnem za pisne preizkušnje, ali bo potrebno tudi ustno izpraševanje, pa je odvisno od odločitve posameznih profesorjev. Preverjanje znanja se je tako začelo na treh višjih srednjih šolah: manjka le Licej Franceta Prešerna, kjer bo preverjanje steklo v ponedeljek.
prvo polletje
AcegasAps:
V • •
večji
čisti prihodki
Podjetje AcegasAps je zabeležilo v prvih šestih mesecih letos 13,2 milijona čistega dobička (ali dobrih 12 odstotkov več kot v enakem obdobju lani). Pač pa so se znižali čisti prihodki, in sicer za 7,1 odstotka (od 263,8 milijona evrov v prvem polletju 2007 na 244,9 milijona evrov v prvih šestih mesecih letos).
V tiskovnem sporočilu, ki ga je izdalo vodstvo AcegasAps, je poudarjeno, da je znižanje čistih prihodkov odvisno od različnega kriterija uporabljene-ga(od januarja letos) za konsolidacijo podjetja Estenergy, potem ko je bilo 18. decembra lani predanih 49 odstotkov lastništva tega podjetja. Ko bi uporabili enak kriterij kot lani, bi čisti prihodki porastli za kakih 30 milijonov evrov, to je nekaj več kot 11 odstotkov.
križ - V organizaciji župnije in šolskih sester de Notre Dame
Veselo vzdušje v oratoriju
Trideset otrok se od ponedeljka udeležuje raznih delavnic - Jutri zaključni izlet v Ilirsko Bistrico in na Mašun
V kriškem Slomškovem domu je te dni vse živo
kroma
V Slomškovem domu v Križu je te dni vse živo, saj se večja skupina otrok udeležuje oratorija, ki so ga priredile domača župnija in šolske sestre de Notre Dame. Vsega skupaj se oratorija udeležuje trideset otrok, med katerimi prevladujejo malčki iz otroških vrtcev, nekaj pa je tudi osnovnošolcev in nižješolcev, ki od ponedeljka dalje prihajajo med osmo in deveto uro zjutraj, odhajajo pa okoli 17. ure popoldne. Udeležence so razdelili v tri skupine, ki se udejstvujejo v okviru različnih delavnic in pri zabavnih igrah. Do srede so jih vodili animatorji iz Slovenije, včeraj pa so prišli na vrsto domači animatorji: med najbolj posrečenimi delavnicami je treba omeniti izdelovanje ikeban, peko piškotov in risanje z voščenkami, medtem ko bo danes prišlo na vrsto npr. oblikovanje izdelkov iz krušnega testa in izdelovanje posebnih umetniških krožnikov. Danes se bo oratorij tudi uradno končal, dejanski zaključek pa bo jutri, ko bodo udeleženci šli na izlet v Ilirsko Bistrico, kjer bodo obiskali otroke tamkajšnjega oratorija, in na Mašun. Organizatorji obveščajo, da so še na razpolago mesta v avtobustu, tako da so na izlet vabljeni ne samo otroci, ampak tudi drugi spremljevalci. Zainteresirani naj se oglasijo čimprej na telefonsko številko 040-220693.
/
TRST
Petek, 29. avgusta 2008
7
poletne pobude - Muzeji zvečer
Pozitiven obračun letošnje z grško glasbo začinjene izvedbe
Vila Sartorio in park sta bila ob torkih in sredah zvečer polno zasedena
revija mladika
Razpisali literarni natečaj 2008
Revija Mladika razpisuje XXXVII. zi naj ne presegajo deset tipkanih strani nagradni literarni natečaj za izvirno še (oziroma 30.000 znakov), ciklus poezije pa neobjavljeno črtico, novelo ali ciklus pesmi. naj predstavlja samo izbor najboljših peNa razpolago so sledeče denarne nagrade: smi (največ deset). Tekste lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov: redak-
PROZA_ cija@mladika.com
prva nagrada.......................400 €	Ocenjevalno komisijo sestavljajo:
druga nagrada....................300 € pisatelj Alojz Rebula, prevajalka prof.
tretja nagrada......................250 € Diomira Fabjan Bajc, pisateljica Evelina
PESMI	Umek, prof. Marija Cenda ter odgovor-
ni urednik revije Marij Maver. Mnenje
prva nagrada ....................... 200 €
komisije je dokončno. druga nagrada....................150 €	'.' ..... .
Izid natečaja, ki je odprt vsem, ne
tretja nagrada ...................... 100 €
glede na bivališče, bo razglašen ob slo-Rokopise je treba poslati v dveh čit- venskem kulturnem prazniku - Prešer-ljivo pretipkanih izvodih (format A4) na novem dnevu - na javni prireditvi in v naslov MLADIKA, Ulica Donizetti 3, medijih. Vsi teksti ostanejo v lasti Mla-34133 TRST, do 1. DECEMBRA 2008. Ro- dike. Nagrajena dela bodo objavljena v kopisi morajo biti opremljeni samo z ge- letniku 2009. Objavljena bodo lahko tu-slom ali šifro. Točni podatki o avtorju in di nenagrajena dela, za katera bo komi-naslov naj bodo v zaprti kuverti, oprem- sija mnenja, da so primerna za objavo. ljeni z istim geslom ali šifro. Teksti v pro- Rokopisov ne vračajo!
Torkov večer je popestrila zasedba Halkina Kozanis
kroma
V Trstu se je v sredo končal kulturni utrip, ki ga je v mesto že petnajsto leto zapored prinesla poletna prireditev Muzeji zvečer (Musei di Sera). Osmih grško obarvanih glasbenih večerov in številnih vodenih ogledov po vili Sartorio se je letos udeležilo več kot štiri tisoč obiskovalcev, ki so si na ta način popestrili prosti čas. V povprečju si je vsak dogodek ogledalo približno petsto obiskovalcev, nekateri dogodki pa so privabili kar sedemsto obiskovalcev. To velja tudi za torkov večer, ki so ga oblikovali trubači, združeni v zasedbi Halkina Kozanis. Glasbeniki so nas prepričljivo popeljali v svet tradicionalne glasbe, ki izvira iz grškega dela Makedonije, pihalna godba pa je poskrbela, da je bila zabava vroča in polna balkanskega patosa. V torkovem bogatem programu je svoje mesto denimo našla tudi skladba, ki so jo ti glasbeniki izvedli ob uradnem zaprtju olimpijskih iger v Atenah pred štirimi leti. Za glasbeni trenutek finalnega večera pa sta v sredo poskrbela Aliki Kayialoglou in Friksos Mortzos, ki sta se predstavila z interpretacijo številnih grških poezij in melodij iz grških filmov.
Prireditev Muzeji zvečer pa ni zgolj glasbeni dogodek, ampak še veliko več, saj že po tradiciji ponuja zani-
mive vodene oglede po muzejskih zbirkah. Ob torkih in sredah je bilo tudi tokrat vseskozi živahno v notranjih prostorih vile Sartorio, v katerih so zainteresirani prisluhnili različnim strokovnim razlagam. Letošnjo izvedbo poletne prireditve pa je prijetno osvežila tudi novost, za katero so bojda obiskovalci pokazali še največ zanimanja. Družinska kuhinja, v kateri je za to priložnost gospodovala hudomušna kuharica Armida, ki jo je uprizorila vsestranska umetnica Ornella Serafini, je predstavljala namreč pravo atrakcijo, nam je zaupal direktor Mestnih muzejev za zgodovino in umetnost Adriano Dugulin, ki nam je še povedal, da do-tična palača skriva še druge zanimive anekdote, ki jih bodo poskusili razodeti v prihodnjih izvedbah te poletne prireditve. Direktorju Dugulinu, ki je sicer sodeloval pri vseh petnajstih izvedbah prireditve Muzeji zvečer, smo postavili še vprašanje, ali ima dovolj navdiha in idej za organizacijo prihodnjih »sezon«. Na to vprašanje nam je odgovoril, da je zakladnica zgodovinskih dejstev o družini Sartorio tako bogata, da lahko v prihodnjih letih pričakujemo nič manj zanimive vodene oglede po palači te premožne tržaške družine, ki je svoje bivališče obogatila tudi s številnimi umetniškimi deli neprecenljive vrednosti. To še posebej velja za likovna dela Tiepola, ki si jih je letos na skupno osmih večerih ogledalo kar lepo število Tržačanov, nič manj pa ni bilo zanimanja za ogled klimatsko brezhibno urejene sobane, v kateri se nahaja dragoceni triptih sv. Klare. Tu so obiskovalci lahko izvedeli tudi, da je na gradu sv. Justa trenutno na ogled zanimiva razstava o tržaškem srednjem veku, v katero je uokvirjen tudi omenjeni triptih.
Skratka, če potegnemo črto pod letošno izvedbo prireditve Muzeji zvečer, lahko ocenimo, da so prireditelji tudi tokrat pripravili razgiban program glasbenih koncertov in drugih kultur-no-zgodovinskih dogodkov, po besedah gonilne sile celotne prireditve, Adriana Dugulina, pa si lahko prihodnje leto obetamo še celo vrsto prijetnih presenečenj. Direktor nam je namreč zaupal, da ima že kar nekaj zanimivih zamisli za šestnajsto izvedbo tržaškega poletnega dogodka, ki med drugim pomeni, kot nam je še dejal govornik, idealno sredstvo za ovrednotenje in popularizacijo tržaških kulturnih in zgodovinskih hramov. (sč)
Gorni Kramer Quartet drevi na Kontovelu
Kitarist Marko Feri, bobnar Giorgio Fritsch, basist Aleksandar Pau-novic in harmonikar Sebastiano Zorza so pred petimi leti zasnovali Gorni Kramer Quartet in zadeli v živo. Priznani glasbeniki z velikim uspehom nastopajo doma in na tujem, izdali so že dve zgoščenki, v zadnjem obdobju pa s skupino sodeluje tudi uveljavljena jazz-pevka Martina Feri.
Drevi bodo Gorni Kramer Quartet gostila kontovelska društva v okviru pobude Srečanja na Kontovelu, ki bodo še v nedeljo postregla s glasbeno-kulinarično prireditvijo. Nocoj pa se obeta zelo sugestiven koncert na Križcu, tako domačini pravijo trgu pred kontovelsko cerkvijo. Poseben čar bo nastopu prav gotovo dal edinstven pogled na morje, ki bo glasbi Gorni Kramer Quarteta dal še poseben okvir. Železni repertoar skupine sega v zlata leta ameriškega in evropskega swinga, jazza, argentinskega tanga in uspešnic iz 50. in 60. let prejšnjega stoletja. Kvartet se v svojem nazivu sklicuje na velikega italijanskega harmonikarja in skladatelja Gornija Kramerja, ki je podpisal nekatere najbolj znane glasbene kulise državne radiotelevizi-je, žal pa ga je čas nezasluženo postavil v ozadje.
Septembrske »Orgelske poti po Trstu in Istri«
Septembra se bodo na tržaških in hrvaških tleh spet oglasile orgle. Letošnji niz pobude »Orgelske poti po Trstu in Istri«, ki ga prireja združenje Cappella Civica s podporo tržaške občine, praznuje letos svojo 31. izvedbo. Vodilna nit vseh večerov, ki se bodo začeli v ponedeljek, 1. septembra, bo namreč orgelska glasba. Takrat bo v stolnici sv. Justa nastopil beneški organist Roberto Antonello. Poleg domačih se bodo v Trst pripeljali tudi mednarodno priznani glasbeniki, kot sta na primer madžarski organist Istvan Ella (8. septembra v stolnici sv. Justa) in Anglež Stephen Da-vies (15. septembra ravno tam). Zanimiv se obeta tudi večer, ki ga bo 22. septembra v stolnici sv. Justa obogatil nastop zbora Sv. Štefana iz Dehanov pri Novem Sadu. Zbor se posveča predvsem srbsko pravoslavni sakralni glasbi. Nastop ženske pevske skupine Cappelle Civi-ce (29. septembra) bo nosil naslov Litanije in bo posvečen tovrstni antični obliki molitve. V cerkvici v Ul. Giustinelli pa se bo 6. oktobra organist Roberto Velasco poklonil 150-letnici Kugyjevega rojstva.
valmaura - Brezplačni koncert italijanskega pevca Rona
ponterošo - Pobuda »Pod skupnim nebom«
Zgodbe o ljudeh in občutkih Večetnični utrip
Njegovim zimzelenim uspešnicam in najnovejšim skladbam je prisluhnilo več tisočglavo občinstvo Devet dni glasbe, predstav, vabljivih stojnic in kulinaričnih specialitet
Več tisoč ljudi se je v sredo zvečer zbralo na parkirišču ob tržaškem stadionu Nereo Rocco, da bi prisluhnilo koncertu priznanega italijanskega pevca Rona oziroma Rosalina Cellamareja. S svojo zvesto kitaro okrog vratu je Ron tržaški publiki postregel z glasbenimi zgodbami o ljudeh, njihovih občutkih, upih in željah. Od zimzelenih uspešnic It gigante e la bambina, Una citta per cantare, Vorrei incontrarti fra cent'an-ni in Non abbiam bisogno di parole pa do najnovejših popevk, ki so vključene v njegov zadnji album, ki nosi naslov po Gaberjevi pesmi Quando saro capace di amare. Ravno slednjo je Ron ponudil občinstvu v svojevrstni interpretaciji.
Pred mikrofonom je pevec spregovoril tudi s publiko in se spomnil svojih preteklih obiskov našega mesta, kot na primer takrat, ko je nastopil na splavu pred Velikim trgom. Sredin koncert je bil brezplačen, pobudo zanj pa je dala tržaška občina, ki želi v okviru programa Urban Italia ovrednotiti pozabljene mestne predele.
Ron med sredinim nastopom
kroma
Kdor se je te dni sprehajal po mestnem središču, je najbrž že ugotovil, da se bo na Ponterošu spet nekaj dogajalo. Tako je, saj bodo jutri ob 18. uri tam uradno odprli 7. izvedbo mednarodnega sejma Solidarnost in sožitje - Pod skupnim nebom, ki ga prireja združenje Aciesse - Confe-sercenti v sodelovanju s Trgovinsko zbornico in pokrajinsko upravo.
Do nedelje, 7. septembra, bo trg in bližnjo Ul. Bellini preplavilo morje stojnic, ki bodo gostile mednarodne razstavljavce. Pobuda želi namreč občinstvu postreči s fa-scinantnim večetničnim utripom, ki gre od glasbe in predstav, mimo trgovskih dejavnosti vse do kulinaričnih navad. Praznika se bo udeležilo kakih 30 obrtnikov iz afriških, azijskih in južnoameriških držav, z Bližnjega vzhoda in pa iz Evrope oz. Italije. Svoje enogastronomske specialitete bodo obiskovalcem ponujali tajski, turški, francoski, kubanski, indijski, argentinski, španski, madžarski, bavarski in dominikanski kuharji. Mešanico okusov in tradicij pa bo še dodatno začinila dobra glasba, saj bo vsak večer od 21. ure dalje na spo-
redu koncert (med drugimi Radio Zastava in člani zasedbe Afica Unite s projektom Dub Sync in pa ansambel bivših glasbenikov Prozac+ oz. Sick Tamburo s skrivnostno Boom girl). Stojnice bodo razstavljale svoje blago vsak dan od 10. ure do polnoči. Obiskovalci bodo izbirali med najrazličnejšimi izdelki iz kamna, lesa ali stekla, nakitom, omamnimi dišavami in pisanimi tkaninami. Novost pa predstavlja letos mul-tivizija, se pravi umetnost, ki združuje fotografijo in glasbo; v sklopu devetih veče-tničnih večerov bodo člani društva Merlino multivisioni predvajali več dokumentarcev o potovanjih, ob teh pa bo tudi nekaj gledaliških performansov, med katerimi tudi lutkovna predstava za otroke.
Predsednik združenja Aciesse Giuseppe Giovarruscio na včerajšnjem srečanju sicer ni skrival dejstva, da trgovski sektor na Tržaškem pluje v precej motnih vodah in pri tem dodal, da bi bilo potrebno najti skupno strategijo, ki bi v Trst privabila večje število turistov, razširila prodajno ponudbo in spodbudila večkulturnost, po kateri naj bi naše mesto slovelo.
8
Petek, 29. avgusta 2008
ITALIJA

Včeraj danes
[13 Lekarne
Do sobote, 30. avgusta 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30.
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 6 (040 772148), Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B (040 281256). Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 6, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B, Trg Venezia 2. Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Venezia 2 (040 308248).
www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
Q Kino
Čestitke
Danes, PETEK, 29. avgusta 2008
JANEZ
Sonce vzide ob 6.23 in zatone ob 20.48 - Dolžina dneva 13.25 - Luna vzide ob 4.28 in zatone ob 19.07.
Jutri, SOBOTA, 30. avgusta 2008
SREČKO
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 24,7 stopinje C, zračni tlak 1017,5 mb ustaljen, veter 18 km na uro vzhodnik, severo-vzhodnik, burja, vlaga 46-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 25,3 stopinje C.
EN DA DA MA spet smo tu, ker praznuje danes DU. 44 svečk bo ugasnila, vse prijatlje pogostila. Lepa fešta se obeta in ne bo edina do konca leta. Lepo se bomo v družbi imeli, skupaj z njo bomo zapeli in ji vso srečo zaželeli.
Jasmini se je pridružil bratec IVAN in razveselil mamico Mileno in očka Alana in seveda tudi nas. Srečno in koš poljubčkov mu pošiljajo Patrik, Sofia in Karol.
Mali Jasmini se je pridružil bratec IVAN, srečnima Mileni in Alenu čestitamo, novorojenčku pa želimo polno sreče in uspeha. Starčevi Danes bo naš MATIJA na torti ugasnil kar dve svečki!!! Da bi bil vedno tako priden in nasmejan fantek mu iz vsega srca želimo vsi, ki ga imamo radi.
Draga DUNJA, nekoč lepa deklica, še vedno skrbna mamica, v kratkem srečna babica, želimo ti mnogo srečnih in zdravih let v našem krogu. Vsi domači.
Milena in Alen sta
Ivana
dobila
in mimogrede še na darilu Jasmini prihranila. Lepe in mirne noči, vama
ekipa Malalan
želi!
ALCIONE - Dvorana je zaprta zaradi poletnega dopusta.
AMBASCIATORI - 16.30, 18.10, 19.45, 21.20 »Kung fu Panda«.
ARISTON - 21.00 »Gomorra«.
CINECITY - 16.00, 16.30, 17.00, 18.00, 18.30, 19.00, 20.00, 20.30, 21.15, 22.00, 22.20 »Kung fu Panda«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Piacere Dave«; 16.00, 17.00, 18.45, 20.15, 21.30 »Le cro-nache di Narnia: Il principe Caspian«; 16.00, 18.50, 21.40 »Il cavaliere oscuro«.
EXCELSIOR - 16.15, 18.15, 21.15 »Sex List - Omicidio a tre«.
EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.20, 21.00 »Once - Una volta«.
FELLINI - 17.45, 22.10 »12«; 20.00 »Gomorra«.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Doomsday« (prepovedan mladim pod 14. letom).
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 22.00 »Il cavaliere oscuro«; 18.45, 20.30 »Io vi trovero'«.
KOPER - KOLOSEJ - 16.30, 18.50, 21.10, 23.30 »Wall-E«; 20.00, 22.00 »Kako ugrabiti nevesto«; 16.00, 18.00 »Kung fu Panda«; 16.50, 19.10, 21.30, 23.50 »Mumija«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 15.50, 17.20, 18.55, 20.40, 22.15 »Kung fu Panda«; Dvorana 2: 16.00, 18.15, 19.15, 21.30 »Le cronache di Narnia: Il principe Caspian«; Dvorana 3: 16.15, 17.45, 19.15, 20.30, 22.15 »Piacere Dave«; Dvorana 4: 15.45, 17.10, 18.40, 22.30 »Denti«; 20.10 »Il Cavaliere oscuro«.
SUPER - Film prepovedan mladim pod 18. letom starosti.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.00 »Kung fu Panda«; Dvorana 2: 17.50, 20.10, 22.15 »Dooms-dey« (prepovedan mladim pod 14. letom); Dvorana 3: 16.30, 18.30 »Kung fu Panda«; 20.15, 22.15 »Piacere Dave«; Dvorana 4: 17.30, 20.30 »Le cro-nache di Narnia: Il principe Ca-spian«; Dvorana 5: 17.40, 20.00, 22.10 »Sex list - Omicidio a tre«.
H Šolske vesti
GODBENO DRUŠTVO PROSEK sprejema vpise v Glasbeno šolo za pihala trobila in tolkala. Za informacije in vpis tel. št.: 335-7722306 (Marko) in 040-251101 (Bruno) ali po e-pošti na gdp1904@libero.it.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bo podeljevanje letnih suplenc za učno osebje slovenskih šol na Tržaškem potekalo po sledečem koledarju: nižje in višje srednje šole danes, 29.avgusta, ob 9. uri, na Osnovni šoli pri Sv. Ivanu, ul. Caravaggio 8. Seznam razpoložljivih mest in ur bo objavljen vsaj 24 ur pred datumom podeljevanja. Do tega roka morajo prispeti tudi morebitna osebna pooblastila za prevzem imenovanj.
DTTZ ŽIGE ZOISA obvešča, da je med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola ob sobotah zaprta do 30. avgusta 2008. Med tednom bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure.
ZNANSTVENI LICEJ FRANCETA PREŠERNA sporoča, da bo do 30. avgusta šola ob sobotah zaprta.
ZDRUŽENJE STARŠEV OSNOVNE ŠOLE FRANA MILČINSKEGA obvešča, da se šahovska in računalniška delavnica MIŠK@ prične v ponedeljek 1. septembra, ob 8.30. Udeleženci naj se zberejo v veži Trgovskega Tehničnega Zavoda Žige Zoisa, ul. Guardiella, 13/2, ob 8.15, da izpolnijo prijavnico. Med eno in drugo delavnico bo odmor, zato naj imajo otroci s seboj malico. Če se niste še prijavili, se nam lahko prvi dan vseeno pridružite. Pričakujemo vas!
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA sporoča, da bo prvi zbor učnega osebja v ponedeljek, 1. septembra, ob 11.30 na ravnateljstvu.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OP-ČINE obvešča, da bo zbor učnega osebja v ponedeljek, 1. septembra, ob 11.30 v prostorih ravnateljstva.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU sporoča, da bo prva seja zbora učnega osebja v ponedeljek, 1. septembra, ob 8.30 na sedežu ravnateljstva v Ul. Frausin 12.
NIŽJA SREDNJA ŠOLA SV. CIRILA IN METODA sporoča, da bo 1. zbor učnega osebja v ponedeljek, 1. septembra, ob 8.30.
RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA ANTONA MARTINA SLOMŠKA sporoča, da bo prva seja profesorskega zbora v ponedeljek, 1. septembra, ob 8.30.
RAVNATELJSTVO DRŽAVNE NIŽE SREDNJE ŠOLE SIMONA GREGORČIČA sporoča, da bo prva seja profesorskega zbora v ponedeljek, 1. septembra, ob 14.30.
NIŽJA SREDNJA ŠOLA SV. CIRILA IN METODA sporoča učencem, ki so se prijavili na tečaj »Slovenščina v mezincu«, da se bo slednji začel v torek, 2. septembra, v prostorih svetoivan-skega sedeža s sledečim urnikom: učenci 1.r. katinarskega in svetoivan-skega sedeža od 8.30 do 10.30; učenci 2. in 3. r. katinarskega in svetoi-vanskega sedeža od 10.45 do 12.45. Učenci naj prinesejo s seboj zvezek, pero, svinčnik, radirko in barvice.
RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A.M. SLOMŠKA sporoča, da bo do 6. septembra šola zaprta vse sobote.
NIŽJA SREDNJA ŠOLA SV. CIRILA IN METODA sporoča, da se bo pouk začel v sredo 10. septembra, s sledečim urnikom: od 8.00 do 12.35.
LICEJ F. PREŠERNA sporoča, da se bo pouk v šolskem letu 2008/09 začel v četrtek, 11. septembra 2008.
S Izleti
ŠOLSKE SESTE DE NOTRE DAME iz Sv.
