149. številka. Ljubljana, nedeljo 2. julija. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerskc dežele za celo leto 16 gld., za pol leta H gld., za četu leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poltnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila bc plačuje do . . četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- aH večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmasovej hiši Št. 25—26 poleg gledališča v „zvezdi". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. Jugoslovansko bojišče. Srbski knez Milan je govoril, koje odhajal iz Belgrada vojakom: „Pod sedanfjimi okol-nostimi me sveta dolžnost kliče k mojej vojski na mejo pred sovražnika. Junaci! V varstvo vam izročam prestolnico (rezidenčno mesto) in knjeginjo svojo in vašo". Vzevši zastavo iz roke vojnika nadaljuje knez: „Junaci! Pod ovo zastavo so predci naši slavno se borili in slavo dobili. Upam, da jo'boste i vi sč slavo zmage ovenčali". — Pri odhodu kneza so bili navzočni ruski konzul, nemški konzul, grški in rumunski agent (avstrijskega pa nij bilo). Preko Zemuna se javlja, da je Srbija vendar le sporazuinljena z Rumunijo. Verjetno je to Bedaj zopet, ko čitamo, da je rumunski agent pri odhodu kneževem navzočen bil. Videti je, da so se Angleži in Magjari uže prav poslednji hipec trudili Črno goro odcepiti od Srbije, a zastonj. Oba kneza bosta složna v boj šla in »ta dogovorjena, kaj po zmagi pripade jednemu. kaj druzemu. Tudi morata oba složno; delati, ker ju sili narod srbski. Črnogorski Nikolaj ne bi bil mogel svojih sokolov zadrževati, ko bi bila iz kneževine puška poknila, niti Milan nij smel drugače diplomatizirati kakor je narodna skupščina hotela, katera je lansko leto jednoglasno rekla, da hoče vojsko s Turci, in na tajno razloženje kneževo, da Srbija nij še dovolj pripravljena, postavila Kaljevićevo vlado, ki je skoro leto in dan priprave delala. Isto tako je Črna gora obskrbbjena in je uže dosedaj bila glavna podpora junaškim Hercegovcem, ki se od lani uže bijejo kakor levje za svobodo svoje domovine. Črez dva ali tri dni uže utegnemo slišati Mamajevo pobojišče. (Po Putrusevskein spisal J. Stekhs.i.) (Dalje ) Tako se je zbirala in zjedinjevala okoli Moskve iztočna in severna Rusija, a Tatari nijso sprevideli, da raste Moskva na njihovo pogubo. Orda sicer nij mnogo mislila na Moskvo, kajti v njej samej so se porodili prepiri in neredi. A moskovski knezi pa nijso sedeli brez dola, nego so urejevali svojo zemljo in izdelovali dobre postave. Ivan Kalita in njegovi sinovi so podkupovali ordo, da moskovska kneževina nij nič več videla tatarskih naval in nasilstev kanovih baskakov. Ljudje so se preseljevali v celih trumah iz družili kneževin v moskovsko; strah je v narodu ponehal, z vsakim danom si je zbiral smelosti, vzdignil se večkrat na Tatare ter jih pošteno izbil. V tem času so peli to-le pesnico: „Vstan pro- o bojih. Ako Srbija s Črnogoro dobi prve bitve, kar ne bode tako lehko, ker Turki so zašancani in v utrjenem zavetji, potem je Srbom pot povsod odprt. Ko bi pa precej od kraja sreče no imeli, potem bi vojna dolgo trajala, glej dokazd v Hercegovini in Bosni, kjer Turki vstašev nijso mogli leto in dan ukrotiti. Mali sukob so Srbi sicer uže imeli 25. junija. 