INDOS IN DONIT — SKRB ZA OKOLJE IN GOSPODARNO RAVNANJE S SUROVINAMI
Steklo ni odpad, ampak surovina
V teh dneh je v devetih ljubljanskih krajevnih skupnostih že moč vi-deti čedne zelene in bele zabojnike z napisom steklo. Gre za okoli 60 zbiralnikov za to odpadno surovino, ki so jih za zdaj poskusno name-stili v petih krajevnih skupnostih občine Center (v bližini gostišč in tr-govin), v soseski BS-3 in v Murglah. V naši občiniza zdaj ni nobenega, vendar pa pri Dinosu načrtujejo, da bodo po nekaj mesecih posku-snega zbiranja namestili te zbiralnike še drugje v Sloveniji, predvsem v večjih mestih in turističnih naseljih.
Da bi prispevali h gospodar-nemu ravnanju s surovinami in hkrati k čistemu okolju, sta se Donit in Dinos lotila akcije za zbiranje odpadne steklovine; po zamisli našegaznanegaindustrij-skega oblikovalca Saše Machtiga so zbiralnike izdelali v Donitu, Dinos kot organizacija, ki zbira surovine za industrijo, pa je po-skrbel za njihovo namestitev in praznjenje. Ta zbiralnik — prvi iz družine zbiralnikov, ki jih na-• meravajo v naslednjih letfh še ra-zviti v Donitu (za plastenke, od-padno olje, pokrovčke), ima ku-bični meter prostornine, delali pa bodo tudi večje. S posebnimi vo-
zili ga bodo praznili kar na mestu samem.
V naši republiki bi lahkozbrali na leto 80 do 100 tisoč ton od-padnega stekla, kot na primer razne steklene embalaže za hrano, pijače, zdravila, raznih črepinj in podobno. Podatki pa pravijo, da jugoslovanska ste-klarska industrija na leto naredi 500 tisoč ton votle steklene em-balaže, za kar uporabi le dobrih 45 tisoč ton odpadnega stekla, kar znaša v masi le 7 do 8 odstot-kov; pri tem seveda ni upoštevan njihov tehnološki odpadek, ki je v stekleni masi približno 15 od-
stotkov. Torej bi brez težav v proizvodnji steklene mase lahko porabili na leto 150 do 200 tisoč ton odpadnega stekla, kar bi bilo nekako 35 odstotkov, v indu-strijsko razvitih državah pa menda dodajajo stekleni masi tudi do 70 odstotkov odpadnega stekla.
Znano je, da odpadno steklo v stekleni masi zmanjša stroške predelave, saj sta porabi mazuta in električne energije za nekaj odstotkov manjši. Tisoč kilo-gramov odpadnega stekla nado-mesti 1200 kilogramov mase, to je 800 kilogramov kremenče-vega peska in 400 kilogramov kalcinirane sode, ki jo moramo delno tudi uvažati. Zato steklo seveda ni odpadek in ne sodi na smetišča, marveč je najkvalitet-nejša surovina za izdelavo ste-klene mase in ga velja ponovno vračati industriji.
DARJA JUVAN