Križa vabimo na izlet v Ilirsko Bistrico in na Mašun, ki bo ob zaključku orato-rija, v soboto, 30. avgusta. Vabimo otroke v spremstvu staršev ali sorodnikov, da se nam pridružijo. Vabljeni so tudi otroci, ki niso sodelovali na oratori-ju. Cena za odrasle je 25,00 evrov, za otroke pa 20,00 evrov. Javite se čimprej, na tel. 040-220693 ali 347-9322123.
ŠOLSKE SESTRE DE NOTRE DAME vabijo na romanje na Barbano in na Sveto goro v ponedeljek, 1. septembra. Avtobus bo odpeljal s trga Oberdan od 7. uri, s Proseka ob 7.15, s Sv. Križa ob 7.00, s Sesljana ob 7.30. Stroški romanja (avtobus, barka in kosilo) znašajo 35 evrov. Za vpis in podrobnejše informacije kličite čimprej na tel. št. 040-220693 ali na št. 347-9322123.
LETNIKI '68 IZ ZAHODNEGA KRASA organiziramo izlet v Ptuj in okolico 4. oktobra 2008, da bi skupaj praznovali 40-letnico. Vabljeni so vsi soletniki iz okoliških vasi. Za informacije in rezervacije: Tamara 339-2241221, Aljoša 334-9772080, Igor 347-6849308.
PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi v nedeljo, 7. septembra, na vzpon na kraljevski Montaž. Pot je zelo zahtevna, potrebna je dobra pripravljenost. Prevoz z osebnimi avtomobili. Obvezen sestanek z udeleženci v četrtek, 4. septembra, ob 18. uri na sedežu društva. Podrobnejše informacije na spletnih straneh ali sedežu društva.
UPRAVNA SLUŽBA - SOCIALNO SKRBSTVO obvešča, da občine Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor organizirajo petek, 19. septembra, izlet v Avstrijo, in sicer v Beljak in grad Land-skron, ki se ga lahko udeležijo ostarele osebe (nad 65 letom) s stalnim prebivališčem v eni od navedenih občin. Za vpisovanja in morebitne dodatne informacije se obrnite na Upravno službo za socialno skrbstvo Občine Devin Na-brežina, Naselje Sv. Mavra 124 - Sesljan; tel. 040-2017383 ali 040-201389.
KONFEDERACIJA KMETOV ITALIJE (CIA) prireja v sodelovanju s Kmečko zvezo izlet za upokojence v Toskano. Izlet, ki bo od 6. do 11. oktobra, predvideva ogled toskanskih mest, ki jih uvajamo v časovnem zaporedju obiska: Monteca-tini, Firenze, Siena, Volterra, Arezzo, Pe-scia, Collodi, Lucca in Viareggio. Cena izleta znaša 530,00 evrov. Vpisovanja in vse morebitne informacije v uradih Kmečke zveze, tel. 040 - 362941.
Prireditve
KONTOVELSKA DRUŠTVA vabijo na pobudo Srečanja na Kontovelu. Danes, 29. avgusta, ob 21.uri, bo na Križcu pred cerkvijo nastopil Gorni kramer quartet s pevko Martino Feri. V nedeljo, 31. avgusta, ob 19.uri bo Na Gradu pri pokopališču začetek veselega glasbenega pohoda ansambla Dej še'n litro. Zaključek na dvorišču Gospodarskega društva ob spremljavi kontovelskih kulinaričnih dobrot.
SKD GRAD prireja tradicionalni vaški praznik Pod kostanji, ki se bo odvijal v soboto in nedeljo, 30. in 31. avgusta, ter 6. in 7. septembra, na glavnem trgu pri Banih. Vabljeni!
OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča, da je v v razstavni dvorani Turističnega Informativnega Centra v Se-sljanu (IAT) na ogled razstava Izložba umetnikov, na kateri razstavljajo do 31. avgusta Pino Zorzi (slike in foto-
grafije), Mafalda Di Brazzano (slike), Bencich Nadia (slike) in Andrej Mer-vic (kamniti izdelki). Razstava je odprta z urnikom okenca TIC, in sicer vsak dan od 9. do 13. in od 14. do 19. ure. Do 12. oktobra bodo na isti razstavi po skupinah predstavili svoja dela še Tomaž Caharija (kamniti izdelki), Piero Marcucci (skulpture in slike), Miloš Ciuk (kamniti izdelki), Mileva Martelanc (glineni izdelki), Vittorio Porro (kamnite skulpture), Luisia Comelli (slike), Anita Nemari-ni (slike), Viktor Godnic (slike), Luca Monet (kamen) in Anica Pahor (skulpture in slike).
FOTOKROŽEK FOTOVIDEO TRST 80
vabi v ponedeljek, 1. septembra, ob 19. uri v galerijo Narodnega doma na otvoritev fotografske razstave - v sklopu festivala Triestefotografia - Prehajanja. Razstavljajo Tomaž Gregorič, Branko Cvetkovič in Bojan Salaj.
SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 1. septembra, ob 20.30, v Štalci v Šempolaju, gostovanje prosvetnega društva Štan-drež s prizoroma »Gremo v teater« in »Stari greh«.
ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v torek, 2. septembra, ob 20.30 v Kraško hišo v Repen na glasbeno-pripovedni večer z Vla-dom Kreslinom »VENCI - povest o Bel-tinški bandi«.
OTVORITEV RAZSTAVE SLIK MARTE JAKOPIČ-KUNAVER NA VEČERU IMPROVIZACIJE Festivala Drage mladih bo v četrtek 4. septembra, ob 20.uri, v Dvorani Finžgarjevega doma na Opči-nah. Slike bo predstavil Matej Susič, sledila bo improvizacija plesne in likovne delavnice s sodelovanjem pevke Lare Puntar, kitarista Daria Vivianija in delavnice ustvarjalnega ličenja&pričeske. Vabljeni!
ZAKLJUČNI VEČER FESTIVALA DRAGE MLADIH z nastopom udeležencev gledališke in plesne delavnice, razstavo slik likovne delavnice in skupno zakusko bo v Dvorani Finžgarjevega doma na Op-činah v soboto, 6.septembra, ob 21.uri. Vabljeni!
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bo občutena vse-manjšinska proslava na gmajni pri Bazovici v nedeljo, 7. septembra, ob 15. uri. Zbori bodo zapeli pesmi Žrtvam, Pre-čuden cvet, Lipa in Vstajenje Primorske. Notno gradivo je na razpolago na tržaškem sedežu ZSKD. Skupna vaja bo v sredo, 3. septembra, ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah.
SKD BARKOVLJE s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske Prosvete ter s sodelovanjem Kafe' teatra iz Ljubljane vabi v sredo, 10. septembra, ob 20.30, v Ul. Bonafata 6, na Večer pod zvezdami s satirično komedijo »Kdu vam je pej tu nrdu?«. Nastopa Boris Kobal. V slučaju slabega vremena bo nastop v dvorani.
PRIMORSKA POJE posvečena bazoviškim junakom v organizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev in SKD Lipa bo v petek, 12. septembra, nastopila v Gospodarski zadrugi v Bazovici. Nastopajo PS Fantje spod Karlovice-Ilirska Bistrica, MoPZ Tabor-Opčine, ŽPZ DU Idrija-Idrija, ŽPS Kalina-Ilirska Bistrica, MoPZ Provox-Nova Gorica in MePZ Lipa - Bazovica.
S Poslovni oglasi
BUFFET-PIZZERIA RINO NA OPČINAH IŠČE kuharico/kuharja. Zaprto ob nedeljah.
040/213821
HOTEL EDEN-RESTAVRACIJA VANILIJA IŠČE čistilca/čistilko (v kuhinji).
331-6867705
Gospodarsko društvo Kontovel, ŠD Kontovel, SDD Jaka Štoka, Jus Kontovel, Mladinski krožek vabijo na
Srečanja na
Kontovelu
{ Danes, ob 21. uri x> ! na Križcu pred cerkvijo j
nastop skupine
QOKNI KRAMER HUARTET
s pevko Martino Feri
i
< >
Nedelja, 31. avgusta, ob 19. uri, na Gradu pri pokopališču
začetek veselega glasbenega pohoda ansambla
Dej ie'n litro
Zaključek na dvorišču Gospodarskega društva ob spremljavi kontovelskih kulinaričnih dobrot.
PRODAM PRALNI STROJ znamke Koerting-Gorenje, v brezhibnem stanju, z 2-letno totalno garancijo za 80,00 evrov. Tel.: 040-208989.
PRODAM SKUTER HONDA 125 psi, plave metalizirane barve, letnik '07, 2000 prevoženih kilometrov, cena zanimiva. Tel. 334-3539564.
PRODAM železna vrata (80 x 200), rolo za klet (250 x 190) ter posodo za grozdje (8 hl - bden). Tel. 040-814212.
PRODAM novo peč na drva za centralno kurjavo 30 kw znamke Unical za samo 2.000 evrov (nabavna cena 3.500 evrov). Kličite na tel. št. 3356366765.
SIMPATIČNE MUCKE podarim ljubitelju živali. Tel. 377-1274093.
FRANC IN TOMAŽ FABEC vabita v Mavhinje na pristno kapljico in domač prigrizek. Tel. 040 - 299442.
OSMICA je odprta pri Davidu v Sa-matorci št. 5. Tel. 040 - 229270. Vabljeni!
OSMICA je v Dolini pri Marju Žerja-lu.
OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Tel. 040-327104.
OSMICO je odprl v Medjivasi 21 Paolo Pernarčič.
OSMICO je odprl v Zgoniku Milič Stanko.
OSMICO je v Lonjerju odprl Zvonko Lorenzi.
OSMICO sta v Saležu odprla Sandra in Jožko Škerk.
Loterija 28. avgusta 2008
Bari	36	21	14	50	30
Cagliari	17	74	33	85	26
Firence	58	19	79	89	32
Genova	26	12	40	71	74
Milan	18	43	54	15	39
Neapelj	39	13	64	68	90
Palermo	19	39	21	3	50
Rim	39	88	38	53	19
Turin	20	70	48	78	3
Benetke	53	51	52	58	55
Nazionale	16	79	48	20	55
Super Enalotto
St. 104
0 Mali oglasi
KNJIGE za srednjo šolo prodam. Tel. 339-3280638 ali 040-213011.
PRODAJAM KNJIGE trienija za znanstveni in jezikovni licej. Kličite na tel. št. 340-5348140
PRODAM knjigo Moja prva fizika št.1 in delovni zvezek (B. Beznec-Modri-jan) ter knjige za 1. in 2. razred družboslovnega liceja A.M. Slomšek. Klicati ob večernih urah na tel. št.: 040220729.
PRODAM HIŠO v okolici Zgonika (Girandole) z majhnim vrtom. Okvirna cena 195.000 evrov. Tel. 040-327296.
18 19 36 39 58	88 jolly 53
Nagradni sklad	3.346.040,17 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 51.882.289,00 €
Brez dobitnika s 5+1 točkami	-€
16 dobitnikov s 5 točkami	31.369,13 €
1.638 dobitnikov s 4 točkami	306,41 €
59.935 dobitnikov s 3 točkami	16,74 €
Superstar	16
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
Brez dobitnika s 5 točkami	--€
7 dobitniki s 4 točkami	30.641,00 €
232 dobitnikov s 3 točkami	1.674,00 €
3.395 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
21.066 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
43.749 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
/	TRST
Petek, 29. avgusta 2008
9
Ü3 Obvestila
KMEČKA ZVEZA obvešča člane, da bodo v mesecu avgustu podružnice v Nabrežini, Dolini in na Opčinah zaprte.
KRUT obvešča, da je urad odprt s poletnim urnikom in sicer od 9. do 13. ure.
POKRAJINSKI URAD VZPI-ANPI v ul.
Crispi 3 sporoča, da bo v mesecu avgustu zaprt zaradi dopusta. Telefonska tajnica in fax bosta redno delovala.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi do 12. septembra delovali s poletnim urnikom in sicer od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure.
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bodo v avgustu uradi v Trstu, Gorici in Čedadu delovali po poletnem urniku: od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure.
OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU bo do vključno 1. septembra zaprta zaradi letnega dopusta.
NARODNA ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA bo odprta s poletnim urnikom še danes, 29. avgusta, in sicer od 8. do 16. ure.
25-LETNIKI POZOR! Vsi, ki smo ali bomo letos dopolnili 25 let (letniki 1983), se bomo srečali 4. oktobra na večerji. Za podrobnejše informacije lahko pišete na elektronski naslov ve-cerja83@gmail.com ali pokličete na 335-5316286. V naslednjih dneh bomo objavili tudi kraj našega srečanja.
ŽUPNIJA IN ŠOLSKE SESTRE DE NOTRE DAME v Sv. Križu pri Trstu organizirajo drugi del oratorija za otroke zadnjih dveh letnikov vrtca, osnovnošolske otroke in dijake nižje srednje šole, ki bo v Slomškovem domu še danes, 29. avgusta. Oratorij bodo vodili animatorji iz Slovenije. Za vpis in podrobnejše informacije pokličite čimprej na tel. št. 040-220693.
Navodila za prostovoljne prispevke
Vsem bralcem in naročnikom sporočamo, da prostovoljne prispevke sprejemamo v tajništvu Primorskega dnevnika v Trstu, ul. Montec-chi, 6 (2 nadstr.) in v Gorici, ul. Garibaldi 9 ter v uradih Kruta v ul. Cicerone 8, kjer je darovalcu na razpolago ustrezen obrazec.
Darovalec lahko tudi nakaže prispevek na bančni tekoči račun družbe DZP Prae, ki bo poskrbela za naknadno nakazilo prispevka prejemniku: če darovalec želi, da se v tem slučaju prispevek objavi v časopisu, mora naši redakciji posredovati (tudi po faksu) ustrezno dokumentacijo (kopija bančnega naloga) iz katere so jasno razvidni točni podatki darovalca in prejemnika.
Prispevek lahko darovalec izroči neposredno prejemniku v gotovini ali z bančnim nakazilom na njiegov bančni tekoči račun: v tem slučaju, če želi da se prispevek objavi, mora nam posredovati (tudi po faksu) kopijo bančnega naloga, iz katerega so jasno razvidni njiegovi podatki in podatki prejemnika, ali potrdilo s strani prejemnika o prejemu prispevka s podatki darovalca.
VZPI-ANPI
Opčine - Bani - Ferlugi - Piščanci
Danes, 29. avgusta
POKLONILI SE BOMO SPOMINU 9 TOVARIŠEV,
ki so jih Nemci pred 64. leti ustrelili v kraški dolinici na Opčinah
Zbrali se bomo ob 18. uri na openskem pokopališču.
Sodelovali bodo: Maja Malalan za tabornike RMV in Andrej Maver za skavte SZSO, MIDPS Vesela pomlad in MoPZ Tabor
ENGLISH FOR EVERYONE: angleški jezik za vse starostne stopnje inrazlične stopnje predznanja. Informacije in vpisi Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine, tel.: 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00.
ESPANOL PARA EXTRANJEROS: tečaji španskega jezika za vse stopnje.Infor-macije in vpisi Sklad Mitja Čuk, Prose-ška ul. 131, Opčine, tel.: 040-212289, email: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00.
MOJA SLOVENŠČINA: začetni in nadaljevalni tečaji za Slovence in Nesloven-ce. Informacije in vpisi Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine, tel.: 040212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE 10.00-14.00.
OB PRAZNIKU ZAVETNIKA, Sv. Jerneja, vabi openska župnija na Jernejev teden, ki bo potekal do nedelje, 31. avgusta. Danes, 29. avgusta, ob 19. uri maša za otroke, sledijo stare družabne igre za cerkvijo; v soboto, 30. avgusta, maša na prostem za slovenske in italijanske vernike; v nedeljo, 31. avgusta, ob 17. uri vesel Jernejev popoldan.
SKD IGO GRUDEN prireja delavnico za otroke od 6. do 12. leta »Skriti zakladi krajine« še danes, 29. avgusta. Delavnica bo potekala v društvenih prostorih in v nabrežinskem vaškem jedru od 9. do 12. ure. Vodila jo bo akademska slikarka Ani Tretjak. Za informacije in vpis pokličite na tel. št.: 040-220680 ali 3394184635.
VESPA CLUB TRIESTE E GATTI RANDA-
GI organizira ob 60.obletnici tridnevno »Mednarodno vespistično srečanje« v Trebčah danes, 29. avgusta, od 16. ure dalje. Čakajo vas založeni kioski in glasba. V soboto, 30.avgusta, bo ob 21. uri nastopala skupina Makako Jump. Srečanje se bo zaključilo v nedeljo, 31.av-gusta, ob 16.uri. Vabljeni simpatizerji ve-spe in prijatelji. Vstop prost.
VZPI-ANPI OPČINE, BANI, FERLUGI, PIŠČANCI: Danes, 29. avgusta, se bomo poklonili 9 tovarišem, ki so jih Nemci pred 64. leti ustrelili v kraški dolinici na Op-činah. Zbirališče ob 18. uri na openskem pokopališču, kjer počivajo trije tovariši v skupni grobnici padlih partizanov v bitki za Opčine. Nadaljevali bomo pot do spomenika v parku na Kraški ulici. Sodelovali bodo: Maja Malalan za tabornike RMV in Andrej Maver za skavte SZSO, Mladinska MlDPS Vesela pomlad pod vodstvom Mire Fabjan in MoPZ Tabor pod vodstvom Mikele Šimac.
KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo v avgustu zaprta.
PORK FEST V ZGONIKU ob 2.obletnici delovanja ansambla 3Prašički v soboto, 30.avgusta, na prireditvenem prostoru pred županstvom. Odprtje kioskov ob 17.uri. Glavna jed so odojki in druge prašičje dobrote. Tudi glasbe ne bo manjkalo. Ob 21.uri predskupina Prankster (Videm) in ob 22.uri 3Prašički. Vse bo potekalo pod pokroviteljstvom občine Zgonik in organizacij A.C.M. Zamejski. Vabljeni!
SKD TABOR-OPČINE sporoča vsem cenjenim članom, da je v mesecu avgustu društveni bar zaprt za dopust in obenem tudi vse dejavnosti v Prosvetnem domu.
ZSŠDI obvešča, da urada delujeta s poletnim urnikom (od 8. do 14. ure).
ANED - ZBD (Združenje bivših Deporti-rancev v Nacistična Taborišča) obvešča, da bo sedež v ul. Rio Primario 1 v Trstu v avgustu zaprt.
KRUT obvešča udeležence skupinskega bivanja v Radencih, da je odhod avto-
Vabljeni!
busa v nedeljo, 31.avgusta, ob 13.uri s Trsta, trg Oberdan izpred Deželne palače in ob 13.15 z Opčin (avtobusna postaja 39 na Dunajski cesti).
KRUT obvešča udeležence skupinskega letovanja na Malem Lošinju, da je odhod avtobusa v nedeljo, 31.avgusta, ob 6.30 s Trsta, trg Oberdan izpred Deželne palače in ob 6.45 iz Bazovice izpred bivšega poštnega urada.
OBČINSKA KNJIŽNICA v Boljuncu je zaprta za poletne počitnice do 31. avgusta.
PROSVETNI DOM NA OPČINAH bo v avgustu zaprt.
AŠD BREG vabi v košarkarski kamp, ki bo potekal v Dolini od 1. do 5. septembra, od 14. do 18. ure. Skupine bodo vodili izkušeni društveni trenerji. Obiskal jih bo tudi ugledni gost iz slovenske košarkarske scene. Za informacije in prijave kličite na telefonski številki: 347-3591855 Boris Salvi, 349-5196951 Aleš Stefančič ali elektronska naslova: manu.1976@li-bero.it, oz. ales.stefancic@libero.it.
AŠD BREG - odbojkarska sekcija prireja Kamp mini odbojke za osnovnošolske otroke in za letnike '95, '96 in '97. Tečaj bo potekal od ponedeljka, 1. do petka 5. septembra, od 8.00 do 12.30, v telovadnici občinskega športnega centra v Dolini. Poskrbljeno bo za malico. Za vpis n dodatne informacije sta na razpolago Samoa, tel.: 347-7308685 in Ksenja, tel.: 040-228419.
FESTIVAL DRAGE MLADIH vabi na odbojkarski turnir v ponedeljek, 1. septembra, ob 15. uri v parku Finžgarjeve-ga doma na Opčinah. Vabljeni posamezniki in ekipe! Ob 18.30 nagrajevanje in otvoritev festivala z nastopom mlajše gledališke skupine SKK in plesne skupine društva MOSP. Od 1. so 6. septembra vabljeni na ustvarjalne delavnice v sklopu festivala! Info: 339-7046331, 340-0541721.
FESTIVAL DRAGE MLADIH vabi od 1. do 6. septembra v Finžgarjev dom na Op-činah k udeležitvi ustvarjalnih delavnic (gledališka, likovna, plesna, časnikarska, kolesarska, pevsko-instrumentalna delavnica duhovne glasbe, delavnica za ustvarjalno ličenje in pričesko in druge). V ponedeljek, 1. septembra, ob 15. uri odbojkarski turnir, ob 18.30 nagrajevanje in slovesno odprtje festivala. Od torka do petka ustvarjalne delavnice in kulturni večeri. V soboto 6. septembra, ob 21. uri v Finžgarjevem domu na Opči-nah zaključni nastop udeležencev delavnic. Informacije in prijave na tel. št. 339-7046331 (Rafaella).
GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR prireja intenzivni tečaj ritmične gimnastike od 1. do 9. septembra (ne v soboto in nedeljo) od 9. do 12. ure, za dekleta, ki se že ukvarjajo s tem športom. Za prijave in informacije pokličite na tel. 328-2733390 (Petra) ali 338-5953515 (Katja). Vabljeni!
GLASBENA MATICA - šola »Marij Kogoj« - vabi stare učence, da do 5. septembra potrdijo vpis za š.l. 08/09. Obenem vabi nove učence k vpisu za vse inštrumente ter sporoča, da se 1. septembra, ob 9.uri, začenja poletna glasbena delavnica v Dijaškem domu v Trstu. Tajništvo šole je na razpolago vsak dan, razen sobote, od 9. do 12.ure (tel. 040418605).
MOPZ VASILIJ MIRKobvešča, da pričnejo vaje v ponedeljek, 1. septembra, ob 20.30 Toplo vabljeni!
O.P.Z. SLOMŠEK IZ BAZOVICE vabi osnovnošolce, ki ljubijo petje, da se udeležijo pevskega tedna, ki bo od 1. do 5.
septembra v Slomškovem domu v Bazovici. Za informacije in prijavo: Sandra (040/226841).
SLOVENSKI INFORMATIVNI CENTER Narodni dom (Ul. Filzi 14 - Trst) bo zaprt do ponedeljka, 1. septembra.
ČASNIKARSKA DELAVNICA v sklopu Festivala Drage mladih bo od 2. do 5.sep-tembra, v Finžgarjevem domu na Opčinah. Prvo srečanje v torek 2. septembra, ob 14.uri. Program: poročanje za radio in govorica radijskega medija. Vodi časnikarka Breda Susič. Vabljeni! Info: 339-7046331, 340-0541721.
DUHOVNE PESMI ZA PEVSKO-IN-STRUMENTALNO SKUPINO - delavnica v sklopu Festivala Drage mladih bo v Finžgarjevem domu na Opčinah v torek 2. in petek 5. septembra, od 18.30 do 19.30. Vodi Raffaella Petronio, organizira ZCPZ in Slovenska mladinska pa-storala. Vabljeni vsi, ki radi pojete in igrate! Kdor igra, naj s seboj prinese svoj instrument! Info: 339-7046331, 3400541721.
GLEDALIŠKA DELAVNICA v sklopu Festivala Drage mladih bo od 2. do 6. septembra, v dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah. Prvo srečanje v torek, 2. septembra, ob 17.uri. Program: priprava prizora za zaključni večer Festivala. Vodi prof. Lučka Susič. Vabljeni! Info: 338-6820498.
KOLESARSKA DELAVNICA v sklopu Festivala Drage mladih bo v torek 2. septembra. Srečanje ob 10.uri, v parku Finžgarjevega doma na Opčinah. Kratek izlet po Krasu z lastnim kolesom bo trajal približno 2 uri. Vodi Saša Zerjal. Vabljeni! Info: 320-8154471, 340-0541721.