400 Čerkezov jo pri Supovcu palo v Srbijo. Bataljon belgradske posadko Čerkeze zajame in jih do zadnjega moža postreli in poseka. Pri tej priliki pa je padel tudi srbski major Čelekovič. Iz Bosne prihaja preko Zagreba novica, katerej si pa še ne upamo verjeti, ker je v dru-zih novinah nij bilo, namreč : „V ponedeljek je bil prišel glas iz Dervente v Brod: Denašnja sarajevska pošta je prinesla novost, daje Mu-ktar paša z vsemi svojimi begovi živ pal v roke vstašem. V Sarajevu je zavladal strah in trepot mej Turki!" Mogoče bi bilo. Turkoljubi nekaj pripovedujejo, da imajo Turki flotilo podonavsko, s katero bodo lehko srbsko obdonavsko mesto S einendrijo in celo Belgrad sestreljali. Sicer pa so Srbi gotovo svojo obalo toliko zavarovali, da to ne bode tako brzo šlo. Saj se jo videlo, kako malo ali nič nij mogla zadnjič francoska flota na suho delovati. Poleg tega pak je Donava mejnaro-dna prosta reka, torej jo Turki menda vendar ne smejo zapirati z vojno H lotilo, ki vsako trgovino zavre. Najnovejšo poročilo poroča tudi res, da je Srbija uže prošnjo vložila pri velicih državah, naj varujejo svobodo Donave, naj ne puste turške flotile prodreti proti srbskemu pobrežju, ali pa naj se Srbiji pusti torpede v vodo de-jati. Dve velesile (Rusija in Nemčija?) so budiš moje ditjatko. — Sojimaj (snenii) so stjeni sabelki — I vse to meči bulatuije (jeklene). — Ti kolji, rubi sabcljkami — Zlih Tatar s Tatarčenkami: — Ti sjeki, krosi (razseči) gubitelej (pokončevalce) — Vse me-čami pa bulatnimi. —" Za velicega kneza Dimitrija Ivanoviča (13G3 138!)) je postala Moskva še silneja nego jo bila dozdaj. Dimitrij so je srečno tolkel s Litvani s Tverom Rjezanom, in osramotivši vse svoje sovražnike, začel je pomišljati tudi na Tatare. V tem času je zbrala zlata orda zopet svoje moči pod vlado kana Mamaja. Mamoj je poslal proti Dimitriju vojsko, Dimitrij pa ga je čisto potolkel. Mamaj si je vsled tega silno razsrdil, poslal trume ljudij razdejat in pokončat vso rjezansko zemljo, zato ker je na njej razbil Dimitrij njegovo vojsko ter se začel oboroževati proti moskovskemu knezu z vso silo tatarsko: „Pojdcra na ruskega kneza in na vso njegovo moč, kakor je bilo za Ba-tija," govoril je Mamaj „cerkve popalim, kri- temu privolile. In nazadnje bode Srbija prej brez vsega dovoljenja torpede v Donavo dejala (kateri bodo turške ladijo razbijali), nego pusti svoja mesta uničevati. Videti je, da jo mala srbska država na vse mislila, in to je tola-žilno. Tudi Rusija, od katero vstaši in jugoslovanske države pričakujejo pomoči v sili, pripravlja se. Fotniki, kateri dohajajo iz Rusije pripovedujejo, kakor v novinah čitamo, da jo Rusija za vse dogodke pripravljajoča se, zbrala 400.000 mož vojsko v Voliniji. Ta vojska se bode mej tem ko Srbija začne, pomnoževala. In tako idemo nasproti morda velikanskim dogodkom. Za gotovo pa ve le bog kaj bode iz vsega. Česa mi Slovani želimo, tega nam nij treba ponavljati. Poštenost in časnikarsko farizej-stvo. Na Primorskem 29. jun. [Izv. dop.j Vstanek na jugu je in bode za nas in posebno za naše jugoslovanske brate, ki so dosedaj na nezaslišani način pod turskim jarmom trpeli, veliko politične važnosti, kar ne bode nikdo tajil. Sicer pa nijsmo namenjeni, to dokazovati, namen teh vrstic je drugi. Kdorkoli je novinarstvo — posebno takozvano ustavo versko — pozorno čital, ta je zapazil, da so bili vsi listi one vrste jedini v misli, da se mora Slovanstvo do skrajne meje zatirati. Ona jedinost judovskega žurnalizma v zatiranji avstrijskih Slovanov je tudi denes neomajana. Toda jugoslovanski vstanek je vplival kot „reagons" na ono novinarstvo glede na simpatije do Jugoslovanov; v tem oziru vidimo tako novinarstvo, ki je izgubilo vsako iskrico poštenosti in očitno javlja, da mu je umazani Turek ljubši kot pošten, ukaželen stijane pozob^em in zakone njihove pokončam." — Na rusko zemlj o se je zdaj vzdignila zopet strašna nevihta. Dimitrij je sklenil poslati Mamaj u davek, kakor sta se pogodila, in to zadnjikrat. Ali