LIKOVNA DELAVNICA v sklopu Festivala Drage mladih bo od 2. do 6. septembra, v Finžgarjevem domu na Opčinah. Prvo srečanje v torek 2. septembra, ob 15.30. Program: izpopolnjevanje tehnike in izdelek kompozicije za zaključno razstavo delavnice. Vodi grafični oblikovalec in ustvarjalec na likovnem in fotografskem področju Matej Susič. Vabljeni! Info: 328-2077469, 340-0541721.
PLESNA DELAVNICA v sklopu Festivala Drage mladih bo od 2. do 6.septembra, v dvorani Finžgarjevega doma na Op-činah. Prvo srečanje v torek 2.septem-bra, ob 19.30. Program: tehnika sodobnega plesa, tehnike improvizacije, gib in glas kot eno: vaje in igre za spoznavanje lastnega glasu in giba. Vodi plesalka in glasbenica Raffaella Petronio s sodelovanjem pevke Lare Puntar. Vabljeni! Info: 339-7046331, 340-0541721.
SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOSIR vabi svoje člane in prijatelje filateliste na redno sejo, ki bo v sredo, 3. septembra, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v ul. Sv. Frančiška 20.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ obvešča, da bo v sredo, 3.septembra, ob 20.45, seja odbora ter obenem vabi vse pevce, da se udeležijo skupne vaje v sredo, 3.sep-tembra, ob 20.uri, v Prosvetnem domu in nastopa v nedeljo, 7.septembra, na proslavi na bazoviški gmajni.
USTVARJALNO LIČENJE&PRIČESKA -delavnica v sklopu Festivala Drage mladih bo v Finžgarjevem domu na Opči-nah 3. in 4.septembra. Prvo srečanje v sredo, 3. septembra, ob 17.uri. Program: polepšaj svoj videz: barve, senčenje in lasje. Prinesite si ličila, ki jih navadno uporabljate! Vodi Ziva Kušče. Vabljeni! Info: 339-1693030, 340-0541721.
CENTER YOGA SATYANANDA iz Trsta vabi vse zainteresirane na predstavitev programa novega akademskega leta 2008/2009. Informativni večer se bo odvijal v petek, 5. septembra, s pričetkom ob 19.30, na sedežu društva v Trstu, v ulici Economo 2 (2. nadstropje). Sledila bo družabnost. Toplo vabljeni. Vstop je prost. Več informacij lahko dobite na spletni strani društva: www.satyanan-dayogatrieste.it.
SKD KRASNO POLJE GROČANA, PESEK IN DRAGA toplo vabi na Septembrski vaški praznik, ki bo potekal od petka, 5. septembra do nedelje, 7. septembra 2008 v Gročani. Ples in zabava s skupinami Grinders, Blek panters, Tramontana in Kraški kvintet, dobro založeni kioski, sejem tipičnih pridelkov Krasa in v nedeljo popoldne kulturni program. Praznik prirejamo v sodelovanju z Občinama Dolina in Hrpelje-Kozina v okviru pobude »Odprta meja« v novem času in ob podpori Zadružne kraške banke.
DRAGA MLADIH 08 O MEDKULTURNEM DIALOGU vabi na zaključno okroglo mizo z naslovom »Vzpostavitev dialoga brez odpovedovanja svoji identiteti« v soboto, 6.septembra, ob 10. uri, v parku Finžgarjevega doma na Opčinah. Sodelujejo Aleksander Studen-
Kirchner (Avstrija), dr. Vesna Mikolič (Slovenija) in dr. Edi Kovač (Slovenija). Vabljeni! Info: www.dragamladih.org, 339-7046331, 340-0541721.
KK ADRIA - 20. MARATON PRIJATELJSTVA LJUBLJANA-LONJER bo na sporedu v nedeljo, 7. septembra. Vabljeni vsi ljubitelji kolesarjenja. Odhod ob 9.uri, prihod v Lonjer okrog 13.ure. Vpisovanje na tel. št. 335-6140379, v večernih urah. Zaradi organizacije prevoza prosimo interesente, da se prijavijo čimprej.
TEČAJ ZA DOJENČKE: Deželna zbornica kliničnih pedagogov in Študijski center Melanie Klein obveščata, da se bo tečaj, namenjen dojenčkom do 8. meseca starosti, začel v ponedeljek, 29. septembra. Tečaj predvideva masažo in dejavnosti v bazenu. Število mest je omejeno. Informacije in prijave na tel. št. 3284559414 ali info@melanieklein.org, www.melanieklein.org.
SEČNJA 2008 /2009 NA OPČINAH -OPENSKI JUS obvešča člane in bivajoče na Opčinah, da se lahko vpišejo v seznam za letošnjo sečnjo vsak torek od 18.30 do 19.30 in nato vsak naslednji torek do najkasneje 30.septembra na upravnem sedežu v Proseški 71.
ŠAGRA V PARKU GLOBOJNER pri Pa-dričah se bo odvijala do konca septembra. Delovali bodo dobro založeni kioski, vsak večer glasba v živo.
PIHALNI ORKESTER RICMANJE obvešča, da je v teku vpisovanje v glasbeno šolo vse do 1. oktobra. Odprti so razredi pihal, trobil in tolkal. Najmlajšim pa je namenjena pripravnica. Za informacije smo vam na razpolago na tel. št. 3204511592 ali na spletni strani www.ri-cmanje.org.
Prispevki
Ob 1. obletnici smrti moža Pepita Prašlja daruje žena Marija 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB na Kontovelu.
V	spomin na Darija Starca, ki bi danes dopolnil 70 let, daruje sestra Slava z družino 20,00 evrov za ŠD Kontovel.
V	spomin na dragega Tojčeta Guština darujeta Manuela Sedmak in Nadja Deste 40,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlih v NOB iz Križa.
V	spomin na Stojana Coljo daruje družina Majovski 50,00 evrov za SDD Jaka Štoka.
V	spomin na drago sestro Bruno Buka-vec darujeta Palmira in Stelio 100,00 evrov za KD Prosek-Kontovel.
V	spomin na Tojčeta Guština daruje bratranec Bruno Košuta z družino 50,00 evrov za SKD Vesna iz Križa.
V	spomin na gospo Lidijo Pavletič darujejo vaščani z Jezera 50,00 evrov za cerkev v Borštu.
Ob rojstvu vnuka Nejca Grudna darujeta nonota Karla in Jožko 50,00 evrov za cerkev v Zgoniku.
V	spomin na Tojota Guština darujeta Drago in Dragica 25,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlih v NOB v Križu in 25,00 evrov za ŠD Vesna.
t
Zapustila nas je naša draga mama in nona
Milena Terčon vd. Legiša
Žalostno vest sporočajo
sin Mario, vnuka Andrej in Rajko z Ylenjo, sestre Paola, Lidia in Dora z družinami ter ostalo sorodstvo
Pogreb bo v soboto, 30. avgusta ob 12.30 iz mrtvašnice civilne bolnice v Tržiču v mavhinjsko cerkev.
Mavhinje, 29. avgusta 2008
Pogrebno podjetje San Giusto
Ob izgubi drage Milene izreka sinu Mariu in ostalim sorodnikom isreno sožalje
ŠKD Cerovlje-Mavhinje
Ob smrti sestre Milene izrekamo občuteno sožalje naši pevki Lidiji in svojcem
Cerkveni pevski zbor v Mavhinjah
10
Sreda, 27. avgusta 2008
KULTURA
/
beneški filmski festival - Veliko zanimanje za slovenski film
Moderndorfer predstavil svoj pogled na povojne poboje v Sloveniji
Film Pokrajina št 2 je povzel po svojem romanu - Med nastopajočimi Marko Mandic in Barbara Cerar
Skrivnosti o povojnih zločinih na Slovenskem, ki pa postanejo - ravno zaradi univerzalnosti pripovedi - zanimive za vse. Slovenski film se je včeraj izkrcal na Lidu s temačnim zgodovinskim thrillerjem, za katerega je poskrbel eden najbolj produktivnih slovenskih intelektualcev, Vinko Moderndorfer, ki se je tako že drugič udeležil beneškega festivala.
Tudi film Pokrajina št 2, kot že prejšnje delo Predmestje, je povzeto po enem njegovih romanov, ki je pred časom izžel tudi v Italiji. In ravno včeraj so na Lidu povedali, da si bo jeseni, s pomočjo distribucijske hiše Ripleys film, celovečerec mogoče ogledati tudi v italijanskih kinodvoranah.
Zanimanje za slovenski celoveče-rec pa je bilo že včeraj res izredno in tudi publika, ki se je v večernih urah udeležila osrednje projekcije je nagradila film z dolgim aplavzom. V glavnih vlogah nastopajo Marko Mandic, Slobodan Čušič, Barbara Cerar, Maja Martina Merljak, Janez Hočevar, Jaka Lah, Janez Škof, Peter Musevski in starosta slovenskega gledališča in filma, Štefka Drolc.
»Vesel sem, da sem spet tukaj, ker to prav gotovo zagotavlja daljše življenje mojemu filmu, hkrati - pa je povedal Moderndorfer - je to tudi dokaz, da je tema zanimiva tudi za tiste, ki slovenske stvarnosti ne poznajo. Gre za žanrski film, gledljiv, pa čeprav je njegova vsebina zahtevna.«
Pokrajina št 2 je namreč film o sliki, ki jo nepridiprava ukradeta in za okvirom najdeta pomemben dokument, ki priča o njim povsem nepoznani resnici pobojev in obračunov, do katerih je prišlo ob koncu druge svetovne vojne.
»S pomočjo žgoče tematike pobojev kolaboracionistov sem želel spregovoriti predvsem o mladi generaciji, ki s temi umori nima nobene zveze in se z njimi ne želi ukvarjati. Hoče samo živeti, po možnosti čimbolj neobremenjeno.«
Mladi torej, ki jih v filmu predstavljajo igralci slovenske mlajše generacije. Včerajšnje beneške projekcije sta se udeležila mogoče najznamenitejša slovenska mlada zvezdnika; Barbara Cerar in Marko Mandič, ki imata glede teh zgodovinskih resnic svoje mnenje.
»Osebno te krivde dojemam, četudi se mi zdi - pravi Mandič - da bi se lahko z njimi ukvarjali zgodovinarji. Najbolje bi bilo, ko bi mi danes potegnili črto, naredili nekakšen ground zero in
začeli znova, ker če si želimo popravljati krivice za nazaj, lahko ustvarjamo le druge, dodatne krivice za naprej.«
Podobno mnenje ima tudi Barbara Cerar, ki je kar nekaj let preživela v zamejstvu, kjer je problemov z razčiščevanjem preteklosti še in še...
»Mlajša generacija ima velike težave pri razumevanju te situacije in jo raje prezira. Mislim pa, da so filmi kot je ta, nadvse primerni, ker nam dajejo priložnost, da še enkrat pomislimo o vsem tem.«
Mlada generacija, ki je rojena v osemdesetih in devetdesetih letih ima po Moderndorferjevem mnenju pravico živeti v sedanjiku, ne pa v luči političnih strank in njihovih interesov. »V Sloveniji imamo nekam posebno situacijo. V zadnjih časih stalno odpirajo grobišča in jame. Predvsem pred volitvami imamo vtis, da smo država kosti. Res pa je tudi, da ta naša preteklost ni doživela katarze. Resnica ni bila razčiščena in obremenjuje tudi sedanji čas, meni Moderndorfer. «(Iga)
Marko Mandic v filmu Pokrajina št. 2
benetke - Filmi, sprejemi in vse ostalo
Valentino kot Poslednji cesar Aplavz za film Marca Pontecorva
Defile filmskih zvezd, ki je v sredo zvečer odprl 65. Mostro, se je včeraj nadaljeval s prvim modnim špektaklom. Takim, ki ga je beneški festival želel ponuditi v edinstvenem okviru enega najlepših gledališč na svetu, teatra La Fenice in ga posvetil kralju svetovnega modnega prizorišča, Valentinu Garavaniju. The last emperor (Poslednji cesar) je namreč naslov filmskega portreta, ki ga je italijanskemu modnemu ustvarjalcu posvetil novinar ameriškega tednika Vanity Fair Matt Tyr-nauer. Sprva je avtor želel posneti časopisno reportažo, svojemu namenu pa se je odrekel, ko je razumel, kakšen material ima na razpolago in se odločil za filmski portret. V njem sta zaobjeti dve dolgi leti z enim osrednjih italijanskih modnih mojstrov. Pripoved pa osvetljuje celotno njegovo življenje, od trenutka, ko je zasledoval velike sanje in se je iz Milana preselil najprej v Pariz in na-
to še v Rim, pa do neštetih trenutkov, ko stopa po modnih pistah vsega sveta.
Valentinova značilna rdeča barva, njegova prijateljstva, potovanja z jahto, številne rezidence, v katerih preživlja svoje dni in dolga ljubezenska zgodba z Giancarlom Giammettijem, s katerim je v resnici tudi postavil svoje cesarstvo. Ob zvočni kulisi trobent Nina Rote se tako razvija nekakšen labodji spev človeka, ki se je pred pičlim letom dni odpovedal svojemu brandu in ga prodal. V njegovo čast je na Lido prispela tudi češka manekenka Eva Herzigova.
Italijanski osrednji filmski festival pa seveda ni samo to. O glamour plati letošnje izvedbe se je namreč že na veliko razpisal nemški Der Spiegel, ki je kritiziral odločitev prirediteljev, ki po mnenju nemških novinarjev posvečajo letos preveč pozornosti sprejemom in nečimr-
nostim. Polemiki je takoj odgovoril direktor Bienala, Paolo Baratta, ki se z oceno seveda ne strinja in pripominja, da je največja pozornost namenjena predvsem filmski umetnosti.
Filmski umetnosti, ki je vče-rajna veliko vstopila v živo z zadnjim filmom Takešija Kitana, japonskega režiserja, ki je stari prijatelj Lida. Tokrat je prispel v Benetke s celove-čercem Akires to kame (Ahil in želva), zadnjim delom svoje trilogije, ki jo je posvetil temnim platem ustvarjanja in težavam umetnikov. Dolg aplavz pa si je prislužilo tudi delo Parada Marca Pontecorva, sina zna-menitejšega Gilla. Za filmski set si je izbral Romunijo, za protagonista pa najdenčke, ki se v okolici Bukarešte morajo dan za dnem boriti za življenje. Nanje se spomie francoski žongler, ki jim s svojim navdušenjem in zavzetostjo ponudi novo priložnost. (Iga)
šempeter - Zaključuje se »Plesno poletje« v priredbi centra Terpsihora
Mednarodni plesni dogodek
Plesnega izpopolnjevanja se je udeležilo 250 plesalk in plesalcev - Med njimi tudi koreografinja in plesalka Daša Grgič
Posnetek z lanskega Plesnega poletja
luca quaia
Okrog 250 plesalk in plesalcev oz. ljubiteljev plesa iz vse Slovenije pa tudi iz Italije se že ves teden mudi v Šempetru pri Gorici, kjer domači plesni center Terpsihora prireja že šesto leto zapored Plesno poletje. V prostorih srednje kmetijsko živilske šole potekajo različne delavnice za udeležence z osnovnim, srednjim ali zelo dobrim plesnim predznanjem, ki želijo izpopolniti svoje plesne tehnike.
Balet, sodobni ples, hip hop, modern jazz, orientalski plesi, kubanska salsa, afro salsa ... Skratka, ples za vse okuse, predvsem pa pod mentorstvom priznanih koreogra-fov mednarodne plesne scene. Jazz delavnico vodi Christopher Huggins iz New Yor-ka, Erika Silgoner iz Rima pa tisto modernega jazz plesa, Aziza iz Torina uvaja udeležence v orientalske plese, Poljak Michal Rynia vodi množično obiskano hip hop delavnico, Kubanec Alfredo Torres pa udeležencem ponuja lekcije kubanske in afro salse;Tanja Pavlič je mentorica baletne delavnice, s sodobno plesno tehniko se ukvarja mentor Gregor Luštek, Katja Bucik pa skrbi za delavnice za gibalno ovira-
ne osebe, medtem ko se Blaž Korez in Jure Avguštiner posvečata igranju bobnov.
»Vzdušje je enkratno! Tako na vajah kot v sklopu večernih predstav se namreč udeleženci in pedagogi družijo in spoznavajo,« nam je včeraj povedala tržaška ko-reografinja in plesalka Daša Grgič, ki s Primožem Barlejem vodi otroško delavnico. Malčke vsak dan spremlja v svet plesne govorice in koordiniranih telesnih gibov. »To je res izjemna izkušnja, saj so otroci zelo navdušeni in ustvarjalni, njihov pristop do plesa pa kaže, da vlada v Sloveniji izredno zanimanje za plesno dejavnost in da je tudi raven zelo kakovostna.« Pedagoginja s Padrič je obenem pohvalila brezhibno organizacijo centra Terpsihora.
Ples pa je tudi rdeča nit večernih predstav in pa fotografske razstave Luce Quaia, ki v dvorani Dijaškega doma (ki je skoraj popolnoma zaseden) predstavlja posnetke lanskega plesnega dogodka.Ple-sne »počitnice« se bodo zaključile jutri ob 19.30, ko bo v veliki telovadnici OŠ Ivana Roba zaživela končna produkcija Odmev barvitih ritmov. (sas)
Jubilejna sezona LGL
Novo sezono Lutkovnega gledališča Ljubljana bo zaznamovala 60-letnica delovanja tega hrama slovenskega lutkarstva. Obeta se kvalitativno in kvantitativno bogat program, je napovedal direktor Marjan Gabrijelčič. Sezono uvaja »trojček« predstav za odrasle, na programu pa so še številne premiere za najmlajše ter nekaj ponovitev iz prejšnjih sezon. Po besedah umetniške vodje Jelene Sitar Cvetko se bodo v Lutkovnem gledališču Ljubljana, dokler bo ona na tem položaju, še naprej trudili predvsem za ohranjanje lutkarskega medija, k obiskovanju predstav pa bi radi pritegnili prav vse generacije. Igre v novi sezoni med drugim prinašajo marionete na kratki navezavi, miniaturne marionete, senčne lutke in javan-ke. »Želeli smo, da je program tudi v tej smeri premišljen, raznovrsten in neslučajen,« je še dodala.
V	LGL bo od 10. do 15. septembra potekala deveta izdaja mednarodnega festivala Lutke, ki jo bodo odprli s »trojčkom« predstav za odrasle. Sitar Cvetkova je na včerajšnji novinarski konferenci dejala, da so si »trojček« na začetku predstavljali kot trilogijo predstav, ki bi jih odigrali v enem večeru. Ker pa so predstave »shodile, oziroma postale samostojne«, jih niso želeli omejevati.
Na predvečer festivala bo tako na odru LGL zaživela predstava Velika skušnjava sv. Antona avtorja Michela de Ghelderoda v režiji Edija Majarona, na prvi festivalski dan pa bosta premiero doživeli še predstavi Narcis in eho v režiji Silvana Omerzuja po besedilu Publija Ovidija Nase in Kabaretluknja avtorja in režiserja Matije Solceta. LGL je za mnoge otroke prva in-štitucija, v kateri se spoznajo z gledališko umetnostjo. Letošnji program prinaša kar pet premier, namenjenih najmlajšim. Sitar Cvi-tkova je posebej izpostavila Zvezdico Zaspanko, ki jo bodo s pomočjo lutkarskih mojstrov dobesedno »oživeli«. Ob 40. obletnici smrti Jožeta Pengova, ki je Zvezdico Zaspanko Franeta Milčin-skega Ježka prvi postavil na oder, bodo pripravili predstavo z replikami marionet na dolgi navezavi, ki so pred leti zgorele v požaru. Med novostmi sezone so še Čepica veselja Jana Wericha v režiji Andreja Rozmana Roze, Andersenov Vžigalnik, ki ga bo režiral Jan Za-konjšek, ter predstava Bobek in barčica Anje Štefan v režiji Barbare Bulatovič. Pepelko, klasiko bratov Grimm, bo na oder postavil gostujoči režiser iz Španije Luis Boy. Na sporedu bodo tudi uspešnice iz minulih gledaliških sezon, namenjene otrokom in odraslim. Tudi letos bo v gledališču potekal pedagoški program, številne dejavnosti so pripravili v sklopu Kluba mladih lutkarjev.
V	gledališču so otvoritveno pre-miero zabeležili 10. oktobra 1948. Ob praznovanju 60-letnice bo izšel almanah, v katerem bodo po Gabrijelčičevih besedah predstavljene vse premiere, ki so v LGL nastale od ustanovitne mestnega lutkovnega gledališča pa vse do danes. (STA)
Slovenski ples v Düsseldorfu
Ustvarjalci in producenti slovenskega plesa se pod motom »Slo-venia Moves - Tangible Presence« predstavljajo na 7. mednarodnem sejmu plesa, ki v Düsseldorfu poteka od 27. do 30. avgusta. Sinoči je nastopil koreograf in plesalec Edward Clug z najnovejšo predstavo nizozemske produkcije Posvetitev časa (Sacre du Temps). Predstavitev bosta danes zaokrožili predstavi Cona za pešce Branka Potočana ter Tiho telo Snejža-ne Premuš. Slovenijo na sejmu med drugimi zastopajo Plesna izba Maribor, Maska, Vitkar, Cankarjev dom in Exodos. (STA)
POTOPIS
Četrtek, 28. avgusta 2008	1 1
izlet primorskega dnevnika v uzbekistan
Podobno kot Buhara ima tudi Hi-va svojo vlogo v dogodkih, ki so označevali tekmovanje med Angleži in Rusi za uveljavitev na širšem področju. Rusi so v prvi polovici 19. stoletja vsaj dvakrat skušali prodreti do mesta s formalno nalogo osvoboditve ruskih sužnjev. Obakrat jim je puščavsko okolje podvig preprečilo. Britanci so delovali kot »freelance«. Oficir James Abbott, ki je po nevarnem potovanju dosegel Hivo, je skušal kana prepričati, naj vsem Rusom vrne svobodo, da bi se tako izognil vojaškemu napadu. Na koncu je posel uspel, Rusi pa so na vsak način želeli osvojiti Hivo, da je ne bi pred njimi Britanci. Odločilna je bila ekspedicija iz leta 1873, ki jo je kot druge vodil general Konstantin Kaufman. Po oktobrski revoluciji in ob brezvladju, ki je tam vladalo med državljansko vojno, je Hiva oklicala samostojnost, Mihail Frunze pa ji je nato podelil vlogo prestolnice Ljudske republike Horezma. Voditelji so preveč simpatizirali z idejami Ataturkovega panturkizma, zato so Horezm leta 1924 vključili v sovjetski Uzbekistan. Horezm je s svojo bogato zgodovino še danes razlog za ponos domačega prebivalstva.
Nizki minaret ali kalta-minor je ob visokem Islam-Hodži druga velika značilnost mesteca. V celoti je obložen s ke-
ramiko pretežno sinje barve, pod vrhom pa so napisi verske vsebine v arabski pisavi. Po višini in obsegu je minaret podoben hladilnim rezervoarjem vode ob jedrskih elektrarnah. Ob tleh dosega 14 metrov premera, visok pa je samo 26 metrov.
Seveda ima minaret svojo zgodbo. Nekako uradna je tista o gradnji, katero je prekinila smrt naročnika kana Muhammada Amina. Druga omenja spletkarjenje konkurenčnega buharskega kana, ki ni želel, da bi imela Hiva najvišji minaret. V ta namen naj bi podkupil arhitekta, da je ta delo zavlačeval. Ko naj bi naročnik zvedel za sabotažo, je velel arhitekta vreči iz dosežene višine, gradnja pa se je vsekakor prekinila.
Metanje hujših grešnikov z mina-reta je bil dokaj razširjen šport. Hiva premore posebno galerijo, kjer so razstavljene upodobitve oblik kaznovanja hudodelcev. Ob metanju iz minareta je srhljivo zakopavanje živih oseb z glavo navzdol. Prijetno ni bilo niti nasajanje na kol, ki je privedlo človeka do smrti po mukah, ki so trajale dva do tri dni. Druge grehe so kaznovali z zapiranjem ljudi v vreče in pretepanjem do smrti, tako, da so bili tisti, katerim so enostavno odsekali glavo, lahko zadovoljni.