Mamaj je terjal po starej navadi večji davek. Veliki knez pa se je začel pripravljati za odpor, pošiljal po vsej Rusiji pisma ter zval vse knezo in njihove ljudij, da se pripravljajo za vojsko. Ko so se bili voj-niki zbrali in pripravili, vzdignili so se proti Trojici (G4 vrst zd Moskve = 9 milj). Opat samostana, pravični Sergij, pogostil ga je dobro. Sedeč za mizo zagledal je Dimitrij dva mniha brata. Bila sta velika, pločasta in jaka ter sta slula v tvetu kot bogataša. Zvala sta se Osljabja in Peresvjet. Ona sta se posebno dopala velicemu knezu, zatorej je prosil za nju sv. Sergija: „Daj mi oče, za vojsko ta dva mniha." Sv. Sergij je zapovedal Osljabu in Peresvjetu otiti z Dimitrijem. In ko je Dimitrij od mize vstal, blagoslovil ga je sv. Sergij poškropil z blagoslovljeno vodo ter rekel: in ukazmožen Slovan, in tako, ki neskriva in ne more skrivati simpatije do uboge raje. Prvemu je denar bog, blagor človeštva in kultura, ki mu vselej in povsod kot figavo pero za njega umazane namene služi, devete briga, drugo si je ohranilo vendar še toliko poštenosti, da zagovarja pravice naših bratov zunaj Avstrije. V prvo vrsto časnikarstva spada dunajski nemško-turški list „N. Fr. Pr.", ki je uže večkrat sleparstvo prve vrste „wirthschaftli-cher aufschvvung" zval in še dandenes akcijske goljufije trgovinsko navado (geschiifts-usance) imenuje, oni list, ki je zagovarjal Gi-skrovo teorijo o „trinkgeldu" in Ofenheima kot najpoštenejšega človeka v zvezde koval. In ta list, ki tudi sedaj vsak dan vso svojo židovsko gnjusobo in gnjilobo našim jugoslovanskim bratom in nam v obraz pljuje, je ža-libog zelo razširjen in sicer tudi mej Slovani in onimi poštenimi Nemci, ki nijso mogli dosedaj iz jednostranskega stališča pravi in jedini obraz sleparstva denarne lakomnosti in nepoštenosti spoznati, ogledavši si le zunanjo krinko tega lista. Uže jedino to, da more tak list izhajati in da ima dovob; naročnikov, svedoči, žalostne reči o našem nemštvu. Toda pustimo to, naj sami za se mislijo. Vprašam le: kaj je nam Slovencem in Slovanom sploh proti tacemu in jednacemu novinarstvu početi? Moramo ga li še — in bodi si tudi indirektno — podpirati? — Nikdar ! Toda vsak bode vprašal, kdo podpira to novinarstvo? Poglejte v naše čitalnice in naša društva, v naše kavarne povsod dobo ste „N. Fr. Pr.". In koliko privatnih osob mej Slovani nij naročenih na one liste?! In nij to indirektno podpiranje lista, ki divje sovraštvo do Slovanov pridiguje? Nekdo je v „Slov. Nar." trdil, da so naši kmetje preponižni, da gospodu roko poljubijo, ko jih tepe itd. Toda jaz pravim, da ne le naši kmetje, temveč tudi drugi Slovani in posebno Slovenci, ki se mej izobražence štejejo, so taki. Premalo eneržije je povsod. Bi-li Francoz, Italijan, Nemec tako novinarstvo podpiral, ki ga vsak dan po obrazu bije, ki mu najsvetejše, pravice z nogami tepta? — Nikdar! Slovenci in Slovani sploh, stopite torej v kolo, bacnite tako farizejsko novinarstvo iz svoje srede, prisezite, da nobena čitalnica, nobeno društvo, noben pošteno misleč človek ne bode in ne sme tacega lista čitati, tem manj se nanj naročiti; kdor je naročen, naj list nazaj pošlje z opombo, naj se dotične številke Turkom na razpolaganja pošiljajo. Komur domače in nam prijateljsko novinarstvo ne zadostuje, naj se poprime pri-slovice: „unter zwei ubeln wiihlt man das kleinere" in naj se naroči vsaj na take liste, ki se vedejo vsaj glede na jugoslovanski vstanek poštenejši, na pr. nWiener Tagblatt". Sploh bi bilo skrbeti, da se prvi listi tudi po krčmah, kavarnah itd. z zadnjimi nadomestijo. Politični razgled. \otmnJe «l«'žcle. V Ljubljani 