Posebnost Hive, kot tudi drugih
Obzidje Hive je do nastopa strelnega orožja uspešno odbijalonapadalce; kalta minor (v sredini, nizki minaret) z dozo fantazije spominja na nuklearko; v Hivi je bil minaret mošeje Islam Hodže na dosegu roke (spodaj)
mest, so lepo izrezljana vrata iz brestovega lesa. To so prave umetnine, ročno izdelane, ker so tam roke cenejše od me-
hanizacije. Rezbarska obrt je zelo razširjena in posega v številne postavke domačega pohištva.
Tapčan je z ograjo obdan, nekako pol metra visok oder, tri metre širok in prav toliko dolg. Na njem so razgrnjene preproge in posejane blazine. Na tapča-nih ob čaju in šahu redno lenarijo samo moški. V Hivi izdelani tapčaniso prave umetnine, ker so vse navpične površine umetniško izrezljane. Podobno lepi so tudi stoli, mize in obešalniki. Z veliko preciznostjo so, iz enega samega kosa lesa in primerna za več različnih položajev, izdelana ležala za knjige. Ta predmet gre posebno dobro v promet, kajti prostor, ki ga zavzame v prtljagi, odgovarja nič več kot knjigi.
Druga izmena izletnikov se je v Hivi znašla sredi priprav enega največjih domačih praznikov. Navroz, ali novo leto, oziroma začetek novega naravnega ciklusa, slavijo 21. marca. Na mestnem trgu so skupine plesalk in godcev cele ure vadile koreografijo. Dokaj spektakularen pa je bil nastop več desetin fantov, ki so se v boksarski opremi ritmično obdelovali po ramenih in prsih, včasih pa tudi z udarci v glavo.
Hrupna vabila kioskov za prodajo cd-jev in kaset so dopolnjevali kramarji, ki so brez zvočnih omejitev predvajali primerke svoje ponudbe, od narodne
Mnenji
Giulio Vodopivec (levo) z Opčin je po poklicu mizar: »Vrata, okna, stebre in marsikaj drugega tukaj izdelujejo iz lesa. Kakovost dela je dobra. Pozna se, da imajo na razpolago pretežno manjše kose lesa, vsaj pri predmetih, ki so namenjeni drobni prodaji tujcem. Videl sem tudi veliko hišnih vrat, ki so gotovo ročno izdelana, ker je tu mehanizacija predraga ali je sploh ni. Pri nas bi podobna vrata vsekakor izdelovali s pomočjo strojev in cena bi na koncu ne bila ogromna. Za ročno delo bi mi ne imeli na razpolago primerno izučenih rok. Če pa bi jih le našli, bi se cena za ena vrata dvignila nekje do dva tisoč, dva tisoč petsto evrov.«
Giulia Valassi (desno) je na
tržaškem konzervatoriju diplomirala iz harmonike. Tako se je izrazila o glasbilih uzbeške narodne glasbe: »Mojster, ki je preizkusil razne instrumente, je igral v majhnem prostoru z dobro akustiko, kar je glasbila zelo ovrednotilo. Zanimivi so bili barva in glasovi, katerih mi nismo navajeni. Precej drugače je zvok enakih glasbil zvenel med koncertom na prostem. Pozitivno se mi zdi, da uporabljajo med domačimi praznovanji tradicionalna glasbila.«
glasbe do ruskega ročka in rapa. Dokaj presenetljivo se tistih krajev še ni oprijel zahodnjaški (ameriški) rock z angleškimi besedili.
Oglaševalni panoji so v Hivi opozarjali še na druge kraje posebnega čara. Ponujali so na primer ekskurzijo v 200 kilometrov oddaljeni Nukus, kjer obstaja izjemen muzej s slikarskimi deli neprecenljive vrednosti. Bolj kot muzej pa je to skladišče tistih del, ki niso našla prostora v muzejih Sovjetske zveze, ali pa vanje potovala samo priložnostno. V Nu-kus so trezor postavili zaradi odročno-sti in težke dosegljivosti kraja. Danes se ga lahko obišče. Znamenit je postal iz dveh razlogov, ki oba predvidevata razgradnjo. Najprej se za umetnine zanimajo Rusi, ki bi radi pridobili to, kar so v Nukus spravili predvsem iz varnostnih razlogov. Vse pa je dediščina skupne države, ki ne obstaja več in pogovori tečejo v sklopu razdelitve zapuščine. Sumljivo pa je redno obiskovanje skladišča-muzeja izvedencev in umetniških kritikov z Zahoda, katerih namen je še preveč očiten: kupiti dragocena dela za smešno nizke cene in jih nato prodati galerijam in posameznikom. Med kandidati za nakupe so tudi kulturna ministrstva raznih držav, ki bi rada pridobila dela svojih umetnikov. Pisni viri zatrjujejo, da izhaja osebje muzeja v Nukusa iz stare sovjetske garde, da zelo skrbi za shranjeno dediščino in da ni podkupljivo. Zaradi dostojanstva ljudi bi bilo prav, da ne bi prišlo kdaj do bridkih spoznanj in bi ostal muzej na koncu le prazna škatla.
Druga mamljiva točka tistega dela Uzbekistana pa vključuje še en »-stan«, namreč Karakalpakstan, oziroma deželo črnih kučm (kara-črn, kalpak-kučma »colbacco«). To je pokrajina, ki ima status avtonomne republike. Na njenem skrajnem severu ležijo daleč od izvirnih bregov ostanki Aralskega jezera z zarjavelimi skeleti nekoč ponosnega ribiškega ladjevja. Danes obiskovalce privlačujejo žalostno propadajoče ladje. Do njih je iz Hive dobrih 400 kilometrov poti. Kaj pa usoda jezera? »Če bi vsak obiskovalec,« pravijo domačini, »naj bo to politik, ekolog, znanstvenik ali radovednež, prinesel s seboj vedro vode, bi bil Aral že poln!« Gre za trpko šalo. Ekologi in strokovnjaki, ki so vedno pripravljeni sodelovati pri razpravah, so medtem izračunali, da bi bilo ob normalnem vodostaju rek Amu in Sir darje - torej brez preusmerjanja vode v karakumski kanal (za namakanje in pitno vodo v Turkmeni-stanu) in za v obširne namakalne sisteme bombažnih polj in drugih poljedelskih površin - potrebnih celih dvajset let, da bi se gladina Arala dvignila do bark, ki krasijo bregove pri Mujnaku.
(Se nadaljuje)
1 2 Petek, 29. avgusta 2008
APrimorski
r	dnevnik
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it
ronke - Občinska uprava podaljšala pogodbo do konca leta
do decembra, potem pa
Nižji prihodki zaradi ukinitve davka ICI preprečujejo zaposlitev za nedoločen čas
Ronška občina bo podaljšala termin-sko pogodbo slovenskemu knjižničarju do konca leta, zatem pa je njegovo delovno mesto na prepihu. Zaradi ukinitve davka ICI je namreč ronška občina izgubila približno štirideset odstotkov svojih prihodkov in bo z veliko težavo našla denar za naknadno podaljšanje pogodbe oz. za zaposlitev knjižničarja za nedoločen čas.
O slovenskem knjižničarju, ki skrbi za slovensko sekcijo ronške občinske knjižnice Sandro Pertini, sta se včeraj župan Roberto Fontanot in podžupanja Marina Cuzzi pogovarjala s predsednico Združenja staršev slovenske osnovne šole iz Romjana Damiano Kobal in predsednikom društva Jadro Karlom Muccijem, ki je na srečanju predstavljal tudi slovenski ženski pevski zbor iz Ronk. Župan je pojasnil, da so vse občine iz Laškega v velikih težavah zaradi ukinitve davka ICI. Z razpoložljivimi proračunskimi sredstvi so po besedah župana slovenskemu knjižničarju Micheleju Petruzu uspeli podaljšati do konca leta pogodbo, ki bi drugače zapadla v začetku septembra. Če do decembra ne bodo dobili drugih prihodkov, pogodbe zelo verjetno ne bodo morali naknadno podaljšati. Župan je pojasnil, da imajo podobne težave tudi z ostalimi občinskimi uslužbenci, ki so zaposleni na določen čas. Po njegovih besedah občina nima dovolj denarja za podaljšanje vseh terminskih pogodb, sploh pa ne more pripraviti javnega natečaja za zaposlitev osebja za nedoločen čas, saj nima zadostnih finančnih sredstev. Občina bo morala zato tudi sprejeti ukrepe, s katerimi znižati stroške; med le-temi bi lahko bilo tudi krčenje števila dni odprtja občinske knjižnice, ki bi bila v prihodnosti obiskovalcem na voljo štiri dni v tednu, ne pa sedanjih pet.
Mucci in Kobalova sta vzela na znanje težave, obenem pa sta poudarila, da je slovenski knjižničar zelo pomembna figura, saj med drugim omogoča obisk knjižnice otrokom slovenske osnovne šole iz Romjana. Mucci je pripomnil, da bo ukinitev davka ICI prizadela tudi druge sektorje, v prvi vrsti socialne storitve, hkrati pa je izrazil zadovoljstvo nad zagotovilom podžupanje Cuzzije-ve, da se bo kljub težavam zaradi ukinitve davka ICI v kratkem začela gradnja slovenskega šolskega pola v Romjanu. Ne glede na to si je treba po Muccijevih besedah še naprej prizadevati, da se bodo našla finančna sredstva za slovenskega knjižničarja tudi za prihodnje leto. (dr)
gorica - Odbor Mangiar sano in Romanova o menzah
Izkušnjo odborov staršev bi lahko razširili še na druge vrtce
Del staršev na srečanju z odbornico Silvano Romano
bumbaca
Občinska uprava je izrazila pripravljenost na sodelovanje z novimi odbori staršev, ki bi po zgledu tistih, ki že delujeta v ulici Brolo in v Štandrežu, nameravali upravljati kuhinje ostalih goriških vrtcev. Možnost vzdrževanja tovrstnega sistema bodo za vsak vrtec posebej preverili tehnični uradi občine, pred tem pa bodo morali zainteresirani starši izraziti svojo pripravljenost na ustanovitev odbora in poslati na županstvo pismo o nameri. V primeru, da bi bil nov sistem upravljanja menz izvedljiv, bi stekel v šolskem letu 20092010.
O iskanju alternativne rešitve racionalizaciji kuhinj goriških vrtcev, ki bi zadovoljila tako starše kot upravo, so se včeraj začeli pogovarjati člani odbora
Mangiar sano in občinska odbornica Silvana Romano. Le-ta je na županstvu sprejela predsednico odbora Francesco Bertoli in ostale člane, ki se bodo v prihodnjih dneh na ta račun sestali tudi z ostalimi starši otrok goriških vrtcev. »Pripravljeni smo na dogovarjanje z morebitnimi novimi odbori staršev, ki bi se pridružili že obstoječima v Štan-drežu in v ulici Brolo, le-ti pa nam bodo morali pred koncem septembra sporočiti, da nameravajo upravljati kuhinje posameznih otroških vrtcev. Nato bodo tehnični uradi za vsako ustanovo posebej preverili, ali je samouprava možna,« je povedala Romanova.
»Pogajanje se je šele začelo, nič ni še odločeno. Vsebino pogovora z od-bornico bomo posredovali tudi ostalim
staršem in preverili, ali nameravajo vsi vrtci slediti odboroma v Štandrežu in ulici Brolo. Delovanje novih odborov bi vsekakor bilo bolj kompleksno,« je povedala Francesca Bertoli in pristavila: »Ugotoviti je treba, ali bo z odbori mogoče rešiti kuhinje občinskih vrtcev. S starši se bomo srečali v kratkem, saj bo pred koncem septembra že treba poslati pisma o nameri na občino.« Medtem bo ustanovljen tudi odbor, ki bo nadzoroval pripravo in prenos hrane iz centrov za kuhanje v vrtce.
Danes dopoldne pa se bo tržaško upravno sodišče uradno izreklo v zvezi s prizivom, ki so ga zoper občinski sklep o krčenju števila kuhinj vrtcev vložili starši, svetniki opozicije, kuharji in sindikati. (Ale)
Goričan razstavlja v Celovcu
Mlad goriški slikar Matteo Colovatti bo svoja platna razstavil na županstvu v Celovcu, ki je sicer pobraten z Gorico. Razstavo bodo odprli 1. septembra, likovna dela pa bo predstavila umetnostna kritičarka Serenella Ferrari. Na odprtju bo goriško občino predstavljal občinski svetnik Franco Hassek, po vsej verjetnosti pa tudi odbornik za kulturo Antonio Devetag. Športno združenje Marathon prireja na dan odprtja avtobusni izlet v Celovec in seveda ogled razstave. Na razpolago je še nekaj mest.
Vitel v novih prostorih
Televizija Vitel bo danes ob 17. uri praznovala svojo 16-letnico delovanja z odprtjem novih poslovnih prostorov v stavbi Primorskega tehnološkega parka ob nekdanjem mejnem prehodu Vrtojba.
Umrla Maria Pia Pavani
Včeraj je umrla Maria Pia Pavani, 64-letna pisateljica in slikarka iz Krmi-na, ki je pred leti zbolela za amio-trofno lateralno sklerozo. Pavanije-va zapušča moža Giuseppeja, sinove Arianno, Vittoria, Marca in Carlo ter starša Flaminio in Ottorina. Pogreb bo danes ob 16. uri v krmin-ski stolnici.
Skrbi jih goriško šolstvo
Goriški pokrajinski odbornik za šolstvo Maurizio Salomoni se je obrnil na deželni šolski urad z vrsto zahtev. Iz pokrajine so sporočili, da je upravitelj zahteval možnost odprtja paralelke v prvem razredu osnovne šole Duca DAosta in v prvem razredu turističnega zavoda v Tržiču, predlagal pa je tudi ohranitev večernih tečajev na tehničnih zavodih Galilei v Gorici in Einaudi v Štara-nacanu. Nad »škandaloznimi« odločitvami deželnega šolskega urada, ki je racionaliziral ponudbo večernih tečajev tik pred začetkom šolskega leta, se zgraža tudi goriški občinski svetnik Oljke Federico Portelli.
Romana Černic druga
Romana Černic iz balinarskega kluba Mak se je uvrstila na drugo mesto na 15. ženskem balinarskem turnirju, ki je potekal v soboto na baliniščih v Sovodnjah in v Štandrežu in ga je priredilo Društvo slovenskih upokojencev za Goriško. V torkovem članku je bilo pomotoma zapisano, da je 2. mesto zasedla druga tekmovalka.
ronke - Zasedanje deželnega odbora	tržič - Včeraj so se zgodile tri prometne nesreče
dež m^ono^™ Avto obstal na tračnicah
deželni civilni zaščiti
Odbor Furlanije-Julijske krajine je deželni civilni zaščiti namenil pet milijonov evrov. Izredni prispevek je dežela odštela po veliki škodi, ki jo je 8. in 9. avgusta povzročilo silovito neurje na raznih območjih Furlanije-Julijske krajine in predvsem v Grade-žu. Sklep o dodelitvi prispevka je deželni odbor Renza Tonda na pobudo odbornice Sandre Savino sprejel na včerajšnjem zasedanju, ki ga je deželna vlada tokrat sklicala v Ronkah.
Ob dodelitvi prispevka, ki ga bo deželna civilna zaščita vložila v posege za zagotavljanje varnosti, je deželni odbor včeraj na podlagi podatkov pokrajinskih inšpektoratov za kmetijstvo določil tudi vrednost žitaric, sadja in vinogradov, kar bo omogočilo izračun odškodnin za škodo, ki so jo v letu 2008 povzročile nevihte in toča. Ob tem je bilo tema včerajšnjega zasedanja sodelovanje dežele FJK z vsedržavnim centrom za preprečevanje in nadzor nad boleznimi, za katerega se je odbor odločil na pobudo de-
RenzoTondo
kroma
želnega odbornika za zdravstvo Vladimira Kosica. Odbor je tudi sprejel seznam prioritet, ki ga je sestavil v sodelovanju z komisijo za zdravje pri konferenci deželnih odbornikov za zdravstvo.
Med sklepi, ki jih je deželna vlada sprejela na včerajšnji seji v Ronkah, je bil tudi pravilnik za dodeljevanje štipendij univerzitetnim študentom, ki se izpopolnjujejo v tujini. V razpisu bodo navedena pravila za predstavitev prošenj in rekviziti, ki omogočajo koriščenje prispevka.
V istem trenutku je prihajal vlak - V središču mesta trčili vozili - Poškodovanega motociklista prepeljali na Katinaro
V Tržiču so se včeraj zgodile tri prometne nesreče. Ob 11.30 je 48-letni Nico-letti Santillo avtomobil fiat 600 obstal na tračnicah v industrijski coni ravno v trenutku, ko je mimo vozil tovorni vlak. K sreči je bila njegova hitrost zelo nizka, tako da se voznica ni poškodovala, čeprav njen avtomobil bo potreben številnih popravil. Ob 13.30 sta na križišču med ulicama Teren-ziana in Canaletto trčila avtomobila tipa toyota yaris in citroen zx, vendar njuna voznika nista zadobila poškodb.
Najhujša je bila nesreča, ki se je pripetila ob 16.30 v ulici Valentinis. Trčila sta avtomobil tipa volvo C80, za volanom katerega je sedel 43-letni Andrea Rossi iz Šta-rancana, in motor tipa aprila rsv, ki ga je upravljal 32-letni Tržičan Fabio Scarlata in ki se je huje poškodoval. Na kraju nesreče je posredovalo osebje službe 118, ki je nudilo pomoč edino motociklistu; ker je za-dobil močan udarec v prsni koš, so ga s helikopterjem prepeljali v katinarasko bolnišnico, kjer so ga sprejeli na zdravljenje v oddelku za intenzivno nego. Po zbranih podatkih naj ne bi bil v smrtni nevarnosti.
Avto in vagon v pločevinastem objemu
bumbaca
/
GORIŠKI PROSTOR
Sobota, 30. avgusta 2008
13
nova gorica - Pravosodni minister Lovro Šturm na slovesnem odprtju novih prostorov
Okrajno sodišče končno pod eno samo streho
Ministrstvo odštelo 4,2 milijona evrov - Število zaposlenih še vedno pod predvidenim
Okrajno sodišče v Novi Gorici, ki je doslej delovalo celo na petih lokacijah, je odslej pod eno streho. V nove prostore na Prvomajski ulici v Novi Gorici, ki si jih delijo še z okrožnim državnim tožilstvom Nova Gorica, so se preselili pred kratkim, slovesno pa jih je v včeraj odprl pravosodni minister Lovro Šturm, ki se je mudil na obisku v Novi Gorici.
»Še pred enim letom se nismo nadejali, da bo okrajno sodišče združeno na eni lokaciji,« je ob slovesnem odprtju prostorov povedal Jernej Kovše, predsednik novogoriškega okrajnega sodišča. Veselje nad novimi prostori je izrazila tudi vodja okrožnega državnega tožilstva v Novi Gorici Branka Oven. Minister Šturm pa je v uvodnem nagovoru poudaril, da se bo na račun izpraznjenih prostorov na Kidričevi ulici, kjer je doslej deloval tudi del okrajnega sodišča, zmanjšala prostorska stiska za okrožno sodišče, ki ostaja na Kidričevi. Z nakupom stavbe, ministrstvo je zanjo odštelo 4,2 milijona evrov, bodo letno privarčevali 95.000 evrov proračunskih sredstev, ki so jih doslej namenjali za najem prostorov na raznih lokacijah v mestu. V sosednjo stavbo pa se je že prej preselila tudi zemljiška knjiga in geodetska uprava - obe instituciji sta pred tem tudi imeli prostore v stavbi na Kidričevi ulici.
Na okrajnem sodišču v Novi Gorici je zaposlenih 13 sodnikov, čeprav jih sistematizacija dela predvideva 15, na okrožnem državnem tožilstvu pa je po sistematizaciji poleg vodje predvidenih 8 tožilcev, 2 pomočnika in 2 strokovna sodelavca, zaposlenih pa je, poleg vodje, 5 tožilcev in dva pomočnika. V načrtu imajo zaposlitev še enega tožilca in enega strokovnega sodelavca.
Minister je ob tej priložnosti poudaril, da je novogoriško okrajno sodišče na dobri poti, da opravi s sodnimi zaostanki še pred letom 2010, ki si ga je ministrstvo zastavilo za to nalogo. Novi poslovni prostori na Prvomajski ulici obsegajo pritličje in štiri nadstropja, skupaj dobrih 1.600 kvadratnih metrov površin. V njem so pisarniški prostori in razpravne dvorane, v kleti pa 40 parkirnih mest.
Minister se je v četrtkovih popoldanskih urah pomudil še na sedežu Evropske pravne fakultete v Novi Gorici. Tam so mu predstavili študijske programe in ga seznanili še z drugimi podrobnostmi fakultete.
Katja Munih
Minister Lovro Šturm med rezom traku
km
štmaver - Drevi
Note v mestu z mladim kitaristom
Cerkev v Štmavru bo tudi letos gostila koncert iz niza Note v mestu. Drevi ob 20.30 se bo predstavil mladi kitarist Gabriele Del Forno iz Vidma; študij kitare je opravil pri goriški glasbeni šoli pod vodstvom Claudia Pia Liviera. Mladi Videmčan nastopa kot solist in tudi v komornih zasedbah. Že več let je član skupine Gorizia Guitar Orchestra, s katero je sodeloval na številnih turnejah v Italiji in tujini, kjer se je izkazal tudi kot solist. Ob tem je Del Forno zaključil študij inženirstva v Vidmu.
Na drevišnjem koncertu v Štmavru bo nastopil z zahtevnim programom, ki sega od klasičnih do bolj modernih glasbenih žanrov. Pobudniki koncertnih večerov po mestnih in primestnih četrtih so goriška občina, rajonski sveti in glasbena šola »Citta di Gorizia«. Pri pripravi koncerta v Štmavru sodelujeta še domače društvo Sabotin in župnija sv. Mavra in Silvestra. (vip)
trzic
Prispevki
zgodovinskim
lokalom
Postopek za dodelitev priznanja tržiškim zgodovinskim lokalom, za katerega se je zavzela občinska uprava, se uspešno nadaljuje. Občina Tržič je na podlagi kriterijev, ki jih predvideva deželni zakon iz leta2005, zaenkrat določila osem lokalov in trgovskih podjetij z zgodovinsko vrednostjo, ki bi imeli pravico do deželnega prispevka. Le-ti so lekarna Alla salute v ulici Cosulich, kavarna Corso na križišču med drevoredom San Marco in korzom Popolo, prodajalna Mazzoli in podjetje Utili e successo-ri na korzu Popolo, kavarna Municipio na trgu Republike, kavarna Car-ducci v ulici Duca DAosta ter bara Del Pellegrin in Commercio v ulici Duca DAosta. Prošnjo za dodelitev deželnega prispevka, ki je namenjen restavratorskim posegom, je doslej predstavil le eden izmed kandidatov. Prošnjo bodo danes vzeli v pretres občinski odbornik Paolo Frittitta in občinski urad za urbanizem.
gorica - Sprejem Miroslave Braini na županstvu
Zahvala za prizadevanje
Romoli in Romanova sta dolgoletni ravnateljici, ki odhaja v pokoj, poklonila plaketo
Z leve odbornica Silvana Romano, župan Ettore Romoli in ravnateljica Miroslava Braini
bumbaca
gorica - Drevi se na trgu Battisti začenja 38. festival folklore
Za uvod Polinezijci, Armenci in Srbi
Jutri bodo nastopile folklorne skupine iz Indije, Venezuele in Rusije - V žiriji tudi slovenski strokovnjaki za ljudske plese
Člana folklorne skupine iz Indije med plesom
Folklorne skupine iz Polinezije, Srbije, Armenije in s Sardinije bodo drevi uvedle v 38. mednarodni festival folklore, ki bo ta konec tedna poživil Gorico. Ob 20. uri bo na trgu Battisti dobrodošlico nastopajočim folklornim skupinam izrekla goriška godba na pihala, ob 20.45 pa bo slovesno odprtje festivala. Od 21. ure dalje bodo nastopile skupine »Santa Gorizia« iz Gorice, »Aloha Tahiti« iz Polinezije, »Obuča« iz Beograda, »Figu-linas« iz Sassarija in »Geghard« iz Armenije.
Na trgu Battisti bo prav tako živo jutri, ko se bodo od 20.30 dalje zvrstile skupine »Danzerini di Lucinico« iz Ločnika, »Fanfara Transilvania« iz Romunije, »Mi-lon mela« iz Indije, »Wazabara« iz Venezuele in »Kazachia zastava« iz Rusije.
Vrhunec bo folklorni festival doživel v nedeljo. Ob 11. uri bosta v ljudskem in spominskem parku koncerta godb iz Ancone in Lienza, ob 11.30 bo pred županstvom zaigrala romunska »Fanfara Transilvania«. 43. sprevod folklorni sku-
pin se bo začel ob 16. uri na korzu Italia, zatem bo obšel korzo Verdi in ulico Petrarca ter se zaključil na trgu Battisti. Poleg vseh že omenjenih skupin bodo po korzu korakali folkloristi društev Man-drač iz Kopra, Gartrož iz Nove Gorice, »Costumi bisiachi« iz Turjaka, »M. Grion« iz Koprivnega in Stu ledi iz Trsta.
Nastope sodelujočih skupin bo ocenjevala strokovna skupina, ki ji predseduje Massimiliano Marangon, profesor ljudskih tradicij na rimski univerzi Sa-pienza. Poleg njega sestavljajo žirijo še Ante Cukrov iz Poreča, Bruno Ravnikar iz Ljubljane, Peter Suhadolc iz Trsta in Magdalena Tovornik iz Ljubljane. Tajnica žirije je podpredsednica goriškega združenja Pro Loco Anna Maria Boileau. Nagrajevanje bo v nedeljo ob 18. uri na trgu Battisti, kjer bo ob 21. uri tudi zaključni ples z vsemi folklornimi skupinami. Zaradi festivala bo danes od 18. ure dalje prepovedano parkiranje v ulicah Cadorna in Petrarca ter okrog trga Battisti.
»V zahvalo za vnemo in navdušenje pri vsakodnevnem spopadanju s šolskimi izzivi.« Tako je zapisano na plaketi, ki sta jo goriški župan Ettore Romoli in občinska od-bornica za šolstvo Silvana Romano včeraj podarila ravnateljici goriških slovenskih osnovnih šol in vrtcev Miroslavi Braini. Le-ta bo namreč s prvim septembrom odšla v pokoj, občinska uprava pa jo je želela pred tem pomembnim korakom pozdraviti in se ji pokloniti za dolgoletno prizadevanje v svetu šolstva.
»Brainijeva si je priznanje zaslužila, saj se je v vlogi ravnateljice znala spoprijeti tudi z zapletenimi problematikami. Za vse, kar je naredila za goriško šolo, se ji iskreno zahvaljujem v imenu mesta,« je povedal Ro-moli, Romanova pa je pristavila: »Upam, da se bom kot odbornica tudi v prihodnje lahko posluževala dragocene izkušnje ravnateljice Miroslave Braini, ki mi je od začetka mandata vedno pomagala. Odločnost, s katero se je spoprijemala z izzivi sveta šole, je bila za goriško šolstvo zelo pomembna.«
Brainijeva, ki jo je včeraj v beli dvorani goriškega županstva spremljala tudi podravnateljica Franka Padovan, se je upraviteljema ganjeno zahvalila za lepe besede in plaketo. Spregovorila je tudi o sodelovanju med slovenskimi in italijanskimi šolami, ki ga je v svoji karieri dosledno spodbujala. Romoliju in Romanovi je poklonila dva likovna izdelka osnovnošolskih učencev, ki ju bosta upravitelja obesila v v svojih pisarnah. (Ale)
10	Nedelja, 31. avgusta 2008	GORIŠKI PROSTOR	/
gradež - Zaključuje se prvi del
Puppet festival se seli v Brda
Lutkovna predstava v Gradežu
V Gradežu se danes zaključuje prvi del letošnjega Puppet festivala. Ob 17.30 bo pod šotorom pred plažo GIT nastopila skupina Malarancio z lutkovno predstavo »Famelico Lupo«; sledila bo ustvarjalna delavnica z Magdo Martin-ci. Ob 21. uri bo predstava »Macc-hin...azione ed altre diavolerie«; nastopila bo skupina Theatre en Vol iz Sassarija.
Jutri se lutke in lutkarji selijo v Brda; v kmetijskem podjetju Gradis'ciutta na Jazbinah bo ob 17.30 nastopila skupina Teatro Tages iz Cagliarija s predstavo »Il fil'armonico«, ob 19. uri v vili Russiz v Koprivnem pa skupina Teatro del drago iz Ravenne s predstavo »La mirabolan-te istoria di Fagiolino«. V nedeljo, 31. avgusta, ob 17.30 bo v kmetijskem podjetju Norina Pez v Dolenjem nastopila skupina Teatro Glug iz Arezza z igro »La
Nova Gorica letos praznuje 60. obletnico nastanka. Novogoriška mestna občina je pripravila niz prireditev, ki obeležujejo ta jubilej. Nekaj spremljevalnih dogodkov je že potekalo, glavnina pa se obeta prihodnji teden z vrhuncem, ki bo v petek, 5. septembra in v soboto, 6. septembra.
Jutri bodo štirje dogodki; ob 11. uri bo tradicionalna spominska slovesnost na Hudem polju v organizaciji Društva vojnih invalidov severne Primorske, ob 18. uri bo v okviru krajevnega praznika Solkan odkritje spominske plošče solkanskim mizarjem v Mizarski ulici, sledil bo kulturni program na trgu M. A. Plenčiča, nato pa filmski večer o Solkanu in mizarjih na trgu J. Srebrniča. Dogodek organizira solkanska krajevna skupnost. Ob 19. uri bo v sklopu Krajevnega praznika Grgar na tamkajšnjem športnem igrišču zabava in ples z ansamblom Modri val, še prej pa bo nastopila vokalna skupina Grgar. Ob 20. uri bo v spominskem parku na Trnovem slovesnost ob 3. obletnici prižiga Ognja miru in ljubezni v organizaciji mednarodne mirovniške fundacije Beli golob.
Naj med dogodki prihodnjega tedna izpostavimo predvsem praznična 5. in 6. september. V petek se bo program odvijal od 14. ure dalje, med vidnejšimi dogodki sta odkritje spominske plošče ob 60. obletnici začetka gradnje Nove Gorice na prvem »ruskem bloku«, na Kidričevi ulici 33. Dogodek organizira novogoriško turistično društvo. Ob 20.30 pa bo tradicionalni slavnostni sprejem, ki ga prireja župan mestne občine Nova Gorica Mirko Brulc, s slovesnostjo ob 60-letnici Nove Gorice. Dogodek bo potekal v Slovenskem narodnem gledališču, kjer bo ob kulturnem programu tudi premiera filma Nova Gorica iz popka v cvet v režiji Alenke Konič, medtem ko je slovesnost
foto cta
grande sfida tra il riccio e la lepre«, ob 19. uri v vili Russiz v Koprivnem skupina L'allegra brigata iz Bergama s predstavo »Fanfurla« in ob 21. uri v kmetijskem podjetju Komjanc na Valerišču v Števerjanu skupina Roggero Rizzi & Sca-la iz Vareseja s predstavo »Sacco vuoto... sacco pieno«.
Pri združenju za animirano gledališče CTA, ki je organizator festivala, so medtem že na razpolago abonmaji za večerne lutkovne, ki bodo od 2. do 6. septembra v Gorici. Abonma stane 24 evrov, z njim je mogoče vstopiti na osem predstav, lahko pa ga tudi osem oseb uporabi za isto predstavo. Popoldanske predstave bodo s prostim vstopom; informacije in abonmaji v uradu združenja CTA v Kapucinski ulici 19/1 v Gorici (tel. 0481-537280, info@ctagorizia.it).
režirala Alenka Saksida. Na mestni občini pričakujejo veliko zanimanje za ta dogodek, na katerega je vabljena širša javnost. Vstop bo prost, brezplačne vstopnice bo moč dvigniti pred prireditvijo, natančnejše informacije bodo iz županovega kabineta posredovali v prihodnjih dneh. Ker pa lahko dvorana gledališča sprejme le omejeno število ljudi, bo na travniku pred občinsko in gledališko stavbo postavljen velik zaslon, preko katerega bo moč tudi zunaj spremljati dogajanje v dvorani.
Med bero sobotnih dogodkov na tem mestu izpostavljamo le dva. Dopoldan bo slavnostna seja novogori-škega mestnega sveta ob občinskem prazniku in podelitev letošnjih priznanj zaslužnim občanom in skupinam. Popoldan, ob 13. uri pa bo na Bevkovem trgu v središču mesta odkritje spomenika graditeljem Nove Gorice. Spomenik je delo akademskega slikarja in domačina Zmaga Posege, poleg treh skulptur bodo namestili tudi kamnite klopi, ki bodo zaokrožale novo urejeni delček Bevkovega trga z namenom, da zaživi kot mesto druženja občanov. Na slovesnem odkritju spomenika graditeljem mesta pričakujejo še živeče nekdanje brigadirje z vseh koncev Slovenije, tudi iz srbskega Aleksandrovca se bo pripeljal en avtobus obiskovalcev. Sicer pa organizatorji pričakujejo obisk nekaj tisoč ljudi, napovedanih je 15 avtobusov z različnih koncev Slovenije, računajo pa tudi, da se bo veliko ljudi v Novo Gorico odpravilo z osebnimi avtomobili. Zaradi izrednega dogodka v mestu bo veljal tudi poseben prometni režim in zapore ulic, parkiranje pa bo posebej urejeno na več koncih mesta. Več podrobnosti o tem ter o drugih spremljevalnih prireditvah bomo objavljali sproti, na ogled pa so tudi na spletni strani novogoriške mestne občine: www.nova-gorica.si. (km)
[I] Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
OBČINSKA 1, ul. S. Michele 108, tel.
0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU
CINQUETTI, ul. Manzoni 159, tel.
0481-69019. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel.
0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH
ALLANGELO, ul. Roma 18, tel. 0481777019.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
RISMONDO, ul. E. Toti 52, tel. 0481410701.
Gledališče
GLEDALIŠKA SKUPINA GRUPPO TEATRALE PER IL DIALETTO bo nastopila z gledališko predstavo »L a strada ferata« v torek, 2. septembra, ob 21. uri v Zagraju (kmetijsko podjetje Castelvecchio); vstop prost.
GLEDALIŠKA SKUPINA GRUPPO TEATRALE PER IL DIALETTO prireja gledališko predstavo v tržaškem narečju z naslovom »El campa-non« v ponedeljek, 1. septembra, ob 20.30 v palači Attems v Gorici.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠKE NOVA GORICA: sreda, 3. septembra, ob 17. uri gostovanje Mini teatra iz Ljubljane z gledališko predstavo Tarcisia Galbiati z naslovom Riba, raca, rak; vstop prost, predstava v okviru praznika mestne občine Nova Gorica.
ui Kino
GORICA
KINEMAX Dvorana 1: 16.50 - 18.30 -20.10 »Kung fu panda«. Dvorana 2: 17.45 - 20.40 »Le cro-nache di Narnia: Il principe Ca-spian«.
Dvorana 3: 17.30 »Piacere Dave«; 20.00 - 22.00 »Io vi trovero«.
NA DVORIŠČU SKUPNOSTI ARCO-BALENO: 21.00 »Little Miss Suns-hine«.
TRŽIČ
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.00 »Kung fu panda«. Dvorana 2: 17.50 - 20.10 - 22.15 »Doomsdey« (prepovedan mladim pod 14. letom).
Dvorana 3: 16.30 - 18.30 »Kung fu panda«; 20.15 - 22.15 »Piacere Dave«.
Dvorana 4: 17.30 - 20.30 »Le cro-nache di Narnia: il principe Ca-spian«.
Dvorana 5: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Sex List - Omicidio a tre«.
Koncerti
GLASBENI FESTIVAL MED ZVOKI
KRAJEV: danes, 29. avgusta, ob 20. uri v gradu Kromberk koncert tria Eccentrico; v četrtek, 4. septembra, ob 21. uri na sedežu društva Skala v Gabrjah koncert Emanuele Batti-gelli (harfa); v nedeljo, 7. septembra, v cerkvi sv. Gotarda v Marianu koncert dua Tagliaferri (saks sopran) -Sciddurlo (orgle); vstop prost.
NA BEVKOVEM TRGU V NOVI GORICI bo v četrtek, 4. septembra, ob 20.15 koncert mladinskega orkestra Knabenmusik iz Meersburga v Nemčiji; vstopnine ni.
V VILI CODELLI V MOŠU bo v soboto, 30. avgusta, ob 21. uri koncert komornega orkestra Pro musica Salzburg; v nedeljo, 31. avgusta, bo zaključila niz pianistka Alessandra Am-mara s koncertom z naslovom »La magia del pianoforte«; vstop prost.
H
Šolske vesti
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOL v
Ul. Brolo v Gorici obvešča, da se pouk prične na vseh osnovnih šolah v ponedeljek, 8. septembra, ob 8. uri, v otroških vrtcih pa se didaktična dejavnost prične v sredo, 10. septembra, za prvi letnik od 9. do 11. ure, za ostale pa po običajnem urniku vrtca do 12. ure brez kosila.
MLADINSKI DOM sporoča, da se novo šolsko leto začelo v ponede-
ljek, 1. septembra, s pripravo na vstop v nižjo srednjo šolo, ki bo potekala do petka, 5. septembra, od 9. ure do 12.30; informacije in vpis na tečaj in k pošolskemu pouku 200809 na tel. 328-3155040 ali 0481536455 (goriški urad SSO).
RAVNATELJ DIDAKTIČNEGA RAVNATELJSTVA v Ulici Brolo v Gorici obvešča, da bo prva seja vzgojiteljskega in učiteljskega zbora v ponedeljek, 1. septembra, ob 16. uri na sedežu ravnateljstva.
RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da bo zbor učnega osebja v ponedeljek, 1. septembra, ob 9. uri v prostorih osnovne šole Petra Butkoviča-Domna v Sovodnjah.
RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da se bo pouk v vrtcih v Doberdobu, Sovodnjah, Rupi, Romjanu in Ron-kah začel v ponedeljek, 15. septembra (prihod od 7.45 do 8.30). Pouk v osnovnih šolah v Doberdobu (7.50), Sovodnjah (8. ura) in na Vrhu (8.00) se bo začel v torek, 9. septembra, v osnovni šoli v Romjanu pa 15. septembra (7.55). Od 15. do 19. septembra se bo pouk v osnovni šoli v Romjanu zaključil ob 13. uri brez kosila. Prvi dan pouka na nižji srednji šoli v Doberdobu bo v torek, 9. septembra, s pričetkom ob 7.45.
SREDNJA ŠOLA IVANA TRINKA V GORICI obvešča učno osebje, da bo otvoritvena seja profesorskega zbora v ponedeljek, 1. septembra, ob 9. uri, obenem sporoča staršem in učencem, da se bo novo šolsko leto začelo v ponedeljek, 8. septembra.
S Izleti
SPDG priredi v nedeljo, 31. avgusta, vzpon na Reisskofel (blizu Herma-gorja, Koroška, Avstrija). Vrh spada v sklop vrhov prijateljstva. Odhod izpred Rdeče hiše v Gorici ob 5.uri, prevoz z lastnimi sredstvi; informacije na tel. 348 5945642.
13 Obvestila
AKŠD VIPAVA organizira kotalkarski kamp za otroke vrtca in osnovne šole od ponedeljka, 1. septembra, do petka, 5. septembra, od 8. do 13. ure v prostorih društva Vipava na Peči (Sovodnje). Poleg kotalkanja bodo na programu še druge zabavne dejavnosti; informacije in prijave na tel. 0481-882260 (Monica) ali na sedežu v popoldanskih urah.
OK VAL prireja od začetka šolskega leta dalje otroško telovadbo in mi-niodbojko vsak torek in četrtek v štandreški telovadnici; za letnike 2002 in 2003 med 15.30 in 16.30, za letnike 1999-2001 med 16.30 in 17.45 in za letnike 1997-1998 med 17.45 in 19. uro; informacije in vpisovanje v večernih urah na tel. 393-9294686 (Sandro Corva), 333-1439655 (Tjaša Corva) ali okval@virgilio.it.
DRUŽBA se dobi v nedeljo, 31. avgusta, ob 13. uri.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo društveni sedež na Verdijevem Kor-zu v Gorici zaprt do 30. avgusta.
GLASBENA MATICA - Gorica obvešča, da bo do 31. avgusta urnik urada od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure.
GORIŠKI MESTNI REDARJI sporočajo ulice, dneve in urnike merjenja hitrosti z radarjem: Drevored 20. septembra - danes, 29. avgusta, 9.30-10.30.
SLOVENSKA SKUPNOST IN KROŽEK ANTON GREGORČIČ sta sklenila, da nudita pomoč za čimprejšnjo sanacijo škode, ki je nastala ob hudih nalivih v Sloveniji. Najbolj prizadeta je občina Desternik, kjer je 15. avgusta divjala močna nevihta s točo, ki je poškodovala veliko večino stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij, prav tako so uničene poljščine, vinogradi in sadovnjaki. V ta namen je na razpolago tekoči račun na Zadružni banki Do-berdob-Sovodnje št. IT 54 F 08532 12401 000000740245 z naslovom »Pomoč prizadetim v občini De-sternik - Slovenija«, na katerega lahko vsakdo daruje za pomoč oško-
-/
dovanim prebivalcem občine De-sternik.
SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO Emil Komel obvešča, da se začne reden pouk v ponedeljek 15. septembra. Urnik skupinskega pouka in koledar srečanj staršev s predmetnimi učitelji bo na razgla-sni deski šole od 8. septembra dalje. Lanski učenci lahko še potrdijo vpis do 29.avgusta. Nove vpise sprejemamo do 5.septembra.
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bo goriški urad do 31. avgusta odprt po poletnem urniku od 9. do 13. ure.
ZDRUŽENJE CUORE AMICO iz Gorice obvešča, da bo sedež v Ul. Cipriani 71 v Gorici (tel. 0481-523153) do 31. avgusta odprt ob ponedeljkih in četrtkih med 10. in 12. uro, od ponedeljka do petka med 16. in 19. uro.
ZSŠDI obvešča, da sta urada v Trstu in Gorici odprta od ponedeljka do petka s poletnim urnikom od 8. do 14. ure.
0 Prireditve
»INTERLINEA ZERO 2008 - Austria! da Auchentaller a oggi« je naslov niza večerov v palači Attems Petzenstein v Gorici v organizaciji Pokrajinskih muzejev v Gorici in v sodelovanju s kulturnim združenjem Equilibri iz Gorice: 3. septembra, ob 21. uri scensko branje z naslovom »Il fortino della Signora Emma«; 10. septembra, ob 21. uri film »Funny Games«.
»PERCORSI DI-VERSI« je niz pesniških srečanj z glasbeno spremljavo, ki bodo potekala v centru Mare Pensante v parku Basaglia v Ul. Vit-torio Veneto 174 v Gorici: v ponedeljek, 1. septembra, ob 18. uri srečanje z Giancarlom Lombardijem in Antonello Bukovaz; v ponedeljek, 8. septembra, ob 18. uri bo Carmelo Fasolo prikazal projekcije in fotografije vseh srečanj.
KROŽEK ANTON GREGORČIČ IN SLOVENSKA SKUPNOST GORICA prirejata slovesnost ob postavitvi plošče Stanislavu A. Kamenščku na rojstno hišo v Ročinju v soboto, 30. avgusta, ob 17. uri. Slavnostni govornik bo minister za kulturo Republike Slovenije Vasko Simoniti, sodelovali bodo MPZ Kras iz Opat-jega Sela, Julijan Čavdek za Slovensko skupnost Gorica in Marjan Terpin za krožek Anton Gregorčič.
V KRMINU bo danes, 29. avgusta, ob mednarodnem festivalu Dnevi poezije in vina na Trgu XXIV Maggio ob 18.30 srečanje s pesniki Ivanom Cricom, Mauriziom Mattiuzzo, Lu-cianom Morandinije in Marino Mo-retti in ob 21.30 bo v občinski dvorani koncert tria Claudio Cojaniz (klavir), U.T. Ghandi (tolkala) in Giovanni Maier (kontrabas); vstop prost.
ZDRUŽENJE EX BORDER prireja ob 23. mednarodnem literarnem festivalu Vilenica praznik kulture z naslovom »Care_Cassandre« v torek, 2. septembra, ob 18.45 v goriškem gradu. Prisotna bosta kitajski pesnik Yang Lian in kitajska pisateljica Yo Yo (Liu Youhong).
0 Mali oglasi
DVA PSIČKA mešančka, majhne rasti (samček in samička ) iščeta dobrega gospodarja. Tel.: 0481-78154 (ob večernih urah) ali 347-1243400.
KLAVIR ZIMMERMEN prodam. Tel.: 339-4484763 v večernih urah.
KUPIM KNJIGE za 1. razred klasičnega liceja (IV gimanzija) Trubar v Gorici; tel. 00386-31375412.
PRODAM NEPREMIČNINO v ul. Pe-trogalli, ob slovenski meji, potrebno obnove, sestavljena iz 3 stanovanj (skupno 200 kv. metrov), 2 garaži in vrt (150 kv. metrov). Tel.: 3482230840 (Svetlana) in 393-5749234 (Enrico).
PRODAM krompir. Klicati ob uri kosila na tel. 0481-78066.
Pogrebi
DANES V GORICI: 10.30, Valter Gu-glione iz splošne bolnišnice v stolnico in na glavno pokopališče.
nova gorica - Do 6. septembra
Mesto bo praznovalo svoj 60. rojstni dan
Odkrili bodo ploščo v Kidričevi ulici in spomenik graditeljem na Bevkovem trgu
/
ljubljana - Cankarjev dom
Kulturno-vzgojni program za mlajše
Cankarjev dom (CD) že vrsto let zelo uspešno goji kulturno-vzgojni program, ki je namenjen mlajšemu občinstvu. Tudi za letošnjo sezono se obeta vrsta abonmajev, denimo Abonma Gobec in godec, Ta hud abonma in dva filmska abonmaja, Jaz in svet ter Jaz in ti. Vodja kulturnov-zgojnega in humanističnega programa v CD Barbara Rogelj je na včerajšnji predstavitvi, namenjeni mentorjem, učiteljem in novinarjem, poudarila, da se zavzemajo za kakovostno in sistematično kulturno vzgojo otrok in mladine na vseh umetnostnih področjih.
Da ne gre za prisiljene vsebine z očitno pedagoško noto, pričajo številni projekti, ki so že del železnega repertoarja Cankarjevega doma. Med najbolj priljubljene dogodke, ki vsakič znova navduši mlade, sodi Literarni kviz s Pavletom Ravnohribom in Igorjem Ribičem.
Le nekaj poudarkov iz različnih abonmajev; Abonma Gobec in godec, ki ga ustvarjajo Boštjan Gombač, Jure Longyka in Žiga Golob, prinaša ljudsko in umetno pravljično izročilo na zelo sodoben način, Ta hud abonma vsebuje denimo predstavo
Tri Sneguljčice - pravljični lik bo zaživel skoz plesni, lutkarski in igralski medij. Filmski abonma Jaz in svet bo oblikovalo sedem filmov, ki predstavljajo ogledalo druge polovice 20. stoletja. Vodja filmskega programa CD Simon Popek je izbral filme, kot so Zbogom, Bafana, Pomlad v Bosni in Persepolis. Drugi filmski abonma z naslovom Jaz in ti sestavljajo duhoviti in zabavni umetniški filmi Dva dni v Parizu, Jesenski vrtovi, Povratne steklenice in drugi.
Bogat kulturno-vzgojni program je nadrobno predstavljen v več zloženkah, v živo pa je zbranim o svoji novi predstavi Ella spregovoril režiser in igralec Primož Ekart. V Cankarjevem domu so ga k sodelovanju ponovno povabili potem, ko je bila njegova predstava Poročena s seboj prava uspešnica.Ekart se bo v novi predstavi Ella po besedilu večnega upornika Herberta Achternbuscha posvečal tistim, ki so na obrobju družbe. če je bila v Poročena s seboj tema nekonvecionalna spolna usmerjenost, je tokrat »bebavost«, norost. Ekart verjame, da morajo tisti, ki so v večini, stopiti v bran manjšini, kar sam počne s pomočjo gledališča. (STA)
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
GORICA
Kulturni center Lojze Bratuž
V	torek, 2 septembra ob 21.00 / Lutkovni festival »Puppet festival« prva izvedba predstave priznanega Fran-cesca Tullia Altan - Olivia paperina.