1. julija. (>r*t lunK-i i v dohaja prijetna vest, da je časnik „Zemljak," glasilo ustavovernih dalmatinskih narodnih poslancev Ljubiša, Danilo in tovarišev nehal izhajati. To glasilo je bilo tačas ustanovljeno, ko je Ljubiša s tovariši v državnem zboru glasoval z Nemci za prisilne direktne volitve, v nevoljo vsega Slovanstva. Da je list propadel, kljubu temu, da ga je celo Rodić podpiral, je dobro znamenje. V Slovanih naše monarhije morejo le res potrebni in res narodni časniki ohraniti se, in to je dobro. Le ti podpore zaslužijo. Proč s polovičarji v Slovanstvu! MkiifffMir&ki list „Nemzeti Ilirlap" pripoveduje, da bode oger.ski zbor v izredno sejo sklican. Povod temu bi bil, da Magjari vojsko sklenejo proti Srbom, če bi zmagali. Ali upati hočemo mi, da o avstrijskej vojski ne odločuje še magjarsko in nemško-judovsko slepo sovraštva do Slovanov. Viiifc • J«» div.iive. >Sif>.Tf.i ultimatum (ali zadnja terjatev brez katerega izpolnjenja se vojska prične) je odšel 28. junija v Carigrad in se je včeraj izročil. Srbija menda terja Bosno in staro Srbijo. Te Turki no bodo dovolili, to se razumejo. In za to se vojska začne, če se uže nij. #**#.*/. o sporazumljenje z Anglijo je sedaj nemogoče. Ruski konzul Jonin je povedal, da je angleška ladija pripeljala Muktar-paši orožja, a jeden uradnik angleškega poslanstva v Beču je prinesel istemu paši novcev. Koje ruski car to izvedel, ukazal je 4 milijone rublje v Srbiji poslati. Iz CV«#*#V/»v«ff*r se javlja, da jo turško ministerstvo demisijoniralo. Od „ N. Fr. Pr.u slavljeni turški rešitelj Midhad-paša je .Gospod bog naj bode tvoj pomočnik in zastopnik. On naj premaga in pokonča tvoje sovražnike ter tebe proslavi!" Vrnivši se v Moskvo začel je Dimitrij zbirati za vojsko vojnike, molil v Uspenskej cerkvi, ter se klanjal ostankom metropolita Petra. 20. avgusta 1. 1380 odšla je vojska iz Moskve ter se obrnila proti Kolomni; tukaj so čakale čete druzih knezov in podložnih. Oleg, knez rjezanski nij prišel in tudi svojih vojnikov nij poslal. Strašno so ga plašili Tatari: večkrat so namreč Tatari navalili na rjezansko kneževino in nedavno pred tem so jo bili čisto pokončali. Oleg je mislil, da Dimitrij ne bode mogel zoperstati Mamaju in ako Rjezan pomaga Moskvi, da bode moral zopet od Tatarov pretrpeti. Vrh tega pa so bili rjezanski kriezi večni protivnici moskovskim. Oleg je mislil, da Moskvo rešiti pomeni toliko, kolikor sebi in svojej kneževini konec storiti. Zategadel on nij prišel k ruskej vojski, nego je bolj prijateljeval z Mamajem in Litvani, ki so šli Tatarom v pomoč. Tako je izgubil Oleg popolnem rusko čast. Iz Kolomne se je vzdignila ruska vojska dalje in v septembru se je uže približevala reki Donu. Pribegli glasniki, ki so šli opazovat sovražnika, rekli so, da je Mamaj uže na Donu in da se njegova vojska ne da prešteti. Veliki knez je sklical kneze in vojskovodje na svet ter je povprašal, kaj jim je početi? prepeljati se črez reko ali pa na miru v taboru ostati? Kneza pojocki in brjanski sta odgovorila, da se mora reka pregaziti, ako hoče knez bojevati se, kajti na tak način ne bode nobeden na vrnitev mislil, nego se samo hrabro boril; a daje sila tatarska velika, na to se zdaj ne sme toliko gledati: ne v sili je bog, nego v pravici. Drugi knezi so bili bolj previdni ter so svetovali, da naj se ne gre črez Don. Zdajci pa prilete k njemu glasnici iz Trojice. Sv. Sergij je pisal: „ Kakor si gospod tako idi, in pomagal ti bode bog in presveta bogorodica!" Dimitrij je- malo po- torej obupal, ali pa je prisiljen od fanatičnih staroturkov, da odstopi. Povsod blamaže za nemškutarje in Angleže. Bog pomoži dalje. V ««f//ciu'»ii parlamentu je na vprašanje potrdil Disraeli, da je knez Milan šel na mejo v glavni vojaški ostrog, a rekel, da srbska vojska meje še nij prestopila. — V zgornjej zbornici je pa lord Derby rekel, da absolutno gotovo n e more reči, da bode vojna napovedana, vendar se mu potrebno zdi reči, daje malo upanja, da bi se vojska zabranila. Iz Kt<•»•!