ŠEMPOLAJ
Dvorišče osnovne šole
V	sredo, 17. septembra ob 20.30 / Marco Tassara: »Amour, amore, Liebe... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kju-der. Gledališka skupina KD »Brce« iz Gabrovice pri Komnu.
_SLOVENIJA_
VIPAVSKI KRIŽ
Grajsko dvorišče
Jutri, 29. avgusta ob 21.00 / Marco Tas-sara: »Amour, amore, Liebe... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kjuder. Gledališka skupina KD »Brce« iz Gabro-vice pri Komnu.
GORJANSKO
Kulturni dom
V	nedeljo, 31. avgusta ob 19.30 / Marco Tassara: »Amour, amore, Liebe... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kju-der. Gledališka skupina KD »Brce« iz Gabrovice pri Komnu.
VOGRSKO
Prireditveni prostor
V	četrtek, 4. septembra ob 20.30 / Marco Tassara: »Amour, amore, Liebe... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kju-der. Gledališka skupina KD »Brce« iz Gabrovice pri Komnu.
_SLOVENIJA_
SEŽANA Kosovelov Dom
V četrtek, 18. septembra ob 20.00 /
Gledališka skupina TŠKD Urbanščica / Tone Partljič: »Krivica boli«. Režija Boris Mahnič. Igrajo: David Hreščak, Urška Florjančič, Tamara Kljun in Miran Furlan. Predstavo soustvarjajo: Bo-
jana Kralj, Erna Mahnič, Danila Gom-bač, Mirjam F. Franetič, Jože Franetič Jožica Ivančič, Alen Novak in Stojan Gorup.
_SLOVENIJA_
SEŽANA
Kosovelov Dom
V	torek, 2. septembra ob 20.00 / koncert skupine Uršula Ramoveš in fanje z jazbecove grape.
V	četrtek, 25. septembra ob 19.00 /
glasbeni pesni projekt Healing Heating.
KOMEN
Cerkev Sv. Jurija
V	soboto, 27. septembra ob 20.00 / ko-cert akademskega pevskega zbora Tone Tomšič.
DUTOVLJE
Pomladna dvorana
V	soboto, 20. septembra ob 10.00 / Lutkovna predstava - Bikec Ferdinand.
■ KOGOJEVI DNEVI
Danes, 29. avgusta ob 20.00, Kanal ob Soči, Kontrada
Slovesna otvoritev festivala.
Nagovor: g. Ciril Zlobec, predsednik organizacijskega odbora.
Nagovor: g. Andrej Maffi, kanalski župan.
Slavnostni govornik: predsednik države g. dr. Danilo Türk.
Odprtje razstave del akademskega slikarja Lojzeta Špacapana - predstavitev: umetnostna zgodovinarka dr. Kerena Koršič Zorn.
Kanal ob Soči ob 20.30, cerkev sv. Marije Vnebovzete / Komorni godalni orkester Slovenske Filharmonije, Irena Grafenauer - flavta. Anton Nanut - dirigent.
Petek, 5. september ob 20.30, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebovzete / V spomin na skladatelja O. Messiaena -ob stoletnici rojstva: Rok Zgonc - violina, Jože Kotar - klarinet, Igor Mitro-vic - violončelo in Mojca Pucelj - klavir.
Nedelja, 14. september ob 20.30, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebov-zete / Komorni zbor Julius, Trsta. Walter Lo Nigro, zborovodja.
Torek, 16. september, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebovzete / Koncert za mladino - Rojstvo in razvoj orgel skozi zgodovino v glasbi in besedi: Gregor Klančič - orgle.
Petek, 19. september ob 20.30, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebovzete / Klavirski trio Ars Musica: Jerneja Gre-benšek - klavir, Mojca Menoni Sikur -violina in Martin Sikur - violončelo.
Četrtek, 25. september ob 20.30, Kulturni dom Deskle / Spominski koncert ob deseti obletnici smrti skladatelja Marjana Gabrijelčiča - Solisti, zbor in orkester SNG Opera in Balet Ljublja-
PRIREDITVE
septembra
Cesaria Evora spet na turneji
Pevka Cesaria Evora z Zele-nortskih otokov, ki je v sredo praznovala 67. rojstni dan, bo »od začetka septembra spet na turneji«, ki jo je morala zaradi težav z zdravjem junija prekiniti, je sporočila družba njenega produ-centa Joaa da Silve. Evora bo z otokov konec avgusta odpotovala najprej v Pariz. Pevka je imela prvotno v načrtu, da bo od junija do decembra nastopila v Franciji, Švici, Belgiji, na Poljskem, v Romuniji, Grčiji, Španiji in Italiji. Osebni zdravnik pa je potem ugotovil, da je pevka preveč izčrpana, zato ji je, kot pravi njen producent, svetoval odpoved turneje in tri mesece počitka prek poletja. Ce-sario Evoro so marca letos, ko je imela koncert v avstralskem Syd-neyju, prizadele težave z ožiljem, tako da so jo potem zdravili v Franciji. Aprila pa se je že spet povzpela na oder in predstavila svoj album »Rogamar«, ki je izšel pred dvema letoma. Pevka se je rodila na otoku Sao Vicente in dosegla svetovno slavo. Postala je ikona morne, značilne glasbe Zele-nortskih otokov. (STA)
na: Andrej Debevc - tenor, Mirjam Kalin - alt, Urša Žižek - sopran, Dejan Vrbančič - tenor, Zoran Potočan - bas, Saša Čano - bas. Aleksandar Spasic -dirigent.
Četrtek, 2. oktober ob 20.30, Gorica, Kulturni center Lojze Bratuž / Kvartet Feguš: Filip Feguš - violina, Simon Peter Feguš - violina, Andrej Feguš - viola in Jernej Feguš - violončelo.
Petek, 10. oktober ob 20.30, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebovzete / Matej Šarc - oboa in Nina Prešiček -klavir.
Nedelja, 19. oktober ob 16.00, Gorenji Tarbij (Srednje), cerkev sv. Ivana / Mirjam Kalin - alt in Žiga Stanič - klavir.
Četrtek, 30. oktober ob 20.30, HNK Ivana pl. Zajca, Reka, Hrvaška / V sodelovanju s festivalom Dnevi Ivana pl. Zajca: Mate Bekavac - klarinet. Nada Metoševic - dirigentka.
Četrtek, 6. november ob 20.30, Slovenski kulturni dom, Trst / Simfonični orkester RTV Slovenije: Olga Kaminska - sopran, Markus Fink - bariton. Anton Nanut - dirigent.
■ Tartini festival
Piran in Slovenska Istra
23.08. - 13,09.2008.
Jutri, sobota 30. avgusta ob 20.30, Avditorij, Portorož / Salzburg Chamber Soloists, umetniško vodstvo in solisti, Lavard Skou Larsen - violina in Massimo Mercelli - flavta.
V	soboto, 13. septembra ob 20.00, Križni hodnik Minoritskega samostana, Piran / Ansambel Il Terzo Suono, umetniško vodstvo Sergio Azzolini - fagot in gost Diego Cantalupi - lutnja.
Na Tartini festivalu 2008 bodo tudi naslednji nastopi:
V	ponedeljek, 1. septembra, Pokrajinski muzej, Koper / Cecilia Bernardini
-	violina in Mirsa Adami - klavir (Nizozemska).
V	sredo, 3. septembra, Križni hodnik Minoritskega samostana, Piran / Maud Lovett - violina in Frédéric Lagarde -klavir (Francija).
V	petek, 5. septembra, Križni hodnik Minoritskega samostana, Piran / Tja-ša Zadravec - rog in Anja Gaberc - harfa (Slovenija).
V	ponedeljek, 8. septembra, Trg 1. maja, Piran / Tartini Junior: Koncert pod Zvezdami (Slovenija).
V	sredo, 10. septembra, Križni hodnik Minoritskega samostana, Piran / Jasna Nadles - flavta (Slovenija), Sergio Az-zolini - fagot (Italija), Diego Cantalupi
-	kitara (Italija), Lavard Skou Larsen -violina (Avstrija), NN - viola in Milan Vrsajkov - vilončelo (Slovenija).
PIRAN
Tartinijev trg
Jutri, sobota 30. avgusta / Promenad-ni koncert Mladinskega pihalnega orkestra Piran.
V	nedeljo, 31. avgusta ob 20.00 / Poletni poulični festival - Puf 2008. Or-
ganizatorja: Lutkovni studio Koper in ZKD Karol Pahor Piran. PORTOROŽ
V	nedeljo, 31. avgusta ob 10.00 / Pro-menadni koncert Mladinskega pihalnega orkestra Piran.
LJUBLJANA
Križanke
V	četrtek, 4. septembra / Goran Bre-govic z Orkestrom za poroke in pogrebe.
Cankarjev dom
V	petek, 5. septembra ob 20.00,Lin-
hartova dvorana / Marko Hatlak & Funtango. Marko Hatlak - harmonika, Bojan Cvetrežnik - violina, Sašo Voll-maier - klavir, Andrej Pekarovič - kitara in Piero Malkoč - kontrabas.
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Narodna in študijska knjižnica (Ul. sv. Frančiška 20), do konca avgusta so na ogled fotografije Robija Jakomina.
Palača Gopčevic: do 7. septembra -»Maria Callas, trideset let potem«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost.
Muzej Revoltella, galerija sodobne umetnosti:»1953: L'ltalia era gia qui«, je naslov razstave o sodobnem italijanskem slikarstvu v Trstu. Urnik: do 30. oktobra od 10.00 do 18.00, ob torkih zaprto.
Muzej na gradu sv. Justa: do 25. januarja 2009 je na ogled razstava »Srednji vek v Trstu«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00; od 1. novembra do 25. januarja od 9.00 do 17.00.
Gledališče Miela: do 31. avgusta od 17.00 do 21.30 bo na ogled fotografska razstava pod naslovom »Razseljenje«.
ŠKEDENJ
Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. REPEN
Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih, do konca oktobra. Urnik: od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je možen ogled v drugačnih terminih s predhodno najavo na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kraskahisa.com.
Muzej Kraška hiša: do 7. septembra razstavlja fotografije Renata Deganel-lo z naslovom Mirovo Žganje. Odprto ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. DEVIN
Na Devinskem gradu bo do 2. novembra na ogled razstava »Torbe in torbice na gradu«.
SESLJAN
Razstavna dvorana Turističnega Informativnega Centra (IAT): do 31.
avgusta je na ogled razstava »Izložba umetnikov« na kateri sodelujejo: Pino Zorzi (slike in fotografije), Mafalda Di Brazzano (slike), Bencich Nadia (slike) in Andrej Mervic (kamniti izdelki). Razstava je odprta vsak dan od 9.00 do 13.00 in od 14.00 do 19.00. Do 12. oktobra bodo na isti razstavi po skupinah predstavili svoja dela še Tomaž Caharija (kamniti izdelki), Piero Marcucci (skulpture in slike), Miloš Ciuk (kamniti izdelki), Mileva Martelanc (glineni izdelki), Vittorio Porro (kamnite skulpture), Luisa Pomelli (slike), Anita Nemari-ni (slike), Viktor Godnic (slike), Lu-ca Monet (kamen) in Anica Pahor (skulpture in slike).
GORICA
V	Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju je na ogled fotografska razstava z naslovom »Italijanski ujetniki v prvi svetovni vojni. Fotografski dnevnik Petra Nagliča«; na ogled bo do 31. avgusta vsak dan razen ponedeljka med 9. in 19. uro.
Palača Attems-Petzenstein / do jutri, 30. avgusta bo na ogled razstava »Josef Maria Auchentaller (1865-1949) -Un secessionista ai confini dell'Impe-ro«. Urnik: od 9. do 19. ure, zaprto ob ponedeljkih.
V	dvorani deželnih stanov goriškega gradu je na ogled razstava dragocenih tiskovin 18. stoletja z naslovom Gorica in Furlanija med Benetkami in Dunajem; do 31. avgusta med 9.30 in 13.00 ter med 15.00 in 19.30, razen ponedeljka.
Na sedežu Fundacija Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 je na ogled raz-
Nedelja, 31. avgusta 2008	546
stava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; do 31. avgusta od torka do nedelje med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto; informacije na tel. 422410886.
Kulturni center Lojze Bratuž: do 12.
septembra od ponedeljka do petka od 17.00 do 19.00 je na ogled fotografska razstava fotoklubov goriške pokrajine - 6 za eno ... razstavo.
V	bivših konjušnicah vile Coronini Cronberg na Drevoredu 20. septembra, bo do 7. septembra razstava Roberta Cape z naslovom »Fotografie da Israele 1948-1950«; odprto od torka do sobote med 10. in 13. ter med 14. in 19. uro, ob nedeljah med 10. in 13. ter med 15. in 20. uro.
ROMANS
V	langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro; informacije na tel. 0481-966904.
CODROIPO (VIDEM)
V	Vili Manin bo do 28. septembra na ogled razstava: »Good & Goods - Spiritualita e confusione di Massa«. Urnik: od torka do petka od 9. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 20. ure.
_SLOVENIJA_
POSTOJNA
Predjamski grad: do 31. avgusta bo na ogled razstava, ki jo je pripravila Branka Sulčič »Enej Silvij Piccolomini - poznejši papež Pij II«. Ogled razstave in gradu je možen vsak dan od 9.00 do 19.00. LOKEV
Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen od srede do nedelje od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00, zaprto ob ponedeljkih in torkih, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ
Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL
V	Galeriji Lojzeta Spacala bo, ob 20-le-tnici galerije, do 2. novembra na ogled razstava »Trije pogledi na kraške krajine: Zoran Mušič, Silvester Komel in Aleksij Kobal«.
V	Galeriji pri Valetovih od 5. septembra do 12 oktobra so na ogled razstava del 3. likovnega srečanja »Jasna -Brje pri Komnu 2008«
Stolp na vratih: do 14. septembra bo na ogled razstava fotografij skupine članov Foto kluba Nova Gorica. DOL PRI VOGLJAH
Gostilna Ruj: do 1. septembra bo na ogled fotografska razstava »Schengen-ska meja«. Razstavljata Bogdan Maca-rol in Boris Prinčič. NOVA GORICA
Muzejske zbirke Goriškega muzeja:
Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). LJUBLJANA
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00.
Narodna galerija (Cankarjeva 20): do 8. februarja 2009 je na ogled razstava »Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920«.
Slovenski etnografski muzej:od 12. septembra do 5. oktobra bo na ogled interaktivne razstave izvirnih glasbenih inštrumentov »Zvoneče mesto EVFO-NIJA«. Projekt spremlja osrednjo letošnjo razstavo »Zvoki Slovenije - Od ljudskih godcev do avsenikov«.
VOJSKO
Partizanska tiskarna Slovenija: ob obisku vam oskrbnik natisne spominski letak na starem tiskarskem stroju. Možen ogled do 15. oktobra vsak dan od 9.00 do 16.00.
GLEDALIŠČE
16
Petek, 29. avgusta 2008
ITALIJA
alitalia - Potem ko je ministrski svet sprejel »reševalni načrt«
Air France KLM pripravljena stopiti v novo letalsko družbo
Opozicija negativno ocenjuje način reševanja krize letalskega prevoznika
RIM - Air France KLM je pripravljena na pogajanja za Alitalio. Takoj potem, ko je ministrski svet sprejel zakonski odlok in predlog pooblastilnega zakona za Alitalio, je prvi mož Air France KLM Jean Ciryl Spinetta sporočil, da je pripravljen prevzeti manjšinski kapitalski delež v novi italijanski letalski družbi.
Z zakonskim odlokom je Berlusco-nijeva vlada včeraj reformirala postopke, ki jih predvideva zakon Marzano za ko-misarsko upravo kot instrument reševanja velikih podjetij v krizi. Osnutek poblastil-nega zakona pa postavlja temelje za širšo reformo določil, ki urejajo izredno upravo v nekem podjetju.
Na osnovi tega osnutka bo lahko izredni komisar velikega podjetja v krizi nemudoma prodal še zdrave dejavnosti podjetja in s tem zajamčil večjo prožnost postopkovnega modela. To je v bistvu zelena luč za novo letalsko družbo.
Zakonski odlok o Alitalii pa predvideva pospešitev časovnih rokov za prodajo dejavnosti podjetja v krizi in tudi možnost, da se prodaja po oceni vrednosti izvede z zasebnimi pogajanji. V besedilu dekreta so navedene tudi izjeme glede na antitrustna določila, kar omogoča odpravo ovir za predvideno integracijo med operativnimi dejavnostmi Alitalie in družbe AirOne. Na osnovi dekreta bo odločitev o komisarski upravi moral sprejeti predsednik vlade in ne več zgolj minister za gospodarski razvoj. Izredna uprava bo lahko trajala eno do dve leti, glede na zapletenost postopka, v posebno težkih primerih pa jo bo mogoče podaljšati še za največ eno leto.
Tako kot je obljubil minister Tre-monti, je vlada poskrbela tudi za zaščito malih vlagateljev. V dekretu so za njih predvidene odškodnine, vlada pa bo denar zanje črpala iz skladov tako imenovanih uspavanih bančnih računov (tistih, na katerih ni bilo najmanj 10 let nobene operacije). Prodijeva vlada je namreč s finančnim zakonom 2006 določila, da bodo šla ta sredstva za odškodnine v primerih finančnih krahov (Parmalat ipd.).
Včeraj se je torej končala težka in pomembna etapa reševanja problema Alitalia, ki je za Berlusconija drugi pomemben uspeh po rešitvi izrednih razmer v zvezi z odpadki na neapeljskih ulicah. Povsem drugače pa zadeve ocenjuje Demokratska stranka, o čemer priča včerajšnja izjava Walterja Veltronija, da bo Italiji ostala le »letalska družba zastavice« (in ne zastave, kot se navadno reče). Veltroni je tudi ocenil, da zadeva Alitalia nazorno kaže, kako je Berlusconijeva vlada »žrtev svoje demagogije in neustreznosti«.
šola - Ministrski svet včeraj odobril mini reformo
V šolo se vrača redovanje Ponovno tudi državljanska vzgoja
RIM - V spričevala italijanskih šolarjev se vračajo ocene v številkah, torej redi, je po včerajšnjem ministrskem svetu povedala ministrica za šolstvo Maria Stella Gelmini. »Prepričani smo, da šola potrebuje jasnost. Zato smo se odločili za vrnitev redov, ki jih bodo spremljale opisne ocene o rezultatih, ki so jih dosegli učenci,« je dejala ministrica.
Ministrski svet je sprejel tudi predlog za vrnitev na star model primarne šole, ko je imel učenec skozi vso osnovno šolo enega samega učitelja. Ta sklep bo vključen v programski načrt za šolo, ki bo sprejet v okviru finančnega zakona in za katerega se ministrica pogaja s kolegom Tremontijem.
Toda novosti še ni konec. V šolo se vrača tudi državljanska vzgoja, ki med drugim vključuje študij ustavnega besedila. To odločitev je posebno toplo pozdravilo združenje občin ANCI, saj gre pri tem za vzgajanje bodočih državljanov v duhu omike, vrednot in spoštovanja institucij. V okviru državljanske vzgoje bodo šolarji deležni tudi okoljske, zdravstvene in prometne vzgoje, ki je po besedah ministrice še posebno pomembna glede na veliko število mladostnikov, ki vsako leto umrejo v prometnih nesrečah.
Dijaki višjih srednjih šol bodo morali biti po novem zelo pozorni na svoje obnašanje v razredu. Doslej so imele ocene o vedenju le simbolični pomen in niso vplivale na končni učni uspeh. Z novim šolskim letom pa bo ocena o vedenju vključena v izračun povprečne ocene in če bo znašala pet, bo dijak avtomatično zaostal. Gre torej za drastičen zasuk v višješolskem izobraževanju, za katerega so se avtorji nove reforme odločili tudi zato, da bi omejili vse bolj pogoste pojave pobalinskega obnašanja.
Ministrica Gelminijeva je še povedala, da bodo doživljali učbeniki nove izdaje le v primerih, ko bo to res potrebno. Tudi to je način za omejevanje podražitev in torej za pomoč družinam, zato bo vlada založbam zagotovila močne spodbude, da ne bodo izdajale nove učbenike, če to ne bo nujno.
Ministrica za šolstvo Maria
Stella Gelmini
ansa
Rekordna rast cen pri industrijskih proizvajalcih
RIM - Draga energija je julija povzročila rekordno zvišanje cen pri proizvajalcih industrijskih izdelkov. Istatov indeks se je v primerjavi z lanskim julijem zvišal za 8,3 odstotka, največ v zadnjih trinajstih letih. Glavni krivec je še naprej energetski sektor, saj bi bila stopnja rasti indeksa cen pri proizvajalcev brez 25-odstotne podražitve ener-gentov za polovico manjša (+4,1%). V pričakovanju, da Istat danes objavi inflacijski podatek za avgust, narašča zaskrbljenost sindikatov in združenj potrošnikov, ki se bojijo, da se bodo podražitve pri proizvajalcih pretvorile v nove podražitve življenjskih stroškov družin.
»Za Italijane se črno obdobje še ni končalo, saj jih čaka prav tako črna jesen. Cene v prodaji na drobno se bodo neizbežno še dvigale,« pravijo predstavniki zveze združenj za zaščito potrošnikov Inte-saconsumatori, v katero so se povezala združenja Adoc, Adusbef, Co-dacons in Federconsumatori. Intesaconsumatori je tudi potrdila stavko nakupovanja oziroma kruha, ki bo 18. septembra, vladi pa je obnovila poziv za srečanje, na katerem bi se dogovorili za ukrepe proti podražitvam.
Visoka rast cen pri industrijskih proizvajalcih vznemirja tudi sindikate, ki opozarjajo na nadaljnjo erozijo kupne moči družin, medtem ko trgovci opozarjajo, da najnovejši podatki še bolj oddaljujejo možnost hitrega umirjanja inflacijske rasti. Trgovci se namreč spopadajo z močnim krčenjem prodaje, kar povzroča resne težave v poslovanju njihovih podjetij.
malta - Nova tragedija ilegalnega priseljevanja
V brodolomu umrlo 70 ljudi Preživelo je samo osem pribežnikov
Čoln malteške obalne straže je priskočil na pomoč priseljencem, ki jih je iz vode rešila malteška ribiška ladja Madonna di Pompei
ansa

EVRO
1,4771 $ +0,03
EVROPSKA CENTRALNA BANKA
28. avgusta 2008
valute	evro (povprečni tečaj) 28.8. 27.8.	
ameriški dolar japonski jen	1,4771 161,44	1,4767 160,98
ruski rubel	36,2855	36,2950 7,4589
britanski funt	0,80470	0,79970 9,3877
norveška krona	7,9170	7,9260 24,533
švicarski frank estonska krona madžarski forint	1,6108 15,6466 238,56 3,3498	1,6132 15,6466 235,71 3,3270
kanadski dolar	1,5456	1,5417
bolgarski lev	1,9558 3,5547	1,9558 3,5475
slovaška krona	30,307 3,4528	30,315 3,4528
latvijski lats	0,7035 2,3922	0,7035 2,3959
islandska krona	121,81	121,69
hrvaška kuna	7,1630	7,1644
EVROTRZNE OBRESTNE MERE
28. avgusta 2008
1 mesec 3 meseci	6 mesecev 12 mesecev
libor (usd) 2,48625	2,81	3/115	3,20688
libor (eur) 4,5025	4,95938	5,15688 5,32375
libor (chf) 2,25833	2,74833	2,8925	3,17667
euribor (eur) 4,511	4,962	5,165	5,329
■	ZLATO
■	(999,99 %%) za kg _
18.201,46 € +157,25 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE
28. avgusta 2008
vrednostni papir	zaključni tečaj v €	spr. v %
BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA		
GORENJE INTEREI IROPA	29,13 24 13	+0,03 -1 23
INIEREUROPA KRKA 1 I IKA KOPER	88,09	+0,30 +1 73
LUKA KOPER MERCATOR PETROL	55,23 217,18	-1,13 +1 80
TELEKOM SLOVENIJE	508,51 226,21	+0,35
BORZNA KOTACIJA - DELNICE		
ACH	-	-
AERODROM LJUBLJANA	76,27	-2,33
DELO PRODAJA ETOL	184 10	
ISKRA AVTOELEKTRIKA KTUABCM7	49,00 7 A en	-2,58 -0,55 -1 21
NOVA KRE. BANKA MARIBOR 24,91 h/11 IMDTCCT		-0,36
KOMPAS MTS - - Mil/A		
PIVOVARNA LAŠKO	77,00	+0,35
POZAVAROVALNICA SAVA	27,33	+0,48
PROBANKA SAI I IS IIMBI IANA	-	-
SALUS, L_IUBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ	397,35	-0,20
IERME ČAIEŽ ŽITO	200,06	-4,92
MILANSKI BORZNI TRG mib 30:		
28. avgusta 2008		+2,14
delnica	zaključni tečaj v €	spr. v %
A2A	2,15	+2,63
ALLEANZA ATIAMTIA	6,42 17 975	+2,46 +1 96
AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS	12,988 1 791	+4,15
BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON	6,639 1 264	+3,83 +3,73
EDISON ENEL ENI	6,25 2210	+4,81 +1,46
FIAT FINMECCANICA	10,722 1805	+0,55 +2,09
FINMECCANICA FONDIARIA-SAI GENIERAM	19,062	+0,61 +0,62 +2 16
GENERALI IFIL INTESA SAN PAOLO INTESA SAN PAOLO	22,75 4,355	+2,96
LOTTOMATICA L MYOTT1CA	3,64 21,06 17 044	+6,25 +0,86 +4 12
LUAU t tica MEDIASET MEDIOBANCA MEDIOBANCA	4,876 9477	+1,94
PARMALAT PIREMI e C	1,870	+2,51 +0,86
PIRELLI e C SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS	0,4603 26,63	-2,06 +0,83
STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA	4,26 9,091 1 081	+0,47 +2,97
TENARIS TERNA	18,707	+0,09 +0,10
UBI BANCA MNICREDITO	2,732 15,502 3 661	-0,94 +3,89
MNICREDIIO MNIPOL	1,712	+3,56 +2,70
LA VALLETTA - V brodolomu ob obali Malte, do katerega je prišlo v sredo, je umrlo 70 afriških pribežnikov. Potovanje s čolnom je preživelo le osem potnikov, ki jih je iz vode rešila malteška ribiška ladja Madonna di Pompei približno 40 milj južno od Malte. Na čolnu je iz Afrike od-plulo 78 ljudi, med četverico žensk na krovu pa so bile tri nosečnice.
Priseljenci so svojo pot z gume-njakom začeli v Libiji pred tednom dni, a jim je že po dveh dneh zmanjkalo hrane. V čoln je kmalu začela vdirati voda, dokler se južno od Malte ni potopil. Po pričevanju rešenih brodolomcev je čoln zaradi slabih vremenskih razmer izgubil motor. Mnogi pribežniki so pri tem padli v morje, drugi so v zadnjih dneh shirali na gumenjaku. Malteške oblasti so na kraj nesreče poslale dva iz-vidna čolna in letalo, vendar je bilo reševanje zaradi neurja zelo otežkočeno. Glasnica visokega komisariata OZN za pribežnike Laura Boldrini je nesrečo ocenila kot pravo tragedijo morja.

SOD NAFTE
(159 litrov)
115,60 $ +0,01
IZBRANI BORZNI INDEKSI
28. avgusta 2008
indeks	zaključni tečaj	sprememba %
SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP liubliana	7.311,39	+0,01
sbiiop, Ljubljana PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana	1.638,21 116,18	+0,33 -0,01
TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS Banjaluka	3.475,17 1.523,94	+0,56 +0,02
DlriJ, Dal iiaiuKCl FIRS, Banjaluka Beley 15 Beograd	3.084,59 1.386,25	-0,97 -0,44
DCICA 1 J, DCUUI au SRX, Beograd BIFX Sarajevo	805,00 3.428,91	-0,74 -0 11
NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje	17.410,56	+0,82
DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100	11.701,40 2.408,83	+1,73 +1 11
Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt CTCC inn 1 nnrlnn	1.299,77 1.330,448 6.420,54	+1,41 +0,65 +1,57 +1 32
FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj	5.601,20 4.461,4902 3.570,8101 3.570,8101	+2,02 +0,50
a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50	1.456,2 3.359,42	+0,84 +1 83
EUROS! OXX 50 Nikkei, Tokio STI Smnaruir	12.768,25	+0,12
STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj	20.972,29 2.350,14 14.048,34	+2,29 +0,34 -1,74
/
SVET
Petek, 29. avgusta 2008
17
moskva/dušanbe/pariz - Kouchner včeraj govoril o možnosti sankcij proti Rusiji
Putin naprtil ZDA odgovornost za konflikt
Rusija dobila podporo Kitajske, Kazahstana, Kirgizistana, Tadžikistana in Uzbekistana
DUŠANBE/MOSKVA/PARIZ -Ruski premier Vladimir Putin je ZDA obtožil orkestriranja konflikta v Gruziji, medtem ko je Rusija v sporu s Tbili-sijem dobila podporo članic Šanghajske organizacije za sodelovanje, med drugim Kitajske. Francoski zunanji minister Bernard Kouchner pa je prvič omenil možnost sankcij EU proti Rusiji. Putin je v pogovoru za ameriško televizijsko mrežo CNN dejal, da so ZDA orkestri-rale konflikt v Gruziji v korist enemu od ameriških predsedniških kandidatov, republikanskemu Johnu McCainu ali demokratskemu Baracku Obami.
Zatrdil je, da so ZDA opogumile Gruzijo, da je v začetku avgusta napadla Južno Osetijo. »Ameriški državljani so bili dejansko na območju konflikta. Delovali so v skladu z ukazi in edini, ki jim jih je lahko dal, je njihov vodja,« je dejal. Izrazil je tudi razočaranje, ker ameriška administracija ni storila več za ustavitev konflikta v zgodnji fazi.
Tiskovna predstavnica Bele hiše Dana Perino je Putinove trditve označila za neracionalne in neresnične. »Reči, da so ZDA to orkestrirale v prid političnemu kandidatu, ni racionalno,« je poudarila. Putin, ki je za to svojo trditev dejal, da jo je dobil od predstavnikov obrambnega ministrstva, je menil, da so želele ZDA s konfliktom v Gruziji odvrniti pozornost ameriških volivcev od konfliktov v Iraku in Afganistanu ter slabega gospodarskega stanja v ZDA. Perinova je ob tem povedala, da zaradi ravnanja Moskve v Gruziji ZDA razmišljajo o opustitvi dogovora z Rusijo o jedrskem sodelovanju iz 6. maja.
Predsedujoči zunanjim ministrom unije, francoski zunanji minister Bernard Kouchner pa je pred ponedeljkovim izrednim vrhom EU o Gruziji dejal, da EU razmišlja, da bi proti Rusiji zaradi njenega ravnanja v rusko-gruzijski krizi uvedla sankcije ali kako drugače ukrepala. »Skušamo oblikovati močno besedilo, ki bi izpostavilo našo odločenost, da ne sprejmemo tega, kar se dogaja v Gruziji,« je dejal.
Na francoskem zunanjem ministrstvu so kasneje pojasnili, da je Kouchner imel v mislih skupino držav EU, ki bi lahko na vrhu predlagale to možnost. Po poročanju poljskega časnika Dziennik se za sankcije najbolj zavzema poljski predsednik Lech Kaczyn-ski, podpirajo pa ga baltske države.
Kaczynski naj bi se z namenom oblikovanja skupnega stališča pred vrhom EU še v četrtek srečal s kolegi iz Litve, Latvije in Estonije.
Ruski zunanji minister Sergej La-vrov je grožnjo s sankcijami zavrnil kot čustven odziv Zahoda na negativen razvoj dogodkov v Gruziji. »Gre za to, da so globoko razočarani, ker domači ljubljenček nekaterih zahodnih prestolnic ni izpolnil njihovih pričakovanj,« je dejal.
Moskva pa je dobila podporo članic Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO), ki se je sestala na vrhu v Dušanbeju. Države članice SCO, regionalne varnostne povezave, v kateri dominirata Rusija in Kitajska, so še štiri nekdanje sovjetske republike Kazah-stan, Kirgizistan, Tadžikistan in Uzbekistan. V skupni izjavi so izrazile podporo Rusiji za njeno »aktivno vlogo in prizadevanja pri vzpostavljanju stabilnosti na Kavkazu«. Izrazile so tudi globoko zaskrbljenost ob zadnjih trenjih in pozvali vse vpletene strani k rešitvam po mirni poti in z dialogom.
Ruski predsednik Dmitrij Med-vedjev, ki se je udeležil vrha, je izrazil upanje, da bo ta izraz podpore »resen signal tistim, ki skušajo črno spremeniti v belo in opravičiti agresijo«. »Dobro vemo, kdo je pomagal gruzijskim oblastem in jih spodbujal pri doseganju njihovih lastnih ciljev.
To je nedopustno in se mora končati,« je dodal. Medvedjev je pred tem v telefonskem pogovoru s francoskim
Posnetek z včerajšnjega vrha predsednikov v Dušanbeju
ansa
predsednikom in predsedujočim EU Nicolasom Sarkozyjem dejal, da je nujno potrebno, da tudi Gruzija izpolni svoje obveznosti iz sporazuma o prekinitvi ognja in svojo vojsko vrne v vojaška oporišča. Sarkozy pa je znova izpostavil nujnost takojšnje omilitve trenj in upoštevanje vseh šest točk sporazuma o prekinitvi ognja. Znova je izrazil tudi zaskrbljenost francoskega predsedstva EU zaradi ruskega priznanja neodvisnosti gruzijskih separatističnih pokrajin Abhazije in Južne Osetije.
Medtem so rusko torkovo priznanje neodvisnosti Abhazije in Južne Osetije v sredo obsodili tudi v skupini sedmih najrazvitejših držav G7. »Rusko priznanje neodvisnosti obeh pokrajin
krši ozemeljsko celovitost in suverenost Gruzije,« so zapisali v G7, ki jo zastopajo Velika Britanija, Kanada, Francija, Nemčija, Italija, Japonska in ZDA. Nekdanji gruzijski predsednik in nekdanji sovjetski zunanji minister Edvard Še-vardnadze je pozval k bojkotu zimskih olimpijskih iger, ki bodo leta 2014 potekale v ruskem Sočiju. Gruzijska zunanja ministrica Eka Tkešelašvili pa je na izrednem zasedanju stalnega sveta Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) pozvala Varnostni svet ZN, naj ukrepa zoper Rusijo, ki je po njenem mnenju z vojaškim posredovanjem v Gruziji ogrozila mednarodno varnost.
Finski veleposlanik pri Ovseju in
predsedujoči stalnemu svetu Ovseju Antti Turunen je ob tem pojasnil, da je finsko predsedstvo Ovseja v procesu pogajanj o novih opazovalcih v Gruziji. 19. avgusta je stalni svet Ovseja namreč odločil, da poveča število vojaških opazovalcev v Gruziji za do sto, poleg tega pa tudi, da takoj namesti 20 opazovalcev na območja, ki mejijo na Južno Osetijo. Podrobnosti o ostalih dodatnih opazovalcih naj bi še dorekli.
Komisar Sveta Evrope za človekove pravice Thomas Hammarberg pa je zaključil obisk na prizadetih območjih. Pozdravil je konkretne in pozitivne korake v zvezi s humanitarnostjo in človekovimi pravicami, ki sta jih storili obe strani. (STA)
bombay
Dalajlama v bolnišnici zaradi izčrpanosti
BOMBAJ - Tibetanski duhovni vodja dalajlama je bil včeraj sprejet v bolnišnico v indijskem Bombaju, potem ko je potarnal zaradi bolečin v trebuhu, so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočili iz njegovega urada. Že v sredo so sicer povedali, da je 73-letnik zaradi izčrpanosti odpovedal dve potovanji.»Ne gre za kaj zaskrbljujočega,« je za AFP v indijski Dharmsali povedal njegov osebni tajnik Tenzin Taklha. Dodal je še, da je bil zaradi bolečin v trebuhu sprejet v bolnišnico Lilivati v Bom-baju, kjer ga bodo v petek tudi pregledali zdravniki. Dalajlama je bil sicer po poročanju AFP v isto bolnišnico z enakimi težavami že sprejet leta 2002.
Kot so v sredo sporočili iz njegovega urada, je dalajlama v zadnjih nekaj dneh tarnal o slabem počutju, nakar so njegovi zdravniki ugotovili, da trpi za izčrpanostjo. Zaradi tega je tudi odpovedal potovanji v Mehiko in Dominikansko republiko, naslednje tri tedne pa naj bi posvetil počitku v Dharmsali. V tem mestu na severu Indije je dalajlama nastanjen od pobega iz Tibeta leta 1959, ki je sledil neuspelemu uporu proti kitajskim oblastem.
Dalajlama več mesecev v letu preživi na potovanjih po svetu, kjer širi vest o prizadevanjih Tibe-tancev za večjo svobodo pod Kitajsko ter uči o budizmu. Potovalni urnik duhovnega vodje tibetanskih budistov je bil zelo naporen tudi v preteklih mesecih, ko je dalaj-lama v luči olimpijskih iger na Kitajskem, ki so se zaključile 24. avgusta, vodil aktivno kampanjo za izboljšanje človekovih pravic v Tibetu. (STA)
denver - Zaključek konvencije Demokratske stranke
Barack Obama prvi temnopolti predsedniški kandidat v ameriški zgodovini
DENVER - Delegati na nacionalni konvenciji ameriške demokratske stranke so včeraj zjutraj po srednjeevropskem času potrdili senatorja iz Illinoisa Baracka Obamo za svojega letošnjega predsedniškega kandidata. S tem se je v ZDA napisalo novo zgodovinsko poglavje, saj to doslej še ni uspelo nobenemu temnopoltemu politiku. Po nekaj dnevih trepetanja komentatorjev, da bo morda prišlo do prepirov med privrženci newyorške senatorke Hillary Clinton in Baracka Obame, se je v sredo v Denverju vse izšlo po načrtih. Clintonova je najprej v torek s svojim govorom razblinila vse dvome, da podpira Obamo in je pozvala tudi svoje privržence naj storijo isto. V sredo je sicer potekalo formalno preštevanje delegatskih glasov tako za Clintonovo, kot za Obamo, nakar je ne-wyorška senatorka stopila na oder ter pozvala prisotne naj Obamo podprejo soglasno. Dvorana je navdušeno zagrmela in zgodbe je bilo konec.
Preštevanje delegatov je potekalo po abecednem vrstnem redu držav, pri čemer so delegati podajali svoje glasove večinoma za Obamo in nekaj tudi za Clintonovo, povsem mimo rezultatov, ki sta jih oba dosegala v času demokratskih volitev.
Govor nekdanjega predsednika države Billa Clintona naj bi bil zadnje dejanje za končanje nesoglasij med dvema taboroma demokratov, saj se je nekdanji predsednik veliko težje kot nekdanja prva dama ZDA sprijaznil s porazom svoje žene. Tudi nekaj drugih podpornikov Clintonove se je s porazom težko sprijaznilo ali pa sploh ne. Vendar pa je večina sprejela dejstvo, da bodo z Obamo lažje uresničili svoje politične želje, kot pa z republikancem Johnom McCainom.
Bill Clinton je v sredo v Denverju odpravil vse dvome v svojo podporo demokratskemu predsedniškemu kandidatu Baracku Obami. Slednji je, tako kot podpredsedniški kandidat Joseph Biden, v sredo tudi prvič nastopil na nacionalni konvenciji stranke.Predzadnji dan demokratske konvencije je bil posvečen nacionalni varnosti, še pred najbolj odmevnimi govori zvečer pa se je Obama zapisal v zgodovino kot prvi temnopolti predsedniški kandidat velike ameriške stranke, ko je dobil soglasno podporo delegatov.
Pred in na začetku konvencije so ameriški komentatorji veliko pozornosti namenili prepirom med taboroma Oba-me in Clintonove, vendar je konvencija na koncu tekla gladko. Najprej je v torek Clintonova izrazila nedvoumno podporo Obami in pozvala svoje podpornike, naj volijo zanj. Bill Clinton pa je v sredo odpravil vse dvome o tem, da še goji zamero zaradi poraza svoje žene. Z besedami: »Vse, kar sem se naučil v osmih letih kot predsednik in kasneje, me je prepričalo, da je Barack Obama pripravljen na položaj predsednika ZDA,« je popravil pretekle negativne izjave.
47-letni Obama, ki je v Denver prispel šele v sredo, je tako uresničil sanje milijonov temnopoltih Američanov v državi, ki so jo ustanovili lastniki temnopoltih sužnjev. Obama je sicer »črn« le na pol, saj je bila njegova mati belka, vendar pa to določenega dela Američanov ne bo nikoli prepričalo, da bi volili zanj. Obeta se tesna tekma z McCainom, ne glede na vso naveličanost Američanov z 8 leti republikanske vladavine predsednika Georgea Busha. (STA)
Joe Biden in Barack Obama
ansa
1 2 Petek, 29. avgusta 2008
APrimorski
r	dnevnik

Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it
nogomet - Izžerabli so skupine v ligi prvakov
V prvi fazi bo imel najtežje delo Juventus
MONAKO - Evropska nogometna zveza (UEFA) je v Monaku izžrebala skupine lige prvakov. Branilec naslova, angleški Manchester United, bo igral v skupini E skupaj z Villarrealom, Glasgow Celticom in Aalborgom. Med težje skupine spada skupina H, saj so v njej Real Madrid, Juventus, zmagovalec pokala UEFA Zenit iz St. Peterburga in BATE Borisov. Športni vodja »stare dame« Jean Claude Blanc je skupino označil »kot zelo težavno«. Med tako imenovane »skupine smrti« zagotovo spada skupina D, kjer so Liverpool, PSV Eindhoven, Olympique Marseille s slovenskim reprezentantom Boštjanom Cesarjem in Atletico Madrid.
V skupini A se bo Roma pomerila s Chelseajem, francoskim Bordeau-xom in romunskim Clujem. Romin trener Luciano Spalletti si je po žrebu nekoliko oddahnil. »Če bomo igrali dobro, se bomo brez težav uvrstili v naslednjo fazo,« trdi Spalletti. Nekoliko lažje delo pa naj bi imel Mourinhov Inter v skupini B. Črnomodri so proti Werderju, Panathinaikosu in ciprskemu Anortho-sisu glavni favoriti za uvrstitev v osmino finala. Lahkega dela pa ne bo imela Fiorentina, ki bo igrala proti Bayernu in staremu znancu Luci Toniju.
Liga prvakov se bo začela 16. in 17. septembra, ko bo na sporedu prvi krog tekmovanja po skupinah. Osmina finala bo 24. in 25. februarja ter 10. in 11.
Portugalski nogometaš Cristiano Ronaldo je bil imenovan za najboljšega klubskega igralca v minuli sezoni. Ostale nagrade so šle v roke igralcem angleškega podprvaka Chelseaja. Po izboru UEFA je najboljši vratar Petr Čech, najboljši branilec John Terry, najboljši zvezni igralec pa Frank Lampard
ansa
marca, četrtfinale bo 7. in 8. ter 14. in 15. aprila, polfinala bosta na sporedu 28. in 29. aprila ter 5. in 6. maja, finale na olimpijskem stadionu v Rimu pa bo 27. maja prihodnje leto.
SKUPINA A: Chelsea, Roma, Girondins Bordeaux, Cluj
SKUPINA B: Inter, Werder Bre-
men, Panathinaikos Atene, Anorthosis Famagusta
SKUPINA C: Barcelona, Sporting Lizbona, Basel, Šahtjor Donjeck
SKUPINA D: Liverpool, PSV Eindhoven, Olympique Marseille, Atletico Madrid
SKUPINA E: Manchester United,
Villarreal, Celtic Glasgow, Aalborg
SKUPINA F: Olympique Lyon, Bayern München, Steaua Bukarešta, Fiorentina
SKUPINA G: Arsenal, Porto, Fe-nerbahče, Dinamo Kijev
SKUPINA H: Real Madrid, Juventus, Zenit St. Peterburg, BATE Borisov
Na poti Fiorentine stari znanec Luca Toni - Vsaj na papirju lažji skupini za Inter in Romo
nogomet
Na Goriškem prvo čezmejno prvenstvo
Na Goriškem naj bi v sezoni 2008-09 steklo prvo mladinsko nogometno čezmejno prvenstvo za starostno kategorijo najmlajših. Pobudnik je goriška pokrajinska nogometna zveza, s sodelovanjem državne zveze FIGC-LND, CONI-ja in Nogometne zveze Slovenije. Prvenstvo so razdelili v dve fazi, od oktobra do novembra ter od marca do aprila. Nastopilo bo 12 ekip, 6 iz Pokrajine Gorica in 6 iz predela Nove Gorice. Tekme bodo igrali med tednom, ob torkih in/ali četrtkih ob 15.30 ali 16. uri. Konec tedna pa bodo ekipe lahko nastopale tudi na tradicionalnih domačih prvenstvih.
Goriška zveza je šele objavila razpis in ekipe, ki želijo sodelovati v čez-mejnem prvenstvu, se morajo šele vpisati. Pri nogometu gre za prvi poskus sodelovanja med italijansko in slovensko zvezo. Res hvalevredna pobuda.
TURNIR V TRŽIČU
Vesna v finale
Vesna, ki bo v nedeljskem 1. krogu državnega pokala v Križu gostila San Luigi, je na turnirju Brienza v Tržiču z 2:0 (Venturini in Monte) premagala Turriaco in nato z 2:1 (Mustacc-hi, Boatto) odpravila še Staranzano. »Plavi« so se uvrstili v finale, ki bo v sredo.
DRŽAVNIPOKAL
Juventina že jutri doma
V 1. krogu državnega pokala bo Juventina že jutri igrala proti Pro Go-rizii. Tekma bo v Štandrežu ob 19. uri. Rdeče-beli so medtem najeli še enega napadalca. To je Giovanni Candussio (letnik 1983), ki je v lanski sezoni pri Flumignanu zbral 10 golov.
publikacija - Ob 25. izvedbi namiznoteniškega Pokala Kras
Slike, imena, ekipe...
Odborniki ŠK Kras so ponosni nad opravljenim delom - V prihodnjih letih še dva jubileja
Namiznoteniški Pokal Kras, ki se bo v organizaciji zgoniškega ŠK Kras začel danes popoldne, praznuje letos 25. izvedbo. Na prvi izvedbi leta 1970 so, takrat še v prostorih zgoniške osnovne šole, Krasove barve branile Sonja Milič, Vilma Širca in Darja Ko-bal. Uvrstile so se na 3. mesto. 1. Pokal Kras je romal v takratno Jugoslavijo, bolj natančno v Kranj. Osvojile so ga igralke Triglava.
»Ob ustanovitvi namiznoteniškega odseka pri ŠK Kras leta 1969 se je odbornikom porodila zamisel, da bi organizirali mednarodni turnir. Ni bilo lahko. Težave so bile z vizumi nekaterih vzhodnoevropskih igralk, pa tudi z denarjem. Kljub temu smo vztrajali in s tem vsakič izboljšali tehnično raven našega namiznega tenisa,« se je na včerajšnji predstavitvi publikacije Pokala Kras spominjala bivša igralka in trenerka Sonja Milič, ki je še obrazložila zakaj je turnir namenjen samo ženskim ekipam. »Zelo enostavno: takrat smo pač pri Krasu imeli samo žensko ekipo.«
Štiriinpetdeset strani dolgo trijezično publikacijo, ki je nastala s finančno pomočjo Zadružne kraške banke ter ostalih sponzorjev, so si Krasovi odborniki zamislili z željo, da bi vsi pokalni rezultati ostali zapisani in primerno arhivirani. Spremnim pozdravom zgoniškega župana Mirka Sardo-ča, predsednika ZSŠDI Jurija Kufersina, predsednika ŠK Kras Igorja Miliča ter nekdanje igralke in trenerke Sonje Milič sledijo imena vseh ekip in vseh nastopajočih. Med njimi smo zasledili tudi imeni letošnjih olimpijk: Hrvatice Andreje Bakula in Belo-rusinje Tatjane Kostromina. Prava obogatitev so fotografije Marija Magajne, Davorina Križmančiča, Damjana Balbija, Borisa Prinčiča in arhivski posnetki, ki so jih hranili nekateri odborniki. Vse skupaj je lepo uredil odbornik Zvonko Simoneta, ki so mu pomagali Igor in Branko Lakovič ter Katja Milič. Za angleški prevod je poskrbel Peter Senizza. Pri Krasu se pripravljajo še na dva jubileja. Prihodnje leto bo 40 let odkar je zgo-niški klub včlanjen v državno zvezo Fitet. Le-
Krasovo publikacijo so predstavili na zgoniškem županstvu
kroma
ta 2011 pa se bo ŠK Kras srečal z Abrahamom.