> tu* in Pariza se raznašajo glasovi me i politični svet, da diplomacija na to dela, naj se skliče kongres evropskih držav, v katerem se rešijo razna velika zdanja mej-narodna vprašanja. V h« 28. jun. [Izv. dopis.] Nemčurskih afterpedagogov famozno glasilo „Laib. Schulz." je koledovala v pred-i zadnjem listu za referat o učiteljskoj konfe- mislil, potem pa zapovedal črez Don prebroditi. „Častna smrt je bolja od slabega življenja," rekel je on. „Bolje bi bilo, da se nijsmo niti vzdignili nad Tatare nego da se od tukaj vrnemo. Rusi so reko brž premostili ter na drugo stran odšli. To je bilo 7. sept. zvečer. Nastopila je temna noč, ali bila je topla in tiha. Dmitrij Bobrok, vojvoda moskovski je šel z velikim knezom malo naprej iz tabora. Pred njima se je razprostiralo široko polje, katero se je zvalo Kulikovo polje (kljunačevo polje). Odjezdila sta daleč, potom vstavila svoja konja ter prislušala. Na tatarskoj strani je bilo slišati velik štropot in krik; iz daleč je hrumela velika četa gladnih volkov; brozpokojno so preletavale tiče sem in tam, vrane in kavke so kričalo in na reci Neprjadi guske neobično čopotale, ravno tako tudi labudi in race, kakor da čujejo bližnjo nevihto. Dimitrij in Bobrok sta se vrnila k Donu, k ruskim polkom: tam je bilo vse tiho, le ognjene zar- renči učiteljev postojnskega okraja, /našel se je res zvedenec — mož podkovan z vsemi vedami, po nemškutarsko „izobraženega" učitelja, po „Slov. Nar." znan pod nazivom „der doppelgeprtifte". Rad bi bil nekaj povedal, pa Dij vedel kaj, še to malo kar se je domislil, je posneto iz „Slov. Nar." Kar se pa tretje točke tiče, je gosp. Grebenec resnico govoril. On nij trdil, da imajo učitelji na 4 raz. ljudskej šoli komaj '20 ur, on je le rekel, da imajo več ur za podučovati učitelji na 1 raz. šoli, namreč 3fi. To se tudi vsak lehko prepriča, ako pogleda Učni črtež za 1 raz. iu pa 4 raz. šole. Gosp. Grebenec je hotel le dokazati, da je učitelj na 1 raz. šoli v primeri z učitelji na 4 raz. šoli preobložen — kar je tudi istina. Sicer se pa bode g. Č. o resnici sani uže v jeseni priložnost prepričati imel, ko ga veter iz Vipave, iz prelepega pa zelo nehvaležnega kraja, kjer ga nehvaležni ljud nij za vodjo izvoliti hotel, tenmč si boljšega izbral — na 1 razredno šolo .ponese. Smijati se pa vendar vsak mora opombi: „Auf dieses vvurde ilim vonseite der Lehrer Campa Rozman entsprecbend envidert." Ali od Čampc iu Rozmana V Jurij pa Neža. Za referenta smo pa lansko leto mi narodni učitelji skrbeli ter izvolili — „Adleschitz-a", da naj ljubljanskemu nemčurskemu šolskemu listu poroča o konferenci — zakaj tega storil nij — vprašajte ga! Domače .stvari. — (Iz Krškega.) Zopet nam je neiz-prosljiva smrtna kosa vzela jednega podpiratelja narodnega napredka ter blažega rodoljuba, gospoda Uršiča, župana Videmškcga. Ha ujki je pevskemu društvu vedno blagovoljno odpiral svoje prostore in tudi materijalno podpis ral, da je moglo vspešne zabave snovati. Malo dni pred svojo smrtjo je bil podaril društvu 10 gld. ter zraven britko omenil, da je ta njegova zadnja želja pred smrtjo izpolnjena. Rodoljubi! posnemajte blažega moža, da se narodna zavest vzbudi na Štajersko-Kraujskej meji, njemu pa bodi zemljica lehka! — (I« Ljubljane) se nam piše: Tri c. k. okrajnej, kakor tudi pri c. k. deželnej sodniji ljubljanskoj pričele so se snovati nove zemljišne knjige. Naj bi tisti, ki so pri tem opravilu sodelujoči, dobro pazili na to, da bi zemljišne zaznambe kakor: imena oddelkov (partov), pohištev in hišnih posestnikov pisali v pravilnejšej slovenščini nego so pisana sedaj, kajti sram je poštenega Slovenca ako vidi pisano: „u razdartim, pod Viškim grabnam, u Vogel, pri begouncach," in drugo tako barba-rično pisanje. — (Utopljencev), ki so v četrtek v Ljubljanici ponesrečili, dosedaj, ko to pišemo nijso še našli. Uzrok temu je velika voda, ki je nesrečneže gotovo daleč zanesla. — (Ljubljanska mestna godba) se pod vodstvom novega godb enega društva pridno ustanavlja. Kakor čujemo bode se angažiralo poleg domačih močij še 15 muzikalno Iztirjenih in popolno izučenih godcev iz Češkega. Društvo je uže naredilo kontrakt, da prevzame godbo pri nemškem gledališči. Tudi s slovenskim dramatičnim društvom so misli pogoditi. — (Za zidanje železnice do O r -muža i u Srodiš ča) pa od Feldbacha lina ravno te dni odposlani komisar generalne in špekcije avstr. železnic Ogledati kraj iu zemljo. — (Nesreča iz puške.) Nek kmet iz žuženberskega okraja jo svojo nabito puško v slami skril. Dva mlada otroka sta v slamo šla igrat, našla puško in igrala ž njo. Puška se sproži in jedcu dečkov je mrtev obležal. Varujte in spravljajte orožje pred otroci, to je nauk vsem staršem. — (Ubil se je) 14. jim. na potu mej Smolnikom in Polhovim gradcem 4Gletni kmet Josip Pustovrh. Pijan je po noči domov grede padel s pota v skalnato strmino. — (Uboj.) V Fužinah pri Mirni na Dolenjskem je bil pri fantovskem tepežu ubit Franc Jelcnec, 40 let star mizar. Zarad tega uboja so zaprti trije fantje iz litijskega okraja, iz Brezja. — (D r a m a t i č n o društvo) ima, kakor smo uže oznanili 5. julija ob 0. uri zvečer v čitalničnej dvorani občni zbor. Razne vesti. * (Državni pravdni k ubijalec.) Iz Zagreba se piše dunajskemu „Tagbl.u, da je kr. državni pravdnik g. Suškovic, obče spoštovan omikan mlad mož, pijan iz lova pri-šedši, napaden od dveh policajev naj miruje na ulici, jednega tako zabodel, da je umrl. Oznanil se je nesrečnež sam in je uže suspendiran. * (Pomilošč enje.) Cesar je 24. junija pomilostil 138 ujetnikov zaprtih v kaznilnicah Cislajtanskih, ki so prestali uže dve tretjini svojo kazni pa obetajo poboljšanja. * (Škof obsojen.) V Prusiji so 28. junija odstavili škofa Melchersa v Kolnu, češ, Ida jo državi „nepokoren." niče so igrale. Zdajci Bobrok izpregovori: „Gospod, ogenj — dobro znamenje, kliči na pomoč boga nebeškega in naj ti ne manjka vere. Ali jaz imam še jedno drugo znamenje.0 Tu skoči s konja, vleže se na zemljo na levo uho, posluša dolgo, potem na desno, ter zopet posluša. Potem vstane, nagno glavo ter molči: solze so mu kapale iz oči. Dolgo ga je pro-Bil knez, da mu pove, kaj je slišal. Bobrok je pa le molčal, nazadnje je vendar spregovoril: „Sta dva znaka, jeden radosten in jeden žalosten. Jaz sem slišal, kako je zemlja grenko in žalostno jokala. S tatarske strani je bilo, kakor da mati joka za svojimi otroci, a z druge, kakor da vdova zdihuje v žalosti in skrbi. Ti bodeš potolkel Tatare, ali mnogo pravoslavnih bode palo od rok poganskih 1" „Naj se zgodi volja gospodova!" rekel je veliki knez ter se bridko zjokal. Jeden drugemu obljubivši, da ne bode nikomur povedal, kar sta slišala in govorila, odjahala sta v ruski tabor. Za njima pa se je drvila četa volkov, krokanje vran in kričanje orlov; nočjo bila črna, strašna. Jutro je bilo tmično in megleno; gosta megla se je tako rekoč oklenila zemlje; skoraj nič se nij videlo. Veliki knez je odpravil poveliko krdelo v zasedo, za šumo, izročivši je vodstvu svojemu bratrancu Vladimiru Andre-jeviču, knezu Serpuhovskemu in vojvodi Dimitriju Bobroku. Zdajci se začne megla redčiti, solnce posije skozi njo. Veliki knez je jezdil skozi vojskine redove ter je bodril. Daleč se jo protezala ruska sila; 150 do 20O tisoč vojnikov je stalo na Kulikovem polji. 