Danes že prvi dvoboji
Kot uvod v namiznoteniško sezono se bo danes začel tradicionalni mednarodni ženski ekipni turnir za »XXV. Pokal Kras«. Do nedelje bo v športnem centru v Zgoni-ku nastopilo deset ekip: poleg domačega Krasa ZKB še TT Genova (Ita), Gumotex
Breclav (CZE), Topvar Topolčany (Slovaška), Aquaestil Duga Resa (lanski zmagovalec), Tis Zagreb in Mladost Petrinje (Hrvaška), Ang-by iz Švedske, iz Slovenije pa Arrigoni Izola in Iskra AE Vrtojba. Vse ekipe so zelo konkurenčne, nekatere izmed njih imajo tudi odlične tujke. Skratka se tudi letos obetajo kakovostni dvoboji.
Prvi dvoboji se bodo začeli danes ob 14. uri. V nedeljo bodo od 9. ure dalje na sporedu še finalna srečanja. (jng)
nogomet
B-liga za dve leti po Sky in La7
MILAN - Televizijske pravice za B-ligo sta si za prihodnji dve sezoni zagotovili medijska hiša Sky in Telecom Italia Media (La7). Vse tekme B-lige bodo torej proti plačilu neposredno predvajali satelitski kanali Sky Sport in Sky Calcio ter digitalni televizijski signal La7. Že nocoj bo na sporedu vnaprej igrana tekma Parma - Rimini. Tekma Bari -Triestina pa bo na Sky Sport 1 na ogled v ponedeljek. V A-ligi pa s dodelitvijo televizijskih pravic še nič novega.
SUPERPOKAL - Nocoj se bosta ob 20.45 za evropski superpokal pomerila zmagovalec lige prvakov Manchester United in najboljši v minuli sezoni pokala UEFA Zenit iz Sankt Pe-terburga.
POKAL UEFA - Ljubljanski Interblock je brez trenerja Alberta Bigo-na (zaradi slabosti je ostal doma) z 1:0 izgubil proti berlinski Herthi in izpadel. V fazo skupin pa se je uvrstil Rejev Na-poli, ki je doma premagal albansko Vllaznio s 5:0.
ODDO - Milanov nogometaš Massimo Oddo je novi soigralec Luce Tonija pri munchenskem Bayernu. Oddo je z bavarskim klubom podpisal enoletno pogodbo.
GEROLSTEINER - Nemško moštvo Gerolsteiner se bo po koncu sezone poslovilo od kolesarske karavane. Glavni sponzor ekipe se namreč umika. Pri nemškem klubu tekmuje tudi koroški Slovenec Peter Paco Wrolich.
ZLATA LIGA - V nocojšnji atletski etapi Zlate lige v Zurichu bosta nastopila tudi rekorderja šprinter Bolt in skakalka v višino Isinbajeva.
□ Obvestila
AŠD POLET obvešča, da se bo intenzivni tečaj kotalkanja za začetnike začel 8. septembra ob 17.00. Informacije in prijave na kotalkališču v Repenta-borski ulici ob ponedeljkih, sredah in petkih od 18.00 do 20.00 ali na tel. 3391224161 (vaditeljica Mara).
ŠD BREG obvešča, da bo prvi trening za cicibane in mlajše (od letnikov 1998 do 2003) v torek 1. septembra, ob 17. uri v športnem centru Silvano Kla-bian v Dolini. Ne pozabite športne opreme. Za informacije pokličite na 040227044 (po 20. uri).
ODBOJKARSKA SEKCIJA ŠD KONTOVELobvešča, da se bodo treningi za mladinske ekipe začeli 1. septembra po naslednjem urniku: minivolley (letniki 1997-2000) ob 16.30; U13/U14 (letniki 1995,1996) ob 18.00. V prvem tednu bo vadba potekala vsak dan v šolski telovadnici na Proseku.
NOGOMETNA ŠOLA ZA OTROKE od letnika 1998 do 2003. Nogometni Klub KRAS obvešča, da se spet začenja nogometna šola za otroke. Prvi trening bo v sredo, 3. septembra 2008, ob 17.00 uri na športnem igrišču v Repnu. Vsak otrok bo ob vpisu dobil vso potrebno nogometno opremo (trenirka,dres, torba). Za informacije lahko pokličete na telefonske številke: 328 0350533 - 335 5746234.
ŠD VESNA - Nogometna šola vabi vse dečke in deklice, ki radi brcajo žogo in so rojeni od januarja 1998 do decembra 2003, da se nam pridružijo. Za informacije pokličite na 3389344927, 3386400523 ali na 040220497.
SK DEVIN prireja družinski izlet z gorskim kolesom v nedeljo 31. avgusta 2008 v Rakov Škocjan/Cerkniško jezero, kjer je približno 27 km dolga kolesarska proga. Zbirališče ob 8.30 na mejnem prehodu Fernetiči (Bar G). Prijave do 28. na elektronski naslov in-fo@skdevin.it. Informacije na 335 7794451.
GOVOLLEY in VAL organizirata od 1. do 5. septembra v Doberdobu brezplačen odbojkarski kamp za osnovnošolsko mladino. Urnik: od 8.30 do 12.00. Prijave neposredno na tečaju.
/
RADIO IN TV SPORED
Sobota, B0. avgusta 2008
19
Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 8. video natečaj 2008 - Karol Steiner: Prešernova cesta, 1 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV - Dnevnik Slovenija 1
^ Rai Uno
6.10 Nan.: Incantesimo
6.30 Dnevnik, vremenska napoved in
prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina Estate (vodita V. Maya in M. Mignarelli) 10.10 Film: Il silenzio del tradimento (dram., ZDA '95, r. S.H. Stern, i. K. Jackson, A. Hindle) 11.30 Dnevnik 11.40 Nan: La signora in giallo 13.30 Dnevnik in Gospodarstvo 14.10 Nad.. Julia 14.55 Nad.: Don Matteo 5 16.50 17.10 Nan.: Cotti e mangiati 16.50 Aktualno: Parlament sledi dnevnik
in vremenska napoved 17.00 Dnevnik
17.15 Nan.: Le sorelle McLeod 18.00 Nan.: Il commissaro Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 1.05 Dnevnik 20.30 Variete: La Botola 21.20 Film: The Queen - La regina (dram., V.B./Fr./It., '06, r. S. Frears, i. H. Mirren, M. Sheen) 23.25 Dnevnik, sledi Tv7 23.30 Aktualno: Speciale Cinematografo - Venezia 2008
Rai Due
6.15 Aktualno: L'Enciclopedia della satira
6.45 Dnevnik - Zdravje 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Random 10.00 Nan.: Otto semplici regole 10.20 Nan.: Tracy & Polpetta 10.35 Dnevnik in rubrike 11.20 Dok.: Magazine sul Due 13.00 Dnevnik
14.00 Nan.: Wolf - Un poliziotto a Berli-no
14.50 1.00 Nan.: Squadra speciale Lipsia 15.40 Nan.: The District 17.15 Nan.: La complicata vita di Christine
17.35 Nan.: Due uomini e mezzo 17.45 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 18.10 Športna oddaja 19.00 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 19.50 Nan.: Friends 20.25 Risanke 20.30 Dnevnik
21.05 Nan.: Terapia d'urgenza (i. E. Rocc-
hetti, C. Bocci) 22.50 Dnevnik
23.00 Dok.: Yukon Quest - Sulle tracce di Zanna Bianca
^ Rai Tre
6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo; Italia, istruzioni per l'uso 8.05 Rewind la Tv a grande richiesta 8.35 Aktualno: Off Hollywood 2008 9.05 Film: Le miserie del signor Travet
(kom., It., '45, i. C. Campanini) 10.45 13.00, 14.45 Aktualno: Comincia-
mo bene estate 12.00 Dnevnik - Športne vesti in vremenska napoved 12.45 Aktualno: Speciale Tg3 - Festival
del Cinema a Venezia 13.05 Nad.: Terra nostra 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved
14.55 Tg3 Flash L.I.S. 15.00 Variete: Trebisonda 16.30 Športna oddaja: Pomeriggio sportivo - Speciale Pechino 17.15 Nan.: Arsenio Lupin 18.10 Geo magazin 2008 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved
in športne vesti 20.10 Variete: Blob 20.30 Nad.: Un posto al sole d'estate 21.05 Dok.: La Grande Storia 23.00 Dnevnik - deželne vesti
23.15 Film: Uno contro l'altro pratica-mente amici (kom., It., '81, i. R. Pozzetto)
0.45 Nočni dnevnik in vremenska napoved
1.05 Aktualno: Off Hollywood 2008 -Speciale Venezia
Rete 4
Dnevnik - Pregled tiska Nan.: Chips Nad.: Bella e' la vita Nan.: Charlie's Angels Nad.: Miami Vice Nad.: Bianca
Dnevnik in prometne informacije
Nad.: Febbre d'amore
Nan.: Carabinieri
Dnevnik in vremenska napoved
Aktualno: Sessione pomeridiana: Il
tribunale di Forum
Nan.: Siska
Film: Lo sport preferito dell'uomo (kom., ZDA, '64, r. H. Hawks, i. R. Hudson, P. Prentiss) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Ieri e oggi in Tv Nad.. Tempesta d'amore Nan.: Renegade
Film: La conquista del West (western., ZDA, '62, i. J. Stewart, H. Fonda)
Film: Inserzione pericolosa (triler, ZDA, '92, i. B. Fonda)
15.00 16.00
18.55 19.35 19.50 20.20 21.10
0.25
8.00 8.50 9.20
10.05 11.00
13.00
13.40 14.10 14.45 15.55 17.00
18.50 20.00 20.30
; Canale 5
Dnevnik - Pregled tiska Promet, vremenska napoved, borza in denar Jutranji dnevnik Nan.: Tutti amano Raymond Film: Doppia indagine (Kan./ZDA, '00, r. S. Scaini, D. Baldwin, J. Remar)
Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa)
Dnevnik, okusi in vremenska napoved
Nad.: Beaufitul Nad.: Cento Vetrine Nan.: My life
Nan.: Una mamma per amica Film: All'improvviso... Gina (kom., Nem., '07, i. J. Jentsch, J.J. Liefers) Kviz: Jackpot - Fate il vostro gioco Dnevnik in vremenska napoved Variete: Veline
21.10 Film: 13dici a tavola (kom., It., '04, r. E. Ondolini, i. G. Giannini, A. Benvenuti) 23.15 Nan.: Codice rosso 1.20 Dnevnik in vremenska napoved
7.00 8.35, 12.00, 13.10, 16.40, 19.30,
20.30, 23.02, 1.32 Dnevnik 7.15 17.00 Risanke 8.10 Pregled tiska 8.50 14.00, 1.00 Klasična glasba 9.25 Dokumentarec o naravi 10.30 Nan.: Casa famiglia 12.05 Jahanje: 12. Challenger vincenzo Muccioli
12.50 Aktualno: Scivolando sull'onda
13.30 Aktualno: ...Su di giri
15.05 Talk show: Il meglio di 1x1 Giova-
ni a confronto 19.00 Aktualno: Occhio a quei due 20.00 Aktualno: Mosaico 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Aktualno: Incontri al Caffe' Versi-gliana
22.50 Aktualno: Qui Cortina 23.30 Film: Ostacolo alla giustizia (triler, ZDA, '95)
La 7
LA
7.00 Aktualno: Omnibus estate 9.15 Due minuti in un libro 9.30 Dok.: Declassified 10.30 Nan.: Mai dire si' 11.30 Nan.: Matlock 12.30 Dnevnik in športne vesti 13.00 Nan.: Cuore e batticuore 14.00 Film: I giganti del mare (dram., ZDA, '59, r. M. Anderson, i. G. Cooper))
16.05 Nan.: Il ritorno di Missione Im-
possibile 17.05 Nan.: Noi siamo angeli 19.00 Nan.: Stargate SG-1 19.30 Športna oddaja: Speciale Sport 7 20.45 Nogomet: Manchester United - Zenit San Pietroburgo, Supercoppa Eu
23.00 Film: I favolosi Baker (dram., ZDA, '89, r. S. Kloves, i. S. Kloves, M. Pfeiffer)
(t Slovenija 1
6.55 8.00 9.15 9.45 10.00 10.20 10.35 11.25 11.55 12.25 13.00
V Italia 1
Kultura, sledi Odmevi Na zdravje! Risana nan.
Kratki dok. film: Silbo (pon.) Enajsta šola (pon.) Harmonije Evrope: Anglija (pon.) Jasno in glasno (pon.) Osmi dan (pon.) City folk
Slovenski magazin (pon.) Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Duhovni utrip 13.35 Nad.: Sušno območje (pon.) 14.25 Slovenski utrinki(pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 18.40 Risanka 16.05 Iz popotne torbe 16.25 Nad.: Čarodejev vajenec 17.00 Novice, slovenska kronika, vremenska napoved in športne vesti 17.30 Slike iz Sečuana 17.40 0.40 Znanstv. serija: Zemlja in naprej
18.55 Vremenska napoved, dnevnik in
športne vesti 19.40 Eutrinki
19.55 Nad.: Vedrana Grisogono Nemeš 20.25 Polje, kdo bo tebe ljubil, 2. del 21.35 0.20 50 let Tv 21.40 Škeč: Nedeljsko kosilo 21.45 Nasvet z napako 21.50 Glasbeni kotiček 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved
(t Slovenija 2
6.55	Nan.: Le nuove avventure di Flip-	6.30	9.30, 11.30, 0.15 Zabavni infokanal
	per	7.00	Infokanal
7.50	13.40, 17.15 Risanke	8.00	11.00 Otroški infokanal
9.55	Nan.: Sabrina, vita da strega	13.05	Evropski magazin
10.30	Nan.: Buffy	13.35	Žogarija
11.30	Nan.: Smallville	14.00	Film: Tjulenj iz Sanderooga (pon.)
12.25	Dnevnik, vremenska napoved in	15.30	Dok. oddaja: Pozabljena Odiseja
	športne vesti		(pon.)
14.30	Risanka: Lupin III	16.20	50 let Tv
15.00	Nan.. Paso adelante	16.40	The best off...
15.55	Nan.: Summer Dreams	17.25	Mostovi - Hidak
16.50	Nan.: Un genio sul divano	18.00	Slovenija danes - regionalni pro-
18.30	Dnevnik in vremenska napoved		gram
19.05	Nan.: Friends	18.25	Kronika osrednje Slovenije
20.05	Nan.: Camera Cafe' Celebrity Edi-	18.35	Primorska kronika
	tion	18.55	Velika imena malega ekrana: Jože
20.45	Nan.: La vita secondo Jim		Hudeček (pon.)
21.10	Nan.: Standoff	20.00	Atletika: Zlata Liga, Zürich
23.55	Nan.: Prison Break	22.30	Superpokal v nogometu: Manche-
0.55	Studio sport		ster United - Zenit
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti 14.20 Euronews
14.30 Film: Zbogom, dobri stari zahod (ZDA, '85, r. H. Wilson, i. T. Be-renger, A. Griffith) 15.55 Kulturni magazin: Artevisione 16.25 Dok. oddaja: Potovanje po Nemčiji
17.25 Mladinska odd.: Fanzine 18.00 Iz popotne torbe (program v slovenskem jeziku) 18.20 Zlatko Zakladko 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.30, 0.35 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.20 Vsedanes - TV dnevnik 19.20 Športne novice 19.25 Vesolje je...
19.55 22.10 Šport: Atletika, Zlata Liga, Zürich
22.30 Nogomet: MAnchester United -Zenit
23.05 Doma pri... Faraoni 0.55 Čezmejna Tv TDD - Tv dnevnik v slovenskem jeziku
Tv Primorka
Dnevnik, kultura in vremenska napoved 12.00 0.30 Videostrani 18.00 Miš maš
18.45 Predvolilna soočenja strank: 1.
okraj, Tolmin 19.45 Slovenska vojska 19.55 Epp
20.00 0.30 Dnevnik in vremenska napoved
20.30 Sodobna umetnost 21.00 Razgledovanja 21.30 Fens 23.00 Vedeževanje
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.00 Koledar; 7.30 Prva izmena; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena - 1. del; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena - 2. del; 11.15 Studio D: Iz filmske zakladnice; 12.00 Izzivi sodobnega človeka; Napovednik; 13.20 Primorska poje; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Odprta knjiga: Kazuo Ishiguro - Ostanki dneva (18. del); 18.00 Kulturni dogodki; 19.20 Napovednik, sledita Večerni list in Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 7.10 Jutranjik; 9.0012.30 Poletni dopoldan in pol; 10.00 Olimpijsko odštevanje; 12.30 Opoldnevnik; 13.45 Aktualno; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 19.30 Rončel na obali; 22.30 Moj radio je lahko balon; 0.05 Nočni program.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; vremenska napoved in prometne vesti; 8.00-10.30 Dnevnik jutra; 8.05 Horoskop; 8.33 Nogometna kabala; 8.45 Govorimo o... ; 9.00 Posebnosti o ekonomiji; 9.33 Pregled dogodkov; 10.00 Predstavitev dnevnika; 10.10 Vremenska napoved, radijski seznam oddaj; 10.33-11.00 RC everywhere; 11.00-12.00 Odprti prostor; 12.10 Predstavitev dnevnika; 12.15 Sigla single; Vremenska napoved in prometne vesti; 13.00-14.00 Chiacchieradio; 13.15 Secondo Casadei; 14.00-14.30 Prosa; 14.35 Euro notes; 14.40 Glasbeni program; 15.05 Pesem tedna; 15.10 Predstavitev dnevnika, vremenska napoved in prometne vesti; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00 The magic bus; 19.00 Glasbeni spored; Vremenska napoved in prometne vesti; 20.00 Radio Capodistria zvečer; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Ameriška duša; 22.30 Posebnosti o ekonomiji; 23.00 Album charts; 0.00 Prenos RS.
SLOVENIJA 1
5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.35 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 11.15 Radi imamo Radio; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.50 Parlamentarnih pet minut; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.20 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otro-
ci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 8.00, 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevka tedna; 12.00 Izjava tedna; 13.25 Napoved sporeda; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 17.10 Evrotrip; 17.40 Šport; 18.05 Povzetek izjave tedna; 18.50 Večerni spored; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Stop pops 20; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov.
SLOVENIJA 3 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutra-njica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Concertino narodov; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Odprt termin; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.20 Likovni odmevi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Koncert; 22.05 Zborovski koncert; 23.00 Jazz ars.
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ).
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst
Izdajatelj:
Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
Petek, 29. avgusta 2008
V REME, ZAN IMIV O S TI
PLIMOVANJE
Danes: ob 3.54 najnižje -70 cm, ob 10.32 najvišje 49 cm, ob 16.16
najnižje -29 cm, ob 21.55 najvišje 50 cm. Jutri: ob 4.24 najnižje -70 cm, ob 10.59 najvišje 53 cm, ob 16.50 najnižje -34 cm, ob 22.31 najvišje 47 cm.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
okolJe - Zaradi globalnega segrevanja
Količina ledu v Arktičnem oceanu spet nevarno padla
ANCORAGE - Količina ledu v Arktičnem oceanu je dosegla drugo najnižjo stopnjo, odkar so znanstveniki tamkajšnje dogajanje začeli spremljati s pomočjo satelitov. Strokovnjaki za prihodnja leta zaradi globalnega segrevanja napovedujejo še hitrejše taljenje ledu, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
Z ameriškega centra za sneg in led U.S. National Snow and Ice Data Center, ki ima sedež na univerzi v Co-loradu, so sporočili, da lahko količina staljenega ledu v letu 2008 pred koncem sezone taljenja preseže lanski rekord.
Po njihovih podatkih je v ponedeljek ledena površina v Arktičnem oceanu padla pod 5,3 milijona kvadratnih kilometrov, led pa se vztrajno
tali naprej, so sporočili z ameriškega centra. Lani se je ledena površina zmanjšala na rekordno nizkih 4,3 milijona kvadratnih kilometrov, kar je skoraj 40 odstotkov manj od povprečja v letih od 1979 do 2000. Nekateri strokovnjaki napovedujejo nadaljnje stopnjevanje taljenja, tako da do leta 2030, mogoče celo prej, poleti v arktičnem oceanu po njihovih ocenah ledu sploh ne bo več.
Po besedah Christopherja Kren-za, vodje arktičnega projekta Oceana, vse hitrejše taljenje ledu ni naključje. S taljenjem ledu, ki je svetle barve, je na površju vedno več temnega oceana. Temni ocean absorbira več toplote kot led in posledično se segrevanje pospešuje. Dodatna toplota bo po njegovem mnenju pospešila taljenje ark-
Eden največjih svetovnih ledenikov Hubard na Aljaski se tudi počasi zmanjšuje
tične površine, ki je celo leto zamrznjena. S tem se bodo odtajale tudi organske oblike, ki bodo povečale količino toplogrednih plinov in še pospešile globalno segrevanje.
Taljenje ledu močno ogroža populacijo polarnih medvedov v morju Chukchi na severozahodni obali Aljaske. 16. avgusta so znanstveniki v morju od 24 do 105 kilometrov od alja-ške obale opazili devet polarnih medvedov. Nekateri so plavali proti severu, da bi dosegli polarni led, ki je bil takrat od njih oddaljen okoli 650 kilometrov. Polarni medved je sicer odličen plavalec in znani so primeri, ko so preplavali po 160 kilometrov. Taki podvigi pa jih močno utrudijo in obstaja velika verjetnost, da med plavanjem zaradi utrujenosti utonejo. (STA)
ORKAN GROZI MEHIŠKEMU ZALIVU
Bojazen pred Gustavom dvignila cene nafte
SINGAPUR - Cena surove nafte so se zaradi strahu pred tropsko nevihto Gustav v včerajšnjem azijskem elektronskem trgovanju še nekoliko zvišale in se gibljejo nad 117 dolarji za 159-litrski sod. Gustav - ta bi se lahko okrepil nazaj na orkansko moč - bi se lahko usmeril nad Mehiški zaliv, kjer je veliko naftne infrastukture. Zahod-noteksaška lahka nafta z oktobrsko dobavo se je podražila za 56 centov na 118,71 dolarja. Ta nafta je že v sredo med trgovanjem pridobila 1,88 dolarja in trgovanje na newyorški borzi sklenila pri 118,15 dolarja. Severnomorska nafta vrste brent, prav tako z dobavo v oktobru, se je podražila za 87 centov na 117,09 dolarja. Cena za to nafto se je v sredo ob koncu trgovanja v Londonu oblikovala pri 116,22 dolarja, kar je 1,59 dolarja več kot dan prej.
Cene nafte sta po mnenju analitikov navzgor potisnila bojazen pred Gustavom, ki je sicer iz orkana oslabel
na tropsko nevihto, a bi se lahko okrepil nazaj in postal orkan, ter zadnje poročila ameriškega ministrstva za energijo o zalogah nafte.
Gustav bi se lahko konec tedna usmeril nad Mehiški zaliv, kjer načrpajo 26 odstotkov vse ameriške nafte in 11 odstotkov zemeljskega plina. Leta 2005 sta orkana Katrina in Rita poškodovala ali uničila okoli 165 od okoli 4000 naftnih ploščadi, ki so postavljene v zalivu.
Zaloge nafte v ZDA so se prejšnji teden zmanjšale za 100.000 159-li-trskih sodov, medtem ko so analitiki pričakovali zvišanje v višini 2,2 milijona 159-litrskih sodov.
Cena nafte Organizacije držav izvoznic nafte (Opec) se je v sredo zvišala za 1,28 dolarja na 111,79 dolarja. Precejšnjo podražitev je pripisati pričakovanjem trga, da naftni kartel na srečanju 9. septembra ne bo povečal dnevne proizvodnje.