8e nikdar se nij zbrala tolika ruska sila za obrambo rodne zemlje proti Tatarstvu. Solnce se je igralo v bliščečih oklepih, konji so razgetali, zastave so malo plapolale od lehkega vetriča. Ljubezno in prijazno je gledalo jutro na vse, ali mnogim nij bilo sojeno doživeti večera. (Konec mili.) Umrli t lMnl»ijttni od 26. do 38. junija: riiiuid Žele/nikar, dote črevljarja, 4 mes., vsled splošna slabosti. — Ivan Metelko, 30 1., v zaporu na gradu, vsled popačeoja raožjan. — Škender Gernak, 74 1., vsled slabosti. — Pavlina Lušin, dote deželnega uradnika, 6 m., vsled branehetis. — Josip Kastogar, 6 m., dete delavca za bozjastjo. — Anton Fabjan, vBled srčnega utrpnenja. — Josip Lužavec, 46 1., za utrpnonjem pljuč. Dunajska borza 1. julija. (Izvirno tclsirrau&no poroiilo.) Enotni dri. dol,; v banko 'Oth . 64 . 96 Srebro.........101 . 80 . Zahvala. Ve m onim, ki so došli na Vidom v četrtek 29. junija, ter zadnjic spremili obče priljubljenega gospoda župana Videmškega, do tihe gomile, posebno pa vrlemu narodnemu pevskemu društvu Krškemu, za ginljivo nagrobnico, izreka prisrčno zahvalo (206) Anton pl. Raskaj. "V čitalničnej restavraciji je denes v nedeljo 2. julija 187G KONCERT (205) pri katerem svira vsa godba 53. peš« polka nadvojvode Leopold. Začetek ob 7. uri. — Vstopnina 15 kr. Circus Sidoli! <■■;• sejni iM-m i r«•"•) Denes nedeljo 2. julija 1876 Dve veliki predstavi v višjej umeteljnosti jahanja, izučenih konj, gimnastiko, ballete in pantomine. Začetek- prve ob 4. uri po })alu dne, — drUge ob S. uri na večer. Jutri v ponedeljek 11. julija 1870 Kana se odpre ob 7, uri. Začetek točno ob 8. uri. Vse natančneje naznanjajo posebni dnevni listiki. (197—5) Teodor Sidoli. ravnatelj. Dobro odgojeni učenec od 14—16 let zna takoj k meni v službo stopiti, vso drugo pri Franc Slovše-tu, mesarju, poljansko predmestjo št. 31, (202—2) v Ljubljani. Na Gorenjskem v Jlosiiili. jedno uro od T.esce in jedno uro od Javornika oddaljeno (193—3) 8> prodaje prostovoljno z mlinom osmih tečajev b BtOpaml in žago, potem še i neko drugo hišo ravno tam z gospodarskim p slopjem in z vsemi srenj-skimi pravicami in s kovaonloo vred. Natanko vse pove podpisani lastnik v Mostah §tev. 0. JToslp ffltarkc-lj. Išče se izurjen poštarski odpravitelj (PoHtoxi»o(litor) (190—3) za poštni urad Vinica na Dolenjskem. Več se izve pri gospej Ana Itliuce, poštaiici v Vinici. Tuj«*. 29. junija i fcvropa: Berg iz Dunaja. — Kidieger iz Gradca. — Schcrer iz Celovca — Ilain.v iz Radovljice. Pri sionu : Gehhardt iz Urna. — Krotschner iz Dunaja. — Uothel iz Gradca — Grlin iz Dunaja. — Mufalk |z Trsta. — Henduk iz Dunaja. Tri *i;t.it«-1: Rubin iz Dunaja.—Sink iz Zagorja. — Cernovic iz Dunaja. — Schnahleger iz Trebiža. — Spitzer iz Dunaja. Pri l»»vnr»keiu dvoru: Kristan iz Gradca. — Lončarič iz Selc. Vabilo k pristopu! Osnovalo se je v I^iiil»l.i«ni ravnokar društvo in jo pri deželnej sodniji so protokoliralo pod imenom: 11 Hranilno in posojilno društvo . Glavni namen društva je: a) Dobivati si denarna sredstva se svojim tovarštvenim kreditom; b) prejemati denar na obrosti; c) dajati posojila. Vsakdo, kdor hoče društvonik postati, se more z «lel«*£i po 10 k1«I. h. v. društvenega podvzotja udeležiti, in sicer more najmenj jeden delež si oskrbeti. Z društvom je zvezana tudi brnnlliiltut, katerega zavoda udeležiti so zainorejo tudi nedruštveni ki, in najmanjši hranilna vloga znaša 20 kr., katere vlogo se plodonosno nalože, ter so zamorejo vsak čas z obresti vrod vzdigniti. Društvo bode dajalo denarje na posojila po §. 7. dr. pr.: 1. Na osobni kredit; 2. proti poroštvu; 3. proti zastavi; 4. na hipoteko, t. j. na hiše in zemljišča. Ker ima društvo le občno korist občinstva pred očmi, vabimo vso prebivalstvo k najobilnejšetmi pristopu, bodi-si kakor deležnike ali hranilničarje. Delovanje društva se prično prTregra j "Lilija, 1B7S. Početkom mcsuca avgusta t. 1. bode sklican prvi občni zbor deležnikov in se volil po |. 24. društvenih pravil stalni odbor. Društvena pisarna je ■ na sv. Jakoba trgu v Virantovej hiši, ■ na vodno stran pri tleh na desno. V Ljubljani meseca junga 1876. (199—2) Zarasui odbor. Trgovina za mode damam. &. v L j ubijani. Klavni trg »tov. 7, priporoča vsled uže skoraj prošlo sesje mode, oblačila in konfection po n aj n i žj oj ceni. Nadaljo mu jo mogoče vsled ugodnega nakupa, tri rastnim t rst snnti na ottlelee, novo blago, dobre kakovosti po prav ugodnej ceni prodati. OsJ'mLi k°SŽHk' različnega blaga, prodajejo se zaradi naku-^ pičenja za polovieino ceno. (207) Naznanilo. Usojam se s tem čostitumu p. n. občinstvu naznaniti, da aein gospe Adele Kaprečeve prevzel, ter se najtoplejšo priporočam. — Vsa naročila za i>orol, |M»j«- vrstah po jako znižanej ceni storiti, katera se izve pri administraciji „Slovenskoga Naroda". Franjo Železnikar se je presolil se svojo K i*o j ii >š li <> dela viiieo v poslopje L ubljanske čitalnico, ter se priporoča slav. p. n. občinstvu, posebno tudi čest. duhovščini z obljubo, da bode izročena mu dela vestno in točno izvrševal. (128—8) Janez Vičie prodaja kakor pri razprodaji ( liis-«orkani) 10 do 25% pod iabri&ko ceno na debelo in drobno iiinogo-vrslno kramarsko in gospodsko blago.__(3\ XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXttXXXXX Za Kranjsko jedino in samo pravi pri podpisanemu! ur ^.„»..^ćmm •» . Poleg orlgiimliilb Elias Howe-jevih šivalnih strojev*] imam v zalogi iv.ltlj u«"'l ji>-<> le jaz Originalne Singer & Grover & Bactasr Šivalne stroje po fabriškej ceni na debelo in drobno. Kazim tega imam vedno v zalogi tudi najboljše inozemske s t roj o po jako znižanej coni in sicer: Wbeel«*r *V WilMon, tirover A- Baoker štev. 19, Tlie l.ltllo Wim/.rr (zadnje na željo amerikansko), Tajlor, (■cruinulu, Nuzonia, Wilvox A ĆiilbbH, EspreHM* Lliikoln, < ilin-«ler ElitMtl«, »troji ih vitlali itd. l*ouarejt>iii ati užo rabljeni« iu isteeeiti stroji dobč se po okolščinah so ve da 25 do :*<►'•,, cenejši, so p > tudi za SO "i0 nlubvjMl Iu inauj v r«-i kot zgornji. Tedaj previdnoitt pri izbiri I Kdor tedaj solidni in dobri stroj Želi, obrne naj se zaupljivo na me, jaz aem se vedno trudil z zanesljivim postopanjem ohraniti mojo dobro ime. C»ui*uiic»ijfi zanesljiva. — Tudi na vplačevanje v obrokih. Ljubljana, glavni trg štev. 168. S odličnim spoštovanjem Franc Detter. t»»'i/##■«» o sa prsne f/ube itd. imam uljudno vsa naročila, ter K (453-13) H ST7^a.xIlo. KZaradi od drugih strank doliajajočih ponudeb jednako imenovanih strojev naj so nikdo no da motiti, ker vsak kdor mojo mnogovrstno zalogo obišče, so prepričati moro, da je Jfr resnično, kar ju zgoraj povedano. K*ftKKKK*XKK*X*tt*K*ftKKftKKftKKX*ftft •Sfilo, rririi, .iininAc, aparate, redno r nlikrj izbiri v zalotji. Po dtžoli ■prejema moj potoveloc. g. Anton Grebene« ob jeilnem podnje potrebni poduk. 3 lzdatelj in urednik Josip Jurčit. Lastnina in tisk .Narodne tiskamo'